1 MS Excel - ARNESsspjplav/Sola/Predmeti/Leto/UPORABA IKT PRI POSLOVANJU... · - druge funkcije. Čarovnik za funkcije poženemo z ukazom Vstavljanje/Funkcija ali klikom na gumb Prilepi

MS Excel – Uporaba IKT pri poslovanju

Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 1

1 MS Excel

Microsoft Excel je program za urejanje preglednic. Najdemo ga v paketu Microsoft Office.

Microsoft Excel omogoča:

- pripravo preglednic

- urejanje in računanje s podatki

- priprava grafikonov in zemljevidov

- urejanje preprostih baz podatkov

Primeri programov: Excel, Quattro Pro, Lotus123

Zagon programa: Start/Programi/Microsoft Excel

Elementi programa:

1. Naslovna vrstica:

vsebuje ikono programa, orodno vrstico za hitri dostop, ime odprte datoteke, ime

programa in gumbe: minimiraj, maksimiraj in zapri

2. Orodno vrstico za hitri dostop

3. Trak (Ribbon) je pas, kjer so ukazne kartice oz. kontekstni meniji: Datoteka,

Osnovno, Vstavljanje, Postavitev strani, Sklici, Pošiljanje, Pregled, Ogled in

Dodatki. Kartice vsebujejo ikone za dostop ukazov.

4. Kartica File(Datoteka) omogoča hitro in preprosto delo z datotekami.

5. Vnosna vrstica:

beleži naslov in vsebino aktivne celice

vnašamo podatke in si ogledujemo vsebino celic

6. Vrstica stanja:

a. zapisuje sprotne informacije o delu s programom

7. Delovna površina:

a. površina v katero pišemo

b. vsebuje dva drsnika: navpični in vodoravni, s katerima se premikamo po

površini



Celica je osnovni element in je prostor kamor vpišemo podatek, formulo ali funkcijo.

Določena je z naslovom, to je imenom stolpca in številko vrstice (A1, B5).

Delovni list je razdeljen na:

stolpce, ki so označeni s črkami od A do Z, nato pa naprej z

AA, AB, AC (16384)

vrstice, ki so označeni s številkami (1048576)

Na začetku so v delovnem zvezku 3 delovni listi.

Delovne liste lahko preimenujemo, brišemo, dodajamo.

Delovni zvezek je trenutno odprta datoteka.

Področje celic (blok celic, obseg celic) je več celic skupaj, ki so označene z naslovom

področja celic.

Naslov področja celic je sestavljeno iz naslova prve celice in zadnje celice. Med njima

je dvopičje (npr. A1:C5).

Nepovezano področje celic izberemo tako, da označimo najprej prvo področje, nato

pritisnemo in držimo tipko CTRL in označimo še drugo področje. Področje se zapiše v

obliki: A1:C5;E1:E5.

Označevanje stolpcev:

kliknemo oznako stolpca na vrhu lista

CTRL + preslednica

Več stolpcev označimo tako, da držimo levi gumb miške in vlečemo

Označevanje vrstic:

s klikom na oznako vrstice

SHIFT + preslednica

VAJA1: Vstavljanje, brisanje, preimenovanje in premikanje listov

Samodejno zapolnjevanje celic pomeni, da program sam ponavlja izpisovanje

vrednosti ali nadaljuje z zaporedjem nizov, npr. dopolnjuje številke, dneve v tednu,

mesecu, datume.

Pravila pri samodejnem zapolnjevanju:

1. za zapis števil vnesemo prvi dve števili,

2. za zapis dni v tednu, mesecev, datumov, vnesemo le prvega in potegnemo z

miško,

3. če vnesemo čas, samodejno zapolnjevanje nadaljuje po eno uro,

4. samodejno zapolnjevanje besedil je omejeno na izpis seznamov ali na številčenje

(npr. 1. vaja, 2. vaja, …)

Pogoste napake pri delu s tabelami

Morda smo formulo pravilno vnesli, rezultata pa ne moremo razbrati, saj so namesto

njega izpisana obvestila o napaki. Kaj pomenijo?

#####

stolpec je preozek, da bi bil podatek prikazan v celoti;

miško zapeljemo na desni rob stolpca, da se kazalec spremeni v

dvokrako puščico in rob stolpca potegnemo v desno ali pa z

dvoklikom priredimo širino celice vsebini.

#DIV/0!

deljenje z 0;

ponavadi se pokaže, ko vpišemo formulo v celico, s katero delimo,

pa še ni podatka;

po vpisu podatka napaka izgine.

#N/A

za izračun formule ali funkcije nismo podali dovolj podatkov ali pa

trenutno niso dostopni.



#NAME?

v formuli smo uporabili ime področja (blok celic), ki ga orodje ne

pozna;

#NULL!

Excel prikaže to napako, kadar navedete presek dveh območij, ki se

ne sekata (križata). Operator preseka je presledek, ki loči sklice v

formuli.

Na primer, območji A1:A2 in C3:C5 se ne sekata, zato vnos formule

=SUM(A1:A2 C3:C5) vrne napako »#NULL!«.

#NUM

Excel prikaže to napako, ko formula ali funkcija vsebuje neveljavne

številske vrednosti.

#VALUE!

v formuli smo uporabili napačno vrsto argumenta;

na primer: v celici je besedilo namesto števila.

#REF!

v formuli se sklicujemo na neveljavno celico;

to se lahko zgodi pri brisanju celic s formulami, ki se sklicujejo na

druge formule.

Združevanje in razdruževanje celic

Če želimo več celic združiti v eno celico, izberemo ukaz Osnovno/Združi in na sredino.

Če pa želimo eno celico razdružiti v več celic, pa izberemo ukaz Osnovno/Razdruži celice.

Tipi podatkov

V MS Excelu je več vrst podatkov, ki imajo vsak svoje lastnosti in možnosti obdelave.

Vrste podatkov so:

- splošno

- številke

- valuta

- računovodsko

- datum

- ura

- odstotek

- ulomek

- znanstveno

- besedilo



Posebno lepljenje

Ukaz za posebno lepljenje je: Osnovno/Prilepi/Posebno lepljenje

Načini posebnega lepljenja so:

- vrednosti; prekopirajo se samo vrednosti in ne formule ali oblike

- oblike; prekopirajo se le oblikovanje podatki in celice (senčenje, oblika)

- preverjanje; ko želimo prenesti preverjanje podatkov, ki smo ga nastavili v

izvornih celicah

- operacije;

- transponiraj; ko želimo prenesti podatke tako, da jim zamenjamo stolpce in

vrstice.

VAJA2: Vnašanje podatkov

VAJA3: Oblikovanje besedil (velikost pisave, barva pisave, poravnave), barvna

polnila, obrobe

VAJA4: Vrivanje stolpcev in vrstic, združevanje in razdruževanje celic

1.1 Formule

Formula je zaporedje matematičnih operacij. Sestavimo jo s pomočjo aritmetičnih

operatorjev:

1. operator + za seštevanje,

2. operator – za odštevanje,

3. operator * za množenje,

4. operator / za deljenje,

5. operator ^ za potenciranje.

Vnos formule:

a. postavimo se v celico, v kateri bomo računali,

b. natipkamo enačaj (znak =) ali z miško kliknemo na gumb (vnosno vrstico)

c. sestavimo izraz z vnosom vrednosti, naslovov celic, računskih operatorjev

d. potrdimo s tipko Enter.

Elementi formule so:

1. konstante (=10), kar sicer uporabljamo zelo redko,

2. sklic na vrednost v drugih celicah (=A3),

3. klic vgrajenih funkcij (=AVERAGE(A1:B4)),

4. aritmetični, primerjalni, tekstovni in drugi operatorji,

5. ločila med elementi (oklepaj, narekovaj, podpičje, vejica).

A B C D E

1 Št1 Št2

2 15 20 =15+20 =A2+B2 =SUM(A2:B2)

3 13 17 =13+17 =A3+B3 =SUM(A3:B3)



1.2 Funkcije

Program za urejanje preglednic ima veliko formul že sestavljenih oziroma vgrajenih v

funkcije.

Funkcija je že sestavljena formula, ki sprejme vhodne podatke ter nad njimi izvede

natančno določeno operacijo in vrne rezultat.

Vrste funkcij:

1. statistične funkcije (najmanjše in največje vrednosti, povprečne vrednosti),

2. matematične funkcije (logaritmi, potence, absolutne vrednosti),

3. funkcije za datum in čas,

4. finančne funkcije,

5. logične funkcije,

Funkcija je določena z:

1. imenom funkcije (SUM, AVERAGE, MIN, MAX)

2. parametri oz. argumenti, npr. =imefunkcije(arg1;arg2;…).

Argumenti ali vnosni podatki so lahko:

- konstante (števila, besedilo, datum in čas, logične vrednosti),

- sklic na celice s podatki,

- formule,

- druge funkcije.

Čarovnik za funkcije poženemo z ukazom Vstavljanje/Funkcija ali klikom na gumb Prilepi

Funkcijo ali z bližnjico SHIFT + F3, ki nas popelje prek dveh korakov:

- izbor imena funkcije, ki pove, kaj se izvede s podatki,

- vnos njenih parametrov, to je podatkov ali naslovov celic, s katerimi

funkcija računa.

1.2.1 Osnovne funkcij

1. Vsota (SUM)

Vsota je število, ki ga dobimo pri seštevanju istovrstnih podatkov. Seštevanje lahko

izvedemo na tri načine:

1. vtipkamo formulo, sestavljeno iz podatkov z računskim operatorjem za

seštevanje, to je znakom +.

2. Lahko si pomagamo z gumbom samodejna vsota na standardni orodni

vrstici:

- označimo celico, v kateri bo rezultat,

- kliknemo na gumb SAMOPDEJNA VSOTA

- preverimo obseg celic za seštevanje, ki ga predlaga program

- potrdimo vnos s tipko ENTER

3. Z gumbom PRILEPI FUNKCIJO poiščemo funkcijo SUM za seštevanje,

potem pa označimo še njene parametre.

2. Povprečje (AVERAGE) je funkcija, ki izračuna povprečje števil.

VAJA5: Seštevanje podatkov

VAJA6: Računanje vsote in povprečne vrednosti

3. Najmanjša vrednost števil (MIN) je funkcija, ki poišče najmanjšo vrednost

števil.

4. Največja vrednost števil (MAX) je funkcija, ki poišče največjo vrednost števil.

5. Zmnožek (PRODUCT) je funkcija, ki medsebojno množi številčne podatke

oziroma celice s podatki in kot rezultat vrne njihov zmnožek.



VAJA7: Funkcija Sum, Min, Max, Average

VAJA8: Številski zapisi

VAJA9: Funkcija Product

VAJA10: Odstotki - volitve

6. POWER je funkcija, ki izračuna poljubno potenco danega realnega števila.

Vnesemo osnovo in eksponent.

7. COUNT je funkcija, ki prešteje koliko celic vsebuje številčne podatke, npr. podatki

o številu dijakov.

COUNT(OdKje:DoKje)

8. COUNTA je funkcija, ki poda število celic s kakršnokoli vsebino, naj bodo v njih

zapisana števila, besedila, datumi.

COUNTA(OdKje:DoKje)

PRIMER: Vpiši števila: ena, 2, 3, 4, 5.

9. COUNTIF je funkcija, ki prešteje število celic znotraj bloka celic, ki zadošča

danemu pogoju.

CountIf(obseg;kriterij)

CountIf(A1:A5;''>4'')

10. ROUND je funkcija, ki zaokroži poljubno število, zapisano z decimalno vejico;

- navzdol na najbližje manjše celo število. Če stoji na prvem decimalnem mestu

številka 0, 1, 2, 3 ali 4 oziroma

- navzgor na najbližje manjše celo število. Če stoji na prvem decimalnem mestu

številka 5, 6, 7, 8 ali 9.

1.2.2 Funkciji z naključnimi števili

11. RAND() je funkcija, ki vrne naključno število med 0 in 1.

Če želite uporabljati RAND za ustvarjanje naključnih števil, vendar nočete, da bi se

števila spremenila vsakič, ko program izračuna celico, lahko v vnosno vrstico vnesete

=RAND() in nato pritisnete tipko F9, da bi spremenili formulo v naključno število.

=RAND()*100 vrne naključno število, večje ali enako od 0 in manjše od 100.

12. RANDBETWEEN() je funkcija, ki vrne naključno celo število med navedenima

številoma. Ob vsakem izračunavanju delovnega lista je vrnjeno novo naključno

celo število.



1.2.3 Datumske funkcije

Datumske funkcije nam olajšajo vnos, izpis in računanje z datumi. Privzeta datumska

oblika je DAN.MESEC.LETO oziroma DD.MM.YYYY.

Datumske funkcije so:

13. TODAY; vstavi sistemski datum

14. DAY; izpiše številko dneva

15. MONTH; izpiše številko meseca

16. YEAR; izpiše številko leta

17. WEEKDAY; uporabimo za zapis številke dneva v tednu:

1. Označimo datum

2. Vnesemo način štetja dni; če načina štetja ne vnesemo

(izpustimo ali vpišemo 1) velja, da je prvi dan v tednu

nedelja, če določimo tip 2, je prvi dan v tednu ponedeljek.

18. TEXT; število pretvori v besedilo in ga izpiše v želeni obliki, recimo datum

spremeni v ime pripadajočega dneva v tednu (petek). Kot vrednost označimo

datum in natančno določimo obliko izpisa:

M Prikaže mesec kot število brez začetne ničle.

Mm Prikaže mesec kot število z začetno ničlo.

Mmm Prikaže mesec kot kratico (jan do dec).

Mmmm Prikaže mesec s polnim imenom (januar do december).

Mmmmm Prikaže mesec kot eno črko (J do D).

D Prikaže dan kot število brez začetne ničle.

Dd Prikaže dan kot število z začetno ničlo.

Ddd Prikaže dan kot kratico (pon do ned).

Dddd Prikaže dan s polnim imenom (ponedeljek do nedelja).

Yy Prikaže leto kot dvomestno število.

Yyyy Prikaže leto kot štirimestno število.

Računanje z datumi; Datume lahko uporabljamo v formulah, izračunamo npr. število

dni med dvema datumoma ali določenemu datumu prištejemo ali odštejemo nekaj dni.

19. YEARFRAC je funkcija, ki izračuna del leta glede na število celih dni med dvema

datumoma (začetni in končni datum).

V sintaksi funkcije YEARFRAC so ti argumenti:

začetni_datum je obvezen. Datum, ki predstavlja začetni datum.

končni_datum je obvezen. Datum, ki predstavlja končni datum.

osnova je neobvezen. Vrsta uporabljene osnove za štetje dni.

20. DAYS360 funkcija vrne število dni med dvema datumoma po sistemu 360 dni na

leto (dvanajst mesecev s 30 dnevi).

V sintaksi funkcije DAYS360 so ti argumenti:

začetni_datum, končni_datum Obvezna.

metoda Neobvezen. Gre za logično vrednost, ki določa, ali uporabljate ameriški

ali evropski način izračunavanja.



1.2.4 Funkcije za besedila

Funkcije za besedilo so:

21. CONCATENATE; združi lahko od 1 do 30 podatkov ali celic s podatki v eno samo,

med njimi so lahko števila, besedila, formule. Rezultat spada med besedilne

podatke.

Za presledek uporabimo ˝ ˝.

Primer:

=CONCATENATE(A2;" ";B2)

22. LEFT; iz besedila oziroma celice z besedilnim podatkom izvleče določeno število

znakov z leve strani proti desni.

Če število znakov ne navedemo, funkcija vrne skrajno levi znak, privzeta vrednost je 1,

npr. iz priimka Kos bi se izvlekla črka K.

=LEFT(A2;1)

23. RIGHT; izpiše samo nekaj znakov zadnjih znakov besedila.

24. UPPER; vsebino celice napisano s kakršnimikoli črkami zapiše z velikimi tiskanimi

črkami.

Primer:

=UPPER(A2)

25. LOWER; poljubno natipkano besedilo zapiše z malimi tiskanimi črkami.

26. PROPER pretvori besedilni niz v velike in male črke; vsako prvo črko v besedi v

veliko začetnico, vse preostale črke pa pretvori v male.

27. LEN; prešteje število znakov v besedilu, vključno s presledki.

=LEN(D2)-1

=LEN(D2)

Priimek Ime priimek in ime

ime in priimek

začetnica imena

začetnica priimka

začetnici imena in priimka

priimek velike črke

št. črk ime in priimek

Peterka Primož Peterka Primož

Primož Peterka P P PP PETERKA 13

Benkovič Rok Benkovič

Rok Rok

Benkovič R B RB BENKOVIČ 11

Maze Tina Maze Tina Tina Maze T M TM MAZE 8

Mlekuž Rene Mlekuž Rene

Rene Mlekuž R M RM MLEKUŽ 10

Vaja14: Datumske in tekstovne funkcije



1.3 Relativno in absolutno naslavljanje

Relativno naslavljanje

13

14

15

=A1+A2+A3 =B1+B2+B3

Pri kopiranju formul ali funkcij moramo biti zelo pozorni na naslove celic.

Če formulo v celici kopiramo:

- navzdol (spremeni oznaka vrstice)

- desno ali levo (spremeni oznaka stolpca).

Relativno naslavljanje pomeni, da se ob kopiranju formule ali funkcije samodejno

popravi naslov celice (vrstica, stolpec).

Konstante ostanejo pri kopiranju formul ves čas enake (nespremenjene).

PRIMER: V februarju se je količina prodane barve povečala za polovico (3000*1,5).

barva Januar Februar

Siva 3000 4500

rumena 3100 4650

rdeča 3200 4800

vijolična 3300 4950

rjava 3400 5100

Črna 3500 5250

Absolutno naslavljanje

Če nočemo, da se naslov določene celice znotraj formule ali funkcije pri kopiranju

spreminja, moramo to celico narediti absolutno. To storimo tako, da formulo najprej

vpišemo in vnos potrdimo. Nato izberemo celico s formulo in v vnosni vrstici kliknemo na

naslov celice, ki bo absolutna.

Absolutno naslavljanje pomeni, da se naslov celice pri kopiranju formule ali funkcije ne

spremeni.

To storimo tako, da v naslov celice postavimo $. Takemu načinu pravimo absolutno

naslavljanje, ki pomeni nespremenljivost naslova celice pri kopiranju formule.

Pravila pri fiksiranju celic:

1. ko kopiramo celice levo ali desno, je potrebno fiksirati stolpce; npr $A1,

2. če kopiramo navzgor ali navzdol, je potrebno fiksirati vrstico, npr A$1,

3. ko pa želimo fiksirati celico za kakršnokoli smer kopiranja, postavimo dva

$, npr. $A$1.

F4 omogoča fiksiranje celice.

PRIMER:

Želimo ovrednotiti količinsko prodajo barv v litrih. Povprečno ceno za liter barve vpišemo

v eno celico (npr. D1 = 1 €). Formula za izračun vrednosti prodaje v evrih se glasi =

količina v litrih * povprečna cena za liter barve. Pri kopiranju formule ugotovimo, da se

izračunane vrednosti napačne. Prilagajanje naslovov celic s količinami je smiselno,

prilagajanje naslovov celice s povprečno ceno barve pa ni! Naslov celice s povprečno



ceno barve mora ostati nespremenjen, zato ga je potrebno fiksirati. To storimo tako, da

v naslov celice postavimo $.

Barva Januar Februar

Zaslužek v

Januarju

Zaslužek v

februarju

Siva 3000 4500 735,00 € 1.102,00 €

Rumena 3100 4650 759,00 € 1.139,00 €

Rdeča 3200 4800 784,00 € 1.176,00 €

Vijolična 3300 4950 808,00 € 1.212,00 €

Rjava 3400 5100 833,00 € 1.249,00 €

Črna 3500 5250 857,00 € 1.286,00 €

VAJA11: Relativno in absolutno naslavljanje celic

VAJA12: Plače in avtomobili

Kopiranje formul

1. Izberemo celico s formulo, ki jo želimo kopirati.

2. Z miško primemo zapolnitveno ročico (črn kvadratek v desnem spodnjem

vogalu označene celice)

3. Povlečemo v želeno smer kopiranja, npr. več vrstic nižje ali več stolpcev

desno.

PRIMER:

število predhodnik Naslednik

10-krat

manjše 10-krat večje

100 99 101 10 1000

-25 -26 -24 -2,5 -250

0,333 -0,667 1,333 0,0333 3,33

4,2 3,2 5,2 0,42 42

VAJA14: Vaja



1.4 If stavek

V življenju se velikokrat odločamo. Če bo danes lepo vreme, grem smučat, če ne bo, bom

pa šla v kino. To je pogojna oziroma logična odločitev. Če je pogoj izpolnjen, se zgodi

ena možnost, sicer se izvede druga. V našem primeru je:

- pogoj: če bo danes lepo vreme,

- izpolnjen pogoj: prva možnost pomeni odhod na smučanje,

- neizpolnjen pogoj: druga možnost je odhod v kino.

Za preverjanje pogoja uporabljamo logične operatorje, s katerimi primerjamo podatke

ali celice s podatki:

- operator enako =

- operator različno od <>

- operator manjše od <

- operator večje od >

- operator manjše ali enako <=

- operator večje ali enako >=

Rezultat preverjanja je logična vrednost, npr:

- ˝ 2 je manjše od 3˝ je TRUE oziroma pravilno,

- ˝ 2 je večje od 3 ˝ je FALSE oziroma nepravilno.

28. IF je funkcija, ki jo uporabljamo za pogojne odločitve. Funkcija IF preveri pogoj v

celici in vrne eno vrednost, če je logični pogoj pravilen (˝pravilno˝, ˝večje˝)

oziroma vrne drugo vrednost, če je logični pogoj negativen (˝narobe˝,

˝manjše˝). Funkcija IF potrebuje tri argumente (1; ˝2˝; ˝3˝):

- 1. pogoj ali logični test, npr. 2>3,

- 2. vrednost, ki jo naj vrne, če je pogoj pravilen, npr. zapiše naj besedilo ˝

pravilno˝

- 3. vrednost, ki jo vrne, če je pogoj nepravilen, npr. besedilo ˝nepravilno˝

PRIMER:

1. število 2. število Pogoj

Rezultat

15 20 =IF(A2>B2;"večje";"manjše")

manjše


večje


večje


manjše

VAJA15: Funkcija IF, countif in count

1.5 Sestavljanje pogojev

Preverjamo lahko tudi več pogojev hkrati. Uporabimo lahko naslednji dve funkciji:

1. AND; Vrne TRUE, kadar so vsi argumenti enaki TRUE; vrne FALSE, če ima eden

ali več argumentov vrednost FALSE.

2. OR; Vrne TRUE, če je kateri koli argument enak TRUE in vrne FALSE, če imajo vsi

argumenti vrednost FALSE.

PRIMER:

AND OR DA DA =IF(AND(C6="da";D6="da");"da";"ne") =IF(OR(C6="da";D6="da");"da";"ne")

DA NE =IF(AND(C7="da";D7="da");"da";"ne") =IF(OR(C7="da";D7="da");"da";"ne")

NE NE =IF(AND(C8="da";D8="da");"da";"ne") =IF(OR(C8="da";D8="da");"da";"ne")

NE DA =IF(AND(C9="da";D9="da");"da";"ne") =IF(OR(C9="da";D9="da");"da";"ne")

mk:@MSITStore:C:/Program%20Files/Microsoft%20Office/Office10/1060/xlmain10.chm::/html/xlfctAND.htm

mk:@MSITStore:C:/Program%20Files/Microsoft%20Office/Office10/1060/xlmain10.chm::/html/xlfctOR.htm



1.6 Grafikoni

Podatke lahko posredujemo uporabnikom v obliki:

- preglednic,

- slike,

- datotek,

- predstavitev,

- grafikona.

Grafikon je slikovna predstavitev podatkov iz preglednic v dvo- ali trirazsežnem

koordinatnem sistemu.

Prednosti prikazovanja z grafikoni:

- posredovanje in informacija je bolj nazorna in lažje predstavljiva,

- grafikoni so dinamični; sprememba podatkov v preglednici pomeni samodejno

spremembo grafikona.

1.6.1 Elementi grafikona

Elementi grafikona so:

1. Izvorni podatki; to so podatki iz preglednice, ki jih želimo predstaviti z grafikonom.

Potrebujemo dva niza podatkov:

2. x ali neodvisne podatke

3. y ali odvisne podatke

2. Naslov grafikona; kratek, jasen in natančen.

3. Naslov x in y osi; na kratko opisujeta vrsta prikazanih podatkov (izdelek, mesec,

kraj);. Pomembno je navesti merske enote.

4. Legenda; opisuje posamezne nize podatkov. Poleg vzorca barve ali senčenja poda

opis niza, npr. s kvadratkom določene barve so označeni nabavni stroški. Če prikazujemo

samo en niz podatkov, ni nujno potrebno, saj že v naslovu grafikona opredelimo pomen

prikazanih podatkov.

5. Os x; prikazuje različne vrste neodvisnih podatkov:

4. znakovne podatke (imena izdelkov, krajev, oseb),

5. datumske ali časovne podatke (dneve v tednu, mesece, leta)

6. številčne podatke.

6. Os y; prikazuje odvisne podatke (nabavne stroške za posamezne izdelke, prodajo

izdelkov po mesecih, višino temperature po krajih,…).

7. Površina grafikona; zajema celotno površino, kjer je izrisan grafikon.

8. Risalna površina; je ozadje nizov podatkov.

9. Niz podatkov; pomeni vsak stolpec, tortni ali kolobarni izsek, ploščinski del ali

krivulja na grafikonu. Na posamezne nize podatkov lahko zapišemo njihove številčne ali

znakovne vrednosti.

10. Vir podatkov; navedemo ime publikacije, v kateri smo podatke dobili (statistični

urad RS 200, str.23).



1.6.2 Vrste grafikonov

Grafikon vstavimo z ukazom Vstavljanje/grafikon in izberemo vrsto grafikona:

1.6.2.1 Stolpčni grafikon

Stolpčni grafikon je grafični prikaz podatkov s pravokotniki (stolpci) enakih ali različnih

širin, ki so postavljeni drug poleg drugega v navpični smeri. Vsak stolpec prikazuje en niz

podatkov.

1.6.2.2 Palični grafikon

Palični grafikon je zasukan stolpčni grafikon, zamenjana sta položaja x in y, kot bi

stolpčni grafikon obrnili za 90 °.

Primeren je takrat, ko je treba na os x vpisati daljša besedila.

1.6.2.3 Črtni grafikon

Črtni grafikon je grafični prikaz podatkov v koordinatnem sistemu s pomočjo točk, ki so

med seboj povezani z daljicami. Uporabljamo ga takrat, ko so neodvisni podatkovni nizi

medsebojno povezani (gibanje števila prebivalstva, dnevnih tečajev,…)

1.6.2.4 Tortni grafikon

Tortni grafikon prikazuje posamezne deleže celote s krogovnimi izseki in razmerja med

njimi. Tortnemu grafikonu zadošča en niz podatkov.

1.6.2.5 Ploščinski grafikon

Ploščinski grafikon prikazuje gibanje izbranih pojavov v časovnem obdobju, analiziramo

pa lahko tudi razmerje med deli in celoto (gibanje števila tujcev med priseljenimi v

državo.

Izpis merskih enot

To uredimo z oblikovanjem po meri.

25 m, 15 kg narobe;

Oblikuj celice/Številke/Po meri/General ''m''/ ali General ''kg''.

VAJA 16: Grafi, absolutno, Count

VAJA 17: Grafi

VAJA 18: Grafi



1.7 Zbirke podatkov

Čeprav je Excel predvsem program za delo s preglednicami, premore tudi nekaj močnih

orodij za delo z zbirkami podatkov.

1.7.1 Razvrščanje podatkov

Za razvrstitev podatkov v naraščajočem ali padajočem zaporedju je dovolj, da v

preglednici označimo eno celico ključnega stolpca (priimek, kraj, spol,…), po katerem

želimo razvrstiti vse zapise, in izberemo ukaz Osnovno/Razvrsti in filtriraj.

Oznaka za filter je narobe obrnjena puščica v imenu stolpca.

Ko potrebujemo razvrščanje po več ključih (zapisi z enakimi priimki naj se nato razvrstijo

po imenu), uporabimo ukaz Podatki/Razvrsti. V spustnih seznamih izberemo

zaporedne ključe razvrščanja. Določimo še naraščajoče ali padajoče razvrščanje. Pri

preglednici brez naslovne vrstice izberemo imena stolpcev.

1.7.2 Filtriranje podatkov

Zgoraj opisani postopki nam vse podatke le razvrstijo. Ko želimo videti, tiskati le

določene podatke, uporabimo filtriranje podatkov. Z ukazom

Podatki/Filter/Samodejni filter dobimo ob imenu vsake rubrike naslovne vrstice

gumb s puščico. Ob kliku na gumb lahko v spustnem seznamu izberemo samodejni filter

za filtriranje. Tako filtrirane podatke lahko nato filtriramo še po drugih področjih. Vse

podatke lahko naknadno tudi razvrstimo.

Namesto izbire samodejnega filtra v spustnem seznamu lahko izberemo lasten samodejni

filter in pripravimo filter po želji.

1.7.3 Pogojno oblikovanje

Osnovno/Pogojno oblikovanje/Upravljaj pravila



Nato pa dodajte različna pravila in sicer Novo pravilo

1.7.4 Delne vsote

S pomočjo delnih vsot strukturiramo prikaz podatkov po skupinah:

a. Podatke, ki jih želimo strukturirano prikazati, najprej razvrstimo.

b. Z ukazom Podatki/Delne vsote dobimo na desni prikazano pogovorno okno

za nastavitve.

c. V padajočem seznamu Ob vsaki spremembi v izberemo podatke, za katere

želimo strukturni prikaz.

d. V padajočem seznamu Uporabi funkcijo izberemo želeno funkcijo (Vsota,

Štetje, Povprečje …).

e. V padajočem seznamu Dodaj delno vsoto k pa določimo podatke, za katere

se izvrši izbrana funkcija.

Pri tako strukturiranih podatkih dobimo levo od naslovov stolpcev gumbe s številkami. S

klikom na posamezni gumb lahko prikažemo različne nivoje.

Gumb 1 prikaže skupni rezultat, gumb 2 prikaže delne vsote, gumb 3 pa vse podatke.

S klikom na gumb s plusom ali z minusom lahko prikažemo ali skrijemo le posamezno

delno vsoto.

Normalni pogled podatkov lahko povrnemo z ukazom Podatki/Delne vsote in s klikom

na gumb Odstrani vse.



1.8 Vrtilne tabele

Poročilo vrtilne tabele se uporablja za povzemanje, analiziranje, raziskovanje in prikaz

povzetih podatkov.

Poročilo vrtilnega grafikona vam pomaga pri prikazu povzetih podatkov poročila

vrtilne tabele in omogoča enostaven prikaz primerjav, vzorcev in trendov. Tako poročilo

vrtilne tabele kot tudi poročilo vrtilnega grafikona omogočata sprejemanje utemeljenih

odločitev o pomembnih podatkih v podjetju.

Poročilo vrtilne tabele je interaktivni način za hitro povzemanje velikih količin podatkov.

Če želite podrobno analizirati številske podatke in odgovoriti na nepričakovana vprašanja

o podatkih, uporabite poročilo vrtilne tabele. Poročilo vrtilne tabele je še posebno

oblikovano za spodaj navedene primere:

Poizvedovanje velikih količin podatkov na veliko uporabnikom prijaznih načinov.

Delno seštevanje in združevanje številskih podatkov, povzemanje podatkov po

zvrsteh in podzvrsteh ter ustvarjanje izračunov in formul po meri.

Razširjanje in zmanjševanje ravni podatkov, kar omogoča, da se osredotočite

na rezultate, in ogled podrobnosti iz povzetih podatkov o področjih, ki vas

zanimajo.

Premikanje vrstic v stolpce ali stolpcev v vrstice (ali »vrtenje«) za ogled

različnih povzetkov izvornih podatkov.

Filtriranje, razvrščanje, združevanje in pogojno oblikovanje najbolj uporabne in

zanimive podmnožice podatkov, kar omogoča, da se osredotočite na želene

informacije.

Predstavljanje natančnih in privlačnih elektronskih ali natisnjenih poročil z

opombami.

Izdelujemo jih preko kartice Vstavljanje/Vrtilna tabela/Vrtilna tabela. Vrtenje podatkov

in oblikovanje vrtilna tabele izvajamo s pomočjo ukazov na kontekstnih karticah

Možnosti in Načrt.

Delovna površina vrtilne tabele je razdeljena na:

levi del, kjer se nahaja poročilo vrtilne tabele (vrtilnega grafikona) ter na

desni del, kjer s pomočjo okna Seznam polj vrtilne tabele postavimo vrtilno

tabelo.

Najprej začrtamo želeni rezultat:

• vsebina stolpcev

• vsebina vrstic

• podatkovni elementi

Postopki izdelave vrtilne tabele:

1. Vstavljanje/Vrtilna tabela/Vrtilna tabela

Izberemo obseg podatkov in mesto, kjer želimo tabelo:



2. Na delovnem listu, kamor je računalnik postavil vrtilno tabelo, imamo na levi

strani prazno okno, v katerem se bodo prikazovali rezultat vrtilne tabele. Na

desno strani se nahaja okno seznam polja vrtilne tabele.

V seznamu polja vrtilne tabele so v zgornjem delu

polja, ki jih želimo dodati poročilu.

V spodnjem delu so štirje pravokotniki in sicer:

- vrednosti; na to mesto postavljamo imena

stolpcev, s katerimi želimo računati;

- oznake vrstic, oznake stolpcev in filter poročila

postavljamo imena stolpcev, po katerih želimo

grupirati podatke. Rečemo jim tudi atributi.

VAJA 19: Filtriranje zapisov in vrtilne tabele

VAJA 20: Iskanje in štetje



2 MS Excel - vaje

VAJA1: Vstavljanje, brisanje, preimenovanje in premikanje listov

1. Odprite nov prazen dokument v Microsoft Excelu.

2. Preimenujte List3 v preimenovan.

3. Vstavite nov list med lista s številkama. Ime naj dobi nov.

4. Vstavite še List4, List5, List6. Ti listi naj si sledijo za listom preimenovan.

5. Oznake listov poljubno pobarvajte.

6. Datoteko shranite kot osnova.xlsx v mapo excel.

VAJA2: Vnašanje podatkov

1. Vnesite naslednje podatke na naslednji prazni list v datoteki osnova.xlsx v

Microsoft Excelu.

2. V celico A1 vnesite: Stroški porabe

3. V celico A3 vnesite: Pripravil: tvoje ime in priimek

4. V celico A4 vnesite: Datum: današnji datum

5. V celico A5 vnesite: Na tem delovnem listu so prikazani stroški za 1. četrtletje

6. V celico A7 vnesite: Zap. št

7. V celico B7 vnesite: Opis

8. V celice od C7 vnesite Januar in v celico D7 Marec.

9. V celice od A8-A14 vnesite števila od 1-7.

10. V celice od B8 do B15 vnesite: Elektrika, Najemnina, Telefon, Internet, Komunala,

Časopis, Bencin, Skupaj:

11. V celice C8-C14 vnesite po vrsti naslednja števila: 30, 210, 22, 25, 38, 18, 40.

12. V celice D8-D14 vnesite po vrsti naslednja števila: 32, 210, 23, 25, 33, 18, 35.

13. Prilagodite podatke v celicah tako, da so vidni vsi podatki. To storite tako, da se

pomaknete z miško med stolpci in z vlečenjem poljubno širimo in ožamo.

14. List preimenujte v vaja2.

VAJA3: Oblikovanje besedil (velikost pisave, barva pisave, poravnave), barvna

polnila, obrobe

V delovnem list vaja2 v datoteki osnova.xlsx oblikujte podatke na naslednji način:

1. Celica A1: pisava: Arial, slog pisave: krepko, velikost: 16 pik.




5. Celice A7:A14: Zap.št: pisava Tahoma, slog pisave: krepko, velikost: 14 pik,

barva: rdeča.

6. Celice B7:B15: Opis stroškov: pisava: Arial, slog pisave: krepko ležeče, velikost:

14 pik, barva: temno modra.

7. Celice C7:D14: velikost: 14 pik, pisava: Arial.

8. Za območje celic (A7:D15) uporabite obrobe. Zunanji okvir naj bo odebeljen in

rdeče barve.

9. Celice B8:B14; svetlo rumeno polnilo.

10. Podatke poravnajte na sredino.



VAJA4: Vrivanje stolpcev in vrstic, spajanje celic

1. V datoteki osnova.xlsx med stolpca Januar in Marec vrinite še en stolpec.

2. Poimenujte ga Februar.

3. Vnesite naslednja števila v celice: 33, 210, 21, 26, 32, 17, 30.

4. Podatke v stolpcu D oblikujte tako kot sta stolpca C in E.

5. V celico F7 vnesite: Skupaj.

6. Med vrstico 10 in 11 vrinite še eno vrstico in poimenujte strošek mobitel in si

izmislite podatke za porabo mobitela.

7. Vse spremembe shranite.

VAJA5: Seštevanje podatkov

1. Prepišite naslednjo tabelo v osnova.xlsx v naslednji prazni list:

Univerza Število pedagoških delavcev

Ljubljana 2406

Dunaj 1900

Gradec 1973

Hannover 4563

Maribor 2364

Skupaj

Povprečje

2. Seštejte skupno število pedagoških delavcev s funkcijo za izračun vsote.

3. Izračunajte povprečno število pedagoških delavcev s pomočjo funkcije.

4. Oblikujte tabelo:

- osenčite polja in uokvirite tabelo

- poravnajte podatke levo (ime univerze), desno (skupaj, povprečno število) oz

sredinsko (število pedagoških delavcev)

5. List preimenujte v vaja5, spremembe shranite.

VAJA6: Računanje vsote in povprečne vrednosti

1. Prepišite naslednjo tabelo v datoteko osnova.xlsx v naslednji prazni list in ga

shranite kot vaja6.

Dan Promet

Ponedeljek 3100

Torek 2500

Sreda 4250

Četrtek 1890

Petek 3450

Sobota 2100

2. V celico B10 izračunajte skupni tedenski promet trgovine v evrih in v celico B11

povprečni dnevni promet trgovine v evrih.

3. Oblikujte tabelo; obrobe, senčenje, poravnava podatkov, velikost znakov nastavi

na 12 pt.

4. Spremembe shranite.



VAJA 7: Funkcije Sum, Min, Max, Average

1. Naslednjo tabelo prepišite v Microsoft Excel v datoteko funkcija.xlsx na naslednji

prazni list. List preimenujte v vaja7.

Film ponedeljek Torek sreda četrtek petek

Ne joči Peter 200 200 170 250 260

Ne čakaj na maj 450 150 250 750 120

Vesna 120 180 250 250 500

Kruha in iger 50 150 160 630 450

Šangaj 100 460 250 250 450

2. Izračunajte število prodanih vstopnic po dnevih.

3. Izračunajte najmanjše število prodanih vstopnic po dnevih.

4. Izračunajte največje število prodanih vstopnic po dnevih.

5. Izračunajte povprečno število prodanih vstopnic po dnevih.

6. V celico A15 izračunajte skupno število prodanih vstopnic.

7. V celico A16 izračunajte povprečno število prodanih vstopnic.

8. V ___________________ (napiši dan v tednu) so v povprečju prodali največ

vstopnic in sicer ____________ (napiši povprečno število prodanih vstopnic).

9. V tabeli na listu dopišite vse formule, ki manjkajo.

film ponedeljek torek sreda četrtek petek

Ne joči Peter 200 200 170 250 260

Ne čakaj na maj 450 150 250 750 120

Vesna 120 180 250 250 500

Kruha in iger 50 150 160 630 450

Šangaj 100 460 250 250 450

Skupaj =SUM(B2:B6)

Najmanj =MIN(C2:C6) =MIN(F2:F6)

Največ =MAX(F2:F6)

Povprečje =AVERAGE(D2:D6)

VAJA 8: Številski zapisi

1. Delajte vse na naslednji prazen list v datoteki funkcija.xlsx.

2. Kupili smo 12 kg jabolk po 0,73 €, 13 kg pomaranč po ceni 0,25 € in 7 kg kivija

po ceni 0,39 €.

3. Podatke vnesite v tabelo tako, da boste imeli stolpce z vrsto sadja, ceno za 1 kg,

količina v kg in skupno ceno za nabavljeno vrednost.

4. Izračunajte skupno ceno za nabavljeno vrednost za posamezno vrsto sadja

(pomnoži pripadajočo količino in ceno).

5. Seštejte skupno nabavljeno količino ter skupno nabavno vrednost s funkcijo SUM.




VAJA 9: Funkcija Product

1. Nalogo delajte v naslednji prazen delovni list v datoteki funkcija.xlsx.

2. Izdelajte naslednjo tabelo:

Nabavno poročilo

Moka mleko

cena v €

Količina

v kg znesek v € cena v €

Količina

v litrih znesek v €

nabava 1 0,50 6400 0,9 100

nabava 2

nabava 3

nabava 4

3. Zapolnite tabelo z naslednjimi podatki. V pekarni Pek nabavljajo moko in mleko

pri istem dobavitelju. Nabavno poročilo štirih zaporednih nabav pravi takole:

- nabavna cena za kilogram moke se je iz nabave v nabavo povečala za 0,1 €,

nabavljena količina pa se je povečala za 50 kg,

- nabavna cena litra mleka se je zaradi mlekarske afere zniževala vsakokrat za 0,1

€, čeprav je nabavljena količina ostala nespremenjena.

4. Izračunajte znesek v evrih za moko in mleko za posamezno nabavo.

5. Besedilo moka in mleko v glavi tabele naj bo poravnano na sredino celice.

6. Delovni list preimenujte v vaja9.

VAJA 10: Odstotki – volitve

1. Nalogo delajte v naslednji prazen list v datoteki funkcija.xlsx. V tabeli imate

podatke o številu udeležbi prebivalcev na predsedniških volitvah v posameznih

mestih. Prepišite tabelo.

mesto Volitve 2002 Odstotkov Volitve 2007 Odstotkov

Ljubljana 400000 345000

Novo mesto 234000 300000

Maribor 345000 349000

Celje 216700 190000

Koper 190000 200000

Skupaj

2. Izračunajte za vsak kraj koliko procentov prebivalcev od vseh udeležencev se je

udeležilo volitev.




VAJA 11: Relativno in absolutno naslavljanje

1. Nalogo delajte v absolutno.xlsx, v naslednji prazni delovni list. List preimenujte

v vaja11.

Izdelek Cena v evrih/kos Količina

Žemlja 0,25 € 8

Orbit 0,5 € 6

Voda 0,33 € 3

Jogurt 0,25 € 5

Pašteta 0,43 € 4

Čips 1,45 € 1

2. V stolpcu D izračunajte skupno ceno v evrih. Uporabi funkcijo PRODUCT. Valuta

naj bodo evri.

3. V stolpcu E preračunajte skupno ceno v kune (pomoč; v celico B13 tečaj za kune

je 7.56, nato pa s pomočjo absolutnega sklica izračunajte ceno v kunah. To dobiš

tako, da uporabite formulo za množenje. Cena naj bo v kunah.

4. Ugotovite, kateri izdelek je bil na blagajni v evrih najdražji in najcenejši ter to

zabeleži v tabeli.

5. Izračunajte skupno ceno v evrih in v kunah za vse izdelke skupaj.

6. Oblikujte tabelo.

VAJA 12: Plače in avtomobili

1. Nalogo delajte v naslednji list v datoteki absolutno.xlsx.

2. V tabeli so podani podatki, koliko so zaslužili direktorji v najrazvitejših evropskih

državah. Njihove plače so razvidne iz tabele, podane v evrih.

Plača

Država v evrih v dolarjih št. avtomobilov

Francija 122.000,00 €

VB 84.000,00 €

Italija 122.000,00 €

Švica 197.000,00 €

Španija 142.000,00 €

Nemčija 203.000,00 €

3. Preračunajte plače v ameriške dolarje. Upoštevajte povprečni tečaj 1 evro je 1,3

dolarja. Zapiši podatek v celico in uporabi absolutno naslavljanje. Plača naj bo v

ameriških dolarjih na dve decimalni mesti.

4. V tabeli poiščite, v kateri državi zaslužijo direktorji največ in najmanj. Podatke

zabeležite v tabeli.

5. Koliko avtov si lahko privošči direktor v posamezni državi, če je cena enega avta

50.000 €.

6. Tabelo in podatke oblikujte po lastnem zgledu.

7. Delovni list preimenujte v vaja12.



VAJA 13: Vaja

1. Naloge delajte v datoteko absolutno.xlsx, v naslednji prazni delovni list. Delovni

list preimenujte v vaja13.

Slavko ima veliko kmetijo, ukvarja se s sadjarstvom. Ko jabolka dozorijo dobi

študente, ki jabolka obirajo, plačani pa so po učinku – 5 EUR na zaboj. Letos so se

javili Janez, Lovro, Špela in Meta ter en teden obirali jabolka. Vsak dan so beležili

število nabranih zabojev. Zbrane podatke so na koncu dali Slavku in so sledeči.

Pon Tor Sre Čet Pet

Janez 18 15 16 17 14

Lovro 22 19 19 20 17

Špela 14 14 15 14 15

Meta 12 14 13 11 12

Izračunajte:

koliko zabojev (skupaj) je nabral vsak posebej

koliko zabojev so nabrali skupaj za vsak dan posebej

najmanjše število zabojev za vsak dan posebej

povprečno število zabojev, ki jih je nabral vsak posameznik

skupni zaslužek posameznika, preračunan tudi v dolarje

število dni, ko so nabrali več kot dvajset zabojev

VAJA 14: Datumske in tekstovne funkcije

1. V datoteki vaja.xlsx iz lista osnovni podatki prekopirajte stolpce priimek, ime,

datum rojstva in datum zaposlitve. List preimenujte v vaja14.

2. Med stolpca priimek in ime vstavite še en stolpec, ki ga poimenujte Priimek. Vse

priimke izpišite z malimi tiskanimi črkami, razen prve črke v priimku.

3. Med imenom in datumom rojstva vstavite še eno stolpec z imenom priimek in

ime. S pomočjo funkcij vpišite priimek in ime skupaj.

4. Vstavite še en stolpec za priimkom in imenom in izpišite začetnici priimka in

imena.

5. Z datumskimi funkcijami izpišite s številko, katerega dne v mesecu se je določena

oseba rodila, kateri mesec in katero leto.

6. Dodajte še številko dneva v tednu in ime dneva.

7. Izračunajte starost v dnevih in v letih.

8. V naslednjem stolpcu izračunajte koliko let so že zaposleni v podjetju.

9. V naslednjem stolpcu se naj izpiše nagrada, če je starejši od 60 let. Sicer pa naj

polje ostane prazno.

10. Preštejte in zapišite, koliko zaposlenih dobi nagrado.

11. Razvrstite zaposlene po abecednem vrstnem redu.

12. S pomočjo pogojnega oblikovanja pobarvajte vrednosti v stolpcu oddelek.



VAJA 15: Funkcije if, CountIf in Count

1. Naslednjo nalogo delajte v naslednji prazni delovni list v datoteko vaja.xlsx.

2. Število možnih točk pri obeh polah je 200 točk.

3. Izračunajte vsoto doseženih točk za posameznega dijaka in odstotek doseženih

točk.

4. V stolpec F se naj izpiše »opravil«, če je dijak dosegel več kot 50 % možnih točk

ali »Ni opravil«, če ta pogoj ni izpolnjen.

5. V stolpce G se naj izpiše ocena 5, če je dijak dosegel več kot 90 % možnih točk.

6. V vrstici 15 vpišite število dijakov na testu.

7. V vrstici 16 vpišite število dijakov, ki je pri poli A doseglo več ali enako 35 točk.

8. V vrstici 17 vpišite število dijakov, ki je doseglo manj kot 80 točk skupaj.

9. V vrstici 18 vpišite število dijakov, ki je doseglo več kot 50 % možnih točk.

10. V vrstici 19 vpišite število dijakov, ki ni doseglo 50 % možnih točk.

11. Oblikujte tabelo.

12. V vrstico 20 napišite, koliko točk je dosegel najboljši in najslabši dijak pri obeh

polah skupaj?

13. V vrstico 21 izračunajte povprečje točk doseženih pri obeh polah?

14. Delovni list shranite kot vaja15.

Rezultati testa pri UIKTP-ju

Vpisna

številka

Izpitna

pola A

Izpitna

pola B

Skupaj

dosežene

točke

Odstotki

Opravil -

Ni

opravil

Ocena

8915 98 96

8916 89 85

8917 65,5 20

8918 33 90

8919 70 11

8920 12,5 46,3

8921 45 0

8922 25 36

8923 80 70

8924 100 97

8925 13 13



VAJA 16: Grafi, absolutno, Count

1. Nalogo delajte v datoteko vaja.xlsx v naslednji prazni list.

2. V naslednji tabeli so podatki o številu prebivalcev v določenih občinah v Sloveniji-

Prepišite spodnjo tabelo: Občina Število prebivalcev

Velenje 33240

Slovenska Bistrica 24363

Novo mesto 35436

Nova Gorica 31799

Maribor 111490

Ljubljana 272770

Krško 25565

Kranj 53795

Koper 50708

Kamnik 28606

Domžale 32775

Celje 48569

Brežice 24253

3. Dodajte stolpec na desni strani in vanj vpišite, kolikšen delež slovenskega

prebivalstva živi v posamezni občini! Upoštevajte približno število slovenskega

prebivalstva (2022629). Pomagajte si z formulami v Excelu in absolutnim sklicem.

Odstotke zaokrožite na dve decimalni mesti.

4. Pod tabelo dodajte vrstico s skupnim številom prebivalcev naštetih občin, ki jo

boste izračunal s pomočjo formule v Excelu.

5. Dodajte še en stolpec na desni strani in vanj vpišite, kolikšen delež slovenskega

prebivalstva živi v posamezni občini! Upoštevajte skupno število prebivalstva v

tabeli. Pomagajte si z formulami v Excelu in absolutnim sklicem. Odstotke

zaokrožite na dve decimalni mesti.

6. Tabelo ponazorite z grafom. Dodajte tortni graf in v njem prikažite deleže

prebivalstva treh občin z največ prebivalci. Naslov grafa naj bo Graf 1.

7. Narišite še en tortni graf, kjer prikažete odstotke prebivalcev v posameznih

občinah. Graf preimenujte v Graf 2.

8. V tabeli poiščite, katera občina ima najmanj (G4) in največ prebivalcev (H4) in to

zabeležite v tabeli. Uporabljaj funkcije v Excelu.

9. Podatke v tabeli razvrstite od najmanjšega do največjega števila prebivalcev.


VAJA 17: Grafi

1. V datoteki vaja.xlsx na naslednjem listu generirajte števila x od -50 do 50.


3. V tabeli izračunajte naslednje enačbe:

Y=30x+40

Y1=x2+x

Y2=2x2+3x

Y3=3x2+4x+1

4. Za funkcije y, y1, y2 in y3 narišite grafe, vsako na svoj list. Liste poimenujte po

funkcijah.

5. Nato narišite še na en list skupaj funkcije y1, y2 in y3.



VAJA 18: Grafi

1. Izdelaj naslednjo tabelo v naslednji prazni list v datoteki vaja.xlsx. Tabela

vsebuje podatke o nadmorski višini, povprečni temperaturi zraka ter povprečni

višini padavin nekaterih turističnih krajev v Sloveniji.

2. Izdelaj 3D stolpčni grafikon za prikaz nadmorske višine nekaterih krajev v

Sloveniji:

a. odvzemi odvečno os y in mrežne črte,

b. dodaj nadmorsko višino krajev (desni gum/Oblikuj nize/Oznake

podatkov/Vrednost),

c. določi naslov grafikona.

3. Izdelaj grafikon povprečnih letnih temperatur.

4. List preimenuj v vaja18.

VAJA 19: Filtriranje zapisov in vrtilne tabele

1. Odprite datoteko vaja.xlsx, list osnovni podatki. Celotno tabelo prekopirajte v

nov list, ki ga shranite kot vaja19.

2. V stolpcu plača oblikujte v znesek valuto evro.

3. Za imenom vstavite še en stolpec, ki ga poimenujete spol. Vsakemu zaposlenemu

določite spol: Ž ali M.

4. Ugotovite, kako so moški in ženske razporejene po delovnem mestu. List

preimenujte v delovno_mesto_spol.

5. S pomočjo vrtilne tabele izpišite imena zaposlenih, ki se najpogosteje pojavljajo.

List preimenujte v imena.

6. V listu vaja21 pogojno pobarvajte datume zaposlitve.

7. V tem listu poiščite vse zaposlene, ki so zaslužili več kot 300000 evrov in narišite

ustrezen graf.

Klimatski podatki

Povprečna letna

meteorološka

postaja

nadmorska

višina

temperatura

zraka

višina

padavin

Bovec 425 m 9,1 °C 2731 mm

Celje 245 m 9,2 °C 1145 mm

Kredarica 2514 m -1,7 °C 1997 mm

Ljubljana 300 m 9,8 °C 1394 mm

Maribor 275 m 9,7 °C 1046 mm

Murska Sobota 191 m 9,2 °C 817 mm

Novo mesto 208 m 9,4 °C 1138 mm

Postojna 353 m 8,4 °C 1584 mm

Slap pri Vipavi 137 m 11,9 °C 1514 mm



VAJA 20: Iskanja in štetje (Find, Count, Counta)

1. Prepišite naslednjo tabelo v delovni zvezek vaja.xlsx v naslednji prazen list in jo

oblikujte po svojem okusu. Delovni list preimenujte v vaja20.

Najpogosteje izposojeno gradivo

Mesto Naslov Ime Priimek Število izposoj

1 Viharno nebo Chris Wooding 52

2 Matilda Roald Dahl 35

3 Romeo in Julija William Shakespeare 29

4 Visoška kronika Ivan Tavčar 27

5 Za narodov blagor Ivan Cankar 25

6 Županova Micka anton Tomaž Linhart 24

7 Hamlet William Shakespeare 23

8 Varna vožnja 23

9 Bralec Bernard Schlink 22

10 Bratovščina sinjega galeba Tone Seliškar 22

11 Moje življenje Ivan Cankar 22

12 Alamut Vladimir Bartol 21

13 Resnična mladost 21

14 Gospodar prstanov J.R.R Tolkien 20

15 Solzice Voranc Prežihov 20

16 Thabiti kumi Ivan Pregelj 20

17 Antigona Sophocies 18

18 Izbrano delo Simon Jenko 18

19 Njegova temna tvar Phillip Pullman 18

20 Zvezdica Zaspanka Frane Miličinski 18

21 Afroditina prstana Amanda Quick 17

22 Harry Potter, Kamen modrosti J.K. Rowling 17

23 Nevihtni rt Harry Patterson 17

2. Z ukazom za iskanje podatkov se pomikajte po:

- posameznih avtorjih z imenom Ivan,

- celicah, ki vsebujejo besedo Harry.

3. Med najpogosteje izposojenimi knjigami v knjižnici poiščite in zabeležite v tabeli:

- koliko je knjig na seznamu,

- kolikokrat je bila izposojena najpopularnejša knjiga in najmanj popularna

knjiga,

- povprečno mesečno število izposojenih knjig,

- skupno število izposojanj obravnavanih knjig, število avtorjev knjig na

seznamu.

Documents

1 MS Excel - ARNESsspjplav/Sola/Predmeti/Leto/UPORABA IKT PRI POSLOVANJU... · - druge funkcije. Čarovnik za funkcije poženemo z ukazom Vstavljanje/Funkcija ali klikom na gumb Prilepi