6
©UA CP »GORENJSKI TTSK« .UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GUVNI UREDNIK SLAVKO KZMK - ODGOVORNI URED NK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - T E - KOČI RJUTON PRI NARODNI BAKRI V K3*sAtf*J!U 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. CIALISTICNE KRANJ, SREDA, 25. JUT T M 1962 m ST. M OVNEGA L J U D S T V A ZA IZfTATA OT) OKTOT5RA 1947 KOT TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • O D l.JA- NUARJA 1960 TRIKRAT TE- DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČ- NA NAROČNINA 110 D I N , PO- SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN G O R E N J S K O GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V PRVIH PETIH MESECIH V maju padec Statistični p o d a t k i o izplačanih seta osebnih dohodkih sicer ne saje povsem realne slike o dejan- idh osebnih prejemkih delavcev, je os kljub temu zanimivi zlasti ie zato, ker nas lahko seznanijo t osnovnimi r a z m e r j i glede izpla- fevaaja osebnih dohodkov med {Mpodarskimi dejavnostmi. Ri- ga tega je mogoče ob zbranih pdaikih spremljati tudi splošni ffraBJa osebnih dohodkov v vseh dejavnostih. Tako sprp-mljanje pa je ie posebej zaželeno sedaj, ko •eneboo p o u d a r j a m o načelo v *r- Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih dohodkov od proizvodnih pokazateljev. Ustrezni podatki za naš okraj fcaiejo, da s m o n a Gorenjskem f naju izplačali znatno manj ne- to osebnih dohodkov kakor p a v aprilu ali posamezno v prejšnjih tMsedh. Ta ugotovitev ustreza *aii dejstvu, d a s o bili v maju porprečni m e s e č n i osebni dohod- k TA zaposlenega v slovenskem IMpodarstvu za približno t r i o d - nv.ke nižji k a k o r p a v aprilu. Cede na izplačane neto osebne V/hodke na Gorenjskem ugotav- ljamo, da so aprilska izplačila 7r*ka4ala majska za približno 333 mnijooov dinarjev. Pri tem so znatno upadla izplačila v indu- rt.fr, pa tudi v preostalih gospo- (jsnkih panogah je bilo zabele- ženo znižanje. Prav tako jo- sta- Satična služba zaznamovala upa- ©isje tudi v negospodarstvu. Zmernejši tempo porasta neto frplačanih osebnih dohodkov v aaju je razviden tudi iz primer- jtv« med ustreznimi meseci pre- teklega leta. Razlika med letoš- ij:m in lanskim majem glede *vo- •« izplačanih n e t o o s e b n i h dohod- ih je namreč znat*io manjša, ka- fer ps je bila na primer razlika sad letošnjim in lanskim marrem » februarjem. Iz teh podatkov Je torej mogoče sklepati, d a s e izplačila n e t o osebnih dohodkov »đrije čase p o l a g o m a le vračajo f realnejše meje. Zato bo ne- &*mno zelo zanimivo, kaj bo /kazala statistična služba o gi- tenjn osebnih dohodkov za mese- ca junij in Julij, zlasti pa bodo Bftfmivi podatki, ki bodo prika- vr.il- gibanje neto izplačanih farnih dohodkov po spremen j c- h oziroma dopolnjenih pravil- jfcih o delitvi dohodka. - P . Dvodnevno delo četrtega plenuma centralnega komiteja ZKJ Mi gremo samo naprej v krepitvi in pravilnem usmerjanju vsega našega družbenega gibanja - je poudaril v svojem zaključnem govoru generalni sekretar CK ZKJ tovariš Tito ČLANI PLENUMA SO POSLUŠALI ŠTIRI REFERATE O NAJVAŽNEJŠIH AKTUALNIH PROBLEMIH EKONOMSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA IN NA ZAKLJUČKU SPRE- JELI USTREZNE SKLEPE V Beogradu je bil v nedeljo in v ponedeljek četrti plenum cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Po sklepu izvrš- nega komiteja so na plenumu poročali o nekaterih najvažnejših da- našnjih problemih, in sicer: ALEKSANDAR RANKOVIĆ o izvaja- nju sklepov izvršnega komiteja C K Z K J i n o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov, BORIS KRAIGHER o tekočih problemih eko- nomske politike, MILOŠ MINIC o osnovnih vprašanjih družbenega piana za leto 1963 i n SLAVKO KOMAR o prolzvodno-ekonomskih nalogah v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Na torkovem zasedanju pa je, pred sprejemanjem sklepov, ki jih je pripravila posebna ko- misija, govoril tudi tovariš Tito. Treba ije rcodoirati delovne kolektive Tovariš Tito je v prvem delu svojega izvajanja omenil, d a m o - ramo biti pri reševanju raznih problemov čimbolj konkretni. Raz- prave v vrstah komunistov po pi- smu izvršnega komiteja so poka- zale, da so komunisti, čeprav so v preteklosti precejkrat pogrešili, dobro razumeli vso resnost današ- njega položaja, v katerem smo. Spričo današnjih naporov pa nekateri tuji časniki škodoželjno nišejo, da se vračamo na stare pozicije centralizma in da se v našem delu vračamo k določenim dogmatičnim metodam. Toda ml gremo samo naprej v krepit- vi in v pravilnem usmerjanju vse- ga našega družbenega gibanja. Je poudaril tovariš Tito. Ko je za tem govoril o drugih ekonomskih in družbenih pojavih, je tovariš Tito najprej omenil po- trebo kooperacije v proizvodnji. Ta se sicer uveljavlja, toda v pre- ozkih okvirih. Končno podjetja pri t e m n e b i smela ustvarjati mo- nopola, marveč uveljavljati stike in razne oblike sodalovanja v zve- zi z izboljševanjem kakovosti pro- izvodnje in se dogovarjati, k a j b o kdo proizvaial. Tega pri nas ni ali pa je še zelo malo. Pri določanju raznih skladov in -redstev, ki naj ostanejo podjet- jem, je treba pravilno dccentralizi- 0 MERILIH ZA STANOVANJSKE NAJEMNINE Tri sobe na stanovavca in točke, ki jih je prerastel čas rati sredstva, da ljudje ne bi bili odvisni od posameznih uradnikov in od tega, da prosjačijo, da bi do- bili tisto, kar potrebujejo, marveč da lahko s tem samostojno razpo- lagajo. Hkrati ob tem pa je treba videti in upoštevati rast in spo- sobnost samih proizvajavcev in sa- moupravnih organov. NI res, da delavci nimajo zavesti, ki je po- trebna za sedanjo stopnjo razvoja. Krivda za razne slabosti ni spo- daj, marveč zgoraj, pri naših go- spodarskih organih. Tovariš Tito je nato omenil po- trebo po zmanjšanju števila iz- voznih podjetij, o usmerjanju zu- nanjetrgovinske izmenjave v deže- le, k i se razvijajo, pri tem poudaril nujnost, da pri vsem tem nekaj tvegamo in žrtvujemo. Tudi razvo- ju turizma nismo posvetili zadost- ne pozornosti. Medtem ko ima Ita- lija že okrog milijardo dolarjev letno od turizma, s m o p r i n a s l a - ni dosegli komaj 24 milijonov do- larjev. O raznih pojavih okrog razvoja ml ali bolj razvitih predelov na- še dežele pa je tovariš Tito dejal, da se je v nekaterih primerih za- Sol pojavljati šovinizem. Nekateri govore: v Beogradu so spet začeli po starem, Slovenci so daleč od- skočili v standardu itd. Res Je, da Je Slovenija dosti naprednejša od drugih republik, da je imela Indu- strijo, kadre in delavce, k i s o zna- li dvigniti proizvodnjo in produk- tivnost dela na višji nivo, s t e m pa tudi standard. Ne moremo zdaj zahtevati naj Slovenci ostanejo tam, kjer so bili leta 1941, dokler se vse druge republike ne dvigne- jo n a t a nivo, amnak moramo tudi njim omogočiti, da še bolj napre- dujejo. Ob zaključku je tovariš Tito omenil potrebo, da.se celotna da- našnja prizadevanja za še hitrejši ekonomski in družbeni razvoj usklajuje z ekonomskimi zakoni- tostmi, s težnjami proizvodnje in delovnih kolektivov, k i j i h j e tre- ba podpirati in uenehno poudar- jati njihove pravice in dolžnosti. Odgovornosti in obveznosti komuni- stov naraščajo Sekretar centralnega komiteja ZKJ Aleksander Ranković* je ma plenarni seji prebral referat o i z - vajanju sklepov izvršnega komi- teja CK ZKJ i n t> nadaljnjih na- logah Zveze komunistov. Iz nje- govega referata prinašamo v nada- ljevanju nekatere izvlečke. V uvodu je tovariš Ranković po- ročal o družbeni aktivnosti, ki se je razvila po razširjeni seji izvrš- nega komiteja CK ZKJ in pa go- voru tovariša Tita v Splitu. V zvezi s tem je naglasil, d a j e ta aktivnost pokazala, da živi v vrstah Zveze komunistov ogromna revolucionarna sila. Ta sila se je pokazala v principialnem i n s a - mokritičnem proučevanju doseda- njega dela i n v pripravljenosti, da se odločno prekine z ugotovlje- nimi slabostmi in napakami. Vsak zaveden član Zveze komunistov se je tudi resno zamislil nad svojim delom, začel je nepristransko, ko- munistično preverjati svojo dejav- nost in ravnanje, svoj osebni od- nos do problemov in svoj delež pri nalogah, ki nas čakajo. Prav tako je tovariš Ranković v nada- ljevanju poudaril, da jc pomemb- no prav to, da se je zadnje čase okrepilo spoznanje komunistov, da PRED LETOŠNJIM GORENJSKIM SEJMOM Osnovni cilj: zadovoljstvo obiskovavcev - potrošnikov GORENJSKI SEJEM IMA VEDNO POMEMBNEJŠO VLOGO PRI RAZŠIRJANJU BLA- GOVNEGA PROMETA NA OBMOČJU NAŠE REPUBLIKE Za kranjsko občino je začel ve- fjs* poseben odlok, ki hoče pre- ptBtit nesmotrno koriščenje sta- r/r/m) v hišah družbene lastni- r* Stanovavec, k i i m a več kot I ooatotkov stanovanjske po vrši- ta nad občinskim povprečjem, bo poni za nadpovprečni del pla- te'., po petkratno najemnino. Hiš- am svetom je naročeno, naj pri- jerijo nesmotrno koriščenje sta- j/r/anj. Pri merilih ocenjevanja gt bodo upoštevali le površine gtrtor/anja in števila stanovav- 0», marveč tudi starost, spol in okolnosti. V bistvu gre za ta, da bi preprečili zlorabe. Sa- ga najemnine, k o t j e soditi, še ta silijo stanova vcev na štednjo t prostori. So primeri, d a i m a s a - go eea oseba kar trosobno stano- vanje- Starejša zakonca imata že lata JO Ista dve spalnici, dnevno gka in veliko kuhinjo. Hkrati pa primeri, da je v eni sami sobi i lezUć za 6 ljudi, d a je v gar- a*>/eri, ki je predvidena za sam- ec, kar 5 otrok B starši vred in It stara mama. Skratka, razlike 0> zelo velike, prevelike, hude in jjeutetneljene. Zato boda vsako Jat* vgotavijali občinsko povpreč- je. S'anovavci, ki imajo prevelike forr/iae, bodo lahko vzeli pod- etaftovavce, zamenjali stanovanje f drugim# ali kako drugače ure- 01, V obratnem primeru pa bo- tp pUćali višjo najemnino, k i b o jnio znašala tudi 15.000 dinarjev. Hkrati pa z istim ukrepom tudi <*nejuJejo nesmotrno uporabo na- jemnine. Dosedanja najemnina se Je namreč delila na dva enaka Ma; za amortizacijo graditelju atiroma investitorju i n z a popra- tili. Toda nove hiše nimajo to- Jfldh potreb za popravila. Zato 0> ti nekateri kupovali bojler je, loščilce, sesalnike za prah, lino- leje za predsobe in kuhinje, ob- lagali so kopalnice in kuhinje s ploščami, nabavljali drage posode za rože itd. Starim hišam p a j e hkrati primanjkovalo denarja ce- lo za najnujnejša popravila stre- he. Zdaj bodo novejše hiše morale ustvarjati obvezno rezervo, ki jim bo prišla prav v v poznejšem času. Prispevek v ta sklad bo zna- šal pri boljših hišah prve in dru- ge kategorije do 70 odstotkov de- la najemnine za popravila, sta- rejše hiše pa bodo dajale mnogo manj (hišo iz šeste kategorije le 10 odstotkov). Ob vsem tem pa ostane odprto še eno vprašanje. - ocena stano- vanj po točkovnem sistemu pred tremi leti. Prav nesmotrno gospo- darjenje s sredstvi je bistveno spremenilo takratno stanje. Sta- novanje, k i j e bilo takrat morda ocenjeno z 80 točkami, bi jih da- nes dobilo 100 ali več. To nareku- je potrebo, d a b i morali tudi te razlike uskladiti. Seveda p a j e treba p r i t e m strogo ločiti izbolj- šave varnih stanovavcev. Kdor si je z lastnimi sredstvi (izven na- jemnin) izboljšal stanovanje, je treba to samo pohvaliti in nihče nima pravice takih sprememb spravljati v f.klad z višjimi dajat- vami pri najemninah. Toda v ostalem primeru ni tako. Kdor je smotrno gospodaril, varčeval z denarjem za poznejše potrebe, ta je za svoje pravilno ravnanje ope- harjen v primerjavi s tistimi, ki so porabili vse za notranje olep- ševanje in izboljševanje stano- vanj. V tem primeru tudi imeno- vani odlok še ne rešuje stvari v celoti. - K . M . Se dober teden In vrata letošnjega Gorenjskega sejma se bodo spet odprla. Ta gospodarska prireditev, ki ne nosi več lokalnega obeležja, se bo letos še bolj kot kdajkoli prej približala nepo- srednemu obiskovavcu turistu —- potrošniku. Kot dokaz, da Gorenjski sejem zavzema v našem gospodarskem življenju vidno mesto, naj bo podatek, da je lanskoletne sejemske prireditve ob- iskalo 180 tisoč obiskovavcev, ki so nakupili samo na drobno za več kot šeststo milijonov dinarjev raznega blaga. To pa Je hkrati tudi ponoven dokaz, da Gorenjski sejem ne opravlja zgolj pro- pagandne reklamne funkcije, temveč da igra vedno pomemb- nejšo vlogo pri razširjanju blagovnega prometa na območju naše republike. Kranj ni samo industrijsko me- sto, temveč se vedno bolj razvija tudi v trgovsko središče. K temu pa nedvomno mnogo pripomore nrav zavod Gorenjski sejem s svo- jimi prireditvami, ki so zadnje ča- se dosegle izreden uspeh. Javnost le dobro obveščena, da zavod Go- renjski sejem prireja tudi spo- mladanske in novoletne sejme, za- to je prav, da na tem mestu opo- zorimo na razliko med občasnimi sejmi in osrednjimi prireditvami letos konkretno m e d X I I . g o - renjskim sejmom. Glavna značilnost občasnih sej- mov je ta, da z njimi rešujemo trgovske kapacitet« zlasti v Msiih časih, k o Je pritisk potrošnikov na trgovske lokale zelo velik. Osred- nje prireditve - letos XII. gorenj- ski sejem od 3. do 14. avgusta pa so gospodarske prireditve, ki imajo širši pomen republiški enačaj In ki skuša.fo zbližati pro- Izvajavce ter potrošnike. Letošnji XII. gorenjski sejem bo no svoji izbiri in obsegu bogatej- ši od katerekoli doslej. Na 10.950 kvadratnih metrih razstavne površine bo prodajalo ali raz- stavljalo svoje ali druge izdelke isto število gospodarskih organi- zacij kakor lani, čeprav so bile v zadnjem letu na Gorenjskem ka- kor tudi drugod številne združitve ali spojitve. To je dokaz, da se za- nimanje za ta sejem iz leta v leto povečuje. Ena izmed pomembnih nalog te- ga sejma je tudi vzgoja potrošni- ka. Prav ta osrednja sejemska pri- reditev je namreč za marsikoga najlepša priložnost, da se seznani, kaj vse proizvajamo in katere no- vosti je prineslo enoletno obdob-l Je. Toda najpomembnejše je, dal potrošniki lahko to, kar vidijo, tu- 1 di kupijo. Ta zahteva tudi ruši zadnje ostanke klasičnih razstav v pravem pomenu besede. Zato je osnovni cilj letošnje osrednje se- jemske prireditve: zadovoljstvo obiskovavcev - potrošnikov. Na vprašanje, kakšno je mesto in vloga GORENJSKEGA SEJMA v sklopu ostalih sejemskih prire- ditev v državi, lahko dobimo izred- no pozitiven odgovor. Nedvomno je prav ta sejem kot potrošniški sejem vodilna prireditev v državi In Je kot tak služIl za zgled tudi nekaterim ostalim prireditvam. Njegova elastičnost pa se kaže prav v tem, da se je vedno hitro in uspešno prilagajal gospodarske- mu razvoju. In še nekaj konkretnejših podat- kov v zvezi z letošnjim X I I . go- renjskim sejmom. O letošnji prire- ditvi bo informiral najširši krog javnosti tudi sejemski časopis, ki bo nedvomno pritegnil v času od 3. do 14. avgusta v Kranj ne samo Gorenjce, temveč tudi prebivavce Primorske in drugih krajev. Po- sebno privlačnost bo nedvomno budila tudi razstava mesta Old- ham iz Anglije, s katerim ima me- sto Kranj prijateljske stike. V okviru sejma bo tudi republiška razstava zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb, s katero bo pri- kazana pomembnost enakopravne- ga vključevanja invalidnih oseb v delovni proces. Za pestrost za- bavnega življenja na gostinskem prostoru pa bodo poskrbeli mladi pevci popevk iz različnih sloven- skih krajev. — P. njihove obveznosti In družbene odgovornosti pri obravnavanju problemov nadaljnje socialistične graditve stalno naraščajo. Sklepi I K C K Z K J In splitski govor tovariša Tita so dokumenti, ki imajo v prihodnjem delu traj- no vrednost. Trajnost teh doku- mentov se kaže v tem, da so sprožili vrsto vprašanj, zlasti onih, ki so nanašajo na delovanje ZKJ. Zato je treba v vsej širini in do kraja spoznat! vlogo, odgovornost in način delovanja Zveze komuni- stov v sedanjih pobojih. Prav ta- ko se je treba v prihodnje vztraj- no boriti za praktično uveljavlja- nje sprejete orientacije in sleher- nega, sprejetega sklepa. Skrbeti Jo treba tudi za idejno - politično enotnost komunistov. Ena izmed stalnih in pomembnih nalog pa je, da nenehno gradimo ZK kot demokratično revolucionarno orga- nizacijo, katere notranje življenje temelji na načelih demokratičnega centralizma. Rotacija ne pomeni naglih kadrovskih sprememb V idejnem delu Zveze komuni- stov je nastalo največ slabosti predvsem zato, ker komiteji in osnovne organizacije niso imele do vprašanj idejno graditve ZK dovolj aktivnega odnosa. Ta vpra- šanja so obravnavali ozko, kot sektor, kot delovno področje ideo- loških komisij in podobno. V s e t o se kaže tudi v tem, d a s m o ideo- loško delo mnogokrat prepuščali izobraževalnim ustanovam i n d a je to tako ponekod dobilo obeležje šolskega sistema oziroma »prosve- tarstva*. Na tem področju morajo v povezavi odigrati pomembno vlogo tako osnovne organizacije ZK kakor tudi izobraževalne usta- nove; najpomembnejše pa je, da so osnovne organizacije in aktivi ZK po vsej usmerjenosti in vse- bini svoje dejavnosti pomembni faktorji idejnega oblikovanja ko- munistov. Tovariš Rankovič s e j e v svojem obširnem referatu dotaknil tudi kadrovske politike. Dejal j e , d a b o uporaba načela rotacije in omeji- tev ponovne izvolitve mnogo pri- spevala k odstranjevanju nekate- rih slabosti. Napačno pa bi bilo, če bi čakali na sprejem novo ustave in šele potem pričeli iskati nove kadrovske rešitve. Do spre- jetja ustave lahko namreč glede tega napravimo že precej korist- nega tako v Zvezi komunistov kakor tudi v Socialistični zvezi ter v drugih organizacijah in v organih državne uprave. Uporaba načela rotacije in ome- jitve ponovne izvolitve je za so- cialistično družbo, kakršna j e n a - ša, naravna in nujno potrebna stvar. S t e m v zvezi se je tovariš Tito izrazil v komisiji za ustavna vprašanja takole: »-To načelo je nujno potrebno, ker omogoča no samo nadaljnji razvoj ekonomsko- politične strukture Jugoslavije, marveč tudi postopen prihod na odgovorne dolžnosti tistih, ki nas bodo zamenjali. T u n e g r e zdaj za odstranitev starih kadrov. Odveč- nih kadrov nimamo ...« Rotacija (Nadaljevanje na 2. strani) Tokrat v sliki Tokrat v sliki Tokrat v sliki Tokrat v sliki # Tokrat Na obratu kranjskega kmetijskega gospodarstva Kranj v Šenčurju so pred kratkim dobili nov kom- banj, ki ga te dni že s pridom uporabljajo (na sliki). Z novim strojem bodo za žetev prihranili pre> cej dragocenega časa, ki jim je več kot potreben za še uspešnejši In ekonomlčnejši perspektivni razvoj.

TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

©UA CP »GORENJSKI TTSK«

. U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R

. G U V N I U R E D N I K S L A V K O

K Z M K - O D G O V O R N I U R E D

N K G R E G O R K O C I J A N - T E L .

UREDNIŠTVO I N U P R A V A 21-90,

GLAVNI U R E D N I K 24-75 - T E ­

KOČI R J U T O N P R I N A R O D N I

B A K R I V K3*sAtf*J!U 607-11-1-135

G L A S I L O S O

LETO XV.

C I A L I S T I C N E

KRANJ, SREDA, 25. JUT TM 1962

m ST. M

• O V N E G A L J U D S T V A Z A

IZfTATA OT) OKTOT5RA 1947 KOT

T E D N I K O D I. J A N U A R J A 1956

K O T P O L T E D N I K • O D l . J A -

N U A R J A 1960 T R I K R A T T E ­

D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H ,

S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A

N A R O Č N I N A 1300 D I N , M E S E Č ­

N A N A R O Č N I N A 110 D I N , PO ­

S A M E Z N A Š T E V I L K A 10 D I N

G O R E N J S K O

GIBANJE O S E B N I H DOHODKOV V P R V I H PETIH M E S E C I H

V maju padec Statistični p o d a t k i o izplačanih

seta osebnih d o h o d k i h s i c e r ne saje povsem r e a l n e s l i k e o d e j a n -idh osebnih p r e j e m k i h d e l a v c e v , je os kljub t e m u z a n i m i v i z l a s t i ie zato, ker nas l a h k o s e z n a n i j o t osnovnimi r a z m e r j i g l ed e i z p l a -fevaaja osebnih d o h o d k o v m e d {Mpodarskimi d e j a v n o s t m i . R i ­ga tega je m o g o č e ob z b r a n i h pdaikih spreml ja t i t u d i sp lošni ffraBJa osebnih d o h o d k o v v v s e h dejavnostih. T a k o s p r p - m l j a n j e pa je ie posebej z a ž e l e n o s e d a j , k o •eneboo pouda r j amo nače lo v * r -Arvanja i n o d v i s n o s t naraščanja 0*tmih dohodkov o d p r o i z v o d n i h pokazateljev.

Ustrezni p o d a t k i z a naš o k r a j fcaiejo, da s m o n a G o r e n j s k e m f naju izplačali z n a t n o m a n j n e ­to osebnih d o h o d k o v k a k o r p a v aprilu ali p o s a m e z n o v prejšnjih tMsedh. T a u g o t o v i t e v u s t r e z a *aii dejstvu, d a s o b i l i v m a j u porprečni mesečni o s e b n i d o h o d -k TA zaposlenega v s l o v e n s k e m IMpodarstvu z a p r i b l i ž n o t r i o d -nv.ke nižji k a k o r p a v a p r i l u . — Cede na i zp l ačane n e t o o s e b n e V/hodke na G o r e n j s k e m u g o t a v ­ljamo, da s o a p r i l s k a i zplači la 7r*ka4ala ma j ska z a p r ib l i žno 333 mnijooov d ina r j ev . P r i t e m so znatno upadla i z p l a č i l a v i n d u -rt.fr, pa tudi v p r e o s t a l i h g ospo -(jsnkih panogah j e b i l o z a b e l e ­ženo znižanje. P r a v t ako jo- s t a -Satična služba z a z n a m o v a l a u p a -©isje tudi v nego spoda r s t vu .

Zmernejši t e m p o p o r a s t a n e t o frplačanih o s e b n i h d o h o d k o v v aaju je r a z v i d e n t u d i iz p r i m e r -jtv« med u s t r e z n i m i meseci p r e ­teklega leta. R a z l i k a m e d letoš-ij:m in l an sk im m a j e m g l e d e * v o -•« izplačanih n e t o o s e b n i h d o h o d ­ih je namreč z n a t * i o manjša, k a ­fer ps je b i la n a p r i m e r r a z l i k a sad letošnjim i n l a n s k i m m a r r e m » februarjem. I z t e h p o d a t k o v Je torej mogoče s k l e p a t i , d a s e izplačila neto o s e b n i h d o h o d k o v »đrije čase p o l a g o m a l e vrača jo f realnejše m e j e . Z a t o b o n e -&*mno ze lo z a n i m i v o , k a j b o /kazala statistična s lužba o g i -tenjn osebnih d o h o d k o v z a m e s e ­ca junij i n Ju l i j , z l a s t i p a b o d o Bftfmivi p o d a t k i , k i b o d o p r i k a -vr.il- gibanje n e t o izplačanih farnih d o h o d k o v p o s p r e m e n j c-• h oziroma d o p o l n j e n i h p r a v i l -jfcih o del itvi d o h o d k a . - P .

Dvodnevno delo četrtega p lenuma centra lnega komiteja ZKJ

M i gremo samo naprej v krepitvi in pravilnem usmerjanju vsega našega družbenega gibanja - je poudaril v svojem zaključnem govoru generalni sekretar CK ZKJ tovariš Tito ČLANI PLENUMA SO POSLUŠALI ŠTIRI R E F E R A T E O NAJVAŽNEJŠIH AKTUALNIH PROBLEMIH EKONOMSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA IN NA ZAKLJUČKU SPRE­JELI USTREZNE S K L E P E

V Beogradu je bi l v nedeljo in v ponedeljek četrti p lenum cen-tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Po sklepu izvrš­nega komiteja so na plenumu poročali o nekaterih najvažnejših da­našnjih problemih, in sicer: A L E K S A N D A R R A N K O V I Ć o izvaja­nju sklepov izvršnega komiteja C K Z K J in o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov, B O R I S K R A I G H E R o tekočih problemih eko­nomske politike, M ILOŠ M I N I C o osnovnih vprašanjih družbenega piana z a leto 1963 in S L A V K O K O M A R o prolzvodno-ekonomskih nalogah v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Na torkovem zasedanju pa je, pred sprejemanjem sklepov, k i j ih je pripravila posebna ko-misija, govoril tudi tovariš T i to .

Treba ije rcodoirati delovne kolektive Tovar iš T i t o je v p r v e m d e l u

s v o j e g a i z v a j a n j a o m e n i l , d a m o ­r a m o b i t i p r i reševanju r a z n i h p r o b l e m o v č imbo l j k o n k r e t n i . Raz ­p r a v e v v r s t a h k o m u n i s t o v po p i ­s m u izvršnega k o m i t e j a so p o k a ­za l e , d a so k o m u n i s t i , čeprav so v p r e t e k l o s t i p r e c e j k r a t pogreši l i , d o b r o r a z u m e l i v s o r e s n o s t današ­n j e g a položaja, v k a t e r e m s m o .

Spr ičo današnjih n a p o r o v pa n e k a t e r i t u j i časniki škodože l jno nišejo, d a se v račamo n a s t a r e p o z i c i j e c e n t r a l i z m a i n d a se v našem d e l u v račamo k določenim dogmat ičn im m e t o d a m . Toda — m l gremo samo naprej v krepit­vi in v pravilnem usmerjanju vse­ga našega družbenega gibanja. Je poudari l tovariš Tito.

K o j e z a t e m g o v o r i l o drugih e k o n o m s k i h i n družbenih p o j a v i h , je tovariš T i t o n a j p r e j o m e n i l p o ­t r e b o k o o p e r a c i j e v p r o i z v o d n j i . T a se s i c e r u v e l j a v l j a , toda v p r e ­o z k i h o k v i r i h . Končno p o d j e t j a p r i t e m ne b i s m e l a u s t v a r j a t i mo ­n o p o l a , marveč u v e l j a v l j a t i s t i k e i n r a z n e o b l i k e s o d a l o v a n j a v zve­z i z izbol jševanjem k a k o v o s t i p r o ­i z v o d n j e i n se d o g o v a r j a t i , k a j b o k d o p r o i z v a i a l . T e g a p r i nas n i a l i p a j e še z e l o m a l o .

Pr i določanju raznih skladov in -redstev, k i naj ostanejo podjet­jem, je treba pravilno dccentralizi-

0 MERILIH Z A STANOVANJSKE NAJEMNINE

Tri sobe na stanovavca in točke, k i jih je prerastel čas

rati sredstva, da ljudje ne b i bi l i odvisni od posameznih uradnikov in od tega, da prosjačijo, da b i do-bili tisto, kar potrebujejo, marveč da lahko s tem samostojno razpo­lagajo. Hkrat i ob tem pa je treba videti in upoštevati rast in spo­sobnost samih proizvajavcev in sa­moupravnih organov. NI res, da delavci nimajo zavesti, k i je po­trebna za sedanjo stopnjo razvoja. Kr ivda za razne slabosti n i spo­daj, marveč zgoraj, p r i naših go­spodarskih organih.

Tovar iš T i t o j e n a t o o m e n i l p o ­t r e b o p o zmanjšanju števi la i z ­v o z n i h p o d j e t i j , o u s m e r j a n j u z u ­n a n j e t r g o v i n s k e i z m e n j a v e v deže­le, k i se r a z v i j a j o , p r i t e m p o u d a r i l

n u j n o s t , d a p r i v s e m t e m ne ka j t v e g a m o i n žr tvujemo. T u d i r a z vo ­j u t u r i z m a n i s m o p o s v e t i l i zados t ­n e po zo rnos t i . M e d t e m k o i m a I ta ­l i j a že o k r o g m i l i j a r d o d o l a r j e v l e t n o o d t u r i z m a , s m o p r i n a s l a ­n i doseg l i k o m a j 24 m i l i j o n o v d o ­l a r j e v .

O r a z n i h p o j a v i h o k r o g r a z v o j a m l a l i b o l j r a z v i t i h p r e d e l o v na ­

še dežele p a j e tovariš T i t o d e j a l , d a se je v n e k a t e r i h p r i m e r i h za -Sol p o j a v l j a t i šovinizem. N e k a t e r i g o vo r e : v B e o g r a d u so spe t začeli po s t a r e m , S l o v e n c i so daleč od ­skočili v s t a n d a r d u i t d . R e s Je, d a Je S l o v e n i j a d o s t i naprednejša o d d r u g i h r e p u b l i k , d a j e i m e l a Indu ­s t r i j o , k a d r e i n de l avce , k i so z n a ­l i d v i g n i t i p r o i z v o d n j o i n p r o d u k ­t i v n o s t d e l a n a višji n i v o , s t e m p a t u d i s t a n d a r d . N e m o r e m o z d a j z a h t e v a t i n a j S l o v e n c i o s t a n e j o t a m , k j e r so b i l i l e t a 1941, d o k l e r se vse d r u g e r e p u b l i k e ne dv i gne ­j o n a ta n i v o , a m n a k m o r a m o t u d i n j i m omogočit i , d a še b o l j n a p r e ­d u j e j o .

O b zaključku je tovariš T i t o o m e n i l p o t r e b o , d a . s e c e l o t n a da ­našnja p r i z a d e v a n j a z a še hitrejši

e k o n o m s k i i n družbeni r a z v o j u s k l a j u j e z e k o n o m s k i m i z a k o n i ­t o s t m i , s težnjami p r o i z v o d n j e i n d e l o v n i h k o l e k t i v o v , k i j i h j e t re ­b a p o d p i r a t i i n u e n e h n o p o u d a r ­j a t i n j i h o v e p r a v i c e i n dolžnosti .

Odgovornosti in obveznosti komuni­stov naraščajo S e k r e t a r c e n t r a l n e g a k o m i t e j a

Z K J A l e k s a n d e r Ranković* j e ma p l e n a r n i s e j i p r e b r a l r e f e ra t o i z ­v a j a n j u s k l e p o v izvršnega k o m i ­t e j a C K Z K J i n t> n a d a l j n j i h n a ­l o g a h Z v e z e k o m u n i s t o v . Iz n j e ­govega r e f e r a t a pr inašamo v n a d a ­l j e v a n j u n e k a t e r e izv lečke.

V u v o d u j e tovariš Ranković po ­ročal o družbeni a k t i v n o s t i , k i se j e r a z v i l a po razširjeni s e j i i zvrš­nega k o m i t e j a C K Z K J i n p a go­v o r u tovariša T i t a v S p l i t u . — V z v e z i s t e m j e n a g l a s i l , d a j e t a a k t i v n o s t p o k a z a l a , d a živi v v r s t a h Z v e z e k o m u n i s t o v o g r o m n a r e v o l u c i o n a r n a s i l a . T a s i l a se j e p o k a z a l a v p r i n c i p i a l n e m i n s a ­mokrit ičnem proučevanju d o s e d a ­n j e g a d e l a i n v p r i p r a v l j e n o s t i , d a se odločno p r e k i n e z u g o t o v l j e ­n i m i s l a b o s t m i i n n a p a k a m i . V s a k z a v e d e n član Z v e z e k o m u n i s t o v se j e t u d i r e s n o z a m i s l i l n a d s v o j i m d e l o m , začel j e n e p r i s t r a n s k o , k o ­munistično p r e v e r j a t i s v o j o d e j a v ­nost i n r a v n a n j e , s v o j osebn i o d ­nos d o p r o b l e m o v i n s v o j delež p r i n a l o g a h , k i nas čakajo. P r a v t a k o j e tovariš Ranković v n a d a ­l j e v a n j u p o u d a r i l , d a j c p o m e m b ­no p r a v to, d a se j e z a d n j e čase o k r e p i l o s p o z n a n j e k o m u n i s t o v , d a

PRED LETOŠNJIM GORENJSKIM SEJMOM

Osnovni cilj: zadovoljstvo obiskovavcev - potrošnikov GORENJSKI S E J E M IMA VEDNO POMEMBNEJŠO VLOGO PRI RAZŠIRJANJU BLA­GOVNEGA PROMETA NA OBMOČJU NAŠE REPUBLIKE

Za kranjsko o b č i n o j e začel v e -fjs* poseben o d l o k , k i hoče p r e -ptBtit nesmot rno k o r i š č e n j e s t a -r/r/m) v hišah d r u ž b e n e l a s t n i -r* Stanovavec, k i i m a v e č k o t I ooatotkov s t a n o v a n j s k e p o vrš i ­ta nad o b č in sk im p o v p r e č j e m , bo poni za n a d p o v p r e č n i d e l p l a ­te'., po petkratno n a j e m n i n o . H iš ­am svetom j e n a r o č e n o , n a j p r i -jerijo n e s m o t r n o k o r i š č e n j e s t a -j/r/anj. Pr i m e r i l i h o c e n j e v a n j a gt bodo u p o š t e v a l i l e površ ine gtrtor/anja i n š t e v i l a s t a n o v a v -0», marveč t u d i s t a r o s t , s p o l i n

okolnosti. V b i s t v u g re z a ta, da bi p r e p r e č i l i z l o r a b e . S a ­ga najemnine, k o t j e s o d i t i , še ta silijo s t a n o v a v c e v n a štednjo t prostori. S o p r i m e r i , d a i m a s a ­go eea oseba k a r t r o s o b n o s t a n o ­vanje- Starejša z a k o n c a i m a t a ž e lata JO Ista d v e s p a l n i c i , d n e v n o gka in ve l iko k u h i n j o . H k r a t i p a a» primeri, d a j e v e n i s a m i s o b i i lezUć za 6 l j u d i , d a j e v g a r -a*>/eri, k i j e p r e d v i d e n a z a s a m ­ec, kar 5 o t r o k B s t a r š i v r e d i n It stara m a m a . S k r a t k a , r a z l i k e 0> zelo velike, p r e v e l i k e , h u d e i n jjeutetneljene. Z a t o b o d a v s a k o Jat* v g o t a v i j a l i o b č i n s k o povpreč­je. S'anovavci, k i i m a j o p r e v e l i k e forr/iae, b o d o l a h k o v z e l i p o d -etaftovavce, z a m e n j a l i s t a n o v a n j e f drugim # a l i k a k o d r u g a č e u r e -01, V obratnem p r i m e r u p a bo -tp pUćali v i š j o n a j e m n i n o , k i b o jnio znašala t u d i 15.000 d i n a r j e v .

Hkrati pa z i s t i m u k r e p o m t u d i <*nejuJejo n e s m o t r n o u p o r a b o n a ­jemnine. D o s e d a n j a n a j e m n i n a se Je namreč d e l i l a n a d v a e n a k a M a ; za a m o r t i z a c i j o g r a d i t e l j u atiroma i n v e s t i t o r j u i n z a p o p r a ­tili. Toda n o v e h i š e n i m a j o t o -Jfldh potreb z a p o p r a v i l a . Z a t o 0> ti nekateri k u p o v a l i b o j l e r j e ,

loščilce, s e s a l n i k e za p r a h , l i n o -l e j e z a p r e d s o b e i n k u h i n j e , o b ­l a g a l i s o k o p a l n i c e i n k u h i n j e s ploščami, n a b a v l j a l i d r a g e posode z a r o že i t d . S t a r i m hišam p a j e h k r a t i p r i m a n j k o v a l o d e n a r j a c e ­l o z a najnujnejša p o p r a v i l a s t r e ­he .

Z d a j b o d o novejše hiše m o r a l e u s t v a r j a t i o b v e z n o r e z e r v o , k i j i m b o prišla p r a v v v poznejšem času. P r i s p e v e k v t a s k l a d bo z n a ­šal p r i boljših hišah p r v e i n d r u ­ge k a t e g o r i j e d o 70 o d s t o t k o v d e ­l a n a j e m n i n e z a p o p r a v i l a , s t a ­rejše hiše p a b o d o d a j a l e m n o g o m a n j (hišo i z šeste k a t e g o r i j e l e 10 o d s t o t k o v ) .

O b v s e m t e m p a os tane o d p r t o še e n o vprašanje . - o c e n a s t a n o ­v a n j p o točkovnem s i s t e m u p r e d t r e m i l e t i . P r a v n e s m o t r n o g o spo ­d a r j e n j e s s r e d s t v i j e b i s t v e n o s p r e m e n i l o t a k r a t n o s t an j e . S t a ­n o v a n j e , k i j e b i l o t a k r a t m o r d a o c e n j e n o z 80 točkami, b i j i h d a ­nes d o b i l o 100 a l i več. T o n a r e k u ­j e p o t r e b o , d a b i m o r a l i t u d i t e r a z l i k e u s k l a d i t i . S e v e d a p a j e t r e b a p r i t e m s t r o g o ločiti i z b o l j ­šave v a r n i h s t a n o v a v c e v . K d o r s i j e z l a s t n i m i s r e d s t v i ( i z v e n n a ­j e m n i n ) izboljšal s t a n o v a n j e , j e t r e b a to s a m o p o h v a l i t i i n nihče n i m a p r a v i c e t a k i h s p r e m e m b s p r a v l j a t i v f . k l ad z v iš j imi d a j a t ­v a m i p r i n a j e m n i n a h . T o d a v o s t a l e m p r i m e r u n i t a k o . K d o r j e s m o t r n o g o s p o d a r i l , varčeva l z d e n a r j e m z a poznejše p o t r e b e , t a j e z a s v o j e p r a v i l n o r a v n a n j e o p e ­h a r j e n v p r i m e r j a v i s t i s t i m i , k i s o p o r a b i l i v s e z a n o t r a n j e o l e p ­ševanje i n izbol jševanje s t a n o ­v a n j . V t e m p r i m e r u t u d i i m e n o ­v a n i o d l o k še n e rešuje s t v a r i v c e l o t i . - K . M .

Se dober teden In vrata letošnjega Gorenjskega sejma se bodo spet odprla. T a gospodarska prireditev, k i ne nosi več lokalnega obeležja, se bo letos še bolj kot kdajkoli prej približala nepo­srednemu obiskovavcu — turistu —- potrošniku. Kot dokaz, da Gorenjski sejem zavzema v našem gospodarskem življenju vidno mesto, naj bo podatek, da je lanskoletne sejemske prireditve ob­iskalo 180 tisoč obiskovavcev, k i so nakupil i samo na drobno za več kot šeststo mil i jonov dinarjev raznega blaga. To pa Je hkrati tudi ponoven dokaz, da Gorenjski sejem ne opravlja zgolj pro­pagandne 1» reklamne funkcije, temveč da igra vedno pomemb­nejšo vlogo p r i razširjanju blagovnega prometa na območju naše republike.

K r a n j n i s a m o i n d u s t r i j s k o me ­s to , temveč se v e d n o b o l j r a z v i j a t u d i v t r g o v s k o središče. K t e m u p a n e d v o m n o m n o g o p r i p o m o r e n r a v z a v o d G o r e n j s k i s e j e m s svo­j i m i p r i r e d i t v a m i , k i so z a d n j e ča­se doseg l e i z r e d e n u s p e h . J a v n o s t le d o b r o obveščena, d a z a v o d G o ­r e n j s k i s e j e m p r i r e j a t u d i spo­m l a d a n s k e i n n o v o l e t n e s e jme , za­to je p r a v , d a n a t e m m e s t u opo­

z o r i m o n a r a z l i k o m e d občasnimi s e j m i i n o s r e d n j i m i p r i r e d i t v a m i — l e tos k o n k r e t n o m e d X I I . go­r e n j s k i m s e j m o m .

G l a v n a značilnost občasnih sej­m o v j e t a , d a z n j i m i rešujemo t r g o v s k e kapaci tet « z l a s t i v M s i i h časih, k o Je p r i t i s k potrošnikov n a t r g o v s k e l o k a l e z e l o v e l i k . O s r e d ­n j e p r i r e d i t v e - l e t os XII . gorenj­ski s e j e m o d 3. d o 14. avgusta — p a so g o s p o d a r s k e prireditve, k i imajo širši p o m e n — republiški enačaj In k i skuša.fo zbližati pro-I zva javce t e r potrošnike .

Letošnj i X I I . g o r e n j s k i s e j e m b o no s v o j i i z b i r i i n o b s e g u boga t e j ­ši o d k a t e r e k o l i d o s l e j . N a 10.950 k v a d r a t n i h m e t r i h r a z s t a v n e površ ine b o p r o d a j a l o a l i r a z ­s t a v l j a l o svo j e a l i d r u g e i z d e l k e i s t o števi lo g o s p o d a r s k i h o r g a n i ­zac i j k a k o r l a n i , čeprav so b i l e v z a d n j e m l e t u n a G o r e n j s k e m k a ­k o r t u d i d r u g o d števi lne združitve a l i s p o j i t v e . T o j e d o k a z , d a se za ­n i m a n j e z a t a s e j e m i z l e t a v l e t o povečuje.

E n a izmed pomembnih nalog te­ga sejma je tudi vzgoja potrošni­ka. Prav ta osrednja sejemska pr i ­reditev je namreč za marsikoga najlepša priložnost, da se seznani, kaj vse proizvajamo in katere no­vosti je prineslo enoletno obdob - l Je. Toda najpomembnejše je, d a l potrošniki lahko to, kar vidijo, tu - 1

di kupijo. T a zahteva tudi ruši zadnje ostanke klasičnih razstav v pravem pomenu besede. Zato je osnovni cilj letošnje osrednje se­jemske prireditve: zadovoljstvo obiskovavcev - potrošnikov.

N a vprašanje, kakšno j e m e s t o i n v l o g a G O R E N J S K E G A S E J M A v s k l o p u o s t a l i h s e j e m s k i h p r i r e ­d i t e v v državi , l a h k o d o b i m o i z r e d ­no p o z i t i v e n o d g o v o r . Nedvomno je p r a v ta sejem kot potrošniški s e j e m vodilna prireditev v državi In Je kot tak služIl za zgled tud i

nekaterim ostalim prireditvam. N j e g o v a elastičnost p a se kaže p r a v v t e m , d a se j e v e d n o h i t r o i n uspešno p r i l a g a j a l g o s p o d a r s k e ­m u r a z v o j u .

I n še ne ka j konkretnejših p o d a t ­k o v v zvez i z letošnj im X I I . go­r e n j s k i m s e j m o m . O letošnji p r i r e ­d i t v i b o i n f o r m i r a l najširši k r o g j a v n o s t i t u d i s e j e m s k i časopis, k i bo n e d v o m n o p r i t e g n i l v času o d 3. d o 14. a v g u s t a v K r a n j ne s a m o G o r e n j c e , temveč t u d i p r e b i v a v c e P r i m o r s k e i n d r u g i h k r a j e v . P o ­s e b n o privlačnost b o n e d v o m n o

b u d i l a t u d i r a z s t a v a m e s t a O l d -h a m i z A n g l i j e , s k a t e r i m i m a m e ­s to K r a n j p r i j a t e l j s k e s t i k e . V o k v i r u s e j m a b o t u d i republiška r a z s t a v a z a v o d o v z a z a p o s l o v a n j e i n v a l i d n i h o s eb , s k a t e r o b o p r i ­k a z a n a p o m e m b n o s t e n a k o p r a v n e ­ga vkl jučevanja i n v a l i d n i h o seb v d e l o v n i p r o c e s . Z a p e s t r o s t z a ­b a v n e g a živl jenja n a g o s t i n s k e m p r o s t o r u p a b o d o p o s k r b e l i m l a d i p e v c i p o p e v k i z različnih s l o v en ­s k i h k r a j e v . — P .

n j i h o v e o b v e z n o s t i I n družbene o d g o v o r n o s t i p r i o b r a v n a v a n j u p r o b l e m o v n a d a l j n j e socialistične g r a d i t v e s t a l n o naraščajo.

S k l e p i I K C K Z K J I n splitski g o v o r tovariša T i t a s o d o k u m e n t i , k i i m a j o v p r i h o d n j e m d e l u traj ­no v r e d n o s t . T r a j n o s t teh d o k u ­m e n t o v se kaže v t e m , d a so sprožili v r s t o vprašanj , z l a s t i onih, k i so nanašajo n a d e l o v a n j e Z K J . Z a t o j e t r e b a v v s e j širini i n do k r a j a s p o z n a t ! v l o go , o d g o v o r n o s t i n način d e l o v a n j a Z v e z e k o m u n i ­s t o v v s e d a n j i h p o b o j i h . Prav t a ­k o se j e t r e b a v p r i h o d n j e vztraj ­n o b o r i t i z a praktično uveljavlja­n j e s p r e j e t e o r i e n t a c i j e i n sleher­nega, s p r e j e t e g a s k l e p a . Skrbeti Jo t r e b a t u d i z a i d e j n o - politično eno tnos t k o m u n i s t o v . E n a izmed s t a l n i h i n p o m e m b n i h nalog pa j e , d a n e n e h n o g r a d i m o Z K kot demokrat ično r e v o l u c i o n a r n o orga ­n i z a c i j o , k a t e r e n o t r a n j e ž i v l j en j e t e m e l j i n a načelih demokrat ičnega c e n t r a l i z m a .

Rotacija ne pomeni naglih kadrovskih sprememb V i d e j n e m d e l u Z v e z e k o m u n i ­

s t o v j e n a s t a l o največ s l a b o s t i p r e d v s e m za t o , k e r k o m i t e j i i n o s n o v n e o r g a n i z a c i j e n i s o i m e l e d o vprašanj i d e j n o g r a d i t v e Z K d o v o l j a k t i v n e g a o d n o s a . T a v p r a ­šanja so o b r a v n a v a l i o z k o , k o t s e k t o r , k o t d e l o v n o področje i d e o ­loških k o m i s i j i n p o d o b n o . V s e t o se kaže t u d i v t e m , d a s m o i d e o ­loško d e l o m n o g o k r a t prepuščal i i zobraževalnim u s t a n o v a m i n d a j e t o t a k o p o n e k o d d o b i l o obe l e ž j e šolskega s i s t e m a o z i r o m a »p rosve -t a r s t v a * . N a t e m področju m o r a j o v p o v e z a v i o d i g r a t i p o m e m b n o v l o g o t a k o o s n o v n e o r g a n i z a c i j e Z K k a k o r t u d i i zobraževalne u s t a ­n o v e ; najpomembnejše p a j e , d a so o s n o v n e o r g a n i z a c i j e i n a k t i v i Z K p o vse j u s m e r j e n o s t i i n v s e ­b i n i s v o j e d e j a v n o s t i p o m e m b n i f a k t o r j i i d e j n e g a o b l i k o v a n j a k o ­m u n i s t o v .

Tovar iš Rankovič s e j e v s v o j e m obširnem r e f e r a t u d o t a k n i l t u d i k a d r o v s k e p o l i t i k e . D e j a l j e , d a b o u p o r a b a načela r o t a c i j e i n o m e j i ­t ev p o n o v n e i z v o l i t v e m n o g o p r i ­s p e v a l a k o d s t r a n j e v a n j u n e k a t e ­r i h s l a b o s t i . Napačno p a b i b i l o , če b i čakali n a s p r e j e m n o v o u s t a v e i n šele p o t e m pr iče l i i s k a t i n o v e k a d r o v s k e rešitve. Do spre­j e t j a u s t a v e l a h k o namreč glede t ega n a p r a v i m o že p r e c e j korist­n e g a t a k o v Z v e z i k o m u n i s t o v k a k o r t u d i v Socialistični zvezi t e r v d r u g i h o r g a n i z a c i j a h i n v o r g a n i h državne u p r a v e .

U p o r a b a načela r o t a c i j e i n o m e ­j i t v e p o n o v n e i z v o l i t v e j e z a so­cialistično družbo, kakršna j e n a ­ša, n a r a v n a i n n u j n o p o t r e b n a s t va r . S t e m v z v e z i s e j e tovar iš T i t o i z r a z i l v k o m i s i j i z a u s t a v n a vprašanja t a k o l e : »-To načelo j e n u j n o p o t r e b n o , k e r omogoča no s a m o n a d a l j n j i r a z v o j e k o n o m s k o -polit ične s t r u k t u r e J u g o s l a v i j e , marveč t u d i po s t open p r i h o d na o d g o v o r n e dolžnosti t i s t i h , k i nas b o d o z a m e n j a l i . T u ne g r e zda j za o d s t r a n i t e v s t a r i h k a d r o v . Odveč­n i h k a d r o v n i m a m o . . . « R o t a c i j a

( N a d a l j e v a n j e n a 2. s t r a n i )

Tokrat v sliki • Tokrat v sliki • Tokrat v sliki • Tokrat v sliki # Tokrat

N a obratu kranjskega kmetijskega gospodarstva K r a n j v Šenčurju so pred k r a tk im dobi l i nov kom-banj, k i ga te dni že s pr idom uporabljajo (na s l iki ) . Z novim strojem bodo za žetev pr ihran i l i pre> cej dragocenega časa, k i j i m je več kot potreben za še uspešnejši In ekonomlčnejši perspektivni razvoj.

Page 2: TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

TE DNI PO SVETU » T E L S T A R « P O V E Z A L E V R O P O I N A M E R I K O

Amer išk i s a t e l i t »Te ls tar « , k i so g a p r e d d v e m a t e d n o m a i z s t r e l i l i i z C a p e C a n a r e v a l a , d a b i ga u p o ­r a b i l i k o t r e l e j n o p o s t a j o z a m e d k o n t i n e n t a l n e t e l e v i z i j ske , t e l e f on­s k e i n r a d i j s k e p r enose , j e v pone ­d e l j e k zvečer i z r e d n o uspešno pre ­našal p r o g r a m ameriške t e l e v i z i j e e v r o p s k i m g l e d a v c e m i n p r o g r a m e v r o p s k i h t e l ev i z i j ameriškim gle­d a v c e m . K o t t r d i j o z n a n s t v e n i k i , j e >Telstar« p r e d h o d n i k novega k o m u n a l n e g a s i s t e m a , k i n a j b i že čez d v e l e t i z a m e n j a l s edan j ega .

N O V I R A Z G O V O R I O K O N G U

Števi lne dežele z a h t e v a j o odloč­nejše u k r e p e p r o t i secesionistični p o l i t i k i C o m b e j a . Vrši lec dolžnosti g e n e r a l n e g a s e k r e t a r j a O Z N se je včeraj p o s v e t o v a l s p r e d s t a v n i k i dežel , k i i m a j o svo je čete a l i oseb­j e v s e s t a v i s i l O Z N v K o n g u . M e ­n i j o , d a s o d i p o s v e t o van j e v o k v i r p r i p r a v n a zasedan j e V a r n o s t n e g a s v e t a , k i n a j b i še t a teden raz ­p r a v l j a l o najnovejših d o g o d k i h v K o n g u .

S P O R A Z U M I N N O V I S P O P A D I

V p o n e d e l j e k d o p o l d n e j e b i l v ženev i p o d p i s a n m e d n a r o d n i spo ­r a z u m o n e v t r a l n o s t i i n n e o d v i s n o ­s t i L a o s a , k i v s ebu j e d v a d o k u ­m e n t a : d e k l a r a c i j o o n e v t r a l n o s t i l n p r o t o k o l o u m i k u t u j i h čet.

O b e n e m p a i z V i e t n a m a poroča­j o , d a se v o d s t v a eno t P a t c t L a p i n desničarskih s i l m e d s e b o j n o ob­tožuje jo , k d o je začel I z z i va lne ak­c i j e . Vojaški s p o p a d o m e n j e n i h e n o t s o o c e n i l i k o t enega največ­j i h p o p r e k i n i t v i o g n j a .

P O L I T I Č N I B I R O V A L Ž I R U

I z Alžira so že o b k o n c u p r e ­t ek l e ga t e d n a n r i h a i a l e v e s t i , d a je p r e d v r a t i dokončen s p o r a z u m o n o v i v l a d i , v e n d a r p a so seda j nepr ičakovano u s t a n o v i l i polit ič­n i b i r o , k i b o »prevzel v svo je ro­k e u s o d o Alž ir i ie « . Politični b i r o r • h i d o n a c i o n a l n e g a k o n g r e s a obdržal splošno u n r a v l i a n j e revo­l u c i j e . S o d i j o , d a z a r a d i t r e n u t n e ­g a p o l o ž a h v o l i t v e ne b o d o m o s l i b i t i l e 12. avtruRta, k o t j e b i l o p r e d v i d e n o

P T M 7 N O V A M T E O B L E T N I C E REVOLUCIJE V K a i r u v teh d n e h p r a z n u j e i o

lO- ' e tn i co e g i n t o s k e r e v o l u c i i e . N a ffiitinsru, k i se ga ie udeležilo več k « t nn l m i l i j o n a l j u d i , je n r edsed -n i k Mase r govoril o s i l a h , k i so sorožl le r e v o l u c i j o , o v e l i k i h sore -m o m h a h p o r e v o l u c i j i i n n a d a l j ­n j i h s m e r n i c a h r a z v o j a .

N A S P R O T J A V P E R U J U

Čeprav jc vojaška h u n t a , k i j c p r e d k r a t k i m p r e v z e l a o b l a s t v P e r u j u , r a z p u s t i l a n a c i o n a l n i k o n ­gres , se b o t a k l j u b t e m u s es t a l . H u n t a je p o z v a l a de l avce na j ne s t a v k a j o , k o t j i h j c p o z v a l a p e r u j ­s k a k o n f e d e r a c i j a d e l a . D e m o n s t r a ­c i j e p r o t i vo jaškemu u d a r u so ved­n o b o l j pogos t e .

U K R E P I PROT I C O M B E J U Amer išk i v e l e p o s l a n i k v L e o -

p o l d v i U u j e o d p o t o v a l v W a s h i n g -t o n , k j e r b o v o d i l r a z g o v o r e o r a z m e r a h v K o n g u . C o m b e j e p r e d l a g a l , d a b i p o z a d n j i h d o ­g o d k i h m e s t o E l i s a b e t h v i l l e s p r e ­m e n i l i v »odpr to mesto « , k j e r n e b i b i l o v o j a k o v z ».modrimi čela­d a m i « , p a t u d i s v o j o v o j s k o b i C o m b e p o v l e k e l i z m e s t a . U T a n t J e v H e l s i n k i j u d e j a l , d a n e ve ,

' č e s e l a h k o r e s n o p o g o v a r j a » s s k u p i n o k l o v n o v v Ka tang i « .

Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje i n dogodki • Ljudje in d

K o j e že vse k a z a l o , d a b o m e d s p r t i m i v o d i t e l j i alžirskega osvo­b o d i l n e g a g i b a n j a priš lo vsa j do k o m p r o m i s a , če že n e d o e n o t n i h gledišč, se j e položaj d o b e s e d n o čez noč dramat ično z a p l e t e l . I z T e l m c e n a j e priš lo sporoči lo, d a r a z g o v o r i p r e d s t a v n i k o v v s e h še­s t i h alž irskih v i l a j n i s o d a l i zaže-

štirje so bi l i v Alžiru i n n j i h so n e m u d o m a p o z v a l i v T e l m c e n n a p r v o se j o .

Hkrat i s sporoč i lom o us tano ­v i t v i pol it ičnega b i r o j a p a je t e l m c e n s k a g r u p a i z d a l a t u d i po­seben r a z g l a s , k i n a v a j a o s n o v n e naloge z a i z g r a d n j o demokrat ične

In m o d e r n e države, b r e z p o l i c i j s k e

FOBISEMJE MOSTOV ? n

l e n i h r e z u l t a t o v i n d a Je z a t o » o n « s e d a j n a v r s t i , d a k r e n e v n a p a d . Z a o s t r i t e v s p o r a n i p o k a z a l a le n a p r l n c l p i e l n e r a z l i k e v stališčih, marveč t u d i n a t o , d a j e t a s p o r p r e c e j s t a r .

K a j se j e t o * e i z g o d i l o ? V noči o d n e d e l j e n a p o n e d e l j e k j e p r e d ­s t a v n i k z a t i s k p o d p r e d s e d n i k a za­časne alžirske v l a d e B c n B e l e B u -m e n d j e l v T e l m c e n u sporoči l no­v i n a r j e m , d a j e u s t a n o v l j e n se­demčlanski pol i t ični b i r o alžirske o s v o b o d i l n e f r o n t e , k i j e »prevzel v s v o j e r o k e u p r a v l j a n j e države« . V b i r o s t a b i l a I m e n o v a n a r a z e n p e t i h n e k d a n j i h f r a n c o s k i h za ­p o r n i k o v ( B e n B e l a , K l d e r , B u d i -Ja f , A h A h m e d , B l t a t ) še bivši k o -n a n d a n t pe t e v i l a j e B e n A l a l In

m i n i s t e r začasne alžirske v l a d e M o h a m e d S a l d . O d s e d m o r i c e čla­n o v pol i t ičnega b i r o j a s o b i l i v T e l m c e n u v času, k o j e B u m e n d j e l - o n f e r i r a l z n o v i n a r j i t r i j e : B e n

3 e l a , K l d e r i n B e n A l a l — o s t a l i

d i k t a t u r e i n vmešavanja »mračnih s i l neokolonial izma«. R a z g l a s ob­širno g o v o r i o z g o d o v i n i s p o r a m e d v o d i t e l j i alžirske r e v o l u c i j e , z l a s t i o d o g o d k i h n a z a d n j e m za­s e d a n j u N a c i o n a l n e g a s v e t a alžir­s k e r e v o l u c i j e v T r l p o l l s u . V t e m d e l u n a v a j a , d a j e b i l 4. j u n i j a le-

»s v T r i p o l l s u s o g l a s n o spre je t s k l e p o u s t a n o v i t v i pol i t ičnega b i -r o j a , k i n a j b i d o p r i h o d n j e g a se­s t a n k a n a c i o n a l n e g a k o n g r e s a vo­d i l alžirsko r e v o l u c i j o . V b i r o j u na j b i b i l i i s t i l j u d j e , k i s o sedaj i m e n o v a n i v t a o r g a n . T o d a n e k a t e r i člani začasne alž irske v lade s o z a p u s t i l i z a s e d a n j e n a c i o n a l n e j j a s v e t a v t r e n u t k u , k o n a j b i svet i z v o l i l polit ični b i r o . Z a t o svet , k i šteje s k u p n o 72 članov, nI moge l s k v a l i f i c i r a n o ( d v o t r e t j i n s k o ) ve­čino I z v o l i t i t ega o r g a n a o z i r o m a so m a n j k a l i t r i j e g l a s o v i , d a b i b i -Ia t a večina dosežena. R a z g l a s na-

^ i a , d a so t i člani začasne v lade n a m e r n o skušali o h r o m i t i d e l o vr­

hovnega o r g a n a r e v o l u c i j e , hoteč P r i g r a b i t i o b l a s t v s v o j e r o k e , če­p r a v Jo j e večina n a z a s e d a n j u N a -

' t n a l n e g a s v e t a alž irske r e v o l u ­c i j e h o t e l a p r e n e s t i n a pol i t ični b i r o . R a z e n t ega t e l m c e n s k a s k u -

na z a m e r i začasni v l a d i , d a j e n e z a k o n i t o o d s t a v i l a n e k a t e r e čla­ne generalštaba alž irske o s v o b o d i l ­ne v o j s k e , d a j e vkl juči la v svo j e p o l i c i j s k e s i l e n e k a t e r e a g e n t a kolonialistične p o l i c i j e i n d a Je p o -

•la n e k a t e r e alžirske p a t r i o t e , m e d t e m k o Je z e l o ve l ikodušno p o s t o p a l a z o a s o v c i .

N a r e a k c i j o d r u g e s t r a n i n i b i l o t r eba d o l s o čakati, čeprav j e b i l a močno z d i f e r e n c i r a n a . D r u g i pod­p r e d s e d n i k začasne v l a d e K r i m Belkasem j e obtož i l t e l m c e n s k o s k u p i n o , d a j e u k r e p a l a n e z a k o n i ­to i n n a s i l n o , In t o p r a v v t re ­n u t k u , » k o b i b i l o t r e b a ves n a r o d

m o b i l i z i r a t i v I z g r a d n j i državnega s istema«. M i n i s t r a v začasni v l a d i D a l a b In J a z i d s t a o d s t o p i l a , ne d a b i n a v e d l a z a k a j , n j u n a k o l e g a B l t a t l n M o h a m e d S a l d p a s t a se o p r e d e l i l a z a T e l m c e n . Po loža j so d r a m a t i z i r a l e še v e s t i o p r e m i k i h ene t n a r o d n o o s v o b o d i l n e v o j s k e p r v e l n pe te v i l a j e p r o t i Alžiru l p o p r i p r a v l j e n o s t i f r a n c o s k i h obo­roženih s i l v Alžir i j i .

Spr ičo d o k a j o s t r i h m e d s e b o j ­n i h obtožb r es nI l a h k o p r e d v i ­d e t i , kakšen b o r a z p l e t k r i z e . V e n ­d a r n a m z a d n j a o b v e s t i l a i z Alži­r i j e l e v l i v a j o k a n e c u p a n j a , d a v s i m o s t o v i z a s p o r a z u m še n i s o norušeni. P r e d s e d n i k začasne a l ­žirske v l a d e B e n B e l a j e namreč sporoči l , d a se s t r i n j a z i m e n o v a ­n j e m polit ičnega b i r o j a , v e n d a r p o d p o g o j e m , d a ga p o t r d i N a c i o ­n a l n i sve t alžirske r e v o l u c i j e , k i

na j b i se č impre j sestal. Tudi oo*

p r e d s e d n i k alž irske vlade BeTk* s e m j e p o p r a v i l svojo prvo b u * !

s t e m , d a j e d e j a l , da Je k r i z a n a p o t i , d a s e u g o d n o ^ čeprav j e J a v n a skrivnost dT * s e d a n j e m u »a l ž i r skemu nespon, mu« največ k r i v o nasp ro t i * ; S

B e n B e l o na eni strani in B i ­s e r n o m t e r B u d l a f o m na drugi

Z d i se, d a Je realno pr ičat « . ~ d a b o N a c i o n a l n i svet al l^v v o l u c i j e največ pr ispeval k rJI/t n i t v i i n k o n s o l i d a c i j i p o l o l i u , deželi, k i s t a j i m i r h , e n o w a k c i j e v s e h z a v e s t n i h s u v J £ n j e m o b d o b j u tako p o t r e b n t T

s t a n e k sveta je p o nekaterih 7?

s t e h p r e d v i d e n že z a prihodnlt Z

t r t e k . T o j e najspodbudneiši L*

z a končno ureditev razmer mZi izmučeni deželi. — A B C

Alžirski b e g u n c i , z a b o r b o n e s p o s o b n i , se vrača jo v o s v o b o j e n o d o m o v i n o

Ljudje in dogodki • Ljudje in doeodki • Liudje in dogodki • LUidie in dogodki • Ljudje in dogodki • L jud je J

Rotacija ne pomeni naglih kadrovskih sprememb

( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r a n i ) t o re j n e p o s t a v l j a vprašanje p o ­s a m e z n i k a , marveč p o m e n i n a r a v ­n o i z b i r o k a d r o v i n r e d n o d e m o ­kratično i z m e n j a v a n j e n a v o d i l n i h položajih. R o t a c i j a t u d i n e p o m e ­n i n a g l i h k a d r o v s k i h s p r e m e m b i n nekakšne pol i t ične p r e l o m n i c e , t emveč k o m b i n i r a n j e s k a d r i r e ­v o l u c i j e , k i i m a j o v e l i k e izkušnje l n k i s o z a d e l o še s p o s o b n i i n

mlajšimi i n p e r s p e k t i v n i m i l j u d m i .

Imamo možnosti za ureditev vseh problemov

B o r i s K r a i g h e r j e v s v o j e m p o ­ročilu o m e n i l n e k a t e r e z a s k r b l j u ­joče p o j a v e o k r o g začasne s t a g n a ­c i j e p r o i z v o d n j e i n d e l o v n e s t o r i l ­n o s t i . I n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a se e v z a d n j i h d v e h l e t i h d v i g a l a z a

15 i n z a t e m z a 7 o d s t o t k o v . V le­tošnjem p r v e m p o l l e t j u p a t a v .pon doseže l e Še 4 o d s t o t k e v

p r i m e r j a v i j z i s t i m o b d o b j e m l a n i . T u d i d e l o v n a s t o r i l n o s t s c j e d v i -j a l a z a 7 o d s t o t k o v , z a t e m n a 3 o d ­s t o t k e i n l e t o s dosega le Še 2 o d ­s t o t k a več k o t v p r v e m p o l l e t j u l a n i .

P r i a n a l i z a h z a t a k o s t an j e j e to ­variš K r a i g h e r o m e n i l m e d d r u -» im n e u s k l a j e n o s t s t r u k t u r e p r o ­i z v o d n j e i n potrošnje . Potrošnja j e b i l a v z a d n j i h l e t i h z n a t n o višja o d p r o i z v o d n j e . P r a v t a k o je i n v e s t i ­c i j s k a i n . p r o i z v o d n a potrošnja h i ­t r e j e naraščala k o t p a o s e b n a i n splošna potrošnja. T u d i v s i s t e m u p l a n i r a n j a še n i s m o našli m e t o d , s k a t e r i m i b i m o g l i z a v e s t n o u r e ­j e va t i t a k e p r o b l e m e . D e l n a s t a ­l i h težav i z v i r a i z n e r e n t a b i l n i h i n ­v e s t i c i j s k i h v l a g a n j i t d . T o d a k o t je u g o t o v i l , i m a m o vse možnosti z a u r e d i t e v v s e h s e d a n j i h p r o b l e m o v ž iv l jenjskega s t a n d a r d a d e l o v n i h l j u d i . T r e b a j e le p o v s o d varčeva­

t i , m o d e r n i z i r a t i p r o i z v o d n j o i n j o u s p o s a b l j a t i z a vkl jučevanje v m e d n a r o d n o tržišče, d v i g a t i delov-

> s t o r i l n o s t , u s m e r j a t i i n v e s t i c i j ­s k o p o l i t i k o v učinkovitejše dejav-n o s t i i t d .

č 'ani p l e n u m a so r a z p r a v i i a l i o vseh štirih poroči l ih. O b zaključ­k u p l e n u m a so s p r e j e l i s k l e p e , k i b o d o v n a p o t i l o k o m u n i s t o m , da b o d o p r e k o u p r a v n i h o r ganov , z l a s t i p a p r e k o d e l a v s k i h sve tov m s a m o u p r a v n i h o r g a n o v v sami p r o i z v o d n j i č imbol j uspešno od­k l a n j a l i p o s a m e z n e s l a b o s t i , se lo­t e v a l i i n reševali določene težave ' i Dospešili v s e s t r a n s k i r a z v o j de­žele.

Jutri seja občinskega ljudskega odbora J u t r i o b 15. u r i b o v S k o f j i L o ­

k i 15. s k u p n a s e j a občinskega z b o ­r a i n z b o r a p r o i z v a j a v c e v začas­nega l j u d s k e g a o d b o r a . N a n j e j bodo o d b o r n i k i poslušali poročilo o udeležbi n a d o s e d a n j i h s e j a h O b L O , r a z e n t ega p a še poročil i o d o s e d a n j e m d e l u k o m i s i j e z a i z ­va j an j e p r e d p i s o v o d e l i t v i d o ­h o d k o v v g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a ­c i j ah In z a v o d i h t e r o d e l u s v e t a z a z d r a v s t v o s p r e d l o g i z a i z b o l j ­šanje z d r a v s t v e n e službe. N a d n e v n e m r e d u s k u p n e se je s o t o ­k r a t t u d i n e k a t e r e razreš i tve i n i m e n o v a n j a . - P o s k u p n e m zase­d a n j u bos t a z b o r a n a d a l j e v a l a de l o ločeno. - J .

Z a d a n vs ta j e s o d e l o v n i k o l e k t i v i p r i r e j a l i I z le te . Naša s l i k a j e z J e z e r s k e g a

Leto Je okoU i n na motom«, je potreben tehnični P r T , ^ K r a n j u so precejšnji nava l pregledov dobro u r e d i l i <s ^ njakl opravljajo svoje del " ci pred letnim k o p a l i š č e ^ * " *

Pomembna obletnic našega čebelarstva N a obisk v Jugos lav i jo ^

spel znani Čebelarski stZ,, profesor L . L u n d e r i * vr* 0 V*J** ki že 2G let raziskuje c e h f T * * Tud i Slovenci I m a z i l U * s t > v ' strokovnjakov i n smo j i K ****** preteklosti Že imel i . P O J L K ' je bi l čebelar L u k a P O r e * . ° 0

Pred 80 let. umrl . * V

rojen 1823 v P e v n u »Ti«? * »d- Študiral je fi lozofijo a * * U

Pa bogoslovje. V Sredni,-Bohinju je služboval in* 4

čebelariti. I z PW«naJUjjviK * * * * kov i * Dzierzonovih Priredil z a gorenjske k T * * * pravnejši - domači k r a n S ^

renta je bi l mož, |Q i T * * - * V smernice našemu čebel a J * * * * * ' se ga zato ob p o m e m b n e m , " * moramo spomniti . — \_ p

Besnica pod vplivom industrijskega razvoja

T a k j e n a s l o v brošure, k i jo je založil občinski l j u d s k i odbo r K r a n j i n bo izšla v počastitev občinskega p r a z n i k a - 1. a v g u s t a . K n j i g o j e n a p i s a l F R A N C P U H A R , k i n a m s v o j e d e l o v u v o d u t a ­k o l e p r e d s t a v i : »Studi jo o R e s n i c i s e m n a p i s a l z a t o , d a b i p r i k a z a l družbeno-ekonomske procese i n p o s l e d i c e t e h p rocesov , k i so v r e ­l a t i v n o k r a t k e m času z a d n j i h t r e h d e s e t l e t i j p o p o l n o m a s p r e m e n i l i t ip ično kmečko vas . T a k e .spremembe so dož ive le t u d i d r u g e v a s i n a G o r e n j s k e m . . .*>

K A J Z A R J I V I N D U S T R I J I

P r i r a z s l o j e v a n j u j e z e l o z a n i ­m i v i n t r e n u t n o t u d i družbeno a k t u a l e n p r o b l e m d e l n v c e v - k n j -i a r j e v . T i l j u d j e s o d o s t i b o l j vprežonl v d e l o k o t t i s t i d e l a v c i , k i n i m a j o z em l j e . R a z e n d e l a v P o d j e t j u , k j e r je d e l a v e c - k a j ­žar zapos l en , m o r a še v s a k d a n , k o p r i d e Iz službe, d e l a t i d o m n . T o v e l j a p r e d v s e m za p o l e t n i čas.

P o l p r o l e t a r c i s i čosto skušajo v • k l a d u « t em t u d i v p o d j e t j u r c -g u l i r n t l s vo j e l e tne dop iw to . N j i ­h o v d o p u s t nI o d m o r i n r e k r e a ­c i j a , temveč i n t e n z i v n o d e l o d o ­m a , n a m a l e m poses t vu . D a b i

o p r a v i l i s v o j a d e l a n a kajž i , te ­ži jo z a r a z b i t i m l e t n i m d o p u s t o m , In s i c e r n e k a j d n i o b košnji, o b žetvi i t d . D o p u s t , d o k a t e r e g a i m a j o p r a v i c o , okušajo p r i l a g o d i t i k o n i c a m d e l a n a k m e t i j i .

T a d v o j n a v e z a n o s t i m a t u d i d r u g e d v o j n e p o s l e d i c e v družbe­n e m s m i s l u . P r n v polproletaTcl — k o t i z r a z i t i n e b l a g o v n i p r o i z v a -j a v c i s o m a r s i k j e o v i r a r a z v o j u k m e t i j s t v a , včasih še večja k o t k m e t j e , k i u s t v a r j a j o tržne v i S k e . Z e m l j a , k i j e v poses t i kajžarskih d e l a v c e v ( in to n i ma lo ) , j o t a k o r a z d r o b l j e n a , d a n o d o v o l j u j e n i ­kakršne sodobnejše o b d e l a v e , s i ­

ce r p a j e seda j običajno i n t e n z i v ­no o b d e l a n a .

M a t e r i a l n i inter«-? d e l a v c a -kajžarja z a z e m l j o p a j c će v edno t o l i k , d a j e n e n a m e r a v a o p u s t i t i . T a i n t e r e s I z v i r a i z p r e t e k l o s t i . D o k l e r še n i b i l o Industri j« , s t a b i l a kajžarju d o h o d e k (a l i vsa j p r e h r a n a ) i z l a s t n e z e m l j e i n d n i ­n a p r i k m e t i h e d i n i v i r d o h o d k o v o z i r o m a e d i n i v i r p r i d o b i v a n j a k m e t i j s k i h p r o i z v o d o v z a s k r o m ­n o preživ l janje. V l e t i h p r e d v o j ­n o j e b i l zaslužek t eh d e l a v c e v v i n d u s t r i j i t u d i t a k o n i z e k i n n d -s t a l e n , d a s o v z e m l j i i m e l i d o ­p o l n i l o v p r e h r a n i i n n e k o g a r a n ­c i j o v p r i m e r u b r e z p o s e l n o s t i , i n ­v a l i d n o s t i i n o b p o d o b n i h n e z g o ­d a h .

T u d i p r e t e k l a v o j n a Je d a l a n a ­v e z a n o s t i n a kajžarsko poses t s v o j pečat, k o j e b i l a p r e h r a n a n a v a ­s i o d v i s n a l o o d p r i d e l k o v , k i so so d o b i l i n a domači z e m l j i . V p o v o j n i d o b i , k o Je b i l a s t i s k a v

p r e h r a n i , s o z o p e t kajžarskim d e ­l a v c e m p r i d e l k i i z l a s t n e z e m l j e omogoči l i n e k o l i k o bol jšo e k s i ­s t enco .

Z a n i m i v o j c . d a s e d a n e s t i l j u d j e včasih r a d i i z g o v a r j a j o ce­l o n a v o j n o p s iho zo . Računajo, če b i prišlo d o n o v e v o j n e , d a j i h bo kajžar.'-kn posest reševala v po ­m a n j k a n j u p r e h r a n e .

S o p r i m e r i , k o s e p o l p r o l r t a r o o n i t i n e b i j e za zvišanje o s e b n i h d o h o d k o v in za vočjo p r o d u k t i v ­nost d e l a v t o v a r n i . D e l a v e c pa , k i j e o d v i s e n s a m o o d d e l a i n d o ­h o d k o v v p o d j e t j u , .ie n a t e m ži­vo z a i n t e r e s i r a n . P o l p r o l e t a r c i s o običajno v p o d j e t j u i s k a l i l e r e d ­n o z a p o s l i t e v i n v s e u g o d n o s t i , k i j i h ta prinaša o d s o c i a l n e g a z a v a ­r o v a n j a d o p o k o j n i n e . Višina z a ­služka p a nt b i l a p o g l a v i t n a s t v a r , k e r j e ta p r e d s t a v l j a l l e d o p o l n i ­l o k n j e g o v i m ž iv l jenjskim po ­t r e b a m . S e v e d a to v e l j a l e z a ve­čino l j u d i , k i so se p o v o j n i v k l j u ­čili v n e k m e t i j s k o p r o i z v o d n j o . V s e k a k o r pn t a k o d n o s d o d e l a u p a d a i n t u d i t a s l o j . k i p a j e številen, d o b i v a p o s t o p n o dn i ; ? odnos d o p o d j e t j a i n n j e - o v e p r o ­b l e m a t i k e . R a z e n tega p a n a s p r e ­m e m b o o d n o s a v p l i v a n m e h m m a t e r i a l n n z a i n t e r e s i r a n o s t , k e r d o h o d k i o d z a p o s l i t v e Žo zdaleč p r e sega j o d o h o d k e i z kajžc. P r a v

t a e k o n o m s k i činitel j p o s t o p n o s p r e m i n j a t u d i m i s e l n o s t i n o d n o s t eh l j u d i d o pod j e t j a .

T u d i v s a m o u p r a v l j a n j u v pod ­j e t j u p o l p r o l e t a r c i v m n o g i h p r i ­m e r i h n e Kode lu j e j o t a k o i n t e n ­z i v n o i n o d g o v o r n o k o t o s t a l i d e ­l a v c i . D n e v n i p r e v o z i , v o z n i r e d i a v t o b u s o v i n d e l o n a z e m l j i v v a s i - v se t o te l j u d i s i l i , d a p o d e l u beži jo i z t o v a r n e , k e r že l i jo p r i t i č imprej d o m o v . Z a r a d i t a ­k e g a o d n o s a n a p r i m e r v K r a n j u v v s e h p r e t e k l i h l e t i h n i b i l o m o i n o z a d o v o l j i v o o p r a v i t i n i t i z b e rov v o l i v c e v v p r o i z v a j a l n i h . -skupinah. E n a k j e p o t e m o d n o s d o d e l a v d e l a v s k i h s v e t i h i n d r u g i h s a m o u p r a v n i h o r g a n i h v t o v a r n i a l i v k o m u n i .

V P R A Š A N J E D O H O D K A O D K A J Ž A R S K E P O S E S T I

M a t e r i a l n a k o r i s t o d kajžarske poses t i p r a v go tovo obs ta j a . N i p a v n o b e n e m p r i m e r u tolikšna, d a b ! b i l t o v z r o k n j i h o v e n a v e ­zanos t i n a z em l j o . Z a n i m i v o j e , d a p r n v davčni p o d a t k i d o k a z u j e j o z e l o m a j h e n čisti d o h o d e k , pone ­k o d p a c e l o i z gubo , če upošteva­m o , d a s t e m kajžar z g u b i p r a ­v i c o d o d r u g i h u g o d n o s t i , p r e d ­v s e m d o otroških d o k l a d .

P o p r i m e r u i z Z g o r n j e B e s n i c e b i n a kajžarski p o s e s t i ©stalo či-

| s t ega d o h o d k a 55.847 d i n o r w no , a v p r i m e r u i z S p o S u r ^ niče 59.406 d i n a r j e v letn<>

K e r znaša 8 o d s t o t n i da* . «^ davčne o s n o v e v e č k o t 3 3 0 ^ ? j e v n a v s a k e g a Člana d r u * . ~ e n e m l e t u . t a kajžar n i m a ^ ! ! * c e d o otroških d o k l a d . C e ^ števamo, d a i m a t a o b e d r i i l J * 0 ' 2 o t r o k a , l e t n o z g u b i t a ^ n a n i N k i h d o k l a d a h v s a k a p o l i 4 « 2 ? t * ' n a r j e v . T o r e j po t e m i z r a o u r ? s t a j a r a z l i k a m e d č ist im rtri^T k o m o d kajžarske p o s e s t i h j 0 * ' Sfc imi d o k l a d a m i v p r i m e r u * W j a i z S p . B e s n i c e SavSi fj* l e t n o , a v p r i m e r u i z Zst ft^. 98.194 d i n l e tno . ° e * f c v

T i p o d a t k i n a m vprašani«, p r o l e t a r c e v p o s t a v i j o v le - 5 ? ' ne jasnos t , z aka j kaj z a r j i — c i v i s i j o t a k o trdovratno n a t ^ T " z e m l j i , čeprav i m a j o od n je k a t e r i c e l o r e d n o i z g u b o . M-jjT" j e - p a t u d i verjetnfi da j e A ^ hov čisti d o h o d e k nekolik« «2£* k o t p a ga določa katastrski čun. V e n d a r v s i trdijo, da j e ^ J ' no doseči o z i r o m a za n i k S povišati t a d o h o d e k i e » dobrh* g o spoda r j en j em . P o s e b n i h o Š * pan j p a v e r j e t n o n i .

P o t e m sodeč, b i v s i k a j l a H t z d a v n a j o p u s t i l i z e m l j o , v*n6*r se v o b e h B e s n i c a h to še ru j - ^ d i l o .

Page 3: TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

SRED* 2«. J T T . T M M 2

Ali že veste, da...

. . . Je b i l n a zadnji s e j i O b LO Tržič sprejet s k l e p , d a bodo dobili i z s t a n o v a n j s k e g a sklada k o t pomoč n e k a t e r i huni sveti v s k u p n e m z n e s k u 1.440.000 dinarjev. Pomoč j e namenjena z a p o p r a v i l o s t a ­novanjskih hiš. M e d k o r i s t n i -lg teh skladov b odo hišni s v e ­ti Sebe€je 43, Čevl jarska u l . 6, Partizanska c. 5, P r o l e t a r s k a c. 33, Fužinska u l . 1 i n T r g svobode 28.

je bil n a zadnji s e j i O b LO Tržič s p r e j e t s k l e p , s k a ­terim je d o v o l j e n a t r g o v s k e ­mu podjetju P r e s k r b a , t r g o v ­skemu podjetju R u n o i n t o v a r ­na pil Tr ig lav razširitev p o s l o ­vanja, o č e m e r s m o že p r e d kratkim poročali.

. že nekaj časa p r e u r e j a j o aekrianje gostinske p r o s t o r e »Zelenica« v c e n t r u Trž iča i n <ia bodo po s e d a n j i h p r e d v i d e ­vanjih z r e k o n s t r u k c i j o k o n ­cili približno č e z e n m e s e c .

J'accuse - obtožujem! PRIHODNJE DNI BO IZŠLA BROŠURA O L J U B E L J S K E M TABORIŠČU CI MAUTHAUSNA

PODRUŽNI-

V počastitev letošnjega prazno­v a n j a občinskega p r a z n i k a v T r ­žiču, 5. a v g u s t a , k o j e z a svobodo d a l o ž i v l j en je o s e m borcev i n b o r k p od Storž ičem, j e združenje b o r c e v N O V tržiške občine zalo-

T R Ž I Š K

ž i l o d o k u m e n t a r n o brošuro o l j u ­b e l j s k e m taborišču n e k d a n j i p o ­družnici M a u t h a u s e n . Brošura bo h k r a t i d r a g o c e n s p o m i n t u d i n a srečanje n e k d a n j i h i n t e r n i r a n c e v

g r a d i l i l j u b e l j s k i p r e d o r . D e l a s o t a k r a t p o t e k a l a v neč loveških p o ­go j i h , v o d i l i p a s o j i h nacist ični k r v o l o k i i n 6adisti v un ičeva lnem taborišču v P o d l j u b e l j u . Z b r a n o g r a d i v o b o l a h k o t u d i d o b e r učni pr ipomoček z a k r a j e v n o z g o d o v i ­no , h k r a t i p a d o k a z m l a d i m g e n e ­r a c i j a m , k a j v s e s o z m o g l i p r i ­p a d n i k i t a k o i m e n o v a n i h »ku l tu -ronoscev« . Čeprav s o v i r i d o s l e j z b r a n e g a g r a d i v a p r e c e j b o g a t i

( ing. J a n k o Tišler, tržiski m u z e j , p o k r a j i n s k i m u z e j N O B v K r a ­n j u , m u z e j N O B v L j u b l j a n i i n d r u g i v i r i ) , d o k u m e n t a c i j a o l j u ­b e l j s k e m taborišču še n i p o p o l n a . P r e d v s e m m a n j k a še p o d a t k o v o

i/, r a z n i h nacističnih taborišč. S r e - | v s e h t i s t i h , k i s o n a kakršenkol i S a n j e bo o b letošnji osrednji p r i ­reditvi občinskega praznovanja n a L j u b e l j u ob spomeniku žrt­vam.

Brošura o l j u b e l j s k e m taborišču i m a n a m e n o p i s a t i o b d o b j e m e d 1942. i n 1945. l e t o m , t o j e čas, k o s o

način p o m a g a l i i n t e r n i r a n c e m . Taborišče v P o d l j u b e l j u n a j b i

b i l o taborišče z a d e l a v c e , g r a d i ­t e l j e p r e d o r a . M e d i n t e r n i r a n c i j e b i l o z a n a c i z e m največ po l i t i čno n e v a r n i h F r a n c o z o v , n a t o P o l j a ­k o v , R u s o v , J u g o s l o v a n o v , B e i -

ZDRAVSTVENA SLU2BA V ŠKOFJELOŠKI OBČINI

Premalo zobnih terapevtov DOSLEJ S E J E ŽE V E C DIJAKOV IZ ŠKOFJELOŠKE OBČINE ŽELELO VPISATI V LJUBLJANSKO ZOBOTEHNIŠKO ŠOLO, VENDAR SO BILI (IZ DOSLEJ ŠE NEZNA­NIM VZROKOV ) ODKLONJENI

Iret z a zdravstvo pri občin-Btem Ljudskem odboru škof j a Lo ­lu je reč s vo j i h sej posvetil pro-atevanju v loge komune v luči levega zakona, o zdravstvenem tirava i n p r i t em ugotovil, da k Kfravstvena služba v loški ob-

ibri precej napredovala . Sedaj »kljseuje v svo j e delo najrazlič-fcjie oblike zdravstvenih uslug, r*rpolaga pa z naslednjimi insti -tvrijami: s 6 splošnimi ambulan-t<ari, z dvema obratnima, s 5 zob-Hm in tremi specia lnimi ambu-•*junii (ginekološka, pediatrična • rentgen želodca). Razen tega k T občini d o b r o razvita babiška itjfca (4 babice), zdravstveni itdbi pa ko r i s t i tu tudi klinični -afcoratorij i n reševalna postaja. Z* izrazite ob l i ke preventivne ifeavftvene dejavnost i prebivav-#>]*ške občine uporabljajo tudi tspaazerje, šo lsko zobno ambu-Wo, patronažno službo, posveto-*kdee za o t r o k e in ženske ter Sta* kopališče.

Korak napre j p r i u t r j e v a n j u «*av«tvene 6 lužbe m e d z a v a r o -»met pomeni t u d i povečano šte­l o pregledov ( p o s e b n o l a n i ) , 6»dtem k o b o d o z d r a v s t v e n e i n -attadje letos (po p o l l e t n i h p o d a t -hh) zabeležile š e n a d a l j n i p o r a s t

Z e n e v s e b o l j i šče jo Porooč v poTodrusnici . L a n i j e n . ft. doma r o d i l o le 20,6 o d s t o t k a Vas, leto pre j p a j e t a o d s t o t e k *4 i t l 23,7. Rezul tat izbol jšane tfc-Mtvene p r even t i v e p a s e k a -*t tudi v t em , d a j e š tev i lo m r t -HrojeoJP o t r o k vsako l e t o m a n j -

Za zdravstveno v a r s t v o šolskih •trote je v škofjeloški občini p o -•ć-bijeno, 6aj s o bi l i l a n i v s i s i -•Vmatično preg ledan i . L e , r e z u l -ttu pregledov n i s o n a j t DJ j r a z v e -•Bjhri, saj s o z d r a v n i k i u g o t o v i ­li, da ima 27 o d s t o t k o v v s e h o t r o k tabo telesno d r ž o . K a r z a p o l o ­t i « šoloobveznih o t r o k s o u g o ­tovili, da so te lesno s l a b o r a z v i ­ta «2 odstotkov n i p r i m e r n o h r a ­njenih, 8 odstotkov j i h i m a d e -hrrajrano hrbtenico , 22 o d s t o t k o v deformirana stopala, m o t n j e v i d a h taa prav t a k o 6 o d s t o t k o v p r o -feoanih otrok.

Porazno Je stanje zob šolske *W*Une, saj so n a pregledih ugo-torlli, da h n a le slaba četrtina •»rok zdrave zobe. Prav gotovo je Hm g lavnih vzrokov za slabo

zob močno pomanjkanje

ld Je bilo posebno kritično v zad­nj ih nekaj letih. Svet za zdrav­stvo ln vse zdravstvene institu­cije so sicer pokazale razumeva­nje, da bi se izboljšala zobozdrav­stvena služba (na razpolago so bili primerni prostori in instrumenti, kjer bi lahko delalo več zobo­zdravstvenih delavcev), vendar so v zvezi s pomanjkanjem zobo­zdravstvenega kadra v loški ob­čini nastale težave, ki so tudi subjektivnega značaja! Po stal­n em spremljanju te dejavnosti je svet ugotovil, da so zobni terapev­ti izredno hitro zapuščali delov­na mesta i n d a se je več dijakov iz Škofje Loke želelo vpisati na

Spričo tolikih težav, k i so nastale prav na tem področju zdravstve­nega varstva, Je občinski svet menil, da Je temu vzrok sistema­tično delovanje nekaterih zuna ­njih faktorjev, ki bi radi povsem onemogočili zobozdravstveno služ­bo v tej občini. V prihodnjih dneh bosta svet za zdravstvo i n občinski komite Z K S te negativ­ne pojave podrobno raziskala, z a ­ključke pa posredovala izvršne­mu svetu L R S i n centralnemu

komiteju Z K Slovenije. - V škof­jeloški občini so sedaj Ie trije redni zobni terapevti, ki morajo ordinirati vsak dan dopoldne in popoldne, medtem ko sta še dva

srednjo zobotehniško šolo v Ljub- j honorarno zaposlena v dopoldan-ljani, vendar so vse odklonili , skih urah. — J . Zontar

g i j c e v i n Luksemburžanov. A d a taborišče n i b i l o s a m o taborišče, j e d o k a z de j s t vo , d a s o b i l i p r v i i n t e r n i r a n c i p r i p e l j a n i i z M a u t ­h a u s n a i n d a j e b i l o l j u b e l j s k o taborišče podružnica M a u t h a u s n a . N e k a t e r i i n t e r n i r a n c i v e d o pove ­d a t i , d a j i h j e S S H a u p t s t u r m -f i i h r e r W i n k l e r v taborišče s p r e j e l z n a s l e d n j i m i b e s e d a m i : - T o n i d e l a v s k o taborišče, t o j e uniče­v a l n o taborišče!««

Tržičani s o d o b r o v e d e l i , k a j čaka n o v e t r a n s p o r t e i n t e r n i r a n ­c ev , k i s o j i h s k o z i T r ž i č p e l j a l i n a L j u b e l j . Z a t o s o v e d n o skuša­l i k a r največ p o m a g a t i i n t e r n i r a n ­c e m . M o t a l i s o j i m n a k a m i o n e k r u h , c i ga r e t e , n o g a v i c e i n d r u ­go. V z a h v a l o z a pomoč s o p o o s v o b o d i t v i Tržičani p r e j e l i o d preživel ih i n t e r n i r a n c e v že nešte­to z a h v a l n i h p i s e m .

Kakšno je bilo življenje Inter­nirancev v taborišču, bi bilo sko­raj odveč opisovati, saj je dovolj, če vemo, da je bilo taborišče po­družnica Mauthausna i n da je tudi na Ljubelju veljal enak dnevni red kot v Mauthausnu. Ce ne bi bilo tako, bi tudi Nemci ob kapitulaciji ne hoteli zabrisati svojih grozot in ne bi porušili lju­beljskega taborišča. Toda temelji taborišča so ostali in še stoje, nad njimi pa bdi črna skulptura okost­njaka, ki v grozečem molku ob­tožuje nacistične zločince z eno samo besedo: » J 'ACCUSE - O B ­TOŽUJEM!«« - F.

Razrjovor o gozdarstvu Za danes je sklican posvet vseh

predsednikov krajevnih organiza­cij S Z D L tržiške občine. Na po­svetu se bodo pogovorili o neka­terih bolj ali manj pomembnih zadevah, osrednja razprava pa bo o novih ukrepih v gozdarstvu. Bržkone bo posvet zelo koristen, ker je na območju tržiške občine precej gozdov tako v privatni po­sesti kot tudi v družbenem sek­torju, zlasti pa še, ker nedavni novi zakon o gospodarjenju z go­zdovi daje precej novosti, s kate­rimi bi se morali seznaniti vsi upravljavci gozdnih površin.

Prve dni po osvoboditvi pred v h o d o m v ljubeljski predor

150 Tržičanov na izletu P r e t e k l o n e d e l j o z a D A N V S T A - [ d o š l i c o ; z l a s t i pr isrčen p a j e b i l

J E s o tržiške občinske o r g a n i z a ­c i j e Z V V I , Z R O P i n Z B p r i r e d i ­l e s k u p e n i z l e t v N o v o m e s t o i n M e t l i k o . K e r j e b i l a t o t u d i o s r e d ­n j a p r i r e d i t e v v počastitev p r a z ­n o v a n j a vs ta j e s l o v e n s k e g a n a r o ­d a , j e r a z u m l j i v o , d a s e j e i z l e t a udeleži lo o k o l i 150 Trž ičanov, k i s o n a p o l n i l i t r i a v t o b u s e .

Tržiška o r g a n i z a c i j a Z R O P i m a z e n a k o o r g a n i z a c i j o v M e t l i k i ž e d l j e d o b r e z v e z e i n r a z n a športna srečanja, v e n d a r p a j e t o k r a t p r i ­p r a v i l a za s v o j e č lane t u d i o b i s k novomeškega g a r n i z o n a , k j e r s o s i r e z e r v n i o f i c i r j i i n p o d o o f i c i r j i z v e l i k i m z a n i m a n j e m o g l e d a l i tamkajšnji v o j n i m u z e j , k i p r i ­p o v e d u j e o r a z v o j u n j i h o v e v o ­jaške eno t e .

V s i Trž ičani s o s e p o t e m z b r a l i v n e p o s r e d n i bl iž ini M e t l i k e v v a s i H r a s t , k j e r s o p r i s o s t v o v a l i večj i p r o s l a v i . T a j e b i l a združena z o d k r i t j e m s p o m e n i k a v s p o m i n n a p r v o s k u p n o a k c i j o s l o v e n s k i h ( b e l o k r a n j s k i h ) i n hrvaških p a r t i ­z a n o v , k i s o n a p a d l i v v a s i H r a s t i t a l i j a n s k o p o s t o j a n k o . V s p o m i n žr tvam s o t u d i Trž ičani položi l i n a s p o m e n i k v enec ; e n a k o s o n a ­r e d i l i t u d i v M e t l i k i — položi l i s o v e n e c n a s p o m e n i k p a d l i m b o r ­c e m — k a m o r s o odšli t a k o j p o končani s l o v e s n o s t i v H r a s t u .

V M e t l i k i s o domačini pričakali Trž ičane z. na j i s k r e n e j šo d o b r o -

p o z d r a v metl iških p i o n i r j e v , k i s o gos te pričakal i v b e l o k r a n j s k i h n a r o d n i h nošah. G o r e n j c i s o s i o g l e d a l i v M e t l i k i tamkajšnj i m u ­zej i n i m e l i z domačin i t u d i p r i ­j a t e l j s k o srečanje v k e g l j a n j u i n s t r e l j a n j u z zračno puško (v o b e h d i s c i p l i n a h s o b i l i bol jš i domač i ­n i ) . — G o s t j e s o v s p o m i n n a o b i s k t a k o g a r n i z o n u N o v o m e s t o k o t t u d i Met l i čanom izroči l i s k r b n o z b r a n a a l b u m a f o t o g r a f i j , k i p r i ­k a z u j e j o r a z n e d o k u m e n t e i z N O B s trž iškega področja, s p o ­h o d o v kokrškega o d r e d a i n s e v e d a t u d i s l i k e Trž iča i n n j e g o v e o k o ­l i c e . — B . F .

N a š r a z g o v o r

Pred jesensko setvijo pšenice v loški dolini

Letos kvalitetnel ša pšenica in večji pridelki Škofja Loka , 24. Julija — Do­

poldne j e bil v dvorani doma bor­c e v posve t kmetijskih strokovnja­k o v In zartopnlkov kmetijskih za­drug škoi je loške obč ine (sklical ga jc oddelek za gospodarstvo ob­činskega ljudskega odbora), na k a t e r e m so razpravljali o pripra­vah n a jesensko s e t e v žita — po­sebno pšenice. T a sestanek je bi l potreben predvsem zato, ker mo ­rajo prldelovavcl pšenice pri re­publiškem zavodu pravočasno pre­skrbeti seme. K m e t i j c i s o t o k r a t i z k o r i s t i l i p r i ­ložnost i n s e p o g o v o r i l i t u d i o

d v e h g l a v n i h c i l j i h letošnjega p r i ­d e l o v a n j a pšenice — o povečanju p r o i z v o d n j e i n izbol jšanju k v a l i ­t e te pšenice. Republ iški p l a n l e ­tošnjega j e s e n s k e g a p o s e v k a pše­n i c e znaša 57 tisoč h e k t a r o v . O d tega b o d o p r i d e l o v a v c i 25 h a p o s e ­j a l i v k o o p e r a c i j i z najugodnejš i ­m i agrotehničnimi u k r e p i , z a t o n a tej z e m l j i p r i čaku je jo t u d i več j i p r i d e l e k - t u d i p r e k o 40 s t o t o v pšenice n a h e k t a r . Republ iškemu p l a n u s e b o d o skušali p o d r e d i t i t u d i v škofjeloški občini , čeprav t u z a p r i d e l o v a n j e pšen ice n i m a j o najboljših pogo j e v . K l j u b t e m u | s e j a l i največ s e m e n a ' v e r n a , k T s e

bodo n a p o s a m e z n i h področj ih l a n s k i pl<m n e k o l i k o povečal i , p r e d v s e m p a b o d o s k r b e l i z a b o l j ­šo k v a l i t e t o p r i d e l k a . K m e t i j s k e z a d r u g e b o d o t o d o s e g l e s p o g o d ­b a m i , s k a t e r i m i b o d o z a g o t o v i l i v s o pravočasno a g r o t e h n i k o i n gno j en j e , pogo j ža i z p o l n i t e v t e ga načrta p a j e t u d i pravočasna d o ­b a v a s e m e n , k i l a n i n i b i l a p o ­v s e m v r e d u .

V škofjeloški občini b o d o j e s e n i p o s e j a l i s pšenico (po današnjem p l a n u ) 123 h e k t a r o v z e m l j e . P o v r ­šine z a se t ev s o p r i t e m n e k o l i k o povečal i v P o l j a n s k i d o l i n i , m e d ­t e m k o j i h b o škofjeloška z a d r u g a n e k o l i k o skrčila n a račun p o s e v k a ječmena. Pr ičakuje jo, d a b o d o p o -

Na dnevnem redu: problematika remontnega podjetja Jezersko K r a j e v n a s k u p n o s t n a J e z e r ­

s k e m j e i m e l a v z a d n j i h d n e h k ? r d v e r e d n i s e j i , n a k a t e r i h j e b i l a g l a v n a točka d n e v n e g a r e d a p r o b l e m a t i k a r e m o n t n e g a p o d j e t j a

K R A N J S K I G L A S

J e z e r s k o . Poroča la j e p o s e b n a k o ­m i s i j a , k i j e n a p r a v i l a v p o d j e t j u i n v e n t u r o . U g o t o v i l i s o , d a j e p o d j e t j e ^ l d j u b A V s e s t r a n s k e m u p r i -z a d e v a n j u l p ^ s L o v a l o . z i z g u b o , s a j

t e r a p e v t o v v loški občini, j e l e - t a W * p r v a { p o l o v i c i le tošnjega

V Retečah nova mesnica

Pred praznikom dneva vstaje — v soboto, 21. juli ja, dopoldne so v JUtetah pr i Sko f j i Lok i odpr l i novo mesnico, k i so jo vaščani zgra­b i pretežno s prostovoljnim delom. Gradnja je stala približno m i -h//n dinarjev. V tem kraju so bil i doslej brez mesnice, zato je novi Mu l za prebivavce nedvomno pomembna pridobitev. V novozgra-jtaem lokalu je poslovalnica škofjeloške »Mesnine«

l e t a znašala pr ib l i žno 240.650 d i n . Z a p o s l o v a l o j e l e d v a d e l a v c a i n e n e g a uslužbenca i n k o t t a k o n i b i l o k o s v s e m o b v e z n o s t i m i n družbenim d a j a t v a m .

O s n o v n a d e j a v n o s t p o d j e t j a j e b i l a — žgan je o p e k e i n a p n a . P r o d a j a t e h d v e h g l a v n i h p r o i z ­v o d o v p a z a r a d i z a s t o j a v g r adbe -

šenčur v zastavah V počastitev zakl jučnega eno t e ­

d e n s k e g a p r a z n o v a n j a letošnjega t r a d i c i o n a l n e g a X . k r a j e v n e g a p r a z n i k a n e k d a n j e obč ine Šenčur j e b i l Šenčur z okol iškimi v a s m i v e s t e d e n — z l a s t i p a v s o b o t o i n n e d e l j o — v p r a v e m prazničnem razpoloženju. P o števi lnih p r i r e ­d i t v a h , k i s o b i l e v e s t e d e n , j e v n e d e l j o p o p o l d n e s l e d i l o še z a ­kl jučno z b o r o v a n j e , n a k a t e r e m j e s p r e g o v o r i l t u d i n e k d a n j i p r e d ­s e d n i k O b L O K r a n j F r a n c P u h a r . K u l t u r n i p r o g r a m s o i z v a j a l i čla­n i D P D S v o b o d e i z Šenčurja.

Zakl jučnim s l o v e s n o s t i m j e p r i ­s o s t v o v a l o v e l i k o b o r c e v i n a k t i ­v i s t o v , p r a v t a k o t u d i že p r e d ­v o j n i h k o m u n i s t o v , k i s o v Šen­čurju i m e l i močno p a r t i j s k o c e ­l i c o . - C.

Najbolj pereče: prosvetni dom M i n u l i t e d e n j e i m e l a k r a j e v n a

s k u p n o s t V i s o k o s v o j o r e d n o s e ­j o , n a k a t e r i s o r a z p r a v l j a l i o n e ­k a t e r i h k o m u n a l n i h z a d e v a h . N a j b o l j pereče j e p r a v g o t o v o vprašanje o n e d o g r a j e n e m p r o ­s v e t n e m d o m u . Z a r a d i p o m a n j k a ­n j a d e n a r n i h s r e d s t e v ga n i s o do ­končali. S k l e n i l i s o , d a b o d o u r e ­d i l i najnujnejše z a prepreč i tev n a d a l j n j e škode. P o m e m b n i s k l e ­p i s o b i l i t u d i s p r e j e t i v z v e z i z g r a d n j o a v t o b u s n i h postajališč i n u r e d i t v i j o p r o m e t n i h z n a k o v .

ništvu n e g r e več d o b r o . R a z e n t ega p o d j e t j e o b r a t u j e še n a z a ­s t a r e l način, k e r n i m a i z p o p o l ­n j e n e m e h a n i z a c i j e .

P o d j e t j e s e j e u k v a r j a l o t u d i s kovaštvom i n m i z a r s t v o m . T e d v e d e j a v n o s t i s t a v k r a j u z e l o p o t r e b n i , v e n d a r n e r e n t a b i l n i . P o obširni r a z r p a v i j e b i l s p r e j e t s k l e p o l i k v i d a c i j i p o d j e t j a , k e r b i s i c e r t o zašlo v še več j e f inanč­n e težave .

j e l a n i z a t o področje i z k a z a l o k o t najprimernejše.

N a današnjem s e s t a n k u so go ­v o r i l i t u d i o p r i p r a v l j a n j u občin­s k e g a o d l o k a o o b v e z n e m a g r o m ! -l i m u m u ( o b v e z n e m trošenju u m e t ­n i h gno j i l ) , k i p a b o z a p o s a m e z ­n e v r s t e k m e t i j s k i h o b d e l o v a l n i h površin različno. — J . Z o n t a r

Praznično razpoloženje V n e d e l j o j e b i l o v K o k r i n a d

P r e d d v o r o m p r a v o praznično r a z ­položenje. P r e b i v a v e l s o 6 l a v i l i s v o j k r a j e v n i p r a z n i k i n 20- l e tn ico pož iga n j i h o v e v a s i , h k r a t i p a t u ­d i p r a z n i k d n e v a v s t a j e .

M e d t e m , k o s o k r e s o v i p o v r h o ­v i h n a d K o k r o z a g o r e l i ž e v s o ­bo to zvečer , j e b i l a v n e d e l j o d o ­p o l d n e o s r e d n j a svečanost p r i s p o ­m e n i k u p a d l i m . T a m s e j e z b r a l o o k o l i 800 domačinov i n okol iča­n o v , števi lni prež ive l i b o r c i i n a k t i v i s t i t e r p r e d s t a v n i k i pol it ič­n e g a i n družbenega ž iv l jen ja k r a ­j a i n občine. R a z e n g o vo r o v , p o l a ­g a n j a v e n c e v i n k u l t u r n e g a p r o ­g r a m a j e k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a Z B K o k r a r a z v i l a t u d i s v o j p r a ­po r , k i m u j e k u m o v a l a s i n d i k a l ­n a podružnica o b r a t a G G J e z e r ­s k o . - C.

Najmlajše društvo v loški občini O n d a n s e m p o nakl juč ju

s p o z n a l L A D A F E R D I N A i z G r e n c p r i S k o f j i L o k i , k i j e n e k a j v eč k o t p o l l e t a p r e d ­s e d n i k društva g o l o b o v p i s -monoš. Z a p r o s i l s e m g a , n a j m i p o v e n e k a j b e s ed o n a j ­mla jšem društvu v loški obči­n i , z a k a t e r e g a kaže jo p r e b i -v a v c i Škof je L o k e v s e v e č z a ­n i m a n j a .

»D ruš t v o r e j c e v g o l o b o v p i -smonoš T A R A S j e b i l o u s t a ­n o v l j e n o n o v e m b r a l a n i . I m e n o s i p o p r v e m p a d l e m p a r t i ­z a n s k e m k u r i r j u . Št ir ideset č lanov i z Škof je L o k e i n o b e h d o l i n , k i r e d i j o v e č k o t 600 g o ­l obov ) j e d o s e g l o d o s l e j ž e n e ­k a j p r a v l e p i h u s p e h o v . G o ­l o b A n d r e j a J e n k a j e n a t e k " m o v a n j u v Z a g r e b u z a s e d e l p r v o m e s t o , k o j e k l j u b s l a b e ­m u v r e m e n u p r e l e t e l r a z d a l j o o d Z a g r e b a d o Škof je L o k e v štirih u r a h . Udelež i l i s m o s o t u d i t e k m o v a n j a o b r o j s t n e m d n e v u maršala T i t a i n t u d i t a m s o b i l i naši g o l o b i m e d najhitre jš imi. Začetni u s p e h naših r e j c e v j e r e z u l t a t s k r b ­n e n e g e go l obov , o č emer s e p r e c e j p o g o v o r i m o t u d i n a r e d n i h mesečnih sestankih.««

— S kakšnimi t ežavami se b o r i t e i n kakšni s o vaši načr­t i z a n a d a l j n j i r a z v o j društva?

» N a j v e č j i p r o b l e m j e p r e v o z g o l o b o v , k i j e p r e c e j d r a g . Z e ­l o b i b i l i v e s e l i , č e b i n a m p o d j e t j a v občini p r i t e m p r i ­skoči la n a pomoč. T e ž a v e n a m d e l a j o t u d i n e k a t e r i l o v c i , k i s t r e l j a j o g o l o b e i n n a m uniču­j e j o p l e m e n j a k o . T a k e b i m o ­r a l e l o v s k e druž ine o p o z o r i t i n a b r e z v e s t n o počet je . — V p r i ­h o d n j e ž e l imo vkl jučit i v n a ­še društvo č imveč l j u b i t e l j e v g o l o b o v i n p t i c p e v k t e r p r e ­k o v s e h t e h v z g o j n o v p l i v a t i n a m l a d i n o , v k a t e r i n a j b i v z b u d i l i s k r b z a k o r i s t n e p t i ­c e . « — V . R o z m a n

M e d razvitjem prapora na nedeljski slovesnosti v K o k r i

Page 4: TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

Polletni izvozni plan presežen

Nekako p r e d t r e m i m e s e c i j e M s p r e j e t z a k o n o go zdnogospo ­d a r s k i h območj ih . P r i gospodar j e ­n j u T g o z d o v i je b i l s t o r j en zna­t en k o r a k n a p r e j , zaka j d v a me­seca k a s n e j e so t u d i o d b o r n i k i o b e h z b o r o v O b L O R a d o v l j i c a s p r e j e l i p o m e m b e n s k l e p , d a j e namreč s m o t r n o gospoda r j en j e le

RADOVLJIŠKA

KOMUNA na v e l i k i h g o z d n i h površinah. U p r a v l j a n j e t eh so p r i s o d i l i p o d ­j e t j u G G B l e d . N e k o l i k o p o p r e j so b i l e z a p r t e v e n e c i j a n k e z a r a d i špe­k u l a c i j e 7. l e s o m . N a t o se j e Les ­n o i n d u s t r i j s k o pod j e t j e B l e d ob­ve za l o i n t u d i s k l e n i l o z O b L O po­g o d b o v zvez i z uslužnostnim ža­g a n j e m .

I n p r a v t e m u p o d j e t j u j c v e l j a l naš o b i s k . D i r e k t o r j u A N T O N U K R Z I š N I K U s m o z a s t a v i l i n eka j vprašanj .

« A l i jc r e s , k a k o r je slišati, d a te LTP p r e o b r e m e n j e n i žaganjem ln da jc uslužnostno žaganje v n e g o t o v o s t i ? N a k a t e r i h o b r a t i h oz . žagah uslužnostno žagate?

»Ali naj verjamemo zlobnim go­voricam? Ne! Res pa Je, da inip-mo v tej zvezi še nekaj nerešenih problemov, žaga v Begunjah je krajevno podjetje ln še nI iuV.o-pilo k nam kljub priporočilu ObLO in zaradi tega tudi ne mo­remo organizirati ttslužnostnega žaganja v tem okolišu. Prav tako

O gradnji sodobnih šol Radovljica, 25. julija - D a n e s

p o p o l d n e s e bodo v p r o s t o r i h O b L O .sestali Člani s v e t a z a šol­s t vo . M e d d r u g i m bodo r a z p r a v ­l j a l i o i zboTu Ufttega oseb ja n a p o d l a g i r e d n e g a r a z p i s a i n i m e ­n o v a n j u k o m i s i j e . T a nn j b i p r i ­p r a v i l a načrte za g r a d n j o Sol , k i j i h p r e d v i d e v a sp r e j e t i p e r s p e k ­t i v n i p l a n o r a z v o j u šolstva v ra-^ dov l j i škr k o m u n i . N a d n e v n o m r e d u p a j c t u d i poroči lo o r a z d e ­l i t v i d o t a c i j ža p r o s v e t o i n k u l ­turo. - S.

fft Dan vstaje so proslavili tudi pripadniki predvojaške vzKoje. ki taborijo ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinj­ke pri »CaJhnovom jezu«. (Se­daj tabori že druga izmena kmečke In delavske mladine Iz vse radovljiške komune,) Na večer pred praznikom BO pri­redili partizanski vefer pod naslovom »Se pomnite, tova­riši U

6 Morda vas b o zanimalo, da se Je minulo nedeljo v Blejskem jezeru s a m o v »Graj­skem kopališču«« hladilo b l i z u dva tisoč kopavcev, k i so spra­vili svoje stvari v .100 k a b i n a h i n 150 omaricah. S čolni p a se je vozilo 150, čolnarji p a so prepeljali na otok več kot 500 ljudi, k i s o s i m e d d r u g i m ogledali najnovejše i z k o p a n i n e .

0 Minulo soboto in nedeljo je škofjeloški »Transturist«« znatno okrepil nekatere proge. Na krožnih progah Radovl.ii-ca-Lesce-Zirovnica-Rcgunje In Radovljica-Lcsre-Bled,Begunje so vozili 4 avtobusi. Le-ti » 0

prepeljali v Begunje nad GOOo ljudi na krajevno proslavo dne­va vstaje in proslavo 89-let-nice gasivskega društva. Pri tem naj omenimo, da so pelja­l i po želji ljudi tudi na Jese­nice in v Kropo.

£ Z v e d e l i s m o . d a n a m e r a ­vajo Begunjčani z a r a d i velike­ga zanimanja ponovno uprizo­riti ljudsko igro »Miklova Za­la« na prostem, in to prihod' njo soboto. Po tem pa se bodo odpravili na krajša gostova­nja, po vsej verjetnosti tudi na Koroško.

$ Dokaj nenavaden prizor se jc nudil Blejčanom kakor tudi blejskim gostom ln izlet­nikom minulo soboto l n nede­ljo. Nenapovedani so začeli skakati iz letala v jezero pa-davcl. V obeh dneh jih Je sko­čilo okoli 30. V glavnem so skakali zagrebški padavcl, za­kaj za osvojitev srebrne in zlate padavske »C«« značke s e zahteva skok s padalom v vo­dki. — Uedvomno pa je bil naj lepši pogled na jezersko gla­dino v nedeljo zvečer, ko je odsevala svetloba raznobarvnih raket, zakaj z vel ikim ognje­metom je bilo simbolično za­ključeno praznovanje dneva vstaje.

A Potem ko so so blejski vesla/M dobro odrezali na ne­davni mednarodni regati, so se nadvse vztrajno začeli pri­pravljati na državno veslaško p r v e n s t v o , k i b o v soboto, d n e 28. julija, na Blejskem jezeru.

tudi z »Jelko« nimamo še skupnih "tališč za razrez lesa na obratih Lancovo ln Podnart. Pričakovati le, da bo to v kratkem rešeno, ta­ko da bomo lahko zadostiti morc-Mtnlm potrebam horistnlkov tudi na teh žagah. Povsem razumljivo ie, da ne moremo govoriti o raz­rezu na določenih žaf»ah, če nima­mo teh osnovnih sredstev.

Na gozdnem območju občin Je­senice in Radovljica pa uslužnost­no žagamo na 12 obratih o-lronta iagah. To 801 žage »Tomaž *odec« v Bohinjski Bistrici, na Rečici, Vintfiar, na Jesenicah, flelca-DoVje Mojstrana, Kranjska gora, I.ionl-ca, Podkoren (Razlhtrer) tn občin­ska žaga v Javornlškem rovtU, ki bo obratovala po potrebi. Razrezo-valt pa bomo tudi na vcn^cljan-kah: stalno v fefjaVCO. nad Jesenl-

*tni, po potrebi pa v Rlbnetn I« Srcdn'errt vrhu (Hlcbanja). Pri tem bi omenil, da bo moč zame­ti lati hledovlnn za ža«ran les v Bo« hinjski Bistrici, na Rečici, Jeseni« cah ln Belci. Razen teea pa bo lahko kupU vsakdo Izdelke žaga­nega lesa, ki ga prodajamo iz last« ne blagovne potrošnje.«

m Slišali smo, da so nekateri vaši obrati v rekonstrukciji. Bi povedali, prosim, kje in kako po­tekajo dela?

»Rekonslmkcljska dela se Izva­jalo na dveh bazenskih obratih: »TomaŽ Godec« v Bohinjski Bi­strici in na Rečici. Potekajo skladno s smernicami o razvoju tesne industrije v naSem območ­ju. V Bohinjski Bistrici smo naj­prej začeti z rekonstrukcijo krit-

prostora za skladišče hlo­dovine in mehahizacijo transpor­ta, kar bo v lerbšnjem lejju v ce­loti urejeno. Ta rekonstrukcija Je za ekonomično ln smotrno delo -•»nova pri celotni rekonstrukciji tega obrata. Gre namreč za od­pravo vrsto pomanjkljivosti, ki jih Ima obrat v proizvodnji ža­ganega lesa.. Prednost rekonstruk­cije krllšča: z uvedbo mehaniza­cije se spreminja struktura delov­nih mest, poveča pa se kapacite­ta. Tako bo dnevna zmogljivost sortiranja hlodovine večja za več kot 100 odstotkov. In i e to: po končani rekonstrukciji bo hlodo­vina že v zalogi presortlrana, za­kaj doslej se je to delalo le po po­trebi. Le-to pa Ima prednost pri koriščenlu nadaljnjih kapacitet — pri sprejemanju naročil za Izvoz aH večjih potrošnikov v državi.

Na Rečici pri Bledu pa te dni potekajo terenska in melioracijska dela, kjer bodo zgrajeni novi lesni obrati za primarno predeluvo in tovarno vrat. To nameravamo

Traditi v prihodnjem letu, je pa v celoti odvisno od kreditov, ki jih bomo potrebovali za opremo in objekte. V letošnjem letu se bo na Rečici obnovilo le skladišče fi­nalnih izdelkov, ki bo urejeno ob Industrijskem železniškem tiru. Vse te rekonstrukcije bodo v le-tošnjem letu veljale 80 milijonov lastnih sredstev.«

s* Maloprej ste omenili i/voz ... »Izvozne naloge orvega polletja

so bile presežene. Će bodo surovi, rte nemoteno prihajale na obrate, bo tUdI letni izvozni plan predvi­doma predčasno Izpolnjen. Ves U-voz Je bil praktično za konverti-bllrte Valute. Pr i tem pa težimo, da bi plasirali v Izvoz tudi vrata In vratna krila In tako še povečali Izvozne možnosti.«

*% Vam dopusti povzročajo teža­ve?

»Da, zlasti v poletnih mesecih. SIcer pa imamo predvsem težave zaradi bolniških dopustov naših delavcev In delavk. V tej zvezi smo zaprosili zdravstvene dotno-ve, da bi ostreje presojali prime­re bolezenskih Izostankov, zlasti pri tistih, ki so čestokrat na bol­niškem dopustu.« — škrabar

Medtem ko ne mine poletje brez tega, da ne bi med drugimi tudi več skupin gorenjskih tabornikov odšlo na taborjenja v kraje ob morju, taborniki iz obmorskih mest pr ihaja jo k nattl Tako st Je tudi odred Izvldjača »Split« iz Splita že nekajkrat uredil tabor na Go­renjskem. Letos so si taborniki iz Splita zbrali za tritedensko taborjenje prostor v bližin! brigadirskega naselja na Rupi pri Kranju. Prav danes 135 mladih tabornikov zaključuje s tritedenskim taborjenjem. N j ihov tabor Je bil zelo vzorno urejen, za kar so poželi nemalo pohval gorenjskih tovarišev, k i s o j ih med nj ihovim bivanjem v Kranju obiskovali. S taborjenjem so bi l i zadovoljni, i e ^ vreme so se tu pa tam jezili, ker tolikšnega dežja niso navajeni. Iz Kranja so na red i « več izletov: v Vintgar, na Krvavec, v Planico, v nekatere tovarne itd. — M . S.

Zanimanje za administrativne šole R a d o v l j i c a , 23. j u l i j a - P r e d

d n e v i , 15. t. m , , j e p o t e k e l r o k z a p r i j a v e z a v p i s v šole i n tečaje, ki j i h p r e d v i d e v a p r e d l o g p r o g r a ­m a z a s t r o k o v n o izobraževanje i n I z p o p o l n j e v a n j e D e l a v s k e u n i v e r ­ze z a p r i h o d n j e šolsko l e to . R e ­čeno j e b i l o , d a b o D U n a p o d ­l a g i p r i j a v I z d e l a l a dokončen p r o ­g r a m . Povprašal i urno n a D U v R a d o v l j i c i , kako je s p r i j a v a m i . O d g o v o r i l i so n a m : »Čeprav je rok že potekel, še vedno prihajajo prijave in kaže, da bomo rok pravzaprav neuradno podali.ali. Iz dosedanjih prijav je razvidno, da je največ zanimanja predvsem za administrativne šole. Tako d a smo že začeli razmišljati, da b o ­mo morali povečati »strojepisni park« za nekaj strojev. Dokončen p r o g r a m naših šol i n tečajev pa bo z n a n že v drugi polovici av­gusta.«« — St. S,

V Stražišču v Kranju je te dni tudi okolica novega p o t r o š n i š k e ^ c e n t r a dobita ^.fl^^^Jl celotna gradnja lahko vzgled za skoraj večino novogradenj, kjer z urejevanjem okolice največkrat od-lašamo tudi za daljše obdobje

Vsak deveti je šofer Moiorizacija iz dneva v dan vse

bolj prodira tudi v jeseniško ob­čino. Da je zanjo tam precejšnje zanimanje, nam pove podatek, da Je v jeseniški občini že skoraj vsak deveti prebivavec šofer, Od 25.047 prebivavcev, kol ikor Jih je v jeseniški občini, j ih ima voz­niško dovoljenje že 2773, od tega Jih je 2694 voznikov amaterjev, in sicer 2228 moških i n 430 žensk ter 115 poklicnih voznikov, od tega 114 moških i n ena ženska. V zadnjih dneh Jc naredilo izpite za voznike — amaterje 31 ljudi.

Kako je z motornimi vozili? Go­tovo bodo podatki za bravce za ­nimivi. Trenutno je v prometu v Jeseniški občini 1296 motornih vo ­zil, okoli 200 motornih vozil pa j « zaradi slabo tehničn*. oprem-ijenosli nesposobnih za promet. C e te številke še razčlenimo, bo­mo videli, d a jo v jeseniški ob­čini trenutno 62 tovornjakov, mo ­tornih koles do 125 cem je 81, od 1Z5 do 250 cem 506 tn nad 250 cem 48 motornih koles. Omenimo naj, da je bilo v drugem tromesečju letos v jeseniški občini registri­ranih 69 motornih koles, tako da j e danes skupaj registriranih 635 motornih koles. Osebnih avtomo­bilov je bilo v jeseniški občini

30. j u n i j a l e t o s registriranih 540, n a d a l j e 11 a v t o b u s o v , m e d *po-c i a l n i m i a v t o m o b i l i p a 7 g a s i v -s k i h , 6 s a n i t e t n i h i n 2 os ta l a a v ­t o m o b i l a . V d r u g e m tromesečju l e t o s j e b i l o n a n o v o r e g i s t r i r a n i h

J E S E N I Š K I

KOVINAR 41 osebnih avtomobilov. O d 1. j u ­lija do danes j o bilo r e g i s t r i r a n i h 18 osebndh avtomobilov. 2 t o v o r ­njaka in 13 motornih k o l e s .

Med motornimi vozili, ki so j i h prebivavci jeseniške obč ine r e g i ­strirali v drugem tromesečju l e ­tos, so prevllsdovala v glavnem motorna vostila domaČe proizvod­nje. Tako j e bilo s a m o m e d oseb ­nimi avtomobili kar 22 a v t o m o ­bilov FIAT 600 in po eden FIAT 1100 in 1800 ter komaj 6 Uvoženih osebnih avtomobilov. Nedvomno je na nizko številko registriranih tujih osebnih avtomobilov vpliva-la prepoved uvoza avtomobilov is tujine.

Med problemi odseka za promet pri občinskem ljudskem odboru Jesenice, kjer smo dobili vse zgo-

ra j n a V e d e n s p o d a t k e , l a h k o o m e ­n i m o p r o s t o t a T i s t i , k i hoče r e g i ­s t r i r a l i m o t o r n o v o z i l o , s e m o r a p r a v z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o ­rov z g l ad i t i n a več k r a j i h . T o j o n e d v o m n o prece j z a m u d n o . D e l o včasih o v i r a j o t u d i v o z n i k i m o ­t o r n i h v o z i l s a m i s t e m , k e r s o preveč neučakani. Vozniška d o ­v o l j e n j a hočejo i m e t i n e p o s r e d n o p o o p r a v l j e n e m i z p i t u , r e g i s t r a ­c i j o v najkrajšem času i n o b so­bot h . k o j e največ d e l a . V s e g a t ega p a maloštevi lni uslužbenci n a p r o m e t n e m o d s e k u n e z m o r e j o tako/ h i t r o . Z a t o b i pričakovali t u ­d i d o t e h l j u d i m a l o v eč o b z i r n o ­s t i . - M . Ž i vkov i č

Obeta se jim nova knjigarn3

N a J e s e n i c a h doslej nfeft p r i m e r n e k n j i g a r n o , kjer bi P0* d a j a l i k n j i g e i n ostale t e r šolske po t r ebš č in e . 9 ^ *

k n j i g a r n a o b C e s t i žeJezar j « v & go tovo n e u s t r e z a več poU^" S k r o m n i i n tesni prostori n o r m a l n o poslovanje spričo * v e l i k e g a p r o m e t a 8 tovmtflW» * g o m n a J e s e n i c a h . ZsHo j e prT n a založba S l o v e n i j e z ^ d * f d i t i n o v o p r o d a j a l n o o b

v k a t e r e m j e P O d r u ^ 1 C a JtO^ s a . L o k a l b o z e l o sodobno i n b o d a j a l s r ed i š ču Je*** " lepši v i d e z . R a č u n a j o d a * * * ' g a m a o d p r t a že v druai o * * a v g u s t a , t o re j pred V s k e g a l e t a , k o bo Pravzaprav 1

bo l j p o t r e b n a . - M

Štiri avtobusi postajališča

P a r k i r n i p r o s t o r i i n a « < # * izogibališča s o t u d i na J e s * ^ prece j pereč problem, z * * * ' " občinska k o m i s i j a 2* vz|d* ' v a m o s t v c e s t n e m prometu^ čila. d a t u d i t e m p r o b l e m ^ f

s v e t i k a r na j v e č s k ^ j V + krajšem času b o d o uredili s o n i c a h s o d o b e n parkirni P ^ r i n 4 a v t o b u s n a izogibaJafa * J k a l n i a v t o b u s n i p r o m e t J**" s t o b u s i v l o k a l n e m p j ^ J j u s t a v l j a j o p o n e k o d kar J* 5 I. r e d a i n s t e m z e l o ov i ra j *^ p r o m e t . - 2.

Rekordna menjava Zaradi boljšega natečaja Se Je

dotok deviz v menjalni službi v Jeseniški občini zadnje čase pre­cej povečal. Tako so na primer na Korenskem sedlu v nedeljo, 22. julija, zabeležili rekordno me­njavo, saj so zamenjali kar za 12 milijonov deviznih dinarjev v enem dnevu. Lani so na Koren­skem sedlu zamenjali za 150 mi­lijonov deviznih dinarjev, letos, ko smo pravzaprav šele sredi tu­ristične sezone, pa že za okoli 130 milijonov deviznih dinarjev. Me­nijo, da se bo ta številka v pri­merjavi z lanskim letom precej povečala.

O b v e d n o več j em i n o z e m s k e m p r o m e t u j e t r e b a t u d i m e n j a l n o službo v jeseniški občini še o k r e -

Železarna zopet nagradila novatorje

Ob Župančičevi cesti v Kran ju nastaja zgradba šolskega centra za trgovske delavce, kjer s « bodo Izobraževali kadri za potrebe trgovine na Gorenjskem ln nekaterih sosednjih okrajev, k i sami nimajo tnkih ustanov. V sklopu centra bo večja samopostrežna trgovina, k i bo služila potrebam tamkajšnjih prebivavcev, hkrati pa bo v njej tudi del praktičnega pouka. Predvideno Je, da naj b i bila gradbena dela p r i prodajnih prostorih končana do konca letošnjega leta, gradbena dela pri šolskih prostorih pa prihodnje poletje, tako da b i b i l v n j ih pouk mogoč že v šolskem letu 1963/1964. — M. S.

K o m i s i j a z a o c e n o tehničnih iSJ-boljšnv p r i 2elezarni Jesenic« j« o d o b r i l a izplačanje nagrade deve­t i m n o v a t o r j e m . Z a p r e d l o g , ! ka­t e r i m j e b i l povečan i z p l e n pa­t e n t i r a n e žice, j e b i l o izplačane s k u p n e r e n t o 134.655 d i n . A v t o r j u nadsinhronskeg« v a r n o s t n e g a <•< n -t r l f u g a l n e g a u k l o p n i k a j e b i l a p r i z n a n a t r i l e t n a r e n t a p o 50.000 d i n . N a g r a j e n i s o biHl še Jože letava, G o j k o Rodočnj , Jože UšenKT.ik, Rudolf K a l a n , F i l i p Kože l j , inž. K a r i R a v n i k . M a k s V i d n a r , M a k s S t e r l o i n M a t i j a C u k . Z a i z b o l j s e v a l n e p r e d l o g e s o p r e j e l i s k u p n o 101.833 d i n . N o v p r a v i l n i k o n a g r a j e v a n j u tehnič­n i h i z b o l j S a v d a v s a k o m u r mož­nost , d a U v e l j a v i s v o j e z n a n j e i n s t r o k o v n e s p o s o b n o s t i . Z a uspeš­n o izbol jšavo j e z a g o t o v l j e n a sti­m u l a t i v n a nagTada .

P i t i . V t a namen s o m e n j ^ V vaz u v e d l i z majem le t « t^L h o t e l u »Pošta« « n a 3*££fr T, s l e j s o z a m e n j a l i ^ (jgfiJ m i l i j o n o v d e v i z n i h d i n a r j i ! ž i jo namreč za t e m , da tf m e n j a l n i c e p o v s o d tam ti*J* i n o z e m s k i t u r i s t i največ ^ j e j o . ^

Z a n i m i v o Je še to, da i * Ktinsko p o d j e t j e h o t e l -V**' J e s e n i c p r e t e k l i ponedaje* C v z e l o v u p r a v l j a n j e tud i na K o r e n s k e m sedlu. ZaM' ^-o b r e m e n j e n o s t i dosedanje nico n a K o r e n s k e m mSUt stinsko p o d j e t j e » Poš ta * menjalnico t u d i v svt^elT. šču. u v o d i l bodo tudi » f * * * . no službo, k j e r bo l ahko v** \ j e c . k o bo prišel K n a m , K-njen z v s e m i POdrotmostrs« ših hotelih, turističnih k r * J : f l drugih turističnih zan i^a i^ • • , ^ '

Nov park sredi Jeseni t i

N a račun parkov i n n a s * " * T

Jesenlcah je bilo t« precej j*]* ke. T i so železarskim Jajf^Jj

j urejeval. -

nimo naj, da Je bi l do T*A***lr park pred delavnicami visa nedotaknjen in kkn)*' '•> nemarjen. Na nJem Je tr***'? pol metra visok plevel, f p j gotovo nI bilo v ponos jr**f'V» nom. Te dni Je s4t*|ff*> skupnost •Mav>« f « J J ^ U * R

jevati omenjeni nasad. tU*** ,„• ga Je začela na prostoru n " ^ « slopjem občinskega U"**^ odbora in delavnicami Av<*^l sa odstranjevati ruševine hi«, KtT4 bo se do jeseni <jj<-nov park. V njem bodo J^V Lične lud j klopce ta tiha*}** y poti (no grmičevje. Vseka**' to lep okras Jesenicam,

kjer Je sorazmerno s e i 0 8j«,l>1 J l e toliko bolj potrebni nI bilo. ki bi vsaj o b s t o j i \ sade i n , zelenice u r e U v a l .

Page 5: TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

p r o d a m P r o d a m k u h i n j s k o opravo: o m a ­

ro, m i z o , 2 atola , z abo j za p r e ­mog. Ogled o b torkih o d 14. d o 18. u r e n a C e s t i Staneta Žagarja H 16, K r a n j 2979

Prodam v r t a l n i s t r o j D U P L E K S 330 V , 390 d o 700 obratov, v r t a d o 15 m m , i n 200 k g betonskega žele­za 8 in 10 m m . - Janko S e t i n a . Zbi l je 23, S m l e d n i k 2980

Kmetijska z a d r u g a C e r k l j e pro­daja n a s l e d n j a osnovna s r e d s t v a : motorno ko lo » P U C H « 250 c em i n 173cem. P r ednos t n r i nakupu i m a družben! s ek to r . Po 29. j u l i j u p a bo na r a z p o l a g o zasebnikom. — Ogled vsak d a n od 8. do 12. u r e v skladišču z a d r u g e . K m e t i j s k a zadruga C e r k l j e 3001

Prodam otroško pos t e l j i c o i n lepo palmo. — Gregorčičeva 15, Kranj 3006

Poeeni p r o d a m 1000 kosov rab­ljene s t re : ne o p e k e v d o b r e m s t a ­n ju , štedilnik n a . drva » G O B A N . m dobro o h r a n j e n o lončeno peč. • Nosan, S u h a 24, S k o f j a L o k a

3007

S t a n o v a n j s k o hižo in z a z i d l j i v o parcelo v c e n t r u Škof je L o k e -prodam. — N a s l o v v oglasnem o ' -deUcu 3003

Prodam h l e v s k i gnoj in s m r e ­kove bat are. N a s l o v v oglasnem oddelku 3009

Prodam m a h z a steljo. B r i t o f 135 3010

Prodam t o v o r n i avto » T A M « no-ciloostl 3 t one . N a s l o v v o g l a s ­nem odde lku 3011

Prodam opeko ~ M O N T A « 12" z a strope. — C e s t a n a K l a n e št. 20, Kranj 3012

P r o d a m N S U P R I M O 150 c em -z a r a d i vo jašč ine N a k l o 47 3018

Zaradi selitve ugodno prodam: s a m s k o s p a l n i c o s p s i h o (mace­sen) , o m a r o z a ob l eko , d e l k u h i n j ­s k e o p r e m e , p i s a l n o m i z o i n k u ­h a l n i k n a 2 plošči. I n f o r m a c i j e p r i S o r l l , L e s c e 163 3019

Prodam k u h i n j s k o oprave, ne ­k a j k o s o v d r u g e g a pohištva i n žimnice. - Potušek, K r a n j , C e s t a J L A 7

sta Menjam brejo kravo za kravo

po teletu. - S t r a h i n j 70 3013

Pozivam opazovano osebo, ki mi je na Suhi vzela pokrov od re zervoarja na mopedu, naj m i gi — d a b i se i z o g n i l a p o s l e d i c a m - vrne. - Predoslje 27 3011

Starejša, dobra gospodinja, bi šla k manjši družini. — O d d a t i p o n u d b e p o d » P o š t e n a « 3015

Nud im hrano in stanovanje de kletu a l i u p o k o j e n k i za pomoč na m a l i k m e t i j i . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u . 3016

Sprejmem vajenca za sobosli karstvo i n p l e s k a r s t v o . O s k r b a v hiši. - A lo jz Jaklič, Delavska 29 K r a n j 3017

Zamenjam enosobno stanovanje s p r i t i k l i n a m i z a e n a k o a l i eno v e l i k o s o b o s p r i t i k l i n a m i v K r a n j u s starejšima z a k o n c e m a b r e z o t r o k . — Jelenčeva 27, P r i m s k o v o

2959

PORTjj ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT Turnir mestnih kegliaških reprezentanc

Kranjčani najboljši Presenetljivo drugo mesto za Kranjskogorčane

kupim K u p i m r a b l j e n o peč z a k o p a l ­

n i co . — V i d m a r , Smledniška 39. K r a n j 2952

K o m i s i j a z a razpis mest d i r e k t o r j e v p r i O b L O K r a n j r a z p i s u j e

U P R A V N I K A kmeti j ske zadruge ,.Kočna" Preddvor Pogoji s o : 1. visoka s t r o k o v n a i z o b r a z b a i n n a j m a n j 3- letna p r a k s a v k m e ­

tijstvu 2. s r e d n j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a i n n a j m a n j 5- letna p r a k s a v

k m e t i j s t v u

K a n d i d a t i z a r a z p i s a n o m e s t o n a j v lož i jo p i s m e n e p o n u d b e t a k s i ­rane s 50 d i n d r ž a v n e t akse v r o k u 15 d n i p o o b j a v i p r i obč inskem ljudskem o d b o r u K r a n j .

P R E D S E D S T V O GOSPODARSKE ZBORNICE ZA O K R A J K R A N J OBVEŠČA ČLANSTVO DOSEDA­NJE Z B O R N I C E ZA KMETIJSTVO IN GOZDAR-STVO. TRGOVINSKE , GOSTINSKE IN OBRTNO - K O M U N A L N E ZBORNICE ZA OKRAJ KRANJ, G O S P O D A R S K E ORGANIZACIJE, USTANOVE, Z A V O D E , DRUŽBENE ORGANIZACIJE, UPNIKE IN D O L Ž N I K E DOSEDANJIH ZBORNIC, DA J E PRIČELA POSLOVATI S 16. VII. 1962

Gospodarska zbornica za okraj Kranj SEDEŽ GOSPODARSKE ZBORNICE:

KRANJ — CESTA JLA 2 — tel. 22-60 (predsedstvo, tajništvo, odd. za splošne zadeve z vložiščem in računovodstvom) PREŠERNOVA ULICA ŠT. 11 T E L E F O N 20-96, 25-43 (odd. za proučevanje gospodarstva)

Tekoči račun pri Narodni banki FLRJ — podruž­nica K r a n j št. 607-11-5-722. Naprošamo vas, da vse tekoče zadeve urejate vnaprej z naslovno zbornico.

P r e t e k l o n e d e l j o j e b i l n a šest-s t e z n e m kegljišču v d o m u M a k s a P e r c a v L j u b l j a n i v počast i tev dne ­v a vs ta j e t u r n i r k e g l jaških r e ­p r e z en tanc s l o v e n s k i h m e s t v b o r ­b e n i h i g r a h . T u r n i r j a se j e u d e l e ­ž i lo 11 desetčlpnskih r e p r e z e n ­

tanc , k a r k a ? c , d a j e t u d i z a t o d i s c i p l i n o k e g l j a n j a v S l o v e n i j i

v e l i k o z a n i m a n j e . T r d i t e v p a v e l j a z l as t i z a G o r e n j s k o , sa j se je i z našega o k r a j a udeleži lo t u r n i r j a k a r pot r e p r e z e n t a n c , k l j u b t e m u d a i z n e r a z u m l j i v e g a r a z l o g a re ­p r e z en t anca J e s e n i c n i n a s t o p i l a .

V d o p o l d a n s k e m n a s t o p u so na jp r e j p r e s e n e t i l i K r a n j s k o g o r -čani. Čeprav s o n a s t o p i l i b r e z

26. avgusta trobof N a m i n u l i s e j i o k r a j n e g a s t r e l ­

s k e g a o d b o r a K r a n j s o m e d d r u ­g i m i tekočimi z a d e v a m i r a z p r a v ­l j a l i o i z v e d b i letošnjega- p r i j a ­t e l j skega t r obo j a m e d s t r e l c i G o ­r e n j s k e , F u r l a n i j e i n Koroške . K a k o r s o s e * d o g o v o r i l i , b o t r o b o j v n ede l j o , 26. a v g u s t a , n a s t r e l i ­šču v L j u b l j a n i , i n t o s p r e c i z n i m m a l o k a l i b r s k i m orož jem.

N O G O M E T A Š I P R E Š E R N A Z A D A N V S T A J E

Člani nogometnega kluba » P r e ­šeren« iz Lesc so dan vstaje po­častili v nedeljo s štafetnim te­kom. Nogometaši so tekli iz Lesc mimo Drage v Radovljico, pri tem pa so položili vence na spomenik padlim borcem in talcem. V Dra ­gi Je nosivce štafete pozdravi l

tovariš Kejžar — tamkajšnji pred­sednik Zveze borcev — in se j i m za svojevrstno akcijo toplo za ­hvalil . Pr i nošenju štafete i n ven ­cev so sodelovali tudi pr ipadniki J L A , s katerimi so se prešernov-ci kasneje pomerili tudi v nogo­metu. Rezultat j e bil 4 : 3 v korist vojakov. — J .

Sodelavcem Glasa Sodelavce obveščamo, da bo­

mo v prihodnje glede na od­lok, ki je bil objavljen v Ur. listu št. 23 - 6. junij 1962 -lahko nakazovali honorarje sa ­mo na žiro račune. Zato prosi­mo, da nam sporočite številko svojega žiro računa pri komu ­nalni banki.

Tiste sodelavce pa, ki j im po uredbi ni potrebno odpreti ži­ro računa, prosimo, naj nam pošljejo izjave, da tega niso dolžni storiti.

S t r e l c i i z F u r l a n i j e bodo pri­s p e l i v K r a n j že v p e t ek , avstrij­s k i p a v soboto . T u s i b o d o og l e ­d a l i n e k a j z a n i m i v o s t i , . n a t o p a odpo tova l i v L j u b l j a n o , k j e r bo v soboto p o p o l d n e i z v e d e n t r a d i c i -c i o n a l n i d v o b o j G o r e n j s k a - F u r -l a n i j a z m a l o k a l i b r s k i m orožjem. T e m u d v o b o j u bodo A v s t r i j c i p r i ­s o s t v o va l i s a m o k o t gost je. Prvi dvobo j s s t r e l c i F u r l a n i j e j e b i l i z v eden l a n i prav tako na l j u b ­l j a n s k e m strelišču, povratni pa v Čedadu v F u r l a n i j i . T o bo že tret je s t r e l s k o srečanje F u r l a n i j a — G o r e n j s k a . V n e d e l j o d o p o l d n e p a bo, k a k o r s m o o m e n i l i , n a i s t em strelišču še t r o b o j . - R .

Pečarja ,so v t r e h n a s t o p i h p o d r l i 1209 k e g l j e v i n s t e m p r e v z e l i v o d s t v o s k o r a j d o zaključka tur­n i r j a , k o j i h j e p r e h i t e l a p o m l a ­j e n a r e p r e z e n t a n c a K r a n j a .

V p o p o l d a n s k e m n a s t o p u so v pirv i i g r i proti pričakovanju po-- fed l i PodreČani s 412 k e g l j i , m e d ­t e m k o je b i l a najslabša L j u b l j a ­na . Reprez« n tanca L j u b l j a n e s i ­cer n i b i l a v najmočnejši p o s t a v i , i f l j u b t e m u pa s m o upravičeno pričakovali , d a b o z Gromom, S t a r c e m , M o d i c e m i n d r u g i m i Odločneje poseg l a v bo rbo za p r ­vo mes to . K a r n i s o z m o g l i L j u b ­ljančani, j e p o v s e m uspelo po­m l a j e n i r e p r e z e n t a n c i K r a n j a (Antoliču, B r e g a n u , F a j o n u , J e ­r e b u , Kordežu, Kranjcu, M a r t c -ianc i r , PrestOTju, T u r k u , V a l e n -u i r j u i n Zndražniku), k i je z m a ­ga l a z 49 podrtimi k e g l j i p r e d n o ­s t i , m e d t e m k o j e t u d i v e n i i g r i podrla najved kegljev — 258.

R e z u l t a t i : K r a n j 1258 (409, 391, 458), Kranjska gora 1209 (381, 408, 420), Ljubljana, 1207, Novo mesto 1205, Maribor 1172, Celjo 1166, T r ­žič 1136 (389, 405, 342). Črnomel j 1122, Podreča 1115 (412, 321, 382), B l e d 1058 (327, 387, 344) i n Brežice 1055. - B ,

Smučarji za občinski praznik V n e d e l j o , 29. julija, pr ire ja

smučarski T r i g l a v K r a n j t rad i ­c i o n a l n i s l a l o m z a Češko kočo v počastitev občinskega praznika.

S t a r t b o v n e d e l j o dopoldne na R a v n e h . Z m a g o v i t o moštvo bo p r e j e l o lep p r e h o d n i pokal, sicer P a bodo n a j b o l j e plasirani nagra­j e n i tudi z d i p l o m a m i i n praktič­n i m i d a r i l i .

T a k o b o d o g o r e n j s k i smučarji vnov ič n a u g o d n i h smučiščih pod G r i n t o v c e m p r o s l a v i l i n a svoj n a ­čin k r a n j s k i občinski praznik.

K a k o r s m o z v e d e l i , b o startalo n a n e d e l j s k e m slalomu več k o t 50 t e k m o v a v c e v i n teikmovavk; m e d nastopajočimi p a bodo tudi gostje i z A v s t r i j e ( A S K O ) i n pa b r i g a d i r j i p osebne smučarske b r i g a d e , k i pripravlja smučarsko p r o g o n a s t r m i h pobočjih V i t r a n -c a .

N e d e l j s k a t e k m a b o t o r e j s v o ­j e v r s t e n užitek t u d i z a g l e d a v c e .

J . K .

Zbrani so perspektivni igravci Ze n e k a j d n i d e l u j e n a Jeseni­

cah zvezna namiznoteniška šola. I z vse države je zbranih 19 naj ­bolj perspektivnih igravcev n a ­m i z n e g a t e n i s a . S o l o i m a j o v te­l o v a d n i c i t e l e e n o v z g o j n e g a društ­v a P a r t i z a n i n b o grajala še do k o n c a m e s e c a . — 2.

8ol.sk. odbor Ž E L E Z A R S K E G A I Z O B R A Ž E V A L N E G A C E N T R A PRI Ž E L E Z A R N I J E S E N I C E

Razpisuje delovno mesto

R A Č U N O V O D J E

P o g o j i : v iš ja šola s t r i l e t n o p r a k s o a l i s r e d n j a e k o n o m s k a šola

s p e t l e t n o p r a k s o a l i n j e j e n a k o v r e d n a šola z n a d p e t l e t n o p r a k s o

O s e b n i d o h o d k i p o p r a v i l n i k u .

Prijave pošljite do vključno 5 avgusta 1962 na tajništvo centra

Komisi ja za razpis mest direktorjev p r i O b L O Kran j r a z p i s u j e m e s t o

upravnika KZ Cerklje Pogoji so:

1. a g r o n o m s k a f a k u l t e t a i n n a j m a n j 3 - l e tna p r a k s a v k m e t i j s t v u , 2. s r e d n j a k m e t i j s k a šola i n n a j m a n j 5- le tna p r a k s a v k m e t i j s t v u .

K a n d i d a t i z a r a z p i s a n o m e s t o na j v lož i jo p i s m e n e p o n u d b e , t a k s i ­r a n e s 50 d i n državne t a k s e v r o k u 15 d n i p o o b j a v i ' p r i občinskem l j u d s k e m o d b o r u K r a n j .

Tovornjak 16 metrov v prepad pod cesto Jesenice, ,34. jul i ja - C e s t a i z

M o s t d o Koroške B e l e j o t e r j a l a že p r ece j žrtev. S e d o b r o n a m j e v s p o m i n u h u d a nesreča, k o j e a v t o b u s t i k p o d Koroško B e l o z je-.te l v p r e p a d . Ž i v l j en j e j e z g u b i l SOfer. Potniki KO b i l i ranjeni.

P r a v n e - t e m o d s e k u c e s t e — n e ­k a j d l j e p r o t i M o s t a m — s e j e včeraj s p e t z g o d i l a hujša p r o m e t ­n a nesreča. L e srečno nakl jučje j e n a n e s l o , d a n i t e r j a l a č loveških ž iv l jenj . V o z n i k t o v o r n e g a a v t o ­m o b i l a L T 89-35 I v a n Štrukel j , s t a r 25 l e t , d o m a z I ga p r i L j u b ­l j a n i , j e p e l j a l z J e s e n i c p r o t i Ž i ­r o v n i c i . P r i k i l o m e t r s k e m k a m n u št. 865 j o h o t e l z a v r e t i , v e n d a r m u

z a v o r a n i p r i j e l a . Začel s e j e p r a ­v i p l e s n a a s f a l t u . N a j p r e j j c z a ­d e l v d e s n i r o b b e t o n s k e o g r a j e . O d t a m g a j e z a n e s l o popolnoma na l e v o i n s p e t n a z a j n a d e s n o . T a m p a j e pr iš lo d o u s o d n e g a t r e n u t ­k a . T o v o r n j a k j e podrl n e k a j o b ­c e s t n i h k a m n o v i n s e p r e o b r n i l p o d cesto . O k o l i 18 m e t r o v da leč s e j e v a l i l v p r e p a d , d o k l e r s e n i u s t a v i l o b d r e v e s u .

K o t s m o že o m e n i l i , j e k sreči šofer I v a n Štrukelj d o b i l lo l a ž j e t e l e sne poškodbe. V e r j e t n o j e b i l t o l i k o p r i s e b e n , d a j e v u s o d n e m t r e n u t k u skočil i z a v t o m o b i l a . P o n e s t r o k o v n i o c e n i j e škodo n a t o ­v o r n j a k u z a o k o l i 800.000 d i n a r ­j e v .

C r i g o r i i B A K L 4 N O Y

Seženi zemlje t

Roman o b j a v l j a m o s p r i v o l i t v i j o založbe O b z o r j a M a r i b o r , ki ga

bo izdala v k n j i g i . »Čemu l e . t o v a r i š s t o t n i k ? S p e t 6o b o s t e j e z i l i , « se i z m i k a

telefonist. »Postavi, po s t av i ! « Babin s e z a č n e h u d o v a t i . T e l e f o n i s t s k o m i g n e z r a m e n i - p r o ­

sim, podre jena o s e b a s e m - i n p o s t a v i vnov i č f i g u r e zase i n z a Stotnika. K o m a j p o t e g n e t a prve po t e ze , ž e s e začne l e t a l s k i n a p a d . Bsbtn vzame z m i z e p i p o , j o ' v t a k n e v u s t a - o d k a r s e leže b o r i , jo ima vsele j p r i r o k i . Razmišl ja o p o t e z i i n s i s p r s t i p o d p i r a čelo. Zgoraj se r a z l e g a j o težke e k s p l o z i j e . P lamenček p o s k a k u j e , k o t d a tu želi odt rgat i o d sveče n a m i z i . I z k o t o v s e v i j e p r a h i n z a g r i n j a ves prostor. G r m e n j e n a s gluši. L o t e v a s e n a s v r t o g l a v i c a .

Od zgoraj e e p r i v a l i k u r i r ; p o t e m se z r a v n a i n tresoč p r i v r a t i h • petama. P o l n j e z e m l j e , oči i m a široko r a z p r t e .

•Bata l jonsk i p o v e l j n i k , pošil ja m e p o v e l j n i k t r e t j e čete. N a n a -lem odseku b o m b a r d i r a j o , d a n e v i d i m o sonca.«-

Babtn premiš l j eno d v i g n e k o n j a s r e d i k m e t o v , ga podrži v z r a k u m pravi: » » V z e m i z m i z e svinčnik i n napiši b e s e d o , b o m b a r d i -t s j o ' . -

Kur i r s e n e o d l o č n o p r i m a k n e k m i z i i n p r i m e svinčnik z n e v e -i pTb'... P o p a p i r j u p r a s k e t a j o prši b l a t o . Spošt l j ivo g a briše sdlaajo.

»Sto-o-jiš v b e - c - l e m k r i - i l u , * i g r a M a k l e c o v i n škili k u r i r j u y.n rame. » i n ma-ahaš z r u - u t i c o . . . « S k r b n o odloži k i t a r o n a seno h i Odide t£ b u n k e r j a . D o 6Voje o p a z o v a l n i c e n ima daleč, l e i \<je*>et m e t r o v .

K u r i r j u s e p r i p r v i h črkah z l o m i k o n i c a .

»Da j t e m u nož, n a j s i ga oši l i , « p r a v i B a b i n , ne d a b i d v i g n i l p o g l e d s šahovnice.

E k s p l o z i j o majajo s t r e h o b u n k e r j a . B r u n a c v i l i j p i n se t r o e n o o b d r u g o , v s e 6kupaj se t rese . S s t r o p a s e s p u s t i p o s t e n i miš.

K u r i r s k r b n o r i s e črko z a črko, s k l a n j a s e n a d m i z o p a t u i n t a m p i h n e p r e k p a p i r j a . B a b i n se p o l g l a s n o p o g o v a r j a S p o v e l j n i ­k o m t re t j e č e t « p r e k t e l e f o n a : »Ku lč i ck i j , k a k o j e p r i t eb i ? . . . « C e l o n a n a s p r o t n e m p o g r a d u slišim Kulčickega, k a k o v p i j e v apa ra t . S r e d i padajočih b o m b n e m o r e r a z u m e t i l a s t n e besede .

K u r i r o d d a p a p i r k a k o r šolar. B a b i n prečrta » P * i n napiše n a d n j i m » b » . »P rep i š i tr ikrat, « p r a v i i n razmišlja d a l j e o s v o j i po tez i 6 p i p o v u s t i h . O b r a z i m a nape t , oči s e o s t r o p o b l i s k u j e j o .

O d i d e m ' i z b u n k e r j a . N a n e b u , t i k n a d n a m i , kroži jo d r u g z a d r u g i m h e i n k l i . N j i h o v o

kroženje n a n e b u natančno p r e k r i v a naše položaje n a z e m l j i . K a k o m a j h n i so p r a v z a p r a v !

S k l o n j e n stečem s k o z i k o r u z o d o o p a z o v a l n i c e . N e u s p e m , vreči s e m o r a m n a z e m l j o . Zvenketajoče t u l j e n j e se z a d k a v a m e k a k o r ba jone t . Z a t i s n o m oči. P o d m e n o j u t r i p a z e m l j a k o d a j e oživela. T r e e k a n j e m e z& t r e n u t e k ogluši. K o v s t a n e m , s e z n a j d e m p r e d črno, žveplasto d i m n o zaveso . I n p r e d t o črno, z a v r e l o , pretečo s teno s e z e l e n o i n sočno l e ske t a j o k o r u z n i l i s t i . T o d a n o v a e k s p l o z i j a m u v r ž e s p e t o b t l a . S t e m n i se , z r a k p o s t a j a zadušljiv.

P o t e m h e i n k l i o d l e t i j o . S k o z i črni d i m se z n o v a pr ikaže sonce . I n k m a l u j e n a d našimi g l a v a m i m o d r o p o l e t n o n e b o z b e l i m i o b l a k i i n si jočim s o n c e m . Z d i se , d a 6veti zda j še posebno s v e t l o . S k o r a j n e v e r j e t n o , d a j e p r e d p e t i m i m i n u t a m i p r a v t ako l e s v e t i l o , l e d a ga j o p r i k r i v a l d i m . O t r e s e m se. S k l o n j e n e pos t ave n o s i j o n e k o g a s k o z i k o r u z o . S e v e d n o s m r d i p o s m o d n i k u . I n p o v s o d s o r a z m e ­t a n e g r u d e z e m l j e .

M a r bo v o j n a r e s nekoč končana i n b o m o p o z a b i l i p r a v t a k o z l a h k a , k o .se j e zda j spe t p r i k a z a l o s o n c e ? B o m l a d a t r a v a p r e r a s l a j a r k e , l i j a k e i n s p o m i n e ?

Ponoči n a s n e n a d o m a p r e m e n j a j o . P r i s p e j o b a t e r i j s k i p o v e l j n i k G e n e r a l o v i n z n j i m Z m j u k o v i n

K o h a n j u k . K o h a n j u k je n o v i n e c v v o d u . Ne p o z n a m ga še dobro.

Oste r , l i s a s t n o s s p e g i c a m i , l i s a s t e , r d e e k a s t o r j a v e oč i i n t a n e k v r a t . L e k d o t e j c l j u b i l , K o h a n j u k , d a imaš z a o v r a t n i k o m u n i f o r m e že z a c e l o pes t p r o s t o r a ? G e n e r a l o v a n i s e m v i d e l ž e d e s e t d n i . P o ­s t a l j e še širši, o b r a z m u k a r s i j e . K n j e g o v i p o s t a v i s o d i j o p r a v z a ­p r a v še brčiće, p r s i , polno o d l i k o v a n j — i n v s e s k u p a j p o d z a s t a v o - p r a v c a t g a r d n i častnik.

»S lednj ič s m o v a s s takni l i ! « p r a v i v ese lo , k e r nas j e odkr iL » N a o p a z o v a l n i c i v a s n i b i l o , poskušali s m o že p r e k t e l e f o n a . . . «

S ede n a z em l j o , s n a m e čep ico i n j o v r ž e p o l e g sebe — h e , pravo častniško čepico n o s i , s a r n i m a m še v e d n o o g u l j e n o p i l o t k o — ter s i obriše o b r a z i n l a s e ž r o b c e m . Diši p o k o l o n s k i v o d i . Medtem k o j e m o p r i p o v e d u j e n o v j c e : „

•.Poslušajte, tovariš poročnik, žr tvovat i m o r a m o sodček v ina : povišati v a s n a m e r a v a j o v b a t e r i j s k e g a pove l jn ika . «

..Tn k j e j c Monahov? « »Nadporocnika s o prepeljali v bolnišnico.« Človek j e čudna s t v a r . Povijanja ne p o t r e b u j e m : k o bo v o j n a

'»cnčana in če o s t a n e m živ, bom p r o s i l , n a j m e o d p u s t i j o ; toda k l j u b t e m u m i j e p r i j e t n o . Se samemu s e zazd i im boljši k o t p o p r e j .

V a s i n j e p o s p r a v i l s t v a r i , jedi se k o m a j d o t a k n e : »Doma b o m o j e d l i . P r a v r e s , d o m o v g r emo . « » Tako , Gene ra l o v ! « V s t a n e m . » T u k a j imaš n a s l e d n j e naloge.«

K o v s t a n e m i n ga začnem s e z n a n j a t i z n j e g o v i m i n a l o g a m i , s e Gene ­r a l o v n e n a d o m a zmrači i n K o h a n j u k o v o b r a z i z d a j a n e m i r . Do sem «o prišli , h i t e t i , p a d a l i c e l o v močvir je , s k o r a j z a b r e d l i v sredo o k s p l o z i j e , t e k l i , i s k a l i , zašli i n n a s slednjič našli. Zato so b i l i veseli i n z a d o v o l j n i . T o d a v ese l j e j e p o l a g o m a p l a h n e l o . I n z d a j bomo o d ­šli i n j i h p u s t i l i s a m e t u k a j . L e Z i n j u k o v - k i že p o z n a mostišče — s i u d o b n o s e z u v a škornje n a t r a v i . P r i t o p o v i h j e še nekaj mož, starejših o d n j e g a . T o d a v m o j e m v o d u s t a l e d v a t e vrste; on pa S u m i l i n . K v o j a k o m s o d i , k i s e ničesar n e b o j e p a tud i ne edlljo* v o s p r e d j e : č e g r e b r e z n j i h t o l i k o bo l j e .

» M a r n imaš plašča,« vprašam G e n e r a l o v a . »Sod im, d a n a s bodo s p e t k m a l u p remen ja l i , « p r a v i nekam ne­

go tovo . • » P o g l e j ga , zv i torepca ! « »Pos lat i b i m o r a l i p r a v z a p r a v n e k e g a vodnega povel jnika i z

o s m e ba t e r i j e . Podporočnika. T a k o znano ime i m a . . . Iz zemlje­pisa, « t-

Page 6: TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_84_L.pdf · •eneboo poudarjamo načelo v*r-Arvanja in odvisnost naraščanja 0*tmih

J a c k L O N D O N W 7* # W ^ C V W # W P r . r e d . l : S t anko * t t t E N K r i s t o i D imae R i š e ; j a n e *

i š e : J a n e z G R U D F \

118. Kriš in Cok sta bila spet v Dawsonu. »Pojdiva na or-o •tran reke,« je prigovarjal Kriš. »Obiskala bova starega Dw'ghta Bandersona. Nekaj prodaja.« »Pse? Zlato jamo? Tobak?« Je sil i l • njega Cok. » Z menoj pojdi,« mu je odvrni l Kriš, »pa boš zve­del . »Bom namreč kupil tisto stvar.«

119. Kreni la sta navzdol do zamr lega Yukona. Nasprotni breg se Je navlpčno spuščal v slrugo. Proti tem pečinam jc vodila stezica. »Vidiš d im, ki se kadi iz tiste kočice?« je rekel K r i š , » T a m živi stari Dwigth Sandcrson, ki je lastnik stavbišča z a novo mesto.«

120. »Stavbišče, pa na takem kraju!« je začel sitnariti C o k . k sta se vzpenjala po drči. » Se toliko ni ravnega, da bi r a z p * ^ ! poštno znamko. Pa na tej strani reke! Vsa plovba gre o b o n e

bregu. Samo ozri se na Davvson. Se za 40.C00 prebivavcev ini^ dm

volj prostora. Vem, da ne kupuješ le puščobe za stavbišče.,, *

ŠPORT. ŠPORT • ŠPOR Pred dirko „Po Jugoslaviji"

V reprezentanci prvič tudi dva Kranjčana Jernej Kalan in Franc Hvasii m e d najboljšimi v državi

O d 29. j u l i j a p a d o 7. a v g u s t a b o le tos t r a d i c i o n a l n a v e l i k a m e d n a ­r o d n a k o l e s a r s k a d i r k a » P O J U G O ­S L A V I J I « . T e d n i so s e l e k t o r j i v K o l e s a r s k i z v e z i J u g o s l a v i j e o b j a ­v i l i t u d i dokončne r e p r e z e n t a n c e , k i nas b o d o z a s t o p a l e n a tej v e l i k i i n n a p o r n i d i r k i o d S k o p j a d o L j u b l j a n e (1600 k m ) . M e d člani d v e h s l o v e n s k i h r e p r e z e n t a n c s m o z a s l e d i l i t u d i dve i m e n i i z K r a n j a . Z v e z n i t r ene r Z v o n e ZanoŠkar j e v p r v o s l o v e n s k o e k i p o o d r e d i l t u d i 20- lc tncga Kranjčana J e r n e j a K a l a ­n a , v d r u g o s l o v e n s k o r e p r e z e n t a n ­co , k i (o b o d o s e s t a v l j a l i m l a d i p e r s p e k t i v n i t e k m o v a v c i , p a j e do­ločil 18-letnega F r a n c i j a H v a s t i j a , k i b o o b e n e m t u d i najmlajši d i r ­kač m e d v s e m i 120 nastopajočimi i z 12 držav. T o j e n e d v o m n o v e l i k o p r i z n a n j e za d v a m l a d a t e k m o v a v -c a k r a n j s k e M l a d o s t i .

J u t r i , v četrtek, b o s t a o b a K r a n j ­čana s k u p n o z o s t a l i m i r e p r e z e n ­t a n c o d p o t o v a l a v S k o p j e , k j e r b o • n e d e l j o s t a r t . P r e d o d h o d o m s m o se r a z g o v a r j a l i s t e m a d v e m a p r i z a d e v n i m a k r a n j s k i m a k o l e s a r ­j e m a , k i s t a n a m v e l i k o p o v e d a l a ne s a m o o n j u n i h športnih u s p e

K r a n j a , k i je še p o s e b e j v z a d n j e m času p o k a z a l v e l i k o r a z g i b a n o s t , k o j e p r e v z e l p o s l e p r e d s e d n i k a L u d v i k Rančiga j i n o d k a r i m a j o t u d i s v o j e g a t r e n e r j a i z L j u b l j a ­ne. K a l a n i n H v a s t i n a s t o p a t a ak ­t i v n o že t r i l e t a i n s t a d o s l e j za­beležila n e k a j z e l o l e p i h u s p e h o v . N a j n a v e d e m o s a m o n e k a j r e z u l ­t a tov iz pomembne jš ih d i r k :

J e r n e j K a l a n j e n a d i r k i p o I s t r i i n S l o v e n i j i z a s ede l v močni m e d n a r o d n i z a s e d b i od l ično 6. me ­s t o s časom z m a g o v a v c a , d a l j e 5. m e s t o v e k i p n i r a z v r s t i t v i n a d i r ­k i p o H r v a t s k i i n S l o v e n i j i i n 7. m e s t o n a l a n s k e m državnem p r ­v e n s t v u .

M l a d i H v a s t i t u d i že t e k m u j e t r e t j e l e t o . M e d več je u s p e h e p a uvršča 9. m e s t o n a letošnjem m l a ­d i n s k e m državnem p r v e n s t v u , 15. m e s t o n a d i r k i » P o I s t r i i n S l o ­ven i j i « , 22. m e s t o ( čeprav k o t m l a ­d i n e c ) m e d člani n a m e d n a r o d n i d i r k i » P o H r v a t s k i i n Sloveni j i « i t d .

I n največj i u s p e h ? O b a s t a s i b i ­l a e d i n a : »Uvrs t i t ev v s l o v e n s k o

l j i v o p r i p r a v l j a l a z a t a v e l i k i n a ­s t o p i n s t a v s a k d r u g i d a n p r e v o ­z i l a p o 150 k m . K o s m o se p o s l a v ­l j a l i , s t a n a m še d o d a l a :

»Najbol j bova srečna, če b o v a vzdržala do cilja v Ljubl jani in se 7. avgusta popoldne peljala skup­no z najbolj vztrajnimi skozi pre­lepi Kran j na končni cilj te v e l i k e dirke v Ljubljano.«

Tud i m l smo j ima želeli ob t e m velikem »krstu« čimveč športne sreče, da bi se j ima res izpolnila njuna največja želja — vzdržati d o cilja. T o pa bo že velik uspeh i n še večja spodbuda za njuno n n -daljnje delo v tem nedvomno n a j ­bolj napornem športu.

Jože Javornlk

Kranj, Jesenice, Tržič N a strelišču v P r e d d v o r u j e b i l o

P r e t e k l o n e d e l j o okTajno p r v e n ­stvo v s t r e l j a n j u z vo jaško puško za občinske ekipe, s e s t a v l j e n e i z s t re l cev , k i so n a občinskih P r v e n s t v i h d e s e g l i najbol jše r e ­zul ta te . S t r e l c i s o se b o r i l i z a vs top n a republiško p r v e n s t v o , k i bo p r i h o d n j i mesec v L j u b l j a n i . Ra zen jeseniške, t r i i ške i n k r a n j ­ske e k i p e b i m o r a l a s t r e l j a t i še škofjeloška, k i p a n i n a s t o p i l a v Popo ln i p o s t a v i .

Rezultati, doseženi v trostavu, so bili povprečni, ekipe pa so se razvrstile takole:

L K r a n j 803 k r og e . , 2. J e s e n i c e 774 k r o g o v , 3. Trž ič 760 k r o g o v .

Med posamezniki je bil vrstni r<"d naslednji:

1. J a n e z O t r i n - ( J esen i c e ) 224 krogov , 2. Božo M a l o v r h -(K ran j ) 213 k r o g o v , 3. L a d o B r e j c (Tržič) 212 k r o g o v . 4. F r a n c Ccmc ( K r an j ) 211 k r o g o v o d 300 mož­n i h .

S t r e l c i so se p o m e r i l i t u d i v h i t r e m s t r e l j a n j u , k i z a h t e v a o d v s a k o g a r p r ece j p r i s e b n o s t i i n m i r n o s t i . V tej d i s c i p l i n i s o s e n a j b o l j e o d r e z a l i Trž ičani , k i so s

II. Z V E Z N A V A T F J I P O L S K A L I G A

Triglav: Primorje 3 : 2 V p o v r a t n e m srečanju z v a t e r ­

p o l i s t i P r i m o r j a z R e k e .̂ o K r a n j ­čani v n e d e l j o v d o m Oem baze­n u p r e m a g a l i najrevnejšega r i v a l a reprezentanco za tako pomembno

I dirko, kot je dirka PO J U G O S L A - i z a d r u g o m e s t o s p r a v t a k i m re -VIJI , saj Je to ena izmed največ- z u l t a t o m , k o t s o Rečani p r e m a g a -j ih amaterskih dirk na svetu.« l i t r i g l a v a n e . T r e t j i n e so s e k o n -

V z a d n j i h t e d n i h s t a se m a r - l č a l e t a k o l e : 0 : 1, 1 : 0, 2 : 1. V s e

go le z a domačine j e d o s e g e l r a z ­položeni C o l n p r , k i j e b i l n a j b o l j ­ši i g r a v e c v b a z e n u . P r i t r i g l a v a -n i h j e b i l odličen t u d i B r a n i n e r .

D a n e s bodo V a t e r p o l i s t i T r i g l a ­va i g r a l i p o m e m b n o t e k m o I I . l i g e n a Korčul i s tamkajšnj im k l u ­b o m . — Z .

s k u p n o 38 z a d e t k i o d 40 možnih p r i s t r e l j a l i 267 k r o g o v . D r u g i s o b i l i Jeseničani s 34/198, t r e t j i p a Kranjčani s 34/179.

Najboljši v tem streljanju pa so bi l i :

1. V i l i B e d i n a (Trž ič ) 10-77, 2. J a n e z O t r i n ( Jesen ice ) 10/72, 3. L a d o B r e j c (Trž ič ) 10/72 (man j c en t r o v ) , 4. Božo M a l o v r h ( K r a n j ) 10/61, 5. F r a n c C e r n e ( K r a n j ) 10/54. - B . M .

I. Z V E Z N A P L A V A L N A L I G A

Kocmur drugič minuto pod

T R I G L A V : M L A D O S T 15.0C2 : 13.809 V n e d e l j o zvečer s o k r a n j s k i

p l a v a v c i v o k v i r u I. z v e z n e l i g e v p o v r a t n e m d v o b o j u p r e m a g a l i z a ­grebško M l a d o s t i n h k r a t i z a b e l e ­žili p r v i d v e točki (po d v e h p o r a ­z ih ) za j u g o s l o v a n s k i p l a v a l n i po ­k a l . G o s t j e , k i s o b i l i p r e d t e m poraženi t u d i v L j u b l j a n i , s o t o ­k r a t n a s t o p i l i n e k o l i k o o s l a b l j e n i - b r e z J a m n i e k e g a , Volčanška i n Jegra, p r i t r i g l a v a n i h p a j e m a n j ­k a l a Čolnarjeva.

Najhitrejš i p l a v a v e c K o c m u r j e v n e d e l j o s v o j o p r o g o p r e p l a v a l v času 59 s e k u n d i n 2 d e s e t i n k i , k a r j e n j e g o v najboljši letošnji r e z u l t a t . P o s e b n o p a j e števi lne g l e d a v c e navdušil 18 - l e tn i P e t e r B r i n o v e c , k i j e o b a k r a t z m a g a l ; z l a s t i p remočno v n o v i d i s c i p l i n i 4 - k r a t 100 m e t r o v mešano, k j e r t e k m o v a v e c n a j p r e j p l a v a v m e -tul jčkovem s l o g u , p o t e m h r b t n o , p r s n o i n n a z a d n j e p r o s t o . — T o ­k r a t z a r a d i s k o p o o d m e r j e n e g a p r o s t o r a n e m o r e m o o b j a v i t i r e ­z u l t a t o v p o s a m e z n i h p l a v a v c e v .

2.

Preklicane seje • t •

>gmaj-

okolici spet hodih njegova žena z listki, Stvar je bila nepreklicno

Ste bih na obenem zboru? ste roke glede tega. Samo za uro za tisti večer. Ne, tako 1 rav gotovo. Morda celo na seje so se zmenili: ne prej kot ob narski* pa res ne srne biti

dveh, treh, saj so se kar vrstili petih, šestih, ker nekateri priha- Tisto popoldne ie po vasi in pozimi in v pomanjkanju drtdab- jajo pozno z dela in . . . nih prireditvah izpopolnjevali M i l a n ] r seveda n a s l e d n ] l

dolge večere. In takrat ste morda }e p o i e b e j o b v ! S t i l V i a k e T h t f )

tudi vi povsem hladno in brez- p o p o l d n e s o Ui okrog z listki nie-brizno dvigali roke, volih nova % o v a i e n a ,n o b a o t r n k a _ S a m o

vodstva in se potem zdolgocase- dva sta ostala, ki bi jih bilo tre-m razsh in se niste niti vec spom- ha še obvestiti in to je Milan

Tnj te[,d.°^o4ck- , . , opravil naslednje jutro telefonsko I oda Milan se letosniega zbora l z podjetja. Bil je zelo dobre vo-

boli spornima. »Rotacija* ga je lje> smejal se je in uganial celo namreč zajela v predsedniške vr- burket da so se vsi čudili. Toda ste. Toda ze sam začeetk njego- i a m o J0 četrtka. Tisti dan mu je vega predsedmkovanja ga je te- t a j n i c a sporočila, da naslednii lo hudo spremenil: včasih priha- dan to je v petek, sploh ne bi ja pozno iz slir-.be, nervozno ka- mog[a n a sejo. Njena najbližji di cigarete m jih pospravi' tri- kolegica se bo poročila in mora deset, trideset na dan, ponoči se * „jej M dekliščino. Ne <me ,i premetava po Postelji, kosilo mn odreči. To ie za vsakega človeka ie zmeraj Prehladno ah prevroče, s t m o tnkrat v življenju. Toliko

Ko pa je v petek dopoldne ves če bi polovico odbornikov manj-srečen pregledoval dokončno pri- Halo? pravljeno gradivo za sejo in že Ko je vse to premislil, je od-v domišliiji videl uspehe novega ločil — preklicujem sejo. odbora, so ga poklicali k telefo- Popoldne, ko ie prišel domov, nu. Bil ie eden izmed odborni- je 2nova »mobiliziral* ves svoj

kov. Naravnost zgražal se je nad tolikinim nerazumevanjem. Sai je vendar mednarodna tekma! Vsa jugoslovanska javnost je trenutno

prekislo ali preslano O vsem tem je zaupno pravila

njegova žena in ne bi bilo prav, če bi raznašali okrog. Končno pa ji nisem n:ti verjel. Vprašal sem sosede. Milanove znance iz ka­varne, tovariše iz podjetja in na-•/>dnie "se — n''ena sameva, ki vča­sih tiove tudi kaj o sebi

Vsa stvar se vrti okrog se, do danes ni »sprav-! skupaj* od bora, <e ni pripravil niti ene sa-

razumevanja je pa le treba imeti.

Milan se je zahvalil za opozo­rilo in v sebi sklenil, da pač see ne bo prekhcal. A ko ie prenv-slil. .. Brez tajnice ve na prvi seji. In še očitali mu bodo, da ie birokrat, brez razumevanja za življenje. Tisto popoldne je dnrrn

. m lepo in previdno nagovor'! žen­in oba otroka, da so vse obvesti' o Preklicani seji. Namesto v pe tek. bo stvar naslednji torek. Vri

T I V T J • . i • >. i r in kraj — vse ostane neizpreme-f.acelo sr <e tako* po obenem r

me seief

zborih ,/?0)f dj-l 7 a liter,* so .Jpi kali' nekateri, ko so odha'"l dvorane. Ni se hotel poka-' preveč »PrPeŠki* že na MJJMSi začetku. .?/; to in pn^^o za dogodek. In ž« tau*< ob tei Pri­ložnosti jr zairl \HUn opremo Sipati'- »V 0***6 hi se malo •rbral'' in pomeni!}^ kd?» ie vPra-šal. Ostali «0 z močnim aplavzom in krohotom po:>.drav'<l< to inicia-

nieno. Vendar je pozabil na nekaj.

obveščevalni aparat ins tvar pre­stavil na naslednji torek.

In kot nalašč, že tisti večer ;c zvedel, da bo v torek zbor voliv­cev. Kaj zdaj? Ugibanje je bilo kratko — znova preklicati. Da bi se na hitro sestali prej ali poz­neje? Ne! Preveč važnih in pro­blematičnih stvari morajo razči­stiti in odločiti. Vsaj na prvi se­ji morajo biti vsi. Odločil se je za četrti preklic. Toda žene ni več prosil za pomoč. Niti pove­dati ji ni upal. Jezila bi se in ga ozmerjala. Šel je sam in otroka sta mu pomagala.

S prvim se je kar lepo zmenil. Toda pri drugem se je vse usta­vilo. Ta ga je celo žalil. »Sit sem že teh stvari! Vsak dan je kdo na vratih z listkom PRELOŽE­NO, PRELOŽENO... To se vleče že tedne. Kakšna resnost je to? Dvakrat sem že odpovedal

pleskarja prav zaradi tega igraika-nja. Ne iščite me več in ne pri­števajte me zraven!*

Možak je zaloputnil vrata in Milanu se je zdelo, da se mu pred očmi vrtijo vrata, vrtna ograja, (H;inia hruška... Komaj se je zbral. Ni šel več naprej do dru­gih. Vrnil se je domo--. Zvečer je jadikoval, da ga boli glava, ie­na mu je nosila obkladke in je bila v hudih skrbeh.

Kdo je naslednii dan prišel na a t l l ravzavrav ga je na to slucuno m dokončno preložena na našled-usmerjena v to. In tu pa — seja povabljeno seio, kdo na zbor vo-fm opozoril eden izmed odbornikov „ji dan. Toda dva člana sta ga odbora! Nemogoče stvari! livcev, tega Milan ni mogel več tiU ~, v, " . v e n " * r Podstavi! opozorila in rotila, naj prestavi. • _ ^ , C ^ . J . I ugotavljati. Ni prestopil praga.

Gledališka predstav* v domačem Eden je imel v podjetiu inventu- M U a m

gasivskem domu. Tjkez-t gosto- r o > drugi — družinske dolžnosti.. s e >e m

vania že^doho m bilo. Celo pla- 2eni je obljubil, da bo šel z njo slil. lan kati so že zunai! v l^ubl\ano zaradi pomladanske se s po

Milan IJo srt kullv.n

Milanu je zaprlo sapo. Sesedel se je na bližnji stol in se • zami-

imislil in poglobil se ie va­jino mero samokritičnosti,

Milan ie prvič ču»l, da ga ie garderobe. Neopravičeno? Ne! kot je bil pač vajen. In . . •? Pri-raldo sram, da ie brez posluh t Milan je bil človek, še več, bil ,e znati si je moral lastno slabost —

Uytt in -,'no-"a dvignili čaše: »Naiza kultr.rr.o življenje prezrl tak dolgoletni očka in zvesti mož. ni moč proti večini, proti volji! ' ' W Predsednik'* Dali s o mu pro- dogodek in napovedal sejo prav Prestavil je znova vse na petek. In končno, kaj bi pomenila seja,

gotavljati. Ni prestopil praga. Ni': v službo ni šel! Ves den je polegal z mrzlimi obkladki na čelu, jemal praške in je bil skraj­no siten, da so se ga vsi bali.

Od takrat se ni več zmenil za seje in odborniki imajo spet mir.

• K.Makuc

A O n d a n s e m j o m a h n i l v l i c o Škof je L o k e i n o k < v

z a n e s l a t u d i v v a s Suho . ic™* "* s i o g l e d o v a l n a s e l j e , s e m se °' ^ n i l , d a m o r a b i t i tam n e k j * 1 * " ^ k m e t i j s k o p o s e s t v o z več w t

t U d i

s t o g l a v ž iv ine. Končno 6 e m *' l e d o k o p a l d o prostora, kj k m e t i j s k o p o s e s t v o . P r e d ^ B t ° ' j e b i l a d o k a j n e n a v a d n a rJU^^ m i s l i l s e m , d a s e m zašel ^ * ^ > e :

z e r va t « n e r e d a . O b s h r a m b i v " ^ t i j s k i h s t r o j e v j e b i lo r a z m n a d e s e t i n e v r eč o d u

t * n i B

g n o j i l a . G n o j j e b i l razme^T**** p o l e g h l e v o v . K m e t i jslcim* 1 1

k o v n j a k o m i z t e g a p o , ^ . * ^ s v e t o v a l , d a b i č i m P r e j

J a * g n o j n o j a m o . - P a to se U r e d ' : ! i

največ je g r a j e j e p r a v * j V s * ' v r e d n a g n o j n i c a , k i teče i 8 O t 0 v 0

po i z d o l b e n i » s t rugi « čez ? ***** po tok . K o t m i je n e k d o 2 ? * ta p o t o k u p o r a b l j a j o l j ud j e P a l * s e d n j i h hiš z a kuhan je i « 1 2 ^ u p o r a b o . Z malo dobre vo r t u d i n a k m e t i j s k e m po»e«T ^ S u h i tega n e r e d a lahkn. ***

• D a b i vsa j ž e ods t r an i l -l e s e n i m o s t čez Savo, ^ s t * r i v o r n i k z B l e j s k o r ^ b r a v o ^ V * " čez t a m o s t so s e namreč v s t a v o v o z i l i z m o t o r j i . M c « t ** r o k k o m a j n e k a j več kot I? _ N o , e n e g a i z m e d teh treh j ? 1 * ' b o m o m e n i l , j e » o d n e s l o ^ 5 s e m p o t e g n i l b e l e žn i co ir, * K R 12-163, K R 12-750 V * * * * ' * 13-775. T o s o m e n d a J L * 8

grešniki, k i s e vozi jo ^ J h ^ « S o t u d i d r u g i i n ima jo s r ^ T * * 1 " j i h n i s e m z a l o t i l . • !

A K o s e m taval po r a ^ škem k o n c u , s e m se u a t a ^ M 3 * * n a kopališču v Radov i T * kakšen ž i v žav ! N e k i otro> K, k m a l u s t o p i l n a t rebuh fc« l e t a l na s o n c u . P a še erto Radov l j i čanom očitati i n . m o r m a d a s e m b i l že jen kot ' s r e ^ T J * re. S a m o z n a v a d n o vodo z a d o v o l j i l . K o s e m spraš^T? •• b i f e j u , s e m z v e d e l , da s o ^ L 5 0

z a n j n a kopališču, s a m o S ? " * n i , k i b i z a b i f e skrbel vT > R * r

bo t o l e k a j pomagalo. ' < * ^ »

• Vhod v kranjski letni v -» P a r t i z a n « j e sedaj r * ^ ! ^ • d r u g e m koncu i n prav ' » z v ^ 1 * s e m ga m o r a l , da sem ^ ° > L a h k o b i vsaj nekje o ^ * ^ -s k r o m e n n a p i s , da tam ; 1 !

v o d i po t v letni kino K o ^ prišel d o k i n a , je sledilo H razočaranje. P o t do vhoda i * ^ " * mogoča. B l a t o in luže so m i v s o v o l j o do f i l m s k e umetno*^ C e s o i m e l i t o l i k o peska tn vo l j e , d a so s i uredil i vhcS v l a h k o p o s u l i še tisti k-atek ček ceste. I n na koncu š e tT~f;-razočaranje. S k o r a j bi m 0 nTTi povozil, ko s e m šel iz k inV^v vtm, z a k a j p u s t i j o , da se invv fcgr z a v t o m o b i l i i n motorii * peljejo p r a v d o v h o d a . k 0

tako i n t a k o m a l o prostora

A V čakpin'ci n a kran<«ki a « * , b u s n i po s t a ii s e m zaman J v ^ v o z n i ro- i škofjeloškega avteSZ! n e g a p o d j e t j a »Transturist-. y ni m . d a j e t r e b a p r a v malo tnTu d a b i ga n e k d o i z o b e s i l C E J T ^ -

bo nih<*e našel, bom v kr»»\J* to s t o r i l j a z . *r*tkw*

P a n a j bo za danes dovoli <» vas d o p r i h o d n j e srede p r « ^ p o z d r a v l j a i n se priporoča vaj

B O D I C A J ?

G L A S v vsako hiSo