08 Za Smislata Na Se

8/8/2019 08 Za Smislata Na Se

1/15

NE POSTOI ÔVEK [TO VO ODREDEN MOMENT OD SVOJOTNE POSTOI ÔVEK [TO VO ODREDEN MOMENT OD SVOJOT@IVOT NE SI GO POSTAVIL PRA[AWETO: ZO[TO DA SE @IVEE?@IVOT NE SI GO POSTAVIL PRA[AWETO: ZO[TO DA SE @IVEE?

ODGOVOROT NA OVA PRA[AWE JA ODREDUVA NASOKATA VOODGOVOROT NA OVA PRA[AWE JA ODREDUVA NASOKATA VOKOJA[TO ]E TEÊ CELIOT NEGOV NATAMO[EN @IVOT.KOJA[TO ]E TEÊ CELIOT NEGOV NATAMO[EN @IVOT.

PATOT KON OSVETUVAWETO NA ÔVEKOT

SEKOJ ÔVEK ZARADI SVOITE GREVOVI VO SEBESI E MNOGU OGRANIÊN.

POTREBNO E VO DU[ATA DA NAPRAVIME PROCEP ZA DA MO@E VO NAS DA VLEZE

SVETLINATA I QUBOVTA HRISTOVA. TAKA ZAPO^NUVA OSLOBODUVAWETO NA NA-

[ATA DU[A. INICIJATIVATA SEKOGA[ MU PRIPA\A NA HRISTOS. NIE TREBA DA

JA PRIFATIME, A POTOA SO SVOJOT NEUMOREN PODVIG (MOLITVA, ISPOVED,

SVETA PRIÊST, QUBOV) ]E BIDEME VO SOSTOJBA DA GI POÛVSTVUVAME VELI-

ÊSTVENOSTITE [TO BOG NI GI OTKRIVA. IMENO, ON SITE NAS N PREDODREDIL

ZA RAJOT.

HRISTOS E TOJ RAJ. KOGA GO QUBI[ HRISTOS, TOGA[, I POKRAJ ÛVSTVU-VAWETO NA SOPSTVENATA GRE[NOST I SLABOST, JA IMA[ SIGURNOSTA DEKA SI

JA NADMINAL SMRTTA, BIDEJ]I SI VO QUBOVNA ZAEDNICA SO HRISTOS. NEKA BOG

N UDOSTOI I OVDE NA ZEMJATA, I TAMU KADE [TO ]E ODIME, DA GO VIDIME LI-

CETO GOSPODOVO.

(STAREC PORFIRIJ)

ZA SMISLATA

...ILI - ILI...


2/15

Mnogu pati zapo~nuvav da Vi pi{u-

vam, i isto tolku pati prestanuvav so pi-

{uvaweto. Imav neobi~no izrazena èlba

da bidam vo dopir so Vas, no ne Vi pi{av,

(duri ni sega ne go pi{uvam ona {to bi sa-

kal), bidej}i so mojot ivot zavladea neka-

kva neiska`livost, i toa do taa mera {toduri ni za sebe ne nao|am zborovi za vo niv

da go smestam svoeto vnatre{no bitie.

Samo edno mi e jasno: nasekade neka-

kvi temni yidovi, udri ako saka{ i so

glava vo niv, nema nitu edno dup~e vo

niv da napravi{.

Od naukata i od filosofijata i

na niv sli~nite ne{ta odamna krenav

race i prestanav da mislam deka tie se

s#. Tokmu toga{ po~nav da potsogle-duvam, deka smislata i celta na na-

{iot podvig i trud - e op{teweto so

li~nosta: ne vo dejstvitelnata qu-

bov i ne vo sluèweto na bli`niot

(ni na toa ne gledav i ne gledam kako na

s#), tuku vo dopirot na golata du-{a

so gola du{a. Ako postoi mo`nost

~ovek da postigne ne{to pozitivno,

toa moè da se slu~i samo vo takov do-pir i niz takvo soedinuvawe, vo koe-

{to barem dvajca lu|e bi se sfatile

eden drug zasekoga{ i do kraj. Samo vo

takov dopir tie moàt da se otkrijat

eden na drug kako beskrajnost. Vidov

deka takvoto edinstvo e osnova na s#, i

deka toa e postulat na sevkupniot ì-

vot. No dali e toa ostvarlivo? Toa e

sudbinsko pra{awe za mene. I iako vo

izvesni migovi toa mi se ~ini kakopolna stvarnost, vo drugi pak, toa nepo-

vratno is~eznuva, ostavaj}i zad sebe gra-

nici i bezdni me|u li~nostite. Toga{ iz-

gleda deka site napori tie da se premostat

ostanuvaat ta`na i besmislena ~ove~ka

maka... Na ~ovek ne mu e potreben prijatel,

pa makar bil i genij, ne mu se potrebni

umni, prefineti i fini odnosi, potreben

mu e ednostavno Drugar, i topli, celosno

~ove~ni odnosi, takvi odnosi, koga se da-

vaat sebesi, a ne svoeto, i te zemaat tebe, ane tvoeto. Dali e toa mo`no? Ako ne e, to-

ga{ siot ìvot e obvitkan so bezizlezno

mra~na nametka, oti bez toa stanuva ne-

vozmo`no i kakvo i da e sozdavawe i dejs-

tvuvawe. Oti delata sami po sebe, ne-

osvetleni od li~nite odnosi, mi izgle-

daat premnogu nepotrebni. Site dela

za mene imaat samo simboli~na vrednost,

t.e. dokolku tie go izrazuvaat i mu slu-

àt na li~noto op{tewe, ne na vnatre-{niot sojuz.

Mo`no e, od filosofska i litera-

turna gledna to~ka, deka jas vo ovoj mo-

ment zboruvam premnogu naivno i povr-

{no. No koga ìvotot is~eznuva, na ~o-

veka ne mu e do dlabo~ini, i koga ne se

zanimava so ni{to od ona {to e edins-

tveno potrebno. Jas ne sakam dlabo~i-ni, ne mi treba literatura, ne mi tre-

baat dela i kreativnost, iako moèbi i

bi moèl da dadam ne{to genijalno. Ap-

solutnata vrednost, poznanieto na Boga,

ne zavisi od nas, ne se sre}ava niz ogle-

daloto vo zagatka - vo nemirniot vrtlog

na simbolite na poezijata i filosofija-

ta; nam ni trebaat ne srame`livite nas-

mevki na Mudrosta, tuku - s# ili ni{to!

Da se dopre Bog so raka, ako e toa mo`no,mislam deka e mo`no samo preku du{ata na

drugiot, Drugarot; i so toa s# }e se ispol-

ni so soznanieto za stabilnosta, da se fa-

ti{ za mi{kata na Silniot...

PISMO NA FLORENSKI DO NEGOV BLIZOK PRIJATEL

OtecPavelFlorens

ki(1882-1948),poznatpo

svojotdoktorat

StolbiTvrdinanaVistinata,objavenvo

Moskva1914g.

rakopoloènevo1911g.OdvedenevologorvoSibir,kade{toiumira.


3/15

5555

MORALNO USPOVR{UVAWE - NEDOBLESTI - NE

OBO`ENIE (STANUVAWE BOG PO BLAGODAT) - DA


4/15

@IVOTOT KOJ SAM NA SEBE

SI E SMISLA E BESMISLEN

intervju:Marina

Domazetovska/ProfesorFeridMuhi}

Premin,septem

vri2003

56

PogledkonLuvr,fotografija:monahiwaSara

SIGURNO BAREM EDNA[ VI TEKNALO DA SE ZAPRA[ATE ZO[TO SUM OVDE, ILI

BAREM [TO PRAVAM JAS TUKA. MISLAM, VO SVETOT. BAREM EDNA[, SE NADEVAM, STE

SI POGLEDNALE VNATRE VO SEBE, TAMU, VO SRCETO, KADE [TO VI E S, DA SE VIDITE

PODOBRO ILI SAMO DA SE VIDITE. ZA[TO, TAMU SE SITE PRA[AWA, A TAMU E I

ODGOVOROT. NO DA VIDIME KAKO RAZMISLUVA PROFESOROT MUHI], ZA SEBE I ZA

RAZMISLUVAWATA NA DRUGITE LU\E KOGA STANUVA ZBOR ZA

SMISLATA NA @IVOTOT...


5/15

Tuka se pra{awata: ima li zborovi {to~ekaat samo na nas?, dali moèbi trebada go kaème zborot koj ako ne bi bilenie nikoj drug ne bi go kaàl i nikoj ne

bi go slu{nal?, na kogo da mu go ka-ème?

Premin e spisanieto, i ete go ved-na{ pra{aweto: Premin, no od kade, konkade? Zna~i, ve}e vo samiot naziv na Va-{eto spisanie, sovr{eno jasno e konce-trirana dilemata, koja definira deka po-stoi nekakva smisla i deka nekade postoicel. Inaku re~eno, ìvotot e premin od

nekade kon nekade. Vo izvesna smisla, ve-}e so poimot Premin, odgovorot e daden.Sega pra{awe e dali ~ovekot e su-

{testvo koe e prokolnato da ja bara smi-slata a ne moè da ja najde, ili e ~ovekotblagosloveno su{testvo koe ja bara smis-lata na ìvotot zatoa {to ja ima i }e janajde. Ova e edna ogromna dilema koja mise ~ini deka vo krajna linija se re{avaprivatno, bidej}i na{ite pra{awa ne

moè da ni gi odgovori nikoj drug kako{to i na{ite radosti ne moè da gi do-ìvee nikoj drug kako nie samite.

Venjamin Jerofeev, postmoderenruski pisatel, se pra{uva za smislata naìvotot i veli deka toa e ona na {to muse raduva srceto i za {to mu treperi du-{ata. No toj e vo prva faza na alkoho-lizam i eden den koga odi da ja vidi svoja-ta devojka re{ava da ne pie bidej}i taa seluti. Kupuva nekolku {i{iwa alkohol igi stava vo kesa taka, samo da gi gleda zada si gi smiruva strastite. Po patot ne

izdrùva, ja otvara kesata za samo da gividi {i{iwata no ne i da pie i vo edenmig se pra{uva: ova li e toa za {to mitreperi du{ata i mi se raduva srceto,ova li e toa, ovie {i{iwa?

57

intervju:MarinaDomazetovska/ProfesorFeridMuhi}

Premin,se

ptemvri2003

...KAKO [TO MINUVA VREMETO, KOLKU

ÔVEK POVE]E ZNAE [TO DRUGITE

KA@ALE TOLKU POMALKU KOMUNICIRA

SO SEBE I NE SE PRA[UVA ZA SMISLATA

NA SOPSTVENIOT @IVOT.

Profesore, kakvi se va{ite razmisluvawa

na tema smislata na ìvotot? Mislite li

deka toa e edna zdrava i normalna tema na

koja lu|eto razmisluvaat, ako ne postojanobarem ponekoga{ i {to e toa {to gi mo-

tivira?

Koga eden filozof }e po~ne da raz-misluva na tema smislata na ìvotot mis-lam deka toj ve}e ne razmilsluva za smisla-ta na ìvotot tuku razmisluva za tu|itestavovi za smislata na ìvotot. Pra{awe-to za smislata na ivotot se postavuva predda znaete bilo {to drugo, ili podobro, navozrast od tri do pet godini. Toga{ e vis-tinsko pra{aweto: mamo, a zo{to sum se ro-dil jas? a kaj sum bil pred da se rodam?Energijata {to ja ima vo ovie pra{awe nemoè da se povtori u{te edna{. Bidej}i ka-ko {to minuva vremeto, kolku ~ovek pove}eznae {to drugite kaàle tolku pomalku ko-municira so sebe i ne se pra{uva za smisla-

ta na sopstveniot ìvot. Jas sum si go po-stavuval pra{aweto i kako povozrasen, noi denes koga }e si go postavam istoto pra-{awe ne si go postavuvam kako filozof tu-ku kako trigodi{no dete.

ôvekot sam po sebe e eden golem nas-tan. S# ona {to nam ni se slu~uva e eden so-stav od nastani. Tie nastani nie gi sozda-vame preku na{ite podvizi.

Najgolemiot podvig e da se rodi{.înot na ra|aweto, site drugi podvizi nanau~nici li, filozofi ili {to da e, gi fr-la tolku nisko {to ne vredi ni da se naved-ne ~ovek i da pogledne na niv. Vtor golempodvig e prooduvaweto. Od nepodvi`no su-{testvo, naedna{ stanuvame i odime. Tukadoa|aat onie pra{awa: zo{to proodiv?, da-li navistina prooduvame za da stasame ne-kade ili samo da talkame vo krugovi ne zna-

ej}i kade odime?, ima li mesto kade trebada stasame? Tretiot golem podvig e zboru-vaweto. Od napolno nemo su{testvo, koe sa-mo posle prviot krik na ra|aweto se ogla-suva, da stasa do toa preku zvuci da prenesu-va najsofisticirani emocii, naredbi, mol-bi, navredi, radosti.


6/15

Smislata, onaa smisla za koja vredi da sezboruva, treba da bide ne{to zaradi {to}e ni treperi du{ata i }e ni se raduva sr-ceto. [i{iwata, alkoholot, makar i naj-skapoceniot, dijamantite, parite, nakusododatocite na ìvotot, sigurno ne moàtda bidat odgovor na pra{aweto za smisla-

ta.ôvek te{ko moè da opredeli koja

e stvarno negovata misija i tuka e onaaopasnost na baraweto na smislata na ì-votot. Lu|eto koi cvrsto veruvaat dekaimaat smisla go dobivaat onoj misisoners-ki impuls, poriv, i toga{ moè da bidat ikrajno bezmislosni i beskrupulozni sme-taj}i deka nivnata misija e pova`na od s#

drugo. Dotolku razmisluvawata za ìvo-tot moàt da bidat i kako kletva za oniekoi{to smislata ja baraat vo ne{to pot-polno konkretno, a ne moàt da go najdat itoa e za niv toga{ bolka koja ne umira i ne-zadovolstvo koe nikoga{ ne slabee. Dode-ka za onie koi mislat deka smislata e pos-tojano ispolnuvawe i koe nema konkretnato~ka vo koja{to ba{ sega e najdena, tukudeka vo toa akumulirawe se realizira na-

{ata smisla, za niv taa neutralnost konmaterijalnoto, kon seto ona {to e samo do-polnitelno i dodatok na ìvotot, bara-weto na smislata na ìvotot moè da bideblagoslov, bidej}i im go obmisluva ova se-kojdnevno iveewe koe bez takov orientire ne samo frustira~ka tuku i depresonali-zira~ka: od den na den tr~a{ na rabota, sevra}a{, se obnovuva{ samo tolku za utre

pak da izdrì{, toa nema ni poteklo, nikontekst, ni cel i vo eden mig mora{ da sepra{a{ zo{to e seto toa.

Profesore, slu{aj}i Ve kako raz-

misluvate, nekako s# mi se vrti okolu toa

kolku ~ovek e vnatre{no ispolnet. Mi-

slam deka dokolku ~ovekot go ìvee ìvo-

tot vo potpolnost ne bi se pra{uval mnogu

za smislata na ìvotot; dokolku pak vo

sebe, vo svoeto srce, ima praznina, toga{postojano }e go progonuva pra{aweto za

smislata na negovoto postoewe?

Jas mislam deka ako ~ovek e ispol-net, on ne se pra{uva za ni{to. Praznina-

ta vo nas bara da bide ispolneta. Ona ne-{to koe vo ~ove~kata du{a e rezerviranoda bide naseleno, toa aktivira, toa barasamo dokolku e prazno.

[to e ìvot vo polnota od filo-

zofski aspekt?

Te{ko e da se odgovori. Bidi fi-lozof no nemoj da prestane{ da bide{~ovek! Duri i onie filozofi koi odbegnu-vale da bidat lu|e vo klasi~na, sekojdnevnasmisla, zna~i ne sakale da se ènat, nesakale da imaat personalni vrski, ne sa-kale da se vrzat za ivotot generalno i du-ri, da parafraziram eden od niv, re{ile

namesto da go ìveat ìvotot, da go minatvo razmisluvawe, ne moèle da ne bidatlu|e. No generalno mojot stav e deka oniekoi se ispolneti, ne se lu|e koi baraatsmisla, bidej}i tie ve}e ja na{le. Ima lu-|e koi vo sebe imaat praznina no toa egluva praznina, tie ne baraat ni{to iakone se ispolneti. No eden normalen ~o-ve~ki ìvot ispolnet so praznina, vo onaasvoja strast za smislata na ìvotot, vo

onoj nagon i kopne` so koj treperi celatataa praznina za da se ispolni, moè da seslu~i da se ispolni duri pri krajot na pa-tuvaweto, nekade na osumdeset godini dare~am, koga smislata ne se bara ve}e ovdetuku tamu, pred tebe, ako veruva{ vo toa.Vo ìvotot na ~ovekot nema edna defini-rana smisla tuku serija na podvizi, posta-pki, ispolnuvawa, serija koja ne prestanu-

va. Ne moè na primer nekoj adolescent nasedumnaeset godini da ne pomisli deka jana{ol smislata, no gre{ka e ako misli de-ka mislata }e go drì zasekoga{. Na dvae-set i pet godini, toj moè, nu`no e duri, daima drugi aspiracii, samiot e ve}e drugali~nost i ve}e bara druga smisla. Nie od-natre sozrevame ili se vozvi{uvame, no se-pak vo vnatre{nosta na edna ramka. No nese gleda baraweto na smislata denes vo ed-

no, utre vo drugo, posle vo treto, toa ne esmisla, toa se hirovi: denes me raduva ova,utre ona. Smislata e edna vnatre{na kon-tinuiranost. Gradi{ edna ista gradba. Goizgraduva{ onoj proekt koj si zapo~nal votretata godina od ìvotot, toga{ matno

intervju:Mari

naDomazetovska/Profesor

FeridMuhi}

Premin,

septemvri,

2003/Zasmislat

a(strana58)


7/15

@IVOTOT KOJ SAMIOT NA SEBE SI E SMISLA E BESMISLEN. NO IMA

MNOGU LU|E KOI VAKA RAZMISLUVAAT I VAKA @IVEAT I ZA NIV

TOA E LEGITIMNO. TOA VI E PRI^INA ZA OGROMEN PROCENT NA

SAMOUBISTVA NA MLADI I ZDRAVI LU|E ITN. NIV IM E NEVOZ-

MO@NO DA PRODOL@AT DA @IVEAT ZNAEJ]I DEKA NEMA SMISLA, ANEMAAT DLABOKA VERBA DA SI GO POSTAVAT PRA[AWETO ZA SMIS-

LATA I @IVEAT PO INERCIJA.

NIEODNATRESO

ZREVAMEILISEVOZVI[U

VAME,NOSEPAKVOVNATR

E[NOSTAEDNARAMKA.NO

NESEGLEDABARAWETONA

SMISLATA

DENESVOEDNO,UTR

EVODRUGO,POSLEVOTRET

O,TOANEESMISLA,TOAS

EHIROVI:DENESMERADUVAOVA,UTREONA.SMISLATAEEDNAVNA-

TRE[NAKONTINUIRANOST.GRADI[E

DNAIS

TAGRADBA.GOIZGRADUVA[

ONOJPROEKTKOJSIGOZAPO^NALVOTRETATAGODI

NAOD@IVO-

TOT,TOGA[M

ATN

OINEJASNO.TAKA,ONOJO

SUMDESETGODI[EN^OVEK

SAMOJASNOGOGLEDAON

A[TONATRIGODINIMUBILOMATNO.

59

intervju:MarinaDomazetovska/ProfesorFerid

Muhi}

Premin,septemvri,

2003/

Zasmislata


8/15

Marina Domazetovska /Ferid Muhi} Marina Domazetovska/Ferid Muhi} Marina Domazetovska/Ferid Muhi}

Premin,septe

mvri,

2003/Zasmislata

i nejasno. Taka, onoj osumdesetgodi{en ~o-vek samo jasno go gleda ona {to na tri godi-ni mu bilo matno.

[to e pak so onaa druga strana za ko-

ja ne{to mi spomnavte pred da go zapo~ne-

me razgovorot: ìvotot nema smisla, zatoa

ìvej si go ìvotot?

Da, jas rekov deka i toa edna od mo`-nite varijanti koja vo filozofijata e sis-tematski elaborirana. Svoi poddrùva~iima i nadvor od filozofijata. Toa e ednaod mo`nostite, od opasnostite. Vo astrono-mijata i fizikata ima t.n. kosmi~ki pesi-mizam koj se sveduva na toa deka ni{to nemasmisla i deka toa {to tuka ima ìvot e sa-mo edna kratkotrajna, nepredvidena kosmi-~ka pojava koja sekoj mig moè da ja snema akoja sigurno }e ja snema, totalno i bez tra-ga. Vo toj kontekst pra{aweto za li~niotìvot, osobeno za lu|eto koi mislat dekaposle ovoj ìvot nema ni{to, site razgo-

vori za smislata na ìvotot se potpolnobespredmetni. Dokolku ìvotot vo sitesvoi fazi zavr{uva so smrt, s# e bespred-metno. Potpolno e seedno {to pravime.

Vo istiot kontekst, dali tuka e sme-

sten krajniot individualizam: smislata na

ìvotot sum jas i mojata volja nad s#? Kako

razmisluvate Vie za razmisluvawata na va-

kvite lu|e?

Onoj koj ìvee onaka kako {to toj sisaka i izbira, ne veruvam deka se ma~i soproblemot na smislata na ìvotot. Oti nemoè da e smislata na ìvotot vo toa dapravi{ ti {to saka{, bidej}i toa e kon-tradikcija na samiot poim smisla. Smisla-ta e poim koj tebe te objasnuva. Toa e povi-sok poim od tebe. Na{ata smisla e povisokpoim od nas. Smislata na postoeweto naeden narod e povisoka od samiot toj narod

bidej}i taa go elaborira, go razjasnuva fe-nomenot na postoeweto na toj narod.

Smislata na ovoj svet, isto taka.Pra{aweto na smislata na ìvotot koj sa-miot na sebe si e smisla e kontradikcija.@ivotot koj samiot na sebe si e smisla e

60

besmislen. No, ima mnogu lu|e koi vakarazmisluvaat i vaka ìveat i za niv toa elegitimno. Toa vi e pri~ina za ogromen pro-

cent na samoubistva na mladi i zdravi lu|eitn. Niv im e nevozmo`no da prodolàt daìveat znaej}i deka nema smisla, a nemaatdlaboka verba da si go postavat pra{awetoza smislata i ìveat po inercija. Od drugastrana, ona filozofsko razmisluvawe dekane moè da se ìvee ako ne se postavi pra-{aweto za smislata na ìvotot, voop{tone e to~no. Toe e edno multiplicirawe nali~niot stav na filozofot koj za sebe gona{ol odgovorot, pa misli site mora da gonajdat.

Najgolem broj lu|e iveat prosto ru-tinski, ne po najdena smisla tuku po ìvot-nata sila i inercija. Prosto si iv i funk-cionira{. Se bori{ za ne{to za {to ne sise ni pra{al zo{to ja ima{ taa energija.Vo momentot koga }e se zapra{aat, ja ne-maat smislata, za niv ivotot zna~i deka na

krajot }e se umre i sepak }e se umre, i toga{naj~esto re{avaat da go prekinat ìvotot.

@ivotot e kako ravenka so edna ne-poznata. Odbranata na onie koi ja nao|aatsmislata e vo toa {to tie ja znaat taa nepo-znata, ja imaat, sega dali e taa realna ne eva`no, za niv e realna; dali drugite ja imaatno ne znaat za nea, isto taka ne e va`no.

Vtoriot na~in na odbrana e prostoda ne se pra{uva{ za smislata na ìvotot.Ako ja nema{ taa nepoznata, ne se pra{u-va{ za smislata. Za niv pra{aweto nemanikakva smisla, i zatoa ne si go postavu-vaat: zo{to se ìvee?, mora da se ìvee,{to da se pravi. A zborot mora da se ì-vee e odgovor {to e ve}e defetisti~ki, vokoj nema nitu se nao|a smisla. Takviot ~o-vek gleda deka nema nikakva smisla, no zanego nema ni izbor: moram da ìveam zatoa

{to sum ìv. Taka, onie koi ja na{le smis-lata na ìvotot, gre{at ako mislat dekataa smisla vaì i za site drugi, no ne gre-{at deka taa smisla vaì za niv, toa e niv-nata vistina.


9/15

SMISLATA E POIM KOJ TEBE TE OBJA-

SNUVA. TOA E POVISOK POIM OD TEBE.

NA[ATA SMISLA E POVISOK POIM OD

NAS. SMISLATA NA POSTO-EWETO NA

EDEN NAROD E POVISOKA OD SAMIOTTOJ NAROD BIDEJ]I TAA GO ELABORIRA,

GO RAZJASNUVA FENOMENOT NA POS-

TOEWETO NA TOJ NAROD. SMISLATA NA

OVOJ SVET: ISTO TAKA.


10/15


11/15

spokojnataudobnostnaroditelskiotdom,astanuvanesvojst

venoserioznoitivko

vozanegonovasituacija,koganegovatadu{aepolnasogr

iàineodredenost-

takaisitenie, ~uvstvuvaj}igoni{awetonaduhovnototlo

podnozete,jagubime

sposobnostazadetskabezgri`nost,zasmelostananeko

ntroliranataveselost-za

ona{toGermancitegonarekuvaatsoneprevedliviot,preubavzbor-Uebermut. Za

daseuìva vo radosnotopijanstvo,trebadaseimaroditels

ki dom dasebidesi-

gurendeka~ovekmoèvonegomirnodaseistrezni.Inak

u,mo`naesamoraz-

ulavenostanao~ajuvaweto,onagorko,te{kopijanstvonak

oe{tomusepredava

Marmeladov,zatoa{tonemakadedaodi.

Ona{to go baramei za{tokopneemene e slobodata, tu

ku sigurnost i

cvrstina,nehaoti~noskitawepobeskrajnitedale~initu

kumirotvoroditel-

skiot dom.Nie visime nad bezdnata vo vozduhot, bidej}i

smeja zagubile vna-

tre{natavrskanana{iotduh,nana{atali~nostsobiti

eto,isakamedajaob-

novimetaavrska,dazastanemenacvrstotlo.Niestradameneodvi{ok, tukuod

nedostatoknaduhovnasila,iznemo{tuvamevopustinata,n

a{atadu{anejabara

besmislenataneograni~enostiodvoenostods#,tuku,napro

tiv,tesno,krajnosle-

vawesone{tonepoznato,sone{to{tozasekoga{moèda

jaispolniinahrani.


12/15

64

Premin,sept

emvri,

2003/Zasmislata/P

avelFlorenski(Pismo)(strana64)

Na{ata du{a e osiroma{ena i

izgladneta. Gubeweto na verata ne e le-

sna rabota, ru{eweto na idolite na koi-

{to i nie i na{ite tatkovci sme im se

poklonuvale tolku dolgo i strasno - toa

ne e detska zabava. Verojatno isto taka

stra{no, prazno i ta`no im bilo na na-

{ite predci, starite Sloveni, koga vo

Dwepar bil frlen Perun zaedno so dru-

gite idoli, pa ne znaele na kogo treba se-ga da mu sluàt i od kogo da baraat po-

mo{ vo nevoljite. Oti, otkaùvaweto od

idolite ne e bezo~no predavstvo tuku

znak za promena na verata.

... Na tie pati{ta, vo toa bezna-

de`no i bezizlezno lutawe na du{ata po

ogromnata i beskrajna pustina, koga kop-

neòt i duhovnata èd doa|a do krajnata

granica i stanuva nepodnosliv - doa|a dosredba na du{ata so iviot Bog. Taa sred-

ba e neobi~na i kaj sekogo se slu~uva na

poseben na~in. Ili neo~ekuvano ja stre-

suva du{ata ili se podgotvuva vo nea niz

postepeniot proces na prosvetluvaweto.

Toa ne moè na nikoj na~in op{toza-

dolìtelno da mu se dokaè na onoj

koj{to samiot ne go doìveal, ~ija{to

du{a ne e podgotvena za ova, toa nemu du-

ri i ne moè da mu se opi{e.Site na{i soni{ta, naso~eni vo

idninata i nivnoto samovolno-~ove~ko

ostvaruvawe, site ideali i normi

koi{to kako takvi nie $ gi sprotivs-

tavuvame na realnosta - seto toa se pri-

vidi, senki i la`ni podobija na bitieto,

li{eni od koren vo Su{tiot, vo vistin-

skiot ìvot. Vistinskoto Su{to ne e

fantazirawe koe{to od ni{to se za~-

nuva vo osamenata ~ove~ka du{a nitu e,

parafraziraj}i gi Hegelovite zborovi -

samo ideja koja{to e tolku slaba {to

ne postoi vo vistinska smisla, tuku do-

prva treba da bide. Su{toto e vistin-

sko, beskrajno, potpolno, ve~no Bitie,

ìv beskone~en ìvot i vistinski real-

na, semo}na kreativna sila na qubovta.

Taa go sozdava noviot ivot, taa n# voso-

vr{uva nas i siot svet, ne zaradi nedo-

statok, ne zaradi prazninata na nebiti-

eto koe{to kopnee po ispolnetost, tuku

zaradi beskrajnoto izobilie na realnost

{to se izleva na site slabi embrioni nabitieto i gi pottiknuva da cvetaat i da

davaat plodovi.

...Su{toto, bidej}i e vistinski

ìvot, e beskrajna qubov koja{to ja is-

celuva seta nemo} na na{eto ograni~eno

su{testvo, qubov {to gi nadopolnuva si-

te negovi nedostatoci, qubov koja{to

voskresnuva mrtvi, koja{to povikuva i

budi s# {to e mrtvo da se nurne vo ì-vata voda i vo nea da se prerodi i da oì-

vee.

Ona {to nie go barame e ne{to

mnogu realno i ednostavno - ako sakate,

duri, ne{to mnogu grubo i neidealno - no

zatoa vistinsko. Go barame vistinskiot

ìvot, polnota i sigurnost. Deka sakame

i morame da ìveeme - toa dobro go sfa-

}ame i toa ne mora da se dokaùva. Me|u-

toa, nie ne ìveeme. Izvorite na ìvotpresu{uvaat, rezervite na hrana se pri

kraj. Odvaj se spasuvame od smrtta glo-

daj}i gi suvite kor~iwa {to ni zaos-

tanale od minatoto. Umirame. I zatoa,

ne barame sluèwe, ne barame ideali,

nitu moral - ednostavno barame spas, li-

~no spasenie. I neka vidat moralistite

vo toa samo egoizam, neka propovedaat

{to i da e, nie znaeme deka na taa naj-

dlaboka ed za samoza~uvuvawe ne $ e po-

trebno nikakvo opravduvawe, oti taa za

nas ja ima samoo~iglednosta na krajnata,

odlu~uva~ka instanca.


13/15

6565

Gobaramespasenieto, vistinskiot i ve~enìvot, onoj kraen, najdlabok

izvor na ìvototkoj{toevoedno isvetlina,i radostimir.

I- kako{tore~eblaèniot Avgustin-kako bimoèledaGobarame

akoOnSamiotve}e ne evonas?

Kakva e taa sila{to n# goni od ednote`neewekondrugo,nedozvoluvaj}idase

zapremeninaedno,{to etoa{ton#prinuduvadaseotkaèmeodidolitei da

ja razotkrivamenivnata pusto{i zlo, {toe toa{ton#zaplisnuva vo vid na

neskrotlivibranovi, kinej}igisite sinxiriipreplavuvaj}igisite

ograni~eni oblaci, sitebregovi so koi{to zemniotìvotgoograni~uva

na{iotduh.Odkade vo nas taasila,taaverba vobezgrani~nataivrhovna vred-

nostnana{iotduh,akoe toj samomale~ka bespomo{na~ove~kadu{i~ka,

proizvodnanasledstvoto,sredinatai vospitanieto?

Premin, septemvri, 2003 / Za smislata / Semjon Frank: Sredba so @iviot Bog


14/15


15/15

Premin,s

eptemvri,

2003/Zasmislat

a/odRazgovorotnaMotovilo

vsoSv.

SerafimSarovski

(strana6

7)

67

od pro~ueniot razgovor

na pobo`niot Motovilov so

Sv. Serafim Sarovski

Motovilov:

Sepak ne razbiram kako e mo-

`no da bidam sosema siguren deka sum vo

Duhot Bo`ji. Kako da ja raspoznaam vis-

tinskata projava na Svetiot Duh?Otec Serafim odgovori:

Ve}e ti rekov, sine moj, deka

toa e mnogu prosto... Nie zaedno, ~edo

moe, sme vo Svetiot Duh! Zo{to ne me

gleda{?

Jas odgovoriv:

Ne moàm da Ve gledam, o~e,

za{to Va{eto lice stana posvetlo od

sonceto i o~ite mi se zaslepeni.

Otec Serafim re~e:Ne pla{i se, ~edo, i ti stana

svetol kako i jas. I ti si sega ispolnet

so Svetiot Duh. Inaku ti ne bi moèl

da vidi{ kakov sum jas.

Toga{ navednuvaj}i ja glavata

kon mene, blago mi {epote{e na uvo:

Blagodari Mu na Gospoda Boga

za Negovata neiska`liva milost. Ti za-

beleà deka duri ne se ni prekrstiv, nosamo so umot se pomoliv vo svoeto srce

na Gospod Bog i vo sebe govorev: Gos-

podi, udostoj go milostivo da go vidi

jasno so telesni o~i simnuvaweto na

Tvojot Duh so Koj{to si gi udostoil

Svoite slugi koga si blagoizvolil da se

pojavi{ vo Svetlinata na Svojata Bo-

èstvena Slava. I pogledni, ~edo,

Gospod za mig ja usli{i molitvata na

bedniot Serafim. Sigurno treba da Muzablagodarime na neiska`liviot dar

{to ni go dade na dvajcata. Sine moj, ne

ja pokaùva Bog sekoga{ Svojata mi-

lost duri ni na golemite podvi`nici.

Pogledni! Bo`jata blagodat dojde da goute{i celoto tvoe srce kako sakana maj-

ka, po zastapni{tvoto na samata Majka

Bo`ja. Dojdi, ~edo, Gospod e so nas!

Po ovie zborovi go poglednav

negovoto lice i me opfati u{te pogole-

ma stravopo~it. Zamislete vo sredina

sonce i pri negovoto najsjajno bleskawe

vo pladnevniot zenit go gledate liceto

na ~ovekot {to razgovaral so vas! Gigleda{ dvièwata na negovite usni i

izrazot na negovite o~i koi se menu-

vaat, go slu{a{ negoviot glas, ~uvstvu-

va{ deka nekoj ti gi dopra ramenata, a

ne gleda{ nitu race nitu lice, duri ne

se gleda{ ni samiot sebesi ili nego-

vite konturi - tuku samo zaslepuva~ka

Svetlina {to se rasprostranuva nase-

kade okolu vas i ja osvetluva so svojot

sjaj sne`nata pokrivka na ridot i sne-glukite {to go posipuvaa velikiot Sta-

rec i mene...

Otec Serafim prodolì:

Nam ni se dade samo navestu-

vawe na ovaa radost, pa ako od ova imame

sladost, prijatno ~uvstvo i radost vo

na{ite du{i, {to da kaème pak za vis-

tinskata radost na onie {to pla~at tu-

ka na zemjata? I ti, ~edo, si proleal do-sta solzi vo ovoj ìvot. Pogledni so

kakva radost te ute{i Gospod dodeka be-

{e ovde! Sega morame da rabotime i po-

stojano da se trudime za da dobieme mno-

gu pove}e sili za da ja dostigneme sovr-

{enata mera vo Hristoviot rast... To-

ga{ vo celata svoja polnota }e bide ot-

kriena kratkotrajnata i delumna radost

{to sega ja ~uvstvuvame, na{eto bitie

}e bide proniknato so neiskaìv vos-hit koj{to nikoj ne moè da ni go od-

zeme.

(V. Lossky, La Theologie mustique de LEglise

dOrient, Auber, Paris, 1944)

Documents

08 Za Smislata Na Se