Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30

E: info.ukom@gov.si

www.ukom.gov.si, www.vlada.si

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 20. december 2018

13. redna seja Vlade RS Vlada sprejela izhodišča za pripravo rebalansa proračuna 2019 Vlada je na današnji seji sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2019 in razrez proračunskih odhodkov. Določila je tudi terminski načrt priprave predloga rebalansa in predlagateljem finančnih načrtov naložila, da predloge svojih načrtov pripravijo do 10. januarja 2019. Državni proračun bo zaradi v letošnjem letu sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, ki vplivajo na višji obseg proračunskih izdatkov, s 3. januarjem 2019 neuravnotežen. Ker zaradi parlamentarnih volitev letos niso bile pripravljene spremembe proračuna za leto 2019, je treba pripraviti njegov rebalans, sicer bo izvrševanje državnega proračuna in ostalih enot sektorja države (pokojninske in zdravstvene blagajne ter občinskih proračunov) oteženo. Vlada je zato danes sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa in razrez proračunskih odhodkov ter določila terminski načrt priprave predloga rebalansa. Predlagatelji finančnih načrtov morajo do 10. januarja pripraviti predloge finančnih načrtov, vključno z obrazložitvami načrtovane porabe, pri čemer morajo upoštevati obseg, določen v razrezu odhodkov. Razrez je pripravljen tako, da doseže zgornjo mejo dopustnih izdatkov državnega proračuna v višini 10,160 milijarde evrov, kot jo določa spremenjeni Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2018-2020. Ta kot cilj za leto 2019 določa presežek državnega proračuna v višini 0,3 odstotka BDP. Vlada je proračunskim uporabnikom naložila, da pri oblikovanju finančnih načrtov za prihodnje leto načrtujejo pravice porabe v obsegu, ki omogoča izpolnitev vseh obveznosti iz veljavnih predpisov in iz sklenjenih sporazumov s sindikati javnega sektorja. Svoje aktivnosti morajo načrtovati predvsem v tiste vrste investicij, ki imajo največji multiplikator na gospodarsko rast. Višino EU sredstev in pripadajoče slovenske udeležbe za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 morajo načrtovati v skladu s sprejetim izvedbenim načrtom Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020. Načrtovati morajo tudi pravice porabe za stroške, povezane s pripravo na predsedovanje EU. Predlagateljem finančnih načrtov, ki za proračunsko leto 2019 ne morejo načrtovati svojih finančnih načrtov v obsegu, določenem v razrezu, je vlada naložila, da izvedejo ukrepe za znižanje proračunskih odhodkov iz svoje pristojnosti. Če je za njihovo izvedbo potrebna sprememba predpisov ali slednjo načrtujejo tudi sicer zaradi spremenjenih okoliščin in programskih vsebin ter bo vplivala na izvrševanje njihovih finančnih načrtov v prihodnjem letu, jim je vlada naložila, da predloge zakonov in drugih predpisov, o katerih mora odločati vlada, pripravijo in jih do 10. januarja 2019 predložijo vladi. Ministrstvu za javno upravo je vlada naložila, naj pripravi predlog načrta ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem države za leto 2019 ter ga prav tako predloži vladi do 10. januarja. Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano pa je vlada naložila, naj pripravita predlog načrta izvajanja finančnih instrumentov in ga v omenjenem roku predložita vladi. Vir: MF Vlada sprejela program financiranja državnega proračuna za 2019 Vlada je danes sprejela Program financiranja proračuna RS za leto 2019. Ob upoštevanju že zagotovljenih sredstev je za financiranje izvrševanja državnega proračuna za prihodnje leto potrebno financiranje v višini 2.141.481.009,47 evra, možno pa je tudi predčasno financiranje dela proračunskih potreb za leti 2020 in 2021. Glede na sprejeti državni proračun za leto 2019, ki izkazuje presežek bilance A v višini 53.791.704 evrov, in primanjkljaj bilance B v višini 341.240.314 evrov ter ob upoštevanju potrebnega financiranja zapadlih glavnic v letu 2019 v višini 2.967.663.560 evrov je potrebno financiranje v višini 3.255.112.170 evrov. Del financiranja državnega proračuna za leto 2019 v višini 570.496.580,27 evra je že zagotovljen iz naslova predfinanciranja, izvršenega z zadolžitvijo v letu 2018, in iz naslova kupnine od prodaje kapitalskih naložb (prodaja deleža v NLB) v višini 543.134.580,27 evra. Ob upoštevanju že zagotovljenih sredstev je za financiranje izvrševanja državnega proračuna za prihodnje leto potrebno financiranje v višini 2.141.481.009,47 evra. Glede na oceno stanja dolga državnega proračuna na dan 31. december 2018 v višini 29.180.664.238 evrov oziroma 63,8 % BDP in ob predpostavki izvedenega financiranja v višini 2.141.481.009,47 evra ter odplačil dolga v letu 2019, bo dolg državnega proračuna konec leta 2019 znašal 28.354.481.687,47 evra oziroma 58,4 % BDP. Poleg financiranja izvrševanja državnega proračuna za leto 2019 je v skladu z zakonom o javnih financah dovoljeno tudi predčasno financiranje dela proračunskih potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Največji dodatni obseg zadolževanja, ki ga zakon dovoljuje za ta namen v letu 2019, je vsota odplačil glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v letih 2020 in 2021. Pri izvrševanju zadolževanja v okviru maksimalnega dovoljenega obsega zadolževanja v 2019 bo predfinanciranje lahko izvršeno le do višine, ki bo skladna ciljem in dinamiki zmanjševanja presežnega dolga sektorja države nad 60 % BDP, določenega z veljavnim Programom stabilnosti. Dejanski obseg izvršitve predfinanciranja je odvisen tudi od razmer na finančnih trgih v letu 2019 in ocene teh razmer v letu 2020. Predlagani izbor in struktura instrumentov financiranja izhaja iz strateških ciljev in načel zadolževanja, upošteva pa tudi strategijo izvajanja financiranja, katere poglavitno načelo je kombiniranje predvidljivosti in prožnosti. Le tako se je pri izvedbi programa mogoče primerno odzivati na spremembe tržnih razmer. Načelo prožnosti je posebej pomembno v kriznih tržnih razmerah, ko je financiranje državnega proračuna potrebno zagotoviti z alternativnimi scenariji izvedbe zadolževanja. Predvidljivost se v programu ohranja z navedbo obsega potrebnega financiranja in instrumentov financiranja. Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno financiranje z izdajo državnih obveznic in zakladnih menic. V okviru pogojev iz programa financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja, navedeni v programu. Vrsto instrumentov financiranja, njihovo ročnost in dinamiko izdaje bo določilo Ministrstvo za finance na podlagi odločitve ministra v odvisnosti od tržnih razmer ter v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja in srednjeročni strategiji upravljanja državnega dolga. Vir: MF

Vlada določila kvote pravic porabe za prvo trimesečje 2019 Vlada je na današnji redni seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2019 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote porabe za obdobje od januarja do marca 2019 (prvo trimesečje). Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2019 potrdi vlada. Predlagana kvota za prvo trimesečje leta 2019 znaša 2,69 milijard evrov, kar je 27,7 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprejetega proračuna za leto 2019. Predlog nima dodatnih finančnih posledic za proračun, ampak omogoča proračunskim uporabnikom prevzemanje obveznosti v okviru veljavnega proračuna za prvo trimesečje 2019. Vir: MF Vlada se je seznanila z informacijo o vsebini končnega poročila o izvedbi projekta: Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. (TEŠ) je dolžna poročati ministrstvu pristojnemu za finance (v nadaljevanju: MF) in ministrstvu pristojnemu za energijo (v nadaljevanju: MZI) o izpolnjevanju obveznosti in jamstev podanih za investicijo v blok 6 TEŠ. Investicija v blok 6 TEŠ je bila zaključena in blok 6 redno obratuje z vsemi potrebnimi dovoljenji zato je MZI družbo TEŠ pozvalo, da dostavi recenzirano končno poročilo o izvedeni Investiciji. Recenzijo Končnega poročila o izvedbi projekta: Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj je izvedla družba Deloitte svetovanje d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana. Iz končnega poročila izhaja, da je pri investiciji v blok 6 TEŠ družba TEŠ prekršila določila 4., 5., 6., in 7. člena Pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve nadomestnega bloka moči 600 MW v TE Šoštanj sklenjene med Republiko Slovenijo in družbo TEŠ. Vir: MzI Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 – junij 2020 Vlada je sprejela gradivo Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 – junij 2020 ter ga posredovala v sprejetje Državnemu zboru. Gradivo zajema dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v institucijah in organih EU, predvsem v Svetu, ter usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. S tem želi vlada prispevati k pregledni politiki Slovenije v evropskih zadevah, seznaniti širšo javnost z odprtimi vprašanji, s katerimi se srečujeta EU in Slovenija kot država članica, ter spodbuditi dovolj zgodnjo razpravo, da bi tako v čim večji meri lahko sledili našim interesom, ob tem pa prispevali k skupnim evropskim ciljem. Hkrati je dokument širši okvir za pripravo stališč Republike Slovenije, ki jih vlada pri svojem vsakodnevnem delu zastopa v institucijah EU. Dokument sestavljata 1) predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2019 – junij 2020, v katerem so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje v institucijah EU v tem obdobju, ter 2) prednostne naloge za delo v Svetu v obdobju januar 2019 – junij 2020, kjer so podrobneje predstavljene sektorske prednostne naloge po področjih. Prednostne naloge na podlagi temeljnih okvirnih

stališč deklaracije predstavljajo stališča Slovenije do posameznih predlogov, ki bodo v skladu z delovnim programom Evropske komisije ter 18-mesečnim programom tria predsedujočih držav Unije (Romunija, Finska in Hrvaška) obravnavani v Svetu EU. Vir: MZZ Določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018 Vlada je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018. Osnovni namen določitve deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe s sklepom je zagotovitev podlag za usklajeno ravnanje družb za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcev javne službe ter za preverjanje in nadziranje izpolnjevanja predpisanih obveznosti prevzema in oddaje odpadne embalaže, ki jih družbam za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcem javne službe nalaga Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Nekaj podjetij je med letošnjim letom vložilo popravke obračunov okoljske dajatve za prvo četrtletje leta 2018, kar ima vpliv na deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018, kot so bili določeni s Sklepom o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018. Na podlagi osveženih podatkov Finančne uprave RS so bili ponovno opravljeni vsi izračuni v skladu z metodologijo iz priloge 2B iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in na novo določeni deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018. Vir: MOP Vlada se je seznanila s Konsolidiranim letnim poročilom skupine DRI za leto 2017 V skladu s 56. členom ZGD-1 mora družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe), pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe. Družba DRI upravljanje investicij d.o.o. je konec leta 2016 pripojila družbo GI ZRMK d.o.o., s čimer je nastala obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega letnega poročila. Vlada, ki v skladu z 10. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) uresničuje pravice edinega družbenika obvladujoče družbe DRI d.o.o., ima pravico, da se seznani s konsolidiranim letnim poročilom. Skladno s 15. členom Akta o ustanovitvi družbe DRI upravljanje investicij d.o.o. nadzorni svet družbe potrjuje konsolidirano letno poročilo. Nadzorni svet mora glede na 17. člen Akta o ustanovitvi pregledati in preveriti vse podlage za konsolidirano letno poročilo ter o rezultatu preveritve sestaviti pisno poročilo za edinega družbenika. V poročilu mora navesti, na kakšen način in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom, hkrati pa mora zavzeti stališče tudi do revizijskega poročila. Če nadzorni svet potrdi konsolidirano letno poročilo, se to šteje za sprejeto. Vlada se kot edini družbenik zato s konsolidiranim letnim poročilom skupine DRI zgolj seznanja. Iz konsolidiranega letnega poročila je razvidno, da: - so prihodki skupine DRI v letu 2017 znašali 25, 405 mio EUR; - so odhodki skupine znašali 23,796 mio EUR; - da je ustvarjeni čisti poslovni izid znašal 1,32 mio EUR.

V skupino DRI sicer sodi tudi Evropsko gospodarsko interesno združenje Čezmejna železniška proga Trst – Divača (EGIZ Trst – Divača). v katerem je DRI upravljanje investicij d.o.o. poleg italijanskega partnerja obvladujoča družba, vendar EGIZ ni vključen v konsolidacijo, ker njegova vključitev po mnenju DRI ni pomembna za resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida (upoštevaje 7. in 8. odstavek 56. člena ZGD-1), kajti pri tem subjektu ne gre za kapitalsko gospodarsko družbo, temveč za gospodarsko interesno združenje.

S sklepom se predlaga tudi imenovanje revizorja računovodskih izkazov družbe in skupine DRI za obdobje 2018 – 2021. Predlagana revizijska družba Deloitte revizija iz Ljubljana je bila izbrana po postopku javnega naročanja. Vir: MzI Vlada je sprejela Akt o ustanovitvi DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o Vlada v vlogi ustanoviteljice in edine družbenice družbe DRI upravljanje investicij d.o.o. sprejema akt o ustanovitvi družbe. Akt se sprejema zaradi uskladitve z Zakonom o cestah. Akt o ustanovitvi družbe DRI upravljanje investicij, d.o.o. se usklajuje z določbo 10. člena Zakona o cestah, po kateri vlada izvršuje pravice in dolžnosti iz naslova kapitalske naložbe v družbi. Za spremljanje kapitalske naložbe je po zakonu pristojno Ministrstvo za infrastrukturo. Navedeni ureditvi so prilagojene določbe akta o ustanovitvi tako, da je omogočeno učinkovito izvrševanje nalog upravljanja in spremljanja kapitalske naložbe. Družba DRI upravljanje investicij d.o.o. ima status notranjega izvajalca v skladu z Zakonom o javnem naročanju. To med drugim pomeni, da mora družba ostati v 100% lasti Republike Slovenije ter da mora naročnik (Republika Slovenija) to družbo obvladovati na primerljiv način kot svoje službe. Tej zahtevi je prilagojena tudi vsebina akta, ki se odraža v večjem nadzoru vlade in resornega ministrstva nad družbo ter imenovanju članov nadzornega sveta. Vir: MzI Uredba o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih Vlada je izdala Uredbo o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih. S spremembo zakonov, ki urejata kmetijstvo in kmetijska zemljišča je potrebno urediti državno službo za upravljanje in vzdrževanje osuševalnih in namakalnih sistemov (državna javna služba). Nova Uredba določa vsebino zahtevka za izplačilo za upravljanje in za vzdrževanje ter poročila. Uredba je pripravljena tudi zaradi zmanjševanja administrativnih ovir. Uredba določa naloge državne javne službe ter način izvajanja državne javne službe, financiranje, dolžnosti izvajalca državne javne službe, vsebino pogodbe, program upravljanja in programe vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov (HMS) ter način poročanja. Državna javna služba se opravlja na območju Slovenije. Državna javna služba po uredbi je upravljanje in vzdrževanje osuševalnih in državnih namakalnih sistemov (ki so vpisani v evidenco osuševalnih in namakalnih sistemov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo). Upravljanje med drugim zajema naloge, kot so: priprava programov vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov, nadzor nad delovanjem osuševalnih in državnih namakalnih

sistemov ter strokovni nadzor pri izvedbi vzdrževalnih del za te osuševalnih in državnih namakalnih sistemov, priprava vmesnih in letnih poročil za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, osveževanje podatkov za vodenje evidence osuševalnih in namakalnih sistemov, druge naloge, opredeljene v letnem programu upravljanja. Naloge vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov se morajo izvajati tako, da se zagotavlja nemoteno delovanje objektov in naprav hidromelioracijskih sistemov v skladu z njihovo namembnostjo. Naloge vzdrževanja se opravljajo v okviru rednih in investicijskih vzdrževalnih del. Vir: MKGP Uredba o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. Uredba določa namen, upravičence, pogoje in postopek za dodelitev pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje:

primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja,

živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola živali na kmetijskem gospodarstvu z veterinarsko napotnico ali usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni ter

gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih za primer pogina zaradi bolezni. Do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje so upravičena kmetijska gospodarstva, ki se v Sloveniji ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov. S spremembo uredbe se dviga višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov na 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Prav tako se s spremembo uredbe dviga višina sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali na 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Vir: MKGP Spremembe in dopolnitve Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz PRP RS 2014–2020 Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Uredba se spreminja in dopolnjuje predvsem zaradi spremembe gradbene zakonodaje, ki se je začela uporabljati 1. 6. 2018, ter zaradi ugotovitev revizije Evropske Komisije Umbrella 2018, v kateri so bila dana priporočila za podrobnejše določbe glede zaključka naložbe ter dokazil ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev. Poenostavljena je opredelitev ureditve enostavnih ali nezahtevnih objektov z večjo uporabo lesa. Pri naložbah v pred-industrijsko predelavo lesa uredba na novo opredeljuje mali obseg predelave lesa.

Druge spremembe so predvsem tehnične, njihov cilj je povečati jasnost in skladnost besedila uredbe, popraviti sklice in izraze v uredbi oziroma odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri administrativni obravnavi vlog, ki so prispele na že objavljene javne razpise. Vir: MKGP Sprememba in dopolnitev Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto. Sprememba in dopolnitev uredbe je bila potrebna zaradi odprave neskladja med tekstualnim in grafičnim delom DLN. Vir: MOP Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Sprejeta uredba uvaja razlikovanje nagrobnih sveč na elektronske in druge nagrobne sveče. Te se kljub podobni sestavi po končani uporabi pomembno razlikujejo, saj je masa odpadne elektronske nagrobne sveče skoraj enaka masi nove, medtem ko je masa drugih odpadnih nagrobnih sveč zaradi zgorevanja sestavin bistveno manjša kakor pri novih nagrobnih svečah. Podatki o količini nagrobnih sveč bodo uporabljeni za izračun obveznosti proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč pri ravnanju z nastalimi odpadnimi nagrobnimi svečami, bo ločena evidenca elektronskih in drugih nagrobnih sveč, danih na trg, pripomogla k natančneje določenemu deležu obveznosti prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč in boljšemu delovanju sistema ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Vir: MOP Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke Z uredbo se glede na sklep, ki ga je sprejela Meddržavna komisija za cestni predor Karavanke na podlagi tretjega odstavka 12. člena meddržavne pogodbe o cestnem predoru skozi Karavanke na 31. zasedanju 29. novembra 2018 v Ljubljani, zvišuje višina cestnine za vozila cestninskega razreda R1 (vozila do 3,5 t NDM), in sicer s 5,90 EUR brez DDV na 6,07 EUR brez DDV. Iz enakega razloga se za vozila cestninskega razreda R1 zvišuje tudi vrednost neprenosljive točkovne karte, in sicer s sedanjih 26,39 EUR brez DDV na 26,97 EUR brez DDV. Omenjeno zvišanje višine cestnine oziroma vrednosti točkovne karte za cestninski razred R1 je posledica sklepa, ki ga je Meddržavna komisija za cestni predor Karavanke sprejela v letu 2015, in sicer, da se višina cestnine za vozila do 3,5 t NDM enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v predhodnem letu. Višina cestnine se uskladi na podlagi harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP), kot ga objavlja Statistični urad Evropske unije (Eurostat) za preteklo leto, pri čemer se upošteva srednja vrednost za območje Slovenije in Avstrije. Z novelo uredbe se ne zvišuje višina cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke za vozila nad 3,5 t NDM (tovorna vozila), ker je cestninjenje tovornih vozil urejeno z zakonodajo EU, ki predpisuje, da se višina cestnine za omenjena vozila določa glede na stroške

upravljanja, vzdrževanja in razvoja cestninskega omrežja. Določanje višine cestnine za tovorna vozila ni v pristojnosti meddržavne komisije, ampak državi pogodbenici višino cestnine, ki jo morajo plačevati tovorna vozila za uporabo cestnega predora Karavanke, določata povsem samostojno ob upoštevanju pravil zakonodaje EU. Učinek predlagane uskladitve višine cestnine za vozila cestninskega razreda R1 je v letu 2019 ocenjen na pribl. 260.000 do 320.000 EUR neto dodatnih prihodkov, odvisno od realizirane rasti prometa v prihodnje. Vir: MzI Soglasje vlade k dopolnitvi Letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018 za Slovenske železnice Vlada je danes dala Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) soglasje k dopolnitvi Letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018 v delu, ki se nanaša na družbo Slovenske železnice oziroma Skupino Slovenske železnice z dne 10. decembra 2018. Državni zbor je 13. julija 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki pomembno učinkuje tudi na posamezne določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). S sprejemom strategije se je tako prenehala uporabljati prehodna določba 84. člena ZSDH-1, ki je določala, da uprava SDH do uveljavitve strategije za razpolaganje s kapitalskimi naložbami države nad skupno knjigovodsko vrednostjo 20 milijonov evrov ali kapitalskim deležem nad 25 % potrebuje soglasje državnega zbora na predlog vlade. V letni načrt upravljanja, ki ga v skladu z ZSDH-1 sprejme uprava SDH na podlagi sprejete strategije, morajo biti vključeni tudi podrobnejši cilji razpolaganja v posameznem poslovnem letu. V ZSDH-1 je med drugim določeno, da se v letnem načrtu opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju (ali razpolaganju) posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Letni načrt pripravi uprava in k njemu poda soglasje nadzorni sveta SDH najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto. Iz namena in zasnove ZSDH-1 sicer izhaja, da se letni načrt upravljanja naložb iz 30. člena ZSDH-1 nanaša na vse relevantne naložbe, vendar samo besedilo členov ZSDH-1 eksplicitno ne prepoveduje možnosti priprave letnega načrta le za posamično naložbo. ZSDH-1 tudi ne vsebuje posebnih določb glede sprememb oz. dopolnitev (posameznega) letnega načrta, vendar izhajajoč iz narave letnega načrta lahko ugotovimo, da se le ta pripravi za posamezno leto in da se tako v primeru sprejema kot tudi v primeru dopolnitve lahko uporabijo splošne določbe ZSDH-1 glede sprejema letnega načrta. Vlada je s sklepom z dne 21. december 2017 dala SDH soglasje k Letnemu načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018. Letni načrt upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi Slovenske železnice se dopolnjuje z dodatnimi upravljavskimi aktivnostmi. Vir: MF Vlada sprejela spremembe akta o ustanovitvi sklada za nasledstvo Vlada je na današnji redni seji sprejela spremembe in dopolnitve Akta o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo. S sprejetimi spremembami vlada sledi nasvetu Službe Vlade RS za zakonodajo, da se akt dopolni z vidika pristojnosti in nalog, ki so bile javnemu skladu podeljene po sprejemu akta o ustanovitvi. Ob pripravi predloga Akta o spremembah Akta o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada je Služba Vlade RS za zakonodajo Ministrstvu za finance svetovala, da Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada dopolniti tudi z vidika pristojnosti in nalog, ki so bile skladu podeljene po sprejemu akta o ustanovitvi. Določbe se dopolnjuje zaradi nalog in pristojnosti, ki jih določata Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 ter Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana. Istočasno se s spremembami akt usklajuje tudi z določbami Zakona o javnih skladih.

Vir: MF Vlada sprejela odzivno poročilo glede zbirne bilance stanja Vlada je na današnji redni seji sprejela Odzivno poročilo na revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja proračuna na 31. december 2017. Računsko sodišče RS je v zvezi z revizijo Zbirne bilance stanja Proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017 vladi podalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Vlada je danes sprejela besedilo odzivnega poročila, v katerem je predstavila odziv na navedbe Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu Zbirna bilanca stanja Proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017. Računsko sodišče je pri reviziji terjatev za sredstva, dana v upravljanje, ugotovilo, da ministrstva ne razpolagajo z dovolj podrobnimi analitičnimi evidencami o terjatvah za sredstva, dana v upravljanje. Pri pridobivanju podatkov o vrednostih teh terjatev se v pomembnem delu opirajo na podatke upravljavcev teh sredstev, ti podatki pa niso zanesljivi. Ministrstva, ki dajejo sredstva v upravljanje, ne zagotavljajo ustreznega nadzora nad evidencami upravljavcev sredstev in s tem tudi ne nad sredstvi, danimi v upravljanje. Zaradi opisanih pomanjkljivosti v evidencah in slabosti v sistemu nadzora nad sredstvi, danimi v upravljanje, ni bilo mogoče pridobiti ustreznih in zadostnih dokazov o pravilnem stanju terjatev, za sredstva, dana v upravljanje, v zbirni bilanci stanja na dan 31. 12. 2017. Ministrstvo za finance je skupaj z ministrstvi, ki imajo pri sredstvih, danih v upravljanje, največji delež terjatev, pripravilo načrt aktivnosti za vzpostavitev nadzora, ki bo zagotavljal pravilne nabavne vrednosti osnovnih sredstev, popravke vrednosti osnovnih sredstev in popolnost analitičnih evidenc sredstev, danih v upravljanje. Vir: MF Seznanitev vlade s poročilom delovne skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja Vlada se je danes seznanila s poročilom medresorske delovne skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma. Vlada je za izvedbo nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranje terorizma v Sloveniji ustanovila medresorsko delovno skupino, ki mora o svojem delu enkrat letno poročati vladi. Ustanovljena je bila na podlagi priporočil ocenjevalcev v 4. krogu ocenjevanja Slovenije s strani odbora Moneyval. Ocenjevalci so v okviru 5. kroga ocenjevanja v zvezi z nacionalno oceno tveganja predlagali vrsto aktivnosti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki so bile vključene v Akcijski načrt za izboljšanje tehnične (zakonodajne) usklajenosti ter Akcijski načrt za izboljšanje učinkovitosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Vlada je akcijska načrta sprejela na zadnjem decembrskem zasedanju leta 2017. V skladu z Akcijskim načrtom so bile v letu 2018 med drugim izvedene naslednje aktivnosti:

- Izvedba analize tveganja za pranje denarja in financiranja terorizma za področje iger na srečo, ki jo je izvedla Finančna uprava RS;

- Urad RS za preprečevanje pranja denarja je naredil pregled področja neprofitnih organizacij (ki niso bile v zadostni meri vključene v prejšnjo izvedbo nacionalne ocene tveganja), vključujoč statistične podatke (njihovo število, število zaposlenih, prihodki itd.) skupaj s podatki o morebitni vpletenosti neprofitnih organizacij v zadeve, ki jih analizira urad zaradi suma storitve kaznivih dejanj pranja denarja in financiranja terorizma. Podatki tega pregleda bodo vključeni v posodobljeno nacionalno oceno tveganja, katere aktivnosti se bodo pričele v letu 2019, poročilo pa bo posredovano vladi najkasneje do konca leta 2020. Na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma mora Slovenija izvesti nacionalno oceno tveganja

najmanj vsake štiri leta (zadnje posodobljeno poročilo je bilo namreč sprejeto novembra 2016);

- Na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so bile sprejete naslednje smernice: smernice za dajalce kreditov in kreditne posrednike, smernice Agencije za trg vrednostnih papirjev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, smernice za izvajanje omenjenega zakona za notarje, računovodske servise in davčne svetovalce ter za koncesionarje in prireditelje iger na srečo;

- Na podlagi omenjenega zakona so bili sprejeti naslednji pravilniki: pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati video elektronska identifikacijska sredstva, pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah, pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma, pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov, pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih, pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije, pravilnik o službeni izkaznici inšpektorjev za preprečevanje pranja denarja ter pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.

- Na podlagi omenjenega zakona je bila sprejeta Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Slovenska delegacija je morala poročati o napredku v zvezi z uresničevanjem priporočil ocenjevalcev na zasedanju MONEYVAL, ki je potekalo med 4. in 7. decembrom letos v Strasbourgu. Vir: MF Vlada seznanjena s poročilom Urada za preprečevanje pranja denarja za leto 2017 Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o delu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leto 2017. Urad RS za preprečevanje pranja denarja mora na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma najmanj enkrat letno o svojem delu poročati vladi. Tokratno poročilo je že dvaindvajseto poročilo vladi, nanaša pa se na leto 2017. obdobje od dne 1.1. 2017 do dne 31.12. 2017. V poročilu so predstavljeni podatki iz vseh temeljnih področij delovanja urada, podatki o poslovanju urada ter nekateri statistični podatki o delovanju ostalih državnih organov, ki so prejemniki izdelkov urada ali urad z njimi sodeluje pri izvajanju predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. V letu 2017 je urad prejel podatke o 53.108 gotovinskih transakcijah nad 15.000 evrov. Primerjava podatkov o sporočenih gotovinskih transakcijah za zadnja leta kaže na trend rasti (pred tem smo v obdobju od 2008 do 2015 zaznali trend upadanja) skupnega števila sporočenih transakcij po povprečni 8 % stopnji letno, medtem ko se je povprečen znesek na sporočeno gotovinsko transakcijo v letu 2017 celo znižal. Struktura sporočenih gotovinskih transakcij glede na sektor pošiljatelja ostaja enak. Največ sporočenih gotovinskih transakcij je urad prejel iz bančnega sektorja. V obravnavanem obdobju so organizacije uradu sporočile podatke o 9.733 transakcijah v skupnem znesku 787.483.027 evrov, ki so jih družbe iz bančnih računov odprtih v Sloveniji izvršile družbam s sedežem v tvegani državi ali na bančne račune odprte v tvegani državi. Večji del teh nakazil oziroma 7.329 transakcij so izvršile slovenske družbe, medtem ko so 2.404 transakcije izvršile tuje družbe z računom odprtim pri slovenski banki.

V letu 2017 je bilo na slovenskem delu meje Skupnosti skupno prijavljeno 110 prenosov gotovine čez mejo in sicer 61 vnosov in 49 iznosov gotovine. Skoraj dve tretjini oziroma 65%

vseh vnosov v se nanaša na nakup vozila, medtem ko se skoraj 60 % vseh iznosov nanaša na prenos gotovine na ladje.

Na področju sumljivih transakcij je urad v letu 2017 prejeli 558 prijav, pri katerih so bili podani nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zvezi z vsemi temi prijavami je urad odprl zadeve in pričel z zbiranjem podatkov. Med prijavitelji so tudi leta 2017 prevladovale banke (426 prijav oziroma 76,34% delež vseh prijav), število prijav pa se je zvišalo za 24,3 %. Urad je v letu 2017 zaključil z obravnavo v 435 zadevah. Od vseh teh zaključenih zadev je urad v 243 primerih policiji/državnemu tožilstvu posredoval obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v 117 zadevah pa je urad pristojnim organom posredoval informacije zaradi ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj. V 75 zadevah urad z analizo ni potrdil v začetku izkazanih razlogov za sum pranja denarja. Med predhodnimi kaznivimi dejanji, iz katerih najverjetneje izvira umazan denar, je bilo v leta 2017 največ kaznivih dejanj goljufije, ki so jim sledila kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčne zatajitve in uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva. V nekaterih zadevah, kjer je urad izdal odredbo o začasni zaustavitvi transakcij, so tudi sodišča izdala odredbe o začasnem zavarovanju sredstev. Konec leta 2017 je bil znesek začasno zavarovanega premoženja 34.129.223 evrov. Med zaznanimi tehnikami pranja denarja prednjačijo prenosi sredstev med računi in državami ter dvigi gotovine, hkrati pa je zaznana tudi nova tehnika uporabe virtualnih valut. Vir: MF

Vlada prerazporedila pravice porabe

Vlada je na današnji redni seji prerazporedila posamezna proračunska sredstva.

Vlada je na današnji redni seji prerazporedila pravice porabe v višini 10,98 milijona evrov za

izplačilo drugega dela neizplačanega deleža prihodkov od dohodnine po Zakonu o glavnem

mestu Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Na podlagi sodne poravnave med Mestno

občino Ljubljana in Republiko Slovenijo se navedena sredstva razporejajo v skladu z 42.

členom Zakona o javnih financah, za nepredvidene namene, za katere se je med letom

izkazalo, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo

mogoče načrtovati.

Na podlagi poziva Ministrstva za finance in na podlagi ocene prostih pravic porabe do konca

leta je vlada prerazporedila sredstva različni predlagateljev v višini slabih 106 tisoč evrov z

namenom zagotovitve dodatnih sredstev za izločanje in posledično oblikovanje in uporabo

proračunske rezerve. Vir: MF Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor Vlada je izdala Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor. Direktiva 2008/50/ES določa obveznost priprave načrtov za kakovost zraka na območjih, kjer so mejne vrednosti onesnaževal v zraku presežene. Prvi načrt za območje Mestne občine Maribor je bil sprejet na leta 2013, nato pa leta 2015 Podrobnejši program ukrepov. Noveliran Odlok o načrtu kakovosti zraka na območju mestne občine je bil skupaj s podrobnejšim programom ukrepov sprejet 12. 10. 2017.

Po izvedenih meritvah onesnaženosti zraka in oceni kakovosti zraka v Občini Miklavž na Dravskem polju, je bilo ugotovljeno preseganje mejnih vrednosti delcev, zato je vlada dopolnila Uredbo o kakovosti zraka tako, da je v območje aglomeracije Maribor vključila tudi območje te občine. Predlog Odloka o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor je pripravljen na podlagi veljavnega odloka tako, da se ohranijo ukrepi iz obstoječega odloka za Mestno občino Maribor in se hkrati razširijo še na območje Občine Miklavž na Dravskem polju. Vsebinsko je razlika v odloku samo v tem, da nekateri ukrepi veljajo za obe občini, nekateri pa samo za eno (občina Miklavž na Dravskem polju na primer nima daljinskega ogrevanja in ukrepi na tem področju za njih ne veljajo). Načrt vsebuje čez 60 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre: spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (na primer daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb in boljše posluževanje kurilnih naprav); promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa ter zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest); druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij). Vir: MOP Sprejet Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019 Vlada je izdala Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019. Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leto 2019 vključuje namene in ukrepe, ki so že bili določeni s programi porabe sredstev v prejšnjih letih. Ob tem pa Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019 med drugim določa tudi nove namene porabe in ukrepe, kot so:

- Namen sodelovanje z gospodarstvom: ukrep Finančne spodbude za podjetja za naložbe v trajnostno mobilnost, Subvencije za domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo in ukrep Podpora prehodu v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Gre za novost ob prepoznanju, da sicer brez sodelovanja zasebnega sektorja prehoda v nizkoogljično družbo ne bo mogoče izvesti.

- Namen Zmanjševanja emisij v prometu: Ukrep spodbujanje razvoja trga alternativnih goriv v prometu, Nakup novih vozil za prevoz potnikov, pri čemer se bo sredstva namenjalo samo samo za sofinanciranje nakupa vozil na elektriko in vodik, in med upravičence uvrstilo vse občine, kar je prav tako novost.

- Namen Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije: ukrepa Trajnostna lesena gradnja in Izgradnja dela ureditev HE Mokrice, pri čemer se bo spodbujalo tudi gradnjo novih stanovanj ter s tem dosegalo širše cilje trajnostnega razvoja.

- Namen Prilagajanje podnebnim spremembam: Izvajanje ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti, Sofinanciranje programov odprave posledic naravnih nesreč in ukrep Izgradnja in obnova večnamenskih akumulacij, ki smo ga dodali na pobudo MKGP v času medresorske obravnave, saj gre za zadrževalnike z več funkcijami.

- Namen in ukrep Raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb, pri čemer bo ključno, da raziskovalni in razvojni projekti izkažejo potencial za prijavo na Sklad za inovacije EU, s tem pa konkretne učinke na zmanjšanje emisij.

Med drugim pa se bo nadaljevalo z namenjanjem sredstev za mednarodno podnebno pomoč, prvič se predvideva tudi vplačilo v mednarodni Zeleni podnebni sklad. Nadaljevalo se bo sofinanciranje projektov, za katere je Evropska komisija odobrila sofinanciranje iz programa LIFE (podnebnih projektov tega programa), ter prvič namenilo sredstva za izvajanje prvega podnebnega integralnega projekta LIFE CARE4CLIMATE. V podobni obliki se bo nadaljevalo sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ob tem pa sredstva predvidelo tudi za programsko sofinanciranje dela NVO. Omogočeno je kot do sedaj tudi financiranje priprave strokovnih podlag s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.

V programu je zapisano, da se pričakuje priliv v višini 64 milijonov evrov v letu 2019, torej v približno enaki višini kot so bili prilivi v sklad v letu 2018, ob tem pa se ocenjuje prenos sredstev iz leta 2018 v višini 84 mio evrov. Skupaj bo tako sklad namenil 148 milijonov evrov v letu 2019 za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Vir: MOP Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za potrebe kopališč in ogrevanje za leto 2019 Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2019. Na podlagi uredb o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališč ter naravnih zdravilišč, vlada s sklepom določi faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Ta faktor za leto 2019 znaša 0,6.. Faktor D je definiran kot faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode. Določitev tega faktorja je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Obveznost plačila koncesnine predstavlja redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. Uredbe določajo postopno plačevanje plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 odstotkov celotnega plačila za koncesijo. Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo po zgoraj navedenih uredbah bo v letu 2019 na podlagi določenega faktorja (D) znašal okvirno 980 tisoč evrov, kar je za približno 280 tisoč evrov več kot v letu 2018. Vrednost samega faktorja (D) neposredno ne vpliva na spremembo višine koncesnine, ker je enak vrednosti faktorja v letu 2018. Razlog povečanju celotnega priliva v letu 2019 napram tekočemu letu je višji faktor C (povprečna letna cena toplote za 1 MJ, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja), ki je ena izmed spremenljivk v enačbi za izračun višine plačila za koncesijo, višji delež plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 %, med tem ko je bil v letu 2018 - 80 % in večje število zavezancev. Vir: MOP Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za ogrevanje za leto 2019 Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2019. Na podlagi uredb o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja vlada sprejme obravnavani sklep za določitev faktorja (D) v enem letu od uveljavitve teh uredb. Faktor za leto 2019 znaša 0,5. Obveznost plačila koncesnine v skladu z zgoraj navedenimi uredbami o koncesijah za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja predstavlja redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. Določeno je postopno plačevanje plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 % celotnega plačila za koncesijo. Faktor D je definiran kot faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode. Določitev tega faktorja je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo po zgoraj navedenih uredbah bo v letu 2019 na podlagi določenega faktorja znašal okvirno 157 tisoč evrov, kar je za približno 43 tisoč evrov

več kot v letu 2018. Vrednost samega faktor ne vpliva na spremembo višine koncesnine, ker je enak vrednosti faktorja v letu 2018. Razlog povečanju celotnega priliva v letu 2019 napram tekočemu letu je višji faktor C (povprečna letna cena toplote za 1 MJ, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja), ki je ena izmed spremenljivk v enačbi za izračun višine plačila za koncesijo, in višji delež plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 %, medtem ko je bil v letu 2018 - 80 %. Vir: MOP Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2019 Vlada je sprejela Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2019. Na podlagi uredb o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač je vlada s sklepom določila višino plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode za leto 2019, ki znaša 1,514 evra. Za leto 2019 je priliv iz naslova koncesij za rabo vode za proizvodnjo pijač iz zadevnih uredb ocenjen na približno 503 tisoč evrov. Faktor, ki predstavlja višino plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, se izračuna na podlagi: vsote vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v evrih; letne količine na območju RS odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražene v 1.000 litrih; letne količine na območju RS odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali pivo, izražene v 1.000 litrih; letne količine na območju RS odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražene v 1.000 litrih. Vir: MOP Odločba o prenehanju koncesije za rabo vode, podeljene družbi Unior Vlada je izdala odločbo, s katero se ugotovi, da je v celoti prenehala koncesija za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11, podeljena z odločbo z dne 21. 3. 2018, družbi Unior Kovaška industrija d. d., Zreče. Družba Voda Rogla, proizvodnja in prodaja pijač d. o. o., Stranice, je vložila zahtevo za prenos koncesije za rabo podzemne vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 na podlagi Zakona o vodah. Podani zahtevi za prenos koncesije je bilo ugodeno, zato je vlada izdala odločbo o prenosu koncesije z dosedanjega koncesionarja, družbe Unior d. d., na novega koncesionarja, družbo Voda Rogla d. o. o. V skladu z navedenim je vlada na podlagi Zakona o vodah izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju koncesije, ki je bila podeljena družbi Unior. Vir: MOP Aneks h koncesijskima pogodbama za Terme Čatež in Paradajz Vlada je sprejela sklep za sklenitev aneksov h koncesijskima pogodbama z dne:

- 29. 1. 2016 s koncesionarjem Terme Čatež d. d., Čatež ob Savi, Brežice v zvezi z rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72;

- 20. 1. 2016, s koncesionarjem, družbo Paradajz d. o. o., Renkovci, Turnišče v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine Re-1g/11 za ogrevanje objektov družbe Paradajz.

Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. V aneksu za Terme Čatež se v skladu z Zakonom o dopolnitvah Zakona o vodah in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, koncesionarju določi obveznost plačila nadomestila za rabo vode za obdobje 2005-2013 ter za leti 2014 in 2015, izračun višine nadomestila in način plačila nadomestila ra rabo vode. Vlada je 23. 8. 2018 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Paradajz d. o. o. iz vrtine Re-1g/11, v kateri je določen povečan obseg vodne pravice in t. i. uvajalno obdobje, uvedeno zaradi začetka vračanja neonesnažene podzemne vode skozi reinjekcijsko vrtino Re-r2g, ki traja dve leti od dneva začetka vračanja podzemne vode, ter obveznost izvajanja monitoringa vrnjene neonesnažene podzemne vode. Zaradi navedenih sprememb uredbe je potreben navedeni aneks. V aneksu, ki bo sklenjen med Republiko Slovenijo, kot koncedentom in družbo Paradajz, kot koncesionarjem, se določi povečan obseg vodne pravice za dodatnih 100.000 m3/leto, kar znaša skupno 336.520 m3/leto, identifikacija reinjekcijske vrtine Re-r2 in uvajalno obdobje vračanja neonesnažene podzemne vode v vodonosnik, v katerem se višina plačila za koncesijo izračuna skladno z novo enačbo, ter obveznost izvajanja monitoringa vrnjenih količin podzemne vode. Vir: MOP Poročilo o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih pri ravnanju s komunalnimi odpadki Vlada se je seznanila s poročilom o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih v zvezi s pozivom Računskega sodišča RS za odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pri ravnanju s komunalnimi odpadki. V poročilu je podano, da se aktivnosti, predvidene s popravljalnimi ukrepi s področju stalnih nalog izvajajo. V zvezi s pripravo predpisov pa so aktivnosti, z izjemo Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je po pregledu prispelih pripomb iz javne obravnave ponovno v fazi priprave, izvedene. Vir: MOP Tretje letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 Vlada se je seznanila s Tretjim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov (OP) zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TPG) do leta 2020. Tretje letno poročilo o izvajanju OP TGP 2020 kaže, da Republika Slovenija letni cilj omejevanja emisij TGP iz t. i. ne- ETS sektorjev (promet, kmetijstvo, stavbe, ne-ETS industrija, odpadki, ne-ETS energetika) za leto 2016 dosega. Emisije TGP iz teh sektorjev so bile v letu 2016 za 9 % nižje od cilja postavljenega na osnovi EU Odločbe o porazdelitvi prizadevanj držav članic za zmanjšanje emisij TGP. Trenutno izpolnjevanje letnih ciljev pa še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij TGP iz ne-ETS sektorjev. Spodbudni trend zmanjševanja iz preteklih let se je npr. obrnil, saj je bilo v letu 2016 drugo leto zapored zabeleženo povečanje emisij. Po 2,3-odstotni rasti v letu 2015, je ta v letu 2016 znašala 5 %. Predhodni podatki o ne-ETS emisijah TGP za leto 2017 sicer nakazujejo na njihovo ponovno zmanjšanje za približno 2 %. V zadnjih letih se je izkazalo, da je trend emisij TGP iz ne-ETS sektorjev odvisen predvsem od gibanja emisij v sektorju promet, ki predstavlja vir okrog polovice vseh ne-ETS emisij. Spreminjanje trendov emisij iz prometa je odraz kompleksnih dejavnikov, med drugim nanje

pomembno vplivata tudi rast BDP in tranzitni promet v povezavi s cenami motornih goriv v Republiki Sloveniji. Na področju ukrepanja so bili prepoznani nekateri pomembni koraki naprej (npr. sprejetje Celostnih prometnih strategij, napredek na področju zelene proračunske davčne reforme, trend vključevanja v ekološko kmetijstvo itd.), bo pa za doseganje ciljev iz OP TGP potrebno ukrepanje okrepiti. Za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo bo tako med drugim treba zagotoviti tudi uspešno zmanjševanje t. i. okolju škodljivih subvencij in vzpostaviti celovit sistem za informiranje, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje o problematiki podnebnih sprememb. Vir: MOP Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025 Vlada je sprejela Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025. Strateški načrt promocije se sprejme za obdobje šestih let. Trenutno se izvaja triletni program promocije na podlagi Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2013–2018, ki se zaključi 30. junija 2019. Strateški načrt promocije določa dolgoročne usmeritve za načrtovanje in izvajanje promocije. Vsebuje zlasti analizo stanja na trgih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenije, opredelitev srednjeročnih razvojnih priložnosti ter vsebinska in okvirna finančna izhodišča, vključno s predvidenimi proračunskimi sredstvi za promocijo za šestletno programsko obdobje. Izdelan je bil na podlagi raziskav trga, ocene razvojnega potenciala določenega sektorja ter na podlagi usklajenega predloga usmeritev. Strateški načrt predstavlja temeljni dokument, ki definira okvire komuniciranja s ciljnimi javnostmi po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP), izdelan je kot nadgradnja ter nadaljevanje prvega Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2013–2018. V času prvega 6-letnega strateškega obdobja je bila vzpostavljena shema kakovosti izbrana kakovost. Sektorja mleka in govejega ter perutninskega mesa sta uspela leta 2016 in 2017 svoje proizvode certificirati in jih označiti z znakom »izbrana kakovost Slovenija«. Sektorja mleka in govejega ter perutninskega mesa sta leta 2016 vstopila v promocijo, deležniki v sektorjih so začeli z zbiranjem prispevka za promocijo po ZPKŽP. Decembra 2016 se je začel izvajati prvi 3-letni program promocije, sofinanciran delno z zbranimi prispevki sektorjev, delno pa iz proračuna RS. Promocija je zajemala splošno promocijo sektorja mleko in meso, splošno promocijo sheme izbrana kakovost in promocijo označenih proizvodov v shemi izbrana kakovost. Danes potrošniki tako v večji meri prepoznajo slovenske proizvode, jim zaupajo, poznajo shemo izbrana kakovost, so za slovenske proizvode pripravljeni plačati več. Po prvem 3-letnem obdobju sta se sektor mleka in mesa odločila, da s promocijo nadaljujeta tudi v naslednjem 3-letnem obdobju. Spomladi 2018 je v shemo kakovosti izbrana kakovost vstopil tudi sektor sadje, ki bo z letom 2019 začel zbirati obvezni prispevek za promocijo in vstopil v 3-letni program promocije. Namen Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025 je med drugim opredeliti načine za izboljšanje pozitivnega odnosa potrošnikov do slovenske kakovostne hrane, pridelane in predelane v Sloveniji, povečati prepoznavnost in zaupanje v novo shemo kakovosti – izbrana kakovost, opredeliti morebitne komunikacijske aktivnosti drugih shem kakovosti in označb ter dvigniti prepoznavnost slovenskih prehrambnih proizvodov, njihovih značilnosti in prednosti, zaradi katerih se bodo v končni fazi potrošniki tudi pogosteje odločali za njihov nakup. Za uspeh strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov so pomembni vsi deležniki in ciljne skupine promocije: končni porabniki, akterji v verigi (kmetovalci, zadruge, trgovce in živilska podjetja), MKGP kot izvajalec, svet za promocijo in sektorski odbori, pa tudi drugi vpleteni resorji in nevladne organizacije. Predvidene aktivnosti promocije so v največji meri usmerjeni v končnega potrošnika.

Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025 predvideva okvirna vsebinska in finančna izhodišča v ocenjenem znesku 9,8 MIO € za 6-letno izvajanje promocije. To zajema tako del, ki izhaja iz prispevkov sektorjev mleka, mesa in sadja, kot tudi prispevka države. Ta sredstva so namenjena prvenstveno za oglaševanje (okvirno 40 %), preostali del pa se predvideva za aktivnosti pospeševanja prodaje, produkcijo lastnih vsebin, investicije skozi podpornike in ambasadorje, podporne tiskovine, odnose z javnostmi, direktni marketing, dogodke, sejme ter tržne raziskave. Vir: MKGP Vlada sprejela Akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju Akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju je prvi triletni izvedbeni dokument Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027. V akcijskem načrtu so določeni ukrepi, ki se bodo izvajali v obdobju 2018-2020, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki ter način spremljanja izvedbe ukrepov. Akcijski načrt sledi ciljem navedenim v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027, in sicer so v prvem sklopu navedeni ukrepi za doseganje ciljev, ki so usmerjeni v zagotavljanje varnosti pri delu kot so preprečevanje nezgod pri delu, zagotovitev varne uporabe nevarnih kemičnih snovi v delovnem procesu ter nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi in zagotovitev kakovostnega izvajanja strokovnih nalog varnosti pri delu. V drugem sklopu navedeni ukrepi za doseganje ciljev so usmerjeni v zagotavljanje zdravja pri delu. Tretji cilj, ki je dvig kulture preventive na področju varnosti, bomo dosegli z nacionalnimi kampanjami, projekti in pripravo priročnikov ter sodelovanjem v evropskih kampanjah »Zdravo delovno okolje«, ki se izvajajo na pobudo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Ukrepi, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu delavcem, ki delajo v novih oblikah dela, obsegajo pripravo in izvedbo kampanje, izvajanje seminarjev in širjenju najnovejših dognanj o spreminjanju delovnega okolja. Druge naloge, ki so predvidene z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027obsegajo evaluacije, mednarodne primerjave, analizo stanja ter pripravo osnutka naslednjega triletnega akcijskega načrta. Za vsak ukrep so opredeljene tudi ciljne skupine, obdobje izvajanja, opis po posameznih letih, ključni nosilci in sodelujoče inštitucije, ocena potrebnih sredstev ter indikatorji spremljanja. Pri opredeljevanju finančnih virov sta bila upoštevana Proračun RS za leto 2018 in Proračun RS za leto 2019, pri čemer je iz finančnega razreza razvidno, za katere aktivnosti je potrebno zagotoviti dodatna proračunska sredstva. Proračun RS za leto 2020 še ni sprejet, iz česar izhaja, da bo treba pri njegovi pripravi upoštevati ta akcijski načrt. Osnutek Akcijskega načrta sta predhodno na seji obravnavala tudi Svet za varnost in zdravje pri delu, ki je posvetovalno telo s strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov ter delovna skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Vir: MDDSZ Soglasje Vlade RS k Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za leto 2018 Vlada je dala soglasje k tretjemu odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2018, št. 426-1/2015-18, ki ga je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel dne 22. 12. 2017.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijsko-gozdarskih javnih zavodih. Svet KGZS vsako leto najpozneje do konca leta sprejme sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za prihodnje leto. Svet KGZS v soglasju z Vlado RS odloča o povišanju ali znižanju zborničnega prispevka. Stopnja prispevka A po sklepu sveta KGZS glede na letni obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20 %. Svet zbornice je določeno stopnjo za odmero zborničnega prispevka A 4 % zvišal na 4,8 %. Dvig stopnje za odmero zborničnega prispevka A za leto 2018 je potreben zaradi uveljavitve Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, na podlagi katerega je višina prispevka KGZS nižja kot v preteklih letih. V letu 2018 se katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti v vrednosti 55 % katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ugotovljenega na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Znižanje katastrskega dohodka za vsa kmetijska in gozdna zemljišča v Sloveniji posledično pomeni tudi zmanjšanje prihodkov iz naslova zborničnega prispevka A. Ker je osnova za izračun zborničnega prispevka A v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKGZ katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto, zbornični prispevek A pa predstavlja pretežni del vseh odmerjenih zborničnih prispevkov, iz katerih zbornica financira opravljanje svojih nalog, je bilo treba zvišati stopnjo za odmero zborničnega prispevka A. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 EUR. Vir: MKGP Poročilo o delu in zaključni račun SKZGRS za leto 2017 Vlada je dala soglasje k Poročilu o delu in zaključnemu računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2017. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) je poslovno leto 2017 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1.485.659,00 evrov. Presežek odhodkov nad prihodki se pokrije iz sredstev presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let v skladu s sklepom Vlade RS, v zneskih iz sklepa Sveta SKZGRS z dne 25. 4. 2018. SKZG je poslovanje v letu 2017 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki, kar je posledica izplačila visokih odškodninskih zahtevkov v denacionalizacijskih postopkih za nemožnost uporabe nepremičnin, predvsem gozdov vrnjenih v naravi. Izplačane odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški v poročevalnem obdobju predstavljajo najvišje izplačilo odškodnin glede na vsa pretekla leta. Po dejanski rabi SKZG upravlja z 59.386 ha kmetijskih zemljišč, ki so primerna za kmetijsko obdelavo, kar pomeni 8,8 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. SKZG ima sklenjenih 16.636 zakupnih, najemnih in brezplačnih pogodb (16.677 v letu 2016) s katerimi oddaja 53.317 ha kmetijskih zemljišč (54.119 ha v letu 2016). Povprečna letna zakupnina je v letu 2017 znašala 136 evrov/ha (146 evrov/ha v letu 2016). Po dejanski rabi je SKZG prodal: 44,39 ha kmetijskih zemljišč po povprečni ceni 4,42 evra/m2 , 0,2515 ha gozdnih zemljišč po povprečni ceni 10 evrov/m2 in 0,6185 ha stavbnih zemljišč za po povprečni ceni 26,72 evra/m2. SKZG je odkupil 654,37 ha zemljišč po povprečni ceni 1,20 evra/m2. V postopkih menjave je SKZG odtujil 17,4 ha zemljišč, hkrati pa pridobil 17,2 ha zemljišč. Vir: MKGP

Vlada se je seznanila z delom Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo Vlada se je seznanila s poročilom dela Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo za leto 2017, kjer je Komisija predstavila narejeno, zaradi naraščajočega pomena sistema nadzora nad tovrstnim blagom pa je podala tudi svoja priporočila za izboljšanje sistema in nadaljnje delo. Blago z dvojno rabo je namreč civilno blago in praviloma namenjeno ter uporabljeno v civilne namene, zaradi svojih lastnosti ali tehničnih karakteristik pa se lahko uporabi tudi v vojaške namene. Dobro postavljen sistem nadzora izvoza ter njegovo izvajanje je ključna podpora izvozu in pogoj za kredibilnost države v mednarodni trgovini ter pri pridobivanju visokotehnoloških tujih investicij. Hkrati pa je izvajanje sistema z izdajo dovoljenj in potrdil varovanje slovenskih gospodarskih subjektov, ki ali proizvajajo ali mednarodno trgujejo z blagom z dvojno rabo z visoko dodano vrednostjo ter omogočanje zakonite trgovine na tem področju. Sistem nadzora je postavljen v okviru mednarodnih izvoznih režimov za blago z dvojno rabo ter urejen tudi v okviru EU. Slovenija znotraj pravnih okvirov uredila nacionalni sistem nadzora izvoza z Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04 in 8/10) ter Uredbo o načinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 34/10 in 42/12). Omenjena komisija je tako v letu 2017 izdala 162 pozitivnih predhodnih mnenj za individualna dovoljenja v skupni vrednosti 37,2 mio EUR za blago z dvojno rabo. Izdala je tudi 4 negativna predhodna mnenja k izvozu ter mnenje o prepovedi tranzita. Podala je tudi pozitivna predhodna mnenja za širitev globalnega dovoljenja v višini 43,3 mio EUR. Vir: MGRT Vlada za Revoz namenja 6 milijonov evrov Vlada je sprejela odločitev, da podjetju Revoz d.d. dodeli finančno spodbudo v višini 6 milijonov evrov za uvedbo novega vozila modela BJA. Investicijski projekt v vrednosti 90 milijonov evrov bo predvidoma končan do konca decembra 2019, v okviru tega pa namerava tuj investitor investirati v stavbe ter v nakup novih strojev in opreme. Posodobil bo obrat za preoblikovanje pločevine, obrat za varjenje in sestavo karoserij, obrat lakirnice ter obrat montaže. Z investicijo bo podjetje ustvarilo novih 75 delovnih mest. Ocenjujemo, da se bo dodeljena finančna spodbuda državi večkratno povrnila, saj bo podjetje v treh letih, to je do leta 2020, samo iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač v proračun predvidoma prispevalo dobrih 14 milijonov evrov, celotni zunanji učinki investicijskega projekta za državo pa bodo znašali nekaj več kot 834 milijonov evrov. Poleg tega ima spodbuda tudi nefinančne učinke, kot so denimo utrjevanje Slovenije kot države, ki za tuje investitorje predstavlja prijazno okolje, ter dvig dodana vrednost na zaposlenega. Vir: MGRT Vlada soglaša z izvajanjem mikroposojil za slovenska MSP s sredstvi EU Vlada soglaša z okvirnima finančnima sporazumoma za izvajanje finančnega inštrumenta mikroposojil za mala in srednje velika podjetja v letih 2014-2020, in sicer za kohezijski regiji Vzhodna in Zahodna Slovenija. Naj spomnimo, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v letu 2017 sklenilo Sporazum o financiranju s SID banko d.d., ki deluje kot upravljavec sklada skladov za finančne instrumente, financirane iz sredstev evropske kohezijske politike. SID banka d.d. je kot izvajalca izbrala Javni sklad RS za podjetništvo, s katerim je dolžna skleniti finančni sporazum

za izvajanje mikrokreditov. Ker daje Republika Slovenija soglasje k pogodbam, ki jih sklepa Javni sklad RS za podjetništvo, če sprejme v upravljanje premoženje od druge osebe, je Sklad za podpis obeh finančnih sporazumov potreboval soglasje Vlade RS. Sporazuma za kohezijski regiji Vzhodna in Zahodna Slovenija sta sicer vsebinsko enaka, razlikujeta se le v višini finančnih sredstev. SID banka za Vzhod dodeljuje Finančnemu posredniku 11.900.000 evrov sredstev evropske kohezijske politike, hkrati pa dovoljuje, da ta sredstva lahko poveča do skupne višine 24.650.000 evrov. Na drugi strani za Zahod SID banka dodeljuje Finančnemu posredniku 16.100.000 evrov sredstev evropske kohezijske politike in hkrati dopušča možnost, da se ta sredstva ob predhodnem pisnem soglasju Finančnega posrednika povečajo na 33.350.000 evrov. Sporazuma bosta med SID banko in Finančnim posrednikom podpisana v januarju 2019. Vir: MGRT Določitev cen objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2019 Vlada je obravnavala gradivo »Predlog določitve cen objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2019«, ki ga je v obravnavo predložila Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Vlada je določila cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2019, h katerim je Nadzorni svet Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. na 20. seji dne 27. 11. 2018 sprejel pozitivno mnenje. Cenik za leto 2019 je v vseh postavkah objav enak obstoječemu ceniku, ki (z izjemo spremenjene cene za objave, daljše od 100 strani) velja že od 1. julija 2013, po spremembi stopnje DDV. Vir: SVZ Vlada sprejela sklep o spremembah in dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Vlada je na današnji seji sprejela sklep o spremembah in dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. S spremembo akta o ustanovitvi javnega zavoda se urejajo podatki o nepremičninah, ki so v upravljanju javnega zavoda, in usklajujejo določbe glede pravic razpolaganja z nepremičninami z določbami, ki veljajo za druge javne zavode na področju kulture. Sklep vključuje tudi manjše organizacijske spremembe, s katerimi se z ustanovitvenim aktom potrdi organizacijska struktura, ki se je v zavodu v praksi vzpostavila za njegovo bolj učinkovito delovanje; ukinejo se sektorji za izvajanje posameznih nalog varstva, ker v praksi niso zaživeli, tudi formalno pa se vzpostavijo Skupne službe in Sektor za razvoj, ki v praksi že delujeta. Vir: MK Vlada sprejela dodatno gradivo k odgovoru na prošnjo Komisije Državnega zbora za narodni skupnosti Vlada je na današnji seji sprejela dodatno gradivo k odgovoru na prošnjo Komisije Državnega zbora za narodni skupnosti, ki se nanaša na pravice narodnosti v okviru javnega zavoda RTV Slovenija. Vir: MK

Vlada sprejela odgovor na zaprosilo Varuha človekovih pravic Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na zaprosilo Varuha človekovih pravic v zvezi s problematiko množičnega pojava posteljnih stenic. Varuh človekovih pravic je 15. 11. 2018 na Vlado RS naslovil zaprosilo za odgovor glede izvedenih aktivnosti Vlade RS in nadaljnjih aktivnosti v zvezi s problematiko množičnega pojava posteljnih stenic. Vlada je dne 19. 4. 2018 (na zaprosilo Varuha po poročanju) sprejela Odgovor na zaprosilo Varuha v zvezi s problematiko množičnega pojava posteljnih stenic. V mesecu juniju 2018 je Vlada RS v sklopu sprejete zaveze, da problematiko zakonodajno ustrezno naslovi, sprejela pojasnilo, da gre za problematiko, ki jo lahko celovito uredi zgolj tako, da jo uredi na zakonski ravni. Na ta način se namreč lahko dopolnijo določbe, ki se nanašajo na sam nadzor in določi tudi prekrškovne določbe v primeru kršitev. Navedeno problematiko bo, kot je že pojasnila Vlada Republike Slovenije, potrebno celostno urediti na zakonski ravni. V pojasnilu, ki ga je sredi letošnjega leta Vlada RS podala Varuhu, pojasnila, da bo problematiko uredila v Zakonu o nalezljivih boleznih oziroma njegovi spremembi in dopolnitvi, pri tem pa je dodala, da zaradi opravljanja t.i. tekočih poslov, sprejem sprememb veljavne zakonodaje ni mogoč. Vlada bo v sklop Normativnega programa dela Vlade RS za leto 2019 umestila tudi spremembo Zakona o nalezljivih bolezni in na ta način zagotovila ustrezno rešitev tega področja. Vir: MZ Vlada meni, da ZP-1 ni v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije z vidika načela pravne varnosti in pravne predvidljivosti Vlada je na današnji seji sprejela mnenje v zvezi s postopkom za oceno ustavnosti Zakona o prekrških. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom št. Up469/15-20, U-I-479/18-2 z dne 24. 10. 2018 začelo postopek za oceno ustavnosti Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), pri čemer se postopek za oceno ustavnosti osredotoča na šesti odstavek 42. člena ZP-1, ki določa absolutni rok zastaranje pregona - postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. Pritožnik v ustavni pritožbi, ki jo je v obravnavo sprejelo Ustavno sodišče Republike Slovenije, uveljavlja kršitev 2. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Po mnenju pritožnika je računanje teka absolutnega zastaralnega roka, ki ga je sodišče uporabilo v sporni zadevi, arbitrarno, brez zakonske podlage in brez opore v obstoječi teoriji in sodni praksi. Takšnega pretrganja zastaranja, kot ga je razumelo sodišče, ZP-1 namreč ne pozna, zato naj bi taka razlaga kršila 42. člen ZP-1, sodišče pa naj bi s tem poseglo v načelo pravne varnosti in načelo zaupanja v pravo iz 2. člena URS. Pritožnik se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-25/07 z dne 11. 9. 2008.

Vlada Republike Slovenije meni, da se ureditev zastaranja pregona iz 42. člena ZP-1 lahko razlaga na način, ki je skladen z Ustavo, pri tem pa izhaja iz odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi št. IV Ips 81/2015, v kateri je Vrhovno sodišče Republike Slovenije mehanizme iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-25/07 preneslo tudi na področje prekrškovnega prava. ZP-1 namreč za razliko od KZ-1 še vedno ohranja ločevanje relativnih in absolutnih zastaralnih rokov za pregon prekrška. Vir: MP

Mladoletni prosilci za mednarodno zaščito brez spremstva ostajajo nastanjeni v Dijaškem domu SGLŠ Postojna Vlada je na današnji seji sprejela sklep o nastanitvi mladoletnikov brez spremstva (prosilcev za mednarodno zaščito in posameznikov s priznano mednarodno zaščito) in s tem odločila, da se do vzpostavitve ustrezne sistemske rešitve projekt nastanitve mladoletnikov brez spremstva nadaljuje v Dijaškem domu – Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (v nadaljevanju Dijaški dom SGLŠ Postojna). Projekt nastanitve mladoletnikov brez spremstva, ki se od julija 2016 izvaja v Dijaškem domu SGLŠ Postojna, se je izkazal kot strokovno uspešno delujoč projekt in primer dobre prakse tudi v evropskem merilu. Mladoletnikom je zagotovljena ustrezna nastanitev, ki vključuje 24 urno oskrbo, ki jo glede na njihovo ranljivost potrebujejo. Tovrstna nastanitev mladoletnikom omogoča tudi lažjo vključitev v družbo, kar pomeni tudi učinkovitejšo in hitrejšo integracijo ter socializacijo.

Vir: UOIM Vlada soglaša s tarifami Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS za leto 2019 Vlada je na današnji seji dala soglasje k tarifam Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2019, in sicer k: – Tarifi o vrednosti točke za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih

frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja (št. 0100-4/2018/41 z dne 6. 12. 2018);

– Tarifi o plačilih za izvajanje poštnih storitev, (št. 0100-4/2018/42 z dne 6. 12. 2018); – Tarifi o vrednosti točke za plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti

oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, (št. 0100-4/2018/43 z dne 6. 12. 2018);

– Tarifi o vrednosti točke in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa, (št. 0100-4/2018/44 z dne 6. 12. 2018).

Sprejete tarife za leto 2019 za posamezna področja dela agencije ustrezajo formalnim zahtevam področnih zakonov in omogočajo ustrezno financiranje agencije v letu 2019. Program dela in finančni načrt agencije za leto 2019 in s tem tudi višino tarif je obravnaval tudi Svet Agencije in nanj podal pozitivno mnenje skladno z določili ZEKom-1. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na sklepe Državnega sveta v zvezi s financiranjem občin Vlada je sprejela odgovor na sklepe Državnega sveta v zvezi s financiranjem občin in ga pošlje v Državni svet. Državni svet je 24. septembra 2018 organiziral posvet na temo financiranja slovenskih občin. Vlada in pristojni ministrstvi (ministrstvo za finance in ministrstvo za javno upravo) so preučili zaključke in dodatni sklep s posvet ter državnemu svetu podali odgovor v zvezi s financiranjem občin v Sloveniji. Vlada se je ob podpisu pisma o nameri glede višine povprečnine za leto 2019 zavezala, da bo skupaj s predstavniki združenj občin ustanovila posebno delovno skupino, ki bo v šestih mesecih preučila spremembe področne zakonodaje na področju pristojnosti občin, s ciljem zmanjšanja stroškov občin. Pismo o nameri predvideva, da bodo predstavniki vlade in združenj občin iskali rešitve v smeri večje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitev na področju investicijskih sredstev po Zakonu o financiranju občin.

V odgovoru državnemu svetu vlada poudarja, da bo dogovorjena povprečnina znašala 573,50 € in je najvišja doslej. V finančnem smislu je to dvig povprečnine na letni ravni za 46,4 milijonov € glede na letošnje leto. Pri tem je bilo treba upoštevati tudi, da so proračuni občin pomemben del celotnih javnih financ države, kar pomeni, da je tudi pri načrtovanju financiranja občin treba upoštevati javnofinančne omejitve, kot jih nalaga spoštovanje fiskalnega pravila. Vir: MJU Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko etažnih lastnikov Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zvonka Černača v zvezi s problematiko etažnih lastnikov. Poslanec je v poslanskem vprašanju izpostavil problematiko etažnih lastnikov, ki živijo v večstanovanjskih stavbah. Etažni lastniki, združeni v Združenje etažnih lastnikov Slovenije (ZELS), želijo, da se jih aktivno upošteva pri pripravi sprememb stanovanjske zakonodaje, a ne tako, da se jih vabi zgolj na predstavitev zaključkov, ki naj bi bili pripravljeni skupaj z upravniki. Etažni lastniki predlagajo, da se pristopi k pripravi novega zakona o upravljanju in vzdrževanju vseh etažnih nepremičnin, ne zgolj kot novela Stanovanjskega zakona v delu, ki se nanaša na večstanovanjske stavbe. Na ta način bi bile po njihovem mnenju izpuščene na primer garažne hiše, kotlovnice ter poslovne in kombinirane stavbe. MOP v odgovoru med drugim navaja, da je že v letih 2015 in 2016 začel pripravljati spremembe in dopolnitve Stanovanjskega zakona. V okviru javne razprave je MOP prejel vrsto pripomb na predlagane spremembe, med drugim tudi v smeri, da naj se pripravi nov zakon v celoti. Zato je MOP, po tehtnem razmisleku, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona umaknil iz procedure in pristopil k pripravi novega zakona. Nov zakon bo celovito uredil področje upravljanja, nove oblike stanovanjskega bivanja, javni najemniški sklad, najemna razmerja, uvedel stroškovno najemnino in stanovanjski dodatek. Okrepil bo tudi vlogo stanovanjske inšpekcije. Vlada se zaveda, da stanovanjska zakonodaja vpliva na življenje velike skupine deležnikov, predvsem pa etažnih lastnikov, zato bo oblikovanje rešitev in ukrepov vodeno skupaj in enakopravno z vsemi deležniki. Minister za okolje in prostor bo opravil tudi posvet z ZELS. V postopku priprave novega Stanovanjskega zakona bo minister vodil dvostopenjski dialog z deležniki. Trenutni osnutek zakona bo pregledan skupaj z deležniki, na podlagi tega pregleda bodo pripravljene ustrezne dopolnitve, pri čemer bo tako dopolnjen osnutek ponovno pregledan skupaj z deležniki. Šele tako pripravljen in usklajen osnutek zakona bo šel v medresorsko usklajevanje in v vladno obravnavo. Vir: MOP Vlada sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo reorganizacije socialnih politik. Vlada se zaveda pomembnosti dostopa državljanov do storitev na način vse na enem mestu. Tako je za zagotavljanje materialne varnosti že bila vzpostavljena enotna vstopna točka za materialne pravice. V izogib neuspešnosti sicer dobro zastavljenih programov in za reorganizacijo izvedenih socialnih politik na način vse na enem mestu Vlada RS meni, da je ključno povezovanje socialnih, zdravstvenih, izobraževalni in drugih politik. Za ta namen že poteka medresorsko povezovanje in sodelovanje, kot na primer v okviru projekta socialne aktivacije, v procesu razvoja sistema dolgotrajne oskrbe, deinstitucionalizacije. Pomemben korak na tej poti pomeni tudi izvedba dolga leta pričakovane reorganizacije centrov za socialno delo, saj centri za socialno delo predstavljajo tisto vstopno točko, kamor se državljani lahko obrnejo in začnejo razreševati svoje stiske, pri svojem delu pa so tesno povezani tudi z drugimi organizacijami, na primer zdravstveni službami, vrtci, šolami, uradi za delo, policijo, nevladnimi organizacijami. ipd. Če do razrešitev problematike ne pride že s samo

obravnavo na centru za socialno delo, pa državljane za razreševanje njihovih stisk in težav lahko kompetentno usmerjajo na druge institucije ali v ustrezne socialno varstvene programe, katerih izvajalci so pogosto tudi centri sami. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi sicer sodeluje v kar nekaj projektih, s katerimi se želi poti za uporabnika poenostaviti in povezati. Tako je bila za pridobivanje pravic iz javnih sredstev, ki pomenijo zagotavljanje materialne varnosti posameznika ali družin, vzpostavljena enotna vstopna točka, ki omogoča upravičencem, da na enem mestu uveljavljajo vse transferje iz javnih sredstev, ki so neposredno odvisni od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičenca. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se trudi biti v čim boljšem stiku z nevladnimi civilno-družbenimi organizacijami in združenji. Sodelovanje je na zelo visokem nivoju predvsem s tistimi organizacijami, ki so izvajalci socialnovarstvenih programov, programov za invalide ter programov v pomoč družini in so financirani preko javnih razpisov ministrstva. Ministrstvo kontinuirano spremlja delovanje vseh socialnovarstvenih programov, in se odziva na njihove pobude, ki jih zaznavajo pri delu z uporabniki na terenu. V zadnjem času je veliko pozornosti namenjene povezovanju z zdravstvenimi službami in lokalnimi skupnostmi, še posebej z namenom vzpostavljanja skupnih programov tako preventivnih kot tudi programov obravnave že zaznanih težav. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z odhajanjem medicinskih sester Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z odhajanjem medicinskih sester iz sekundarne in terciarne dejavnosti, ker so tam obremenitve in pogoji dela zelo zahtevni in ga posreduje DZ RS. Poslanec DZ RS dr. Franc Trček je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z odhajanjem medicinskih sester iz sekundarne in terciarne dejavnosti, ker so tam obremenitve in pogoji dela zelo zahtevni. Poslanec meni, da je več kot očitno, da bo potrebna tudi politika finančne stimulacije ter urgentnega in srednjeročnega kadrovskega popolnjevanja ter naraščajoče kadrovske vrzeli. V poslanskem vprašanju poslanec dr. Franc Trček sprašuje: S kakšnimi stimulativnimi srednje in dolgoročnimi politikami se bomo tega lotili? Vlada odgovarja naslednje: Mednarodna primerjava (OECD, 2018) podatkov o številu medicinskih sester na 1000 prebivalcev kaže, da je Slovenija po številu (9,7) nad povprečjem držav OECD (8,4). V novembru 2018 je bil podpisan Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, s čimer se je izboljšalo tudi vrednotenje delovnih mest na področju zdravstvene nege. Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018–2022 zavezuje Vlado RS k pripravi strategije zagotavljanja kadrovskih virov v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, pri čemer velja izpostaviti nujnost medresorskega sodelovanja na področju izobraževanja, dela in zdravstva. Pri načrtovanju rešitev se bo upoštevala tudi možnost prenosa kompetenc med različnimi profili in s tem krepitve mreže ter fleksibilnosti izvajalcev posameznih storitev zdravstvene dejavnosti. Ob navedenem velja opozoriti na vpliv timskega dela in interdisciplinarnega sodelovanja ter dobrih medosebnih odnosov v delovnih okoljih, za kar smo soodgovorni vsi zaposleni. To lahko pomembno vpliva na fluktuacijo v posameznem delovnem okolju. Pomembno vlogo imajo poslovodstva in strokovna vodstva posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti pri načrtovanju učinkovite, kakovostne in varne organizacije dela za zaposlene in tudi paciente oziroma uporabnike storitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z s plačevanjem zdravstvenih storitev s strani ZZZS Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s plačevanjem zdravstvenih storitev s strani ZZZS in ga posreduje DZ RS. Poslanec DZ RS dr. Franc Trček je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s plačevanjem zdravstvenih storitev s strani ZZZS. Iz izjav vodstev slovenskih bolnišnic izhaja, da ZZZS ne 'plačuje vrhunskih storitev', kar posledično bolnišnice vodi v odločanje o neizvajanju ali o minusih v poslovanju. V poslanskem vprašanju poslanec dr. Franc Trček Vlado sprašuje: 1. Kdaj in kako bo ukrepala glede problematike neplačevanja storitev s strani ZZZS? Vlada odgovarja naslednje: Partnerji v zdravstvu (MZ, ZZZS, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica, Lekarniška zbornica, Skupnost socialnih zavodov, Skupnost organizacij za usposabljanje, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč) vsako leto v okviru Splošnega dogovora dogovorijo obseg in vrednost zdravstvenih programov, ki jih bodo v pogodbenem letu izvajalci zdravstvenih storitev izvajali, in način plačila, ki ga bo za te zdravstvene programe zagotovil ZZZS. Glede na razpoložljiva sredstva ZZZS se v Splošnem dogovoru opredelijo tudi novi programi, ki vključujejo nove in do pacienta prijaznejše metodologije zdravljenja ter posledično pomenijo boljšo in kakovostnejšo obravnavo pacientov. Preden so novi programi vključeni v Splošni dogovor, jih mora na podlagi strokovne presoje potrditi Zdravstveni svet, ki je posvetovalni organ ministra za zdravje. Vsako leto Zdravstveni svet pripravi nabor predlogov za vključitev novih programov in jih glede na različne kriterije (vpliv nove metodologije na izboljšanje zdravja pacientov, potrebe prebivalcev po tej metodologiji, prioriteta posamezne metodologije za prebivalstvo, finančni učinek ipd.) ovrednoti z utežmi. Glede na razpoložljiva finančna sredstva ZZZS se skladno z utežmi nove metodologije vključijo v financiranje iz javne blagajne za tisto leto. »Vrhunske storitve«, kot jih izpostavlja poslanec v poslanskem vprašanju, ki naj bi jih bolnišnice izvajale kot nadstandardne, niso razlog za slabo poslovanje bolnišnic, pač pa se te storitve oziroma novi zdravstveni programi, če je predlog za vrednotenje podan na Zdravstveni svet, glede na sprejeto strokovno in finančno oceno Komisije za ocenjevanje vlog, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega sveta, uvrstijo na rangirni seznam. Seznam je glede na višino ovrednotenja programa lahko predlagan v postopek partnerskih pogajanj in posledično tudi uvrščen v Splošni dogovor, če je dosežen partnerski konsenz. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu znanj Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi možnostjo medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu znanj in ga posreduje DZ RS. DZ RS je Vladi RS posredoval pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu znanj. V poslanskem vprašanju poslanec dr. Franc Trček navaja: Že iz izkušenj z lastnimi šolajočimi se otroki vem, da je osnovnošolsko tekmovanje iz (rado)vednosti o problematiki sladkorne bolezni dober primer medgeneracijskega prenosa znanja in senzibiliziranja. Vlado RS sprašujem: 1. Ali bo iz te dobre študije primera v sodelovanjih z zdravstvenimi in pedagoškimi strokami ter združenji bolnikov razvijala sorodne programe prenosa znanj? 2. Kateri bodo ti programi in kako bodo (so)financirani?

Vlada podaja naslednji odgovor na zastavljena vprašanja: Kakovostni programi, projekti in tudi tekmovanja za učence, ki jih sofinancirajo ustrezna ministrstva, so ob senzibiliziranju, poglabljanju in razširjanju znanj otrok in učiteljev uporabni tudi zaradi medgeneracijskega prenosa znanj ter kot osnova za posodabljanje kurikula/učnih načrtov (neposredno in posredno), aktualizacijo pouka, šolskih in obšolskih dejavnosti ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja oz. profesionalnega razvoja učiteljev. MZ in MIZŠ na številnih področjih podpirata medgeneracijski prenos znanja in senzibiliziranje za zdravju prijazne odločitve, saj se zavedata, da naložba družbe v zdravje bodočih generacij lahko vzpodbuja vzpostavljanje zdravstvene pismenosti že danes. Osnovni koncept promocije zdravja je, da zdravje nastaja v kontekstu vsakodnevnega življenja, torej tam, kjer ljudje živimo, se družimo, učimo in ustvarjamo (Ottawska listina). Zdravje torej ne nastaja samo v zdravstvenem sektorju, ampak predvsem v vseh drugih sektorjih in podpornih okoljih in je plod delovanja različnih akterjev v družbi. Zveza društev diabetikov Slovenije že 20 let organizira tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, v katerega je bilo v letu 2018 vključenih prek 10.200 učencev iz 435 osnovnih in srednjih šol. Seminarja za učitelje mentorje se je udeležilo 138 učiteljev-mentorjev. V letu 2018 je potekala tudi 51. šola zdravega življenja za otroke in mladostnike s sladkorno boleznijo tipa 1. Potencial te aktivnosti prepoznava tudi MZ in jo je prek javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019 tudi finančno podprlo (več ko 132.000 eurov). Krepitev zmogljivosti družbe za boljše zdravje se, kot je poudarjeno v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, začne v otroštvu. V Sloveniji že v tem trenutku poteka veliko aktivnosti na ravni vrtcev in šol. V okviru javnega razpisa MZ sofinancira in spremlja 81 programov varovanja in krepitev zdravja za leta 2017, 2018 in 2019. Gre za programe nevladnih organizacij v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami. Njihove aktivnosti beležimo v več kot 40 vrtcih in več kot 400 osnovnih in srednjih šolah, kar znese skoraj 92.000 otrok in mladostnikov. Prav tako so njihove aktivnosti vpete v več kot 200 podjetjih. Z opozarjanjem, da gre za kakovostne pristope, prek programov vplivamo tudi na odnos staršev in otrok k zmanjšanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Tako s temi programi dosegamo cilje širše kot samo obvladovanje sladkorne bolezni. Sistemski ukrepi že dajejo rezultate, saj je Slovenija ena od redkih držav, ki ji je uspelo obrniti negativen trend debelosti in prevelike telesne teže med otroci in mladostniki. Na področju javnega zdravja zato lahko veliko prispevamo predvsem v vrtčevskih in šolskih okoljih, kjer učinkovito dosežemo vse otroke. Pri tem sledimo začrtanim programom in ukrepom, ki so predvideni s cilji Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Vsebinam prehrane in gibanja namenjamo veliko pozornosti tudi prek Slovenske mreže zdravih šol in mreže Zdravje v vrtcu. Prek različnih dejavnosti se iščejo skupni interesi za mlade in starejše generacije, spodbujajo se dobri medsebojni odnos in sprejemanje drugačnost. Dejstvo je, da je teh in podobnih programov veliko, saj vsi želijo vstopati v šolski prostor. Na MZ in MIZŠ se zavzemajo za izbor kakovostnih, dovolj strokovnih in strukturiranih programov, ki so prilagojeni šolskemu prostoru. Vsa uporabna dognanja se potem prenašajo v šolsko prakso (preventivni in kurativni vidik) skozi kurikularne in druge dokumente, posodobitve, aktualizacije pouka in izobraževanja učiteljev, medresorskega sodelovanja, sodelovanja z različnimi strokovnimi inštitucijami itd., vse za dobrobit naših otrok. MZ bo na podlagi evalvacije javnega razpisa za obdobje 2017–2019, ki bo dala vpogled v kakovost izvajanja navedenih programov, tudi v letu 2019 podprlo dobre in uspešne programe in jih vključilo v nov javni razpis. Vir: MZ

Vlada sprejela pobudo za podpis Konvencije Sveta Evrope (Medicrime konvencija) Vlada je na današnji seji sprejela pobudo za podpis Konvencije Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje, 51002-69/2018. Konvencija Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje (Medicrime konvencija) je bila odprta za podpis 28. 10. 2011 v Moskvi. Je prva mednarodna pogodba na tem področju. Njen namen je varovanje zdravja ljudi, predvsem najbolj ranljivih, in njihove pravice do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil ter boj proti organiziranemu kriminalu na tem področju. Medicrime konvencija vzpostavlja koordinacijsko mrežo na mednarodni in nacionalni ravni ter povezave z drugimi mednarodnimi organizacijami in omogoča izobraževanja deležnikov, ozaveščanje javnosti, promocijo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Daje podlago za pregon kaznivih dejanj na omenjenem področju in za zaščito žrtev. Medicrime konvencija je že začela veljati 1. 1. 2016, saj jo je podpisalo in ratificiralo zadostno število držav za njeno uveljavitev. Za izvajanje Medicrime konvencije v RS bo potrebno novelirati nekatere predpise, med njimi tudi Kazenski zakonik. Medicrime konvencija ima izrazito medresorski značaj in zahteva dobro sodelovanje med pristojnimi organi. Koordinacijo izvajanja Medicrime konvencije bo prevzelo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Pri tem pa bodo sodelovali še Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance – Finančna uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve - Policija. Ratifikacija Medicrime konvencije in njena uveljavitev bo zapolnila pravno vrzel na področju pregona tovrstnega organiziranega kriminala. Slovenija je kot članica Sveta Evrope in zagovornica človekovih pravic, posebej še najbolj ranljivih skupin (otroci, mladi, starejši), zainteresirana za čim širšo, to je globalno uveljavitev Medicrime konvencije in pričakuje, da bo njena ratifikacija pozitiven doprinos k globalizaciji izvajanja in uresničevanja Medicrime konvencije. Za podpis konvencije se pooblašča veleposlanico pri Svetu Evrope Evo Tomič. Vir: MZ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) o seznamu tretjih držav Vlada je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije - 14329/18, ki se glasi: Republika Slovenija podpira predlog uredbe. Vendar bo Slovenija v pogajanjih v pristojnih delovnih telesih predlagala, da se umaknejo omejitve glede namena potovanja, ki so navedene v 6. točki preambule. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) bo 30. marca 2019 izstopilo iz Evropske unije in postalo tretja država. Britanski državljani so trenutno tudi državljani Unije. Uživajo temeljno pravico do prostega gibanja in prebivanja v Uniji ter pravico do vstopa v katero koli drugo državo članico brez vstopnega vizuma ali enakovrednih formalnosti. Državljani Združenega kraljestva, ki so britanski državljani, bodo to pravico uživali do trenutka, ko se bo zanje prenehalo uporabljati pravo Unije o prostem gibanju državljanov Unije. To se bo zgodilo 30. marca 2019, razen če bo v ratificiranem sporazumu o izstopu v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji določen drug datum ali če Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno določi drug datum. Zato je treba določiti, ali bodo morali imeti državljani Združenega kraljestva, ki so britanski državljani, pri prehodu zunanjih meja držav članic vizum ali pa bodo oproščeni te zahteve.

Vlada Združenega kraljestva je izrazila namero, da za državljane držav članic EU-27 ne bo zahtevala vizuma za kratkoročno bivanje za turistične in poslovne namene.. S sprejetjem predloga obravnavanega akta bo ta namera tudi formalizirana. Državljani večine evropskih držav, ki niso članice Unije, in britanski državljani, ki niso državljani Združenega kraljestva, lahko trenutno potujejo na schengensko območje brez vizuma. Zaradi tesne bližine Združenega kraljestva in Unije govorijo v prid vključitve Združenega kraljestva na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, tudi pomisleki glede regionalne povezanosti. Vir: MZZ Skupni predlog sklepa Sveta o stališču, ki naj ga Evropska unija zavzame v Skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi Začasnega evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) Vlada je podprla Skupni predlog sklepa Sveta o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi Začasnega evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani, glede podaljšanja akcijskega načrta EU in Palestinske oblasti. Začasni evro-mediteranski pridružitveni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani je začel veljati 1.7.1997. Predstavlja pravno podlago za dvostranske odnose med EU in Palestinsko oblastjo ter omogoča dostop brez dajatev do trgov EU za industrijsko blago iz Palestine ter postopno opustitev tarif na izvoz EU v Palestino v obdobju petih let. Cilji začasnega sporazuma so še zagotovitev ustreznega okvirja za celovit dialog, ki omogoča razvoj tesnih odnosov med pogodbenicama, vzpostavitev razmer za postopno liberalizacijo trgovine, prispevek k socialnemu in gospodarskemu razvoju Zahodnega brega in Gaze ter spodbujanje regionalnega sodelovanja z namenom utrditve mirnega sožitja ter gospodarske in socialne stabilnosti. Začasni sporazum je ustanovil Skupni odbor, ki sprejema sklepe in daje ustrezna priporočila za doseganje skupnih ciljev in pravilno delovanje Sporazuma. EU in Palestinska oblast izmenično predsedujeta Skupnemu odboru, ki se sestaja vsaj enkrat letno. Skupni odbor bo sprejel priporočilo o podaljšanju akcijskega načrta EU in Palestinske oblasti za tri leta, s čimer bo pogodbenicama omogočeno nadaljnje sodelovanje v prihodnjih letih na področjih skupnega interesa, kar je usklajeno s trajanjem palestinske nacionalne agende (Palestinian National Policy Agenda) za obdobje 2017-2020. Akcijski načrt se osredotoča na krepitev prizadevanj za rešitev spora na Bližnjem vzhodu, vključno s podporo za ustanovitev suverene palestinske države, prav tako se osredotoča na poglobitev dvostranskih odnosov pri pripravi na sklenitev celovitega pridružitvenega sporazuma med EU in prihodnjo palestinsko državo, na fiskalno konsolidacijo in trajnostni gospodarski razvoj na celotnem okupiranem palestinskem ozemlju, na krepitev prizadevanj za znatno zmanjšanje revščine in socialne izključenosti na celotnem okupiranem palestinskem ozemlju, na poenostavitev upravljanja ozemelj in dostopa do njih ter izboljšanje kakovosti izobraževanja, raziskav in inovacij ter informacijske družbe. Med prednostne cilje spada tudi podpora pravicam palestinskega ljudstva v vzhodnem Jeruzalemu ter krepitev prizadevanj za razvoj na območju C. Vir: MZZ

Skupni predlog sklepa Sveta o stališču med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Državo Izrael Vlada je podprla Skupni predlog sklepa Sveta o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v okviru pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, glede podaljšanja akcijskega načrta EU–Izrael. Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani iz junija 2000 je pravna podlaga za dvostranske odnose med EU in Izraelom s ciljem razvoja tesnih političnih odnosov med pogodbenicami, povečanjem obsega trgovine, spodbujanja regionalnega sodelovanja z namenom utrditve mirnega sožitja ter gospodarske in politične stabilnosti ter spodbujanja sodelovanja na drugih področjih, ki so v vzajemnem interesu. Pridružitveni svet, ustanovljen z Evro-mediteranskim sporazumom, se sestaja na ministrski ravni enkrat letno in sprejema sklepe in priporočila s skupnim soglasjem pogodbenic. Pridružitveni svet bo sprejel priporočilo o podaljšanju veljavnosti akcijskega načrta EU–Izrael za tri leta, da se zagotovi nadaljevanje sodelovanja med pogodbenicami na vseh področjih skupnega interesa. Akcijski načrt EU–Izrael je bil objavljen leta 2005 z veljavnostjo treh let. Vsebuje prednostne cilje in ukrepe za krepitev političnega dialoga, gospodarskega povezovanja, sodelovanja pri vprašanjih, povezanih z migracijami, bojem proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem. Spodbuja sodelovanje na področju prometa, energetike, telekomunikacij, znanosti in tehnologije, krepi okoljsko razsežnost sodelovanja med EU in Izraelom kot tudi povezljivost na področju izobraževanja, kulture, civilne družbe in javnega zdravja. Pogodbenice so večkrat potrdile bogastvo in dinamičnost odnosov med EU in Izraelom ter odločno zavezanost k nadaljnjemu razvoju teh odnosov, zato je podaljšanje akcijskega načrta v interesu pogodbenic. Vir: MZZ Sprejem poročila Republike Slovenije Mednarodni zvezi za spomin na holokavst in delovne definicije antisemitizma Vlada je sprejela prvo poročilo Republike Slovenije Mednarodni zvezi za spomin na holokavst za obdobje 2011-2017. Vlada je sprejela pravno neobvezujočo delovno definicijo antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst. Republika Slovenija je članica Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) od leta 2011. Obveznost, ki izhaja iz članstva v IHRA, je redno periodično poročanje, opravljeno v skladu s standardiziranim vprašalnikom IHRA. Do 14. junija 2018 je bil osnutek poročila, s katerim se je seznanila Vlada Republike Slovenije, posredovan v pregled državama pregledovalkama (Luksemburg in Litva). Po prejemu njihovih vprašanj in komentarjev, je bil revidiran osnutek poročila predstavljen na plenarnem zasedanju v Ferrari, kjer je bilo s strani držav in strokovnjakov v delovnih skupinah in odborih IHRA ocenjeno kot vsebinsko zelo dobro, saj odraža ustrezno delovanje Slovenije na tem področju ter obenem izpostavlja možne ukrepe za še bolj učinkovito delovanje v bodoče. Osnutka poročila zato ni bilo treba dopolniti ali spremeniti. Slovenska delegacija pri IHRA je predlagala Vladi RS, da sprejeme priloženi osnutek poročila kot končno poročilo Slovenije IHRA za obdobje 2011-2017. V duhu Stockholmske deklaracije so članice IHRA po več letih razprav 26. maja 2016 na plenarnem zasedanju v Bukarešti soglasno sprejele pravno neobvezujočo delovno definicijo antisemitizma, ki se glasi: "Antisemitizem je obravnavanje Judov, ki se lahko izraža kot sovraštvo proti Judom. Retorične in fizične oblike antisemitizma so naperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovi lastnini ter proti ustanovam in verskim objektom judovske skupnosti."

IHRA spodbuja, da definicijo sprejmejo vse države članice in druge države ter mednarodne organizacije. Prav tako k temu poziva resolucija Evropskega parlamenta (2629) iz leta 2017 ter Izjava Sveta EU z dne 6. decembra 2018, katere sprejem je 14. decembra 2018 pozdravil Evropski svet. Vir: MZZ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in ga podprla, pri čemer je treba upoštevati pomisleke, ki jih je v pravnem mnenju izrazila Pravna služba Sveta glede pogojev za sprožitev mehanizma. Evropski parlament je 14. marca 2018 pozval Komisijo, naj predlaga mehanizem, po katerem bodo lahko s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne bodo spoštovale vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Evropska komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah. Predlog uredbe je del paketa dokumentov za večletni finančni okvir (VFO). Namen predloga uredbe je zagotoviti spoštovanje načela pravne države kot pogoj za zaupanje, da je poraba finančnih sredstev EU v državah članicah ustrezno zaščitena. Po mnenju Komisije EU trenutno nima mehanizma, s katerim bi se zaščitil denar davkoplačevalcev EU v primeru pomanjkljivosti v zvezi o spoštovanju načela pravne države v državi članici. Komisija meni, da bi EU morala imeti možnost sprejeti določene ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije pred morebitno finančno izgubo, če so v posamezni državi članici zaznane splošne pomanjkljivosti v zvezi s spoštovanjem načela pravne države. Predlog uredbe predvideva ukrepe, kot so zamrznitev plačil ali izvajanja pravne obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti ali prepoved sklepanja novih obveznosti s posebnimi kategorijami prejemnikov. Za zagotovitev sorazmernosti se upošteva zlasti resnost položaja, čas, ki je pretekel od ravnanja, trajanje in ponovitev ravnanja, namen in stopnja sodelovanja države članice pri prizadevanjih za odpravo kršitve ter vpliv pomanjkljivosti na finančna sredstva Unije. Ko pomanjkljivosti v državi članici prenehajo obstajati, Komisija Svetu predloži predlog sklepa za delno ali celotno odpravo ukrepov. Vir: MZZ Predlog za kandidaturo Republike Slovenije za članstvo v Svetu Organizacije združenih narodov za človekove pravice za obdobje 2026-2028 Vlada je sprejela Predlog za kandidaturo Republike Slovenije za članstvo v Svetu Organizacije združenih narodov za človekove pravice za obdobje 2026-2028 in pooblastila Ministrstvo za zunanje zadeve, da kandidaturo najavi v ustreznih forumih in izvede potrebne aktivnosti za pridobivanje podpore kandidaturi. Svet Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice (SČP) je medvladno telo za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic s sedežem v Ženevi. Gre za osrednje in najpomembnejše telo OZN na področju spodbujanja, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu. SČP sestavlja 47 držav članic, ki so vanj izvoljene na tajnih volitvah v okviru Generalne skupščine OZN za obdobje treh let z možnostjo največ dveh zaporednih mandatov. Vsako leto potekajo volitve 18 novih članic. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina, upošteva pa se najvišje število prejetih glasov. Mesta v SČP so razdeljena po naslednjem regionalnem ključu: 13 sedežev – afriška skupina, 13 sedežev – azijska skupina, 6 sedežev – vzhodnoevropska skupina, 8 sedežev – države Latinske Amerike in Karibov ter 7 sedežev – skupina

zahodnoevropskih in ostalih držav. Pri volitvah naj bi se upošteval tudi prispevek kandidatk k spodbujanju in varstvu človekovih pravic in njihove prostovoljne zaveze. Republika Slovenija je bila članica SČP že dvakrat, in sicer v obdobjih 2007-2010 in 2016-2018. V letu 2018 je bil stalni predstavnik Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi Vojislav Šuc izbran tudi za predsednika SČP. Slovenija v SČP tvorno in aktivno sodeluje vse od njegove ustanovitve. Z aktivnostmi predsednika SČP v letu 2018 je Slovenija tudi pomembno prispevala k prizadevanjem za bolj učinkovito delovanje SČP, k povečanju njegove vidnosti in h krepitvi njegovega sodelovanja z drugimi institucijami v sistemu OZN. Ponovno članstvo v SČP bi pomenilo nadaljevanje dosedanjega uspešnega dela Slovenije na področju človekovih pravic in nadalje prispevalo k njeni prepoznavnosti na tem področju, tako doma kot v tujini. Ponovna kandidatura v SČP za obdobje 2026-2028 je smiselna z vidika zagotavljanja kontinuitete, z vidika vsebinskih prioritet in z vidika izkoriščanja naših primerjalnih prednosti in pridobljenih znanj. V tej luči je potreben tudi razmislek o kandidaturah za dve zaporedni obdobji (torej še za 2029-2031), s čimer bi lahko krepili vpliv Republike Slovenije na delovanje in odločitve SČP. Za takšno potezo se odloča vedno več držav. Zaporedna kandidatura sicer zahteva dodaten vložek tako z vidika pridobivanja podpore za izvolitev kot z vsebinskega vidika. Vir: MZZ Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 Vlada je sprejela Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030. Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 podrobneje določa cilje in strateške usmeritve mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter konkretne ukrepe za skladno in učinkovito izvajanje. Opredeljuje vsebinske in organizacijske elemente mednarodnega razvojnega sodelovanja ter usmeritve za aktivno delovanje Slovenije na dvostranski in večstranski ravni. Strategija predvideva koncentracijo razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na prednostna območja Zahodnega Balkana, evropskega sosedstva in Podsaharske Afrike s poudarkom na najmanj razvitih državah in na omejeno število vsebin, in sicer: (1) dostojno delo ter trajnostni in vključujoči gospodarski razvoj v partnerskih državah, spodbujanje zaposlitvenih možnosti za ženske in mlade ter razvoj mikro, malih in srednjih podjetij v partnerskih državah; (2) spodbujanje razvoja dobrega upravljanja in vladavine prava, vključno s podporo vzpostavitvi učinkovitih, odgovornih in preglednih institucij; (3) zavzemanje za trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo učinkovito rabo, predvsem s podporo prehodu v t. i. krožno gospodarstvo; (4) pomoč dejavnostim za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam v partnerskih državah. Strategija v jedro slovenskega razvojnega sodelovanja postavlja tudi dve presečni temi: varovanje okolja in enakost spolov. Strategija je pripravljena na podlagi Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 26. septembra 2017. Vir: MZZ

Vlada potrdila Sklep Sveta (EU, Euratom) glede sprememb Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami Vlada je na današnji redni seji sprejela sklep, da Republika Slovenija potrdi Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/994 o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom. Ob tem Vlada RS nalaga Stalnemu predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju, da obvestilo o potrditvi sklepa posreduje Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije. 2. člen Sklepa namreč določa, da sklep potrdijo države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili, ter da obvestijo generalni sekretariat Sveta o zaključku postopkov, ki jih je treba izvesti v ta namen. Po prejemu obvestil o potrditvi vseh držav članic bo generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu EU objavil datum začetka veljavnosti Sklepa. Predlog za potrditev Sklepa Sveta sta brez glasu proti podprla tudi pristojna odbora Državnega zbora. Uveljavitev določb Sklepa oziroma spremenjenih določb Akta ne spreminja veljavne zakonodaje, ki ureja volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Sklep v primerjavi z veljavnim Aktom o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi in neposrednimi volitvami, ki je bil nazadnje spremenjen leta 2002, prinaša nekatere spremembe, npr. med drugim določa najnižji prag za razdelitev poslanskih mest za volilna okrožja z več kot 35 poslanskimi mesti, na glasovnicah dovoljuje prikaz imena ali logotipa evropske politične stranke, s katero je povezana nacionalna politična stranka ali posamezni kandidat, zapiše priporočila glede možnosti predčasnega glasovanja, glasovanja po pošti idr. Vir: MJU Sprejetje seznama delovnih mest v Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju Vlada je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve sprejela Seznam delovnih mest v Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, ki bo podlaga za sistemizacije delovnih mest za čas priprav in predsedovanja Svetu EU 2021. V prečiščenem besedilu Seznama delovnih mest v Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, ki je priloga 1 sklepa Vlade RS št. 10003-19/2013/8 z dne 11.7.2013, se ustrezno dopolni seznam delovnih mest za čas priprav in predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021. Vlada je na svoji 9. redni seji sprejela sklep št. 54001-3/2018/8, s katerim je določila, da ima Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju v času priprav in predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2021 (PSEU) dodatnih 116 zaposlenih. V sklepu Vlade je določeno, da mora Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za zunanje zadeve sprejeti Seznam delovnih mest v Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju v roku 30 dni. Skladno s sklepom Vlade RS št. 54001-3/2018/8 z dne 22.11.2018 se sredstva za stroške dela v letu 2019 za delovna mesta v Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Evropski uniji v Bruslju za čas izvedbe in predsedovanje RS Svetu Evropske unije 2021 zagotovijo Ministrstvu za zunanje zadeve s prerazporeditvijo v okviru Podprograma 030104 – Predsedovanje EU iz proračunske postavke 170015 – Rezerva za stroške predsedovanja EU. Upoštevajoč aktualnost priprave rebalansa se dodatna sredstva zagotovijo Ministrstvu za zunanje zadeve ob pripravi rebalansa za leto 2019 ter ob pripravah proračuna za leta 2020, 2021 in 2022 na podprogramu 030104 – Predsedovanje EU. Vir: MZZ

Sprememba določitve referenčnih statističnih podatkov Vlada je v sklepu številka 00715-31/2017/6, z dne 26. 10. 2017, za 1. točko dodal novo 1.a točko, ki se glasi: » 1.a Od 1. januarja 2019, razen za poračun za leto 2018, se uporabljajo prilagoditve, ki upoštevajo višino povprečnega stroška prevoza gozdno lesnih sortimentov od gozdne ceste do meje z Republiko Avstrijo, gibanja cenovnih razmerji v letu 2017 in 2018 ter drugačne metode merjenja gozdno lesnih sortimentov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, pri čemer prilagoditev ne sme presegati 10 % enotne cene.« Predlagana sprememba in dopolnitev sklepa Vlade RS se nanaša na določitev enotnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS) v okviru sklepanja dolgoročnih prodajnih pogodb. Sprememba sklepa predvideva, da se pri določanju enotnih cen GLS dodatno upošteva vpliv gibanja cenovnih razmerij v letu 2017 in 2018, in da se razpon za prilagajanje enotnih cen GLS, cenam referenčnih sortimentov Statističnega urada Republike Avstrije, zmanjša z 20 % na 10 %. Predlagane spremembe so odraz doslej pridobljenih izkušenj in razpoložljivih podatkov ter opravljenih analiz lokacij večjih avstrijskih žag in lastnih izračunov stroškov prevoza GLS. Vir: MKGP Vlada sprejela Odločbo za imenovanje v.d. zdravstvenega inšpektorja RS Vlada je na današnji seji sprejela Odločbo, da imenuje Darka Mehikića, za vršilca dolžnosti glavnega zdravstvenega inšpektorja Republike Slovenije, in sicer do imenovanja glavnega zdravstvenega inšpektorja Republike Slovenije po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 2. 7. 2019. Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena med drugim določa, da generalne sekretarje, generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. V devetem odstavku 83. člena ZJU je določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena zakona brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Minister za zdravje je 9. 10. 2018 Ministrstvu za javno upravo podal predlog za izvedbo javnega natečaja za položaj glavnega zdravstvenega inšpektorja RS. Minister za zdravje je s predlogom, št. 1001-634/2018/1 z dne 14. 12. 2018, predlagal, da se Darko Mehikić, z dnem 3. 1. 2019 imenuje za vršilca dolžnosti glavnega zdravstvenega inšpektorja RS, in sicer do imenovanja glavnega zdravstvenega inšpektorja Republike Slovenije po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 2. 7. 2019. Na podlagi navedenega je Vlada RS odločila tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. . Vir: MZ Vlada sprejela soglasje o imenovanju Branka Matjašca za direktorja javnega zavoda – Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Vlada je na današnji seji sprejela soglasje o imenovanju Branka Matjašca za direktorja javnega zavoda – Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino za mandatno dobo štirih (4) let in ga posreduje DZ RS.

V skladu s Statutom Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicine in sklepom sveta ZTM je bil dne 19. 10. 2018 na Zavodu za zaposlovanje, v Uradnem listu RS in v časniku Delo objavljen ponovljeni razpis za prosto delovno direktorja/direktorice ZTM. Komisija sveta ZTM je v postopku imenovanja direktorja ZTM dne 20. 11. 2018 ugotovila, da je na razpis za prosto delovno mesto direktorja pravilno in pravočasno prispelo pet vlog. Komisija je v nadaljevanju ugotovila, da en kandidat ne izpolnjuje razpisnih pogojev kandidat, glede dveh vlog pa se je odločila, da pridobi dodatne podatke. Razpisna komisija se je po prejetju dodatno zahtevanih podatkov odločila o seznamu kandidatov, ki so bili povabljeni, da se predstavijo svetu ZTM na redni seji 4. 12. 2018. Člani sveta ZTM so na 12. redni sveta zavoda dne 4. 12. 2018 sprejeli Sklep o imenovanju gospoda Branka Matjašca, univ. dipl. ekon. za direktorja Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Vlada je na današnji seji sprejela soglasje o imenovanju Branka Matjašca, univ. dipl. ekon., za direktorja javnega zavoda – Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, za mandatno dobo štirih (4) let. Vir: MZ Dr. Mitja Blaganje imenovan za generalnega sekretarja MIZŠ Vlada je na današnji seji imenovala generalnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dr. Mitja Blaganje je za generalnega sekretarja imenovan za dobo petih let, in sicer od 1. januarja 2019. Vir: MIZŠ Dr. Tomaž Boh imenovan za generalnega direktorja Direktorata za znanost Vlada je na današnji seji imenovala dr. Tomaža Boha za generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dr. Boh je imenovan za mandatno dobo petih let, in sicer od 1. januarja 2019 dalje. Vir: MIZŠ Razrešitev in imenovanje na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov Vlada je na današnji seji razrešila dosedanjo direktorico Urada za oskrbo in integracijo migrantov mag. Mojco Špec Potočar ter z dnem 21.12.2018 za vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov imenovala mag. Dušana Lužarja, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 20. 6. 2019. Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljnjem besedilu: ZJU) v petem odstavku 83. člena določa, da lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena. Razrešitev po tem odstavku je ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj. Na podlagi 3. člena Odloka o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog generalnega sekretarja vlade. Direktor Urada je za svoje delo odgovoren generalnemu sekretarju vlade.

V skladu z vsem navedenim, na podlagi 5. odstavkom 83. člena ZJU, upoštevaje rok enega leta od nastopa funkcije, generalni sekretar Vlade Republike Slovenije podaja predlog, s katerim Vladi Republike Slovenije predlaga, da mag. Mojco Špec Potočar razreši s položaja direktorice Urada z 20.12.2018. Zaradi razrešitve prejšnje direktorice Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov generalni sekretar vlade predlaga Vladi Republike Slovenije, da z dnem 21. 12. 2018, vendar najdlje za dobo šestih mesecev, to je do 20. 6. 2019, za vršilca dolžnosti direktorja Urada imenuje mag. Dušana Lužarja. Mag. Dušan Lužar izpolnjuje vse pogoje za položajno delovno mesto direktorja Urada. V skladu z devetim odstavkom 83. člena ZJU lahko v času od sprožitve posebnega natečajnega postopka (in smiselno v primeru razrešitve po petem odstavku 83. člena ZJU, od razrešitve) in do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena ZJU brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem delovnem mestu opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Dušan Lužar je po izobrazbi je gradbenik in diplomirani ekonomist, leta 2005 je magistriral na področju upravljanja javnih gospodarskih družb. Trenutno je zaposlen v Ministrstvu za notranje zadeve. V svoji karieri je deloval na področju gradbene operative in komerciale ter na področju investicij. Znanje in izkušnje ima tudi s področja javne uprave. Od leta 1994 do 2005 je bil zaposlen na Ministrstvu za finance, Generalnem carinskem uradu. V obdobju od 2005 do 2008 je bil zaposlen v Lekarni Ljubljana, od leta 2008 pa je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve. Vir: GSV Imenovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Vlada je z dnem 21. 12. 2018 imenovala Igorja Hrovatič za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za obdobje petih let. Za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano se imenuje osebo, ki uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ne sme biti član organa upravljanja ali nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane ter ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata. Na podlagi pregleda vlog in opravljenih razgovorov s kandidati ter predhodnega posvetovanja z deležniki v verigi preskrbe s hrano je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predlagala Vladi RS, da za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano imenuje Igorja Hrovatiča. Vir: MZ Imenovanji in razrešitvi članov sveta javnega zavoda Inštituta za vode RS Vlada je kot predstavnika ustanovitelja v Svetu Inštituta za vode RS z dnem 21. 12. 2018 za dobo štirih let, in sicer do 20. 12. 2022 imenovala Barbaro Merše in dr. Jožeta Uhana, oba predstavnika Ministrstva za okolje in prostor. Vlada RS je namreč z mesta predstavnika ustanovitelja v svetu Inštituta za vode RS razrešila Leon Behina in mag. Joška Kneza, ki sta podala odstopni izjavi. Vir: MOP

Imenovanje direktorice Javnega zavoda Kozjanski park Vlada je z jutrišnjim dnem imenovala Mojco Kunst na mesto direktorice Javnega zavoda Kozjanski park, in sicer za dobo štirih let do 20. 12. 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja. Mojca Kunst je na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1996 pridobila naziv univerzitetni diplomirani inženir geologije. Od 1. 4. 2005 naprej je zaposlena v Javnem zavodu Kozjanski park, in sicer do 31. 12. 2007 kot Vodja službe za informatiko in dokumentalistiko, od 1. 1. 2008 dalje pa je v parku zaposlena kot Vodja službe za ohranjanje narave, izvajanje nadzora, izobraževanje in razvoj podeželja. Delo parka in področje ohranjanja narave dobro pozna, svoji vlogi je priložila tudi tudi zamisel razvoja in delovanja javnega zavoda. Vir: MOP Ustanovitev Medresorske delovne skupine za spremljanje dela in pripravo stališč delegacije RS v izvršnem odboru Unesco Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za spremljanje dela in pripravo stališč delegacije Republike Slovenije v izvršnem odboru Unesco. Delovno skupino bo vodil dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Članice in člani so: Simona Leskovar, državna sekretarka Ministrstva za zunanje zadeve, mag. Vojko Stopar državni sekretar Ministrstva za kulturo, Simon Zajc, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predstavnik RS v izvršilnem odboru Unesco ter Marjutka Hafner in Gašper Hrastelj iz Urada za Unesco Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vir: MIZŠ Informacija o vseh obstoječih delovnih telesih Vlade Republike Slovenije Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o vseh obstoječih delovnih telesih Vlade Republike Slovenije. Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je pripravil pregled vseh obstoječih delovnih teles Vlade Republike Slovenije, ki so ustanovljena na podlagi določil Poslovnika Vlade Republike Slovenije, posameznih zakonov, podzakonskih aktov, mednarodnih pogodb in kolektivnih pogodb. Zaradi proučitve smotrnosti obstoja posameznih delovnih teles je Vlada Republike Slovenije preverila potrebo po delovanju posameznih delovnih teles Vlade Republike Slovenije oz. smiselnost obstoja posameznega delovnega telesa Vlade Republike Slovenije na podlagi Poslovnika Vlade RS in ugotovila, za katera delovna telesa še vedno obstaja potreba po delovanju oziroma katera delovna telesa prenehajo z delovanjem po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Vir: GSV Vlada imenovala novega člana sveta javnega zavoda Filmski studio Viba film Ljubljana Vlada je na današnji seji razrešila člana sveta javnega zavoda Filmski studio Viba film Luka Nabergoja, ki je podal odstopno izjavo, in v svet do prenehanja mandata, kot predstavnika ustanovitelja, imenovala Branka Jezovška. Vir: MK

Vlada imenovala člane sveta javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje Vlada je na današnji redni seji v svet javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje za mandatno dobo štirih let od ustanovitvene seje sveta zavoda imenovala Niko Drakulič, Branka Ribiča in Barbaro Rovere. Svet javnega zavoda sestavlja pet članov, od katerih tri člane imenuje Vlada RS izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev. Dosedanjim članom sveta je mandat potekel, zato je vlada imenovala nove. Vir: MK Vlada imenovala generalnega komisarja RS za EXPO Dubaj 2020 Vlada je na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za generalnega komisarja RS na mednarodni razstavi »EXPO Dubaj 2020« imenovala dr. Roberta Drobniča. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nastopa v vlogi nacionalnega koordinatorja za sodelovanje RS z Mednarodnim uradom za razstave, članica omenjenega urada pa je v imenu RS državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, zato je ministrstvo predlagalo tudi ime generalnega komisarja na EXPO Dubaj 2020. Dr. Robert Drobnič bo tako zadolžen za koordinacijo priprav ter samega izvajanja udeležbe Slovenije na mednarodni zastavi, o čemer bo najmanj štirikrat letno poročal stalni koordinacijski skupini za promocijo Republike Slovenije, najmanj dvakrat letno pa tudi Vladi RS. Vlada RS je rezervacijo prostora za slovenski paviljon na EXPO Dubaj 2020 naredila in potrdila že februarja 2018, in sicer v velikosti 1.550 m2, v oddelku trajnosti. Pri projektu bodo poleg ministrstva aktivno sodelovali predvsem Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT ter Slovenska turistična organizacija, povabljene pa bodo tudi druge organizacije. Vir: MGRT Vlada soglaša s prodajo nepremičnin Zavoda RS za blagovne rezerve Vlada je dala soglasje k prodaji nepremičnin Zavoda RS za blagovne rezerve v katastrski občini Blanca, saj jih zavod ne potrebuje za izvajanje gospodarske javne službe oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv. Predmet prodajne pogodbe predstavljajo nepremičnine s parcelnimi št. 570/2, 570/3, 580/8, 580/9 in 580/10, vse k.o. Blanca, katerih izključni lastnik je Zavod RS za blagovne rezerve. V naravi te nepremičnine predstavljajo zemljišča v skupni izmeri 1.408 m2, njihova tržna vrednost pa je ocenjena na 10.703 evrov. Zavod bo pridobljena finančna sredstva porabil v skladu s Programom dela za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 in Finančnim načrtom Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve za leto 2018. Vir: MGRT