Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 2. junija 2009
vseb
ina
43
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Odnesli smeti, prineslireferendumKrajani z območja krajevne skupnostiKokrica se bodo v nedeljo hkrati z ev-ropskimi parlamentarnimi volitvamiopredelili do referendumskega vpra-šanja, ali so za to, da se za območjenaselja Mlaka ustanovi nova krajevnaskupnost.
3
AKTUALNO VREME
jutri: delno jasno
9770352
666018
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Preutrujen za solze srečeMinuli konec tedna je bil v Kranju ko-lesarski praznik. Na sobotni Veliki na-gradi Kranja je po osemnajstih letihznova slavil kolesar domače ekipe KKSava Kranj Gašper Švab, ki je bil nakoncu preutrujen celo za solze sreče.
6
ŠPORT
Taka odkritja so življenjska"Zame je baročna dvorana življenj-sko odkritje, pomeni mi celo več kotpriznanje," pravi umetnostna zgodo-vinarka in konservatorska svetnicamag. Nika Leben, dobitnica Steleto-vega priznanja za odkritje in prenovobaročne dvorane v Radovljiški graš-čini.
10, 11
Za umetnost bi dal vseMaja je minilo sto let od rojstva in 35let od smrti Maksima Sedeja, eneganajboljših slovenskih slikarjev 20.stoletja. O njem smo se pogovarjaliz dr. Lojzetom Gostišo, dobitnikomnajvišjega priznanja umetnostnihzgodovinarjev - nagrade IzidorjaCankarja.
Danes in jutri bo delno jasno,jutri proti večeru bodo možneposamezne plohe. V četrtek bopretežno oblačno, občasno bodeževalo. Spet bo hladneje.
12, 13
SNOVANJA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. SNOVANJA
9/24°C
Leto LXII, št. 43, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Marjana Ahačič
Gozd Martuljek - Investitor,podjetje Hit Alpinea, s temzaključuje prvi del prenovekompleksa, v katerem so ce-lovito posodobili stari hotel -kongresne dvorane, restavra-cijo, kavarno, uredili otroškoigralnico in v prostorih ne-kdanjega nočnega kluba tudivinoteko - ter v njem pridobi-li šestdeset sob kategorijetreh zvezdic. Hotelu so do-gradili še novi del, v kateremje 58 sob s štirimi zvezdica-mi, ter bogat bazenski inšportno - sprostitveni kom-pleks. Na zunanjih površi-nah ponudbo dopolnjujejo zotroškim igriščem, igriščem
za badminton ter dvemaigriščema za odbojko namivki. Investicija je vredna13 milijonov evrov in je delcelotnega kompleksa z apart-majskih naseljem.
"Pri zagotavljanju kom-pleksne ponudbe za naše go-ste želimo aktivirati čim večlokalnih ponudnikov; tako ti-stih, ki organizirajo izlete inobisk gora, kot tistih, ki po-nujajo zdravo domačo hra-no," pojasnjuje direktor AlešTopolšek in dodaja, da v Špi-ku pričakujejo goste, ki pro-sti čas preživljajo zelo aktiv-no, še bolj kot na primer tisti,ki pridejo v Kranjsko Goro,kjer je ponudba bolj sprostit-veno naravnana. "V Martu-
ljek bodo prihajali aktivnigostje, družine, seniorji, lju-bitelji zdravega načina življe-nja in gostje, ki želijo lahkoin uravnoteženo prehrano,"je še pojasnil Topolšek.
Družba je v hotelu že za-poslila 22 novih delavcev, ododatnem zaposlovanju pabodo razmišljali, glede napotrebe. Kot še pravi Topol-šek, je zadovoljen, da so zahotel pridobili vrhunsko ku-harsko ekipo, saj bo prav po-dročje kulinarike med naj-bolj poudarjenimi v njihoviponudbi. Po pričakovanjihbodo gradnjo apartmajskegadela kompleksa na območjunekdanjega kampa pričeli jeseni.
Prenovljeni hotel Špik odpira vrataV petek bodo v Gozdu Martuljku odprli prenovljeni hotel Špik.
Prenovljeni Špik odpira vrata v petek; prve goste pričakujejo v začetku julija. / Foto: Anka Bulovec
Alenka Brun
Preddvor - Polaganja temelj-nega kamna so se udeležiliMiran Zadnikar, župan Obči-ne Preddvor, investitor IvanKavaš, direktor podjetja Prolo-co Jezersko, Peter Zavrl, članuprave Mercatorja, in BrankoŽiberna, direktor Cestnegapodjetja Kranj. Trgovina bozgrajena do decembra letos,stanovanja pa naj bi bila vse-ljiva do maja 2010.
Objekt bo imel 3385 kva-dratnih metrov skupnih upo-rabnih površin, od tega bo700 kvadratnih metrov na-menjenih Mercatorjevemusupermarketu in 45 gostin-skemu lokalu. Celotna inve-sticija za Supermarket Mer-
cator s pripadajočim zemljiš-čem in opremo znaša okoli1,5 milijona evrov. V drugietaži poslovno stanovanjske-
ga objekta bo 25 stanovanj.Glavni izvajalec del je Cestnopodjetje Kranj skupaj zGradbenim podjetjem Tržič.
Hkrati bodo uredili še avto-busno postajališče, razširilicesto proti pokopališču inBregu, uredili pločnik, par-kirna mesta in obnovili La-yerjevo kapelico. InvestitorIvan Kavaš je vesel, da je pov-praševanje po stanovanjihkljub kriznim časom prese-glo pričakovanja.
Župan Miran Zadnikar indirektor cestnega podjetjaBranko Žiberna sta v naseljuHrib še slovesno odprla novoinfrastrukturo, ki so jo zgra-dili v zadnjih dveh letih. Ure-dili so kanalizacijo, vodovod-no omrežje, napeljali javnorazsvetljavo in preplastili ce-stišče. Skupna vrednost inve-sticije znaša 350 tisoč evrov,tretjino je primaknila država.
Trgovina letos, stanovanja leta 2010V soboto so v Preddvoru položili temeljni kamen za nov poslovno stanovanjski objekt in na Hribuodprli prenovljeno infrastrukturo.
Marjana Ahačič
Radovljica - Občina Radovlji-ca in SGP Tehnik iz ŠkofjeLoke sta konec prejšnjegatedna sklenila koncesijskojavno-zasebno partnerstvo zagradnjo poslovnega objektaob športnem parku v Radov-ljici. Koncesionar je bil izbranna podlagi javnega razpisa.Občina je zagotovila zemljiš-če v vrednosti štiristo tisoč ev-rov, na katerem bo koncesio-nar financiral in zgradil dva
objekta. Prvi bo imel 1400kvadratnih metrov površine vpritličju in nadstropju, drugiobjekt pa bo pritličen, z 270kvadratnimi metri površine.Pod obema objektoma bo klets 56 parkirnimi mesti, tristokvadratnimi metri garderobin skladiščem. V sklopu zu-nanje ureditve bo še 35 parkir-nih mest. Ocenjena vrednostnaložbe brez zemljišča je 1,5milijona evrov, objekt pa najbi predali v uporabo konecmaja leta 2011.
Nov poslovni objekt ob športnem parku
Pri temeljnem kamnu za nov poslovno stanovanjski objekt:Branko Žiberna, Ivan Kavaš, Miran Zadnikar in Peter Zavrl
Foto
: Črt
Sla
vec
2GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009POLITIKA [email protected]
VSAK PRVI TOREK V MESECU
Nečitljivih kuponov ne objavljamo.
Kupon za brezplačni mali oglasBrezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugod-nost velja samo za naročnike časopisa Gorenjski glas. Kuponi so veljavni pol leta. Na hrbtni strani morajo imetiodtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonuali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom zanaročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali znavedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnegamalega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudis. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Blei-weisova cesta 4, 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47;za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure inza petkovo številko do srede do 13.30. V malooglasnem od-delku na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpola-go od ponedeljka do četrtka od 8. do 19. ure in ob petkih od 8. do 16. ure.
MALI OGLAS junij/09Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom:
❏ prodam ❏ kupim ❏ oddam ❏ najamem
❏ podarim ❏ iščem ❏ nudim ❏ zamenjam
✂
✂
Danica Zavrl Žlebir
Katere evropske teme sevam zdijo pomembne tudiza slovenske državljane?
Marta Ciraj: "Zelo odločnobo treba zastaviti cilje zlastina področju okolja in pod-nebnih sprememb. Drugo jekmetijstvo, kjer je treba dativečji poudarek samooskrbi,pridelavi zdrave hrane, zago-tavljati možnosti pridelavekmetom in jim zagotovitiustrezno plačilo. Sedanji na-čin s subvencijami je v koristle pridelavi velikih količinmanj kvalitetne hrane. Zav-zemamo se za povečanje lo-kalne samooskrbe, obenempa v evropskem in svetovnemmerilu narediti poteze gledeproizvodnje in izkoriščanjadobrin tretjih držav. Tam pri-delujejo živež ljudje, ki so lač-ni, izkorišča se tamkajšnjacenena delovna sila, prekmultinacionalk pa se na na-šega kmeta pritiska z nizkimicenami. To je treba spreme-niti, z globalne, multinacio-nalno usmerjene pridelave,ki povzroča tudi uničevanjezemlje in prispeva h global-nemu segrevanju in klimat-skim spremembam, se je tre-ba preusmeriti na lokalno.Tu so izzivi, ki jih bo trebagledati tudi z očmi Slovenije.Čeprav smo majhni, lahkoprispevamo k temu. Zame sozelo pomembna tudi vpraša-nja mladih, ki naj čim prejdobijo prvo zaposlitev, z ev-ropskimi programi za izme-njavo je treba spodbujati nji-hovo mobilnost, omogočitireševanje njihove stanovanj-ske problematike. Pomemb-no se mi zdi tudi medgenera-cijsko sožitje in spodbujanjetakih vrednot, ki bodo uve-ljavljale medsebojno spošto-vanje in vzpostavile sodelova-nje med generacijami, saj jenedopustno, kar je ugotovilaraziskava evrobarometra, daveliko ljudi v Evropi misli, daso starejši breme."
Janez Podobnik: "Ena odprednostnih tem je zdravje,kjer se zavzemam za dodat-no podporo, ki ga daje sku-pen evropski proračun, zaodkrivanje in zdravljenje ra-kovih obolenj. Nekatere raz-vite evropske države so do-kaz, da je mogoče s preven-tivnimi ukrepi obolevnost insmrtnost zaradi raka občut-no znižati. Zavzemam se, dase čim prej uveljavi direktiva,ki bo poenostavila dostop dozdravljenja v drugi državi čla-nici in da se povrnejo stroški.Bolniki iz Slovenije bodo lah-ko šli na pregled in terapijo vdrugo državo. Na področjutrajnostnega razvoja se zav-
zemam za davčni sistem, kibo poleg lastnine in prihod-kov obdavčil tudi "onesnaže-vanje" (višji davek za ener-getsko potratna vozila), večpa naj se investira v izboljša-vo javnih transportnih siste-mov, kjer ima Slovenija pri-ložnost, da več evropskegadenarja nameni v razvoj jav-nega prometa. Večje naložbebodo potrebne v energetskoizboljšavo zasebnega in jav-nega stavbnega fonda; s tembomo ubili tri muhe na enmah: lažje bomo izpolnilikjotske zaveze, manj denarjabomo porabili za energijo inodprli nova delovna mesta.Tretja prioriteta pa je korišče-nje evropskih kohezijskihsredstev, kjer pa sem lahkozelo konkreten: po dolgih le-tih v Škofji Loki obvoznicene bi zgradili, ker bi imeli te-žave s financami, sedaj pa zveseljem ugotavljam, da jekončno izdana odločba o pri-dobitvi evropskega denarja.Sam sem si kot minister zav-zemal za umestitev te trase vprostor, podobno velja tudiza blejsko obvoznico. Zaklju-čujem z veliko potrebo, ki joima Gorenjska na področjuravnanja z odpadki. Občine,ki bodo pripravile dobre pro-jekte, se lahko nadejajo, dabodo te investicije dobile pla-čane iz evropskih sredstev."
Zakaj naj bi se ljudje udele-žili evropskih volitev? Kakš-no korist imajo od evrop-skega parlamenta?
Marta Ciraj: "Tri četrtinezakonodaje, ki velja tudi prinas, se sprejemajo na ravniEU, o njej odloča tudi parla-ment. V preteklem obdobjuje bila denimo sprejeta zako-nodaja o kemikalijah, pri če-mer smo dosegli, da je bil vregulativi sprejet malteško-slovenski predlog. Če bi bilasprejeta regulativa po prvot-nem predlogu, bi to za našokemijsko industrijo pomeni-lo zapiranje, možnosti uve-
ljavljanja bi imele le multina-cionalke. Uredba po našempredlogu pa je izjemnega po-mena za zdravje ljudi in oko-lje. Prek naše vlade in ob po-moči naših poslancev v ev-ropskem parlamentu smodosegli uveljavitev našihpredlogov. Podobno izkušnjoimamo tudi glede uredbe opesticidih, ki je narejenatako, kot je uveljavil naš za-kon iz leta 1994. Sicer pa ev-ropski parlament sprejematudi standarde za pitno vodo,regulativo v zvezi z zdravili,kozmetičnimi pripomočki ...,skratka rezultate delovanjaevropskega parlamenta ima-mo dnevno tako rekoč nakrožniku. In če imamo dobreposlance, se lahko pri temuveljavijo slovenski interesi."
Janez Podobnik: "Poveda-no je najlepši dokaz, kakšenpomen ima evropski parla-ment, kakšen vpliv ima napoložaj potrošnikov in tudikvaliteto življenja slovenskihljudi. Trenutna bojazen ljudiglede gospodarske krize ljudimorda trenutno ne motiviraza volitve, ampak morda jeravno to pravi motiv, da gre-do ljudje na volišča in pod-prejo opcijo in liste, ki jimzaupajo. Lista SLS ima šeeno prednost: s strokovnimikandidati iz kmetijstva imapriložnost, da bo področje, kiv prejšnjem mandatu ni bilopokrito, sedaj vendarle zasto-pano. Gre za zelo pomemb-no področje, povezano tudi zokoljskimi temami."
Ljudje razmišljajo, češ kajlahko za koristi Slovenijenaredi peščica poslancev,ob tem pa je lep primer ure-janje odnosov s Hrvaško.
Janez Podobnik: "Tu nale-timo na dilemo, ali slovenskiposlanec v evropskem parla-mentu zastopa nacionalnebarve ali je podrejen politič-nim skupinam, ki jim pripa-da. V SLS menimo, da česmo izvoljeni v Sloveniji,
smo najprej dolžni zagovar-jati nacionalne interese svojedržave. Kar nekaj let se je vvladnih mandatih premaloodločno iskalo rešitve zavprašanje meje med Sloveni-jo in Hrvaško. Tudi doseda-nji člani evropskega parla-menta so bili del te mlačnedrže. Šele v procesu pogajal-skega procesa ob vstopu Hr-vaške v EU smo dejali, datega Slovenija ne bo podprla,če so sestavni del pogajalskihprocesov za Slovenijo ne-sprejemljivi zemljevidi, kiprejudicirajo mejo. V ta pro-ces so razmeroma kasnovstopili evroposlanci. Dolž-nost naših poslancev pa je,da v okviru svojih političnihskupin z argumenti svoje po-slanske kolege prepričajo,zakaj ima Slovenija pravico,da ohrani stik z mednarod-nim morjem in o drugih te-mah, ki zadevajo doseganjepravične meje. Priča pa smoparadoksu, da je Hrvaškauspešno lobirala zadnjih ne-kaj let, tako da so bolje po-znali njeno stališče kot stališ-če Slovenije. SLS tu znovajamči, da se bo naš glas zaresslišal v EU parlamentu."
Marta Ciraj: "SLS se je tures izkazala s svojim ne-omajnim stališčem in nezato, da bi to izkoriščala vpredvolilne namene, kakorse ji je poskušalo očitati. Tose je pokazalo, ko je SLS v dr-žavnem zboru dosegla skle-pe, brez katerih naša državane bi mogla oporekati Reh-novemu predlogu. Sedaj paimamo izhodišče, ki ga jesprejela tudi vlada. Če bo vevropski parlament izvoljenposlanec SLS, sem prepriča-na, da bo znal doseči uvrsti-tev te teme na dnevni redparlamenta. Doslej je Hrva-ška lobirala, mi pa nismomogli predstaviti svojega sta-lišča, zato je Evropska komi-sija tudi bolj poslušala Hrva-ško kot pa Slovenijo, ki je čla-nica EU."
Sliši se tudi slovenski glasNa listi SLS za volitve v evropski parlament sta tudi Marta Ciraj, doktorica agronomije iz Komende,in Janez Podobnik, bivši minister za okolje in nekdanji poslanec v državnem zboru, ki je bil vsakokratizvoljen v gorenjski volilni enoti.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARTA TUŠEK iz Žirov.
Marta Ciraj in Janez Podobnik / Foto: Tina Dokl
Kranj
Igor Lukšič jutri v Kranju
Jutri, 3. junija, bo v Kranju minister za šolstvo in šport IgorLukšič. Po regijskem posvetu z ravnatelji šol in srečanju spredstavniki dijaških organizacij bo obiskal atletsko-no-gometni stadion, ki ga želijo v Kranju obnoviti. V Prešerno-vem gaju se bo seznanil s pobudo svetnikov SD Kranj, da vnekdanji srednji ekonomski šoli uredijo hišo eksperimentov,o obeh temah pa bo po obisku spregovoril na novinarski kon-ferenci. Že danes pa Kranj gosti tudi Super družbo. Mladi fo-rum SD ob stojnici, namenjeni evropskim volitvam, predstav-lja kandidatko za evropsko poslanko Mojco Kleva. D. Ž.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Volitve poslank in po-slancev iz Slovenije v Evrop-ski parlament bodo v nede-ljo, 7. junija. Posebna voliščana sedežih okrajnih volilnihkomisij za predčasno glaso-vanje pa so se odprla že da-nes. Predčasne volitve so žedanes, jutri in pojutrišnjem,2., 3. in 4. junija od 9. do 17.ure. Do 4. junija pa lahko vo-livci sporočijo okrajni volilnikomisiji, če se zaradi boleznine bodo mogli udeležiti voli-tev, da jim omogočijo glaso-vanje na domu. Do tega dnese lahko prijavijo tudi za gla-sovanje na posebnih voliščih
v drugem volilnem okraju,če jih na dan volitev ne bo vkraju stalnega prebivališča,prav tako se lahko ljudje sposebnimi potrebami do 4.junija prijavijo na glasovanjena posebnih voliščih, dostop-nih za invalide. Volivke involivci bomo glasovali za enood 12 list kandidatov. Zanjolahko glasujemo kot za celo-to ali pa s preferenčnim gla-som damo prednost enemuod kandidatov na listi, za ka-tero smo glasovali. Med 81kandidati na listah je tudi 12takih, ki izvirajo z Gorenj-skega ali na državnih in lo-kalnih volitvah vsaj sodijo vgorenjsko volilno enoto.
Prvi na volitve že danes
Danica Zavrl Žlebir
Kranj, Brdo - Na športnemstadionu v Kranju so dopol-dne potekale športne igreSDS, popoldne pa je pred-sednik stranke Janez Janšana Brdu volivkam in voliv-cem predstavil kandidate zaposlance v evropski parla-ment. Pred dogodkoma jeprvak opozicije v pogovoruza Gorenjski glas osvetlil ne-katere aktualne teme, takodenimo potrebe po ustavnihspremembah, nasprotovanjepravkar sprejetim novelamzakonov o policiji, jamstvenishemi in prometu, pa tudi ozapletih v odnosih med Slo-venijo in Hrvaško v času, kososedje kandidirajo za spre-jem v Evropsko unijo.
Odnosi, povezani z mejomed Slovenijo in Hrvaško,se sedaj rešujejo pred Ev-ropsko komisijo, kjer sled-nja bolj kot Slovenijo, člani-co EU, posluša Hrvaško.Kakšen izid pričakujete?
"Evropska komisija je v zadnjih tednih poslušala boljtistega, ki je govoril, Sloveni-ja je pač molčala. Ovira pa jebilo tudi dejstvo, da v števil-nih svetovnih in evropskihprestolnicah nismo imeliambasadorjev. Noben moč-no zaposlen zunanji mini-ster namreč ne bo sprejel di-plomatov nižjega ranga.Naša vlada in zunanje minis-trstvo sta podcenila potrebopo tem, da sta stalno priso-tna tam, kjer se vpliva na teodločitve. Sedaj se je to sicernekoliko popravilo in mis-lim, da bo prišlo še do enegaposkusa, ki bo bolj usmerje-na v za obe strani kompro-misne rešitve. Zadnja ponu-jena je bila za Slovenijo ne-sprejemljiva in popravki, kiso bili dani, so bistveno spre-menili samo zasnovo. Dobrov tej navidezno precej zaple-teni situaciji za Slovenijo jedejstvo, da časovni dejavnik
deluje v našo korist. V temčasu lahko o rešitvah dobropremislimo. Drugi so boljomejeni z roki, kar sicer nepomeni, da lahko kar dvigne-mo roke in rečemo: če bostedali na mizo nekaj, kar je po-polnoma v našem interesu,bomo to sprejeli, sicer ne. Toni evropski način reševanja,pri tem moraš namreč samiskati in predlagati rešitve. Jepa drugače, če se lahko odlo-čaš brez časovnih pritiskov."
Kako realen je ob tem refe-rendum o vstopu sosednjedržave v EU?
"Mislim, da ni le realen,pač pa je neizogibno dejstvo,če bodisi tega vprašanja nebomo rešili prej bodisi dose-gli trdnega sporazuma, ki bodajal Slovencem dobre obe-te, da bo do končne rešitveprišlo v okviru zaščite temelj-nega interesa Slovenije, to paje ohranitev statusa pomor-ske države. Mi smo skušali oneizogibnosti referenduma vtem primeru dopovedati takososedom kot tudi evropskimsogovornikom. Nekateri soto slišali, zato je tudi prišlo
do reševanja pred Evropskokomisijo."
Vi osebno niste kandidat zaposlanca v evropski parla-ment. Zakaj pravzaprav ne?
"Eden od razlogov je tudidejstvo, da sem se zelo velikoukvarjal z Evropo v prejš-njem mandatu, ko sem bilpredsednik evropskega sve-ta. Položaj evropskega po-slanca zame ne predstavljaizziva."
Kako utemeljujete potrebo,da se slovenski državljaniudeležimo volitev v evrop-ski parlament? Kaj imamood članstva v EU, kaj od za-stopstva v evropskih institu-cijah, kaj od evropskegaparlamenta?
"Od Evropske unije imamoveliko. Če ne bi bili v EU, bi seukvarjali z bistveno težjimiproblemi, zlasti še, če Sloveni-ja ne bi bila zavarovana z evr-skim območjem, v tem pri-meru bi nas kot majhen čol-niček premetavalo v seda-njem morju krize. Splačalo seje iti v EU: odločitev, ki je bilasprejeta pred našim manda-
tom, je bila ena najbolj strate-ških. Dejstvo je, da je evropskiparlament postal v zadnjemobdobju zakonodajalec, kjerse večina najpomembnejšihodločitev sprejema s soglas-jem. Biti v odborih in komisi-jah, ki pripravljajo te odločit-ve, je za vsako državo zelo po-membna. Slovenija ima sicersamo sedem poslancev, če boratificirana lizbonska pogod-ba, jih bo imela osem, vendarse da prek političnih skupinzagotoviti vpliv na odločitve.Mnoge od teh, sprejetih v ev-ropskem parlamentu, pa dr-žavljane zadevajo v povsemvsakdanjem življenju. Te vo-litve so pomembne tudi zato,ker gre za prvi odhod volivk involivcev na volišče po lanskihdržavnozborskih volitvah inbo hkrati pomenilo ocenodela tako vlade kot opozicije.O tem se sicer ne bo odločaloneposredno, pač pa ima re-zultat teh volitev lahko strez-nitveni učinek in opozorilovladi, naj resneje jemlje go-spodarsko krizo in naj nepodcenjuje problema brezpo-selnosti, ki je v tej situaciji naj-večji in najtežji."
Kot čolniček v morju krizeZadnja dva dogodka pred volitvami v evropski parlament je najmočnejša opozicijska stranka SDS pripravila na Gorenjskem.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009 AKTUALNO [email protected]
Suzana P. Kovačič
Kranj - V nedeljo bo hkrati zevropskimi parlamentarni-mi volitvami potekal posve-tovalni referendum, na kate-rem se bodo krajani sedanjeKrajevne skupnosti (KS) Ko-krica v Mestni občini (MO)Kranj z glasom za ali protiopredelili do referendum-skega vprašanja: Ali ste za to,da se za območje naseljaMlaka ustanovi nova krajev-na skupnost z imenom KSMlaka? "Referendumski izidse ugotavlja za celotno refe-rendumsko območje in po-sebej za območje naselij Ilov-ka, Kokrica, Bobovek, Sra-kovlje, Tatinec in Mlaka. Zareferendumsko območje, ce-lotno območje KS Kokrica, jedoločeno eno volišče, ki ob-sega območje dosedanjih vo-lišč Kokrica I, II in III, enopredčasno volišče ter volišče,ki ugotavlja izid glasovanjapo pošti. Sedež volišča za iz-vedbo posvetovalnega refe-renduma v KS Kokrica je vKulturnem domu Kokrica,"je pojasnila Ana Vizovišek,vodja kabineta župana v MOKranj. "Novo krajevno skup-nost po statutu lahko ustano-
vi Svet MO Kranj, pred usta-novitvijo pa mora Svet MOKranj na zborih krajanov alina referendumu ugotoviti in-teres prebivalcev posamez-nega območja v občini, kjernaj bi bila ustanovljena novakrajevna skupnost, pri čemerse ugotavljanje interesa na-naša na ime in območje kra-jevne skupnosti," je še pove-dala Vizoviškova.
Delni zbori krajanov so žepotekali od 3. do 5. marca le-tos. Udeležba je bila zelo sla-ba, na delni zbor krajanovIlovke je prišla samo ena kra-janka, zbora krajanov naseljaKokrica s skoraj 1600 prebi-valci se je udeležilo manj kot30 krajanov, še največji odzivje bil med krajani naseljaMlaka, na delni zbor jih jeprišlo okoli 50 od skupaj1500 krajanov. Pobuda zaustanovitev samostojne Kra-jevne skupnosti Mlaka je bilana predlog Marka Verbiča si-cer sprejeta že na zboru kra-janov KS Kokrica 16. junija2007, to je bilo v času umeš-čanja regijskega centra zapredelavo odpadkov v Teneti-šah, ko so se o tem mnenjakrajanov Mlake in vodstvaKS Kokrica razhajala.
Odnesli smeti, prinesli referendumNa območju Krajevne skupnosti Kokrica se bodokrajani v nedeljo opredelili do referendumskegavprašanja: Ali ste za to, da se za območje naseljaMlaka ustanovi nova krajevna skupnost z imenom Krajevna skupnost Mlaka?
Predsednik SDS Janez Janša je v soboto na Brdu predstavil ekipo kandidatov za poslance v evropskem parlamentu. Od leve: Anže Logar, Katja Koren Miklavec, Mirko Zamernik,Dragutin Mate, Lucija Mazej Kukovič, Romana Jordan Cizelj in Milan Zver. / Foto: Matic Zorman
Z Evropo bomo ravnali v rokavicah.V Evropskem parlamentu se bomo borili za to, da nas bodo slišali in videli.V bruseljskem ringu bomo spretno taktizirali in se hitro odzivali.Moč je naša šibka točka. Naše glavno orožje bodo hitrost, presenečenje in vzdržljivost.Materiale bomo pregledovali s kirurško natančnostjo, vroče in občutljive teme obravnavali previdno in odgovorno. Spretno bomo vijugali med pastmi velikih in poskušali uloviti vse želje malih.Naši predlogi bodo padali z leve in desne, naše pobude bodo zadevale v polno.Po evropskih hodnikih bomo trenirali dvakrat, trikrat več, če bo treba.Delovali bomo odločno, po pravilih.
LIB
ER
ALN
A D
EM
OK
RAC
IJA
SLO
VEN
IJE
, S
LOVE
NS
KA
CE
STA
29
, LJ
UB
LJAN
A
4GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - "Nov 5. javni razpisza razvoj regij bomo objavi-li še v juniju, pogovarjali pasmo se predvsem o tem,pod kakšnimi pogoji inkako bo razpis potekal terkako bo mogoče prijavljatiprojekte. Po drugi stranismo naredili tudi kratekpregled skozi druge vsebi-ne, kjer je Gorenjska precejuspešna. To je predvsempodjetniški del, kjer Gorenj-ska še posebej uspešno črpasredstva in se prijavlja narazpise," je po včerajšnjemobisku pri Svetu gorenjskeregije povedala ministricaza lokalno samoupravo Zla-ta Ploštajner in dodala, dabo morala Gorenjska na ko-hezijskem področju pospe-šiti prijavo projektov, saj botreba ujeti izvajanje per-spektive in financirati pro-jekte na področju komunal-ne infrastrukture s temiviri. "Priložnosti Gorenjskeso definirane v njenem raz-vojnem programu in mis-lim, da je ta program edenboljših. Pri tem ste Gorenj-ci znali stopiti skupaj, sedaj
pa bo jih bo treba tudi ures-ničiti," je dodala ministricaPloštajnerjeva in povedala,da bo v novem razpisu narazpolago okoli dvesto mili-jonov evrov, poleg podo-bnih vsebin razpisov kot dosedaj pa bodo ti razširjeniza gradnjo energetsko varč-nih objektov.
"Moram reči, da imamodobro opredeljene cilje ozi-roma razvojne regijske pro-jekte, opozorjeni pa smo bili,da je treba pospešiti vse akci-je, da se projekti oddajo pra-vočasno. Tega se seveda za-vedamo, vendar v tem tre-nutku še ne vemo, na kolikodenarja iz razpisa lahko ra-
čunamo. Dejstvo pa je, daimamo na kohezijskem po-dročju velike projekte gledepreskrbe z vodo in glede od-padkov, vsak pa je vredenveč deset milijonov evrov," je ob obisku ministrice do-dal predsednik sveta Gorenj-ske regije in kranjski županDamijan Perne.
Oskrba z vodo in odpadkiNajvečji skupni problem Gorenjske je urejanje komunalne infrastrukture, pri čemer občine računajotudi na evropski denar.
Urša Peternel
Jesenice - Znani radijski glasin trenutno voditelj Sveta naKanalu A Marko Potrč se za-nima za sodelovanje z Radi-em Triglav Jesenice. Lastni-kom radia je v soboto na Je-senicah predstavil svojo po-nudbo za odkup njihovih de-ležev oziroma dokapitaliza-cijo, na njihovo odločitev paše čaka. Kot je povedal, kljubtrenutnemu delu na televizi-ji radio ostaja njegova prvaljubezen. Zato je prišel doRadia Triglav, ki ima dolgo-letno tradicijo in utečenoekipo sodelavcev, sam pa naj
bi prinesel denar, znanje innapredek. Konkretne po-nudbe jim sicer še ni pred-stavil, to naj bi storil v pri-hodnjih dneh na osnoviuradne cenitve vrednostipodjetja.
In kdo so pravzaprav last-niki jeseniškega radia? Naj-večji, skoraj 30-odstotni deležima po podatkih AJPES-a di-rektorica Rina Klinar, pookrog devet odstotkov imatabivši direktor Slavko Humer-ca in novinar Dušan Drago-jevič, preostale, manjše last-niške deleže pa imajo zapo-sleni, bivši zaposleni in nji-hovi svojci. Občina Jesenice
ima 5,5-odstotni delež, Obči-na Žirovnica pa enoodstotne-ga. Jeseniški župan TomažTom Mencinger je o dogaja-nju na radiu govoril tudi naseji občinskega sveta prejšnjiteden in izrazil nezadovolj-stvo z nekaterimi potezamidirektorice radia, ki s ponud-bo za poslovno sodelovanjemenda sploh ni seznanilavseh družbenikov. In kaj ovsem skupaj pravi direktori-ca in največja lastnica radiaRina Klinar? Izražen je bil interes, bilo je opravljenihnekaj pogovorov, konkretneponudbe pa še nismo dobili,je bila kratka Rina Klinar.
Marka Potrča zanima Radio Triglav Prinesel naj bi denar, znanje in napredek. Rina Klinar: Konkretne ponudbe še ni.
Jasna Paladin
Mengeš - Težko pričakova-na mengeška obvoznica sebo po številnih zapletih zodkupom zemljišč, kotkaže, ob koncu letošnjegaleta le začela graditi. ”Če bizemljišča že imeli, bi segradnja že začela, žal pa za-konodaja od DARS-a po no-vem za izdajo gradbenega
dovoljenja zahteva stood-stotno lastništvo. V zad-njem mesecu je še kar ne-kaj lastnikov zemljišča pro-dalo, žal pa je še vedno pri-bližno deset takih, ki se sponujeno ceno ne strinjajoin zavračajo pogovore z ob-čino. Država bo zato začelapostopke razlastitve,” je po-vedal župan Franc Jerič indodal, da je bilo lastnikom
zemljišč ob trasi obvoznice,ki bo Mengeš zaobšla povzhodni strani, jasno pove-dano, da višje cene od po-nujene za svojo zemljo nebodo dobili, saj ima DARSpo vsej Sloveniji enako po-litiko. Graditelj te 4,2 kilo-metra dolge obvoznice je žeizbran, dela pa bodo konča-na leto in pol po izdaji grad-benega dovoljenja.
Dovoljenje za obvoznico konec leta
Ministrica Zlata Ploštajner je bila včeraj gostja Sveta gorenjske regije. Ob njej sta direktorregionalne razvojne agencije (BSC) Kranj Bogo Filipič in predsednik Sveta gorenjske regijeDamijan Perne.
Stojan Saje
Tržič - Sprejem dnevnegareda za četrtkovo sejo občin-skega sveta v Tržiču je trajalskoraj celo uro. Pavel Ruparje v imenu SDS predlagalumik obravnave akta za raz-pis svetovalnega referendu-ma o deponiji Kovor. Kot jespomnil, so v tem kraju žeimeli referendum, tedanjisklepi pa niso preklicani. Žu-pan Borut Sajovic je pojasnil,da so takrat glasovali o ume-stitvi gorenjskega centra zaravnanje z odpadki. Sedaj bivolivce iz KS Kovor vprašali,ali sprejmejo po 15. juliju delodpadkov iz Kranja, pa tudi,če je potrebna nova dovoznacesta.
Glasovanje je pokazalo,da kar 21 od 22 prisotnihsvetnikov zavrača razpis re-ferenduma. Strinjali pa sose, da opravijo razpravo oproblematiki odpadkov.Vodstvo Občine Tržič in Ko-munale Tržič je namrečpredlagalo podpis aneksa kpogodbi s KS Kovor, ki biomogočil sprejem dela del-
no sortiranih odpadkov zobmočja Upravne enoteKranj na deponiji Kovor.Župan Sajovic je poudaril,da so pred kočljivo odločitvi-jo. Če ne bodo sprejeli od-padkov od drugod, državane bo podaljšala dovoljenjaza obratovanje deponije Ko-vor. Sebastijan Zupanc izKomunale Tržič je opozoril,da bo tržiška deponija lahkoobratovala naprej le ob po-večanju količine odloženihodpadkov. Na leto bi odloži-li približno 17 tisoč ton od-padkov iz tržiške občine inKranja. Če to zavrnejo, bodeponija Kovor zaprta, od-padke pa bodo morali vozitidrugam za visoko ceno.
Vsi ti argumenti niso po-enotili mnenj občinskihsvetnikov. Na koncu so skle-nili, naj svoje povedo še pre-bivalci KS Kovor. Zato bodosklicali razširjeno izrednosejo občinskega sveta naSkednju v Kovorju. Tja bodopoleg domačinov povabilipredstavnike ministrstva zaokolje in prostor ter občinKranj in Naklo.
Tržiški svetniki zavrnili referendumTržiški občinski svet je umaknil razpis referenduma o deponiji Kovor. Pripravili bodorazširjeno izredno sejo v Kovorju, kjer bo razprava o ravnanju z odpadki po 15. juliju.
5GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009
Mateja Rant
Kranj - Vroči dnevi so se letoszačeli že v sredini maja in ta-krat je marsikoga zamikalo,da bi osvežitev poiskal v ba-zenu. Vendar pa bo večinaletnih kopališč na Gorenj-skem odprla svoja vrata vtem mesecu.
Letno kopališče v Kranjubodo odprli 16. junija, v so-boto, 20. junija, pa bodo pri-pravili tudi dan odprtih vrat,ko bodo omogočili brezplač-no kopanje. Po besedah di-rektorja kranjskega zavodaza šport Branka Fartka secene vstopnic letos ne bodopovišale. Odrasli bodo zadnevno vstopnico odšteli petevrov, otroci pa tri. Že konectega tedna bodo odprli ba-zen v Kropi, ki ga ta čas šeobnavljajo, je pojasnil pred-sednik športnega društvaKropa Tomi Kržišnik. Cene
vstopnic bodo tudi pri njihohranili na lanski ravni, karpomeni štiri evre za odraslein dva evra za otroke. Kopa-lišče Ukova svoja vrata odpi-ra 22. junija, ta čas pa tamizvajajo vzdrževalna dela."Potrebna je sanacija beton-ske školjke bazena ter po-pravila na filtrirnih in zapo-rnih sistemih bazena," jerazložil direktor jeseniškegazavoda za šport Zoran Kra-mar. Za dnevno vstopnicobodo odrasli plačali štiri,otroci pa dva evra. Od 10. ju-nija dalje se bo mogočeosvežiti tudi na tržiškem ba-zenu. "Bazen že polnimo,saj zaradi dotrajanega vodo-voda pri nas to traja kar 14dni," je pojasnil upraviteljletnega kopališča Tržič Zo-ran Kabič. Letos imajo v na-črtu še servis kotlovnice,druga večja dela, je dejal Ka-bič, pa načrtujejo šele v sep-
tembru. Odrasli bodo osve-žitev v tržiškem bazenu lah-ko poiskali za štiri evre, otro-ci pa za dva. Poletna kopalnasezona se bo v olimpijskemin otroškem bazenu v Ra-dovljici začela 13. junija, žeminuli petek pa so odstrani-li platneno streho iznad ba-zena. Odrasli bodo za vstop-nico odšteli 5,3 evra, otrocipa 3,7 evra.
Sredi junija bodo odprlitudi Grajsko kopališče naBledu. Minuli teden so pobesedah vodje turistične in-frastrukture Bled Bojana Že-rovca začeli obnavljati bazenob izteku tobogana, v čolnar-ni pa so obnovili pod. Pouda-ril je še, da se že šesto letonjihovo kopališče ponaša zmodro zastavo za kakovostkopalne vode in celovito ure-jenost kopališča. Vstopniceza odrasle stanejo 6,5 evra,za otroke pa tri evre.
Kmalu na letna kopališčaNa letnih kopališčih se že pripravljajo na novo kopalno sezono.
Urša Peternel
Hrušica - Veliki švicarskiplanšarski pes po imenuKlark (njegova lastnica jeŽiva Munih iz Ljubljane) jepo oceni žirije najlepši pesmed 545 psi, ki so sodelovalina letošnji največji državnirazstavi psov na Gorenjskem.Ta je potekala minulo nedeljona Hrušici v organizaciji Ki-nološkega društva Fido Hru-šica. Predstavilo se je kar 134različnih pasem psov, mednjimi kar nekaj redkih in sko-raj neznanih. Kot je povedalapredsednica organizacijskegaodbora Barbka Novak, je le-poto psov ocenjevalo desetsodnikov, ki imajo posebenpiramidni sistem ocenjeva-nja. Ločeno ocenjujejo sam-čke in samičke, pse po staro-sti, izberejo prvake pasme, nakoncu pa izberejo enega, ki jenajlepši med najlepšimi ...
Najštevilnejša pasma narazstavi so bili tibetanski teri-erji, zanimiva pasma psov,katerih lastniki se združujejov Klubu za tibetanske pasmeSlovenije. Po avtohtone pseso začeli hoditi prav v Tibet, jepovedala Metoda Mikuž Brat-kovič, zdaj pa jih počasi pari-jo s tukaj rojenimi psi te pas-me. Pred pol leta sta se takoskotili dve ljubki psički slo-venske mame in tibetanske-ga očeta, obe s tibetanskimiimeni Tibaraki Dharma Nan-do in Tibaraki Dawa Nando.
Med pasmami, ki jih ne vi-dimo vsak dan, so tudi rode-
zijski grebenarji, ki jih vzrejatudi Marjan Šmid s Hrušice.Posebnost te pasme je gre-ben na hrbtu, kjer dlake ra-stejo v nasprotni smeri. Ro-dezijski grebenarji so bili vmatični domovini v Afrikivzgajani za lov na leve in ne-kaj jih še živi v naravnemokolju. Kljub vsemu pa je tapasma do ljudi izredno pri-jazna, je zatrdil MarjanŠmid. "Potrebujejo malonege, pozornosti pa toliko,kolikor je le lahko dobijo," je
še povedal o značaju svojihljubljenčkov.
Med redkimi pasmami, kiso bile na ogled, so bili deni-mo senžermenski ptičar,mudi in belgijski grifon. Si-cer pa je bilo na razstavi mo-goče videti najrazličnejšedruge pasme, od mogočnihirskih volčjih hrtov in nem-ških dog do drobnih malte-žanov in kitajskih golih psov... Posebej zanimivo je biloopazovati, kako so lastniki inpredvsem lastnice urejale
svoje štirinožne prijatelje,manjkali niso niti ravnalnikilas (oziroma dlake), rožnatepentlje, sponke za lase ...Skladna s plemenitim rodov-nikom pa so bila tudi imenavečine tekmujočih psov.Med njimi so tako na Hruši-co prišli Princess Leia fromSwiss Star, Vilin Karantan-ski, Dionis, Baron izpod Špi-ka, Elvis, Mediterran VitezAmadeus, Revolution of Be-auty lost in Space, AngelMuffin Orchidee Blanche ...
Prvi pasji lepotec je KlarkMed 545 razstavljenimi psi je bil za najlepšega izbran švicarski planšarski pes Klark, ki je bil vzrejen v Gozd Martuljku, zdaj pa je Ljubljančan.
Zmagovalec Klark je bil vzrejen v Psarni Zgornjesavski v Gozd Martuljku, zdaj pa je Ljubljančan. Avgusta bo star pet let. / Foto: Matjaž Zupanc
Foto
: Sim
on Š
ubic
Kamnik
Nevzdržen promet v Tuhinjski dolini
Kamniški svetnik Matej To-nin in predsednica KS Sred-nja vas Darinka Zore stapred dnevi na ljubljanskoprometno policijo naslovilapismo, v katerem opozarja-ta, da so prometne razmerev dolini za krajane še vednonevzdržne. Težave s težkimitovornjaki so se v dolini za-čele decembra 2007, ko jeministrstvo za promet od-pravilo omejitev za tovor-njake težje od 7,5 ton. ”Čeznekaj dni, natančneje 10. ju-nija, bo minilo leto dni, od-kar je bila na cesti skozi Tu-hinjsko dolino ponovnovzpostavljena zapora za te-žak tovorni promet. Razme-re na cesti skozi dolino sose izboljšale zgolj v prvihdneh po ponovni vzposta-vitvi zapore, v nadaljevanjupa je šlo vse po starem,” jepovedal Matej Tonin in do-dal, da od policistov priča-kujejo poostren nadzor inkaznovanje kršiteljev. J. P.
Suzana P. Kovačič
Kranj - V Enoti za epidemi-ologijo nalezljivih bolezni vZavodu za zdravstveno var-stvo (ZZV) Kranj so letos do29. maja zabeležili 51 obole-lih zaradi okužbe s salmone-lo, kar je znatno več kot lani,ko so v istem obdobju zabe-ležili 15 obolelih. "Vsi prime-ri izhajajo iz domačega oko-lja, pri vseh je šlo za nepra-vilno rokovanje s hrano," jepovedala Irena Grmek Koš-nik, dr. med., direktoricaZZV Kranj. "V okviru prijavobolelih s salmonelo smoobravnavali kar dva izbruhazaradi doma pripravljenihslaščic, ki so vsebovale suro-va jajca. V prvem primeru jeobolelo 19, v drugem pa 9oseb," je sporočila AndrejaKrt Lah, dr. med., specialist-ka javnega zdravja na ZZVKranj.
"Bolniki, okuženi s sal-monelo, bruhajo, imajo dri-sko, povišano temperaturo,krče v trebuhu, lahko somočno prizadeti, obstaja
tudi nevarnost izsušitve za-radi prevelike izgube teko-čin. Povzročitelj obolenjapride v telo skozi usta in seizloča z blatom. Zelo po-memben ukrep za prepre-čevanje okužb je umivanjerok po uporabi stranišča,pred začetkom pripravljanjahrane, med posameznimidelovnimi postopki v kuhi-nji, pred jedjo ter po vsa-kem kontaktu z živalmi. Virokužbe za človeka so še živi-la živalskega izvora, slabooprana sadje in zelenjava,onesnažena z živalskimi iz-trebki, ter stik z živalmi. Odživil živalskega izvora sonajpomembnejši vir okužbemeso, drobovina, jajca invčasih tudi mleko. Nevar-nost za okužbo ljudi pred-stavljajo predvsem živila, kiniso dovolj prepečena inprekuhana (ocvrti ali pečenipiščanci, čevapčiči, ražnji-či), uživanje surovega sveže-ga mesa (tatarski biftek) injedi iz surovih jajc ali toplo-tno slabo obdelanih jajc," ješe sporočila Krtova.
Vse več obolelih zaradiokužbe s salmoneloV zavodu za zdravstveno varstvo so do 29. majazabeležili 51 obolelih zaradi okužbe s salmonelo.
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Pozimi zaba-vajo sebe in druge, ko seopremljeni s starodobnosmučarsko opremo in oble-čeni po modi iz starih časovspuščajo po smučiščih, po-leti pa zajahajo starodobnakolesa. Člani društva Rov-tarji iz Škofje Loke namreč,ki so se minulo soboto ssvojimi kolesi popeljali sko-zi tisočletno mesto in okoli-ške vasi, s tem pa poživiliže tako živahen loški utrip.Tega dne se je namreč spodjetniško tržnico končaltradicionalni teden obrti in
podjetništva. Starodobnakolesa so različnih starosti,njihovi lastniki skušajo nji-hovo avtentičnost dopolnititudi z ustreznimi oblačili,enako tudi glasbeniki sku-pine Suha špaga, ki so glas-bena spremljava starodob-nim dogodkom. Lastniknajstarejšega kolesa, ki so ga letos videli na ulicahŠkofje Loke, je sam pred-sednik društva RovtarjiBrane Tavčar (na sliki). Sta-ro je menda kar 140 let, zvelikim prednjim in manj-šim zadnjim kolesom, nje-gov voznik pa za vožnjo po-trebuje veliko spretnosti.
Rovtarji so spet kolesarili po starem
[email protected] GLAS
torek, 2. junija 20096
Maja Bertoncelj
Kranj - Kolesarski vikend vKranju se je začel s sobotnoVN Kranja - Memorial FilipaMajcna, dirko UCI 1.1. kate-gorije. Po osemnajstih letihje zmago na tej dirki znovaslavil kolesar domače ekipeKK Sava Kranj. To je uspeloGašperju Švabu, ki je bil vsprintu boljši od RobertaVrečerja (Adria Mobil), kottretji pa je končal BelorusJevgenij Sobal (Centri dellaCalzatura). Švab je bil naj-boljši tudi v točkovanju gor-skih ciljev.
"Današnja zmaga je zago-tovo največji uspeh moje do-sedanje kariere. Res never-jetno. Počasi dojemam, kajmi je uspelo. Skozi celo dir-ko so gledalci navijali zamein me kar ponesli. Na bašelj-skem klancu jih je bilo še po-sebej veliko, prava veselica.Imel sem občutek, da je danes cela Gorenjska dihalazame," so bile po tekmi besede presrečnega Gašper-ja Švaba, za katerega je ta zmaga zagotovo velik obliž na lansko sezono, v ka-teri je imel veliko težav s po-škodbo.
S še štirimi kolesarji je bilv begu skoraj vso dirko, dol-go 161 km. "Nova proga zvzponom na Bašelj je bilakar težka, tehnično zahtev-
na. Bili smo dovolj složni innam je uspelo. V zaključkusem imel dober občutek, vsprintu pa tudi srečo, da seje Robert usedel malo prejkot jaz. Letos sem v sprintunaredil korak naprej. Če bibil drugi, bi bil razočaran.Doma drugo mesto ali zma-ga je nekaj povsem druge-ga," je dejal 22-letni kolesariz Brezij pri Tržiču. Prihajaiz kolesarske družine, ki jebila v soboto videti najsreč-nejša družina v Kranju. OčeVinko in mama Lili sta ko-majda zadrževala solze sre-
če, starejšemu bratu je česti-tal tudi Jernej, ki prav takotrenira kolesarstvo. "Ko semprišel v cilj, je bila prva mi-sel, da je končno tudi meniuspelo zmagati veliko dirko.Sledile so čestitke in vsehsem bil vesel, najbolj pa se-veda čestitk domačih:mame, očeta, brata. Ta mojazmaga se mi zdi, da je moti-vacija tudi zanj, da vidi, dalahko s trdim delom velikodosežeš. Videl sem, da so ko-maj zadrževali solze sreče.Tudi sam sem mislil, da jihbom, pa sem bil v cilju tako
utrujen, da sem samo iskal,kje se bom lahko usedel. Nibilo energije in časa za solzesreče," je še povedal.
Veselje v vrstah organiza-torja največje enodnevne dir-ke v Sloveniji je bilo ob tejzmagi veliko. Veselil se jo jetudi trener Miran Kavaš, kije bil tokrat v vlogi direktorjadirke: "Že ves dan sem imeldober občutek. Razlika doglavnine je bila ves čas taka,da nas je držala v nervozi.Vedel sem, da je Gašper do-ber za zaključke po dolgihbegih."
Preutrujen za solze sreče"Imel sem občutek, da je danes cela Gorenjska dihala zame," je presrečen dejal Gašper Švab, ki je Savi na VN Kranja prikolesaril novo zmago po osemnajstih letih.
Maja Bertoncelj
Kranj - Jan Tratnik (Raden-ska KD Finančna točka) jezmagovalec nedeljske krož-ne kolesarske dirke Po uli-cah Kranja. Večino od tride-setih krogov po spremenjenitrasi je bil sicer v solo begukolesar domače Save MatejStare, ki pa je bil tri krogepred ciljem ujet.
"Nisem razočaran. Želelismo presenetiti konkurenco.Bil je kar dolg in naporenbeg. Deset krogov pred ci-ljem, ko sem imel slabo mi-nuto prednosti, sem še upal,da mi bo uspelo, vendar so sezadaj organizirali, tako dasem imel malo možnosti," jev cilju pojasnjeval Matej Stare.Najboljši Savčan je bil poneuspelem poskusu Staretana 5. mestu Vladimir Kerkez.Sicer pa se je nedeljski kole-sarski dopoldan v Kranju za-čel že ob osmih zjutraj. Pred
dirko najboljših so nastopilikolesarji v mlajših kategorijah(tudi za pokal Gorenjskegaglasa in pokal Alpe Adria). Iz-med Gorenjcev se je na stop-ničke uspelo uvrstiti dvema.Pri starejših mladincih je biltretji Domen Kalan, pri deč-kih C pa drugi Borut Rakovec
(oba Sava). "Zmagovalca jeodločal sprint manjše skupi-ne in moj danes ni bil popoln.Zmago sem izgubil v zadnjihpetdesetih metrih. To je bilatudi moja napaka, ker semprezgodaj skočil, kar me je nakoncu stalo še boljše uvrstitve.Tretje mesto je vseeno dober
rezultat," je dejal Domen Ka-lan s Šutne. Zadovoljen je biltudi še ne 12-letni ŠkofjeločanBorut Rakovec, ki kolesarstvotrenira drugo sezono: "Današ-nje stopničke so zame velikuspeh in so prve na kranjskidirki. Treniram trikrat teden-sko. Kolesari tudi moj dve letimlajši brat, ki je danes pravtako dirkal, tako da smo karkolesarska družina."
Kolesarski konec tedna vKranju je torej uspel, kar jepotrdil Franc Hvasti, direktorKK Sava Kranj, glede krogaza nedeljsko dirko prihodnjeleto pa je za konec povedal:"Poznavalci kolesarstva ingledalci so imeli različnamnenja o trasi. Meni osebnoje ta krog všeč. Bi me pa skr-belo, če bi padal dež. Proga jetorej atraktivna, hkrati palahko tudi nevarna. Ali bo tatrasa ostala ali pa bomo šlinazaj na tradicionalno, bomoše razmislili."
Stare bežal po ulicah KranjaVečino od tridesetih krogov kolesarske dirke Po ulicah Kranja je bil v begu kolesar Save Matej Stare.V zaključku dirke je bil ujet, presenetil pa je najstnik, 19-letni Jan Tratnik in zmagal.
Več športnih novic in rezultati na : www.gorenjskiglas.si/novice/sport/
Gašper Švab z mamo Lili in očetom Vinkom
Maja Bertoncelj
Kranj - Grega Bole, 23-letnikiz Begunj, je v Kranju branildvojno zmago, osvojil pa 5.mesto na sobotni VN Kranjain 4. na dirki Po ulicah Kranja.Italijanske pro kontinentalneekipe Amica Chips - Knauf, zakatero nastopa v letošnji sezo-ni, pa v Kranj ni bilo. Medna-rodna kolesarska zveza jo jenamreč zaradi neizpolnjeva-nja finančnih obveznosti su-spendirala. Bole, odličen 5. nalestvici Europa Toura, se je stem znašel v težkem položaju.
"Forma je sicer dobra, a gla-va zaradi težav v ekipi ni pov-sem pri stvari. Suspenz je pri-šel dva dni pred sobotno dirko.Zadnji hip sem se vključil vslovensko reprezentanco. Dej-stvo je, da ekipa do kolesarjevnima poravnanih obveznosti.Dobil sem le januarsko plačoin to je vse. Zahvaliti se mo-ram Slovenski vojski, kajti to jemoj edini prihodek in s tem
denarjem preživim mesec," jev Kranju pojasnjeval GregaBole, zanimivo, da že bolj v do-lenjščini kot v gorenjščini. NaDolenjskem ima namreč pun-co in tam preživi večino časa.Skupaj s fanti iz Adrie Mobilatudi trenira.
Kljub vsem dogodkom upa,da se bodo stvari v njegovi eki-pi uredile, čeprav ni izključe-no, da bo sezono morda nada-ljeval v dresu druge ekipe. "Vekipi pravijo, da bodo stvariuredili, vendar je tako slišati ževse leto. Upam, da bo res takoin da bom lahko že na dirki poSloveniji znova nastopal zaekipo Amica Chips. Ne mo-rem pa še nič točno reči. Pote-kajo tudi pogovori z ekipoLampre in Adria Mobil. Vsebo znano v nekaj dneh," pravikolesar, ki se je v letošnji sezo-ni že kar nekajkrat izkazal, naj-bolj z zmago na VN Nobili. Podveh dirkah v Kranju je sedajna pripravah v višinski hiši vPlanici.
Dobil le eno plačoKolesar Grega Bole je trenutno na pripravah v višinski hiši v Planici, z mislimi pa predvsempri tem, v kateri ekipi bo nadaljeval sezono.
Grega Bole se je v Kranju prvič letos predstavil na slovenskih cestah.
Kranj
Jutri nogometni praznik v Kranju
Jutri z začetkom ob 18. uri bo zaključek nogometne sezone vŠportnem centru v Kranju. V finalu članskega pokala se bostapomerila domači Triglav Gorenjska in tretjeligaš NK Kranj.Pred tekmo se bodo predstavili tudi mladinski državni pokalniprvaki, ekipa NOGA (Nogometna gorenjska akademija)Triglav. Poslovili se bodo tudi od njihovega igralca DanijelaMarčete, ki je pozimi prestopil v ekipo srbskega državnegaprvaka Partizana iz Beograda, ter še od nekaterih igralcev.Tekma članskega pokala bo tudi zadnja tekma sezone članskeekipe Triglava Gorenjska, ki je z osvojenim 3. mestom v 2.SNL bistveno presegla lansko sezono. Obetajo se spremem-be, v klubu so bolj ambiciozni in si želijo Gorenjski zopet pri-boriti prvoligaški nogomet. Zato so v ekipo že vključili naj-boljše mladince (s štirimi so podpisali pogodbe), obeta pa setudi okrepitev članskega moštva. M. B
Nedeljsko dirko je zaznamoval Matej Stare, ki so ga v solobegu ob progi spodbujali številni navijači.
Miroslav Braco Cvjetičanin
V teh časih, kakršnikoli so,in dobro veste, kakšni so, neda bi vam jaz razlagal,kakšni so, vsi dobro vemo,da so taki, kot so.
Razumete?Ne razumete? Vem, da
razumete. Če ste pozorenbralec Gorenjskega glasa,potem ste videli, da je naslovte strani Rekreacija in ničveč Šport. Če se sprašujete,zakaj smo se tako odločili,vam bom skušali razložiti.Vem, da tisti, ki imate radišport, nimate zadosti branjale na dveh straneh, kaj šeleod te številke naprej, ko bobranja le za eno stran, sepravi od te strani na levo.Rekreacija in šport se raz-likujeta. To upam, da veste.Tisti rekreativci, ki tega neločite, ta trenutek nehajte tostran brati. Tisti športniki, kine veste, kaj je šport in kaj
rekreacija, pa berite naprej,ker ste s to nevednostjo žepostali rekreativci. Pa brezzamere.
Prišli so časi, ko bomomorali mislite še na kajdrugega kot pa samo nategobe. Žal, priznam, da jazkot tisti, ki sem vedno imelprižgano luč, priznavam, dami zmanjkuje elektrike oz.baterij. Ampak, ker smo ševedno na Gorenjskem in kersmo Gorenjci znani poprepričanju, da je smiselovire v tem, da jo prema-gamo, je jasno, da bomopremagali tudi tole, ki jesicer kar visoko nastavljena.O čem govorim? O rekreaci-ji. Nočem vam soliti pameti.In vsakega posameznika, kipravi, da ima veliko pamet-nejšega dela kot rekreiratitelo, povsem razumem. Pabom spet napisal: ampak vstanju, v kakršnem smozdaj, ko po Gorenjski galopi-rata slaba volja in strah pred
izgubo delovnega mestaoziroma pred minimalnoplačo in s tem veliko slabšokvaliteto vsakdanjega živ-ljenja, bi vam rad napisalzgodbo, ki sem ji bil pričapred nekaj dnevi, vendarimam ta teden premaloprostora na voljo, zato bomnadaljeval kdaj prihodnjič.Zgodba ni slaba, je pa pouč-na za vse tiste, ki ne ver-
jamejo, da je naslovresničen. Saj bo ... mogočezveni apatično ali cinično,ne vem ... Ampak če ne bo,smo resnično do vratu v ...
Na tej strani ste navajenibrati o dogodkih, ki jih ljud-je dobre volje zganjajo zarekreacijo. Spremljajte jo šenaprej in mogoče vas bospravila v tekaške copate, nakolo, v gojzarje ali ...
Maja Bertoncelj
Visoko - V soboto se je z 11.Visoškim tekom v organiza-ciji ŠD Poljane nadaljeval le-tošnji Gorenjski pokal v re-kreativnih tekih. Tek je šteltudi za Gorenjski pokal mla-dine. Na startu 9,7 km dolgepretežno ravninske proge jebilo 144 tekačev, poleg teh jeza pokal mladine na krajšihrazdaljah teklo še 72 otrok,skupaj torej kar 216 udele-žencev.
Ob pogledu na startnočrto ni bilo težko uganitizmagovalcev. Tako ToneKosmač pri moških kot Pet-ra Race pri ženskah sta zma-gala prepričljivo, Kosmač znovim rekordom proge(31:38), Racetova pa s časom38:11. "Letošnjo sezono semvzel kar resno, bolj kot lan-sko. Startal sem s polmarato-nom v Beogradu, kjer sembil 3., nato sem bil 2. v Seža-ni, v Radencih pa 3. absolut-no in 1. za državno prven-stvo. Moj naslednji cilj jeuspešen nastop na finaluslovenskega atletskega poka-la na 3 in 5 km. Rad bi zma-gal vsaj v eni disciplini in seuvrstil v reprezentanco zanastop na evropskem pokaluna Norveškem," je povedalTone Kosmač in pojasnil,kaj pomeni, da je letošnjo se-zono vzel bolj resno: "To po-meni predvsem glede tre-ninga in udeleževanja natekmovanjih. Količinsko jetreninga sicer približno ena-
ko kot lani, treniram pa veli-ko več na stezi. Dvakrat dotrikrat tedensko imam tre-ning na stadionu v Šiški,večinoma skupaj z Roma-nom Kejžarjem, ki je tudimoj trener. Skupaj imamtrening sedemkrat tedensko,če imam čas, treniram tudiveč, po dvakrat na dan." Kotpravi 32-letni član AD Mass,je tokrat na tek v prvi vrsti re-kreativne narave prišel zato,ker je blizu njegovega doma-čega kraja, ker progo veliko-krat preteče tudi za trening.
Iz Hotavelj, od koder priha-ja, ima v eno smer 10 km.Visoški tek je vzel predvsemza trening, najbližjega kon-kurenta, Soričana MarkaPintarja, je prehitel za minu-to in 13 sekund, tretji je bilHendrik Bottger. TakšnaKosmačeva prednost ni pre-senečenje, saj ima kot atletvisoke cilje: doseči normo zanastop na maratonu naolimpijskih igrah leta 2012.
Za Petro Race je bila zma-ga na Visokem prva v letoš-njem tekmovanju Gorenj-
skega pokala. "S tem sem za-dovoljna, ni pa me zmagazadovoljila, ker na startu nibilo Valerije Mrak, ki je šenisem prehitela," je dejalanekdanja smučarska tekači-ca Petra Race, ki živi v Ra-dovljici, ob službi in družinipa trenira tudi po dvakratdnevno po programu trener-ja v AD Bled. V prvem planuima tekme na stezi na sred-nje proge. Druga v ženskikonkurenci je bila MihaelaTušar, tretja pa Marinka La-panja.
Je najhitrejša Glasova skupi-na in biti njen član, pomeni bitizelo hiter v vrtenju pedal na ko-lesu.
Težko bi rekel, da komu brezzdravniškega pregleda priporo-čam to skupino. Pred prejšnjodeževno sredo sem se prepričal,da ji bom v prihodnje težko sle-dil. Domov sem se priplazil kotpretepen in se še trdneje prepri-čal, da v pretirani hitrosti vož-nje s kolesom ne uživam stood-stotno. Jaz pa hočem ob sredahuživati v dobri družbi in pritidomov vsaj toliko spočit, da lah-ko na daljincu pritisnem play.
Vseeno ne bom tarnal, kersem se sam odločil, da se ji pri-družim vsaj enkrat na mesec,in seveda zato, ker moram tre-nirati za svetovno novinarskoprvenstvo, ki bo letos v našemKranju. Kdo so člani naše C,najhitrejše skupine? No, najprejmoram povedati, zakaj se pa-noramska oz. najpočasnejšaimenuje A in tista malo hitrejša
B in najhitrejša C. Zato kerimamo v Gorenjskem glasu vi-zijo, kateri sledimo. V to vizijospada spraviti na kolo vse tiste,ki so do zdaj omahovali. Lahkonapišem tudi: začetnike in tiste,ki so jim kolesarski izleti ljubšikot pa drvenje od starta do cilja.Ker pa nas berejo in imajo raditudi tisti, ki so že vajeni kolesain jim kilometri že dolgo ne de-lajo preglavic, smo ustanoviliskupino B. In potem še C, kersmo mnenja, da je med našimibralci zelo veliko takih, ki so vseprej opisano dali že skozi inzdaj hočejo svojo pumpo poddresom vsako sredo prisiliti v ga-lop. Člane naše najhitrejše sku-pine boste prepoznali najlažjepo njihovi suhosti, obritih no-gah in nenormalno dragih kole-sih. Če ne veste, kako zgleda
zelo drago kolo, potem priditekako sredo in si oglejte obritono-ge suhce. Seveda jedo in niso be-gunci iz Aušvica, ampak sotako vestni športniki, da vedo,koliko kalorij morajo pojesti, dabodo lahko v dvestotih urah vad-be na teden vse to pokurili. Da,testenine tehtajo, preden jih po-jejo. Maščobe uživajo samo podnadzorom zdravnika in treni-rajo tudi takrat, ko nam bolj pri-ja mrzlo pivo v senci kakega bi-feja. Njihov vložek v rekreacijo jeogromen, zato jih gre zelohvalit', in prav je, da imajo svo-jo Glasovo hitro skupino. Do-brodošli pa so tudi na vseh rekre-ativnih dirkah, katerih se bomozačeli udeleževati prihodnjo se-zono, ko bomo videli, kakšnaškvadra bomo nastali. Zadnjič,ko smo kolesarili, so se nam spetpridružili nekateri novi člani. Sponosom lahko napišem, daimamo v skupini od delavca zatrakom do doktorja znanosti inod upokojenca do študentov ...
od zaposlenih do brezposelnih,od ekstremistov do lenuhov ...vse sorte tiči pridejo v sredo predGorenjski glas in potem skupajuživamo na kolesih.
Jutri bomo malce spremenilitraso. Ob 17. uri se bomo zape-ljali do Razpok nad Besnico intam startali na posamični kro-nometer, ki bo imel cilj pri Janioz. gostilni Na sedlu na Čepu-ljah. Torej trasa posamičnegakronometra: Razpoke-Nemilje-Besnica-Rakovica-pod skakal-nicami naprej mimo Piramidečez Stražišče do plastičnegakrožišča, potem desno in čez tri-sto metrov spet desno smer Če-pulje proti Joštu. Zakaj posa-mična vožnja na čas? Zato, kerbomo jeseni naredili še eno, dabomo potem lahko ugotavljalinapredek, ki si ga vsi želimo.
Skupina C
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
Pri Visoškem dvorcu se je s starta na 9,7 km dolgo progo proti Žabji vasi in nazaj podalo 144tekačev. V sredini Tone Kosmač (v belo-črnem dresu), v ozadju Petra Race (številka 51).
Milan Markovič - tipičen kandidat za skupino C
Na Visokem 216 tekačevVisoški tek je prepričljivo z novim rekordom proge dobil letošnji državni prvak v polmaratonu Tone Kosmač. Pri ženskah najhitrejša Petra Race.
Rekreacija namesto športa
26. Tek na Mohor7,5 km, višinska razlika 450 mTek za Gorenjski pokal mladine
Sobota, 6. junija 2009, ob 16. uri, Nemilje
Info: Andraž Potočnik, 051/354-904,[email protected]
www.agp-pro.si/tek_mohor/Špor
tni k
lub
trm
astih
Pre
ddvo
r, B
elsk
a ce
sta
46, P
redd
vor
7torek, 2. junija 2009GORENJSKI GLAS
GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na Okrožnem sodiš-ču v Kranju se je v petek na-daljevalo sojenje 52-letnemuMiranu Anžiču in njegovi75-letni materi Mariji Stu-den zaradi domnevne orga-nizacije prostitucije in trgo-vine z belim blagom. Napredlog obrambe so zaslišalitudi vodjo Sektorja krimina-listične policije v KranjuBoštjana Lindava, ki je leta2006 vodil koordinacijo po-licijske akcije, v kateri soopazovali dogajanje v noč-nem lokalu XO v Čirčah priKranju, pri tej nalogi pa staglavno vlogo odigrala tajnapolicijska delavca. Prav onjunem delu sta Lindava po-drobno spraševala odvetnikaAnton Šubic in Dušan Csi-poe.
"Tajni policijski delavechlač nikoli ne bi spustil," jeLindav odvrnil odvetnikuŠubicu, ko ga je ta povprašal,zakaj so policisti 9. decem-bra 2006 skočili iz zasedeže, ko so bili kolumbijskiplesalki in tajna policijskadelavca na dvorišču pred lo-
kalom XO, in ne šele, ko bibili v sobi, da bi lahko Kolumbijki ujeli pri "delu"oziroma bi imela tajna de-lavca že spuščene hlače."Takšno odločitev smo spre-jeli, ker je bil vstop v lokalotežen in če bi se vhodnavrata zaprla, bi nam označendenar, torej dokaz, lahko žeskrili. Za nas je bilo dovolj,da sta tajna delavca spolnestoritve že plačala," je pričaodgovor nadaljevala v resnej-šem tonu.
Kot je pojasnil Lindav, sotajnima delavcema iz poseb-nega fonda pred začetkomzaključne akcije izročili štirioznačene bankovce po desettisoč tolarjev, nazaj pa soprejeli dva bankovca po pettisoč tolarjev. "Zakaj sta zaspolne storitve plačala samopetnajst tisoč tolarjev, če stav predhodnih poročilih nava-jala, da je cena dvajset tisočtolarjev?" je zato zanimaloodvetnika Šubica. "Verjetnosta dobila skonto oziromapopust, ker sta že predhod-no dovolj zapravila," se jeglasil Lindavov odgovor. Kerje besedo "skonto" odvetnik
na tem sojenju že omenil,kar je objavil eden od dnev-nih časnikov, je Šubic pri-pomnil, da si je Lindav naj-brž pred pričanjem vestno
prebral vse članke o sojenju."Verjetno niste edini, ki upo-rabljate to besedo," je pri-pomnila okrožna državna to-žilka Marija Marinka Jeraj.
Policista dobila popust za seks?Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine zljudmi v lokalu XO v Čirčah so zaslišali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava.
Sojenje Mariji Studen in Miranu Anžiču poteka že od aprila lani.
Foto
: arh
iv G
G
Simon Šubic
Škofja Loka - V Škofji Lokije v soboto potekalo 14. re-gijsko preverjanje usposob-ljenosti ekip prve pomočiCivilne zaščite in Rdečegakriža. Sodelujoče ekipe somorale svoje znanje prvepomoči uporabiti v petihzamišljenih nezgodah, naj-več znanja pa je tudi letospokazala ekipa Mestne ob-čine Kranj oziroma članicePGD Bitnje, ki so zmagaleže četrto leto zapored. Pre-verjanja se je udeležila tudiekipa Območne zveze Rde-čega križa Ljubljana, ki sepripravlja na evropsko tek-movanje.
Letošnje regijsko prever-janje je drugače od doseda-njih potekalo na različnihlokacijah v mestu in so ga
lahko spremljali tudi mi-moidoči. Ti so si lahkoogledali tudi demonstracijedela gorskih reševalcev, po-tapljačev, vodnikov reševal-nih psov, gasilcev, jamar-jev, tabornikov in skavtov."Delo ekip prve pomoči indrugih sil zaščite in reševa-nja smo na ta način želelipribližati širši javnosti. Od-ziv Škofjeločanov je bil zelodober, saj so si z zanima-njem ogledali različna reše-vanja in demonstracije,tudi sami pa so se lahkospustili po vrvi in se takopreizkusili v vlogi evakui-ranca," je pojasnil DamjanSlabe, vodja preverjanja.
Kranjska ekipa se je takoznova uvrstila na državnopreverjanje usposobljenostiekip prve pomoči, ki bo 3.oktobra potekalo v Kranju.
Kot je povedal vodja UpraveRS za zaščito in reševanjeJernej Hudohmet, bodo povzoru regijskega preverja-nja tudi državno organizi-
rali v središču Kranja. "Greza namreč za zelo posrečennačin promocije humani-tarne dejavnosti - dajanjaprve pomoči," je ocenil.
Kranjčanke znova najboljšeNa regijskem preverjanju ekip prve pomoči je najboljšo usposobljenost pokazala ekipa Mestne občine Kranj.
Znanje ekip prve pomoči so preverjali v različno zamišljenihnezgodah, med drugim tudi v prometni nezgodi.
Kranj
Sojenje zaradi zvodništva blizu zastaranja
Prejšnji teden bi morali na kranjskem sodišču nadaljevatisojenje Jeseničanu Jovanu Stamenkoviću in Slovakinji Bože-ni Čechovi, obtoženima zvodništva. Pred desetimi leti staoba delala v nočnem lokalu Kepa na Belci, kjer naj bi ljube-zen prodajali za denar. Ker se nihče od obtoženih ni pojavilna sodišču, so glavno obravnavo prestavili na september,najverjetneje pa primer sploh ne bo dočakal sodnega epilo-ga, ker bo v začetku oktobra zastaral, saj bo minilo že desetlet od domnevne storitve kaznivega dejanja. Prvotno je bilzvodništva obtožen tudi tedanji lastnik Kepe Mirsad Osmi-čević, ki pa je od leta 2001 uradno nedosegljiv, neuradno panaj bi bil že pokojni, zato so ga izločili iz obtožnice. S. Š.
Gorazd Fišer, zagovornik Božene Čechove, je zaman prišelna sodno obravnavo. / Foto: Gorazd Kavčič
Preddvor
Gasilski triatlon gorskemu reševalcu
Gasilsko reševalna služba Kranj je v soboto že osmič organi-zirala preizkus enot zaščite, reševanja in pomoči, policije invojske oziroma t. i. gasilski triatlon, ki se ga je udeležilo tri-najst posameznikov in posameznic ter osem tričlanskih ekip,med njimi tudi gasilci iz Poljske. Tekmovalci so najprej plava-li v kranjskem bazenu (posamezniki 500 metrov, ekipe 1500metrov), nato kolesarili od Kranja do Doma pod Storžičem,od tam pa pot peš ali v teku nadaljevali prek Male Polane, Ka-lišča, Javorjevega vrha in Potoške gore do hotela Bor v Pred-dvoru. Zahtevno preizkušnjo je med posamezniki s tremi ura-mi in 45 minutami najhitreje opravil Gregor Dolinar iz Gorskereševalne službe Kranj, najhitrejša ekipa, Poveljstvo za pod-poro Vojašnica Kranj, pa je triatlon opravila v treh urah indvajsetih minutah. Edini tekmovalki, Urša Robnik in Ines Ne-mec iz Policijske uprave Kranj, sta v cilj prišli poravnani. S. Š.
Bled
Okradli poljsko kolesarsko ekipo
Neznani storilci so v noči na nedeljo pred enim od blejskihhotelov vlomili v kombi poljske kolesarske ekipe Utensilnord,ki je sodelovala na kolesarski dirki v Kranju, za katero meddrugim vozi tudi Ukrajinec Sergej Gončar, nekdanji svetovniprvak v kronometru. Tatovi so odnesli dvanajst vrhunskihdirkalnih koles Corratec CCT Pro Full Carbon Frame ter štiri-najst karbonskih in deset aluminijastih platišč s pnevmatikami.Kolesarsko ekipo so s tem oškodovali za 81.500 evrov. S. Š.
Radovljica, Kranj
Gradili bodo
Na območju Radovljice je nekdo iz kletnih prostorov odne-sel aluminijast gradbeni oder. Lastnika je oškodoval za okolitri tisoč evrov. Elementi za gradbeni oder so izginili tudi zdvorišča podjetja v Kranju. Neznani tatovi so odpeljalitrideset cevi in prav toliko podpornikov, s čimer so podjetjeoškodovali za približno sedem tisoč evrov. S. Š.
Kranj
Potrebovali so tovornjak
Konec maja je nekdo v Kranju vlomil v delavnico z elek-tričnim materialom ter odpeljal večjo količino električnegaprevodnika iz bakra in 51 kolutov aluminija. Materialna ško-da znaša okoli 53 tisoč evrov.
52 Priloga Gorenjskega glasaurednik: Miha.Naglič@siol.net
Miha Naglič
ovoreče glavetreh slovenskihmodroslovcev sobile na sporedupo Mariu, se
pravi po čvekajočih glavah(TV Slovenija 1, 24. maja2009). Razlika je bila sevedaveč kot očitna. A ne gre za to,da bi primerjali (vodo invino). Gre za vprašanje, ali jefilozofijo oziroma njena po-slednja vprašanja sploh mo-goče kazati na televiziji. Kajje bit bivajočega? Zakaj jeboljše nekaj kot nič? Kakorazbrati oziroma spoznatiskrivni logos? Pa o vsem temin še čem kaj povedati in lečvekati ... Zgodovina filozofi-je (ljubezni do modrosti) iz-pričuje, da je bit bivajočegamogoče misliti, ne verja-mem pa, da bi jo bilo mogo-če medijsko prikazovati. Toje podobno kot v nekaterihvelikih religijah, ki prepove-dujejo upodabljanje Boga -ker ga še nihče ni videl, razo-deva se nam z besedo, do-stop do njega pa je mogoč lez molitvijo in meditacijo. Dabi se nam poslednje skrivno-sti filozofije razodele v medi-jih, je ravno tako neverjetnokot pričakovati, da pride samBog na klepet v oddajo Spetdoma.
Nobene ovire pa seveda ni,da bi se v medijih prikazova-li filozofi. Tako je bilo že vstarem grškem svetu, ko sobili kiniki v javnosti bolj zna-ni kot največji trije misleci ti-stega in vseh časov (Sokrat,Platon, Aristotel). Njihov mi-selni napor je bil za navadnegovoreče glave prevelik, tudisicer se ni dogajal na aten-skem trgu (agora), temveč vzavetju Akademije. Kinik Di-ogen iz Sinope, filozof-pes,pa je živel na trgu - v sodu.Splošno znano je, kako jeprosil Aleksandra Makedon-skega, ki ga je ob osvojitviAten prišel pogledat, naj semu umakne s sonca. Nebrez vzroka; za filozofa son-ce ni le vir toplote, ampaktudi prispodoba največjegadobrega, po katerem ta svetje, kar je. Manj znano je, da
je veliki vojskovodja ubožne-ga filozofa vprašal tudi, zakajokoli njegovega bivališča ležitoliko kosti, človeških in ži-valskih; kaj bo z njimi? Dio-gen je odgovoril, da skušarazločiti kosti svojega očetaod kosti sužnjev, a mu to neuspeva. Tudi v tem popular-nem odgovoru je bilo globo-ko etično in za tisti čas pre-vratno sporočilo: po kostehsmo si vsi ljudje enaki, suž-nji in svobodnjaki.
Kinik našega časa in ljub-ljenec svetovnih medijev jetudi slovenski filozof SlavojŽižek. V svojih delih in na-stopih rad uporablja šale.Ena najbolj znanih je tale, kisledi. Nemški delavec dobislužbo v Sibiriji. Ker se zave-da, da bodo vso pošto pregle-dovali cenzorji, predlaga svo-jim prijateljem: "Sporazu-mevajmo se v šifrah. Če bo-ste prejeli moje pismo, ki bonapisano z navadnim mo-drim črnilom, bo to pomeni-lo, da govorim resnico. Če pabo napisano z rdečim črni-lom, bodo v njem laži." Čezmesec dni njegovi prijateljidobijo prvo pismo iz Sibirije,v katerem lahko preberejonaslednje: "Tukaj v Sibiriji jevse čudovito. Trgovine sopolne. Stanovanja so prosto-rna, dobro ogrevana. V kino-dvoranah predvajajo vester-ne. Mnogo je lepih deklet, kiso se pripravljena spustiti vrazmerje. Edino, česar v tr-govinah nikakor ni mogočedobiti, je rdeče črnilo." To nile dober "vic". Vsebuje tudifilozofske in psihoanalitičneelemente. Ian Parker, čigarknjigo (Slavoj Žižek, Kritičniuvod) smo pred kratkim do-bili tudi v slovenščini, razbe-re v njej dva značilna heglov-ska dialektična obrata: dalahko pridemo, kamor želi-mo, le prek zanikanja, nega-cije; in da lahko govorimoresnico le, če v svoje izreka-nje refleksivno vključimotudi sebe. V Žižkovi šali se"skrivata" tudi Freud in La-can. Za Freuda so šale edenod načinov izrekanja resni-ce, ki je v njih varno ovita vnekaj trivialnega. Lacan pabi na primeru te šale razkril,
kako se lahko dokopljemodo resnice le, če smo zmož-ni lagati ...
O tem, da so filozofi innjihove misli še kako pri-merni za medijsko upodobi-tev, po svoje priča tudi filmGovoreče glave. Režiral ga jeDušan Moravec, scenarij jenapisala Marija Zidar, ki je vpogovoru z glavnimi igralciuvedla tudi eno od predpre-mier v Cankarjevem domu,19. maja. Za njenim omiz-jem so sedeli filozofi IvanUrbančič, Marko Uršič inRado Riha, pridružil se jim
je Gorazd Kocijančič, ki jeob tem povedal, zakaj je so-delovanje v filmu zavrnil.Bil je enkraten večer, takozunaj kot znotraj. Vremezunaj je napovedovalo bliž-nje poletje, Ivan Urbančičpa je v Kosovelovi dvoranipovedal, da se našemu svetupiše slabo, da nas čakasplošna in ne le vremenskakatastrofa. Vse skupaj je bilokljub temu lepo.
Ker sem bil zraven, bi radspomnil še na podoben film("dokumentarec meseca"),ki smo ga na TVS videli 5.
novembra 2001. Življenjeod znotraj je bil njegov na-slov, režiral ga je Rene Mau-rin. "Nastopili" pa smo trijesošolci s filozofije: Ivan Ko-sovel (1952-2000), PeterMlakar in Miha Naglič.Naša imena seveda nisoenake teže kot zgoraj ome-njena, a v temeljnem na-gnjenju smo si vsi filozofienaki - v rado-vednosti. In čelahko misleče glave katerood svojih iskanj in spoznanjposredujejo drugim s po-močjo medijev, je medijskapomoč dobrodošla.
Povod za to pisanje je film Govoreče glave, ki je bil zadnjič na televiziji. Film o treh filozofih. Film in ob njem vprašanje,ali je medijsko pojavljanje filozofije sploh mogoče? Tudi če ni, je dejstvo, da so nekateri filozofi prave medijske zvezde.
Filozofi, medijske zvezde
Bil je edinstvenvečer. Vreme je
napovedovalobližnje poletje,Ivan Urbančič
pa je povedal, dase našemu svetu
piše slabo, da nas čaka
splošna in ne levremenska
katastrofa. Vseskupaj je bilo
kljub temu lepo.
G
Filozofi Ivan Urbančič, Marko Uršič in Rado Riha v filmu Govoreče glave (TV Slovenija, 2009)
10GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009
POGOVOR
Igor Kavčič
teletovo priznanje,ki ga podeljujeSlovensko konser-vatorsko društvo,ste letos prejeli za
odkritje in prenovo baročnedvorane v Radovljiški grašči-ni. Trenutno je v obnovi nje-na zunanjost skupaj s fasa-do, medtem ko baročna dvo-rana že drugo leto kot repre-zentančna dvorana občineRadovljica živi v vsem svo-jem sijaju. Kako ste pristopi-li k tej precej zahtevni in ob-sežni prenovi, menda ste vosrčju graščine pričakovalisrednjeveški stolp in ne ba-ročne dvorane?
"Pristop k posameznemuprojektu je vedno in vselejpodoben. Prvi koraki v vsakiraziskavi so preverjanje pis-nih virov, natančen ogledstavbe ter v nadaljevanjusondiranje. Na podlagiosnovnih raziskav potemlahko postaviš konservator-ske pogoje, ki jih je projek-tant pri izvedbi projekta seve-da dolžan upoštevati. Kakonatančne so raziskave, jemarsikdaj odvisno tudi odčasa in denarja, ki ga imaš navoljo v danih okoliščinah. Čegre na primer samo za za-menjavo strehe in manjševzdrževalne posege, so ti po-goji lahko izdani zelo hitro,če pa je prenova celovita, sopotrebne temeljite raziskave.
V Radovljici smo imeli tosrečo, da so prav v zadnjih le-tih na Inštitutu za lesarstvoBiotehniške fakultete v Ljub-ljani začeli izvajati dendro-kronološke raziskave, pri ka-terih strokovnjaki vzamejovzorce lesa in jih potem s pri-merjalnimi analizami datira-jo. To smo storili tudi v graš-čini in s tem zelo natančnodatirali vse dozidave in prezi-dave, ki so potekale skozizgodovino. Raziskave stavbnezgodovine v graščini so se za-čele že pred leti, ko sta bilasanirana oba atrija, vzhodniin zahodni ter severna fasa-da. Tokrat smo temeljito po-segli v jedro graščine, za ka-terega je veljalo, da naj bi tabil na tej lokaciji srednjeve-ški stolpast grad, h kateremuso bile kasneje "prislonjene"vse druge dozidave. Že prvearhitekturne sonde, ki jih jeopravil restavrator KlavdijZalar, pa so pokazale, da sti-
ki med zidovi niso taki, kot bimorali biti, če bi šlo za sred-njeveško jedro stavbe. Že obprenovi zahodnega atrija seje pokazalo, da je najstarejšejedro gradu v zahodnemtraktu, kar dokazuje tudi fre-ska s sončno uro iz leta 1552,ki smo jo odkrili tedaj. Hkra-ti pa so tudi dendrokronolo-ške raziskave lesa potrdile,da je ta najstarejši del grašči-ne iz srede 16. stoletja. V 17.stoletju je graščina dobila da-našnji obseg, ki sega do žup-ne cerkve, v 18. stoletju pa sojo obogatili z baročnim stop-niščem in to osrednjo dvora-no, ki pa je svojemu namenuslužila le dobrih sto let. V 19.stoletju so očitno lastniki po-trebovali nove prostore in sodvorano pregradili v desetsob v dveh etažah."
Do odkritja štukaturne deko-racije, ki je nakazovala dvora-no, ste torej prišli šele, ko stepodrli strop v dvorani?
"Ne. To so potrdile žemoje raziskave, ki sem jih vgraščini opravila sama oseb-no, še preden se je začelaprenova. V zgornjem nad-stropju sem naredila malosondo pod oknom in pri temnašla majhen košček štuka-turne dekoracije. Bil je lemajhen košček, ki koga, ki niiz stroke, najbrž sploh ne bispodbudil za nadaljnje razis-kovanje. Ko sem nato odstra-nila večji kos mlajših ome-
tov, se je potrdila prva do-mneva, da gre dejansko zaštukaturni okras. Sondo semponovila tudi ob nasprotnemoknu, kjer je bila prav takoohranjena štukatura. K srečisem na trgu ujela županaJanka S. Stuška in ga takojpeljala pogledat, kaj sem na-šla. Naj kar pripravi žakeljdenarja, sem mu rekla, sajsem se takoj zavedela, da bošlo tudi za finančno precejzahteven poseg. Projekti sobili namreč že pripravljeni,predvideni sta bili dve dvora-nici, ena nad drugo, s sred-njeveškim značajem, lese-nim stropom ... Stropniki sobili na primer že naročeni,pa smo kasneje morali vseprojekte popraviti."
Se še spominjate, kakšenobraz je ob odkritju naredilžupan?
"Pogledal je nekoliko neje-verno in navdušeno hkrati.Da gre za tako veliko dvora-no, smo namreč spoznalikasneje, ko smo podrli stropin odstranili vse mlajše ome-te. Takrat se je tudi pokazalo,kako finančno težak zalogajbo to za občino. Enkrat v ti-stem obdobju je župan celoizjavil, da bo za Lebnovo za-klenil graščino zaradi vednonovih zahtev.
Zame je baročna dvorana,danes lahko to potrdim, živ-ljenjsko odkritje, ki mi zeloveliko pomeni, mislim, da
celo več kot priznanje, ki siga seveda zasluži celotnaskupina sodelavcev, ki je kas-neje poskrbela, da je dvoranataka, kot je danes. Ne nazad-nje pa si to priznanje zaslužitudi občina, ki je znala pri-sluhniti in je imela dovolj po-guma za tako zahtevno in te-meljito obnovo."
So to dolgoletne izkušnje,intuicija, mogoče srečnonaključje, da se na podlagimajhnega koščka odločitedotedanje domneve postavi-ti na glavo ...?
"Mislim, da so to pred-vsem izkušnje. Teh sem vtridesetih letih pridobila resveliko. S kolegico doku-mentaristko Bernardo Je-senko sva presondirali oko-li 70 zvonikov in to ti že dapravi občutek, kje je vrednonadaljevati z raziskavami.Skriti zaklad lahko pričaku-ješ v vsakem objektu, ni parečeno, da vedno nanj tudinaletiš. Tudi zato je odkritjedvorane najbrž edinstvenanajdba." Po odkritju se je šele začelaprava obnova ...
"Dejansko je bilo štukatureohranjene le nekaj več kot 10odstotkov, sem in tja je bilonekaj fragmentov ... Restav-ratorji pod vodstvom JožetaDrešarja in Tomaža Furlanaso jih sestavili v celoto in iz-delali načrt za rekonstrukcijo.V prvi fazi je sicer največ dela
imel projektant Aleš Hafner,ki je moral vse načrte prilago-diti odkritju, restavratorji soprišli na vrsto v drugi fazi, pogradbeni sanaciji. Tudi so-sednja, poslikana dvorana jebila v zelo slabem stanju.Ometi na stropu, ki so pritrje-ni na lesenih letvah, so bilizelo razpokani, veliko jih ježe odpadlo. Restavratorji podvodstvom Vesne Obid so tuditu dobro opravili svoje delo,saj ima dvorana ravno pravpostaran videz. V obe dvoranije vloženo veliko dela, čepravse na koncu tega dela mogo-če niti ne vidi."
Dejstvo, da gre za objekt vlasti občine, ki je poleg Nor-veškega finančnega meha-nizma in Ministrstva zakulturo zagotovila denar zaobnovo, je zagotovo srečnaokoliščina. Bi se lahko izte-klo drugače, če bi šlo za ob-jekt v zasebni lastnini?
"Težko rečem. Zagotovopa drži, da je za take obnovepotrebno veliko denarja. Se-veda moram biti kritična donekaterih posameznikov inpodjetij, ki kupujejo stavbnokulturno dediščino samo znamenom, da pridobijo do-bro lokacijo, potem pa stavboporušijo in imajo praznogradbeno parcelo. Povsemneprimerno je tudi, da naprimer v prvotno dvostano-vanjski hiši izdelajo deset sta-novanj, zanima pa jih seveda
Umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica mag. Nika Leben, ena najbolj izkušenih sodelavk instrokovnjakinj kranjske območne izpostave Zavoda za varovanje kulturne dediščine, je pred nedavnim prejelaSteletovo priznanje za odkritje in prenovo baročne dvorane v Radovljiški graščini.
Taka odkritja so življenjskaMag. Nika Leben, umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica
S
Mag. Nika Leben / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv ZVKD, OI Kranj
"Mislim, da v zadnjih letih
pomen kulturnedediščine prihaja
v zavest ljudi.Bolj so
odgovorni dosvoje zgodovine,
opažam pa, da tudi občinska
vodstva vidijopotenical
v kulturni dediščini.
Turiste bomoprivabili
s pestrostjo indrugačnostjo
kulturne ponudbe in neokrnjeno
naravo; takih"sračjih gnezd",kot je kompleks
s hotelom in igralnico
v Lescah, bi se morali sramovati."
11GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009
POGOVOR
le čim manjši vložek in čimvečji iztržek. Tako pravilomed investitorji velja tako vprimeru starih blejskih vilkot za meščanske hiše vmestnih jedrih, pa ne le vKranju, ampak tudi po dru-gih gorenjskih mestih. Rav-no danes sem dobila vlogonepremičninske hiše, v kate-ri prosijo za dovoljenje za na-domestno gradnjo na lokacijiobjekta, ki je vpisan v registerkulturne dediščine. Kljubtemu da so seznanjeni z vpisom, vseeno poskusijo.Zavod jih seveda najprej sez-nani z varstvenim režimom,da pač nadomestna gradnjaza varovani objekt ni mogo-ča. Izjeme so le primeri, ka-dar so objekti zelo statičnoogroženi in jih preprosto niveč mogoče rešiti. V takihprimerih poprosimo za po-moč našega statika in napodlagi njegove ocene potempresodimo, ali je mogoče de-diščino odstraniti. Pri preno-vah poskušamo ohraniti po-leg spomeniških sestavintudi interiere, kolikor je lemogoče. Žal pa povsod ne gre,potrebni so kompromisi."
Zakon je na tem mestu zeloneprijazen do investitorja,saj gredo vsi varstveni posegi,zaščitna arheološka izkopa-vanja na pleča investitorja ...Če je ta zasebnik, navadendržavljan, je denar zagotovovelik problem.
"Država je vedno bolj ma-čehovska do kulturne dediš-čine. Po zakonu lahko vsaklastnik kulturnega spomeni-ka na Ministrstvu za kulturokandidira za sredstva za ob-novo. Javni razpisi so pona-vadi vsaki dve leti, z ustrezni-mi papirji se lastnik prijavina razpis, strokovna komisi-ja vloge točkuje, oceni vred-nost kulturnega spomenika,pa tudi posegov ... in gledena točke potem prideš v pro-gram ali pa ne."
Nekaterim uspe, drugim ne ..."Tako pač je. Najpomemb-
nejši spomeniki za obnovedobijo denar, pravila za to pani. Kranjska župna cerkev,kjer so v zadnjem času priprenovi nastali zelo velikistroški, ni dobila v zadnjih le-tih nič, kar ni prav. Mislim,da bi morali imeti prednostspomeniki državnega pome-na, ključni spomeniki, kot soradovljiška graščina, radovlji-ška cerkev, kranjska mestnahiša, kranjska župna cerkev... Sicer pa, saj obstaja sez-nam objektov, ki so ovredno-teni kot kulturna dediščinadržavnega pomena, in ti bimorali imeti absolutno pred-nost. Seveda tudi občinesame poskušajo del sredstevzagotoviti iz občinskih prora-čunov, kar pa za obsežnejšeprojekte ni dovolj. V Kranju
je v teku razpis za staro mest-no jedro. No, drug problemso tu davki. Kolegica je predčasom dobila od občine nekajtisoč evrov za obnovo strehe,od tega pa je morala skoraj začetrtino zneska plačati davka.Kar se tiče davčnih olajšav zalastnike kulturnih spomeni-kov, ni nobenega napredka,skoraj odkar sem v službi.Zato je včasih težko prepriče-vati ljudi o pomenu naše kul-turne dediščine, saj ta pravnjih najbolj udari po žepu.Ljudem moramo dati tudikorenček, ne samo palice."
Ko govoriva o kulturnihspomenikih državnega po-mena, kje v tej smeri je tre-nutno Prešernova rojstnahiša v Vrbi? Ministrica zakulturo Majda Širca je bilaob 8. februarju v izjavahprecej spodbudna.
"S kranjske enote Zavodaza varstvo kulturne dediščinesmo že konec leta 2004predlagali celotno vas Vrboza spomenik državnega po-mena predvsem zaradi sim-bolnega pomena. Skupaj skolegicama smo pripravilestrokovne osnove za razglasi-tev kulturnega spomenika,utemeljile predlog ter ga po-slale na Ministrstvo za kultu-ro. Očitno je vse skupaj oble-žalo v predalu. Leta 2007smo skupaj z občino v Vrbipripravili tudi javno razpravona to temo. Zdaj čakamo, dase bo na ministrstvu vendar-le kaj premaknilo. Vrba bibila prva vas, ki bi bila razgla-šena za spomenik državnegapomena na Gorenjskem."
Kakšno je sicer dandanesstanje duha med ljudmi, kogre za kulturno dediščino?Se je to, odkar imamo svojodržavo, odkar je na pomenudobila zasebna lastnina, kajspremenilo?
"Mislim, da v zadnjih letihpomen kulturne dediščineprihaja v zavest ljudi. Bolj soodgovorni do svoje zgodovi-ne, opažam pa, da tudi ob-činska vodstva vidijo potenci-cal v kulturni dediščini. Turi-ste bomo privabili s pestrost-jo in drugačnostjo kulturneponudbe in neokrnjeno na-ravo; takih "sračjih gnezd",kot je kompleks s hotelom inigralnico v Lescah, bi se mo-rali sramovati. Upam, dabodo tudi mestna jedra s ča-som spet pridobila na veljavi,ljudje se bodo velikih trgov-skih centrov naveličali inbodo raje prišli v mesto."
Imate kdaj občutek, da je včasu gospodarskega na-predka, številnih gradenj inprenov ter infrastrukturnihsprememb, prav vaša gene-racija tista, ki lahko še rešizadnje bisere zgodovinskein kulturne dediščine?
"Na to vprašanje ne vemodgovora, bojim pa se, da sebodo naši zanamci še boljutapljali v vsej papirologiji, kije potrebna, da kaj staregaohranimo pri življenju. Veli-ko časa izgubimo tudi v pre-govarjanjih s projektanti inlastniki objektov, časa za našestrokovno delo pa namzmanjkuje. Počasi prihajamodo spoznanja, da vsega seve-da ne bo mogoče rešiti. Mne-nja sem, da je seveda potreb-no napeti vse sile, da rešimoključne objekte v naseljih,hkrati pa moramo biti pozor-ni tudi do anonimne arhitek-ture, ki sooblikuje kulturnokrajino celotnega prostora.Sporna novogradnja v Podko-renu je lep primer, kako lah-ko previsok objekt negativnovpliva na videz celotne vasi."
Ste si strokovnjaki z zavodain urbanisti še vedno v podo-bnem odnosu kot pes inmačka?
"Dejstvo je, da v Slovenijiurbanizma sploh ni več. Po-glejte, kaj se je zgodilo v so-seski Britof-Voge? Vsak jenaredil hišo, kakršna mu jeprišla na misel, splošna po-doba naselja pa je še enonovo "sračje gnezdo"."
Omenili ste, da se bodoljudje začeli vračati tudi vstara mestna jedra. Pa ven-dar trenutno kaže ravno na-sprotno. Če pogledamoKranj, se je poslovni del vglavnem že izselil iz mesta,struktura prebivalstva niravno spodbudna ...
"Trgovina je še vedno ti-sta, ki ljudi pritegne v me-sto. Poglejmo Celovec, kjermestno jedro živi, dokler soodprte trgovine, nato pa seživžav preseli v trgovski cen-ter na robu jedra, ki je odprtdlje proti večeru. Mislim, daje dobro, da bo kranjski župan svoj urad preselil vMestno hišo. Idejni načrt ježe pripravljen, te dni si jeprostore ogledal restavrator,ki bo presondiral zgornjenadstropje in na podlagiugotovitev bo zavod obliko-val pogoje za prenovo ...
Mislim, da je to pozitivnarešitev; če bodo ljudje hotelido župana, bodo morali vmesto. Kot sem že rekla, pavidim problem v drobljenjustanovanj. Namesto da bihišo prenovili tako, da bi vnjej uredili tri meščanskastanovanja višjega cenovne-ga razreda, investitorji rajenaredijo kup manjših stano-vanj in jih trgu ponudijo porelativno ugodnih cenah.
Kranj pa bo veliko pridobils poletnim prizoriščem vgradu Khislstein, ki bo do-končano prihodnje leto. Pre-pričana sem, da bo jedro po-časi spet dobilo kulturno indružbeno vlogo, kot si jo za-služi. V načrtu je direktnapovezava Pungrata s Plani-no preko brvi za pešce in ko-lesarje, na Pungratu naj bibil tudi mladinski hostel ..."
Brez občutka za zgodovinoin želje po raziskovanju sta-rega vašega poklica najbržni mogoče opravljati ...
"Malo estetskega čuta se-veda moraš imeti, zagotovopa tudi pravo mero zanima-nja za arhivske vire, za zgo-dovino."
In nekaj zidarskega znanja,kadar se lotevate zidovjastarih hiš, gradov, cerkva ...
"Tega sem se dobro pri-učila, to po tridesetih letihdela v stroki že lahko rečem.Vsak spomenik, ko začnemdelati na njem, jemljem kot osebnost, nanj gledamkot na posameznika. Najprejmoraš spomenik spoznati,ga velikokrat obiskati, razis-kati vse njegove detajle ...,šele potem lahko začneš delati na njem."
Alpinisti bi v poetičnemsmislu rekli, da te mora naj-prej "spustiti k sebi" ...
"Ja tako. Velikokrat ga vi-deti, pregledati, se na nekinačin pogovarjati z njim.Hkrati pa ne smeš pozabiti,da se je kljub izkušnjam po-trebno vseskozi učiti. Vednote lahko preseneti kaj nove-ga. Kot radovljiška baročnadvorana na primer."
Menda ste se v zadnjih letihizobraževali in usposobilitudi za civilnega strokovnja-ka in sodelujete v Civil Mili-tary Cooperation (CIMIC) vokviru Nata oziroma Slo-venske vojske ...
"Opravila sem vse tečaje insem usposobljena civilnafunkcionalna strokovnjakinjaza varstvo kulturne dediščineza sodelovanje v CIMIC. Topomeni, da kot civilistka lah-ko sodelujem v misijah nakriznih območjih, kot so Af-ganistan, Kosovo ... V organi-zaciji nas je izšolanih že pre-cej Slovencev, vsak za svojepodročje, jaz seveda za varo-vanje kulturne dediščine.Moja naloga je med drugim,da vojsko in vse vpletene nakriznih območjih ozaveščamin opozarjam, da je kulturnadediščina pomemben sestav-ni del narodove zgodovine intudi njegove prihodnosti ...Če ne bi imela tu na zavodutoliko dela, bi se z veseljemudeležila kakšne misije."
Kaj imate trenutno v delu ...?"Čakamo, kdaj bodo na
Blejskem gradu začeli s pre-novo celotne infrastrukture,dokončati moram zastavljenikonservatorski program zaBlejski otok, intenzivno se re-stavrira grad Drnča v Dvorskivasi, grad Khislstein, h koncugredo dela v cerkvi sv. Janezav Bohinju in na gradu Tu-štanj v občini Moravče; prav-kar za Kroniko pripravljamčlanek o zgodovini gradu.Znova bo potrebno na fasadoradovljiške graščine, restavra-torji bodo odkrivali gotskefreske na Jezerskem, začelismo pripravljati pogoje zadve blejski vili, novi lastnik sebo lotil temeljite prenove gra-du Podvin ..., za kranjsko cer-kev mi kar zmanjka časa. Sajpravim, dela ne manjka."
Prej sem pozabil vprašati,se ob takih strokovnih pri-znanjih, kot je Steletovopriznanje, pozna tudi kak-šen evro več pri plači?
"Kje pa. To je zgolj stanov-sko strokovno priznanje. Začast in vzpodbudo."
Osrednja baročna dvorana po zaključku del
"Zame je baročna dvorana, daneslahko to potrdim, življenjsko odkritje, ki mizelo veliko pomeni, mislim,da celo več kotpriznanje, ki siga seveda zasluži celotnaskupina sodelavcev, ki je kasneje poskrbela, da jedvorana taka,kot je danes."
12GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009
STOLETNICA
Miha Naglič
Z Maksimom Sedejem stabila rojaka, oba po rodu Ži-rovca. Kdaj ste prvič slišalizanj?
"Ko sem bil še otrok. Oseb-no ga tedaj nisem poznal,niti kdajkoli videl."
Kdaj pa sta se prvič srečala?"Nekaj mesecev po konča-
ni vojni leta 1945 v Ljubljani.Pozdravil me je kot rojaka,starega znanca. V naslednjihletih najinega poznanstva seje moje prepričanje o Sedeje-vem toplem človeškem zna-čaju, kakor sem ga občutil žeob najinem prvem srečanju,samo še poglobilo."
Vam je kdaj pripovedoval osvojem otroštvu na Dobra-čevi ali o svojem poznejšemodnosu do svojega rojstne-ga kraja?
"Žal se nič takega nespomnim."
Je kdaj pripovedoval o svo-jih študentskih letih na aka-demiji v Zagrebu?
"O tej svoji življenjski mi-zeriji med študijem mi nipravil le Sedej, ampak tudiFrančišek Smerdu, s katerimsta imela najeto sobo na Mirogoju. Hranila sta se naporti dobrodelne ustanovena Tuškancu in jedla s ploče-vinastega krožnika, na kate-rega je bila žlica priklenjenaz verigo. S Francetom Urši-čem in Zoranom Didkom sotavali po mestnih menzah inpodrumih, kjer so reklamira-li 'fini ručak sa melšpajzom ibištekom', obiskovali mle-karno Horvatić, ki je sloven-skim študentom nudila'odprti račun', tako da so sevsi po vrsti lahko zadolževaliin ji nekateri mogoče zazmeraj ostali dolžniki."
Kakšen pa je ta umetnik bil,po postavi in po značaju?
"Lahko bi rekel, da prejnizke kot srednje postave,suhljat - ponuja se mi ozna-ka, da nekako krhek in ran-ljiv. Po značaju pa prijazen,razumevajoč in nikoli vsilju-joč svoje mnenje, sodbo aliprepričanje. Celo preskro-men se mi je dostikrat za-zdel, še posebno pozneje, kosi je že pridobil nadpovpre-čen slikarski renome in jenjegovo ime v naših kultur-
nih krogih uživalo občudova-nja vredno spoštovanje. Samsem v njem vedno slutil ne-kakšnega iskrenega, nepo-kvarjenega otroka, ki bi živ-ljenje dal za svojo umetnost."
Umetnostni zgodovinarjiga označujejo za "žlahtnegaintimista" in "barvnega rea-lista". Zakaj?
"Z vso pravico, zakaj poimpresionizmu in 'deforma-cijskem' ekspresionizmu jeprav on s sošolci - povečini zzagrebške akademije - prine-sel k nam nekakšno novorazličico 'francoske' realistič-ne smeri s čistejšo barvo teroblikovno prepoznavno,osebno poetizacijo. Ta je bilapri Maksimu - prijatelji smoga rajši klicali kar Maks - iz-razito lirično mehka, 'in-timistična', pri Omersi boljfovistično razprta in kon-trastno odločna, pri StanetuKregarju, ki se jim je pridru-žil s praške akademije, pa sije upala celo prestopiti v'nadrealnost'. Njihov Klubneodvisnih torej ni družilodobesedno priseganje naskupno slogovno dogmo,
marveč si je vsak iz nje izluš-čil lastno različico inovativnemodernosti, vendar - z izje-mo Kregarja - še vedno v šir-še zakoličenem, posodoblje-nem 'barvnem realizmu'."
Pravijo tudi, da je vse življe-nje slikal eno samo sliko -svojo družino?
"S 'pars pro toto' smemopritrditi tudi tej metaforičniizjavi, zakaj nedvomno jebila Maksu njegova družinanajljubši in najpogostejši sli-karski motiv, pa če mu je bilaza model vsa družina ali lenjeni posamezniki. Po nje-govi izjavi ga ni motil niti'družinski direndaj', ko muje bila sprejemnica hkratiatelje. Tudi sicer mu je bilaskrb za kar veliko družino za-obljubljena obveznost, ki seji ni nikoli izneveril."
Kje pa je družina živela? Stepoznali tudi njegovo ženoAnkico?
"Petčlanska družina si jenašla skromno dvosobno sta-novanje v Rožni ulici v Ljub-ljani. Dnevni prostor, kjer sose zadrževali večji del dneva,
je bil, kot rečeno, hkrati tudiMaksov atelje. Čeprav nabitoz duhom ustvarjalne energi-je, je bilo stanovanje odsevsocialne bede slikarja v svo-bodnem poklicu, čigar druži-na se je iz dneva v dan sooča-la z vprašanjem, kako preži-veti. Sedej o teh stiskah nirad govoril, več mi je o njihpripovedovala njegova ženeAnkica, po očetu Slovenka,po materi srbska Judinja,daljna sorodnica kiparja Me-štrovića."
Na njegovih slikah pogosto"nastopajo" kopalke, ribiči,žanjice, sprehajalci, cirku-ški artisti in harlekini ...Klekljaricam in čevljarjemiz domačega kraja pa slikeni "privoščil". Tudi krajinni slikal ...
"Kolikor je meni znano, sores izjemno redke Maksoveslike, kjer ne prevladujejo fi-guralni akterji in je krajinazato le bolj ali manj razživeta'odrska kulisa'. A v istemstavku moram dodati, da jeto vedno in povsod čudovita,iskreno občutena, barvno inoblikovno avtorsko koncipi-
rana krajina. Za to si ne biupal reči, da krajin ni slikal,le podrejal jih je figuralnimkompozicijam, ki jih je zasa-jal vanje. Da se domačihklekljaric in vaških čevljarjevni spomnil v svojih delih, bimorebiti lahko razumelitako, da so ga slikarsko pačmanj pritegnili kot naštetimotivi žanjic, kopalk, ribičevin cirkuških artistov; kot so-cialno kritični pa bi se mu timotivi bolje uveljavili v grafi-ki, a je njegova črpala motiv-ne spodbude v prvi vrsti iz te-danje socialno obarvane lite-rature, kakršna je Mrzelovaknjiga Bog v Trbovljah."
V zgodnjem delu mu tudisocialna tematika ni bilatuja, sam je v svojem življe-nju okusil revščino. O tempričajo izjemni lesorezi izzgodnjih ciklov Predmestjein Bog v Trbovljah. Je res, daje originalne lesene matriceskuril v neki medvojni zimi,ko so bili brez kurjave?
"Revščina, s katero se jeSedej ubadal vse do svojihzrelih let, ko je dosegel ne leustvarjalni vrh, marveč tudi
Maja je minilo 100 let od rojstva in 35 let od smrti Maksima Sedeja, enega najboljših slovenskih slikarjev 20. stoletja.Za pogovor o njem smo zaprosili dr. Lojzeta Gostišo, ki je v istem mesecu prejel nagrado Izidorja Cankarja, najvišjestanovsko priznanje slovenskih umetnostih zgodovinarjev.
Za umetnost bi dal vse
Bil je prej nizkekot srednje
postave, suhljat,nekako krhek in
ranljiv. Po značaju pa
prijazen, razumevajoč in
nikoli vsiljujočsvoje mnenje,
sodbo ali prepričanje.
Sam sem v njemvedno slutil nekakšnega
iskrenega, nepokvarjenega
otroka, ki bi življenje dal zasvojo umetnost. Maksim Sedej, Atelje (Družina), olje na platnu, 1937
13GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009
STOLETNICA
splošno priznanje tako stro-ke kot javnosti, je bila nedvo-mno netilo njegovega kritič-nega pogleda na tedanje soci-alne razmere. Ta ni bil priču-joč samo v njegovi grafiki,ampak tudi v slikarstvu, kjerpa se, kot je sam povedal, nibratil s socialno kritičnimiobsodbami nekaterih ekspre-sionističnih slikarjev in grafi-kov, katerih dela so umetni-ški izraz podredila propa-gandnemu. Maksova social-na kritika ostaja v okvirih nje-govega ustvarjalnega znača-ja, vselej lirično mehka, pri-krita, a prav zato izjemno su-gestivna v svoji zadržani,samo bistvo socialnih krivicrazgaljajoči slikarski in gra-fični dikciji. Kruto stvarnostsocialnega položaja njegovedružine pa zagotovo najboljnazorno potrjuje njegova pri-poved, kako je moral zimskimraz preganjati s kurjenjemsvojih originalnih lesoreškihmatric, kar je nedvomno ne-popravljiva izguba za našokulturno dediščino, saj obanjegova grafična cikla Pred-mestje in Bog v Trbovljah so-dita danes med inovativne inzato nepogrešljive dosežketedanje naše grafike."
Je bil slikar v njem močnej-ši od grafika?
"Ne bi hotel tvegati, v čemje bil močnejši, zakaj v obehzvrsteh likovnega ustvarjanjaje bil izjemno kvaliteten, respa njegov življenjski opuspotrjuje, da se je največ innajbolj zavzeto posvečal sli-
karstvu. Toliko ga je privlači-la barva, da jo je uvedel tudi vsvojo grafiko in ustvaril ne-kaj izjemno uspelih barvnihlesorezov, redkih v naši teda-nji grafični produkciji."
Menda ga ni starejšega Slo-venca, ki se ne bi srečal skatero od Sedejevih ilustra-cij v številnih knjigah zaotroke in mladino, pa tudiza odrasle. Jih cenite?
"Sedej je nekje dejal, da seje ilustraciji posvečal pred-vsem iz praktičnih potreb, sepravi, za izboljšanje svojega'livinga', a je to 'neumet-niško' potrebo sam omilil zizjavo, da ga je ilustrativnamotivika dostikrat tako ču-stveno pritegnila, da jo je po-tem poustvarjal s polnimumetniškim zanosom. In za-res smemo zapisati, da pred-stavljajo njegove ilustracijenajvišjo raven tovrstne slo-venske dejavnosti, saj so do-cela enakovredne njegove-mu slikarskemu in grafične-mu opusu. Občudovanja vre-den je njegov posluh za zna-čaj dane literarne predloge,znal se ji je približati, se ji po-drediti ne le v vsebinskemokviru pripovedi, marvečtudi v avtorskih posebnostih,značilnih za posamezna ča-sovna obdobja pa za narod-nostne razlike. Posebno ob-čudovanje so vzbudile njego-ve ilustracije orientalskihvsebin, saj jih je znal nadgra-diti s slogovno eksotiko nji-hovih tradicionalnih kultur.Čeprav njegova risarsko sli-
kovita pripoved ni bila na-merjena posebej za otroke, jevendarle pravljična liričnostnjegovih ilustriranih juna-kov pritegovala tako odraslekot najmlajše. Spominjamse, kako sem jih z navduše-njem ogledoval po knjižicahmladinske literature in tisteza 'resne' odrasle, pa celo vnadaljevankah slikanic po ča-sopisih."
So vam njegovi številni štu-denti na Akademiji za likov-no umetnost kdaj pripove-dovali, kakšen je bil kot pro-fesor?
"Res je, več slikarjev, ne-kdaj njegovih učencev naAkademiji za likovno umet-nost, mi ga je hvalilo kotuspešnega in priljubljenegamentorja. Po svojem značajunekako plaho zadržan si jeiznašel posebno metodousmerjanja študentov. Niimel navade ostro kritiziratinaslikano ali učencu dopove-dovati z besedami, kako mis-li, da bi bilo najbolje izboljša-ti sliko; ne, Maks se je omejilna kratek, a zelo praktičennasvet: 'Prinesel vam bomreprodukcijo/e slikarja/ev,da boste videli, kako je/souspešno rešil/i prav ta vaš li-kovni problem!' In je na tanačin najbolj nazorno naka-zal eno ali več poti do kvali-tetne stvaritve. Pa tudi sicerje rad kazal svojim študen-tom reprodukcije velikihmojstrov moderne umetno-sti, kar je bilo v obdobju ta-kratnega socrealizma prava
redkost in izjemno koristnoza mlado nerazgledanoumetniško srenjo."
Je res, da je imel za svoj časbogato knjižnico, da je več-krat potoval v tujino, bil edi-ni Slovenec na beneškembienalu 1940?
"Sedej je bil zagotovo edennajbolj likovno informiranihprofesorjev, morebiti mu jebil v tem enakovreden le Sta-ne Kregar, ki pa ni učil naAkademiji. Menda je premo-gel med vsemi tudi najboljizčrpno knjižnico moderneumetnosti in, kot sem prejomenil, s primernimi knjiž-nimi vzgledi iz nje pomagalsvojim učencem. Kot udele-ženec beneškega bienala ježe leta 1940, pa tudi dosti-krat pozneje potoval na raz-stave v tujino, še posebej poletu 1948, ko so se razprledržavne meje."
Katera je za vas Sedejevanajboljša slika?
"Nerad se odločam za kate-ri koli 'naj' - saj ti ne povedonič absolutnega, marveč sočista relativnost: biti najboljšimed slabimi ne zagotavljaniti tega, da si dober! Zato botudi moja odločitev, da je nje-gova najboljša slika portretžene Ankice, docela subjek-tivna presoja, ki tudi primeni nima avreole trajnosti;v drugačnem razpoloženju, vdrugačnih soseščinah slik bimorebiti tudi jaz izbral dru-go delo, zakaj Sedej je kotpresenetljivo usklajenustvarjalec realiziral tolikoodličnih del, da že najmanjšenihanje gledalčevega čustve-nega razpoloženja lahko po-stavi na glavo odločitev, kate-ra slika je najboljša v tistemtrenutku. A kakorkoli že, je'Ankica' nedvomno vrhun-ski dosežek, ki bi se ga nesramovali niti najodličnejšislikarski mojstri. Samo po-glejte, kako občutljivo jeuskladil arabeskno liso žen-skega života v čisti črnini, kijo je še impresionizem zav-račal kot 'nebarvo', pri njempa je polno zaživela v celovi-tem toplem interierju! Inkako domiselno je rešil kon-trast osvetljene polovice tele-sa nasproti osenčeni: osvet-ljenost je pričaral zgolj z beli-mi pikicami na črni podlagi!Pa tudi plasticiteto obraza jedosegel brez stopenjskegamodeliranja, ampak - takokot njegovi 'neodvisni' kolegi- inovativno, kar s poplošče-no senčno polovico."
Za življenja je Sedej prejelPrešernovo in trikrat Levsti-kovo nagrado (za knjižnoilustracijo). Je ob stoletnicinjegovega rojstva že mogo-če reči, da sodi med najbolj-še slovenske slikarje 20.stoletja?
"Mislim, da vse do zdaj po-vedano pritrjuje najvišji oce-ni: Sedej zagotovo šteje medslovensko slikarsko elito 20.stoletja!"
Ko so vam zadnjič izročilinagrado Izidorja Cankarja,so vas med drugim označiliza "Miheličevega Ecker-manna". Upravičeno, sajste največji poznavalec nje-govega opusa. Mihelič inSedej sta bila profesorskakolega na akademiji; imatata dva ustvarjalca, po opu-sih povsem različna, tudi si-cer kaj skupnega?
"Nedvomno, in to kar v večlikovno značajskih prvinah.Medtem ko je bil Mihelič pr-venstveno grafično namer-jen in je to pri njem čutititudi v slikarstvu, je Sedejuprav slikarsko občutenje ob-like in barve pisano na kožo,kar je opazno tudi v grafiki.A prej omenjena revščina, kije bila skupna usoda obeh, jeoba obarvala z grenkim pri-okusom socialne prizadeto-sti. Res pa zelo različno:medtem ko ostaja Sedej ne-poboljšljivo mehak in liričen,se Mihelič dostikrat spusti vostro družbeno kritiko, ki sije v času njegovega uporni-škega Roga privoščila celokarikaturo. Tudi v likih nju-nih motivnih akterjev je priobeh čutiti 'proletarsko' po-reklo, le da je pri Maksu lirič-no, nekako poetizirano, priFrancetu pa dostikrat drama-tično, a vselej kar se da trdnoozemljeno. Tudi Mihelič -kot drugi 'Neodvisni Zagre-bčani' pa celo Kregar - ne po-zna tradicionalnega modela-cijskega napenjanja svetlobein sence, ampak le njuneploskovite barvne in tonskekontraste. In obema je prisrcu figuralika, resda Sedejupredvsem tista iz'družinskega' interjerja, Mi-heliču pa iz vaških in gozd-nih prizorišč. In še bi lahkonašteval. Vsekakor pa jeMaks kot profesor na Akade-miji slovel kot slikar posebneobčutljivosti za barvo, Francepa kot grafik, s posluhom zakonstruktivno trdnost pred-metnih oblik."
Miheličeva dela si lahko -tudi po vaši zaslugi - ogle-damo v njegovih stalnihzbirkah v Škofji Loki in naPtuju? Bi ne bilo prav inprimerno, če bi kdaj dobilitudi stalno razstavo delMaksima Sedeja (ali vsehSedejev) v Žireh?
"Povejte mi rajši, kogamora biti sram, da se to še niuresničilo!"
Upajva, da se že letos, obumetnikovi stoletnici, tudiv tem pogledu kaj premak-ne, vsaj v glavah! Hvala zapogovor.
Družina je bilanjegov najljubšiin najpogostejšislikarski motiv,vsa ali le njeniposamezniki.Motil ga ni nitidružinski direndaj, ko muje bila dnevnasoba hkrati atelje. Tudi sicer mu jebila skrb za karveliko družinozaobljubljenaobveznost, ki seji ni nikoli izneveril.Maksim Sedej, Portret žene, olje na platnu, 1942
14GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009
PISATELJICA
"Ko pišem, vedno izhajamiz sebe in niti s
kančkom zavestine razmišljam,
ali bo zgodbazanimiva inkako jo bodo
otroci brali insprejeli. Pišem,
kar sama čutim,je pa res, da z
otroki delam žetako dolgo, davem, kaj se jih
dotakne."
Tatjana Kokalj je pisateljica, ki se najraje poglablja v otroški svet domišljije. Izdala je že več kot trideset otroškihslikanic, pred dnevi je bila nominirana za nagrado desetnico. Po knjižnični izposoji je med slovenskimi pisatelji ženekaj let na osmem mestu.
Otroci so najboljši kritikiJasna Paladin
atjana Kokalj izDoba pri Domža-lah je profesoricarazrednega po-uka, slovenščine
in pedagogike, članica Druš-tva slovenskih pisateljev inavtorica številnih osnovnošol-skih učbenikov in priročni-kov. Učiteljski poklic ji je bilpoložen tako rekoč v zibelko,saj predstavlja že peto gene-racijo učiteljic v svoji družini,ki se z vsem srcem posvečavzgoji in izobraževanju naj-mlajših. Že petnajst let uči vosnovni šoli v Dobu, ljubezendo otrok, slovenščine in pisa-nja pa že vrsto let združuje votroških in mladinskih zgod-bah. Je namreč ena bolj pri-znanih otroških in mladin-skih pisateljic pri nas.
"Svojo prvo zgodbo zaotroke sem objavila v Ciciba-nu in videti svoje delo v revi-ji, ki sem jo tudi sama bralakot otrok, je bilo izjemno do-živetje. Zgodbe sem sicer za-čela zapisovati ob rojstvuhčerke Anje in sina Mateja,saj sem jima takrat velikopripovedovala, izmišljevalasem si zgodbe in jih zapiso-vala na liste papirja, ob tempa sem si vseskozi želela, dabi zares začela pisati. Zažele-la sem si tudi pisalni stroj inga čuvala kot svetinjo za ta-krat, ko bi zares imela čas pi-sati, no, pa sem v resnicinanj napisala zelo malo, sajga je kmalu prehitel računal-nik," se Tatjana Kokalj spo-minja svojih pisateljskih za-četkov, ki so jih zaznamovaleposamezne objave v otroškihrevijah, leta 1997 pa tudiAbeceda na potepu, prva odštevilnih knjig, ki jih je izda-la doslej.
Njeni bralci so mlajši instarejši otroci, stari od dvehdo štirinajstih let, njen nav-dih pa zadnja leta predvsemštiri in dve leti stari vnukinjiGaja in Neža, ki poskrbita,da se še lažje vživi v otroškisvet. "Knjige so eno tako resposebno doživetje; ko jih pi-šeš, se - kakor je enkrat reklaDesa Muck - počutiš, kot bibil bog, ker v bistvu odločaš oživljenju, o svojih junakih, ovsem. Velikokrat se zgodi, daimam namen napisat kakš-no bolj žalostno zgodbo, a semi junak tako priljubi, da mije zanj žal, in zgodbo vednospeljem tako, da je konec sre-
čen, ali pa jo celo spreme-nim, če je že napisana."
Pisati kakovostno mladin-sko literaturo ni enostavno,saj so otroci najhujši kritiki,pravi. "Ko jim nekaj ponu-diš, točno vedo, kaj berejo,sploh če so vzgojeni v kritič-ne bralce in to se mi zdi zelopomembno, zato tako svojimučencem kot svojim vnuki-njam velikokrat berem tudikakšne bolj preproste stvariin dela drugih pisateljev, dalahko primerjajo in samispoznavajo, kaj jih spravi vsmeh, žalost, v kaj se lahkovživijo. Ocene, kaj je kako-vostna mladinska literatura,so lahko subjektivne, nasplošno pa velja, da morajodela za najmlajše imeti nekosporočilo, širino, ne smejoimeti nekih lažnih predstav oživljenju. Vsak si naredi svo-je mnenje in bere tisto, karse ga dotakne." Pravljice inzgodbe Tatjane Kokalj nisomed bolj branimi le med naj-mlajšimi, ampak so ji pri-znanje doslej že večkrat na-menili tudi stanovski kolegi.Slikanica Miška in veter je
leta 2004 dobila priznanjeHinka Smrekarja na bienaluilustracije v Cankarjevemdomu. Knjiga Naježene pri-gode je bila izbrana kot naj-bolj primerna slikanica zaobdaritev novorojenčkov, sli-kanica Polonca in prijatelji jebila nominirana za najlepšoslikanico, dvakrat pa je bilanominirana tudi za nagradodesetnica, ki jo člani Društvaslovenskih pisateljev podar-jajo svojim kolegom - leta2007 za knjigo Kamen vžepu, pred dnevi pa za knji-go Zajec Emil, ki jo je skupajz nekaterimi drugimi sloven-skimi pisatelji predstavljalatudi na turneji po Ameriki.
"Pisateljski kolegi mi sicerpravijo, da sem pri pisanjuhitra, a meni se zdi, da vsakoknjigo pišem dolgo, saj bese-dilo veliko popravljam, pre-den ga dam iz rok. Gre za celproces - najprej se rodi ideja,nato zgodbo nosim v sebi,prenašam v glavi, zamislimsi junake in v določenem tre-nutku takšna zgodbe začnesilit na plano in takrat jo na-pišem. V prav vsaki zgodbi je
tudi del mene, moji glavnijunaki pa so večinoma živali,s katerimi se lažje približamotroškemu svetu in njihovimvsakdanjim težavam," pravipisateljica, katere najljubšipravljični lik je Mojca Pokraj-culja, teme, o katerih pišesama, pa prijateljstvo, druži-na, medsebojni odnosi instrpnost. "Ko pišem, vednoizhajam iz sebe in niti s kan-čkom zavesti ne razmišljam,ali bo zgodba zanimiva inkako jo bodo otroci brali insprejeli. Pišem tisto, karsama čutim, je pa res, da zotroki delam že tako dolgo,da vem, kaj se jih dotakne."
Poseben pomen pri otro-ških slikanicah ima tudi ilus-tracija. "Ko pišem, imamzgodbo v glavi v besedi, sli-kah in barvah, a to je moj no-tranji svet. Ko oddam besedi-lo, prav z navdušenjem ved-no čakam na slike, saj mojepravljice svojo končno podo-bo dobijo prav z ilustracijo,"pravi Tatjana Kokalj, ki medvsemi svojimi knjigami po-sebno mesto namenja pravsvoji zadnji, kot je pri pisate-
ljih pač običajno. "V deželipogumnih princes je knjiga,ki so jo kritiki uvrstili nekjena mejo med mladinsko inodraslo literaturo, nastala paje med lanskim potepanjempo Angliji, ki je meni zeloljuba dežela. Tudi sama semnamreč zelo tradicionalna,rada imam zgodovino, kultu-ro, praznike, družinske obi-čaje in podobno in v Anglijisem se res počutila del vsegatega. Vrnila sem se polna vti-sov, kraje in doživetja semtorej že imela, le še junakesem dodala in nastala jezgodba," pravi in mimogre-de doda, da je napisala tudiže roman za ženske, da seukvarja tudi z dramskimi be-sedili in da je bilo nekaj nje-nih pravljic prevedenih v hr-vaški in angleški jezik.
Pred izidom je še kar nekajmladinskih knjig, zanima pajo tudi spominska literatura,zato bo v prihodnje napisalasvoje mladostne spomine, skaterimi svoje mlade bralceže zdaj navdušuje na števil-nih srečanjih, ki jih ima poslovenskih šolah.
Tatjana Kokalj
T
www.gorenjskiglas.si
Hiša Kulture GG
Mojci Luštrek, lektorici, je jezik ne le poklic, ampak tudi konjiček, v katerem
uživa. Uživa pa tudi v obiskih gora in tako je nastala zbirka pesmi, ob branju
katerih se zavemo lepote narave, ki nas obdaja.
Posebna gostja na predstavitvi bo Neža Maurer, znana pesnica in Slovenka
leta. Z nami bo tudi dr. Stanko Klinar, hribovec, ki ima rad pesmi.
Prisrčno vabljeni na prijetno pesniško obarvano druženje in klepet.
Predstavitev pesniškezbirke Mojce Luštrek
Gora je mojamuza
Četrtek, 4. junija, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenicemali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]
naročanje: telefon: 04 201 42 41 e-pošta: [email protected]
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Predstavljamovam kompost, ki je srce in dušanaravnega vrta, in visoke grede, kivse bolj osvajajosodobne vrtičkarje.
95 straniCena: 16 EUR + poštnina
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo popust!
Nova knjiga za lep, naravi prijazen vrt vseh velikosti (lahko le vrtiček ob hiši).
Naročila sprejemamo po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Knjigo lahko kupite tudi na sedežu Gorenjskega glasa, vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure.
❀
✿
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
16GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009
GOVORI
"Teh točk nepriznavam.
Mariborrazglašam zajugoslovansko
posest in vimenu vlade prevzemam
vojaško poveljstvo nad
mestom in nadvso južno
Štajersko. Kdorse bo na
območju mojegapoveljstva upiralmojim ukazom,
mu bo sodilomoje vojaško
sodišče!"
Pri Mladinski knjigi je pred kratkim izšla nadvse zanimiva knjiga: Znameniti govori. V njej je Igor Antič zbral 139 govorov iz vseh časov, od Mojzesa do Baracka Obame. V tem svetovnem izboru je tudi devet govornikov gorenjskega rodu ali pripadnosti.
”Druže Slobodane ...”Miha Naglič
ed znamenitegovore je se-lektor IgorAntič uvrstiltudi govorni-
ke, ki so se na Gorenjskemrodili ali živeli in delovali. Tiso (navedeni po časovnemzaporedju): Peter Pavel Gla-var, Janez Bleiweis, Ivan Tav-čar, Janez Ev. Krek, AntonBonaventura Jeglič, IvanHribar, Rudolf Maister, Vin-ko Hafner in France Bučar.
Prvi od "naših" je duhov-nik Peter Pavel Glavar, go-spodarstvenik in mecen, ki jebil od leta 1744 najemnik po-sestva malteških vitezov v Ko-mendi. V tem kraju je bil tudižupnik in priljubljen pridi-gar. Leta 1745 je svojim fara-nom govoril o nevarnosti pi-jančevanja. Začel je s prime-rom svatbe v Kani Galilejski,na kateri je Jezus iz vode ču-dežno naredil vino. Potem paje prišel čas, ko je začel človekvse svoje bogastvo prevračativ pogubno vino in trpetitemu primerne posledice.Čas, ko bi moral "Buh" izvina delati vodo. "Katier mi-rakul /čudež/ u tem našemčasu ni potrebnu, kir ta člo-vek iz sojo hudobijo taku da-leč je prišal, da ne le vodo te-muč zlatu inu srebru, hišainu svisle, snožeta inu pole,derva inu bošte /gozdove/ uvinu preverne, kir s časammore po gerlu stečt. Temučpotrebnu inu vošit bi bilu, deBuh s sojo usemogočnostjovečkrat to vino u vodo bi spre-menil, kir taistega taku se na-žre ta človik de to besedo zgu-bi, farbo spremini, z goreči-mi očmi gleda, z ustem ger-mi, iz želodca strela, z nosamsmerči, z nogam se spoteku-je inu uso naturo ferderba/pokvari/: zavol katierga bovino na sodni dan velike tož-be naprej perneslo."
Janez Bleiweis, Kranjčan,ki je postal prvi oče naroda, jevelikokrat nastopil kot govor-nik. V govoru na prvem dru-žabnem srečanju v ljubljan-ski čitalnici, 24. novembra1861, je zamejil tudi ozemlje,na katerem se govori "jezikslovenski", ki ga je razločil odrazličnih "kranjskih šprah".Zanimivo je, da je bila že ponjegovem meja med sloven-skim in hrvaškim jezikomprav tam, kjer je danes. "Po-dajmo se v mislih najprejgori k našemu očaku Trigla-
vu, tam se bomo v eteričnivoz vsi skupaj vsedli in poto-vanje začeli ... Kot mejni ste-ber stoji veličanski Triglav nedaleč od tistih gor, poleg kate-rih se deželne meje Primorja,Koroškega in Beneškegazdružujejo ..." V nadaljevanjuse pelje s svojim "eteričnimvozom" po meji navzdol pro-ti morju. "Zdaj je kraj morjanaravna meja do Perana, iz-vzemši samo mesta Trst,Mile (Muggia), Kopar, Izla(otok) in Peran ... Pri Peranuse začne meja slovenskega inhrvaškega narečja in se vlečeskozi dolino Dragonje ali Ru-kava proti gričem in selomTopalovca in Sočerg ..."
Javne nastope Poljanca Iva-na Tavčarja in selškega roja-ka Janeza Ev. Kreka sem vsvojem pisanju v tem časopi-su že večkrat omenjal in na-vajal. Neznan pa mi je bil go-vor vojakom pred odhodomna fronto, avgusta 1914. Na-govoril jih je Anton Bonaven-tura Jeglič, takratni ljubljan-ski "knezoškof", po rodu izBegunj na Gorenjskem."Možje, kliče Vas cesar, da zorožjem v roki branite katoli-ško Avstrijo, katoliško našocesarsko rodovino zoper za-klete sovražnike samega Je-zusa, pričujočega v zakra-mentu ljubezni ... Možje,kako vzvišen, kako svet, kakoBogu dopadljiv je boj, v kate-rega ste vpoklicani! Z vami jepravica, z vami je Bog, gospo-dar vojskinih trum!" Never-jetno, blagopokojni in nadvsezaslužni škof kot vojni huj-
skač! Ali niso srbski in ruskivojaki, proti katerem so bilislovenski takrat poslani, mo-lili istega Boga?
Ko je bilo vojne konec, sona Kongresnem trgu v Ljub-ljani razglasili Državo Sloven-cev, Hrvatov in Srbov, 29. ok-tobra 1918. Govoril je politikIvan Hribar, v letih 1896-1910ljubljanski župan, po rodu Tr-zinec in po svoji poletni rezi-denci Cerkljan. Zahvalil se jevsem zaslužnim za naše osvo-bojenje, največjo zaslugo zanovo državo pa pripisal - ame-riškemu predsedniku Woo-drowu Wilsonu. "Vsa moč jeiz narodov, njim samim gretorej odločati o njej, glasil se jenjegov klic, klic pravega de-mokratizma, ki gre zmagos-lavno svojo pot po vsem svetu.Od klica pa je Wilson presto-pil tudi k dejanju. On za nasJugoslovane od onih, ki sonam še pred nedavnim grozi-li, da nas v tla pomendrajo,naravnost zahteva svobodo,neodvisnost in samoodločbo.Vem, da možu, kateremu sebodo dvigali spomeniki povsem svetu, tudi Jugoslavijapostavi dostojen spomenik. Anajlepši spomenik, spomenikhvaležnosti, postavimo mu vsvojih in v svojih potomcev sr-cih." Spomenika mu spričodogajanj, ki so sledila, ni bilotreba postavljati, ne v kamnune v srcih.
Nadvse odločno je v svo-jem govoru na sestanku po-veljnikov mariborskih voja-ških enot nastopil v Kamnikurojeni častnik in pesnik Ru-
dolf Maister, poznejši gene-ral. Govoril je nemško, saj jebil v zboru mariborskih čast-nikov poleg njega samo šeeden slovenskega rodu. Prednjim je mestni poveljnik raz-ložil točke svojega načrta, pokaterem bi Marburg an derDrau pripadel Avstriji. Tedajje Maister vstal in dejal: "Tehtočk ne priznavam. Mariborrazglašam za jugoslovanskoposest in v imenu vlade pre-vzemam vojaško poveljstvonad mestom in nad vso juž-no Štajersko. Kdor se bo naobmočju mojega poveljstvaupiral mojim ukazom, mubo sodilo moje vojaško sodiš-če!" Tako se govori!
Med znamenite govornikese je uvrstil tudi v Stražiščupri Kranju rojeni politik Vin-ko Hafner, ko se je na 17. sejiCK ZKJ v Beogradu, 19. ok-tobra 1988, z govornice obr-nil proti Slobodanu Miloševi-ću, dvignil svoj kazalec in gaposvaril: "Druže Slobodane..." V prevodu: "Tovariš Slo-bodan, to kar si predlagal,razmislite dobro, razmislitedobro, po kateri poti boste šli..." Svarilo ni zaleglo, Sloboin njegovi so šli v smer, ki seje za njih slabo končala. Haf-nerjevo svarilo ni zaleglo,priznati pa mu je treba po-gum, ki ga je takrat pokazal.
Zadnji od izbranih gorenj-skih govornikov je pravnik inpolitik France Bučar, rojen vBohinjski Bistrici. Ko je bil vletih 1990-92 predsednik pr-vega parlamenta samostojneSlovenije, je govoril tudi na
spominski prireditvi v Draž-gošah, 12. januarja 1992.Povzdignil je dražgoške bor-ce in njihovo bitko in hkratikritično zavrnil tako komu-niste kot antikomuniste;oboje je poslal na "narodnoobrobje". "Kaj so imeli borciDražgoš drugega pred očmi,kot da branijo svoje življenjein življenje nas vseh! Tu negre za nobene ideologije! Inče je nosilcem enega ekstre-mizma uspelo, da so zaradisvojega, lahko tudi zelo po-membnega deleža v vodenjuNOB, izkoristili uspeh NOBkot legitimacijo za svojo vla-do nad osvobojeno domovi-no in ji vsilili režim upravlja-nja, ki se je pozneje izkazalnajprej kot utopija in zatemkot katastrofa, to še ne dajenjihovim nasprotnikom, no-silcem drugega ekstremiz-ma, ki so morali pretrpetitudi veliko hudih krivic inponižanj ter bili izločeni izupravljanja družbe, pravice,da bi sedaj obnavljali prav ti-sti položaj, iz katerega so tiekstremizmi zrasli: razkla-nost družbe, ne samo na rev-ne in bogate, pač pa tudi natiste, ki imajo vedno in do-končno prav, ki so v posestiabsolutne resnice in zatosmatrajo, da imajo pravicodrugim ne samo vsiljevatisvojo voljo in poglede, am-pak jim tudi vladati in si jihpodrejati. Prav iz teh narod-nih obrobij je zraslo zlo, ki jesveto borbo za narodno osvo-boditev omadeževalo tudi zbratsko krvjo."
Rojak France Bučar se je večkrat izkazal tudi kot govornik.
M
17GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - Najpomembnejšadelniška indeksa Ljubljanskeborze - SBI 20 in SBI TOPsta maja pridobila dobro de-setino vrednosti, prvi je pre-segel mejo štiri tisoč točk,drugi se približuje vrednostitisoč točk. Med delnicami (iz
našega pregleda) se je tečajdelnice Pozavarovalnice Savezvišal za 39 odstotkov, Krkeza 25 odstotkov, Luke Koperza 21 odstotkov, Intereuropeza 19 odstotkov in Gorenjaza 17 odstotkov, delnici Istra-benza in Pivovarne Laško pasta izgubili blizu osem od-stotkov vrednosti.
Maja so se tečaji povečali
Štefan Žargi
Kranj - Kot vsako leto v majuso tudi letos na Agenciji zajavnopravne evidence in sto-ritve Republike Slovenije (AJ-PES) tako na državni ravnikot tudi na izpostavi Kranjpripravili Informacijo o po-slovanju samostojnih podjet-nikov (s. p.) posameznikov vpreteklem letu, ki obravnavaposlovni izid in njihov pre-moženjsko finančni položajna osnovi poročil, ki so jihpodjetniki predložili v skladuz Zakonom o gospodarskihdružbah. Na Gorenjskem jebilo konec preteklega leta vPoslovni register vpisanih6892 majhnih s. p. in dvasrednje velika, pri čemer ugo-tavljajo, da se je število majh-nih lani živahno spreminjalo.Za s. p. se je namreč lani nanovo odločilo 1315 fizičnihoseb, 847 s. p. je bilo iz regi-stra izbrisanih, sedem pa jihje v stečajnem postopku.
Podjetniki so veliko zaposlovali
Majhni s. p. so lani zapo-slili 5298 delavcev, kar je zadesetino več kot v letu 2007,medtem ko sta srednje velikas. p. lani zmanjšala številodelavcev s 142 na 56. Če kštevilu delavcev prištejemoše nosilce dejavnosti, je biloskupaj zaposlenih 11.978,kar pomeni 27-odstotni de-
lež delovno aktivnih v gospo-darskih družbah. Gospodar-ska aktivnost je bila pri majh-nih s. p. lani živahnejša, sajso se očitno hitreje prilagaja-li zaostrenim gospodarskihrazmeram in prihajajoči kri-zi (družbe so lani zaposlile leza tri odstotke več delavcev),dodano vrednost je ustvarilo89 odstotkov s. p. (80 odstot-kov družb) in pri s. p. se jedodana vrednost povečala za13 odstotkov, v družbah pa leza dva odstotka.
Slabši kazalci poslovanja
Relativno bolje so se s. p.odrezali tudi po poslovnemrezultatu lanskega leta, saj jepodjetnikov dohodek ustvari-lo 84 odstotkov podjetnikov,medtem ko je čisti dobičekdoseglo le 68 odstotkov go-
spodarskih družb. Mali s. p.so podjetnikov dohodek po-večali za devet odstotkov, ne-gativen poslovni izid pa za107 odstotkov. Zmanjšal seje kazalnik celotne gospodar-nosti, manjša je bila lani do-nosnost in občutno se jezmanjšala produktivnost.Podjetniki so premoženjelani povečali za 12, gospodar-ske družbe pa za 11 odstot-kov. Delež kapitala v virihsredstev je bil pri podjetnikih52-odstoten, v družbah pa 41odstoten, v obeh skupinah pase struktura virov poslabšuje.
V tujini uspešnejši
S. p. so sicer v glavnem go-spodarsko aktivni na doma-čem trgu, saj so le dobrihšest odstotkov prihodkovustvarili v tujini, so pa dose-
ženi rezultati v tujini znatnoboljši kot v družbah. Na tujihtrgih so s. p. lani povečali pri-hodke za 21 odstotkov, go-spodarske družbe pa so za-beležile petodstotni upad.
Srednja podjetnika: prepolovitev
Lani in predlani sta na go-renjskem delovala dva sred-nje velika samostojna podjet-nika, pri čemer pa je prišlodo velikega upada. Število za-poslenih so zmanjšali večkot za polovico, za prav tolikoso se zmanjšali skoraj vsi ka-zalci poslovanja. Relativnovečja sta celotni dobiček indodana vrednost. Naj pri tempojasnimo, da AJPES v svo-jih poročilih dosledno ne na-vaja, za katere konkretne pri-mere gre.
Podjetniki bolje kot družbePo podatkih AJPES-a je gorenjskim samostojnim podjetnikom lani uspelo povečati prihodke za 15 odstotkov, medtem ko so gospodarske družbe dosegle trikrat manjšo rast.
Štefan Žargi
Ljubljana - V petek je Stati-stični urad RS objavil podatkeo rasti cen življenjskih potreb-ščin, ki so se v maju podražileza 0,6 odstotka, kar je najniž-ja majska rast v zadnjih trehletih. K rasti cen so največ pri-spevale podražitve tobačnihizdelkov (za 7,7 odstotka) incene pogonskih goriv (za 2,5odstotka), ki so višje tudi zara-di višjih trošarin, obleka inobutev sta dražji za 2,4 odstot-ka, sadje za 6,6 odstotka inpočitnice v paketu za 5,6 od-stotka. Na drugi strani so sta-tistiki ugotovili pocenitve sta-novanjske opreme, plina inrabljenih avtomobilov. Letnarast cen je z nižjo majsko in-flacijo ponovno padla in je z0,7 odstotka najnižja doslej (venakem obdobju lani je zna-šala 6,4 odstotka), po evrop-
skem načinu izračunavanjapa celo 0,5 odstotka. Za pri-merjavo povejmo, da so ev-ropski statistiki v tem mesecuza države z evrom izračunali(že drugi mesec zapored)prav tako 0,6-odstotno inflaci-
jo, prvič odkar jo izračunava-jo, pa je na letni ravni ni bilo.
Na Uradu za makroeko-nomske raziskave in razvoj(UMAR) so podatke o majskiinflaciji razložili kot posledi-co umirjanja cenovnih priti-
skov, ki je povezano z umir-janjem gospodarske aktivno-sti. Za prihodnje mesece do-puščajo celo možnost defla-cije (padanja cen), v drugipolovici leta pa naj bi se zače-la inflacija poviševati.
Recesija še znižuje inflacijoDržavni statistiki so v maju ugotovili 0,6-odstoten dvig cen življenjskih potrebščin, pa tudi letna inflacija je že pod enim odstotkom.
Rast cen življenjskih potrebščin (inflacija)
1,1
V VI VII VIII IX X XI XII 2009 II III IV V
0,9
0
-0,6
0 0
-0,7 -0,6 -0,4
0,51
0,1
0,6
6,57 6,9
65,5
4,9
3,1
2,11,6
2,11,8
1,1 0,7
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
rast
cen
v o
dsto
tkih
mesečna rast cen letna rast cen
Delnica Enotni tečaj (v evrih) +/- (v %)30. 4. 2009 29. 5. 2009
Gorenje Velenje 8,80 10,33 + 17,4 Intereuropa Koper 5,90 7,05 + 19,5Krka Novo mesto 54,22 68,02 + 25,5Luka Koper 20,44 24,74 + 21,0Mercator Ljubljana 157,60 162,75 + 3,3Petrol Ljubljana 240,05 257,84 + 7,4Telekom Slovenije 150,08 169,57 + 13,0Aerodrom Ljubljana 28,38 32,59 + 14,8Istrabenz Koper 12,02 11,11 - 7,6Pivovarna Laško 42,82 39,42 - 7,9Sava Kranj 241,04 244,89 + 1,6Nova KBM 9,40 10,50 + 11,7Zavarovalnica Triglav 16,03 18,07 + 12,7Pozavarovalnica Sava 9,55 13,31 + 39,4SBI 20 3.644,63 4.059,49 + 11,4SBI TOP 879,46 985,51 + 12,1
Kranj
Nov bankomat ob vhodu v olimpijski bazen
Gorenjska banka je v sodelovanju z Zavodom za šport Kranjnamestila bankomat tudi v bližini vhoda v pokriti olimpijskibazen, kar je prvi bankomat v športnem parku v Kranju, sicerpa že devetnajsti v Kranju. "Ker je novi bankomat v bližini let-nega bazena in drugih zunanjih športnih objektov, smo vGorenjski banki prepričani, da bo dobro služil namenu tudipoleti, ko je pokriti bazen zaprt," pravi Primož Tavčar, ki vsektorju poslov z občani skrbi za bankomatsko mrežo. Upo-rabniki bodo na novem bankomatu lahko dvigovali gotovino,pogledali v stanje na računu in kupili predplačniške vred-nostne GSM-kartice slovenskih mobilnih operaterjev. C. Z.
Ljubljana
Sprememba na vrhu Zavarovalnice Triglav
Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je v četrtek sprejel od-stopno izjavo predsednika uprave Andreja Kociča, ki je tofunkcijo opravljal od junija 2005. Za vršilca dolžnosti je zašest mesecev imenoval dosedanjega člana uprave Vladimir-ja Miša Čeplaka, v tem času pa bodo začeli postopek zaimenovanje novega predsednika. Čeplak je z imenovanjemza v. d. predsednika uprave odstopil kot delavski direktor,Kocič pa bo še naprej delal v Skupini Triglav. C. Z.
Ljubljana
Davčne dolžnike bodo razkrili državnemu zboru
Davčna uprava mora po zakonu o davčnem postopku dva-krat na leto razkriti državnemu zboru vse gospodarske druž-be in samostojne podjetnike z več kot štiri tisoč evri davčne-ga dolga. Prvič bo poimenski seznam dolžnikov pripravilapo stanju na dan 31. maj, drugič na dan 31. december, držav-ni zbor pa ga bo obravnaval hkrati s poročilom o (pollet-nem) izvajanju državnega proračuna. Vsi podatki bodooznačeni kot davčna tajnost. C. Z.
KRATKE NOVICE
Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodekŠtevilo podjetnikov Število zaposlenih
0
10
20
30
40
50
60
Del
eži v
ods
totk
ih
Gradbeništvo Preddelovneskupine
Trgovinavzdrževanjein popravilo
vozil
Promet inskladiščenje
Strokovne,znanstvene in
tehničnedejavnosti
Ostaledejavnosti
Temeljni podatki o podjetnikih na Gorenjskem
18GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Hrastje - Na Gorenjskem ješe vedno veliko kmetij, ki zaogrevanje prostorov in pri-pravo tople vode uporabljajokurilno olje, a vse več jih je,ki se od olja vračajo nazaj klesu. Med njimi je tudi Ka-divčeva kmetija in vrtnarija vHrastju. Kot je povedal go-spodar Robert, so v minulihletih za ogrevanje hiše, rastli-njaka in prostorov za kisanjerepe in zelja porabili na letood petnajst do dvajset tisočlitrov kurilnega olja, pri tempa so hišo delno ogrevalitudi z drvmi. Vse dražje ku-rilno olje jih je spodbudilo krazmišljanju o tem, da bi seod kurilnega olja vrnili nazajk lesu - k surovini, ki je je nakmetiji s šestnajstimi hek-tarji gozda dovolj. V letošnjizimi so se odločili za gradnjokotlovnice s kotlom na lesnesekance in za razvod do ki-sarne, rastlinjaka in dveh hiš- domače in bratove, ki je od-daljena približno dvesto me-trov. Da bi prostor na dvoriš-ču čim bolje izkoristili, sokotlovnico uredili pod zem-ljo. Za naložbo, vredno
okrog dvesto tisoč evrov, sopridobili tudi državni in ev-ropski denar, do katerega paje bila pot vse prej kot lahka.
"Pri ogrevanju z lesnimisekanci je udobje enako kotprej, ko smo uporabljali ku-rilno olje. Polnjenje kotla ssekanci je avtomatsko, le en-krat na teden je treba odstra-niti pepel," pravi Robert, za-dovoljen z dosedanjimi iz-kušnjami nove pridobitve intudi z izračuni: iz enega ku-
bičnega metra lesa dobijo 2,3metra nasutih sekancev, pet-najst metrov sekancev paustreza količini tisoč litrovkurilnega olja.
Na Kadivčevi kmetiji invrtnariji so v nedeljo v sode-lovanju s podjetjem Bioma-sa Roka Suhodolnika iz Lučpredstavili daljinsko ogreva-nje na lesne sekance tudi šir-šemu krogu. Potem ko soogrevalni sistem z odprtjemventilov tudi uradno odprli,
je novo pridobitev blagoslo-vil domači župnik Miloš Bri-ški. Dan biomase so popes-trili še prikaz strojnega izde-lovanja sekancev in polnje-nja silosa, predstavitev kotlana polena, sončnih kolektor-jev in solarne elektrarne terprojekta Nacionalna ener-getska pot - NEP Slovenija,ki vključuje primere dobreprakse s področja učinkoviterabe energije in obnovljivihvirov energije.
Od kurilnega olja k sekancemNa Kadivčevi kmetiji in vrtnariji v Hrastju so v nedeljo v okviru dneva biomase slovesno odprli daljinskoogrevanje na lesno biomaso. Prej so na leto porabili od 15 do 20 tisoč litrov kurilnega olja.
Robert Kadivec ob kotlu za ogrevanje z lesnimi sekanci / Foto: Gorazd Kavčič
Cveto Zaplotnik
Bitnje - Ko se je v predlanskizimi na Čučkovem čebelnja-ku, last Marije Hvala z Bitenj,podrlo ostrešje, so se "zgani-li" v Muzejskem društvuŽiga Zois Bohinj in se skupajs čebelarji Čebelarskega druš-tva Bohinj lotili obnove. Da biohranili čim bolj prvobitnopodobo čebelnjaka, ki ima zagorenjske razmere nenavad-no visoko ostrešje, so zasmernice pri obnovi zaprosiliZavod za varstvo kulturne de-diščine Kranj. Občina Bohinjje plačala les, člani obeh dru-štev so pri zamenjavi ostrešjaopravili veliko delovnih ur,panjske končnice pa so posli-kali člani čebelarskega krož-ka in tudi drugi učenci bo-
hinjske osnovne šole. Obno-vo so začeli novembra lani injo končali prejšnji mesec, vpetek so ob obnovljenem če-belnjaku pripravili "roj", ki sose ga udeležili "cojzovci", če-belarji in drugi.
Kot je povedal predsednikmuzejskega društva MišoSerajnik, je čebelnjak po-membna kulturna in čebe-larska dediščina Bohinja inSlovenije, saj je po nekaterihpodatkih drugi najstarejši naGorenjskem. Iz tega, da jebil prvič obnovljen leta 1830,sklepajo, da je bil postavljenže pred letom 1800 in da jezanesljivo star več kot dvestolet. Čebelnjak že nekaj let niveč "živ", ohranil pa je prvo-bitno notranjost, ki je zani-miva tudi za turiste.
Obnovili Čučkov čebelnjakMuzejsko in čebelarsko društvo sta s pomočjoobčine obnovila več kot dvesto let stari Čučkovčebelnjak na Bitnjah.
Na petkovem "roju" ob obnovljenem čebelnjaku na Bitnjah
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Program MEHATRONIKA: Tehniški predpisi in projektiranje, Programiranje v avtomatiki, Tehnološki procesi, Razvoj programskih aplikacij
Program INFORMATIKA: Operacijski sistemi, Osnove zgradbe in delovanja računalniških sistemov, Računalniške komunikacije inomrežja, Programiranje, Zbirke podatkov, Vzdrževanje sistemske programske opreme, Varnost in zaščita,Razvoj programskih aplikacij, Informacijski sistemi, Elektronsko poslovanje, Komunikacijske tehnologijein storitve, Računalniško vodeni procesi, Multimediji
Skladno z 92. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 98/05,129/06), s 33. in 34. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (UL RS, št. 86/04) bo nazivpredavatelj/-ica višje šole podeljen kandidatu/kandidatki, ki izpolnjuje naslednje predpisane pogoje: ● ima ustrezno univerzitetno izobrazbo (Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje
strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega programa MEHATRONIKA/ INFORMATIKA - UL RS, št. 94/2008)
● ima pedagoško-andragoško izobrazbo (ni pogoj pri prvem imenovanju), ● ima najmanj tri leta delovnih izkušenj in● izkazuje vidne dosežke na svojem strokovnem področju skladno z Merili za določitev vidnih dosežkov
na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (UL RS, št. 1/2009).
Kandidat mora vlogi za prvo imenovanje priložiti: 1. Življenjepis2. Dokazilo o pridobljeni izobrazbi3. Dokazilo o najmanj 3 letih ustreznih delovnih izkušenj (kopija delovne knjižice)4. Dokazila o vidnih dosežkih na svojem strokovnem področju, in sicer najmanj 2 dokazili s področja
izobraževanja in najmanj 2 dokazili s področja strokovnega dela) 5. Podpisano izjavo, v kateri navede predmete, za katere želi biti imenovan
Potrebno dokumentacijo kandidati lahko dobijo na spletni strani šole ali na naslovu šole: Tehniški šolski center Kranj, Višja strokovna šola, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj. Informacije po telefonu: 04/280 40 42.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh od objave na naslov: Tehniški šolski center Kranj, Višja strokovna šola, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, s pripisom "Prijava na razpis za pridobitev naziva predavatelj/-ica višje šole".
RAZPISza pridobitev naziva predavatelj/-ica višje šole
za višješolska študijska programaMEHATRONIKA in INFORMATIKA
(VI. stopnja izobraževanja)za predmetna področja
Cveto Zaplotnik
Potarje - V petek se je podokriljem zavoda za gozdovein gozdarskih društev končalteden gozdov, v katerem sotudi na Gorenjskem pripra-vili več prireditev in predsta-vitev. Ker je bila letošnjatema gozd kot obnovljivi virenergije, so dali poudarek iz-rabi lesne biomase. Blejskigozdarji so v petek v gozdar-ski koči na Pokljuki predsta-vili osemletne izkušnje s so-dobnim ogrevanjem na les-no biomaso. Kranjska ob-močna enota zavoda za goz-dove in Vitra, center za urav-notežen razvoj, iz Cerknicepa sta isti dan na Matijovčevikmetiji v Podbrezjah pred-stavila enega od primerovdobre prakse izrabe biomasein na Španovi turističnikmetiji na Potarjah možno-sti za izrabo biomase v trži-ški občini in spletni portalNacionalna energetska pot -NEP Slovenija. Kot je po po-zdravnem nagovoru tržiške-ga župana Boruta Sajovicadejal Bojan Žnidaršič, vodjaprojekta NEP Slovenija, na-cionalna energetska pot
vključuje primere dobreprakse učinkovite rabe ener-gije in obnovljivih virovenergije v stanovanjskih indrugih objektih. V pot so do-slej vključili 330 objektov, odtega tristo zasebnih in tride-set javnih. Vsi lastniki tehstavb so pripravljeni predsta-viti energetsko zanimive re-šitve tudi drugim, predvsemgospodinjstvom, ki se odlo-čajo za naložbe in ki ob mno-žici (komercialnih) podatkovpotrebujejo prave, verodo-stojne informacije iz prveroke. Energetski svetovalecSamo Cotelj, ki je v energet-
sko pot prispeval 33 prime-rov dobre prakse z Gorenj-ske, je nekatere tudi konkret-no predstavil, pri tem pa po-udaril, da je vsak primer za-nimiva zgodba. Marjan Ka-divec iz podjetja Biomasa jedejal, da je za kmetijo z last-nim gozdom prodaja toploteiz lesne biomase lahko doda-ten vir dohodka, pri tem paje za naložbo možno prido-biti do polovice državnega inevropskega denarja. Kot pri-mer dobre prakse je meddrugim omenil Mešanovokmetijo v Bašlju, kjer del to-plote prodajajo tudi sose-dom. Kot je povedal vodja tr-žiške krajevne enote zavodaza gozdove Rolando Nardo-ni, so za lesno biomaso upo-rabni manj kvaliteten les oz.ostanki iz gozda, les z zaraš-čajočih, kmetijskih in urba-nih zemljišč, ostanki od pre-delave lesa ter odsluženi inkemično neonesnaženi les.V tržiški občini bi na letolahko pridobili okoli 9500kubičnih metrov biomase, vgozdarskih krogih velja oce-na, da je je iz gozdov možnopridobiti od 0,6 do 1,5 "kubi-ka" na hektar.
Informacije iz prve rokeNacionalna energetska pot vključuje primere dobre prakse učinkovite rabeenergije. Uporabnikom omogoča, da dobijo informacije iz prve roke.
Rolando Nardoni
mali oglasi04/201 42 47,
e-pošta: [email protected]
19GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009 NASVETI [email protected]
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Jo poznate?
Kordabenedikta (Cnicusbenedictus) je do šestdesetcentimetrov visoka enoletni-ca, nekoliko podobna osatu.Steblo je spodaj ščetinasto,zgoraj pa žlezasto dlakavo.Zelo veliki listi so skorajmehki in rahlo lepljivi, ne-enakomerno nazobčani inspominjajo na nacefran kosblaga. Rumene cvetove ob-daja jajčast, pajčevinasto dla-kav ovojek. Plodovi so podol-govati, skoraj okrogli. Cveto-čo zel posušimo v senci insuho na drobno zrežemo.Vsebuje grenčine, čreslovi-ne, sluz, olje, kalijeve, kalci-jeve in magnezijeve soli, vzelo majhnih količinah patudi nekaj strupenih beljako-vin. A te niso nevarne, če jouživamo v zmernih količi-nah.
Za bledične in slabokrvne
V srednjem veku je korda-benedikta veljala za pravi ko-ren lečen, zdravilo za vse bo-lezni. Ljudsko zdravilstvo jočisla zlasti kot zdravilo zopervročino. Njeno zdravilno de-lovanje naj bi ugodno vpliva-lo pri nosečnosti in nerednimenstruaciji. Ker izboljšujein čisti kri, je v pomoč pribledici, motnjah zaradi slabesestave krvi in slabokrvnosti.Ugodno naj bi vplivala naprebavila, pljuča in srce. Nepozabimo nanjo pri pljučni-cah, kašlju, katarju, pljučniin srčni astmi, srčni slabostiin srčnih motnjah v zvezi z
želodcem ali črevesjem. Po-trjene so tudi njene diuretič-ne lastnosti.
Pomirjujoča in krepčilna
Simon Ašič je kordabe-nedikto priporočal zopernespečnost in živčne mot-
nje. Francoski fitoterapevtMaurice Messegue ji pri-znava močne krepčilnelastnosti - vendar z njo nesmemo pretiravati, saj sicerutegne izzvati bruhanje.Ravno zaradi omenjenelastnosti pa jo priporočajopri zastrupitvah s hrano,
zato da se želodec izprazni.Če jo uživamo v obliki čaj-ne kure, se nam bo organi-zem v celoti okrepil.
Benediktov čaj
Svetuje se priprava čaja vobliki preliva: eno žlico po-sušenega zelišča stresemo vskodelico vode, pustimo sta-ti štiri ure, nato segrejemo,vendar ne do vretja. Precedi-mo in popijemo največ dveskodelici čaja na dan po po-žirkih.
Kopel proti zlati žili
Ima to moč, da zaustavljakrvavitve, zato priporočajosedežne kopeli s kordabe-nedikto kot zdravilo za he-moroide. Zunanje jo upo-rabljamo tudi v obliki to-plih vlažnih obkladkov, kinaj bi pomagali pri rakastihčirih, ranah, ki se neradecelijo, in ozeblinah. Še bo-lje storimo, če zunanjouporabo podkrepimo s pit-jem kordabenediktovegačaja, ki čisti kri.
Vino iz Benediktovegasrca
Ljudsko zdravilstvo pri-pravlja tudi kordabenedik-tovo vino, s katerim krepiželodec in čisti zasluzenapljuča. Naredimo ga tako,da dve žlici drobno zreza-ne, posušene zeli namoči-mo za osem dni v belemvinu in potem odcedimo.Pri vnetju ledvic se je trebatako vina kot čaja iz te srč-ne rastline brezpogojnoogibati.
V R A K O V I H K L E Š Č A H
Marjeta Smolnikar
Pomladno ”knajpanje”
Kordabenedikta proti vročiniBenediktovo srce, kar dejansko pomeni prevod imena kordabenedikta, dandanes gojimo kot okrasnorastlino na svojih vrtovih, samoniklo pa uspeva zlasti na suhih in peščenih tleh. Od junija skozi poletje nabiramo cvetočo zel.
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: kremna juha iz gomoljne zelene, svinjskikotleti na žaru, kumarična solata s krompirjem, torta iz vlo-ženih višenj; Večerja: masovnek, koruzni kruh, kislo mleko.Ponedeljek - Kosilo: zelenjavna juha s koščki purana, mare-lični cmoki, kompot; Večerja: hrenovke na žaru, glavnata so-lata z drobnjakom, čebulni kruh.Torek - Kosilo: špageti po siciljansko, berivka v solati z jaj-cem in rukolo, marelice; Večerja: polpeti iz mešanega mle-tega mesa na žaru, zeljnata solata s krompirjem in kumino.Sreda - Kosilo: pomladna zelenjavna juha, kaneloni, nadeva-ni s praženimi kurjimi jetrci, tržaški solatnik s fižolom; Ve-čerja: njoki s špinačo v sirovi omaki s parmezanom, jogurt.Četrtek - Kosilo: goveji golaž, kruhov cmok v prtiču, ledenkaz redkvico; Večerja: kremni namaz iz jajčevcev, toast, jogurt.Petek - Kosilo: fižolova juha s kitajskimi rezanci, v zelenjavi,dišavnicah in belem vinu kuhana morska riba (ciplji, zoba-tec, oslič itd.), krompir v koscih s peteršiljem, zelena solatas paradižnikom; Večerja: na čebuli in dušeni blitvi ocvrta jaj-ca, zrnat kruh, kislo mleko.Sobota - Kosilo: goveja juha z zdrobovimi žličniki, meso izjuhe, pražen krompir, rdeča pesa; Večerja: toast, rezine pr-šuta, pesto, jagode s sladoledom in smetano.
Torta iz vloženih višenj
Testo: 12 dag masla ali margarine, 10 dag sladkorja, 25 dagmoke, 1 rumenjak, 1 vanilin sladkor;Nadev: 5 dag masla, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici jedilnegaškroba, 1 vanilin sladkor, 1,25 dl mleka, dobro odcejene višnje izkompota.Iz vseh navedenih sestavin zgnetemo testo, ga pustimo po-čivati 1 uro, nato ga razvaljamo v velikosti pekača tako, daso robovi nekoliko dvignjeni in ga večkrat prebodemo z vili-cami. Tik preden je testo pečeno, ga prelijemo z nadevom inspečemo do konca.Nadev: maslo, jajca in sladkor penasto umešamo, primešamoše druge sestavine in prelijemo po skoraj pečenem testu.
Špageti po siciljansko
Za 4 osebe: 50 dag špagetov, 1 bela čebula, 2 stroka česna, 6mesnatih pelatov, 1 žlička iglic rožmarina, 1 dl črnega vina, 10dag črnih oliv, 2 žlici nasoljenih kaper, 4 žlice oljčnega olja,parmezan, sol, poper iz mlinčka.Medtem ko se špageti kuhajo v veliko slane vode, olupimočesen in čebulo in ju drobno nasekljamo. Na olju na kratkooboje opražimo, dodamo olupljen in očiščen paradižnik terrožmarin in dušimo pet minut. Zalijemo z vinom. Kapre do-bro operemo, oljke izkoščičimo in drobno sesekljamo terdodamo omaki. Popopramo in po potrebi posolimo.Primešamo špagete, ki smo jih skuhali "al dente" in dobroodcedili, še malo jih premešamo na visoki temperaturi, dase segrejejo, posujemo z nastrganim parmezanom inponudimo.
Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakor drži.
Petek, 29. maja
In se tudi je zavleklo. Na-mreč, krehanje, kašljanje, smr-kanje in vse, kar spada k pošte-nemu prehladu. Kot že toliko-krat v svojem življenju, semtudi tokrat izzivala usodo. Na-mesto da bi se prejšnji četrtekusedla v avto in odpeljala do-mov v posteljo, sem se na Ka-menjak na kopanje.
Nič ne rečem. Bilo je nebe-ško; na kamnu peklensko vro-če, v vodi prijetno osvežilno.Tako sem se ves dan "knajpa-
la". Pomeni, v vodi hladila, nasoncu sušila. In pekla. Nasled-nji dan, to je prejšnji petek, semse pa komaj privlekla domov. VLjubljano. Ulegla sem se v po-steljo in v njej ostala do včeraj.Vmes pa me je vročina takokuhala, narasla mi je celo dodevetintrideset stopinj, da semse za spremembo od prejšnjegačetrtka zdaj "knajpala" v do-mači postelji.
Povedano po pravici, soraz-merno visoka vročina me nisamo kuhala, pač pa me jetudi pošteno zaskrbela. (Vrzelmed zaskrbljenostjo in paniko,je zapolnil Andrej.) V odpust-nici, ki jo dobim po koncu vsa-ke kemoterapije, namreč piše,da se moram v primeru tempe-
rature takoj javiti bodisi prisvojem osebnem zdravniku bo-disi na Golniku. Poklicala semtorej moje "angele varuhe" naoddelek 200 na Golniku in ses-tro, ki je dvignila slušalko,vprašala, kaj štejejo pri njih zavročino in kolikšen časovni in-terval zajema beseda takoj.Kar se prvega vprašanja tiče, seza temperaturo šteje vse, kar jeveč od 37,5 stopinje Celzija, ta-koj pa zajema interval nekajdni.
Ostala sem torej v posteljiin čakala, da "napad" mine.(Zares minil me je šele včeraj,ko sem šla prvič spet na Rož-nik.) Ker sem imela časa napretek, sem se kratkočasila zvprašanjem, kdaj se je stvar
pravzaprav začela. Ker skraj-no nerada ostanem brez od-govora in v dvomih, se odlo-čim, da sem prehlad staknilaže na Nanosu, kjer sem se so-razmerno močni kraški burjinastavljala toliko razgaljena,kolikor se je za javnost šespodobilo. Medtem ko je bilavečina drugih, vsekakor pa-metnejših oziroma modrejšihod mene, oblečena v vetrovko,nekateri pa so imeli na glavitudi kapo.
Danes popoldan grem nazajna morje. Z obljubo sama sebi,da tokrat resnično ne bom izzi-vala usode in ne bom počeladrugega, kot se sprehajala terdihala zrak, nasičen z morski-mi hlapi in eteričnimi olji buj-
nega rastlinja. In se na ta na-čin pripravljala na začetek še-stega cikla kemoterapije, ki mečaka v sredo. Če bodo izvidikrvi v mejah dopustnega, se ra-zume.
Pade mi na misel. V torek, 2.junija, ko imam napovedanzačetek šestega cikla kemotera-pije in je tudi moj rojstni dan,bo natanko dve leti, ko se mi jezaradi bolečine v desnem pljuč-nem krilu (in v desni roki inpozneje še v desni nogi) obrni-lo življenje dobesedno na glavo.Pravzaprav bi morala reči, dase mi je pred dvema letoma živ-ljenje obrnilo na noge, medtemko sem pred tem domala vseživljenje stala na glavi.
(Se nadaljuje.)
98
Benediktovemu srcu pravimo tudi Benediktova roža.
Kordabenedikta je prav posebna roža.
20GORENJSKI GLAS
torek, 2. junija 2009NASVETI [email protected]
DELAVEC BREZ POKLICAdo 10.06.2009; ANASSY, d.o.o., GOLNIK83, GOLNIKdo 06.06.2009; HIT ALPINEA, d.d., BO-ROVŠKA C. 99, KRANJSKA GORAdo 08.06.2009; LASER, Bled, d.o.o.,VURNIKOVA UL. 2, LJUBLJANAdo 02.07.2009; NATON, d.o.o., C. 24.JUNIJA 25, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČEdo 21.06.2009; OGREX, d.o.o., PODRE-ČA 5, MAVČIČEdo 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., POD-SMREKA 24, 1356 DOBROVAdo 10.06.2009; PETAR BJELIĆ S.P., KO-ROŠKA C. 51, KRANJPOMOŽNI DELAVECdo 28.06.2009; ASIMA HALILOVIĆ S.P.,DELAVSKA C. 10, KRANJPERICAdo 03.06.2009; DOM UPOKOJENCEVKRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJOSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBAdo 12.06.2009; ADECCO H.R., d.o.o.,BRNČIČEVA UL. 15 B, 1231 LJUBLJANA- ČRNUČEdo 08.06.2009; AVTOTRADE, d.o.o., SI-NJA GORICA 11, 1360 VRHNIKAdo 28.06.2009; DRAGAN ILIEV, S.P.,OBALA 126, 6320 PORTOROŽdo 18.06.2009; HRIBAR - BLESK, Kranj,d.o.o., SAVSKA C. 34, KRANJdo 28.06.2009; HRIBAR - BLESK, Kranj,d.o.o., SAVSKA C. 34, KRANJdo 13.06.2009; ISKRA ISD - LIVARNA,d.o.o., SAVSKA LOKA 4, KRANJdo 08.06.2009; PROSEN COM, d.o.o.,SP. DUPLJE 8, DUPLJEdo 14.06.2009; ANITA MARIJA HROVATGALIČ S.P., HORJULSKA C. 38, 1356DOBROVAKUHARSKI POMOČNIKdo 05.06.2009; MANPOWER, D.O.O.,DUNAJSKA C. 49, LJUBLJANANIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)do 07.06.2009; SKUPINA KARIERA,d.o.o., DUNAJSKA C. 21, LJUBLJANAPISMONOŠAdo 06.06.2009; POŠTA SLOVENIJE,D.O.O., DRAŽGOŠKA UL. 8, KRANJMASERdo 04.06.2009; KALAPČIEV SUBANOLGA S.P. ACQUA RELAX, OBALA 77,6320 PORTOROŽ NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3LET)do 18.06.2009; SKUPINA KARIERA,d.o.o., DUNAJSKA C. 21, LJUBLJANAPEKdo 17.06.2009; PONDERA, d.o.o., JUR-ČIČEVA UL. 4, KRANJSLAŠČIČARdo 07.06.2009; RESTAVRACIJA ARBO-RETUM, d.o.o., VOLČJI POTOK 43 G,1235 RADOMLJE
GOZDARdo 25.06.2009; REGIUS, d.o.o., ZA-GREBŠKA C. 20, 2000 MARIBORKLJUČAVNIČARdo 02.06.2009; MAKOBO, d.o.o., ČEŠ-NJICA 37, ŽELEZNIKIdo 06.06.2009; MKE, d.o.o., MAČKOVCI27, 1230 DOMŽALEdo 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., POD-SMREKA 24, 1356 DOBROVASTRUGARdo 02.06.2009; MAKOBO, d.o.o., ČEŠ-NJICA 37, ŽELEZNIKIKLEPAR-KROVECdo 06.06.2009; IZOLACIJA - KERN,d.o.o., HUJSKA C. 16, 1235 RADOMLJEVARILECdo 18.06.2009; MIRABELA, d.o.o., ZA-GREBŠKA C. 20, 2000 MARIBORdo 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., POD-SMREKA 24, 1356 DOBROVAdo 28.07.2009; REA METAL, d.o.o., RAJ-ŠPOVA UL. 18, 2250 PTUJMONTER VODOVODNIH NAPRAVdo 03.06.2009; ZAPLOTNIK ANTONS.P., SEBENJE 26, KRIŽESTROJNIKdo 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELAJANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKAFINOMEHANIKdo 28.06.2009; IVAN ALJANČIČ S.P.,RUPA 23 B, KRANJELEKTRIKAR ENERGETIKdo 17.06.2009; FERSPED d.d., PAR-MOVA UL. 37, LJUBLJANAOBRATOVNI ELEKTRIKARdo 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., POD-SMREKA 24, 1356 DOBROVAAVTOELEKTRIKARdo 08.06.2009; AVTOTRADE, d.o.o.,SINJA GORICA 11, 1360 VRHNIKAFRIZERdo 07.06.2009; BOŠTJAN ŠINKOVECS.P., C. TALCEV 6 A, ŠK. LOKAdo 13.06.2009; TAMARA JANŽA S.P.,ŠTUDENTOVSKA UL. 13, LJUBLJANAdo 07.06.2009; MITJA d.o.o., C. V MEST-NI LOG 84, LJUBLJANAdo 04.06.2009; STUDIO MJ, d.o.o., LI-TIJSKA C. 45, LJUBLJANAdo 02.07.2009; STUDIO MJ, d.o.o., LITIJ-SKA C. 45, LJUBLJANATESARdo 03.06.2009; MIRABELA, d.o.o., ZA-GREBŠKA C. 20, 2000 MARIBORPOLAGALEC PODOV IN TLAKOVdo 09.06.2009; LITOSTROJ - LITO-STROJSKO IP, d.o.o., LITOSTROJSKA C.50, LJUBLJANADIMNIKARdo 11.06.2009; REGIUS, d.o.o., ZA-GREBŠKA C. 20, 2000 MARIBORVOZNIKdo 17.06.2009; DACAR ANTON S.P.,BREG OB SAVI 28, MAVČIČEdo 03.06.2009; GABER BERTONCELJS.P., NA TRATI 22, LESCEdo 17.06.2009; DACAR, d.o.o., BREGOB SAVI 28, MAVČIČEPRODAJALEC
do 16.06.2009; AGENCIJA M SERVIS,d.o.o., JURČKOVA C. 229, LJUBLJANAdo 11.06.2009; ALFAPET, d.o.o., LETALI-ŠKA C. 29, LJUBLJANAdo 03.06.2009; PANAP d.o.o., RAJŠPO-VA UL. 16, 2250 PTUJdo 09.06.2009; TREM K d.o.o., RO-ŠPOH - DEL 31, 2000 MARIBORKUHARdo 05.06.2009; MANPOWER, D.O.O.,DUNAJSKA C. 49, LJUBLJANAdo 28.06.2009; TRENKWALDER, d.o.o.,LESKOŠKOVA C. 9 E, LJUBLJANANATAKARdo 13.06.2009; JANKO NOČ S.P., C.SVOBODE 1, BLEDdo 06.06.2009; NJAM NJAM SLAŠČICE,d.o.o., JURČKOVA C. 225, LJUBLJANAdo 06.06.2009; SUZANA DEBELJAKS.P., REBR 29, BLEDdo 07.06.2009; RESTAVRACIJA ARBO-RETUM, d.o.o., VOLČJI POTOK 43 G,1235 RADOMLJEdo 28.06.2009; TRENKWALDER, d.o.o.,LESKOŠKOVA C. 9 E, LJUBLJANABOLNIČAR-NEGOVALECdo 28.06.2009; PLUS ORBITA, d.o.o.,VRTNA UL. 24, KRIŽESREDNJA POKLICNA IZOBRAZBAdo 03.06.2009; ERLAH, d.o.o., SRED-NJA VAS 132, SREDNJA VAS V BOHINJUdo 06.06.2009; GIMNAZIJA KRANJ, KO-ROŠKA C. 13, KRANJdo 25.07.2009; HOTEL LEONARDO,d.o.o., KONJIŠKA C. 6, 2317 OPLOTNI-CAdo 17.06.2009; HOTEL MALOGRAJSKIDVOR, d.o.o., SLAMNIKARSKA C. 18,1230 DOMŽALEdo 03.06.2009; MAXICOM GOSTIN-STVO, d.o.o., PREČNA UL. 4 B, LJUB-LJANAdo 03.06.2009; NT LOGISTIKA, d.o.o.,MOSTE 2 F, 1218 KOMENDAdo 17.06.2009; RESURS, d.o.o., PRE-ŠERNOV TRG 9, 8000 NOVO MESTOdo 07.06.2009; PAVLE LOGAR S.P., HO-TOVLJA 21, POLJANE NAD ŠKOFJOLOKOdo 27.06.2009; SKUPINA KARIERA,d.o.o., DUNAJSKA C. 21, LJUBLJANAKMETIJSKI TEHNIKdo 05.06.2009; KMETIJSKA ZADRUGACERKLJE, Z.O.O., VEGOVA UL. 7, 1251MORAVČELESARSKI TEHNIKdo 07.06.2009; JIB DESIGN, d.o.o., KR-NICA 73 A, ZG. GORJESTROJNI TEHNIKdo 09.06.2009; ELVEZ, d.o.o., UL. AN-TONA TOMŠIČA 35, 1294 VIŠNJA GORAdo 08.06.2009; GNS, d.o.o., SPUHLJA112, 2250 PTUJdo 13.06.2009; ISKRA ISD - LIVARNA,d.o.o., SAVSKA LOKA 4, KRANJELEKTROTEHNIKdo 06.06.2009; KREATA, d.o.o., GO-RENJSKA C. 39, NAKLOdo 28.06.2009; PILASTER-I, d.o.o., ŽI-ROVNICA 107, ŽIROVNICA
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIKdo 03.06.2009; LEA, d.o.o., FINŽGAR-JEVA UL. 1 A, LESCEFARMACEVTSKI TEHNIKdo 02.06.2009; MANPOWER, D.O.O.,KOROŠKA C. 14, KRANJTEHNIK KUHARSTVAdo 13.06.2009; INTERTREND, trgovina ingostinstvo, d.o.o., HOTEMAŽE 50, PRED-DVOREKONOMSKI TEHNIKdo 13.06.2009; ARSI, d.o.o., TRŽAŠKAC. 2, LJUBLJANAdo 10.06.2009; GRAWE, d.d., KOMEN-SKEGA UL. 4, LJUBLJANAdo 10.06.2009; SKUPINA KARIERA,d.o.o., DUNAJSKA C. 21, LJUBLJANAPOLICISTdo 06.06.2009; OBČINA ŠK. LOKA,POLJANSKA C. 2, ŠK. LOKATEHNIK ZDRAVSTVENE NEGEdo 06.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKASREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNAIZOBRAZBAdo 03.06.2009; CENTER SLEPIH, SLA-BOVIDNIH IN STAREJŠIH ŠK. LOKA, STA-RA LOKA 31, ŠK. LOKAdo 08.06.2009; GOODCENTER ŠEN-ČUR, POSLOVNA CONA A 20, ŠENČURdo 10.06.2009; FLORJAN KOSELJ S.P.,POTOKI 5 A, ŽIROVNICAdo 27.07.2009; KURATOR d.o.o., STU-DENEC 17, 1260 LJUBLJANA - POLJEdo 16.06.2009; MATMAR-LINE, d.o.o.,BRNČIČEVA UL. 13, 1231 LJUBLJANA -ČRNUČEdo 15.06.2009; MERKUR zavarovalnica,d.d., DUNAJSKA C. 58, LJUBLJANAdo 14.06.2009; NATON, d.o.o., C. 24. JUNIJA 25, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČEdo 03.06.2009; NT LOGISTIKA, d.o.o.,MOSTE 2 F, 1218 KOMENDAdo 06.06.2009; SKUPINA KARIERAd.o.o., DUNAJSKA C. 21, LJUBLJANAINŽ. GOZDARSTVAdo 02.06.2009; GOZDNO GOSPODAR-STVO BLED, d.o.o., LJUBLJANSKA C.19, BLEDINŽ. STROJNIŠTVAdo 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., POD-SMREKA 24, 1356 DOBROVAVIŠJI UPRAVNI DELAVECdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKALOGOPEDdo 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELAJANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKAVIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBAdo 06.06.2009; SKUPINA KARIERAd.o.o., DUNAJSKA C. 21, LJUBLJANADIPL. INŽ. STROJNIŠTVA (VS)do 09.06.2009; ELVEZ, d.o.o., UL. AN-TONA TOMŠIČA 35, 1294 VIŠNJA GORAUNIV. DIPL. INŽ. RAČUNALNIŠTVA ININFORMATIKEdo 10.06.2009; LEA, d.o.o., FINŽGARJE-VA UL. 1 A, LESCEUNIV. DIPL. EKONOMIST
do 06.06.2009; AGENTA 36, d.o.o.,STEGNE 27, LJUBLJANAdo 10.06.2009; SUZ, d.o.o., C. BORISAKIDRIČA 44, JESENICEPROF. RAZREDNEGA POUKAdo 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA KRIŽE,C. KOKRŠKEGA ODREDA 16, KRIŽEPROF. GLASBEdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. ANGLEŠČINEdo 03.06.2009; BIOTEHNIŠKI CENTERNAKLO, STRAHINJ 99, NAKLOdo 03.06.2009; OSNOVNA ŠOLA DR.JANEZA MENCINGERJA, SAVSKA C. 10,BOHINJSKA BISTRICAdo 03.06.2009; OSNOVNA ŠOLA ŠK.LOKA - MESTO, ŠOLSKA UL. 1, ŠK.LOKAPROF. UMETNOSTNE ZGODOVINEdo 03.06.2009; BIOTEHNIŠKI CENTERNAKLO, STRAHINJ 99, NAKLOPROF. GLASBENE VZGOJEdo 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELAJANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKAAKADEMSKI GLASBENIK PROF. ZAKLAVIATURNE INSTRUMENTEdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAAKADEMSKI GLASBENIK PROF. ZAPIHALA IN TROBILAdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. TEHNIKEdo 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELAJANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKAPROF. KLAVIRJAdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA MAR-JANA KOZINE, JENKOVA UL. 1, 8000NOVO MESTOPROF. VIOLINEdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. KITAREdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. FLAVTEdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. KLARINETAdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. SAKSOFONAdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA MAR-JANA KOZINE, JENKOVA UL. 1, 8000NOVO MESTOPROF. TOLKALdo 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAPROF. DEFEKTOLOGIJEdo 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELAJANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKAPROF. MATEMATIKE IN TEHNIKEdo 03.06.2009; OSNOVNA ŠOLA DR.JANEZA MENCINGERJA, SAVSKA C. 10,BOHINJSKA BISTRICAUNIV. DIPL. PEDAGOGdo 16.06.2009; INTER-ES, d.o.o., C. NABRDO 85, LJUBLJANAAKADEMSKI GLASBENIK ZA KLAVIR
IPD.do 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK.LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKAAKADEMSKI GLASBENIK PIANISTdo 03.06.2009; GLASBENA ŠOLA JESE-NICE, C. FRANCETA PREŠERNA 48, JE-SENICEDR. MEDICINEdo 04.06.2009; OZG, ZD BLED, ZDRAV-STVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1,BLEDdo 04.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM JESENICE, C. MARŠALA TITA 78,JESENICEdo 21.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČdo 06.06.2009; ZZZS, OBMOČNA ENO-TA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 24,LJUBLJANAdo 06.06.2009; ZDRAVSTVENI DOMLENDAVA, KIDRIČEVA UL. 34, 9220 LEN-DAVADR. DENTALNE MEDICINEdo 18.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKAdo 06.06.2009; ZZZS, OBMOČNA ENO-TA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 24,LJUBLJANADIPL. FIZIOTERAPEVT (VS)do 03.06.2009; DOM HMELINA, d.o.o.,KOROŠKA C. 67 A, 2360 RADLJE OBDRAVIDR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNEMEDICINEdo 04.06.2009; OZG, ZD BLED,ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADIN-SKA C. 1, BLEDDR. MEDICINE SPECIALIST PEDIA-TRIJEdo 21.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RA-DOVLJICAdo 18.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKAUNIVERZITETNA IZOBRAZBAdo 14.06.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKADR. ZNANOSTIdo 05.06.2009; IZOBRAŽEVALNO RAZ-ISKOVALNI INŠTITUT OZARA, KOLO-DVORSKA UL. 7, LJUBLJANA
Prosta delovna mesta objavljamo popodatkih Zavoda RS za zaposlovanje.Zaradi pomanjkanja prostora niso ob-javljena vsa. Prav tako zaradi pregled-nosti objav izpuščamo pogoje, ki jihpostavljajo delodajalci (delo za dolo-čen čas, zahtevane delovne izkušnje,posebno znanje in morebitne drugezahteve). Vsi navedeni in manjkajočipodatki so dostopni:- na oglasnih deskah območnih službin uradov za delo zavoda;- na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebitnenapake pri objavi mogoče.
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE- PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž)
ZAVO
D R
EP
UB
LIK
E S
LOVE
NIJ
E Z
A ZA
PO
SLO
VAN
JE,
BLE
IWE
ISO
VA 1
2,
KR
ANJ
Internet, kakršnega po-znamo danes, je nedvomnopred kriznim obdobjem.Naslovni prostor, ki pred-stavlja število možnih inter-netnih naslovov, s katerimje možno neposredno na-sloviti 4 milijarde sistemov,postaja pretesen. Konfigu-racija sistemov, ki se pove-zujejo v omrežje, je pogostozapletena, kar še posebejvelja za mobilne sisteme.
Zagotavljanje kakovosti sto-ritev in varnosti še vedno ninekaj samo po sebi umev-nega in pogosto zahteva ve-liko napora s strani ponud-nika internetnih storitev.Vse te težave naj bi odpravilinternetni protokol različice6 - IPv6. Ta protokol novegeneracije je dozorel za res-no rabo. Pomanjkljivostiobstoječega internetnegaprotokola sicer niso takopereče, da bi ga bilo potreb-no čez noč zavreči. A ven-dar, IPv6 nedvomno prina-ša kakovostne rešitve večinetežav obstoječega protokola.Jasno je, da se nadgradnjina IPv6 ni več mogoče iz-ogniti.
Naslovni prostor v IPv6je praktično neomejen. 32-bitni naslovi so razširjenina 128 bitov, tako da se šte-vilo možnih naslovov pove-ča na 2 na 128. potenco.Kljub temu da bo v hierar-hično urejenem internet-nem prostoru v uporabi ledroben del te množice IPv6naslovov, je naslovni pros-tor dovolj gost za vsaj nekajtisoč naslov na kvadratni
meter zemeljske površine. Nov protokol se od IPv4
razlikuje že na prvi pogled.IP naslov po protokolu razli-čice 4 običajno zapišemo sštirimi decimalnimi številimed 0 in 255, ki jih ločimo spikami, npr. 192.168.0.1.Nov, 128-bitni IPv6 naslovpa zapišemo heksadecimal-no. Posamezne 16-bitne be-sede ločimo z dvopičji. K pre-glednosti zapisa pripomore,da lahko zaporedne ničle vzapisu opustimo. Nov, poIPv6 verziji zapisan IP na-slov, je videti npr. takole2001:798:110:2002:100::1.
Kljub razširitvi naslovne-ga prostora je zgradba IPv6preprosta, tako da je glavaIPv6 paketa dolga vedno le40 byte-ov. V njej so zapisa-ne le najnujnejše informa-cije za posredovanje paketaskozi omrežje. Podobno kotnaslov na poštni kartici. Tejosnovni glavi lahko, če je topotrebno, sledi več zaglavijali podobno kot vsebina za-pisana na poštni kartici. Zaposredovanje IPv6 paketaod izvora do cilja zadoščajole podatki iz osnovne glave.
Prevetritev internetnegaprotokola IPv4 je mordanajbolj očitna v skrbi zaudobje uporabnika. Samo-dejna konfiguracija in mo-bilnost IPv6 sistemov terneboleč prehod z obstoječe-ga protokola na novega sonedvomno lastnosti, kibodo v uporabnikih inter-neta strle zadnje dvome oupravičenosti naložbe v pri-hodnost. Učinkovitost im-plementacije IPv6 je bilapotrjena z izjemno hitrimprenosom podatkov na veli-ke razdalje.
Prostora na internetu bov prihodnje torej dovolj. Ne-kateri računalniški sistemiže prehajajo na delovanjepo IPv6 protokolu. Obstoje-čih naslovov bo zmanjkaločez dobri dve leti, do takratpa čaka veliko dela ponud-nike dostopa do interneta,saj bo treba prevesti vsespletne strani z obstoječihIPv4 naslovov na IPv6 na-slove. Ob prehodu se znazgoditi, da nekatere spletnestrani ne bodo dostopne aline bodo delovale v skladu spričakovanji.
Robert Guštin
Računalnik in jaz (149)
IPv6
21torek, 2. junija 2009GORENJSKI GLAS
[email protected], OGLASI
Ponudba velja od 03. - 16.06.2009 oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
OBI d.o.o
Prikolica za avto „LPA 206 U-B/ Set 02“mera tovorne površine: 2.010 x 1.075 mm, višina 355 mm, naletna zavora, moderen koncept jeklene prikolice, lahka serija, stranice iz jeklene pločevine, blatnik iz umetne snovi, št.art.: 780480 0
750 kg skupna teža
vključno 850 mm ogrodjem in ponjavo
stranice iz jeklene pločevine
Terasna plošča „Terzo“ 40 x 40 x 3,8 cm, peskana,bela, št.art.: 9 175472 rumena, š t.art.: 9 175480
Senčnik „ Salito“ premer 180 cm, poli-prevleka, s pregibnim zglobom, št.art.: 7421548
Velika otvoritevOBI Nova Gorica
3. junij ob 10.uri!
Trgovski centri OBI Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj in Murska Sobota se z izrednimi ponudbami pridružujejo slavju!
Solarna zunanja svetilka umetna masa, srebrna, 1 x LED bela, IP44, V: 48 cm, premer: 12,5 cm,komplet 3 kom., št.art.: 7774656 namesto 12,99 Bober Bonus Cena 6,49 50%komplet 6 kom., št.art.: 9119769 namesto 24,99 Bober Bonus Cena 12,49 50%
nudimo v 3-delnem ali 6-delnem kompletu
Razpis za delovno mesto
RAČUNOVODJA (m/ž)Računovodja bo na delovnem mestu:◆ vodil računovodske funkcije družbe, ◆ izdeloval zaključne račune in računovodske izkaze, ◆ pripravljal potrebne davčne obračune in poročila, ◆ spremljal in uvajal predpise in standarde s področja
računovodstva in davkov.
Oseba naj bo komunikativna in ambiciozna, natančna, samostojna in odgovorna za vodenje, usmerjanje in izvajanjeračunovodske funkcije družbe.
Nudimo:
◆ zaposlitev za nedoločen čas◆ dodatna izobraževanja ter ◆ delo v dinamičnem in ustvarjalnem kolektivu.
Svojo prošnjo z življenjepisom za zaposlitev pošljite na naš naslov:
Marmor Hotavlje, d. d., za razpis, Hotavlje 40, 4224 Gorenja vasali elektronski naslov: [email protected].
POPRAVEK datuma javne obravnave dopolnjenega osnutkaOPPN Šenčur-jug OPC P4-2. faza
Pri javnem naznanilu o javni razgrnitvi in javni obravnavi občin-skega podrobnega prostorskega načrta Šenčur-jug OPC P4-2.faza je prišlo do napake pri navedbi datuma javne obravnave, zakar se iskreno opravičujemo in kraj in čas javne obravnave po-novno objavljamo:
Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN Šenčur-jug OPCP4-2. faza bo v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta 11,4208 Šenčur, v torek, dne 23. junija 2009, ob 13.00 uri.
Številka: 350-00/08-1Datum: 29. 05. 2009
ŽupanMiro Kozelj
Bled
Starodobniki "lovili" poglede
Na Bledu se je v okviru relija Karawanken Classic zbralookrog sto starodobnikov, ki so v soboto na blejski promena-di predstavljali pravo pašo za oči. Reli je organiziralo avstrij-sko društvo 1. C.A.R. Team Ferlach, in sicer kot oživitev reli-ja Karawanke, ki se je odvijal v letih 1970 do 1988 in je veljalza avstrijsko prvenstvo. Reli je zasnovan tako, da vedno vo-zijo po javnih cestah samo v skladu s predpisi, vključene paso tudi preizkušnje enkomernostne vožnje in točnosti pri-hodovo na predpisane cilje. Slovenska etapa omenjenegarelija se je odvijala na trasi Ljubelj-Tržič-Bistrica-Begunje-Bled-Spodnje Gorje-Jesenice-Kranjska Gora-Rateče, na njempa sta sodelovala tudi dva slovenska udeleženca. M. R.
Kranj
Deklamacije ob spremljavi glasbe
Tudi tokrat so prijetni zvoki čela, harmonike in bobnov na-polnili prostore Gorenjskega glasa, kjer je bil organiziranarazstava z naslovom Ilustracija poezije. Da večer ne bi minilpreveč monotono in le v znamenju tihega ogledovanja slikin grafik, je Petra Puhar Kejžar s člani novega "benda" Slut-nja poletja v sredo zvečer poskrbela tudi za zvočne užitke."S skupino, ki se rada inovativno izraža v različnih zvrstehglasbe, smo poskušali na svoj način interpretirati nenavad-no poezijo Christiana Morgensterna," je še povedala Petra.Ob prijetni glasbi so bile v avli razstavljene tudi vrhunskegrafike Josefa Wernerja, ki se je rodil leta 1945 v Graslitzu. Vletih 1970-75 je študiral na Akademiji upodabljajočih umet-nosti v Münchnu. Deluje kot svobodni slikar, grafik in kipar,živi v Prienu ob Chiemskem jezeru, kjer večina njegovih deltudi nastaja. Večer je potekal v prijetnem razpoloženju inlahko smo videli, kako je, če združimo poezijo, glasbo in sli-ke: Slutnjo poletja, Wernerja ter Morgensterna. K. D.
Kranj
Retorika in javno nastopanje
Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike bo v okviru pro-jekta GROZD organizirala četrto brezplačno delavnico zapredstavnike nevladnih organizacij. Tokrat bo tema retorikain javno nastopanje, dvodnevna delavnica pa bo potekaladanes, 2. junija, in v četrtek, 4. junija, obakrat s pričetkomob 16. uri v prostorih Mestne občine Kranj. Delavnico bostavodili Tadeja Mesojedec in Sonja Poznič Cvetko iz Mladin-ske akademije v Ljubljani. Dodatne informacije lahko dobitepo telefonu 04/23 61 346, na e-naslovu: [email protected] inportalu www.grozd.eu, kjer se tudi prijavite. V. S.
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur
ww
w.o
bi.s
i
22 torek, 2. junija 2009KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
Sodelavec/ka v ročni avtopralnici m/ž (Lesce) Od vas pričakujemo: vsaj III. stopnjo poklicne izobrazbe, zaželene so delovneizkušnje, znanje uporabe računalnika, vozniški izpit kategorije B (zaželena kat. C),natančnost, vestnost in delo v timu. Ažman, d. o. o., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce,prijave zbiramo do 28. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Sodelavec v prodaji in marketingu m/ž (Jesenice) Izbrani sodelavec bo vodil obdelavo povpraševanj, sprejemanje ponudb, sprejemnaročil, usklajevanje naročil s kupci, spremljanje realizacije posameznih naročil vskladu z zahtevo kupca in prodajnim planom, kontaktiranje s kupci, tekoče reševan-je problematike, sodelovanje in koordinacija z informatiko. stimulativno plačilo,službeno vozilo, službeni računalnik, službeni telefon. SUZ, d. o. o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 27. 06. 2009. Več nawww.mojedelo.com.
Elektroinštalater m/ž (Bled) Zaposlimo elektroinštalaterja z najmanj triletno šolo, ki ima najmanj 3 leta delovnihizkušenj na področju elektrotehnike. Od vas pričakujemo samostojnost, urejenost,komunikativnost in poznavanje osnovnih računalniških okolij. Vestno delo boopaženo in nagrajeno. Ponujamo vam delo v mladem, inovativnem okolju, službenitelefon in avtomobil ter ob uspešnem delu možnost napredovanja. PMT klima com-merce, Bled, d. o. o., Pot na Lisice 8, 4260 Bled, prijave zbiramo do 20. 06. 2009.Več na www.mojedelo.com.
Organizator animacije za delo z gosti (odrasli in otroci) m/ž (Terme Snovik -Kamnik) V svoj kolektiv sprejmemo novega sodelavca organizatorja animacije m/ž za delo zgosti (odrasli in otroci). Pričakujemo osebo, ki ima prijazen odnos do gostov insodelavcev, V. ali VI. stopnjo ustrezne izobrazbe, odgovorno in urejeno osebo z na-jmanj 1-letnimi izkušnjami na področju animacije, izkušnje pri delu z otroki (pomožnosti pedagoška izobrazba), opravljen izpit za vaditelja plavanja. Terme Snovik -Kamnik, d. o. o., Molkova pot 5, 1240 Kamnik, prijave zbiramo do: 20. 06. 2009.Več na www.mojedelo.com.
Izkušeni natakar in res dober kuhar m/ž (Hotel Bellevue Kranj (Šmarjetna gora)) Od kandidata pričakujemo vsaj 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu kuharja in3 leta za natakarja. Samostojnost pri delu, natančnost, vestnost in poštenost, ko-munikativnost, veselje do dela v kuhinji in z ljudmi. V primeru bivanjskih težav, po-
magamo pri razrešitvi - stanovanje. Hotel Bellevue, d. o. o., Šmarjetna gora 6, 4000Kranj, prijave zbiramo do 16. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Sodelavec v živilski proizvodnji m/ž (Preddvor) V svoj kolektiv sprejmemo novega sodelavca za delo v živilski proizvodnji in zarazvoz. Pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo smer živilec, delavnost, komunika-tivnost, vozniški izpit kategorije B. Delovno razmerje bomo sklenili za določen časenega leta z možnostjo podaljšanja in 2-mesečno poskusno dobo. Delo bo enoiz-mensko. Polni delovni čas. Mlekarstvo Podjed, d. o. o., Olševek 50, 4205 Pred-dvor, prijave zbiramo do 10. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Natakar m/ž (Log nad Škofjo Loko) Gostišče Premetovc vabi na prosto delovno mesto natakarja z izkušnjami v strežbihrane in pijače. Zaželeno je osnovno znanje angleškega jezika, timsko delo, komu-nikativnost in pripravljenost na delo z ljudmi. Nudimo redno zaposlitev, redno in sti-mulativno plačilo, delo v urejenem okolju. Simon Koračin s.p., Trata 60, 4224Gorenja vas, prijave zbiramo do 07. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Samostojni komercialist m/ž (Škofja Loka) Vas odlikujejo odlične prodajne sposobnosti? Ste komunikativni in usmerjeni kdoseganju zastavljenih ciljev? Vas motivira nagrajevanje za uspešno opravljenodelo? Si želite potovati in poslovati s kupci? Sibo G, d. o. o., Hafnerjevo naselje 126, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 27. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Samostojni kuhar m/ž (Šenčur) V novem, sodobno opremljenem gostinskem lokalu želimo zaposliti izkušenegakuharja m/ž. Lokal bo odprt ob delavnikih (nedelje in prazniki zaprto!). Ržišnik Percskupina, Delavska cesta 24, 4208 Šenčur, prijave zbiramo do 27. 06. 2009. Večna www.mojedelo.com.
Strojni- ali elektroinženirji (več sodelavcev) m/ž (Tržič) Za našo tovarno v Tržiču iščemo ambiciozne in angažirane mlade strojne ali elektroinženirje. Obvezno je kvalitetno govorno in pisno obvladanje nemščine in/aliangleščine. Nudimo kreativno delovno okolje z možnostjo strokovnega razvoja instimulativnimi prihodki. SOS inženiring, d. o. o., Tržaška 2, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 25. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Strojni tehnik m/ž (Radovljica, Lesce) Pričakujemo V. stopnja izobrazbe strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpitkategorije B, ročne spretnosti, pridnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, polnidelovni čas, enoizmensko delo, 6 mesecev poskusne dobe, urejene delovnerazmere. Delovno mesto obsega: rezanje, prebijanje, varjenje in oblikovanje kovin. Marbo, d. o. o., Alpska cesta 43, 4248 Lesce, prijave zbiramo do 24. 06.2009. Več na www.mojedelo.com.
Vodilni kadri in sodelavci v prodaji (Kranj) Za našo poslovalnico v Kranju iščemo vodilne kadre in sodelavce v prodaji z za-ključeno ustrezno izobrazbo. Imate radi modo, veselje do dela na področju prodajein dela z ljudmi? Potem ste pravi za nas. Veselimo se Vaših ponudb s priloženim življenjepisom. New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, prijavezbiramo do 20. 06. 2009. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Podutiška 92, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: [email protected], www.gorenjskiglas.si
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 25. - 28.6., 29. 6. - 4. 7., 27. - 30. 8., 31. 8. - 5. 9.; TRST: 30. 6.; PELJEŠAC 10. 6. -17. 6.; KOPALNI IZOLA: 22. 6.; GARDALAND: 25. 6., 29. 6.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Gora je moja muzaKranj - V sklopu prireditev Hiša kulture GG, ki potekajo vavli časopisne hiše Gorenjski glas, vas vabimo na predstavi-tev pesniške zbirke Mojce Luštrek. Že naslov zbirke Gora jemoja muza nam pove, da je pesnica navdih za svoje pesnje-nje našla v gorah. Pridružila se nam bosta tudi prav poseb-na gosta, pesnica in Slovenka leta Neža Maurer in planinskipublicist dr. Stanko Klinar. Zadnja predstavitev pred pole-tnim premorom bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri v avli Go-renjskega glasa.
Srečanje citrarjevErmanovec - Planinsko društvo Sovodenj vabi vse ljubiteljeGlasbe in športa na 19. prireditev Srečanje citrarjev, ki bopotekala v nedeljo, 7. junija, od 14. ure dalje pri planinskikoči na Ermanovcu. Nastopajočim citrarjem so bo pridruži-lo tudi nekaj priznanih športnikov, poskrbljeno bo za hranoin pijačo in zabavo z Duom Pino in Tom pozno v noč.
Brihtin dan in priznanjaJesenice - V jeseniški knjižnici bo v četrtek, 4. junija, Brihtindan, zaključek otroških dejavnosti in pogostitev. Otrocibodo ob 10. uri lahko prisluhnili pravljici Ljobe Jenče, ob 17.uri pa si bodo lahko ogledali igrico Stena Vilarja Skrinjica že-lja. V petek, 5. junija, bo podelitev Brihtinih priznanj.
Pohod na Veliko PoljanoKokrica - Športno društvo Kokrica vabi vse ljubitelje naravein gora na 33. pohod na Veliko Poljano, ki bo v nedeljo, 7. ju-nija. Štart pohoda bo v ranih jutranjih urah na Trsteniku.
V IdrijoPredoslje - Društvo upokojencev Predoslje organizira 10. ju-nija izlet v Idrijo. Odhod avtobusa bo ob 7.30 z običajnihmest. Prijavite se lahko v pisarni društva v Predosljah 3. ju-nija ob 15. uri ali pri poverjenicah oziroma pri Tonetu Obla-ku po tel. 2 041 633 ali 031/494 422, do zasedbe mest v av-tobusu.
Srečanje upokojenskih pevskih zborovCerklje - V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika se bo v ne-deljo, 7. junija, ob 18. uri začelo Regijsko srečanje upokojen-skih pevskih zborov.
Letna koncerta MPZ Triglav LesceRadovljica, Lesce - Letna koncerta MPZ Triglav Lesce, ki jubodo letos popestrili še z Mešanim pevskim zborom ValoviBled, v katerih tudi sami nastopajo, pridružila pa se jimbodo pa še dekleta iz ŽPZ Pletna Bled, bosta v petek, 5. ju-nija, ob 20. uri v Radovljiški graščini (baročna dvorana), inv petek, 12. junija, ob 19.30 v Farni cerkvi v Lescah.
KONCERTI
IZLETI
PRIREDITVE
LOTORezultati 43. kroga - 31. maja 2009
4, 8, 11, 16, 19, 28, 29 in 3
Lotko: 9 4 2 7 6 6Loto PLUS: 1, 3, 7, 16, 18, 29, 30 in 26
Predvideni sklad 44. kroga za Sedmico: 520.000 EURPredvideni sklad 44. kroga za Lotka: 260.000 EURPredvideni sklad 44. kroga za PLUS: 440.000 EUR
OB
ČIN
A JE
ZER
SK
O,
ZGO
RN
JE J
EZE
RS
KO
65
, ZG
OR
NJE
JE
ZER
SK
O
Na
podl
agi 9
. in
20
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Jeze
rsko
(U
radn
i ves
tnik
Go-
renj
ske,
št.
20
/01,
23
/02
in 2
8/0
3) j
e ob
čins
ki s
vet O
bčin
e Je
zers
ko, n
a14
. re
dni s
eji d
ne 2
6.
5.
20
09
spr
ejel
nas
ledn
ji
SK
LE
P
I.
Cen
a za
trak
tors
ko s
torit
ev z
a le
to 2
00
9 z
naša
:- z
a pr
evoz
s
prik
olic
o2
3,9
3 E
UR
/ u
ro
V ce
ni d
avek
na
doda
no v
redn
ost n
i vra
čuna
n, c
ena
pa v
klju
čuje
stro
ške
prev
oza
in d
ela.
Cen
e ve
ljajo
za
vsak
e za
čete
pol
ure
del
a.
II.
S p
ričet
kom
vel
jave
tega
skl
epa
pren
eha
velja
ti S
klep
št.
35
4-0
3/0
8-3
0(U
radn
i ves
tnik
Gor
enjs
ke,
št.
8/0
8). III
.
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti na
sled
nji d
an p
o ob
javi
v U
radn
em v
estn
iku
Gor
enjs
ke.
Šte
vilk
a: 3
54
-03
/09
-48
Jeze
rsko
, dn
e 2
6.
maj
a 2
00
9
župa
n O
bčin
e Je
zers
koM
ilan
Koc
jan
Na
podl
agi 2
5.
člen
a O
dlok
a o
nači
nu in
pog
ojih
izva
janj
a go
spod
arsk
eja
vne
služ
be u
reja
nja
in v
zdrž
evan
ja p
okop
ališ
č in
spo
min
skih
obe
leži
j ter
opra
vlja
nja
poko
pališ
kih
in p
ogre
bnih
sto
ritev
v O
bčin
i Jez
ersk
o (U
radn
ive
stni
k G
oren
jske
, št
. 3
9/0
4) i
n 9
. in
20
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Jeze
rsko
(Ura
dni v
estn
ik G
oren
jske
, št
. 2
0/0
1, 2
3/0
2 in
28
/03
) je
obč
insk
i sve
tO
bčin
e Je
zers
ko,
na 1
4.
redn
i sej
i dne
26
. 5
. 2
00
9 s
prej
el n
asle
dnji
SK
LE
P
I.
Naj
emni
na z
a po
sam
ezno
zvr
st g
roba
za
leto
20
09
zna
ša:
- za
enoj
ni g
rob
11,1
7 E
UR
- za
dvoj
ni o
z. d
ruži
nski
gro
b2
2,3
3 E
UR
V ce
ni d
avek
na
doda
no v
redn
ost n
i vra
čuna
n. N
ajem
nina
se
pora
vna
v en
-kr
atne
m z
nesk
u za
teko
če le
to.
II.
Cen
a up
orab
e m
rlišk
e ve
žice
za
leto
20
09
zna
ša:
- za
en d
an (b
rez
noči
)27
,07
EU
R- z
a dv
a oz
. tri
dni
(ena
oz.
dve
noč
i)5
3,9
7 E
UR
V ce
ni d
avek
na
doda
no v
redn
ost n
i vra
čuna
n, c
ena
pa v
klju
čuje
upo
rabo
mrli
ške
veži
ce in
pom
ožni
h pr
osto
rov,
stro
ške
obra
tova
nja
in č
išče
nja.
III.
S p
ričet
kom
vel
jave
tega
skl
epa
pren
eha
velja
ti S
klep
št.
35
4-0
3/0
8-2
9(U
radn
i ves
tnik
Gor
enjs
ke,
št.
8/0
8). IV
.
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti na
sled
nji d
an p
o ob
javi
v U
radn
em v
estn
iku
Gor
enjs
ke.
Šte
vilk
a: 3
54
-03
/09
-47
Jeze
rsko
, dn
e 2
6.
maj
a 2
00
9
župa
n O
bčin
e Je
zers
koM
ilan
Koc
jan
LETO
: XLI
I2
. jun
ija 2
00
9Š
tevi
lka
7
Urad
ni v
estn
ik G
oren
jske
OB
ČIN
A J
EZ
ER
SK
O
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
SOBE, samskim osebam ali delavcem,za začasno bivanje, v Stražišču pri Kra-nju, cena 120 EUR/mes., ☎070/868-617 9003327
STANOVANJE v starejši hiši v okoliciBleda, ☎ 04/57-43-294
9003345
DVOSOBNO stanovanje na Jeseni-cah, ☎ 041/500-943
9003332
HIŠEPRODAM
STANOVANJSKI dvojček na parceli,420 m2 v 3. pod. gr. faza na Šutni priŽabnici, ☎ 041/741-748
9003347
NAJAMEM
V OKOLICI Škofje Loke ali Kranja naj-amem starejšo hišo, ☎ 040/265-283
9003136
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
LESENO vikend hišico v okolici Treb-njega na 100 m2 zemlje z vsemi dok.in hišno št. ter garažo, ☎ 031/308-540
9003333
POSESTIPRODAM
PARCELO zazidljiva, 780 m2 na Miljahpri Kranju, cena po dogovoru, ☎041/257-471
9003125
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
CITROËN Xara 1.6, l. 01, 65.000 kmsrebrne kovinske barve, 5 vrat, klima,potovalni računalnik, ☎ 031/539-184
9003339
FIAT BRAVO 1.4 FX, l. 97, 1. reg. 98,reg. do konca leta, 160.000 km. 5vrat, električni paket, servo volan,ABS, bele barve, ugodno, ☎041/446-384
9003277
OPEL Vectra, l. 03, 50.000 km 1.last., garažiran, nekaramboliran, kotnov, cena ugodna, ☎ 031/308-540
9003340
RENAULT Megan, l. 97, ☎ 070/811-138
9003350
SEAT Cordoba 1.4, l. 05 še v mobilnigaranciji, 1. last., ser. knjiga, klima,ABS, možen kredit, ☎ 041/543-876
9003342
SEAT Ibiza 1.4, l. 07 rumene barve, 5vrat in Opel Meriva 1.7 disel l. 06, sre-brne barve, ☎ 031/387-397
9003341
MOTORNA KOLESAKUPIM
MOPED APN, dobro ohranjen, ☎051/336-749
9003330
STROJIIN ORODJAPRODAM
ORODJE za štancanje, koluti jekla,boben za lajtrati, knaker, ☎ 031/616-187 9003344
STRUŽNICO Prvomajska TSD-G TG-125 NP, v zelo dobrem stanju z velikododatnega orodja, ☎ 04//59-57-201
9003326
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
GRADBENI les, punte in morale, ☎031/699-329 9003263
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
PLASTIČNO okno, dim. 140 x 60 cm,cena 120 EUR, ☎040/269-936 9003337
KURIVOPRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 9003351
DRVA možnost plačila na obroke, me-trska ali razžagana, možnost dostave,☎ 040/338-719 9003352
STANOVANJSKAOPREMA
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
ŠTEDILNIK, vgradni, 2 plin, 2 elektri-ka, dobro ohranjen, za 70 EUR, ☎04/23-23-210, 041/272-375 9003329
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
PEČ za centralno kurjavo skupaj z go-rilcem, bojlerjem in avtomatiko, ugod-no. Peč se lahko uporablja tudi na trdagoriva., ☎ 041/378-617 9003248
OSTALOPODARIM
JOGI 190 x 80 cm, ☎ 04/23-31-2579003338
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
ŽENSKO kolo maraton in moško kolo, do-bro ohranjeno, ☎040/389-518 9003346
TURIZEMNA RABU oddajam apartma, ☎000385-51/721-346 9003349
MEDICINSKIPRIPOMOČKISONČNA očala, okulistični pregledi zaočala in kontaktne leče. Popust za upoko-jence in študente ob nakupu očal. OptikaAleksandra, Qlandia Kranj, 04/23-50-123,Optika Saša Tržič, ☎ 04/59-22-802
9003256
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
OBRAČALNIK tračni, dolžine 2 m, zaTV, cena 250 EUR, ☎ 041/857-106
9003280
PRIDELKIPRODAM
VINO cviček, kakovosten, možna do-stava, ☎ 041/385-493 9003336
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
ŽREBCA starega 13 mesecev in žrebi-co staro 15 mesecev, možna menjavaza klavno govedo ali burske koze, ☎040/167-865 9003264
KUPIM
BIIKCA simentalca starega do 10 dni,☎ 031/687-062 9003353
BIKCA simentalca starega od 3 tedneali teličko, ☎ 051/380-466 9003335
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO dobi dekle ali fant v strežbi, KlubKovač, Glavna c. 1, Naklo, ☎031/339-003 9003163
IŠČEMO dekle za delo v strežbi v cen-tru mesta Kranja, Jus Rok s.p., Regin-čeva 4, Kranj, @ 040/516-616 9003245
ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi, iz-kušnje niso pogoj, ter dekle ali štu-dentko za delo ob vikendih, Šipec Mo-nika s.p., Velesovo 56a, Cerklje, ☎040/330-060 9003207
ZAPOSLIMO mesarja prodajalca, Me-sarstvo Rešet, Matjaž Krč s.p., Huje 9,Kranj, ☎ 041/767-339 9003247
ZAPOSLIMO dekle v strežbi, 2A,d.o.o., Zg. Bitnje 32, Žabnica, ☎040/237-818, po 18. uri 9003334
V PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-lefonista/ko, delo od ponedeljka dopetka od 8. do 14. ure, Fantom inter-national, d.o.o., Ul. M. Grevenbroich13, Celje, ☎ 051/435-145 9003222
IŠČEM delavca za pomoč pri krovskokleparskih delih, ☎ 041/597-934
9003358
IŠČEM
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah, zabavah z domačo in zabav-no glasbo, ☎ 041/224-907 9003331
DELO kot kuharska pomočnica v go-stinskem lokalu, ☎ 040/988-977
9003357
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi d.n.o., Struževo 3a, Kranj,☎ 041/222-741 9003047
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d.n.o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 9002772
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, www.asteriks.net
9003354
BELJENJE in glajenje sten, antiglivični pre-mazi, barvanje napuščev in fasad, dekora-tivni ometi in opleski, Pavec Ivo s.p., Pod-brezje 179, Naklo, ☎031/392-909
9002704
ČIŠČENJE bivalnih in poslovnih prostorovpo ugodnih cenah. Čiščenje in impregnira-nje nagrobnih spomenikov. Čistilni servisHORUK, Andrej Štern, s.p., Mandeljčevapot 9, Kranj, ☎064/108-196 9003328
DELAMO vsa zidarska dela, notranje ome-te in fasade z našim ali vašim materialom, Ar-janiti, d.o.o., Žabnica 47, Žabnica, ☎041/288-473, 041/878-386 9003359
FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 9002882
GRADBENO PODJETJE KRANJd.o.o. Zupanova 6, Šenčur izvaja vsagradbena dela, notranje omete, vse vr-ste fasad, adaptacije, novogradnje, tla-kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in po-ceni,☎ 051/354-039 9003319
IZDELAVA podstrešnih stanovanj inobnovo stanovanj, M & V Vrtačnik inpartner d.n.o., Šinkov Turn 23, Vodi-ce,☎ 031/206-724 9003325
IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje,zidava, montaža novih, popravila starih,nudimo dimne obloge, dimne kape. No-vak & Co, d.n.o., Ljubljanska 89, Dom-žale, ☎ 031/422-800 9003360
POLAGAM keramične ploščice, Pečar-stvo Lumpret Marjan s.p., Brode 11,Škofja Loka, ☎ 040/319-145 9003246
TESNJENJE OKEN IN VRAT uvoženatesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšanhrup, 10 let garancije. BE & MA,d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229 9003355
POSLOVNI STIKI
ZASEBNI STIKIMOŠKI z otrokom išče dekle, lahko brezslužbe, ki se preseli, ☎041/959-192
9003287
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje imaogromno ponudb na vseh starostnih ob-dobjih po vsej SLO. Brezplačno za mlajšeženske., ☎ 031/836-378 9003288
RAZNOPRODAM
ČRPALKO za škropljenje jablan, novideli za motor avta-Lade, vhodna vrata,macesen, rabljena, ☎ 04/23-12-101,040/359-613 9003343
ZAMRZOVALNO omaro, termopanokna v lesu 130 x 167,105, vrata223x70, nove HP Kartuše 363, Fujifilmi, DIA po polovični ceni, ☎031/595-262 9003348
23torek, 2. junija 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
www.pogrebnik.com
GOTOVINSKI KREDITI DO 10LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NU-MERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
ZAHVALA
V 76. letu nas je po kratki bolezni zapustil dragi oče, dedek,pradedek, brat, stric, svak in tast
Janez Tomciz Tenetiš
Iskreno hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcemGorenjske banke in Venus Tenetiše za izrečena sožalja, podar-jeno cvetje, sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvalatudi pevcem Zupan, pogrebni službi Pogrebnik, osebju Bol-nišnice Golnik, dr. Pogačnikovi iz ZD Kranj in župniku Brankus Trstenika za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegoviTenetiše, Goriče
V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, staramama, tašča, sestra in teta
Angelca Mediciz Radovljice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrimsosedom iz ulice za obiske na domu in prijazne besede naši mami,za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za obnovo zvonika. Našaposebna zahvala gre sosedi Pavli Pohar, dr. Lidiji Pohar in patro-nažni sestri Sonji Gregorc. Hvala vsem duhovnikom, domačemužupniku Andreju Županu, g. Urbaniji in g. Likarju za opravljenobred in sv. mašo ter šolskim sestram za molitev. Hvala pevcemter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeniRadovljica, 26. maja 2009
Vsi smo eden drugemu luč.In če le ena od njih ugasne,ugasne cele družine luč.
(T. Kuntner)
ZAHVALA Spet pomlad na tvoj vrt je prišlain čakala je, da prideš ti,sedla je na rosna tlain jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
GN
D d
.o.o
.
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
IC D
om, d
.o.o
., N
azor
jeva
uli
ca 1
, Kra
nj
V poslovno stanovanjskem objektuna Nazorjevi ulici v Kranju, bivšiDom JLA, prodajamo novo, takojvseljivo 2 - sobno stanovanje v izme-ri 61,50 m2 s pripadajočim parkirnimmestom v parkirni hiši.
V poslovno stanovanjskem objektuna Nazorjevi ulici v Kranju, bivšiDom JLA, prodajamo novo, takojvseljivo 2+1 - sobno stanovanje v iz-meri 76,35 m2 z dvema pripadajoči-ma parkirnima mestoma v parkirnihiši in s pripadajočo shrambo.
V poslovno stanovanjskem objektuna Nazorjevi ulici 3 v Kranju, na me-stu nekdanjega Doma JLA, prodaja-mo poslovni prostor za pisarniškodejavnost v skupni izmeri 93,90 m2.
Podrobnejše informacije vam bomoz veseljem posredovali, če nas boste poklicali na telefonsko številko 04 281 26 26.
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in zaobjavo v torek do petka do 14.00!Delovni čas: od ponedeljka do četrt-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure,petek od 8. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.
V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.
Jelena Justin
Pozdravljenegore
Cena 20 evrov, za naročnike 15 evrov+ poštnina
Naročanje: po telefonu št.04/201-42-41 ali po el. pošti: [email protected]
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
SREDA
9/24°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 2. junija 2009
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes in jutri bo delno jasno, jutri proti večeru bodo možneposamezne plohe. V četrtek bo pretežno oblačno, občasnobo deževalo. V četrtek bo spet hladneje.
TOREK
7/22°C ....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
ČETRTEK
10/17°C
Marko Hafner, Gabrška Gora:
"Giro sem spremljal. Tadejme je z dirkanjem kar prese-netil, ker je tudi sam dejal,da ne računa na visoko skup-no uvrstitev. Kolikor vem, je bil v začetku sezone tudinekaj bolan. Res je dober."
Vinko Kerkez, Kranj:
"Kot ljubitelj kolesarstvasem seveda želel, da bi Ta-dej končal v deseterici. Tomu je uspelo in vse čestitke.Spremljal sem etape in zdirkanjem me je pozitivnopresenetil. Res je super."
Minka Logonder, Crngrob:
"Ni me presenetil. Upalasem, da bo tako dober, da bomed deset, petnajst najbolj-ših. Končal je kot deveti in zato si zasluži vse čestitke. Resje dober. "Ala mu vera", splohpo povoženem stopalu."
Ana Volčjak
Ljubljana - Po zadnjem, ap-rilskem merjenju obiskano-sti spletnih strani (MOSS) jenajbolj obiskana spletnastran v državi še naprej Naj-di.si s 602.985 slovenskimiuporabniki mesečno, sledi24ur.com, ki jih na mesecprivabi 596.586, tretji pa je Siol.net, ki se lahko pohva-li s 481.044 različnimi obis-kovalci mesečno. Po vrsti dodesetega mesta sledijo Rtvslo.si, Bolha.com, Tis.telekom.si,Avto.net, Zurnal24.si, Delo.siin Mojvideo.com.
Gorenjskiglas.si je v razis-kavi MOSS prvič sodelovaloktobra lani, ko so izmerili,da naš spletni časopis dose-že 27.827 bralcev. Še boljsmo se razveselili podatka,da so nam aprila letos name-nili 40.363 različnih sloven-skih obiskovalcev, kar pred-stavlja, če primerjamo kljubspremenjeni metodologiji,45-odstotno rast. Če Gorenj-ska po kazalcih predstavljapribližno desetino Slovenije,je nadvse spodbudno tudi to,da naša spletna stran dosegaveč kot desetino obiskanosti
osrednjih slovenskih medij-skih portalov. Omeniti je tre-ba tudi obiskovalce iz tujine -naš delež uporabnikov iz tu-jih IP številk znaša 5,8 od-stotka.
Na četrtkovi tiskovni kon-ferenci je bil govor tudi onovostih projekta MOSS, kipoteka pod okriljem Sloven-ske oglaševalske zbornice, vobdobju 2009-2011 pa ga iz-vaja družba Valicon. Najpo-membnejša je zagotovo ta,
da je merjenje kontinuira-no, valutni podatki pa seosvežujejo mesečno. S tembodo dosegli večjo transpa-rentnost trga, omogočilispremljanje sezonskih tren-dov in še povečali uporab-nost rezultatov. Poleg tegase nova meritev posvečapredvsem dosegu znotrajslovenskih uporabnikov.
Aprila je internet uporab-ljalo 65 odstotkov sloven-ske populacije v starosti od
10 do 75 let, med njimi jedobra polovica tistih, ki in-ternet uporabljajo večkratdnevno. Dobra polovica jemoških, 47 odstotkov pažensk; povprečna starostmesečnih uporabnikov in-terneta je 33 let. Glede nazaposlitveni status, je deležnajvečji v kategoriji zapo-slen v podjetju (39 odstot-kov), 29 odstotkov vsehuporabnikov predstavljasegment še šolajočih se.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Marinka Valjavec, Besnica:
"Super sem vesela in tega,glede na vse, nisem priča-kovala. Sicer pa nisem gle-dala niti ene etape, ker je tozame, kot za mamo, prehu-do. Gledal je mož in mi po-tem povedal za razplet.”
Franc Hvasti, Breg ob Savi:
"Ni me presenetil. Glede nato, kaj je dal skozi v kolesar-stvu, se mi zdi normalno, daje v deseterici na takšni dir-ki. Ima toliko znanja, izku-šenj in tudi na Touru mislim,da lahko pride v deseterico."
Spletni Gorenjski glas vse bolj obiskanPo podatkih prvega letošnjega merjenja obiskanosti spletnih strani je Gorenjskiglas.si 52. najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Aprila je naš spletni časopis obiskalo 40.363 različnih slovenskih uporabnikov.
Navijali za Tadeja ValjavcaMaja Bertoncelj
V nedeljo se je končala kole-sarska dirka po Italiji, na ka-teri je Besničan Tadej Valja-vec osvojil odlično 9. mestoin s tem izenačil svojo inslovensko najboljšo uvrstitevna Giru. Vas je presenetil?
Novorojenčki
Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 33 novih prebival-cev. V Kranju se je rodilo 12 deklic in 9 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4300 gramov, najlažji deklici paje tehtnica pokazala 2490 gramov. Na Jesenicah se je tokratrodilo 7 dečkov in 5 deklic. Najtežji deček je tehtal 3840, najlažja deklica pa 2650 gramov.
Ljubljana
Zadnje slovo od žrtev s Korzike
Na ljubljanskih Žalah so v nedeljo pokopali posmrtne ostan-ke žrtev letalske nesreče na Korziki leta 1981, v kateri je umrlo 180 potnikov, med njimi tudi precej Gorenjcev. Žalnaslovesnost se je začela s preletom letala Adrie Airways, pogrebni obred je opravil arhidiakon Peter Kvaternik, sožaljepa sta svojcem umrlih izrekla obrambna ministrica LjubicaJelušič in ljubljanski župan Zoran Janković. "Ne moremo sipredstavljati, kako velika je bila ob tragični izgubi bolečina,ki je trajala še leta in leta. Žal tudi zato, ker do lani ni bilodokončno poskrbljeno, da bi bili ostanki te tragedije dostoj-no pospravljeni," je dejala ministrica ter se ob tem zahvali-la novinarki Jani Kobal Ocvirk, ki je opozorila javnost invsem reševalcem, ki so lani sodelovali pri sanaciji kraja ne-sreče. V imenu svojcev, prijateljev in znancev se je vsem za-hvalil Bojan Žvikart. S. Š.
Kamnik
Nevarne snovi odstranjene v petih tednih
Eksplozivna kemična sredstva, ki so v zadnjem času medKamničani povzročala precej razburjenja, bodo, kot kaže, vprihodnjih tednih le odstranjena iz skladišč in strokovnouničena. Popis nevarnih snovi je končan, ministrstvo zaobrambo pa se je zavezalo, da bo nevarna eksplozivna sred-stva iz KIK-a na uničenje v tujino odpeljalo v roku petih ted-nov. Za uničenje šolskih in vadbenih eksplozivnih sredstevje MORS pripravil sporazum o dokončni ureditvi pravic inobveznosti, ki so ga v KIK-u že zavrnili, so pa ministrstvudovolili, da sredstva odpelje iz njihovih skladišč. J. P.
Kranj
Nova podražitev naftnih derivatov
Danes so se spet zvišale maloprodajne cene naftnih deriva-tov. 95-oktanski motorni bencin se je podražil za 3,4 centa,na 1,081 evra za liter, 98-oktanski bencin za 3,2 centa, na 1,11evra, dizelsko gorivo za 0,2 centa, na 1,014 evra, in kurilnoolje za 0,1 centa, na 0,545 evra. C. Z.
Ekipa, ki skrbi za Gorenjskiglas.si: (od leve) Andreja Mohorič, urednica spletnega časopisaAna Volčjak in Darja Ovsenik. / Foto: Gorazd Kavčič
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_02
.06.
200
9GLASBA
USPEŠNICESLOVENSKEGA OKTETA
V petek, 5. junija, se bo ob 21. uri vpoletnem gledališču Studenec priDomžalah z največjimi uspešnicamipredstavil Slovenski oktet.
02
LJUDJE
FOLKLORA, PRŠUT IN MUZIKA
Dež je zdržal, Praznik veselja inglasbe je v Preddvor znova privabilveliko ljudi. V petek so zabavali pri-sotne Kingstoni, sobota in nedeljasta bili bolj narodnozabavno obar-vani.
TV
ŠOLA POD FAŠIZMOM
Na 1. programu Televizije Slovenijasi danes zvečer, ob 21. uri, lahkopremierno ogledate petdesetminut-ni dokumentarno-igrani televizijskifilm z naslovom Šola pod fašiz-mom. / Foto: arhiv RTV SLO
04
Slov
ensk
i okt
et /
Fot
o: a
rhiv
Slo
vens
kega
okt
eta
02 TOREK_02. 06. 2009
GLASBA
lovenski oktet je na-stal že daljnega sep-tembra 1951 na po-budo Slovencev, kiso živeli v Severni
Ameriki. Oktet je slovenskipesmi vedno namenjal po-sebno mesto, leta 1957 pa ježe stal na vseh pomembnihodrih sveta.
Slovenski oktet je bil ved-no zgled in motivacija mno-gim skupinam, v vseh teh le-tih pa je v njem delovaloogromno pevcev - med nji-mi tudi vrhunski glasbeniki,celo vodilni solisti svojih ge-neracij, ki so prepevali vvseh večjih koncertnih inopernih hišah po Evropi.
Danes Slovenski oktet se-stavljajo Andrej Ropas inVladimir Čadež (1. tenor),Janez Triler in Rajko Me-serko (2. tenor), Jože Vidicin Primož Dekleva (bariton)ter Matej Voje in Janko Vol-čanšek (bas).
Petkov koncert so nasloviliUspešnice Slovenskega okte-ta, slišali pa boste lahko znanesklade, kot Mojcej in Katrco,Pojdam u Rute, Večernijzvon, Madžarski ples, Barka-rolo. Ker je teh skladb veliko,bo žal kakšna izpuščena, saj
bi koncert tako trajal predol-go. Vsem pa je skupno to, dajih običajno oktet izvaja pokončanem sporedu kot dodat-ke, tu pa bodo z njimi začeli.V Studencu bo program kon-certa povezoval vsem znaniJure Sešek, sodelovala pa bo
tudi pianistka Urška Vidic, kise bo Slovenskemu oktetu naodru pridružila v drugem inčetrtem delu koncerta, kobodo skupaj izvajali skladbe,katere boste našli tudi na nji-hovi najnovejši - četrti plošči,katere izid načrtujejo letos.
USPEŠNICE SLOVENSKEGA OKTETAV petek, 5. junija, se bo ob 21. uri v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah z največjimi uspešnicami predstavil Slovenski oktet. S skladbami, ki jih ponavadi slišite kot dodatek na njihovihkoncertih, bodo tokrat začeli.
Alenka Brun
S
Prljavci imajo trideset let
Ob 30-letnici skupine Prljavo kazalište bo nastopil naljubljanskem koncertu v Križankah (4. junija ob 20. uri)tudi poseben gost Davorin Bogović, ki je občasno gosttudi na drugih koncertih letošnje turneje. Omenjenihrvaški roker je bil tudi prvi pevec legendarne skupinePrljavo kazalište. Veliki večini je znan po skladbi Crno bi-jeli svijet, ker prve besede teksta vsebujejo: "Moje ime jeDavorin Bogović," kar je tudi precej pripomoglo k nje-govi popularnosti. Dokler je bil v skupini, je bil polegHoure in Brkića tudi avtor pesmi. Skupino je zapustilleta 1984 po snemanju plošče Korak do sna. Zase pravi,da je najboljše petje tisto, ki prihaja iz srca in da so tudipesmi, ki izvirajo iz tega, najboljše. Tega se še vednodrži, enako pa tudi skupina Prljavo kazalište. A. B.
Foto
: arh
iv s
kupi
ne
meriški rokerLenny Kravitz, kije pred kratkimdopolnil 45 let, sebo 8. junija na
svoji turneji Let Love Rule20(09) ustavil tudi v ljubljan-ski Hali Tivoli. Na seznamuzahtev za organizatorja je lenekaj osnovnih potrebščin,tako da se bo v Ljubljani po-čutil udobno. Med drugimmora garderobna soba vse-bovati grelnik vode in izborzeliščnih čajev. Med posebnezahteve pa spadata dva 'run-nerja' (osebi, ki sta vedno pri-pravljeni za kakršnekoliopravke) s kombijem za pet-najst oseb in s prevoznimsredstvom z velikim prtljaž-nim prostorom. Lennyjevaekipa dodatno zahteva še gar-
derobnega asistenta, ki morabiti spreten v šivanju, likanjuin drugih garderobnih opra-vilih, pa pet garderobnih sob,
opremljenih z adapterji zaameriške vtikače za elektriko.Po Ljubljani pa se bo preva-žal v limuzini razreda S.
Britanska skupina SimplyRed z markantnim rdečela-sim pevcem Mickom Huck-nallom pa bo zadnjič nasto-pila na slovenskih odrih 24.junija, ravno tako v Hali Ti-voli. Zasedba se namrečmudi na svoji poslovilniturneji ob izidu albumasvojih največjih uspešnic25: The Greatest Hits. Ven-dar se s tem glasbena potsimpatičnega rdečelascaMicka verjetno ne končuje.Lani je namreč že izdal prvisamostojen album z naslo-vom Tribute to Bobby, sou-lovsko in bluesovsko moj-strovino, posvečeno legen-darnemu ameriškemu tem-nopoltemu pevcu bluesaBobbyju Blandu. Album jepospremil s poletno otoškoturnejo, kar kaže na to, daMick še ne bo vrgel puške vkoruzo.
NAJPREJ ROKER, POTEM RDEČELASEC Z BENDOM
Alenka Brun
A
Simply Red z Mickom prihajajo v Ljubljano konec junija.
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
kon
cert
a
Vračajo se Sestre
Po petih letih se znane Sestre vračajo na glasbene odre.Adrenalin pred ponovnim osvajanjem publike je velik inMarlenna, Daphne ter Emperatrizz že komaj čakajo, dase postavijo pred mikrofone. Sicer v studiu pridno sode-lujejo pri nastajanju novega projekta, o katerem pa vra-ževerno molčijo. "Dolgoletni premor nam je odličnodel, saj smo med tem časom do potankosti osvojile za-konitosti medijskega sveta in spoznale, da je glasba ti-sta umetnost, ki nas najbolj vznemirja. Križanke bodoodlična priložnost za podoživljanje naših začetkov, ki soostali zapisani globoko v srcih," pravijo Sestre, ki bodosvojo vrnitev na glasbene odre začele kot gostje na Mag-nificovem koncertu v Križankah 12. junija. A. B.
inuli konectedna se je vŽ e l e z n i k i hzvrstilo več pri-reditev ob 30-
letnici Pihalnega orkestra Al-ples Železniki. Še posebejslovesen je bil sobotni jubilej-ni koncert, na katerem so sepredstavili s koračnicami, do-mačo glasbo in nekaj sklad-bami z novega albuma, ki jeizšel ob 30-letnici. Na njemse prepletajo domača, klasič-na in zabavna glasba, zimze-lene popevke in koračnice.Album z dvanajstimi sklad-bami, ki je bil posnet v živo,so poimenovali Moj3alp, pokoračnici, ki jo je napisal diri-gent Martin Pustinek. Priprojektu sta s priredbama zaskladbi Vrtiljak in Cifra možsodelovala tudi Lojze Krajn-čan in Tomaž Završnik. Nakoncertu so predstavili tudinovi zbornik orkestra in raz-vili prvi društveni prapor.Praznovanje so sklenili v ne-
deljo, ko je v Železnikih pote-kala promenada in srečanjegodb iz Lukovice, Liboj inGorij, številne poglede obis-kovalcev pa so pritegnili tudijekleni konjički članov Motodruštva oldtimer Naklo.
Pihalni orkester Alples Že-lezniki, ki mu predsedujeGregor Bogataj, danes se-stavlja blizu 40 članov. Na
leto imajo okoli 25 nastopov,med tradicionalne sodijo pr-vomajska budnica, koncertza osnovnošolce, nastop naČipkarskih dnevih in Dnevuteric ter božično-novoletnikoncert. Nekajkrat so gosto-vali v Italiji, na Madžarskem,udeležili pa so se tudi otvo-ritvene povorke Oktoberfe-sta v Münchnu in obiskali
Dunaj. Po besedah dirigentaMartina Pustinka težijo kčim bolj raznolikemu pro-gramu, da bi ustregli različ-nim okusom poslušalcev. "Vprihodnje nameravamo šebolj razširiti spekter glasbe,ki jo igramo. Dodali bomoveč glasbe za mladino. Večbomo vlagali tudi v soliste,"je še napovedal.
TOREK_02. 06. 2009 03
KULTURA
OB JUBILEJU TUDI ALBUM Pihalni orkester Alples Železniki je 30-letnico delovanja obeležil s koncertom, novim albumom inzbornikom, razvitjem novega prapora in srečanjem pihalnih orkestrov.
Ana Hartman
M
Radovljica
Abonma zaključili z jazz koncertom
Z jazz koncertom Kvarteta Ceneta Resnika (na fotografiji)se je prejšnjo sredo končal ciklus šestih abonmajskih kon-certov, ki jih je v tem šolskem letu pripravila glasbena šolaRadovljica. "Program smo izbrali tako, da smo ustregli ra-zličnim okusom in tako v dvorano glasbene šole pripeljaliod klasičnih koncertov do orkestra citrarjev," je povedalapomočnica ravnateljice glasbene šole Radovljica MajaGogala Dvoršak. Med najbolj obiskanimi koncerti je bilprav gotovo prvi, na katerem je v sosednji baročni dvoraninastopil All Capone Štrajh trio ter koncert v okviru 35.srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Na enemod koncertov so se s skladbami avtorjev, katerih obletnicepraznujemo letos (Händla, Haydna in Debussyja), pred-stavili učenci domače glasbene šole. "Glasbeni abonmanačrtujemo tudi za prihodnje leto, vendar ta čas še ni jas-no, v kako velikem obsegu. Veseli bomo, če bomoRadovljičanom tudi v prihodnje lahko omogočili čim večpestrih, kakovostnih pa tudi brezplačnih koncertov." M. A.
Pihalni orkester Alples Železniki letos praznuje 30-letnico delovanja. / Foto: Gorazd Kavčič
etošnjo Pretnarjevonagrado in prizna-nje sta prejela slo-venist, literarnizgodovinar, teore-
tik ter upokojen redni profe-sor ljubljanske filozofske fa-kultete dr. Matjaž Kmecl terliterarni zgodovinar, prevaja-lec in vodilni slovakist prinas dr. Andrej Rozman. Sre-čanja v tržiškem kulturnemcentru z letošnjima dobitni-koma Pretnarjeve nagradese je udeležil tudi tržiški žu-pan Borut Sajovic. "Oba go-spoda tako dr. Kmecl kot
tudi dr. Rozman sta zelo po-sebna ustvarjalca, literata inizredno pomembna, saj staznala pogledati tudi čez mejeSlovenije," je ponosno pove-dal Sajovic. Nagrado, poime-novano po dr. Tonetu Pre-tnarju, slovenskem literar-nem zgodovinarju, verzolo-gu in prevajalcu, sta leta2004 na pobudo IvanaStropnika ustanovili Knji-ževna asociacija Velenika inVelenjska knjižna fundacija.Po predstavitvi obeh letoš-njih dobitnikov je sledilodruženje z nagrajencema,prireditev pa so letos popes-trili člani pevskega zbora Pu-eri Cantorum.
SREČANJE Z NAGRAJENCEMA V Tržiču so organizirali srečanje z letošnjimaPretnarjevima nagrajencema.
Kristina Dželilović
L
Petek , 5 . junija 2009 , ob 21 . uriStudenec pri Domžal ah
Uspešnice Slovenskega okteta
Uspešnice Slovenskega okteta. Preveč jih je za en večer. Gotovo! Desetletja prepevanja zasedbe, ki se je s svojim zvenom vtisnila v spomin slehernega izmed ljubiteljev vokalne glasbe na Slovenskem (in pogosto tudi preko meja), so pustila sledi. Vodijo tudi na Studenec, kjer se bomo srečali z Mojcej, postali v Rutah in pozdravili Katrco. Večerni zvon bo vnesel mirnost ljudskega, Madžarski ples le-poto klasičnega, Barkarola bo iskala čarno moč mesečne noči, Magister Bumbo pa prinese rum-bo. Za vsakogar nekaj v enem samem večeru! Žlahtnost železnega repertoarja in svežina a lá Comedian Harmonists po oktetovsko. Pokazalo se bo, da je Slovenski oktet ponosen na preho-jeno pot in, da se veseli izzivov, ki jih prinašajo sveže vsebine v njegovem bogatem programu. Večer, ki je pred nami, bo naslikal oboje! U r š k a V i d i c , k l a v i r J u r e S e š e k , m o d e r a t o r
Prodajna mesta za vstopnice:
- Vele, trafika, tel.: 01/721 83 71- Ines Tours, tel.: 040/222 548,
e-naslov: [email protected] Gostilna - Pub Rok, Krtina,
tel.: 01/724 92 09- Turistična agencija Komet, Zagorje,
Cesta zmage 35-B, tel.: 03/563 32 70- Gorenjski glas: 04/201 42 47
in dve uri pred prireditvijo v poletnem gledališču na Studencu.
Cena vstopnice: odrasli 12 EUR, otroci 6 EUR
NAKUP VSTOPNIC V PREDPRODAJI:KD Miran Jarc, telefon: 051/616 171, 051/616 151(vsakdan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure)na spletuwww.drustvo-miranjarc.si
INFORMACIJE IN NAKUP VSTOPNIC:KD Slovenski oktet, telefon: 031/610 014,E-naslov: [email protected]
Medijski pokrovitelj:
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Foto
: Tom
až S
edej
Na sliki oba nagrajenca: dr. Matjaž Kmecl in dr. AndrejRozman s tržiškim županom Borutom Sajovicem
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
04 TOREK_02. 06. 2009
TELEVIZIJA
ilm obravnava obdo-bje italijanske oku-pacije zahodnegaslovenskega etnič-
nega ozemlja, ki so ga an-tantne sile (Francija, VelikaBritanija, Rusija in ZDA) po-darile Italiji za njeno sodelo-vanje v prvi svetovni vojni.Šolstvo pod fašističnim reži-mom je malo raziskana platfašističnega raznarodovalne-ga procesa, ki ga je Italija iz-vajala tudi na slovenskih ob-močjih. Tako je v šolstvuzelo kmalu začela izvajatimočan asimilacijski pritisk,ki se je postopoma spreme-nil v popolno italijanizacijo sšolsko reformo po letu 1923.
Kako se je dogajal raznaro-dovalni proces, nam danes vdokumentarno - igranem fil-mu pripovedujejo nekdanjiučenci na območju zahod-nega etničnega ozemlja, kije tedaj sodilo na italijanskostran rapalske meje. Njihovapričevanja razkrijejo težakpoložaj in skromne možno-sti za ohranitev govorjene inpisane slovenske besede.
Vendar navkljub agresivne-mu in neprizanesljivemu fa-šističnemu režimu, ki je zadosego cilja uporabljal tudigroba prisilna sredstva, se jeta ohranila in gojila znotrajvarnih domov. Ustvarjalci sofilm snemali v spomladan-skih mesecih na območju odObale do Tolmina in od Piv-
ke do Beneške Slovenije. Ig-rani del filma, ki ponazarjašolski pouk tistega časa, jebil posnet v kraški vasici Po-vir. Povirska osnovna šola jebila resničen kraj italijaniza-cije kraških otrok, učilnicopa so rekonstruirali v Slo-venskem šolskem muzeju.Amaterski igralec Renzo
Gorjup iz Topolovega v Be-neški Sloveniji je skupaj spovirskimi osnovnošolci podtaktirko režiserja rekonstrui-ral atmosfero tistega časa in obogatil dokumentarnofilmsko pripoved. Scenarijza film je delo Jadrana Ster-leta, film pa je režiral BožoGrlj.
ŠOLA POD FAŠIZMOMNa 1. programu Televizije Slovenija si danes zvečer ob 21. uri lahko premierno ogledate petdesetminutni dokumentarno-igrani televizijski film z naslovom Šola pod fašizmom, ki podrobno odkriva avtentično zgodbo o šolanju slovenskih otrok v času italijanskega fašizma na slovenskih ozemljih.
Alenka Brun
FFo
to: a
rhiv
film
a
Prvi na vasi: prvi med asi
V oddaji Prvi na vasi gledalci izbirajo naj izvajalca, ki se bookitil z nazivom Prvi med asi. V izboru sodeluje 48 sloven-skih izvajalcev. Iz vsake izmed štirih oddaj, kjer so pred-stavljene njihove skladbe, se bosta na podlagi sms-glaso-vanja zabavni in narodno-zabavni zmagovalec uvrstila v fi-nalno oddajo, v kateri se bo tako pomerilo osem tedenskihzmagovalcev. Vse o izboru si lahko ogledate na prvimeda-si.si, kjer so objavljeni tudi sprotni rezultati glasovanja. Vtretji izmed štirih oddaj se bodo predstavili Jodel Express,Natalija Verboten, Navihanke, Boštjan Konečnik, Okroglimuzikanti, Hazard, Novi spomini, Amor, Igor in Zlati zvo-ki, Werner, ansambel Tulipan ter Modrijani. Vse to v odda-ji Prvi na vasi v četrtek, 4. junija, ob 19.55 na TV Pika. A. B.
Formula se seli v Turčijo
V nedeljo, 7. junij, ob 13.45 lahko na Pop Tv gledate prenosdirke VN Turčije. Tudi na dirki za veliko nagrado Monakani prišlo do velikega presenečenja. Jenson Button je bilspet nepremagljiv, čeprav smo v ozadju videli precej zani-mivih podrobnosti. Predvsem pri Ferrariju so očitno našlinekaj dodatnega elana, saj je Kimi Raikkonen stopil nastopničke. V Carigradu bo verjetno večje pozornosti dele-žen Felipe Massa, saj si je v turških medijih po zaslugi odličnih predstav v preteklosti prislužil vzdevek carigrajskipaša. Brazilcu namreč steza, ki leži približno trideset kilometrov od živahnega velemesta, zelo ustreza. Toda, alibo dovolj hiter, da lahko s prestola izrine hitrega Britanca?A. B.
Besede in slike
V četrtek, 4. junij, si lahko po enajsti zvečer na prvemprogramu Televizije Slovenija ogledate trinajsto oddajoDr. Tomaž Brejc: Besede in slike (Sergej Kapus - Rojstvoplaneta II (1994)). Serija oddaj o slovenskem postmo-dernem slikarstvu predstavlja dela, za katera likovni kri-tik, profesor in umetnostni zgodovinar dr. Tomaž Brejcverjame, da predstavljajo posebej zanimive primereslovenskega postmodernizma. Oddaje so zastavljenekot neposredna analiza in interpretacija izbrane slike, kijo pojasni Tomaž Brejc. A. B.
izobraževalnemuredništvu Tele-vizije Slovenija jenastala nova seri-ja štirih polurnih
dokumentarnih oddaj z na-slovom Zapeljevanje pogleda.Oddaje bodo na sporedu obtorkih ob 17.30 na prvem pro-gramu Televizije Slovenija.
Zapeljevanje pogleda je se-stavljeno iz dvojic slovenskihumetnikov, ki nam skozisvoja dela in projekte pred-stavljajo svoj pogled naumetnost. Sodobna umet-nost nastavlja pasti, v katerese ujame naš pogled. Silinas, da se vprašamo, ali je tosploh umetnost.
Danes se bosta predstaviliumetnici Marija Mojca Pun-gerčar in Polona Tratnik.Prva kot vizualna umetnica s
fotografskim objektivom do-kumentira opuščena dvoriš-ča obratov ter zgodbe delavkin delavcev. Pripravlja delav-nice Socialdress, na katerihizdelujejo preprosta oblačilaiz blaga z natisnjenimi podo-bami in zgodbami udeležen-cev delavnic. Druga je svojrazstavni prostor spremenilav laboratorij. Obiskovalcemjemlje vzorce odpadle kože,bakterije in glive s telesa, ki v
ugodnih razmerah ustvarijozanimive vzorce. S krvjo hra-ni odrezane lase. Na ta načinse sprašuje o mejah telesne-ga.
V drugi oddaji boste lahkospremljali sodobna umetni-ka Vadima Fiškina in SašoSedlaček, v tretji DamijanaKracino in Marka A. Kovači-ča in v zadnji Uršulo Berlotin umetniško dvojico son:DA, ki jo sestavljata MetkaGolec in Miha Horvat.
ZAPELJEVANJEPOGLEDA
Alenka Brun
V
Marija Mojca Pungerčar
Polona Tratnik
Foto
: arh
iv R
TV S
LOFo
to: a
rhiv
RTV
SLO
ww
w.r
adio
belv
i.si
FILM, KINO, MODA
TOREK_02. 06. 2009 05
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo nev vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenihdevetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
8 96 2 15 8 4 2
2 9 3 77 6 8
6 9 5 83 7 1 5
2 6 33 1
241689357697253148583471926829534761415768239376192584934827615152946873768315492
KINO SPORED
Torek, 2. 6.16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI16.30, 18.30 ČIVAV Z BEVERLY HILLSA20.30 PARIZ
Sreda, 3. 6.17.40 NOČ V MUZEJU 220.00 TERMINATOR: ODREŠITEV16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI16.30, 18.30ČIVAV Z BEVERLY HILLSA20.30 PARIZ16.50, 19.10, 21.30 NOČ V MUZEJU 2
Četrtek, 4. 6.16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI16.20, 18.40 NOČ V MUZEJU 221.00 DRŽAVNIŠKE IGRE16.40, 19.10, 21.40TERMINATOR: ODREŠITEV
Petek, 5. 6.16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI16.20, 18.40 NOČ V MUZEJU 221.00, 23.40 DRŽAVNIŠKE IGRE16.40, 19.10, 21.40, 0.10TERMINATOR: ODREŠITEV
Sobota, 6. 6.16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI14.40 CAROLINE 3D14,40, 16.20, 18.40 NOČ V MUZEJU 221.00, 23.40DRŽAVNIŠKE IGRE16.40, 19.10, 21.40, 0.10TERMINATOR: ODREŠITEV
Nedelja, 7. 6.16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI14.40 CAROLINE 3D14,40, 16.20, 18.40 NOČ V MUZEJU 221.00 DRŽAVNIŠKE IGRE16.40, 19.10, 21.40TERMINATOR: ODREŠITEV
Ponedeljek, 8. 6.16.10, 19.00, 21.50ANGELI IN DEMONI16.20, 18.40 NOČ V MUZEJU 221.00 DRŽAVNIŠKE IGRE16.40, 19.10, 21.40TERMINATOR: ODREŠITEV
Četrtek, 4. 6.20.30 GRAN TORINO
Petek, 5. 6.18.30 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM20.30 SIROTNIŠNICA (filmsko gledališče)
Sobota, 6. 6.18.30 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM20.30 GRAN TORINO
Nedelja, 7. 6.20.00 SIROTNIŠNICA
Petek, 5. 6.17.00 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM19.00 STARI, RAD TE IMAM21.00 MILK
Sobota, 6. 6.17.00 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM19.00 STARI, RAD TE IMAM21.00 MILK
Nedelja, 7. 6.17.00 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM19.00 STARI, RAD TE IMAM21.00 MILK
Petek, 5. 6.19.00 STARI, RAD TE IMAM
Sobota, 6.6.19.00 STARI, RAD TE IMAM
Zaradi konstantnega kršenja reda inmiru v kinodvorani si uprava gledališčapridržuje pravico do prepovedi vstopadoločenim obiskovalcem. Hvala zarazumevanje.
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejopravico do spremembe sporeda.
KINO ŽELEZAR, JESENICE
LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Rešitev
rozovito so-sledje dogod-kov, do katere-ga je prišlo leta1801 v počitni-
škem domu družine Hoyt,še danes buri duhove in nipovsem jasno, kaj se je ti-stega strašnega dne resnič-no zgodilo.
Šampanjec. Vrtnice. Sve-če. Popoln večer za mladipar, ki se je vračal s prijate-ljeve poroke v Hoytovo od-maknjeno počitniško hišo.Romantični večer se je zaKristen in Jamesa nenado-ma sprevrgel v nočno moro.Sredi noči na vrata njunegapočitniškega domovanjapotrka skrivnostna neznan-ka, ki jo odslovita, todakmalu zatem se v hišo pri-kradejo tri srhljive postave.Prestrašeni par skuša zbe-žati, a napadalci predvidijovsak njun korak, zato se za-preta v eno od sob in čakatana pomoč, kar pa je le zače-tek dolge, nedoumljivo bru-talne in zelo krvave noči.
Liv Tyler in Scott Speed-man nam s scenaristom inrežiserjem Bryanom Berti-nom uprizorita naše največ-je strahove. CelovečerecTujci je strašljiv triler oparu, ki zaradi lastnega pre-živetja poseže tudi po deja-njih, ki niso v skladu z nje-
govim prepričanjem in do-mnevnimi sposobnostmi.V igri ustrahovanja pa sepojavi še nova figura, Mike,
nič hudega sluteči parovprijatelj, ki se pač znajde nanapačnem mestu ob nepra-vem času.
či, ki se ves čassolzijo, otekli-ne na obrazu,temni kolobar-ji okrog oči in
srbeča razdražena koža, sotegobe, ki številne spremlja-jo v času cvetenja. Seveda jeob takšnih tegobah težko po-skrbeti za brezhiben makeup, še težje pa se je z rdeči-mi otečenimi očmi pojavljativ javnosti. Poglejmo si nekajpraktičnih nasvetov, kakoublažiti in omiliti posledicete spomladanske nadloge.
Zadostno vlaženje kože
Ko vas seneni nahod na-pade z vso svojo močjo, bo-ste najverjetneje porabiliveliko časa z brisanjem očiin nosu, zato se kaj hitropokaže rdečica okrog nosuin tudi na licih. Ponekod jekoža po takem drgnjenju inbrisanju že dobro načeta inse lušči. Da bi preprečili iz-sušitev in luščenje, poskrbi-te za zadostno vlaženjekože. Po potrebi se pred-vsem okrog nosu namažite
z vlažilno kremo tudi več-krat na dan. Kreme, ki vse-bujejo kortizon, pomagajoodpraviti vnetja in rdečico,vendar pa jih dobite le narecept po posvetu z zdravni-kom.
Hladilci za oči
Običajno alergije polegsrbečice in solzenja sprem-ljajo tudi temni kolobarji.Oči so velikokrat srbeče inotečene. Kremo, gel ali ma-sko, ki so namenjeni negikože okrog oči, hranite vhladilniku ali za kratek časv zamrzovalniku. Uporabatakšnih 'coolerjev' bo blago-dejno vplivala na vaše raz-dražene oči. Temne kolo-barje pokrijte s korektorjem
v svetli kožni barvi, senčilasvetlih barv nanesite le nazgornje veke in tudi trepal-nice namažite le zgoraj,tako boste ustvarili optičniefekt bolj odprtih oči in pre-prečili razmaz barve s spod-njih trepalnic ob solzenju.
Omislite si vodoodporna ličila
Vedno in v vsakem pri-meru uporabljajte le vodo-odporna ličila. Ličila razvitaposebej za obiske savne inplaže vsebujejo večji deležrazličnih voskov in so takoveliko bolj vzdržljiva. Od te-kočih podlag, pudrov v pra-hu, kremnih senčil, barvnihsvinčnikov pa vse do ma-skare, ti produkti so v nekaj
minutah po nanosu vodo-odporni in se odstranijolahko le z vodo, ki ima nad38 stopinj Celzija ali oljni-mi odstranjevalci.
Vitaminska bomba
Naravno protialergijskozdravilo, ki se je že dokaza-lo kot učinkovito pri blaže-nju alergijskih simptomov,so vitaminski dodatki. Vita-minska bomba naj bi vse-bovala 15 do 50 mg B-kom-pleksa, 500 mg vitamina Ein 1200 mg vitamina C. Vi-tamin E in C morate zauži-ti skupaj s hrano, zaradiboljšega absorbiranja, med-tem ko je vitamin B vodoto-pen in je vseeno, kdaj inkako ga zaužijete.
Tania Mendillo
O
LEPOTNE SKRIVNOSTI
NADLEŽNI SENENI NAHOD
TUJCISrhljivka, osnovana na resničnih dogodkih, se osredotoči na noč groze mladega para, ki sevrne iz prijateljeve poroke.
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
Alenka Brun
G
inuli četrtek jebila v kultur-nem domu vM e d v o d a hprireditev Ti
si moje sonce, na kateri sosvoje moči združile tri gene-racije: prvo- in drugošolci izpodaljšanega bivanja na OŠPreska ter starši in stari star-ši. Učenci so se pred polnodvorano obiskovalcev pred-stavili s pevskim nastopom,njihovi starši so peli sloven-ske narodne, dalmatinske indruge pesmi, predstavili soKoroško in Prekmurje, go-renjsko narodno nošo, ma-mici iz Makedonije in Mol-davije sta pripovedovali osvojih rodnih državah, velikaplavz pa sta požela tudizborčka mamic in babic ...Za pravo popestritev sta po-skrbela posebna glasbenagosta - Aleš Bartol iz skupi-ne Mambo Kings in SamuelLucas, ki so ju otroci med
prepevanjem navdušenospodbujali s ploskanjem inposkakovanjem.
Učiteljice v podaljšanjembivanju na OŠ Preska Ne-venka Črnko, Nasta Kopač,Barbara Vasle in Suzana Ro-žanc so, kot pravijo, zelo od-
prte za novosti. "Letos namposeben izziv predstavlja so-delovanje s starši in starimistarši naših učencev. Zelosem vesela, da so ti s svojimipobudami sooblikovali prire-ditev, samoiniciativno so dr-žali skupaj, imeli na skrivaj
vaje in se pripravljali na na-stop. Zagotovo bomo podo-bne prireditve pripravljalitudi v prihodnje, dobile smože pobudo, da bi jo razširilina dan odprtih vrat," je bilapo prireditvi zadovoljna Na-sta Kopač.
06 TOREK_02. 06. 2009
SUDOKU ZAOTROKE
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka
vpisana le enkrat.
4 2 62
5 15 3
15 2 3345126
216345462513153462634251521634
Sestavila: Eva in Bine
Rešitve:
OTROŠKA PERESA
Učenci so navdušeno spremljali prireditev.
PRIREDITEV TREH GENERACIJNa zanimivi prireditvi v Medvodah so moči združili učenci iz Preske, njihovi starši in stari starši.
Ana Hartman
M
TISOČ UGANK ZA ŠOLARJEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Kdo znanje vsrkava kot slab avtomat,snovi ne dojema, pa znal bi jo rad?
Ugotovite pravilen odgovor in nam do petka pošljiteSMS z vsebino ug+rešitev+ime, priimek in naslov naštevilko 031/691 111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado.Ime nagrajenca bomo objavili prihodnji torek. Pravilnarešitev prejšnje uganke se glasi kri. Srečna nagrajenka jePatricija Ferlic (Senično).
TV Marsovec
Včeraj sem bil sam doma. Iskal sem daljinec za televizijo inga končno našel. Bil je brez ohišja, saj je ležal pod kavčem.Zanimalo me je, če deluje tudi brez ohišja. Delalo je, a takratsem uzrl zelen gumb. Previdno sem pritisnil nanj, saj semmislil, da bo kaj eksplodiralo. Pa k sreči ni. Se pa je televizi-ja, ki je bila ugasnjena, znova prižgala. Utripala je zelena lučin prikazal se je ... ne boste verjeli - Marsovec. Spregovoril jev marsovskem jeziku, na ekranu pa se je pokazala tabela zanastavitev jezika. Ker sem govoril slovensko, sem pritisnilštevilko 5. Marsovec je spregovoril v slovenskem jeziku.Malo čudno je rekel dober dan, saj skoraj nobeden doslej šeni pritisnil 5. Rekel je, naj povem svoje osebne podatke, čehočem še kdaj gledati. Povedal sem osebne podatke: ime,priimek, kje živim, na katerem planetu, v kateri državi živimin koliko denarja imam doma. Rekel je: "Ker imaš doma večkot 100 tolarjev, je brezplačno." Povedal sem mu, da imamov Sloveniji evre. Zeleni človek je nadaljeval: "To je program,na katerem lahko vse rešiš." Ker sem imel domačo nalogo,sem mu povedal račun, on pa je malo pomislil in povedalpravilen rezultat. Narekoval sem mu vse račune, on pa mijih je rešil v manj kot eni minuti, četudi sem jih imel 40. Zunaj sem zaslišal avto. Bila je mami. Hitro sem Marsovcavprašal, kako se izključi program in rekel je, da moram šeenkrat pritisniti zelen gumb in tako sem naredil. Mama jeprišla v hišo in se začudila, saj je videla rešeno nalogo. Še sedaj kdaj pa kdaj pritisnem zelen gumb, ampak le ta-krat, ko sem sam doma.
Kristjan Buh, 5. r, PŠ Lučine
P r o g r a m f e s t i v a l a :
Ponedeljek, 1. 6. - ZAKLJUČNI KONCERT ORKESTROV GŠ Kranj (godalni, flavtistični, harmonikarski)
Torek, 2. 6. - ZAKLJUČNI KONCERT KOMORNIH SKUPIN GŠ KranjSreda, 3. 6. - ZAKLJUČNI KONCERT SOLISTOV GŠ KranjČetrtek, 4. 6. - KONCERT NEKDANJIH UČENCEV - dijaki Petek, 5. 6. - KONCERT NEKDANJIH UČENCEV - študentje
Vsi koncerti bodo ob 19.00 uri v atriju Pavšlerjeve hiše, v primeru slabega vremena pa v dvorani Glasbene šole Kranj (Trubarjev trg 3).
GLAS
BENA
ŠOLA
KRAN
J, PO
ŠTNA
ULIC
A 3,
KRAN
J
Razgibani in zadovoljni
Prejšnji teden se je v vrtcu v Dupljah iztekla akcija 1, 2, 3 raz-gibajmo se vsi, s katero so želele vzgojiteljice otroke spod-buditi h gibanju in zdravemu načinu življenja. Otroci so sena šolskem igrišču pomerili v različnih gibalnih aktivnostih.Hodili so po vrvi, kotalili žogo med palicami, premagovaliovire, nosili orehe na žlici in igrali hokej. Nad tekmovanjemso bili zelo navdušeni in so navijali drug za drugega, na kon-cu pa so si vsi prislužili medalje. Poleg tega so na dvoriščudupljanske graščine pripravili tudi predstavitev za svojestarše in sorodnike. Predstavili sta se plesni skupini otrok izvrtca in podružnične šole, otroci so zapeli tudi nekaj pesmicin se poslovili od tistih, ki bodo jeseni zakoračili v šolskeklopi. Že po tradiciji so v prostorih graščine pripravili raz-stavo risb in izdelkov na temo športnih aktivnosti, ki je bilaodprta do petka. M. G. Otroci opozarjajo starše
S srečanjem otrok, staršev in učiteljev so v Osnovni šoli Pol-jane (v sodelovanju s podružnico v Javorjah in vrtcem Aga-ta) zaključili projekt Pasavček, ki so ga otroci skupaj s štiri-najstimi učiteljicami in vzgojiteljicami izvajali zadnjega polleta. "Projekt se z današnjo prireditvijo ne zaključuje, sajmoramo teorijo prenašati v prakso," je povedala koordina-torica projekta Irma Čadež. Tokrat so v kulturnem progra-mu zapeli in zaplesali o prometu, delo na projektu prikaza-li na stojnicah in ustvarjali na delavnicah, pred šolo pa so siogledali še reševalno in policijsko vozilo, predstavili so setudi gasilci. "Pasavček je moj prijatelj, z njim je vedno varnov avtu," je zapisala Urška iz 2. razreda, na prireditvi pa smoizvedeli tudi, da sedaj otroci opozarjajo starše, da so medvožnjo pripeti z varnostnim pasom. Sami se vedno pripne-jo. B. B.
Zaključna prireditev projekta Pasavček v Poljanah
peracija skorajuspela, "bolnik"je ostal živ, bi selahko glasil
kratek povzetek posodobitveMercedes-Benzovega naj-manjšega kupeja. V prejšnjigeneraciji so mu rekliSportscoupe, zdaj je oz-načen s kratico CLC. Sicerpa ne gre za v celem nov,ampak le dokaj temeljitopredelan avtomobil, ki za-stopa športni del paletemodelov razreda C. V skladuz novo generacijsko podoboima CLC spremenjenomasko hladilnika, ki neko-liko ohromi sicer dinamičnocelostno podobo, ampak nanjej se blešči velika trikrakazvezda, kar naj bi pomenilo,da je avtomobil vsaj malo za-znamovan s prestižem.Kako preprosto je bilo skirurškim nožem rezati po
pločevini, se najbolje vidi nazadnjem delu, ki so gaokrasili z velikimi lučmi,sicer pa prtljažna vrata skri-vajo pod seboj 310 litrovprostora za prtljago, ki jedokaj izdatno povečljiv.Tako kot v večini kupejev jetudi v CLC sedenje spredaj
dokaj nizko, a udobno, zadajpa pričakovano utesnjeno.
Pričakovanja, da je temelji-to prenovljena tudi notran-jost, se žal hitro razblinijo.Armaturna plošča s stikali inročicami je namreč ostalaskoraj takšna kot v prejšnjigeneraciji tega kupeja, karpomeni občuten zaostanekza tistim, kar ponujatalimuzina ali kombi razredaC. Obliž za to pomanjkljivostje manjši od obeh 1,8-litrskibencinskih štirivaljnikov, ki spomočjo v kompresorju stis-njenega zraka razvije dovoljnavora in moči za uživaškovožnjo. K temu pripomore
tudi petstopenjski samodejnimenjalnik, ki mu je mogočeukazovati s prestavno ročicoali poteznima stiloma navolanskem obroču. Z do-plačilnim športnim paketomse CLC na cesti obnaša sko-raj kot pravi športnik, preti-rano zdrsavanje zadka paonemogočajo dokaj grobe in-tervencije nadzorne elek-tronike.
Najmanjši Mercedes-Ben-zov kupe ima ob sebi sevedakar nekaj uveljavljenih tek-mecev, zato pod avtomobil-skim soncem ni vednolahko. Ampak takšno je pačživljenje zvezdnikov.
TOREK_02. 06. 2009 07
AVTOMOBILIZEM
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
MISTIKA KOZMETIČNE KIRURGIJETest: Mercedes-Benz CLC 180 Kompressor
Matjaž Gregorič
O
Gibna prostornina: 1796 ccm Največja moč pri v/min: 105 kW/143 KM Najvišja hitrost: 215 km/hPoraba goriva po EU norm.: 11,1/ 5,9/ 7,8 l/100 km Maloprodajna cena: 28.560 EUR Uvoznik: AC Intercar, Ljubljana
NA KRATKO
POSLOVNI AVTO LETA:Časnik Finance je četrto letozapored izbral najboljše po-slovne avtomobile. V kate-goriji mali službeni avto jezmaga pripadla Fordu Fiesti,službeni avto je postalVolkswagen Golf in poslovniavto Opel Insignia. Najpre-stižnejšo lovoriko je odneselBMW serije 7, ki je ponovilsvoj lanski uspeh v kategori-ji managerski avto leta.GENERAL MOTORS: Pro-padanje ameriškega avto-mobilskega koncerna jeočitno v zaključni fazi, sajniso bili podrti načrti za pre-strukturiranje. Pozitiven sig-nal je prišel le v zvezi z nem-škim Oplom, katerega pro-blematika se bo reševala lo-čeno, med najresnejši kan-didati za nakup pa sta itali-janski Fiat in avstrijsko-kanadski koncern Magna.MAZDA: Na letošnji vztraj-nostni dirki 24 ur Le Mansabo potekalo tudi slavje ob20. obletnici najbolj priljub-ljenega roadsterja na svetu,Mazde MX-5. Dogodek boorganiziran v sodelovanju zevropskimi klubi ljubiteljevMazde MX-5. M. G.
rancoski Renault, kivelja za enega od pio-nirjev med enopro-storskimi avtomobili,
odpira naslednje poglavjeuspešne zgodbe. Začenja gapovsem novi Grand Scenic,ki se mu bo že v začetku po-letja pridružil tudi njegovmanjši brat.
Grand Scenic je v novi po-dobi sedem centimetrov dalj-ši od predhodnika in v dolži-no meri 4,56 metra, v pri-merjavi s prihajajočo krajšoizvedbo pa ima 22 centime-trov več. Prevozna zmoglji-vost je lahko pet ali sedempotnikov, ki s seboj lahkovzamejo še 208 litrov prtlja-ge, 564 ob zloženi zadnji se-dežni vrsti in nekaj več kotdva kubična metra, če v zad-njem delu ni potnikov. Rena-ultovi snovalci so pri zlaga-nju sedežev v prid enostav-nosti dela spet naredili korak
naprej, prav tako z uporabomaterialov in oblikovanjunove armaturne plošče. Ta jepo tradiciji spet digitalna,vendar z grafično in svetlob-no prijaznejšim zaslonom, kipo tehnologiji spominja naračunalniškega. Druga no-vost je nov navigacijski si-stem, ki ga je prispeval znaniproizvajalec tovrstnih komu-nikacijskih naprav TomTom,ob tem, da je v ponudbi do-datne opreme tudi uveljavlje-ni Renaultov Carminat. Mo-torna izbira se pri Grand Sce-nicu dokaj začenja z 1,6-
litrskim bencinskim štirivalj-nikom (81 kW/110 KM) innadaljuje z novim 1,4-litrskim turbinsko podprtimmotorjem (96 kW/130 KM).Bencinski del zaokrožuje2,0-litrski stroj (103 kW/140KM), dizelskega pa začenjanajšibkejši 1,5-litrski (78kW/105 KM), ki mu sledi1,9-litrski (96 kW/130 KM),in nekoliko kasneje še dva2,0-litrska (110 kW/150 KMin 118 kW/160 KM). Grandscenic v osnovni izvedbi sta-ne 16.800 evrov, cene pa sevzpnejo do 25.790 evrov.
NOVA PROSTORSKA RAZMERJARenault nadaljuje enoprostorsko uspešnico z novim Grand Scenicom.
Matjaž Gregorič
F
08 TOREK_02. 06. 2009
etek zvečer soKingstoni naredilipričakovani žur, vsoboto pa se je pro-gram pod šotorom
na prireditvenem prostoruob Hotelu Bor začel popol-dne s Folklornim festivalomin predstavitvijo Krasa inKraševcev. Na stojnicahsmo si lahko ogledali (in po-izkusili) zanimivo ponudbotipičnih kraških izdelkov:pršut, kozji sir, suhomesa-nate izdelke, domačo mar-melado, kraški brinjevec,med, si ogledali razstavljenemanjše kamnoseške izdel-ke, okušali vino, spoznavali
zelišča. Kmečka opravila sopredstavile članice Društvakmetic sežanske regije, zainformacije in promocijoKrasa so poskrbeli predstav-niki Mladinskega hotela Pli-skovica, v kulturnem deluprograma pa smo spoznaliMetlarje, Kulturno društvoKraška harmonika, Kultur-no umetniško in turističnodruštvo Kraški slavček, Kra-ške komedijante ter Pepinoin Rozino. Hkrati je na odrupotekal tudi Folklorni festi-val, udeležile pa so se ga FSBorjač iz Sežane, FS KUDBeltinci, FS Galicija iz Žalcain Folklorno društvo Pred-dvor. Folkloristi so se pred-stavili z različnimi plesi,spleti plesov, v dveh sklopih.
V nedeljo popoldne pa sopripravili predizbor najstarej-šega, tokrat že 40. Festivaladomače zabavne glasbe Ptuj2009, kjer ste lahko slišali večkot deset narodno-zabavnihansamblov, med njima tudigorenjska predstavnika: TrioŠubic iz Gorenje vasi in Fan-te z vasi iz Preddvora. Nasto-pili pa so še ansambel Proseniz Horjula, Iskrice iz Laškega,Gorski cvet iz Vipave, Zdo-marji iz Ribnice, Donačka izRogatca, Čar iz Gornjega Gra-da, Štajerski fakini iz Spod-njih Ivanjcev, ansambel Jer-neja Kolarja iz Artič, Sijaj izSevnice, Mokre sanje s Ptuja,Kozjanski zven z Dobja priPlanini in Perkmandeljci izHrastnika.
Strokovno komisijo, kibo izmed nastopajočih iz-brala pet finalistov, so se-stavljali Urška Čop Šmaj-gert iz Radia Maribor, Šte-fan Petek iz Glasbene šoleKarol Pahor Ptuj, FrancLačen z Radia Tednik Ptuj,s strani organizatorjaAgencije Media butik pa jebil član strokovne komisijeMarjan Ogrin. Odločitevstrokovne komisije, kdogre dalje, kdo ne, bo znanakmalu.
Najbolj všečen ansambelje v nedeljo izbralo tudi ob-činstvo. Poseben pokal je le-tos ostal v Preddvoru, saj sonajveč glasov prejeli ravnodomačini, ansambel Fantjez vasi.
DRUŽABNA KRONIKA
Susan Boyle ni zmagala
Pevska senzacija Susan Boyle je v sobot-nem finalu britanske bitke talentov doži-vela hladen tuš - izgubila je proti skupinimladih uličnih plesalcev Diversity in pri-stala na drugem mestu. PresenečenaŠkotinja je, kljub pohvalam občinstva insodnikov, drugo mesto sprejela dosto-
janstveno, ob tem pa dejala, da "so zmagali najboljši" injim zaželela "vse najboljše". Zmagovalec je dobil ček vvrednosti sto tisoč funtov in priložnost, da nastopi predkraljico Elizabeto II.
Jay Leno se je poslovil
Jay Leno je v petek še zadnjič vodil TheTonight Show, priljubljeno večerno za-bavno oddajo mreže NBC, katere voditeljje bil kar 17 let. Deležen je bil stoječihovacij, v svojem znanem tonu pa je sepošalil: "Rad bi se zahvalil vsem, ki steomogočili to oddajo - Michaelu Jackso-
nu, Monici Lewinsky in Billu Clintonu." V zadnji oddaji jebil njegov gost kolega Conan O'Brien, ki ga bo nasledil.Leno ne odhaja v pokoj, ampak se jeseni vrača s podo-bno oddajo ob bolj gledani 22. uri.
Chris Brown: ”Nisem pošast!”
Chris Brown je po treh mesecih od inci-denta, ko se je fizično znesel nad takrat-nim dekletom Rihanno, javno spregovo-ril. Na spletu je objavil video posnetek, vkaterem pravi, da ni pošast: "Vsi, ki sosovražni, so me pač sovražili. Vsem mo-jim resničnim oboževalcem - vse vas
imam rad. Nisem pošast." Pevcu R&B, ki ga čaka zasli-šanje na sodišču, je priljubljenost padla, a ostaja optimi-stičen, da bo prihajajoči album Graffiti, na katerem bopredstavil svojo plat zgodbe, najuspešnejši doslej.
Najmanj 19 let zapora
Phila Spectorja so za umor igralke LaneClarkson pred šestimi leti obsodili nanajmanj 19 let zaporne kazni. Glasbene-mu producentu, ki je v šestdesetih letihs svojo tehniko Wall of Sound vnesel re-volucijo v pop glasbo, so na drugem so-jenju, potem ko se je prvo leta 2007 kon-
čalo z razdeljeno poroto, izrekli najnižjo možno kazenza umor druge stopnje, to je 15 let zapora, na kar je do-bil še štiri leta zaradi posedovanja pištole.
VRTIMO GLOBUSFOLKLORA, PRŠUT IN MUZIKADež je zdržal, praznik veselja in glasbe je v Preddvor spet privabil veliko ljudi. V petek so zabavaliprisotne Kingstoni, ljubitelji narodnozabavne glasbe so se naužili melodij tako v soboto kot nedeljo,sobota pa je zadovoljila še številne folklorne okuse. Lačnih in žejnih tudi nismo srečali.
Tudi Metlarja sta zabavala prisotne. / Foto: Črt Slavec Fantje z vasi so bili v nedeljo najbolj všeč občinstvu.
Saša Pivk Avsec vsakič poskrbi, da na Prazniku glasbe inveselja v Preddvoru program teče nemoteno. / Foto: Črt Slavec
Okušali smo lahko pršut, vina, domači brinjevec, vendar sočešnje najbolj vabile. / Foto: Črt Slavec
Letos smo lahko spremljali kar nekaj različnih folklornihskupin, med njimi tudi FS Borjač iz Sežane. / Foto: Črt Slavec
Ogledali smo si lahko stojnico, kako se kmetice zabavajo vtoplicah. Predvsem smo se nasmejali. / Foto: Črt Slavec
Alenka Brun
P
Miss Universe Slovenije 2009 Mirela Korać odhaja nasvetovni izbor na Bahame v avgustu, postala pa je tudilastnica nove Fieste, kar je zanimivo, saj so misice zadnja leta avtomobile največkrat dobivale le v nekajmesečno uporabo. / Foto: Zaklop
Foto
: Črt
Sla
vec
