Upload
lythuy
View
215
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
^ j V ^ O V ^ ^ P F ^
Ul i K l i c i n c l r o h c m l r o n a d a l j u j e t r a d i c i j o u M i j a i i o r v a u a i i r v a GORENJSKE KREDITNE BANKE t
^ T O X X V . - številka 25
fij** obe. t e r e n c e SZDL bj Xrtj!' " " » J . Radovljica, šk. Loka Kifcnjc,"' I zdaja CP Gorenjski' tisk ** (M ^ u r e d n l k Anton Mlklavclc
govorni urednik Albin Učakar
' 1 * S I L n S O C I A
K R A N J , poned., 27. 3. 1972 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1940 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h .
L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O
Š vicar Steiner svetovni prvak Od naših najboljši Štefančič — deseti,
najdaljši Norčič 131 metrov
Od. te
in 2 * p r o l i desni: 3. mesto JIH Račka (češkoslovaška), 1. mesto VValter Steiner (Švica) • mesto Heinz VVosiphvo (Nemška demokratična republika). — Foto: F. Perdan
PLANICA, 25. marca — 48 skakalcev je po petkovi uradni preizkušnji prišlo v končni izbor za uradni nastop na prvem svetovnem prvenstvu v soboto in nedeljo. Nastopilo pa je le 42 skakalcev. Prvi tekmovalni dan je bil praktično ponovitev petkovega dela. Zabeležena pa ni bila niti ena dolžina prek 160 metrov, le Danneberg kot predskakaleč iz NDR je v poskusni seriji poletel 161 metrov, vendar je padel. Izkristalizirala
se je že skupina najboljših, ki so bili kandidati za tri kolajne. Švicar VValter Steiner je bil daleč najboljši, saj je povedel za 32,5 točke pred VVosipivvom. Steiner je poletel najprej 155 metrov, nato pa še 3 metre dlje. To sta bili tudi dve največji dolžini prvega dne in edina poleta nad 150 metrov. Bil je najzanesljivejši in tudi za slog prejel visoke ocene, nekateri sodniki
(Nadalj.na 3. str.)
Tretji dan: veter zmagovalec V dolini skakalnic se je da
nes končalo veliko slavje. S Ponc, z največje velikanke na svetu, so poleteli zadnji orli, izbrani naj pogumne j ši skakalci sveta. Dolina Tamar je bila lepša kot kdaj koli. Vse tri dni je bila polna ljubiteljev Planice. Na zaključni dan se je ob vznožju zbralo okoli 60 tisoč gledalcev ali v vseh treh dneh več kot 120 tisoč. Prišli so iz vse Slovenije, ostalih republik, Avstrije, Italije ter manjše skupine tudi iz nekaterih drugih evropskih držav. Gledalci so že zgodaj zjutraj zasedli najboljša mesta ob izteku, obdanem s stojnicami, ki so bile dobro založene z jedačo ln pijačo. Pogled na areno ob top
lem pomladanskem soncu z vrha velikanke je bil veličasten, prazničen. Toda tretji dan planiškega slavja je minil brez pravih poletov. Veter je preprečil tekmovanje v konkurenci. Dopoldne so Izvedli le poskusno serijo, v nadaljevanju popoldne po 13. uri pa je poletelo prek velikanke le 15 tekmovalcev, nakar so prekinili tekmovanje za pol ure, vendar se veter tudi po tem Času ni umiril, tako da so morali skrbni organizatorji tekmovanje dokončno odpovedati. Rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci v prvi konkurenčni seriji, pa so razveljavili.
J.Javornik
Med gosti, ki so prišli v Planico zadnji dan prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, so bili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bjcdič, predsednik slovenske skupščine Scrgej Kraigher, predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič in drugi. Po včerajšnji poskusni seriji se je predsednik ZIS Djemal Bjedič podal prav na vrh zaletišča velikanke. Na odskočišču se. je dlje časa pogovarjal z Jo-žetom Zidarjem, ki mu je iz lastnih izkušenj podrobno razložil razpoloženje in občutke tekmovalcev pred skokom in tudi potek skoka. Na najvišjem zaletišču pa mu je pomočnik štarterja Stane Lipar povedal, da |e vsakemu tekmovalcu pred startom treba pregledati vezi in podobno. Na tekmovanjih v Planici se je namreč že zgodilo, da sta Marjan Pečar ln Koba Cakadze skočila z odpetimi smučmi. K o pa je Djemal Bjedič z vrha zaletišča pogledal v dolino, je rekel: »Ti fantje so pa res junaki.« — A. 2. — Foto: F. Perdan
1972
(15) (15) • i SPEI " • a
• i E n •a © 0 © G
15-letnica veletrgovine Špecerija Bled
SPECERIJA B L E D — stojnica na I. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v plani«*
z a potrošnike Še do 5. aprila je čas, da boste morda izžrebani prav vi — 20 izžrebanih kupcev bo lahko 14 dni letovalo v Poreču — Nagrada
vas čaka v kavi BRAVO. Pisali smo žc, da veletrgo
vina Špecerija Bled praznuje letos 15-letnico obstoja in da je delavski svet podjetja za praznovanje prve obletnice sprejel poseben delovni program. Menili so namreč, da
bi bilo to jubilejno leto v kolektivu posvečeno predvsem potrošnikom in zaposlenim v podjetju.
Za potrošnike so pripravili svojevrstno presenečenje. V posebno jubilejno kavino me
šanico BRAVO so dali znamenja iz horoskopa. Kupci ka-vine mešanice BRAVO, ki bodo zbrali 12 znamenj in jih poslali veletrgovini špecerija Bled ali jih odnesli poslovodji ene od trgovin Špecerije, bodo letos 8. aprila popoldne v Supermarketu Špecerije Bled na Jesenicah vključeni v nagradno žrebanje.
Izžrebali bodo 20 kupcev, ki bodo od 15. junija do 15. septembra 14 dni letovali v hotelih priznanega podjetja
HOTELSKO PODJETJE
J E S E N I C E
s svojimi hotelskimi in gostinskimi obrati:
Plava laguna v Poreču. Za vse srečne izžrebance bo špecerija organizirala tudi prevoz do Poreča in nazaj. Razen tega pa bodo enega kupca izžrebali za potovanje v Moskvo, ki ga špecerija pripravlja z Inex turistom.
Znamenja iz horoskopa bodo sprejemali še do 5. aprila. Zato pohitite, ker boste morda prav vi med 'izžrebanci, č e boste poslali več pisem z znamenji, bo verjetnost, da boste izžrebani, še večja.
v Planici hotel Planica
Srečne izžrebanec bodo P* žrebanju obvestili P i s m C ^ njihova imena pa bodo javljena tudi v Glasu.
Kot že rečeno, je P^n°]^. nje jubileja namenjeno P £ trošnikom in članom »P y&
rije zaposlenim v trgovini- . zaposlene v trgovini P a
sprejeli sklep oziroma Pf 3 .-nik, da bodo deset n 3 ^ ^ ših nagradili. Nagrade 1» . bodo izročili na slavnosi seji delavskega sveta nov bra letos.
Hotel Larix v Kranjski gori. — Foto: F. Perdan
v Podkorenu hotel Vitranc _
hoteli
v Kranjski gori Prisank, Erika, Razor, Larix, Garni, Slavec
v Mojstrani hotel Kepa, trgovina z alkoholnimi . pijačami
na Jesenicah hoteli Korotan. Pošta, restavracija Trigla*
Od leve proti desni: vzhod-nonemškl skakalec Man-fred Wolf je zadržal svoj svetovni rekord izpred treh let. S skokoma 124 in 137 metrov je zasedel v generalni uvrstitvi šesto mesto in zadovoljil številne gledalce, k i so te dni spremljali prve polete za svetovni naslov. — Foto: F. Perdan
Walter Steiner je s svojimi dolžinami zanesljivo osvojil prvi uradni nastop na prvem svetovnem prvenstvu Planica 72. — Foto: F. Perdan
Jugoslovana Marjana Mesca zasledimo na 19. mestu. Obenem Je bil tudi drugi najboljši Jugoslovan. Toda prepričani smo, da bi Mesec v zadnjem dnevu pokazal vse, kar **nore, saj je v izvrstni formi. — Foto: F. Perdan
(Nadalj.s l.str.) *o mu dali tudi po 19,5 točke. Izkazal se je tudi veteran Jifi fcaška, ki je dokazal, da je kandidat za eno izmed ko-*ajn. V splošnem so skakalci CSSR tokrat nekoliko odpovedali, saj sta bila v deseterici le dva njihova predstavnika. Svetovni rekorder Wolf £ a je bil po prvem dnevu fcsti. Tekmovalci iz SZ so nekoliko zatajili, izkazal se Je le ni u najmlajši udeleženec «Jinove ekipe Kalinin, ki je lip 1 sedmo mesto. Najbo-
J e Pa j e skakal veteran Ca-
kad/.e, ki pa je bil le pred-skakalec, ker se po petkovi preizkušnji ni uvrstil v ekipo Sovjetske zveze.
Od naših je bil najboljši Peter Štefančič, ki je opravil dva solidna poleta prek 120 metrov. Presenetil pa je najmlajši udeleženec prvega svetovnega prvenstva Kranjčan Bogdan Norčič, ki je v drugi seriji postavil svoj osebni rekord s 131 metri. To je bila tudi največja dolžina drugega dne med jugoslovanskimi skakalci. Mescu se je ponesrečil prvi skok, v drugem pa je pristal pri solidnih 121 me-
Najdal jš i Jugoslovani 150 m "45 m
143 m
141 m
138 m
136 m 132 m
131 m
I27 m
127 m
126 m 125 m 122 m
Peter štefančič Danilo Pudgar Marjan Mesec Jože šlibar Ludvik Zaje Branko Dolhar Peter Eržen Bogdan Norčič Stanko Smolej Brago Pudgar Janez Jurman Vinko Bogataj Marjan Pečar
Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Oberstdorf 1961 Planica 1969 Planica 1969 Oberstdorf 1964 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Oberstdorf 1970 Planica 1969
Najdal jš i poleti vseh č a s o v
* m 1*2 m
1«2 m
J « m * > * 160 m J 5 * m
8 4 * 54 m
S:
Manfred Wolf (NDR) Jifi Raška (CSSR) Bjorn VVirkola (Norveška) Juhani Ruotsalainen (Finska) Horst Oueck (NDR) Josef Matouš (CSSR)
Bohumil Doležal (CSSR) VValter Steiner (Švica) Bainhold Bachler (Avstrija) Zdenek Hubač (CSSR) Christian Kiehl (NDR) Heinz VVoslphvo (NDR) Henry Glass (NDR) Karel Kodejška (CSSR).
Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1967 Vikersund 1967 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1972 Planica 1972
trih. Nesrečen dan je imel Danilo Pudgar, ki je v prvi seriji pri 122 metrih padel in si tako ob koncu zapravil visoko uvrstitev. Po prvem dnevu je bil namreč šele 27. Med gledalci je bilo izredno zanimanje za nastop Japoncev, ki pa so danes že nekoliko pogumne je leteli prek planiške velikanke. Še najbolj se je odrezal Aochi, ki je s 132 metri postavil nov japonski rekord.
Rezultati: 1. Steiner (Švica) 427,5 (155, 158), 2. Wosipi\vo (NDR) 395,0 (146, 142), 3. Ra-ška (CSSR) 379,0 (144, 130), 4. Ruotsalainen (Finska) 376,5 (131, 140), 5. Lidak (CSSR) 372,0 (134, 133), 6. VVolf (NDR) 361,5 (124, 137), 7. Kalinin (SZ) 361,0 (131, 124), 8. Stenbekk (Norveška) 359,0 (123, 132), 9. Aschenbach (NDR) 357,0 (130, 130), 10. štefančič (Jugoslavija) 347,0 (122, 125), 11. Grette (Norveška) 345,0 (120, 123), 12. Glass (NDR) 344,0 (123, 122), 13. Aochi (Japonska) 340,5 (132, 131 p.), 14. Že-glanov (SZ) 340,0 (126, 142 p.), 15. VVanner (Avstrija) 339,5 (113, 129), 16. Doležal (CSSR) 338,5 (142 p., 128), 17. Pridz (Norveška) 337,5 (114, 120), 18. Konno (Japonska) 334,0 (115, 120), 19. Mesec (Jugoslavija) 328,5 (110, 121), 20. Fortuna (Poljska) 328,0 (114, 117)... 23. Norčič (Jugoslavija) 325,5 (104, 131), 27. Pudgar (Jugoslavija) 309,5 (122 p., 119).
J.Javorni k
Posebno ilevIlVo so pripravili: novinarji: Jože Ja-vornlk, Andrej 2alar, Igor Guzelj, Jože Košnjek, Dušan Humer, fotoreporter Franc Perdan, Slavko Hain, Helena Jelovčan ln stalni sodelavci v CP Gorenjski tisk.
Brez rekorda rekordna Planica Dolina Planice je danes končala veliko slavje. Čeprav
se prvo svetovno prvenstvo v poletih ni končalo tako kot so si organizatorji in gledalci želeli, je minilo v splošno zadovoljstvo vseh, ki so v teh dneh obiskali Planico. Planiški praznik je tako končan. Rekordnih dolžin ni bilo, vendar so bili zabeleženi drugi rekordi. Toliko obiskovalcev, kot jih je sprejela Planica v treh dneh, še niso zabeležili organizatorji. V dneh prvenstva je bilo ob vznožju velikanke več kot 120 tisoč gledalcev. Zabeleženi so bili tudi trije državni rekordi: japonski, švicarski in finski. Tridnevno praznovanje je zdaj končano. Organizatorjem gre vse priznanje, saj so se od vseh najbolj izkazali. Premagali so naravo. V skoraj nemogočih vremenskih prilikah so obdržali velikanko vse tri dni. Tako toplo še ni bilo nikoli v Planici kot letos. Planica se je vse tri dni kopala v soncu in je bilo zato pri temperaturi več kot 20 stopinj res težko obdržati velikanko.
Švicar VValter Steiner je zasluženo osvojil zlato kolajno. Letos je imel že več lepih uspehov in je tako sezono končal I najboljšim dosežkom. Srebrna kolajna je odšla v NDR. Drugo mesto je namreč osvojil odlični VVosipivvo, ki je bil najboljši prvi dan planiške-ga tedna. Češki veteran Jifi Raška pa je osvojil bronasto kolajno, kar je tudi njegov največji uspeh letošnje sezone.
Naši štirje predstavniki so se v glavnem zelo dobro izkazali. Štefančič je bil deseti, kar je eden največjih uspehov v poletih. Marjan Mesec je zasedel solidno 19. mesto, najmlajši udeleženec prvenstva Norčič je bil 23., Danilo Pudgar pa se je zaradi padca moral zadovoljiti s 27. mestom.
Kljub izostalim poletom v nedeljo je prireditev odlično uspela in gre organizatorjem vse priznanje.
J.Javornik
Dve izjavi po prvenstvu Inž. LADO GORIŠEK —
šef skakalnice: »Vesel sem, da smo prvenstvo srečno Izpeljali. Uspeli smo v težki borbi z naravo, opravljeno je bilo ogromno dodatnega dela ln sem vesel, da se je prvenstvo srečno končalo, škoda Je le, da je veter tretji dan prvenstva preprečil polete, ko smo računali na nove rekordne dolžine.«
Inž. J A N E Z GORIŠEK, vodja tekmovanja: »Žirija tekmovanja je bila dokaj prožna. Pred očmi smo
imeli več čas varnost tekmovalcev in da bi bili gledalci s planiško priredit* vi j o čim bolj zadovoljni. Tretji dan prvenstva nam je veter prekrižal račune. V dopoldanskem času bi sicer prvenstvo lahko v redu izpeljali, vendar smo bili prepričani po izjavi vremenoslovca, da bodo razmere za tekmovanj« popoldne ugodne in smo zato prvenstvo preložili podobno kot v soboto na popoldanski čas.«
J. Javomik
pomlad
N A Š E P R O D A J A L N E
RITA 245 180
175 din
Z A H T E V A J T E P R O S P E K T M O D E L O V 1
t
tumniHmbtoimfibio)!mS9i8 .8 * ™ i <Hf# W o M t t f r a d $ o ( £ m n
a^jHj PODVIN — RADOVLJICA 3̂ C\jB Telefoni: 70-350 in 70-162
Trgovsko podjetje
<Hf# W o M t t f r a d $ o ( £ m n
a^jHj PODVIN — RADOVLJICA 3̂ C\jB Telefoni: 70-350 in 70-162
D e l i k a t e s a
Jesenice
V grill restavraciji hotela grad Pod-vin pri Radovljici vam v marcu in aprilu postrežemo s panonskimi kuharskimi specialitetami.
^ ^ ^ ^ ^ ^
flVHH Vsak dan vas zabava od 19. do ! 1 23. ure in ob sobotah od 13. do
L .m^J 15. ure priznani trio »ŠANI«
JT £ OBIŠČITE NAS, PRIJETNO SE BOSTE POČUTILI.
Potrošniki , vabimo vas na obisk in nakup
v naših bogato založenih prodajalnah.
V grill restavraciji hotela grad Pod-vin pri Radovljici vam v marcu in aprilu postrežemo s panonskimi kuharskimi specialitetami.
^ ^ ^ ^ ^ ^
flVHH Vsak dan vas zabava od 19. do ! 1 23. ure in ob sobotah od 13. do
L .m^J 15. ure priznani trio »ŠANI«
JT £ OBIŠČITE NAS, PRIJETNO SE BOSTE POČUTILI.
Vaše zadovoljstvo - Naš uspehi Rezervacija miz po telefonu 75-543
1 l j ub l janska b a n k a .
_ | ; r ^ fl^ PmI Obiščite naš paviljon na spomladanskem sejmu v Savskem SlOVeniJa J fflPJ dV t O logu v Kranju od 8. do 17. aprila!
prodajalni Kranj, Titov trg 1 in Cesta JLA 10 PRIPOROČAMO SE!
J
Kroniko Planice pišejo tekmovalci
let i ^ t o H i f P r a V Z a p r a v kratka doba. In vendar se lahko v tem
dovbj0 *£°di , da bi lahko napisali pravo zgodovino. Zgo-atfc} te ° naši Planici! Njeno zgodovino so pisali veliki šport-l l e c h ^ " j Birger Ruud, Sepp Bradi, Fritz Tschanen, Helmut **^Tja C ^ ' r ' **a5 k a m seveda še vrsta domačih: Albin Nov-loie § « ? * z P o l d a , Rudi Fiužgar, Božo Jemc, Marjan Pečar, Vfcm tv^ar' Ludvik Zaje hi še vrsta drugih. Ce danes ob pr-d»a na» i V n e m P r v e n s t v u v poletih pogledamo za trenutek aH kot J ? ? ' P° tem se vrste pred nami velike planiške prireditve
^ filmskem traku.
^ S T N A P R I R E D I T E V N I B I L O T E K M O V A N J A
da i ? K TU n d e J e bilo dovolj,
doseLi ° r v c ž a n B i r S e r R u u d
vet prvi svetovni rekord ^Jugoslovanskih tleh — dolžin^ V C b l l a Z a r e s v c l i k a
»lomov' s e j e R u u d v r a č a l
ŽUri u ' s f Je ustavil tudi v ttovin^ k j ' e r Je radovednim marjem r c k d . > > P l a n i S k a
J T r T 3 ie Prav tako var-k a k r ^ ° r v s a k a 40-rr.etrska, Ho v F J C d a n c s ž e vse pol-
s ^ T P ' - I n š c n i k o l i n i " aimi Si , a l , p r e d t a k o hvalež
na gledalci kot v Planici.« magovaiec; B . Ruud (Nor-
8. R u ' u ^ a j d a , i š i skok: 92 m
Prvi dan treninga je Bradi skočil 107 metrov. Brž po skoku je pisal materi, da je ostal kljub rekordu živ, teden dni zatem pa si je na domači skakalnici v Avstriji pri 70 metrih zlomil nogo. Nov svetovni rekord in pet Brad-loviii uspelih skokov nad 100 metrov je zelo povečalo ugled Planice v svetu.
Najdaljši: Bradi 107 m; najdaljši Jugoslovan: Novšak 79 m.
1 9 4 0 * N Nr̂ H , n a ' d a l J š i Jugoslo- SPET NAJBOLJŠI BRADL
^ovsak 66 m;
PREPOVEDALA S K O K E Deset
afc*n j e pred tekmova
Uta LT" m e d n a r o d n a smučar
* Ranici z t k a l n i c a
V marcu tega leta je poletom prve dni nagajalo vreme — pihal je namreč močan veter, pozneje pa se je ozračje umirilo in zabeleženi so bili trije poleti prek 100 metrov.
Najdaljši: Bradi 101,5 m; najdaljši Jugoslovan: Novšak 88 m.
^eza prepovedala skoke
* O r d l ^ l e t o •
utemeljitvijo, da
* ° r v e S ^ r a v z a r a d i t e * a
*»ti a m s o s m e , i tekmo-
^ l i h * ^ 5 * so skakali le za biij to' j J u 8 o s i o v a n i smo do-
n P m, ki 0 Sramel.
»ka) » ° . v a , e c : Marusarz (Polj-J d a I J š i skok: 99 m An-
V c J f ( N o r v e š k a ) ; najdaljši « b f l t T' š r a m e l 7 2 m « k I
"Ju. d i na tekmova
l e ga je dosegel
ČEZ 100 M E T R O V
4 nen!?? J C v l a d a l ° v Plani-dilo V l P l ? n o navdušenje. Zgo-
NAJDLJE P R E D VOJNO 118 m
Mesec dni pred pričetkom druge svetovne vojne pri nas je Planica slavila nove rekorde. Nemec Gering je s 118 metri postavil skoraj neverjeten rezultat, dva naša skakalca pa sta preskočila 100 metrov, toda žal z dotikom (Novšak 103 m, Finžgar 101 m).
K o je izbruhnila vojna, je Planica šla pod nadzor okupatorja, ki se je na vse krip-Ije trudil, da bi tam izvedel kakšno tekmovanje. To pa se mu ni posrečilo.
Najdaljši: Gering 118 m; najdaljši Jugoslovan: Finžgar 95 m.
dolgo^ J c tisto, kar so že fcradjn V ' S l ždeli. Avstrijcu »*lete r J? U s P d o skočiti 101 ! p ° r t n e J : r c d n i k u dunajskega fcraaI 1f . č a s o P » s a jc tedaj « P r e n i ( : e f 1 : »Pravljica se je
v r e s n i c o - B i l s e m
«Odn iv e/" I l° Ponosen, ko so na Prvič . m stolpu razobesili
l r ° š t c v i l č n o številko.« j^^govalcc : Bradi (Avstri-* r * d l • a , j S i s k o k : 1 0 1 m
' najdaljši Jugoslovan: a k 89,5 m.
SAMO NAŠI IN ŠVICARJI
Po šestletnem mirovanju je Planica sprejela le tekmovalce iz Švice in Jugoslavije. Med vsemi jc bil najboljši naš planiški junak Rudi Finžgar. ki je poletel 102 metra, od Švicarjev pa je bil najuspešnejši Blum s 101 metrom. Uradnega tekmovanja ni bilo.
N O V S V E T O V N I R E K O R D 120 M E T R O V
Desettisočglava množica se je zbrala v dolini pod Ponca-ml in pričakovala novih velikih rezultatov. Janez Polda je bil prvi, ki je pristal pri 120 metrih, vendar se je pri tem dotaknil snega z roko in rekord ni bil veljaven. Pojavil pa se je Švicar Fritz Tschanen, ki je nato elegantno pristal pri 120-me trsk i znamki. Sam je svoje doživetje opisal takole: »Najprej moram povedati, da se za olimpiado nisem niti mak) toliko pripravljal kot za Planico. Po strmem zaletišču sem se bližal odskočni mizi s strahotno hitrostjo, najbrž je bilo okoli 110 km na uro. K o sem švignil v zrak, sem videl, da sem se odrinil v pravem trenutku. Zdelo se mi je, da letim vedno više in že sem se ustrašil, da bom skočil v dolino. In vendar se je vse srečno končalo. K o sem se dotaknil snega, sem začutil močan pritisk, vendar sem zdržal do konca.«
Najdaljši: Tschanen (Švica) 120 m; najdaljši Jugoslovan: Polda 109 m.
POLDA IN FINŽGAR IM M E T R O V
Planiški teden — naš smučarski praznik — je bil od 12. do 19. marca. To je bila zadnja tovrstna prireditev velikega formata s skoki na 80-metrski in poleti na 120-metrski skakalnici, s slalomom, smukom in tekom.
Leseno ogrodje velikanke je nato kmalu vzelo slovo in misliti je bilo treba na obnovo. Medtem ko so jo obnavljali, pa sta najprej v Oberstdorfu in nato še v Kulmu zrasli novi, še večji velikanki.
Najdaljša: Polda in Finžgar 114 m.
D V A J S E T L E T N I C A PLANICE
Dvajsetletnica Planice je privabila v dolino Tamarja množico tujih skakalcev. Vsi, prav vsi, so občudovali Bloud-kovo mojstrovino, saj je bila zdaj velikanka lepša in boljša kot kdaj koli doslej. Hkrati pa smo bili priče, da prireditev tako velikega formati postavlja pred organizacijo nove resne naloge. Pred prireditvijo je FIS kongres določil tudi letni vrstni red poletov na vseh treh velikankah v Evropi.
Sepp Bradi: 1936. leta prvič čez 100 metrov
Zmagovalec: Laaksonen — Finska — najdaljši skok: 114,5 m Alfredsen (Norveška), najbolje uvrščen Jugoslovan: 16. Rogelj, najdaljši: Finžgar 103 m.
NEPOZABNI R E C K N A G E L
Po dveh letih jc bila na vrsti za Oberstdorfom in Kul-mom spet naša velikanka, ki pa jc zaradi večjih daljav na omenjenih dveh skakalnicah ostala nekoliko v senci. Kljub vsemu pa je Vzhodni Nemec Rccknagel s 124 metri postavil nov rekord planiške skakalnice.
Zmagovalec: Rccknagel — NDR — najdaljši: Rccknagel 124 m, najboljši Jugoslovan: 8. Langus, najdaljši: Langus 108,5 m.
SREBRNI JUBILEJ PLANICE
To leto je bila Planica v znamenju srebrnega jubileja, proslava pa je bila toliko pomembnejša, ker je Planico prvič obiskal predsednik Tito. Spet je zmagal z največjimi dolžinami in ncprekoslji-vim slogom novopečeni olimpijski zmagovalec ter rekorder Planice Rccknagel z novim rekordom 127 metrov. Naš junak pa je bil tedaj Marjan Pečar, ki je skakal v izredno lepem slogu.
Zmagovalec: Recknagel, najdaljši: Recknagel 127 m, najboljši Jugoslovan: 8. Pečar, najdaljši: Pečar 115 m.
TRIJE VZHODNI N E M C I NA P R V I H M E S T I H
Kar 48 skakalcev iz 12 držav je tekmovalo za novega planiškega junaka. Vendar novega rekorda ni bilo. Po
dveh planiških prireditvah je moral Recknagel priznati premoč svojih rojakov, predvsem pa Bokelohu.
Zmagovalec: Bokeloh — NDR — najdaljši: Bokeloh 121 m, najboljši Jugoslovan: 21. Pečar, najdaljši: Pečar 101 m.
RAŠKA 130 M E T R O V
Kar 155 poletov je bilo v tem letu nad 100 metrov. Nastopilo je 51 skakalcev iz 13 držav. Dobro pripravljena skakalnica in odlični vremenski pogoji so omogočili v nedeljo, 27. marca, nov rekord Planice, ki ga je postavil .liri Raška s 130 metri. Pred njim je poletel Peter Lesser 133 metrov, vendar mu je padec odvzel naslov »najdaljšega« skakalca v Planici. Tisti dan je odpeljal v Planico tudi zadnji vlak. že kmalu nato so pričeli pospravljati progov-nc naprave in železniška proga Jesenice-Planica je ostala vrisana samo še na starih zemljevidih.
Zmagovalec: Raška (CSSR), najdaljši: Raška 130 m, najboljši Jugoslovan: 8. Eržen, najdaljši: Zaje 119 m.
NOVA E R A P L A N I C E
Ker je stara velikanka počasi izgubljala na svoji atraktivnosti, je uspelo z velikim trudom članov organizacijskega komiteja Planice po ideji pokojnega inženirja Stanka Bloudka pripraviti nove načrte za novo 150-metrsko skakalnico, ki sta jo uredila brata inž. Lado in Janez Go-rišek. V zimi 1969 je doživela največja velikanka na svetu svoj nepozabni krst.
Zmagovalec: Raška (CSSR), najdaljši: VVolf (NDR) 165 m. najboljši Jugoslovan: 13. Štefančič, najdaljši: š tefančič 150 m. J. Javornik
min, prima loška kava
iz nove pražarne
T o je I S K R A Z letošnjim prvim svetovnim prvenstvom v Planici je bilo neposredno povezano tudi Združeno podjetje Iskra. Ne le z reklamo, marveč so Iskrini delavci in strokovnjaki poskrbeli za celotno ozvočenje In druge zveze na prireditvenem prostoru pod Poncami. Posredno pa je Iskra sodelovala v Planici razen tega še z različnimi inštrumenti oziroma svojimi Izdelki, ki so jih uporabljale druge službe za nemoten potek prireditve.
% Kaj pravzaprav je Združeno podjetje Iskra?
To je 16 tovarn z 28 obrati v 15 občinah. To je podjetje, v katerem je bilo lani zaposlenih 17.200 delavcev. Podjetje, ki je po velikosti na petem mestu v Jugoslaviji in ki ima poleg 16 tovarn in uprave še komercialno organizacijo Iskra Commerce in Zavod za avtomatizacijo.
Kot Združeno podjetje obstaja od 1966. leta. 1965. leta Je znašala vrednost proizvodnje 561 milijonov novih dinarjev, lani pa 1,8 milijarde, izvoz se je povečal od 4,2 milijona dolarjev na 19 milijonov. Letos nameravajo izvoziti za 27 milijonov dolarjev. 1975. leta pa naj bi proizvodnja znašala 5 do 6 milijard, izvoz pa bi se povečal na 80 milijonov dolarjev. Sporedno s tem se bo vsako leto povečevalo tudi število zaposlenih od 700 do 1000.
Več kot polovico celotne tovarniške proizvodnje predstavlja v Iskri deset glavnih skupin izdelkov. To so izdelki s področja telefonije, releji.
števci, kondenzatorji, zaganjalniki, termični aparati, elektromotorji, upori, električno ročno orodje in stikala.
Letos nameravajo povečati tako obseg proizvodnje kot produktivnost. Nobena od tovarn ne predvideva izgube. Precejšnja sredstva bodo vložili v modernizacijo strojnega parka. Da bi uresničili obsežen program, bodo močno povečali sredstva za raziskave, nadalje izvoz na konvertibilno tržišče in skušali precej zmanjšati uvoz. Tudi letos bodo največ izvažale štiri Iskrine tovarne, med katerima sta tudi kranjska Elektromehanika in Elektromotorji Železniki. Najbolj se bo povečal izvoz v ZDA in v Veliko Britanijo.
Med letošnjimi načrti Združenega podjetja Iskra pa velja omeniti še dve večji investiciji. Eno je gradnja novega obrata kranjske Iskre na La-borah, drugo pa poslovna stavba Združenega podjetja v Ljubljani. Investicija na La-borah je ena največjih doslej.
Je pa potrebna, ker je kranjska Iskra kot najstarejša v veliki družini Iskre, tudi med najbolj istrošenimi tovarnami. Poslovna stavba v Ljubljani pa je prav tako potrebna, saj je zaradi dosedanje razdrobljenosti delo velikokrat zelo oteženo.
Pa poglejmo zdaj nekatere značilnosti gorenjskih proizvodnih predstavnikov združenega podjetja Iskre, š e pred tem pa beseda o Iskra Com-mercu. Iskra Commerce je prodajno servisna organizacija Združenega podjetja in obsega celoten ingeniring in projektivo, v katero spada tudi industrijsko oblikovanje. To je trgovska hiša, ki prodaja ln opravlja tržne raziskave in marketing za vse tovarne v podjetju. Letos pa posluje v okviru Iskre Coni-merca tudi Elektrotehniško podjetje Elektron Vrhnika.
9 E L E K T R O M E H A N I K A K R A N J bo letos povečala zmogljivosti v telefoniji. To povečanje gre predvsem na račun proizvodnje telefonskih central, medtem ko bo proizvodnja telefonskih aparatov ostala več ali manj nespremenjena. Na drugem mestu se bo največ povečala proizvodnja števcev (za 25 odstotkov). Veliko povečanje pa jc predvideno tudi v proizvodnji električnega ročnega orodja.
Zdaj proizvajajo v kranjski Iskri tri vrste električnega ročnega orodja: orodje za domačo rabo, kjer bodo proizvodnjo oziroma izbor še bolj izpopolnili, sledi orodje za obrt in industrijo in specialni stroji za gradbeništvo. Pri kranjski Iskri pa je treba omeniti še dva obrata: obrat mehanizmov v Lipnici in obrat relejev na Dobravi v jeseniški občini. Oba sta lani dosegla lepe proizvodne rezultate.
# E L E K T R O M O T O R J I ŽEL E Z N I K I — Lani je v tej tovarni stekla proizvodnja v novem obratu, kjer delajo elektromotorje. Letos se bo proizvodnja le-teh zelo povečala. Povečala pa se bo tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov, vendar bo predstavljala le eno petino celotne proizvodnje. Pomembno za tovarno Elektromotorjev Železniki je tudi, da so s kvaliteto in veliko serijsko proizvodnjo prodrli na najbolj zahteven zahodni trg.
0 I N S T R U M E N T I O T O C E se nenehno razvijajo in hkrati iščejo nove oblike pri svojih izdelkih. Uvajajo tudi elektroniko. Veliko pozornost je na primer lani zbudil na sejmu v Hanovru njihov univerzalni digitalni elektronski merilni instrument. Zadnja novost iz njihove tovarne pa je univerzalni merilni instrument za merjenje elektrike v avtomobilih imenovan M O T O M E R . Sicer pa letos v Otočah ne nameravajo bistveno povečati proizvodnje, pač pa bodo temeljilo pregledali proizvodni program in proizvodnjo nekaterih izdelkov izločili.
• E L R A - tovarna g<*Pj dinjskih aparatov SKOFJ* L O K A - R E T E C E se je sr<*j minulega leta priključila J Združenemu podjetju in £ specializirala za proizvodni* gospodinjskih aparatov. Op* stili pa so proizvodnjo stabilizatorjev in transform* torjev. Letos bodo proizvedB največ termičnih aparatov » ogrevanje stanovanjskih štorov ter električnih in koi»* biniranih štedilnikov. Njih?/ najnovejši izdelek je elektrik ni štedilnik V E N E R A L r se ga lahko vgradi v kuhinj' sko pohištvo. Znana pa je di plinska katalitična P*T SUPER SER, pri kateri » potreben odvod v dimnik "* se jo lahko prenaša iz P 1 ^ štora v prostor. Omenimo to, da Elra proizvaja dve v
sti aparatov: gospodinjske » termične. Celotno proizvo£ njo pa bodo letos močno večali.
# TIO — tovarna I n d u « « * ske opreme L E S C E je n*£ mlajši član Združenega P ° * jetja Iskra. Priključila se i L januarja letos. V prihodnJ od njihove proizvodnje velik" pričakujejo. TIO namreč P** izvaja industrijsko oprem0' ki jo Iskra Commerce up0" rablja za gradnjo ingeni«^ gov oziroma za avtomatizaC jo industrijskih procesov.
V odgovoru na vprašanjfj kaj je Iskra, pa je treba »»»Jjj povedati, da v celotnem P 0 " ' Jetju na vseh področjih P r £ izvodnje izvajajo speciaH***" jo, s katero nameravajo bolj izboljšati kvaliteto 1 0
serijsko proizvodnjo.
• Ludvik Zaje: »Zelo rad skakal na tem svetovnem
Prvenstvu, posebno še, ker * e mislim posloviti od skal n e g a športa. 2al so mi /a-J^di bolezni za najmanj šest ^esecev prepovedali kakršno-*°U športno aktivnost. Težko
to sprejel, posebno šc , * C r mi jc skakanje v 15 letih P r iŠlo nekako v kri.«
^ K a j menite o naših in o •Tanlci?«
»Veste kaj vam povem? ^avil sem 50 tisoč starih di-T^rjev, U a b o p a d e l državni ^ ° r d , da bo padel svetovni U*0rd jn da se bo vsaj eden T* naših uvrstil na odlično ^ s t o . Mislim, da je s tem
"lanici vse povedano.«
J e f e ^ 0 Giacomelli: »Kdor JaH ? r e d 20 leti začel ukvar-
k , 8 k a k a l n i m športom, >*dar ~ J a * ' si najbrž ne bi K k f .°<Wil, č e ne bi pri
s - ' a k š n o prireditev. No, ^ r i l ^ m o č n i k zveznega
I V * , Slede udeležbe res £ £ £ ^ 1 težav. Lahko pa J A ^ J Ja bi bil vseeno v b**e f ' C e t l » d l ne bi imel no-
»Ka- C l J e " ^ t i A . 1 ^ 0 Poveste kot po-
* trenerja?«
»To, da so bili naši dobro pripravljeni, da pa so bili morda decembra še bolje. Veste, takšnele zimske turneje so tudi utrudljive. Bi l pa sem ves čas optimist. Res pa je, da sem na tihem tudi upal, da bomo morda dobili eno od medalj ter da bosta padla državni in svetovni rekord.«
Planica. Petek ob pol desetih dopoldne. Fanfare, ki jih jc posebej za to priložnost zložil Jože Privšek, so naznanile začetek I. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Prek mogočnega hrbta velikanke so se spustili alpski smučarji z zastavami držav, udeleženk prvenstva. Med zastavonošami je bil tudi naš nekdanji smučarski as Tinček M U L E J iz Begunj.
»Od leta 1950 dalje nosim na vseh planiških prireditvah našo državno zastavo. To je zame velika čast . š e posebno pa sem ponosen letos, saj sem opravil to dolžnost tudi na otvoritvi tako velikega tekmovanja kot je svetovno prvenstvo. Vožnja z zastavo prek ,pukla' ni lahka stvar, posebno zame ne, saj bom kmalu naložil peti križ.«
J. Košnjek
0 Inž. Eržen Peter: »Kmalu bo minilo 20 let, ko sem začel skakati kot pionir. Tako kot takrat, mislim, da imamo tudi še danes pri nas veliko smučarskih talentov. Seveda pa so se pogoji v skakalnem športu spremenili in v mednarodnih arenah danes ne zadošča več talent. Odloča predvsem trdo delo in dobro znanje. Za oboje pa so potrebni pogoji in razumevanje, ki pa jih naši športniki (vsaj nekateri) šc nimajo dovolj.«
»Opažate morda kakšna klubska trenja med tekmovalci?«
»Za skakalce oziroma tekmovalce ne bi tega mogel reči. Pred letom dni so morda bila, zdaj pa mislim, da jih ni več. Kar se trenj tiče, mislim, da ta šc vedno obstajajo med klubskimi delavci.«
»In kaj bi lahko povedali kot selektor naše reprezentance?«
»To, da so bili vsi, ki so bili določeni za ekipo, dobro pripravljeni in da so imeli enake možnosti.«
A. 2alar
V Planici smo srečali tudi trenerja mladinske državne reprezentance Iva ćernilca , profesorja telesne vzgoje v Šentvidu, doma iz Podbrczij:
»Ko se Je začela sezona, sem fantom rekel: .Zdaj bomo pa videli, kaj je pridnost in kaj nadarjenost.' Več kot devet let sem že namreč trener in lahko rečem, da tako slabe ekipe na začetku sezone se nisem imel kot je bila ta. Bili so to fantje, za katere bi lahko rekel, da nimajo nobene nadarjenosti za smučarske skoke. Tako se je začelo večmesečno trdo delo. Danes sem presenečen. Pridnost, volja, trdo delo so se izkazali za močnejše od nadarjenosti. Kar poglejte Lojzeta KHnar-
ja, Janeza Poljanska, Marka Mlakarja in druge, kako so se naredili.«
»Torej na nevarnosti, da bi v naših vrstah zmanjkalo skakalcev?«
»Sploh ne. Boste videli čez nekaj let. Ce bodo le imeli pogoje oziroma, če j im bodo v podjetjih, kjer bodo zaposleni, šli malo na roko, bomo Se govorili o uspehih naših fantOT.«
A. 2.
Naši fantje, udeleženci I. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, so oblečeni v temno modre kombinezone z državno zastavo na levem rokavu in z državnim grbom na prsih. V Planici sem srečal Danijela KAVČIČA, krojača l Jesenic, ki že več let izdeluje modre kombinezone za našo državno smučarsko reprezentanco.
»Fantje so me povabili semkaj, da bi se skupaj slikali,« mi je dejal. »Sicer sem ljubitelj smučanja in prijatelj Planice. Včasih sem se v glavnem ukvarjal z alpskim smučanjem in zato vse naše fante, smučarje , dobro poznam. Prijatelji smo.«
Zanimalo me jc, kdaj in kako je začel Kavčič izdelovati opremo za smučarje .
»Na španovem vrhu sem bil večkrat skupaj z jeseniškimi alpskimi smučarji . Takrat sem že izdeloval stare .špichoze' in podložene vetrovne hlače. Potem me je Stanko Smolcj nagovoril, naj bi naredil športna oblačila za jeseniške smučarje . Izdelal sem jih in zadovoljni so bili. Tako se Je začelo. Sedaj delam kombinezone za državno člansko in mladinsko skakalno reprezentanco, delal sem pa tudi za smučarje Alplcsa, Radovljice in Maribora. Opremil sem že tudi precej gorskih reševalcev. Na eni strani je to del mojega poklica, po drugi strani pa tudi hobi.«
J. Košnjek
»Moja simpatija jc Garl Na-palkov. Kadar skače ta fant, me vso prevzame. Ali si sploh lahko predstavljate, kaj pomeni pognati se čez takole letalno napravo. To so junaki . Vsak med njimi, ki gre čez, zasluži aplavz.«
Hotelova Minca ji pravijo in vsi jo dobro poznajo. Skakalci in organizatorji. Živahna, čeprav že v letih, še vedno polna moči, ni doslej zamudila nobene večje med narodne skakalne prireditve ln nobene olimpiade. Bila je učiteljica v Mojstrani in pionir, ki je odkrila naše fante Pol-do, Klančnika in druge. Bila je prva, ki je v telovadne ure v šoli uvedla smučanje.
»Res je. Mlade talentirane fante sem kadarkoli je bil čas , spravila na vlak in jih peljala v Planico. In poiem sem jim pomagala, svetovala in uživala, ko so se poganjali čez 25-me trsko skakalnico. Nikdar ne bom pozabila, kako sem pravzaprav odkrila Janeza Poldo. Vedela sem, da je fant pogumen, da ima voljo in talent. Pa sem ga kot 12-letnegn vzela na Jahorlno. Vsi so se mi takrat smejali,, ko sem stavila, da bo zmagal. In še bolj so se mi potem čudili, ko Je bil Polda res daleč najboljši.«
Minca je bila tudi letos v Planici. Bila je neprestano med tekmovalci in jih bodrila. Pravzaprav bi lahko rekli, tam, kjer je bila Minca, tam so bili naši fantje — njeni junaki.
»Pomenijo mi več kot življenje. Na prejšnjih tekmovanjih sem vedno vsakomur čestitala, pa če Je bil še dlje. Tudi letos sem Zajcu pisala v Moskvo, kjer je zbolel. Bilo mi je žal, da ni mogel v Sap-poro in žal bi mi bilo vsakogar, kl bi se mu kaj naredilo.«
A. 2alar
u n i v e r s a l
T R G O V S K O P O D J E T J E J E S E N I C E
vam nudi po konkurenčnih cenah
Na debelo 0 VALJANA IN VLEČENA ŽICA
0 ŽICNIKI, E L E K T R O D E , BODEČA ŽICA
# H L A D N O VALJANI T R A K O V I
O PLOČEVINA
# L A M E L E
0 G R A D B E N I M A T E R I A L
£ H L A D N O O BL IKO VANI PROFILI
0 S I V N E C E V I
# P R O F I L N E C E V I
1972
Na drobno Gradbeni material # V A R J E N A A R M A T U R N A M R E Ž * ^
0 B E T O N S K O Ž E L E Z O 0 6-14 4 1 ;
# C E M E N T PC 350-450 ° ' 5 l " " 2 i # ISO SPAN O B L I K O V N I K I 22,35-Z3' # HIDRATIZIRANO APNO 0 OPEČNI IZDELKI # IZOLACIJSKI MATERIALI V S E OSTALO B L A G O IZ P
POSLOVANJA NA D E B E L O R E D M * 1 *
Sedež enote maloprodaje: Spodnji Plavž 4 — telefon 81-48 GRADITELJI STANOVANJSKIH OBJEKTOV! Postreženi boste po konkurenčnih cenah, hitro in soli^ n°' Priporočamo se!
Izredna prodaja Kje? v Kranju?
EX P O R T
KOVINfOTEHNA I M P O R T
Blagovnica Fužinar Jesenice im.mui.wiim
ne! v Tržiču? ne! v Radovljici? tudi ne! v Lescah? sploh ne!
Jesenicah? Da! toda samo v BLAGOVNICI FUŽINAR vam priznajo izreden popust pri nakupu z gotovino za pralne stroje, hladilnike, štedilnike Gorenje Velenje
Za priznane izdelke manj denarja le v blagovnici FUŽINAR, vendar kljub temu brezplačna dostava
Kredit brez obresti in porokov. GORENJE in FUŽINAR mislita na vas!
VISOKI •Jživa š p o r t n a v s a e l i t a
ELEKTROTEHNA
1
U U B L J A N A letos prvič tudi na spomladanskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila elektromotorji vseh vrst, motorne žage, mešalci za beton, varilni aparati in druga električna orodja
Novost na sejmu — velika izbira lestencev Obiščite naš paviljon in se prepričajte o veliki izbiri po ugodnih sejemskih cenah
Priporoča se Elektrotehna, Ljubljana, prodajalna Kranj, Prešernova 9
L
Reportaža aH kaj podobnega
Smeh in jok na robu snežne
velikanke
Razvoj svetovnega rekorda 19 m Norrheim (Norveška) 20 m Haugen (Norveška) 22 m Svalastoga (Norveška) 26 m Nordgaard (Norveška) 30 m Bye (Norveška) 31,10 m Ilemmestveit (Norveška) 31,40 m Hemmestveit (Norveška) 31,50 m Solid (Norveška)
1868 Brunkeberg 1879 Huseby 1881 Huseby 1886 Senjord 1890 Blvberget 1891 Red VVing 1893 Red Wmg 1897 Morgedal
32,50 m Nilsen ln Hanscn (Norveška) 1899 Solberg 35,50 m Tandberg (Norveška) 38,50 m GJeslvang (Norveška) 41 m Gjestvang (Norveška) 42 m Gundersen (Norveška) 43 m Smith (Norveška) • 45 m Smith (Norveška) 46,30 m Haugen (ZDA) 47 m Andersen (Norveška) 48 m Knudsen (Norveška) 51,50 m Omtvcdt (ZDA) 54 m Ommundsen (Norveška) 58 m Omtvedt (ZDA) 61,90 m Hali (ZDA) 62,50 m Hali (ZDA) 64,90 m Haugen (ZDA) 65,20 m Haugen (ZDA) 69,80 m Hali (ZDA) 73 m Nelson (ZDA) 75 m Badrutt (Švica) 76,50 m Ruud (Norveška) 81,50 m Ruud (Norveška) 82,50 m Lymburne (Kanada) 84,50 m Ruud (Norveška) 86 m Ruud (Norveška)
Ruchet (Švica) Ruud (Norveška) Anderson (Norveška) Marusarz (Poljska) Anderson (Norveška)
99,50 m Kaincrstlorfer (Švica) 101 m Bradi (Avstrija)
Bradi (Avstrija) Gering (Nemčija) Lahr (Nt-mčija) Kraus (Nemčija) Gering (Nemeij") Tschannsn (švic?.) GflntScHnlgg (Avstrija) Weiler (ZRN) Nctzeil (švedska) Lulro (Finska) šllbar (Jugoslavija) I.esser (NDR) Sjbberg (švedska) Motejlek (CSSR) /andanel (Italija) I.esser (MDR) IVMnOa (Norveška) Grini (Norveška) SJoberg (švedska) Grini (Norveška) iiachkr (Avstrija) VVlrkola (Norveška) Raška (CSSR) Wlrkola (Norveška) VVolf (NDA)
87 m 92 m 93 m 97 m 99 m
107 m 10°, m 111 m 112 m 118 m 120 m 12< rti 127 m 13$ m 139 m 141 ni 141 m 141 m 142 m 144 m 145 m 145 m lv7 m 14S m 151 m 154 m 156 m 155 m 168 m loi 111
1908 Solberg 1982 Gos tad 1982 Gustad 1909 Chippewa 1909 Bardonecchia 1909 Davos 1911 Ironvvood 1912 Gustad 1913 Ironvvood 1913 Davos 1915 Vikollen 1916 Steamboat 1917 Steamboat 1918 Steamboat 1919 Dillon 1920 Dillon 1921 Revelstoke 1924 Revelstoke 1930 Beruina 1931 Oddncs 1932 Davos 1932 Revelstoke 1933 Villars 1933 Villars 1933 Villars 1934 Planica 1935 Planica 1935 Planica 1935 Planica 1935 Pontedilegno 1936 Planica 1938 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1948 Planica 1950 Oberstdorf 1958 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1951 Oberstdorf 1961 Oberstdorf 1962 Kulm 1964 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1965 Knka 1966 Vikersund 1967 Oberstdorf 1967 Oberstdorf 1967 Oberstdorf 1967 Vikersund 1969 Planica 1969 Planica 1959 Planica 1969 Planica
Da ne bo pomote, naj kar takoj razjasnim pojme, nagnetene v naslovu: smeh, jok in podobne izraze človeškega (nc)razpo-loienja menda poznate; s snežno velikanko sem kajpak mislil planiško letalnico, z »robom« pa obod njenega belega jezika, kamor so trt dni zapored tieskali domači ln tuji mojstri dilc. Obod, rob, obroč — Imenujte ga kakor hočete — je bil sestavljen iz več deset tisoč gostov, iz poplave razžarjenih obrazov, ki sta jih radovednost in želja po čim boljšem razgledu spremenili v brezoblično maso teles, stisnjenih ob krhko, reklamnih tabel potno ogrado doskočišča. Z vrha naleta so me spominjali na roj mravelj, zbranih okoli prevelikega plena. Gkdal sem jih in gledal ter nenadoma dojel, da gre pravzaprav za mesto v malem, za sejem Zelja, za armado individumov, ki jim je skupno samo eno: Planica, ž e od daleč so videti zanimivi, kako bodo šele od blizu, sem si dejal ter ročno (pardon, nožno) zakoračil v pisani vrtiljak oblskovaiccv.
# O »ŠANKIII« Tja do vročih bojnih vrst,
do plota, ki je ločil avditorij in belo areno, mi kajpak ni uspelo priti. Prešibke komolec imam in premalo trdo kožo, da bi lahko prenesel napade besa, kakršne sprožijo zapozneli »forserji«. Najboljša mesta v dvorani, kjer ni rezervacij, pač zasedejo same krepke osebe. Mimo njih se potlej ne izmuzne niti drobna miš, da o dedcu petinsedemdesetih kilogramov sploh ne govorimo.
Zatorej sem jo mahnil proti zunanjim »plastem« goma-zečega obroča, v kraljestvo stojnic, katerih število in za-loženost sta letos prekoračila vsa pričakovanja. Uboge prodajalke so izgubljale glave. Tiho so prosile boga, naj organizatorjem tekmovanja nakloni krepko brco ter jih opomni, da bi konec koncev le kazalo začeti. Edino skoki namreč premotijo žejni kranjski narod, ki v trenutkih dolgočasja besno oblega »Sanke«.
Nekje sem prebral, da bo naša strogo izvajana zamrznitev cen učinkovala tudi v Planici. Slepa vera v natiskane obljube me je prignala čisto blizu k točilni mizi, h kiosku, kjer so štirje okajeni hrusti ravnokar začenjali čudovit pretep.
»Pivo, prosim!« sem se slišal zakričati.
(Sledil je zelo, zelo dolg premor, med katerim bi jo, nedolžen kot jagnje, skoraj staknil po betico.)
»Izvolite! 5 din, prosim!« Brž sem plačal ter, ne da
bi razmišljal o odtajanih cenah, planil stran. Pivo je seveda ostalo na »pultu«; v zameno zanj sem neznanemu jedcu »zaplenil« zajetno porcijo gorčice ter jo nato, prilepljeno na komolec, še debelo uro prenašal naokrog.
# O G R E H U Medtem so v iztek prfbrze-
li prvi predskakalci. Prostor vzdolž lesenih pivnic je mahoma opustel. Budno sledeč napovedim uradnega »spiker ja« , ki se ni mogel odločiti, ali bi uporabljal zagorski dialekt ali srednjeveško slovenščino, pa je raje izbral kompromisno rešitev in tolkel blagozvenečo mešanico obeh. sem zajadral med vzorno falango avtobusov. Tu bo mir. so mi dopovedovali možgani.
Toda možganom ne gre zmeraj verjeli. V zatišju mo
gočnega kolesa sta tiščala drug v drugega dva zaljubljenca. Oh, kako zna poljubljati, sem polglasno vzdihnil in se skoraj izdal. In ona! Kakšna srčkana sedmošolka! Da ja ne bi prineslo profesorice!
»Glej, Steiner! Na 155 je potegnil!« so neprepričljivo žlobudrale dekletove ustnice.
»Ja, ja, odličen je . . . Cuj, stopiva v avto, popolnoma sama bova,« sem ujel njegov vabeči predlog. Pljusk, so hip pozneje rekla težka vrata. Potem pa vse tiho je bil o . . .
# O 2EPARJIH IN O V O J A K I H
Poskusna serija se je bližala kraju. Premrli opazovalci so znova, v celih trumah, napadli strežnike. Srečal sem že tudi peščice zares natre-skanih državljanov. Razglašeno so prepevali in vzklikali novemu svetovnemu rekordu,
o katerem uradna žirija z
čuda ni sporočila n ' č ° s a ' Napovedovalec je v "-^."j lastni ju?oslovnnščini P o Z ! ^ izgubljene otroke, naj P r ' ; lovratijo k zdravniški k ° u < * »pri koji jih bodo starši spe» lahko najdli.«
»Gospod, kam naj javi«* da so mi ukradli denarnico-je tok mojih misli prekini« starejša, objokana ženska razvezano malho v rokah.
»Obvestite miličnika,« s e "J ji svetoval, ne da bi zaupa* v učinkovitost zasledovalo"* ukrepov mož postave. Saj n
so čudodelniki! Odkriti parja v planiškem čebelnja* ku je težje kakor najti i$l
v zadružnem seniku. »Daj, ako možeš, jednu
garu, gene!« J Kot bi zrasla iz tal sta *
pojavila poleg mene dva s
jaka. Madonca, ali yol}^j da sem komaj včeraj z"6* iz uniforme?!
Dal sera jima ves zavoj »Ste pomagali teptati?* »Jeste. I zamalo da nisfljjj
ovdje ostavili dušu. Stra 5
posao!« sta povedala, D C S
puhajoč v zrak. »Bo kaj nagradnega?« »Ko zna!? Obečuju, obet*
ju, a l i . . .« - e
Poslovili smo se. Steiner J. minuto kasneje pristal P 158 metrih. Cc bi ne bilo W tov v SMB, bi mu go* 0 ^ nikdar ne uspelo. Torej, variši oficirji, bodite ven dušni! „
I. GuzeU
ček
ljubljanska banka
Razvoj jugoslovanskega rekorda
9,0 m Pogačar 1921 Bohinj 14,5 m šubert 1922 Bohinj 15,5 in Pogačar 1924 Bohinj 25,0 m Pogačar 1927 Mojstrana 28,0 m O j d 1928 Mojstrana 28,5 m Ojcl 1929 Mojstrana 33,0 m Sramel 1929 Bled 33,5 m Šramel 1930 Holmenkollen 35,0 m š r a m e l 1931 Bohinj 36,0 m šramel 1931 Bohinj 38,0 ni Janša 1931 Bled 40,0 m š r a m e l 1931 Oberhof 42,0 m šramel 1932 Bohinj 43,0 m Pahne 1932 Bohinj 50.5 m Palme 1933 Inusbruck 51,0 m Palme 1933 Innsbruck 54,5 m šramel 1933 Harachov 55,0 m Dečma:i 1934 Bled 59.0 m Palme 1934 Zakopane 62,8 m Pahne 1934 Planica 66,0 m Novšak 1934 Planica 67,0 m Novšak 1935 Planica 68,0 m šramel 1935 Planica 72,0 m šramel 1935 Planica 81,0 m Novšak 1936 Planica 893 m Novšak 1936 Planica 95,0 m Finžgar 1941 Planica
114,0 m Polda, Finžgar 1950 Planica 117,0 m Finžgar 1951 Oberstdorf 114,8 m Finžgar 1952 Oberstdorf 141,0 m šlibar 1961 Oberstdorf 150,0 m štefančič 1969 Planica
ljubljanska banka
MODNA HIŠA
Modna hiša s prodajnimi enotami v Ljubljani in Mariboru vas vabi, da s * ogledate bogat asortiment, ki ga oblikujejo kvalitetni materiali, odlična izdelava in dostopne cene.
oddelku konfekcije so varn na voljo najrazličnejši modeli otroške, jttoške in ženske konfekcije, kjer boste lahko kupili tudi čevlje, torbice ter moške in ženske klobuke.
^ oddelku metrskega blaga vam bodo postregli z aktualnimi metrskimi blagi za moška in ženska oblačila, Najrazličnejšim posteljnim perilom, dekorativnimi blagi in bogato izbiro Preprog.
Moško in žensko perilo, Popolna oprema za novorojenčka, Pa vam je na voljo na oddelku galanterije, kjer je tudi bogato založen oddelek pletenin. £ izborom in nakupom v Modni hiši boste zadovoljni.
K I N O C E N T E R K R A N J vas vabi, da si od 9. do 16. aprila ogledate ameriški barvni CS vojni spektakel
B O J E V N I K I (ZLATO ZA POGUMNE)
REŽIJA: Brian G. Huton (Orlovo gnezdo)
IGRAJO: Clint Eastwood, Donald Sutherland, Telly
»pr»»g^Ba» S a v a l a s
FILM LETA! FILM LETA! *
r a n s t u r i s
priporoča gostinske — turistične storitve na področju Škofje Loke, Bohinja, Izole in Strunjana.
Izkoristite pomladansko visokogorsko smuko na Voglu! V Bohinju vam nudimo do konca aprila zimsko-turi-stične pakete po zelo ugodnih cenah
Ne bo vam žal, če boste obiskali naš novi hotel v Škof ji Loki z ogrevanim bazenom, savno in glasbo ob petkih in sobotah.
Izkoristite pomladanske počitnice v Simonovem zalivu in Strunjanu po zelo Ligodnih cenah! Ogrevan bazen z morsko vodo, nočni bar, čajanke in ples!
Vse informacije in rezervacije dobite v recepcijah naših hotelov in v naših turističnih poslovalnicah v Škof ji Loki, Radovljici, na Bledu in v Ljubljani, Šubičeva 1.
K R A N J , Titov trg 5 i * skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče)
Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi RAZNE KUHINJE DNEVNE SOBE kompletne ali pa kombinira-* ne po elementih i Izkoristite kredit z 20 °/o pologom — brea* porokov
.Solidno boste postrežem!
Albin Novšak 57-letni Albin N O V S A K na
ju je s i btoreporterjem sprejel dan pred začetkom planiš-kih prireditev na Pristavi pri Tržiču. Leto dni je že v bolniški. Lani je imel v Naklem težko prometno nesrečo. Drugače je po poklicu električar in je že od osvoboditve dalje zaposlen pri Elektro Kranj kot ti/Jški področni nadzornik. Že pred drugo vojno pa je delal pri Kranjskih deželnih elektrarnah.
Takoj, ko smo vstopili v dnevno sobo znanega bohinjskega predvojnega smučarskega skakalca Albina Novša-ka, smo v vitrini opazili kup pokalov in medalj. Takrat so bile v danes že legendarni Planici prve tekme na skakalnici, ki jo je po načrtih inž. Bloudka zgradil ljubljanski stavbenik Rozman.
Albin Novšak, ki je bil pred vojno največkrat državni rekorder v smučarskih skokih, se takole spominja svojih smučarskih začetkov:
»Smučati sem začel z desetimi leti pri bohinjskem smučarskem klubu, ki ga Je tako vztrajno vodil Tomaž Godec. Se danes hranim člansko knjižico z njegovim podpisom. Godec je kot tekač veliko .vandral'. Kazal nam je slike o smučarskih skokih in tako smo na Goričci v Bohinju začeli graditi skakalnice, ki so nesle do 15 metrov. Godec je bil tekač in nam je pravil, da s j skoki glava smučarskega športa. Danes se bežno spominjam tekmovanja leta 1921, ko je Pogačnik skočil 9 m in postavil prvi jugoslovanski državni rekord v smučarskih skokih. Doskoči I je na eno nogo. Od veselja, ker id padel, je objel prvo smolasto smreko ob izteku. Kmalu smo začeli trenirati na IlanzI-novi skakalnici v Bohinju. Skakali smo od 35 do 45 m. Razen nas Bohinjcev so se že pojavili Ljubljančani, kasnejši prvaki in rekorderji: š ramel. Palme, Tone Dečman itd. Treniral nas je Norvežan Gu-
Rudi Finžgar (8) Zasenčena Planica
Poskusni zajček v Oberst-dorfu — Bil sem brez potnega lista — Peljali so me k Amerikancem — Inz. Bloudek inkognito — Stari gospod — Finžgar zadnji s strganimi hlačami — Skakalnica od-povedala ljubezen
leta 1934 je postavil Norvežan B. Ruud z 92 m prvi svetovni rekord v Planici. Do k-ta 1950 je bila Planica edini kraj, kjer so postavljali rekorde v smučarskih skokih; izjema je le leto 1935, ko jc Švicar F. Kaincrsdorfer postavil rekord z 99 m v Ponte di Legnu. Tedaj so postavili Nemci velikanko v Obcrst-doi fu in ftved D. Netzel je Izboljšaj rekord kar na 135,5 m (prej F. Tschanncn v Planici 120 m). Leto kasneje je T. I.uiro (Finska) izboljšal rekord na 139 m. Kaj je počel Finžgar v teh letih?
»Na tretjo prireditev, ki so Jo imeli v Oberstdorfu leta 1951, so me poslali kot poskusnega zajčka. Spremljal
me je Stane Pelan iz LJuo-IJane. Z in*. Bioudkom sva naredila posebne 2,70 m dolge smučke, IA so bile zakrivljene fpredaj in zadaj, da ne bi Imel prevpč dela z dolgimi , špica tni ' . . . «
Rudi si je dal narediti poseben usnjen dres (hlače in vetrovko), da bi bil zračni
upor Čim manjši. Priprave so
se izplačale, kajti »Rudi« se je vrnil iz Oberstdorf a z novim državnim rekordom — 117 m.
»Spominjam se, kako so nam otroci nosili na skakalnico smučke. Meni sta jih nosili dve punčki. K o sem prišel čez štiri leta spet v Oberstdorf, sem videl, da je ena od teh ,mojih' punčk, postala že prava dama. Seveda mi ni več nosila smučk! Kdo pa bi takrat .porajtal' starega skakalca, ki se je po zadnjici vo^ii . . .«
Omenimo še drugi Rudijev nastop v Oberstdorfu. V Zilj-ski dolini je vodil tečaj za smučarske skoke.
»Neprestano so se prepirali , kdo je Nemec in kdo je
terensen. Norvežani so bili takrat daleč najboljši smučarski skakalci. Skakalni šport se je širil, klubskih tekem je bilo vedno več.«
Leta 1934 se je v športni zgodovini prvič pojavila Planica. Tesno je povezana z imenom Albina Novšaka. Takrat je postal državni rekorder.
»Prvo srečanje s Planico Je bilo to. Skočil sem 66 metrov. Bil sem državni prvak ln rekorder. Takrat smo po zraku se krilili. Imeli smo premalo nagiba. Na smučke se nismo vlegli. Skakal sem na javor-jevih dilah. Preskrbel mi jih je brat. Veliko smučk sem zlomil ln brat mi jih je komaj sproti nosil. Občudovali smo brata Burgerja in Sig-munda Ruuda, Avstrijca Ubila, Norvežana Andersena in Serensona.c
V Planici sta se rodili dve imeni. Bloudek in Joso Goreč. Prvi konstruktor, drugi orga-
Slovenec, pa čeprav so govorili vsi lepo po slovensko. »Pojdite se solit,' sem si mislil. Rekel sem jim naj lepo skačejo naprej in se odpeljal proti Oberstdorfu, kjer so se ravno pripravljali na polet e . . . «
Finžgar je v vsem letu skočil le dvakrat in še to le na 15-mctrski skakalnici. Niti po-mišljal ni, da bi v Oberstdorfu nastopil.
»Bil sem brez potnega lista in zato so me v Salzbur-gu sneli z vlaka. Peljal] so me k ameriSki vojski. Razkazoval sem jim slike in jim toplo dopovedoval, da sem skakalec in da grem v Oberstdorf. Na koncu so ml na neki listek le napisali dovolilnico . . . «
Na postaji v Salzburgu je Finžgar srečal inž. Bloudka. To je bilo izredno presenečenje.
»Bloudek ml je pravil, da so mu Nemci uničili Planico ter si sploh ni hotel ogledati Oberstdorfa. K o sva večerjala, ml Je priznal, da gre v Oberstdorf skrivaj. Za njegovo pot ni vedel nihče . . .«
Ko je prišel Finžgar v Oberstdorf, so ga nadvse prijazno sprejeli. Pregovorili so ga, da je tudi on nastopil.
»Star sem bil že 32 let ln ln sem jim dopovedoval, da sem prišel samo gledat. Nič ni pomagalo. Veseli so bili, da je bilo več fantov in tako je na prireditvi na posebnem drogu mahala še moja slika. Razumljivo, da sem se vozil bolj po zadnjici kot po smučeh . . .«
Inž. Bloiul k je bil po ogledu skakalnice zelo navdušen. Videl jc, da skakalnica v Oberstdorfu zanj ni nič posebnega, nedosegljivega.
mzator. Novšak pravi, da so 1934. leto celo Norvežani v Planici zijali, ko je Bloudek pomešal sneg s soljo in sal-mijakom. Sneg je otrdel do 10 cm globoko. To so bili za-
»Do tedaj je imel načrte, kako bi zgradili v Planici 160-metrsko skakalnico. Jaz sem ga nagovarjal, da naj zgradi 200-me trsko. Po tekmah v Oberstdorfu je bil ves v ognju. Dejal mi je, da bo naredil 180-metrsko skakalnico in to tako, da jo bo mogoče z majhnimi spremembami povečati tudi na 200 metrov . . . «
Tretji Fin/garjcv nastop v Oberstdorfu je bil leta 1954. Sam pravi, da je nastopil kot »stari gospod«.
»To jc bilo .špasno'. Stari gospod Rudi Finžgar se je tako dričal po trdih usnjenih klačah, da jih je popolnoma strgal. Noge me niso več držale, pa zadaj sem že bil malo težji, da me je kar k tlom vleklo . . .«
In zaključek? »Le kakšen! Finžgar je bil
zadnji s 55 točkami in s strganimi h l a č a m i . . . «
Za zadnjeuvrščenega so kupili novinarji posebno darilo. Pred izročitvijo so vprašali organizatorje, če Finžgar razume šalo in če ni zamerljiv.
Tisti, ki so ga poznali, so jih hitro pomirili.
»Na zaključni slovesnosti so mi nadvse svečano poklonili ,rodl' — sanke. .Izbira ni bila težka, saj ste sami videli, da jih potrebujem,' sem jim rekel. Povedal sem jim še, da se s tem poslavljam od Oberstdorfa.«
Rudi Finžgar je bil tudi oberstdoi fski junak. Njegov zadnji nastop so vzeli vsi bolj za šalo kot zares, saj so vedeli, da je nastopil le zato, ker se ni mogel upreti čaru, ki ga lahko nudi nastop na smučarski velikanki. Skakal niča mu jc odpovedala ljubezen, vendar ji je ostal zvest vse do danes.
P. Čolnar
četki snežnega D c t o n a p i a n i c > katerega v teh dneh v r» zanesljivo ne bi bilo te
Novšakovi državni rek 0 ^ so se nadaljevali. Leta je skočil 67 metrov, leto nejc 81 metrov, svoj ^ j ^ I je dosegel isto leto z
To leto jc bilo za P 1 3 ^ legendarno. Novšak se minja:
»Prijatelj Avstrijec ^ Bradi je takrat poletel *KJfl letel magičnih 100 m. bl|a je še meter več. To J e g y e . ponovna zmaga Planice- ^ Q
tovni rekord. Norvežan« J 0
skakali. Štrajkali so * * c a prej, vendar so se na le omehčali in izvedli poskusnih skokov. Se so menili, da se lahko » le do 80 ni. Skakalnici so P | ( J
vili vratolomnfca. No, *° a
se Je tudi začela zg<*IoVbjil
»muških poletov. To ni**j so več skoki. Spomnim sc, r
takrat ljudje od jeze, a Norvežani niso hoteli ska ' lete kepall in zmerjali- ^ lahko rečem, z Norvežan bil vedno križ. Goreč J | n
n a j stalno prosil ln m e č " ' pridejo v Planico.«
Id" Planica je postala to j .
dokončno slavna. Pod *? r a io kovo mojstrovino sc je 7- . p. 15.000 ljudi. Videli so P 1^ 1 ' v
let prek 100 metrov m g 3
državni rekord. Postavil r jc Albin Novšak. S tem ^ njegova skakalna karfe**^ n i "končala. T ik pred ij j j j j vojno je tudi on Pri
magičnih 100 metrov. p je na 103. metru, venda podrsal. Rudi Gering P' t-t takrat v Planici đoSfcg«L J * nov svetovni rekord Jl| patrov. Novšak jc zadnjic čil v Planici leta 1947.
»Po vojni sem odšel v ^ garijo trenirat bolgarf**jjJ madžarske skakalce, ^ planiško šolo in v tej ^ spoznal nadarjene fantipc ,,r da, Finžgarja, McžUa, C u Z
? K<r ja, Gorjanca, Bukovnika- - ^, da, da te šole danes Treniral sem tudi mlade ikc skakalce. Vendar i šport v Tržiču zamrl.«
J. KoSni**
SOJKI Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
ASORTIMENT PROIZVODNJE
avto- in velo-pnevmatike umetno usnje transportni trakovi klinasti jermeni profili cevi
gumirano blago ležalne blazine vulkollan kemični izdelki
K O M P A S J U G O S L A V I J A
Kompas hotel Bled odlična B kategorija
66 sob vse imajo WC in tuš
Snack - bar restavracija kavarna
Za obisk se priporočamo!
mm, prima
loška kavo iz nove
pražarne
ljubljanska banka NOVA
l e s n i karanteJa S u m i
K A R E L KLANČNIK, rojen 1917. leta, je že kot 13-letni pobič delal skakalnice okrog hiše v Mojstrani in si nabiral izkušenj e in znanje za kasnejše nastope v Planici. Skakal je do 1950. leta in takrat je na veliki skakalnici dosegel tudi največji uspeh — 110 metrov.
»Presenečen sem bil, da si Je že prvi' dan ogledalo polete v Planici toliko gledalcev. Sedanja velikanka je čudovita naprava. K o sem gledal skakalce, sem pomislil, kako jim kaj bi je jo srca preden se spustijo po zaletišču. Zelo sem zadovoljen, da sem si lahko ogledal prireditev.«
F R A N C 2 V A N , predsednik jeseniške občinske skupščine in član organizacijskega komiteja.
»Veliki napori so bili kronani z veliko tekmo. Planica je postala še bolj znana v svetu. Prav pa bi bilo, da bi postala v prihodnje resnični rekreacijski center. Tod pod Poncami bi bilo lahko mednarodno skakalno šolsko središče ln kraj, kjer bi bilo tudi poleti živahno. Za to bi bile potrebne tri stvari: preskrba z vodo in možnost za kopanje, plastična skakalnica ter dobra volja, podjetnost in vztrajno delo.«
J O Ž E inž. ŠL1BAR se je rodil 1934. leta in je začel organizirano skakati, ko mu je bilo 19 let. Takrat je postal član kluba Enotnost. Njegova največja uspeha sta bila svetovni rekord 141 metrov v Oberstdorfu in novoletna turneja 1960. leta, ko se je pripravljal na olimpiado.
»Planica je lepa kot je bila, res pa je tudi, da se razen skakalnic v dolini ni nič spremenilo. Skoda, da oživi le vsakih nekaj let za nekaj dni. Pogoji, da bi bilo tod živahno vse leto, so izredni.«
J O Ž E ZIDAR je začel skakati kot 22-letni fant 1949. leta in je skakal do 1969. leta. V Oberstdorfu je 1955. leta skočil 113 metrov, v Planici pa najdlje 108 metrov.
»Planica je prepozna. Ne mislim le priprav za ureditev skakalnice, ker je bilo zaradi izredno toplega vremena precej težav, pač pa imam v mislih turizem. Tukaj bi lahko imeli kamp, različna igrišča, vlečnico, plavalni bazen itd. Morda bo prav letošnja prireditev spodbuda, da se bo glede tega v prihodnje kaj premaknilo.«
L A D O inž. GORIŠEK, z bratom Janezom konstruktor lo5-metrske skakalnice.
»Ves čas sem želel, da bi lilo toliko mrzlo vreme, da
skakalnica vzdržala, da ne bil trud zaman. Mislim, da
fe Planica precej prispevala nadaljnjemu razširjanju
skakalnega športa.
V I N K O CRNIC, inšpektor v upravi javne varnosti v Kranju.
»že dvajset let sem na vseh tekmovanjih službeno v Planici. Tako dobro kot je bilo letos vse organizirano, še ni bilo nikdar. Naši fantje so bili zlahka kos vsem nalogam. Planica se je izkazala.«
L O J Z E GORJANC je bil rojen 1935. leta v Kranju. Skakal je od 1948. do 1960. leta. Potem pa jc bil devet let trener naše reprezentance. Na treningih jc skočil najdlje 105 metrov, na tekmovanjih pa 87.
»Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih pomeni za Planico veliko priznanje, ki ga nI prav nič skalilo nekaj neprijetnih trenutkov med prvimi poskusnimi skoki v petek.«
S T A N K O KAJDIŽ, predsednik -radovljiške občinske skupščine in član organizacijskega komiteja.
»Planica ni pomembna le v športnem, marveč tudi v turističnem smislu. Za Slovence, ki smo se izkazali za dobre organizatorje različnih mednarodnih prireditev, to ni le reklama, marveč lepa naložba v naše zimske turistične kraje. Prav zaradi letošnje prireditve je tudi ime Bleda postalo Še bolj znano širom po svetu.« A. žalar
Skakalec NetnŠke d ^ kratične republike ^ Wosipiwo nikakor n » gel razumeti v**} koliko piva je z« z v
Med najnesrečnejšj#fi tekmovanju je predsednik organizacij ga komiteja Niko ^ pavlovič. Trikrat je^j bil stavo, da "f**^ tekmovalcev ne bo P" dlje od 140 metrov
Sef skakalnice Lado ^ Gorišek se je večji a ^ drieval v izteku. spodaj navzgor 5 1
ni tako huda.
Olimpijskemu z*»JJ cu na mali skakal* p Sapporu Japoncu > p Kasayi te v petek ^ v račun planiška w (tb ka. Več kot pol svojim poskusnim f(. kom je ob izteku » • $ mično zrl v strovine bratov °°' a it Takoj po skoku jt svoje reprezentance (ef zadal smučke nafftfjti* odšel na zaletite. .g y lepemu slogu pa 8 ^ radiusu »stisnilo« 1 jcef*-je dokončal s P -e it Preostala dva skoka pustil.
• noti* Tovarna pletenin *• ^
iz Ljubljane je na ^ njem prvem svel^ntS0 smučam u
t
prvenstvu v poletih'prevzela Patr jf nad češkoslovaško ' ^ goslovansko ekipo- v je povabila v p kateri so zanje izae,lov(f: sebne trenerke in P}'^ je. S puloverji m je opremila člane v ^ škega komiteja, Z *J , /^ noše, celotno Jfn jfl sluibo, ekipe RJv' . m in IBM. Pozabila P p tudi na poroČeva^ >„. spremljajo letošnje v M stvo, saj jim Je-P0!" ftr lično izdelane kap*f°-di skrb za novinari*
Izdaja ln tiska <JPJiif renjski tisk« Kranj. ^ Moše Pijade - ^i)st'1; uredništva in u p r * v « . e
Kranj, Trg ^ j g p l j stavba občinske » « w ^ h ne. - Tek. račun pr> p v Kranju 313-M33 $ lefoni: redakcija ^ 21 360; uprava , i s t ;.,]jHf looglasna ln
n a'° aV<' služba 22-152. - N J L V na: letna 32, P ° , l c
din, cena za eno si b« 50 para. Mali ogla*\ $ seda 1 din, naročni'" / 10 »/o popusta. NeP»» ^ oglasov ne obja v , J ljubljanska banka
"ZNANJE JE jmcr Francts Bacon
"ZNANJE JE SPRE. MENJANJE SVETA
ENNASSAMEEE: Izrek v Času eksplozije znanja.
M A L A E N C I K L O P E D SVETA- JUGOS LAVI JE-S LOVE NI JE v 3 KNJIGAH SLOVENSKO IZDAJO ENCIKLOPEDIJE V TREH ZAJETNIH KNJIGAH PRIPRAVLJA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. VSE TRI KNJIGE BODO IMELE NAD 2000 STRANI VELIKEGA FORMATA (*9 X 27 CM). NATISNJENE BODO NA NAJFINEJŠEM BREZLESNEM PAPIRJU.
NAD 40.000 GESEL, 5.000 SLIK, RISB, GRAFIKONOV IN PORTRETOV, 10 VELIKIH ZEMLJEVIDOV V BARVAH IN 53 ČRNO-BELIH ZEMLJEVIDOV MED BESEDILOM, 54 STRANI PRILOG V ENI ALI VEČ BARVAH.
MALA ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere po
MALI ENCIKLOPEDIJI PROSVETE, ki je Izšla v Beogradu. Državna založba Slovenije se je odločila za adaptacijo tega pomembnega dela zato, ker je enciklopedijo pripravilo več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov. Avtorji so pri izbiri gesel upoštevali splošno enciklopedično znanje z vseh področij človeške ustvarjalnosti, obdelali so splošni jugoslovanski prostor in čas, poudarek pričujoče enciklopedije pa je seveda tudi na Sloveniji in Slovencih. V vseh treh knjigah so upoštevani najnovejši svetovni podatki, ki so bili tako kot jugoslovanski in slovenski skrbno preverjeni in dopolnjeni.
Slovenski avtorji so izvirnik bistveno dopolnili, oziroma na novo napisali okoli 4000 daljših in krajših gesel, Bd zajemajo specifično slovensko nacionalno (zgodovina in geografija, kultura, prosveta, umetnost), gospcrtarsko-politično in znanstveno-tehnično problematiko; to zahtevno delo je opravilo okoli 50 strokovnjakov za posamezna fcnan-stvena ln kulturno-umetoiska področja 'in 30 prevajalcev, skupaj torej več kot 80 slovenskih sodelavcev. Slovensko todajo ije uredil prot. Franček Safar.
Slovenci v svojem jeziku nimamo veliko enciklopedij. Z MALO ENCIKLOPEDIJO bomo torej dobili zakladnico znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih.
Za ilustracijo povejmo, da bodo bralci z MALO ENCIKLOPEDIJO dobili delo, ki ga po obsegu in tehtnosti lahko primerjamo z vsaj 30 knjigami normalnega obsega. Torej ni prav nič čudno, če je takšna enciklopedija postala pojem ekonomično razporejenega in koncentriranega znanja. Za MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA — JUGOSLAVIJE — SLOVENIJE založba razpisuje
i | i b $ k r i j ^ t§ ki traja do 15. junija 1972.
Cena za vse 3 knjige: 660 din (ena knjiga: 220 din). Založba nudi možnost odplačila v enajstih mesečnih obrokih po 60 din. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje.
L PRVA KNJIGA, KI BO OBSEGALA GESLA OD A DO G, JE ŽE V TISKU IN BO IZŠLA JESENI 1972. DRUGA KNJIGA (Z GESLI OD H DO O) IZIDE SPOMLADI 1973, TRETJA KNJIGA (Z GESLI OD P DO 2) PA IZIDE POLETI 1973.
L Naročila za to Izjemno edicijo sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, priloženo naročilnico pa lahko pošljete na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26
MALA ENCIKLOPEDIJA
G L A S P O N E D E L J E K , 27.ma***j! !
SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH t i
Eden najboljših jugoslovanskih predskakalcev 19-letni Ljubljančan Vojko Blaznik je oba dneva zadovoljil s svojimi dolžinami. Toda včeraj je v prvem poskusu grdo padel in vsi so mislili, da se ne bo več vrnil na zaletišče. Vojko je presenetil vse in se ponovno podal na start. Trma zmaga!
Ob vznožju skakalnice smo včeraj dobili tudi vedno vedrega ter popular-neoa trobentača Avseni-kov Jeseničana Franceta Koširja. Ob tej priliki nam je dej a,, da v takih vremenskih razmerah lahko pade nov svetovni ter jugoslovanski rekord, toda skakalnica je prepočasna. France je obiskal Že vse znane zimsko turistične centre ter si ogledal tudi olimpijske igre v Innsbrucku, toda kot sam pravi, ni lepšega kraja kot je Planica. Vesel je pa tudi uspeha ter rt'-predka naših skakalcev.
Danilo Pudgar je, čeprav je imel ob sebi vedno svojo zaročenko, delil avtograme kot za šalo. Njegova boljša polovica ni bila pri tem nič prikrajšana.
Na petkovi otvoritvi so sodelovali tudi golobi združenja jugoslovanskih rejcev malih živali. Otvoritveni let je naredil golob Cezar, ki ga je pred tremi leti izpustil iz rok predsednik Tito, ko je prisostvoval otvoritvi največje velikanke na svetu.
Popularni Rudi Finžgar nam je danes zjutraj, ko smo prispeli v Planico, povedal, da je na spodnjem koncu zaletišča, kjer je v vseh treh dneh zaradi precejšnje sončne pripeke »jemalo« sneg, našel cvetoči teloh.
Ob prekinitvi poletov nam je Marjan Mesec dejal, da se bo veter, ki je v teh dneh motil skakalce, precej povečal in da ne bodo normalni pogoji za nadaljevanje prvenstva. Ni se motil.
Sinoči, na zaključni slovesnosti v Kazini na Bledu, je v imenu uredništva Glasa Jože Javornik izročil Danilu Pudgar ju — tekmovalcu, ki je imel največ smole — spominsko darilo, in sicer: kroparski izdelek - svečnik, -dh
Tisoči in tisoči gledalcev so si ogledali polete na prvem svetovnem prvenstvu. Pp nestrokovnih ocenah jih je bilo v vseh treh dneh prek 120 tisoč. Bili so povsod, celo na strehah avtobusov. — Foto: F. Perdan
V vseh treh dneh prvenstva Je pripeljalo v Planico okrog tisoč avtobusov — Foto: F. Perdan
Peter Štefančič, 254jjt* $ tomehanik v Creini,^.^ Jesenice, na olimpijs^ ^ je zabeležil 10. mesto »*J # li skakalnici in 48. mei< ^ veliki. Na svetovnem v „i stvu leta 1970 je bil •> ^ mali ter 43. na veliki s ^gf \ niči. Je jugoslovanski • g j der v smučarskih Pol<L.at1iP\ teta 1969, ko je v f zasedel 13. mesto in vanski rekord 150 * J(ati: Letošnji najboljši rez j v
28. mesto v Innsbruc*?'« # Beljaku, 3. v Trbižu t e r
pokal Kongsberg. • 00 »Čeprav tretji dan n ^ ^
poletov, sem ^o.v^1%g0K seženimi rezultati. " ^ fldi' so organizatorji pri te £jk manj krivi, saj so se ^ mogočih in nemoten merah dobro znašli«
Svečan zaključek
Japonskim tekmovalcem Konnu, Aochi ju, Kasayl ter Mazuki nI Sla v račun letalnica konstruktorjev bratov Lada in Janeia Goriška. V vseh treh dneh poletov ao se zaskrbljeno ozirali na njen hrbet. — Foto: F. Perdan
Planica, 26. marca te* Takoj po končanem ^ movanju so na i z t e k ^ ; jjo teku kanke podelili vse tri lajne najboljšim p n ~ svetovnega prvenstva v P* letih. Kolajne je pode® Predsednik mednarodni smučarske zveze g. Ho* ler. Organizacijski kom'** Pa je vsem tem izročil di lepe kristalne vaze. 0» koncu so po govoru pre* sednika FIS g. HodlerlJ dvignili švicarsko, vzho* nonemško in češkoslovaško zastavo. Predstavni teh treh dežel so bili namreč, dobitniki prvih kolajf svetovnega poletih.
Na Bledu pa je večernih urah'svečan spff
prvenstva I
vod, v katerem so s vali godba na P i h a l
] c e v , Gori j, ekipe tekmoval«' ^ udeleženci sprevoda P a
v
nosili bakle. Po p r . i h c % t center Bleda pa j e j 7 $ blejskega gradu veli* njemet. j j.