ŽUPANOV KOTIČEK

Čista pitna voda

Opazujem pretoke naših potokov inse sprašujem ali je bila njihova gladi-na pozimi vedno tako nizka. Zalogsnega v višjih legah, ki skrbijo za pol-njenje strug v času suše, skoraj ni. Čese bo suho vreme nadaljevalo in ne bopravega pretoka, se bodo tu in tampojavile fekalije, ki so iz naselij spelja-ne direktno v potok.Občinski odlok predpisuje, da je po-trebno pretočne greznice redno praz-niti, da ne pride do onesnaževanjaokolja, najbolj ranljivi so vodotoki.Zato ni čudno, da naša pitna vodapogosto vsebuje fekalne bakterije.Veseli me, da bomo kmalu začeli gra-diti skupno čistilno napravo v Litija-Šmartno, ki bo čistila odpadne vodeiz obeh krajev ter greznične vode izokoliških naselij. Ko bo čistilna na-prava zgrajena, se bomo resno lotiliizvrševanja odloka, saj v nasprotnemprimeru kmalu ne bomo več imelizdrave pitne vode. Že res, da je našaobčina bogata s kvalitetno pitnovodo, vendar ob takšnem mačehov-skem ravnanju, v prihodnosti ne mo-remo pričakovati nič dobrega. Lesami lahko s spoštovanjem sprejetihpravil poskrbimo, da bo naša vodaostala neoporečna tudi za naše za-namce.

Vaš županMilan Izlakar

Med osnovnimi prizadevanji bodo šenaprej: skrb za vid in s tem povezanaproblematika (očala, debelost kot de-javnik sladkorne bolezni), skrb za os-novne potrebe otrok in skrb za enakemožnosti izobraževanja otrok. Da biklubu to čim bolje uspevalo, si bodoprizadevali za povečanje prepoznav-nosti in za povezovanje z lokalnimokoljem. Tako bodo ohranjali stikpreko lokalnih medijev, svoje aktivno-sti pa bodo predstavljali tudi prekosvetovnega spleta in socialnih omre-žij. Da bodo njihove akcija ter priza-devanja učinkovitejša, si želijo pove-čati število članov in s tem tudi obsegdonacij.

Pridobili so si tudi status humanitar-nega društva, tako da bodo upravičenido prejemkov 0,5 % dohodnine. Za -ra di tega apelirajo na posameznike inpodjetja, da jim z izjavo namenijo deldohodnine in tako pomagajo pomočipotrebnim v lokalnem okolju. O prizadevanjih in akcijah Lions klubaLitija bo javnost obveščena iz omenje-nih medijev. V juniju bo tudi v letoš-njem letu Obletnica ustanovitve LKLitija, ki bo združena z dobrodelnimdogodkom. Litijski člani si želijo, da sele-ta čim lepše manifestira na način, kibo osvetlil osnovni smoter, zaradi kate-rega lionizem obstaja: pomagati.

a.š.

Lions klub Litija v letu 2012 Dobrih del ni nikoli preveč, potrebnih pomoči pa je okoli nas tudi vedno precej. Člani Lions kluba Litija s sprejetim načrtom dela za tekoče leto nadaljujejo svojeposlanstvo. Pridobljen je status dobrodelnega društva in s tem upravičenost do0,5 % dohodnine.

Kdo je kdo v litijski inšmarski občini?

Biografski leksikon, ki je nastajal vzadnjih mesecih v Knjižnici Litija senahaja na: www.obrazisrcaslovenije.siDobrodošli so vaši predlogi, dopolni-tve, priporočila, kritike, mnenja nae-naslovu: knjiznica.litija@gmail.com.Hvala!

Potopis Armenija in Gorski KarabahNajmanjša izmed treh kavkaških držav, Armenija, leži ob vznožju Ararata. Jedežela daleč od masovnega turizma s starodavno kulturo in pisavo, zaznamova-na s krvavim genocidom Turkov nad Armenci v začetku 20. Stoletja in posledi-čno izgubi bibličnega »Ararata«. Zelo znana je po armenskem konjaku, števil-nih cerkvicah, prelepi naravi,… Še tako zahteven turist bo ob jezeru Sevan- »ar-menskem morju« odkril res idilične kotičke za oddih. Hrana je slastna, ljudje paprijazni in pozorni. O tem delu sveta vam bo predaval Štefan Rehar na potopi-su v Knjižnici Litija, v torek, 21. februarja, ob 19. uri.

Trije kralji - koledniki iz vrtca Cici -ban, so skupaj z otroci iz skupine Če-belic, v petek, 6. januarja, obiskali pri-jatelje iz drugih skupin, šolarje in g.župana. Zaželeli so jim: »Tristo bla-grov, tristo sreč, naj mine leto brez ne-sreč.« Da se bodo dobre želje vse letoobdržale, so kralji Miha, Gašper inBoltežar pokadili s kadilom in nadvrata s kredo zapisali 20+M+G+B+12.Koledniki s spremstvom so bili spreje-ti z navdušenjem in občudovanjem. Sprikazom kolednikovanja sta vzgojite-ljici sledili cilju, da otroci spoznavajopraznike in običaje v kulturi okolja inse s tem seznanijo z delčkom ljudske-ga izročila. Alenka in Polona

Mladi koledniki

V januarju je otroke iz vrtca iz vrtcaCiciban, skupine Sovice obiskal g. JakaŠubic. Skupaj smo odšli na gozdno do-godivščino in spoznali drob ne skriv -nosti, ki nam jih nudi gozd po zimi.Raziskovali smo led in kaj vse lahko znjim počnemo, izvedeli kako in izčesa nastane. Izdelovali smo šotore inmostove iz palic, se lovili po gozdu,plezali na vzpetine in nizke veje. Vgozdu smo se seznanili tudi s pravlji-čnim svetom škratov, kateri je še po-sebej pritegnil otroke. Raziskovalismo njihova skrita bivališča in jih tudiokrasili.Dogodivščina bo otrokom še dolgoostala v spominu, vzgojiteljice si želi-mo, da bomo še velikokrat del otro-škega sveta tudi mi.

Alenka Zupančič

Gozdna delavnica na Primskovem

KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV V MESECU FEBRUARJUKOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV V MESECU FEBRUARJUDogodek Datum Ura Lokacija

Abonma: NEŽKA SE MOŽI – SNG Drama Ljubljana ČETRTEK 9.2. 19.30 Kulturni center Litija

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku PETEK 10.2. 18.30 Dvorana na Polšniku

Stojnica ob informativnem dnevu SOBOTA 11.2 6.45 Železniška postaja Litija

Pustno zaMaskiranje, ustvarjalna delavnica SOBOTA 11.2 16.00 MC Litija

Skupna pravljična ura: predstava Muca Rozalinda, TOREK 14.2. 18.00 Knjižnica Litija

učenci OŠ Sostro, podružnice Besnica

O spolu, predstavitev nove knjige psihoanalitika in družinskega TOREK 14. 2. 19.00 Knjižnica Litija

terapevta, mag. Romana Vodeba

Zdravstveno predavanje - hipoglikemija SREDA 15.2. 17.00 Zdravstveni dom Litija

Dlani - zaključek razstave s podelitvijo priznanj SREDA 15.2. 18.00 MC Litija

U3: Kulturna dediščina ČETRTEK 16. 2 10.00 KC Litija

U3: Homeopatija, predavanje dr. Glas ČETRTEK 16.2. 17.00 Knjižnica Litija

Stojnica »VSE ZASTONJ« SOBOTA 18.2. 8.00 MC Litija

Otroška matineja: Čisto prava predstava – Gledališče Ku-Kuc SOBOTA 18.2. 10.00 Kulturni center Litija

Multimedijska delavnica: Maya (3D oblikovanje) PONEDELJEK 20.2. 18.00 MC Litija

Potopis: Armenija in Gorski Karabah, Štefan Rehar TOREK 21. 2. 19.00 Knjižnica Litija

Tisk na majice, ustvarjalna delavnica SREDA 22.2. 11.00 MC Litija

Multimedijska delavnica: Maya (3D oblikovanje) SREDA 22.2. 18.00 MC Litija

Multimedijska delavnica: Maya (3D oblikovanje) ČETRTEK 23.2. 18.00 MC Litija

Ura pravljic TOREK 28. 2. 18.00 Knjižnica Litija

Literarni večer v mesecu kulture - predstavitev pesniške zbirke TOREK 28. 2. 19.00 Knjižnica Litija

Petre Jantol, učenke OŠ Litija

Vpis predšolskih otrok v VRTEC CICIBAN za leto 2012/2013

Vrtec Ciciban, Za Povrtmi 6, 1275 Šmartno pri Litiji, Tel.: 01/ 898 73 25e-mail: os.smartnovrtec@guest.arnes.si

Vpis predšolskih otrok v VRTEC CICIBAN za leto 2012/2013Obrazce Vloga za vpis otroka v vrtec Ciciban boste dobili v tajništvu šole

ali na spletni strani vrtca www.os-smartnolitija.si/ciciban, od marca naprej.Izpolnjene obrazce pošljite po pošti ali jih oddajte v tajništvu šole od 15. do 31. marca 2012.

V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca več kot je prostih mest,bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec.

Informativni dan – 8. marec 2011Informativni dan bomo v vrtcu Ciciban pričeli ob 17. uri, kjer si boste skupaj z otrokom ogledali gledališkopredstavo. Po njej si boste ogledali prostore vrtca in dobili želene informacije. Zaključili bomo ob 19. uri.

Osnovna šola Šmartno, Pungrt 9, 1275 Šmartno pri Litiji

VPIS V PRVI RAZRED za šolsko leto 2012/2013Na osnovi ustrezne zakonodaje organiziramo vpis šolskih novincev.

Vpis bo potekal na OŠ Šmartno, kabinet št. 14, pritličje novega prizidka.

Ponedeljek, 13. 2. 2012, od 10. do 13. ure in od 14. do 17.ureTorek, 14. 2. 2012, od 11. do 13. ure in od 14. do 17. ure

Sreda, 15. 2. 2012, od 11. do 14. ure

Vpis učencev podružničnih šol - PŠ Primskovo, PŠ Štangarske Poljane in PŠ Velika Kostrevnicabo potekal na matični šoli.

Vpis je obvezen za otroke, rojene v letu 2006.Dodatne informacije dobite v šolski svetovalni službi, tel: 01/ 89 00 171.

Ravnatelj: Albert Pavli, prof.

V letu 2009 sta občini Litija in Šmartno pri Litiji za naselja Dolgo Brdo, Mamolj, Zagorica in Širmanski hribsprejeli dogovor o skupnem šolskem okolišu. To pomeni, da lahko starši šoloobveznih otrok iz teh naselij

vpišete otroka v 1. razred v OŠ Litija (PŠ Polšnik) ali OŠ Šmartno pri Liitji glede na interes staršev.Vpis na katerokoli šolo izvedete neposredno, brez soglasja druge šole.

Glasilo občine Šmartno pri Litiji - številka 2 - leto izdaje 7 - Februar 2012

2

Tiskani medij Martinov glas je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1024.Medij - glasilo Martinov glas prejemajo vsa gospodinjstva v občini Šmartno pri Litiji brezplačno na dom enkrat mesečno.Glavni in odgovorni urednik: Janez VozelČlani uredniškega odbora: Jože Grdadolnik (tehnični urednik), Karmen SadarIzdajatelj, grafična priprava in tisk: Preprinta d.o.o., Ižanska 318, Ljubljanae-mail: martinov.glas@preprinta.siSedež uredništva: Kidričeva 1, 1270 Litija Tel.: 01/ 899 02 82Naklada: 1700 izvodov

FEBRUAR 2012 • ŠT. 12OBVESTILA OBČINSKE UPRAVE, ZAVODI

Občina Šmartno pri Litiji

Stanovanja GrmačeObčina Šmartno pri Litiji je na podlagi javnega razpisa št. 361-1/2011 zadodelitev neprofitnih stanovanj v najem, sklenila najemne pogodbe z deseti-mi najemniki za neprofitna stanovanja na Grmačah, katera so prevzeli v me-secu oktobru 2011. Za dve garsonjeri, ki sta še prosti, je objavljen nov javnirazpis, ki se izteče 10. februarja 2012, za pet stanovanj pa je občina objavilajavno dražbo za prodajo, ki bo dne 31.1.2012. Načrtovanje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih na podla-gi novele Zakona o kmetijskih zemljiščihNovela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C; Uradni list RS, št. 43/11, vnadaljevanju ZKZ-C) je pričela veljati v juniju 2011. Ta med drugim prinašatudi določene spremembe, ki se nanašajo na načrtovanje določenih objektovna kmetijskih zemljiščih, natančneje pa so opredeljene v 39. členu ZKZ-C.Lokalni skupnosti je na podlagi prej navedenega člena dana možnost, da vdoločenem prehodnem obdobju brez spremembe namenske rabe kmetijske-ga zemljišča z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) načrtujeobjekte, ki so namenjeni neposredno in zgolj kmetijski dejavnosti in so poveljavnih predpisih tudi uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskihstavb. Gre za naslednje objekte:• stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na

kmetijsko zemljišče;• stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vpli-

vov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je trebaizvesti presojo vplivov na okolje;

• stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini ob-močja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razenvinskih kleti in zidanic.

V postopek priprave OPPN so lahko vključene le pobude kmetijskih gospo-darstev, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki urejakmetijstvo, in ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. Za ugotovitev iz-polnjevanja pogojev morajo kmetijska gospodarstva vložiti vlogo z zakonskozahtevanimi prilogami na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no in sicer najpozneje do 31. marca 2012.Pobuda za postopek priprave OPPN s priloženo odločbo ministrstva se natolahko poda na lokalno skupnost (občino) in sicer najkasneje do 31. decembra2012. Na podlagi teh podanih pobud lokalna skupnost prične s postopkompriprave OPPN.Glede na to, da je zadnji rok za oddajo vlog za pridobitev odločb o izpolnje-vanju pogojev kmetijskih gospodarstev 31. marec 2012, pozivamo vse zainte-resirane vlagatelje, da se o dodatnih informacijah pozanimajo na Ministrstvuza kmetijstvo oziroma na Občini Šmartno pri Litiji (kontaktna osebaAndreja Leskovšek, tel: 01/8962-774). Občinski prostorski načrt (OPN)OPN je v svoji zaključni fazi, vendar se še vedno čaka mnenja nekaj ministr-stev, pri čemer je trenutno najpomembnejša uskladitev z Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstva zaradi obilice dela ne pripra-vljajo mnenj v predvidenih rokih, zato je o končanju postopka sprejemanjaOPN težko govoriti. Vsekakor si prizadevamo da bi do jeseni sprejeli izved-beni del OPN-ja in nato v letu 2013 pričeli s spremembami in dopolnitvamitega prostorskega akta. Zato lahko vsak občan, ki je lastnik zemljišča, podarazvojno pobudo za spremembo namembnosti zemljišča. Pobude morajovsebovati vsaj minimalne podatke, ki jih predvideva predpripravljen obrazecin seveda podatke o poteku gospodarske javne infrastrukture in možnostipriključitve nanjo, ki jih najbolje pozna vsak lastnik.Vzdrževanje cestV mesecu decembru je občina pristopila h krpanju udarnih jam na petih ce-stah v občini, na lokalni cesti Razbore – Ježce so bile popravljene bankine, nalokalni cesti Litija-Šmartno pa sta bila sanirana dva najbolj poškodovanajaška.Zimska služba je bila na delu 7 dni. Spluženih je bilo 116 km asfaltnih in43km makadamskih cest, posutih (asfaltne ceste z mešanico soli in peska,makadamske pa s peskom) pa 370 km asfaltnih in 35 km makadamskih cest.

Prav na Polšniku je v soboto, 7. januar-ja potekala predaja Abrahamo vegaključa voditelju letošnje generacijeabrahamov. Ključ je ob podpori prija-teljev in sovrstnikov prevzel Želj koSavič iz Dolskega, ki bo preko letoš-njega leta skupaj z njimi izpeljal vrstozanimivih dogodkov, ki naj bi jih vsajenkrat v življenju opravil vsak Slove -nec. Petdesetletniki se bodo tako sku-paj odpravili na Triglav, udeležili sebodo obiranja oljk in trgatve, odigralibodo nogometno tekmo in se skupajudeležili kolesarskega maratona. Pose -bej simbolen dogodek bo zasaditevsadnega drevoreda in pa skup no praz-novanje 50-letnikov, ki bo potekalo 14.septembra 2012 potekalo v Dolskem. Pri poteku projekta sodeluje Center zarazvoj Litija, saj Abrahamov ključ SrcaSlovenije predstavlja nadgradnjo sode-lovanja med civilno iniciativo in go-spodarstvom, njegova dodana vrednostpa je tudi v izmenjavi znanj ter prilož-nostih za nove ideje in dejavnosti. K sodelovanju pri projektu Abra ha -mov ključ Srca Slovenije ste vabljeniposamezniki iz celotne Slovenije, ki stebili rojeni v letu 1962 in letos praznuje-te okroglih 50 let. Več informacij oprojektu je na voljo na spletni straniwww.srce-slovenije.si.

Ana Savšek, Center za razvoj Litija

Petdesetletniki s plemenitimposlanstvomPetdesetletniki iz vse Slovenije se bodo v letošnjem letu ponovno povezali in sskupnimi močmi zbirali humanitarna sredstva za organizacijo Novi paradoks, kioskrbuje ljudi s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju. Ideja oskupnem praznovanju abrahama s poudarkom na dobrodelnosti je pred štirimi letizrasla iz civilne iniciative Jožeta Kosa iz Polšnika. Od takrat generacije abrahamovvsako leto prispevajo svoj delček k boljši kakovosti življenja na različnih področjih.

Jože Kos in Željko Savič z Aleksandro Gradišek ob predaji Abrahamovega ključa.

Za registracijo te dopolnilne dejavno-sti se odločamo predvsem iz razloga,da bi viške sadja  predelali in na trg po-nudili  kakovosten sok, kis, žganje,sadno vino,  suho sadje, marmelado alikompot. V te namene na našem kme-tijsko gozdarskem zavodu Ljub ljana,organiziramo tudi tečaje, na katerihboste spoznali zakonske pogoje za pri-glasitev predelave sadja, kot dopolnilnedejavnosti na kmetiji, dobili nasvete priureditvi prostorov in spoznali osnovedobre higienske prakse. Poleg naštete-ga pa tudi  številne praktične napotkepri žganjekuhi, pripravi soka, sadnegavina in sadnih shrankov, ki vam bodopomagali odpraviti marsikatero napa-ko pri predelavi.  Posebno pozornostpa na men jamo pri pravi izdelkov zatrg, pakiranju in označevanju, obliko-vanju cen in načinom uspešnega trže-nja in komuniciranja s kupci. Tako de-lavnico smo v lanskem letu novembraorganizirali na Kmetiji Erjavec, kjernam je gospa Mari Erjavec podrobnopredstavila tudi same postopke pripra-ve različnih sadnih izdelkov, prostore vkaterih se predelava odvija in še marsi-kaj. Bili smo prva skupina, ki jo jelahko gostila v na novo urejeni preda-

valnici na kmetiji, katera bo služila zanamene izobraževanj takšnih in pod-obnih ciljnih skupin. V program smovključili tudi strokovnjaka iz Urada zameroslovje, saj na tem področju pred-vsem pri pravilnosti zapisov na izdel-kih, še najdemo napake. Hčera gospeMari, pa je za kmetijo Erjavec razvilablagovno znamko, ki je zelo prepozna-vna. Z ozirom na zahtevnost kupcev, jeto blagovno znamko že posodobila oz.lahko rečemo, da je razvila modernejšorazličico, ki se je dotaknila predvsempotrošnikov višjega ranga zahtevnosti.Med potekom delavnice smo degusti-rali različne sadne dobrote in se takolahko prepričali o kakovosti vseh iz-delkov. Seveda smo na koncu lahkopogledali tudi trgovinico, z različnimiizdelki v ličnih in prikupnih embala-žah. Embalaža pa je, kot vemo, tistapika na i, za katero nam ne sme zmanj-kati izvirnosti in nenazadnje finančnihsredstev. Ta primer dobre prakse semvam izpostavila zato, ker je to enaizmed kmetij, ki imajo jasno začrtanecilje in zelo veliko idej za razvoj še za vprihodnje.Sicer trenutno ni sezona za predelavosadja, če pa se želimo pripraviti na le-

Predelava sadja kot dopolnilnadejavnost na kmetiji Glede na trenutno stanje kmetijstva v Sloveniji je na manjših, mešanih kmetijah, kijih imamo v Osrednjeslovenski regiji veliko, potrebno vedno bolj razmišljati in seusmerjati v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V predelavi osnovnih pridelkov, takodobimo tisto dodano vrednost, ki za nas pomeni večji dohodek. Predelava sadja jeena od dopolnilnih dejavnosti, katero registrirajo predvse nosilci kmetijskihgospodarstev z intenzivnimi ali pa ekstenzivnimi nasadi. Bistvo oz. zdravo jedropredelave sadja, je seveda kvalitetna surovina (se pravi kakovostno sadje). Če je le toekološko pridelano, je to še toliko bolje.

tošnjo jesen, pa je pametno, da s po-stopkom registracije začnemo žesedaj, ko se začenja poslovno leto.Kar se tiče dovoljenega obsega prede-lave, mora kmetija zagotavljati naj-manj 50 odstotkov lastnih surovin,ostali del pa mora izhajati od drugihkmetij.  V primeru večjega izpada le-tine, za kar se šteje, če je pridelekzmanjšan za 30 ali več odstotkov, jepo trebno zagotoviti 50 odstotkovprej navedenih vrednosti. Upoštevatije potrebno tudi priporočene sanitar-no-zdravstvene pogoje glede ureditveprostorov in oseb, ki veljajo tudi pripredelavi živil rastlinskega izvora natradicionalni način. V nečisti prostor-ki del, sodi grobo čiščenje in pranjesadja. V njem naj bo dvodelno pomi-valno korito oziroma bazensko korito,tuš za pranje surovin, odlagalna povr-šina in delovna površina.V čisti del sodijo postopki fine obdela-ve (npr. mletje, rezanje sadja, ), postop-ki konzerviranja (pasterizacija, sterili-zacija, fermentacija) ter polnjenje inpakiranje. V čistem delu so glede narazlične tehnologije predelave  razli-čno urejeni funkcionalno ločeni pro-stori oziroma območja. Oprema inurejenost prostorov je odvisna od teh-nologije predelave. Za sušenje sadjamora biti urejena sušilnica ter prostor,v katerem je možno tudi skladiščenjemanjših količin sadja. Po sebej pa morabiti urejen  tudi prostor za žganjekuho.Tudi tukaj mora biti za pakiranje inskladiščenje izdelkov urejen posebenprostor. Prostor pred objektom naj boprotiprašno obdelan. Vozilo za prevozsurovin in transportna posoda pa mo-rajo ustrezati predpisanim minimal-nim higienskim pogojem.Osebe, ki sodelujejo pri predelavi,morajo izpolnjevati zdravstvene zah-teve za delo v proizvodnji živil inimeti znanje s področja higiene živilin osebne higiene. Ravnati morajo vskladu s HACCP programom oziro-ma smernicami dobre higienske prak-se. Nadzor nad izvajanjem sanitarno-zdravstvenih pogojev opravljajozdravstveni inšpektorji.  Pred prigla-sitvijo dejavnosti je glede ustreznostiprostorov smiselno pridobiti tudi nji-hovo mnenje.Toliko iz vidika tehnologije, seveda paje potrebno dopolnilno dejavnost naj-prej registrirati na Upravni enoti, kjernam izdajo odločbo o registraciji, pri-glasiti na Ajpesu in na davčnem uradiRS. Kdor se odloči za investicijo v ure-ditev prostorov in nakup opreme zauvedbo dopolnilne dejavnosti na kme-tiji, lahko dopolnilno dejavnost regi-

strira že pred prvimi vlaganji v okvirute dejavnosti. To lahko stori zaradi uve-ljavljanja vstopnega DDV in dohod-ninske olajšave za investicije in vodenjeknjigovodstva, ko je mogoče investicij-ske podpore vključiti v načrtovanje raz-voja dejavnosti. Vlogo za registracijodopolnilne dejavnosti je v takem pri-meru potrebno poslati na Ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoRS (MKGP), Dunajska 58, 1000Ljubljana.V končni fazi je potrebnovsako dopolnilno dejavnost prijaviti naMKGP. Za predelavo živil rastlinskegaizvora še na  inšpektorat za kakovost

živil. Dejavnost se lahko začne opra-vljati šele, ko je priglašena na upravnienoti in so izpolnjeni vsi pogoji, ki jihza to dejavnost določajo področnipredpisi. Kar se tiče obdavčenja in vo-denja knjigovodstva za dopolnilne de-javnosti, lahko vse podrobnejše infor-macije dobite na izpostavi KSS Litija.Upam, da sem s tem prispevkomkomu pripomogla k hitrejši odločitviza registracijo dopolnilne dejavnostipredelave sadja na kmetiji, kar je biltudi moj namen.

Sonja Zidar Urbanija, svetovalka zaKDD na izpostavi KSS Litija

Udeleženci so lahko na delavnici tudi sami čokoladirali suho sadje. Njam, je bilo okusno!

JAVNI ZAVODI, DRUŠTVA, SPOMINI IN ZAHVALEFEBRUAR 2012 • ŠT. 2 3

Na tradicionalnem sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je Javni zavodBogenšperk tudi to leto predstavljal turistično in kulturno ponudbo Valvasor -jevega gradu in občine Šmartno pri Litiji. Na razstavnem prostoru RegijeOsrednja Slovenija, ki pod okriljem Turizma Ljubljana povezuje 26 občin, smose predstavljali v nedeljo, ko so bili rdeča nit predstavitve gradovi in jame. Na novinarski konferenci, ki je potekala 26. 1. 2012 na sejmišču, so predstavnikiRegionalne destinacijske organizacije (RDO) Osrednja Slovenija poudariliidentiteto ter ključno prednost regije, ki predstavlja edinstven preplet kreativneurbanosti prestolnice in privlačne avtentičnosti zelene okolice. Glavna stičnatočka skupnega regijskega nastopa je bil dvonadstropni avtobus Veseli Janez.Avto bus, ki je v slovenskem prostoru že precej prepoznaven, je že jeseni 2011 nagrad Bogenšperk pripeljal prve goste.

Ko zapremo zadnji list na koledarju,nastopi čas za pregled naših dejanj vminulem letu. Tako smo tudi pri litij-skem pihalnem orkestru zaključilileto s tradicionalnim novoletnimkon cer tom ter se pri tem ozrli 12 me-secev nazaj.V letu 2011 je imela naša godba 76vaj ter 16 nastopov. Nekateri od na-stopov so postali že tradicionalni inna njih sodelujemo že vrsto let. Mednjimi naj omenimo sodelovanje naobletnici posvetitve nove cerkve vLitiji, igranje na župnijskem dnevužupnije Litija (ustanovljena je bila1936) in nastop ob občinskem praz-niku občine Litija. Tu sta še prvomaj-ska budnica in komemoracija obdnevu spomina na mrtve, ki potekatatudi v Šmartnem. Godbenike so vpreteklem letu razveselila tudi vabilana igranje ob okroglih obletnicah trehjubilantov, prijateljev godbe. Pred -vsem pa smo ponosni na sodelovanjena zlati poroki Cilke in LojzetaKralja, ki sta se za to priložnost skupajz družino vrnila v poročno cerkev izLondona v Kanadi.Prisotni smo bili tudi na proslavi naJančah ter na startu Levstikove poti.Vse bolj pestro je tudi sodelovanje zGlasbeno šolo Litija-Šmartno. Takosmo lani člani godbe pomagali pri iz-vedbi dveh nastopov pihalnega orke-stra GŠ predvsem z inštrumenti, zakatere med učenci (še) ni dovolj zani-manja. Da bi se mladi glasbeniki boljseznanili z načinom dela v »pravem«orkestru, pa jih povabimo k sodelova-

nju na dveh največjih projektih litijskegodbe. Na ta način so se nam v zad-njem letu pridružili štirje mladi tro-bentači, ki si pri nas pridno nabirajoizkušnje za nadaljevanje svoje glasbe-ne poti.Navada je, da na letni koncert ob za-ključku spomladanske sezone vabimodomače soliste in skupine. Tako so senam na koncertu 15. aprila polegučencev glasbene šole pridružili pevcimoške vokalne skupine Lipa. Pred -sta vili so se s tremi samostojnimi pe-smimi, v treh pa so združili moči sčlani godbe. V veselje nam je bilo, daso bile vse izvedene skladbe dela slo-venskih avtorjev.25. avgusta je orkester sodeloval na li-tijski prireditvi »Slovo poletju«. Bilismo počaščeni, saj so nas k sodelova-nju povabili člani prekmursko cigan-ske zasedbe Halgato band. Pripravasedmih skupnih skladb je bila za nasprecejšen izziv, kajti zvokovno smo seposkušali čim bolj približati njihove-mu načinu izvajanja skladb. Zato so senam pri izvedbi skladb pridružili članitamburaškega orkestra iz Šmartnega.Kljub temu, da je romski melos našimušesom tuj, so bili člani ansambla, poodzivih sodeč pa tudi obiskovalci znašo izvedbo zadovoljni.Številni poslušalci pričajo o tem, da jetradicionalni novoletni koncert pravizaključek »veselega decembra«, v kate-rem ima svoje nastope večina domačihkulturnih skupin in ki so vsi dobroobiskani. Za razliko od letnega kon-certa, kjer poskušamo izvajati skladbe

Pihalni orkester Litija v letu 2011 bolj resnega karakterja, pa je predno-voletni nastop zabavno obarvan.Letos je bil gost na koncertu EnzoHrovatin, predvsem srednji generacijipoznan kot pevec »Fara onov«. Ob sa-mostojnem nastopu je s spremljavoorkestra zapel še tri zimzelene melo-dije omenjene skupine v priredbimlade skladateljice Helene Vidic, kise je godbenikom pridružila tudi priizvedbi. Za odlično opravljeno delo seji še enkrat iskreno zahvaljujemo. Dapa ne bi bilo prelepo, pa nam jo je priizvedbi omenjenih skladb nekolikozagodel »zvokovni škrat«.Na koncertu sta se kot solista predsta-vila še trobentač Gašper Namest nik vskladbi »Nobody knows« in To mažHostnik na kovaškem nakovalu v»Amboss polki«. Z naborom skladbdružine Strauss ter Paula Linckeja pasmo poskušali pričarati delček vzdušja,ki smo ga deležni na novoletni dan obprenosu koncerta z Dunaja. Seveda patudi letos ni šlo brez Božička, ki nas jeobiskal na poti domov, pa je kljubutrujenosti od deljenja daril pridnimotrokom še lahko oddirigiral »Korač -nico Radetzky«. Ob odličnem pove-zovanju Boštjana Poglajna Pugyjasmo s tem nastopom uspešno zaključi-li tudi 112 leto delovanja PO Litija.V letošnjem letu bomo poskušali šeokrepiti sodelovanje z domačimi dru-štvi, prav tako pa pridobiti še kakšnegamladega glasbenika za sodelovanje vorkestru. Seveda pa bomo nadaljevalitudi z iskanjem novih prostorov za de-lovanje, pri čemer nam bo vsaka pomočzelo dobrodošla. Vsem občanom želi-mo v letošnjem letu vse najlepše inobljubljamo, da se bomo za to potrudilitudi mi po svojih najboljših močeh.

Po zelo aktivni jeseni, pričetkom zimese življenje v domu vrača v ustaljenepoti. Praznovanje 65. letnice doma sepočasi končuje, v januarju smo si ogle -dali filmske posnetke praznovanj, natopa so nas razveselili Zagriški fantje ssvojim nastopom. Vsako leto nas v ja-nuarju obiščejo pevci pevskega zboraSončni žarek iz Šentvida pri Stični,tako je bilo tudi letos. Prostovoljkigospe Ana in Breda Mer čon sta namskupaj s prijateljicami pripravile zani-mivo glasbeno popoldne z igranjemna nenavadne inštrumente. Z novim letom smo pričeli z izvaja-njem nove dejavnosti in sicer storitva-mi pomoči na domu. Pomoč na domuv obliki socialne oskrbe je namenjenaupravičencem, ki imajo zagotovljenebivalne in druge pogoje v svojem bi-valnem okolju,zaradi starosti, invalid-nosti in kronične bolezni pa se ne mo-rejo oskrbovati in negovati sami, nji-hovi svojci pa take oskrbe in ne zmo-rejo ali zanju nimajo možnosti. Gre zarazlične oblike organizirane praktičnepomoči in opravil, s katerimi se upra-vičencem vsaj za določen čas nadome-sti potrebo po institucionalnem var-stvu v zavodu, drugi družini ali v drugiorganizirani obliki. Storitev pomočina domu obsega: pomoč pri temeljnihdnevnih opravilih, gospodinjsko po -moč in pomoč pri ohranjanju social-

nih stikov. Do storitev socialne oskrbeso upravičene osebe, ki potrebujejonajmanj dve opravili iz dveh različnihsklopov prej navedenih opravil.Izvajalci storitev socialne oskrbe nadomu so za svoje delo strokovnouspo sobljeni, njihovo delo vodi innadzoruje vodja oz. koordinatorkastoritve. Čas posameznega obiska nikrajši od 30 minut, kar je najkrajšaobračunska enota za plačilo storitev.Neposredno izvajanje storitve nadomu upravičenca se lahko izvaja vsedni v tednu, največ 4 ure dnevno innajveč 20 ur tedensko. V storitev so-cialne oskrbe na domu ne sodijo opra-vila, ki niso v neposredni zvezi z upo-rabnikom storitve in njegovim najož-jim življenjskim okoljem. Osnov nacena storitve na uro za uporabnika je3,80 EUR-a, storitev do polne cenesubvencionira občina Šmartno priLitiji. Vse dodatne informacije lahkodobite osebno vsak delovni dan od 8.do 13. ure, ob ponedeljkih pa od 8. do12. ure in od 14. do 16. ure. Lahko panas pokličete tudi po telefonu na šte-vilko 890-01-03, 890-01-06 ali 890-01-99 ali pa nam pišete na e-naslov:tisje@ssz-slo.si ali leonida.razpotnik@ssz-slo.si.Več informacij: www.dom-tisje.comali pokličete na tel.: 01/890-01-00.

Leonida Razpotnik

Novice iz Doma Tisje

Grad Bogenšperk na sejmuAlpe-Adria

Slovenija je bila na sejmu predstavlje-na po regijah in sicer: Gorenjska, Os -red njeslovenska, Goriška, Sma ragd napot, Obalno – kraška, Not ranj sko –kraška, Jugovzhodna Slove ni ja, Spod -nje posavska, Zasavska, Sa vinjska, Po -dravska in Pomurska.Med Osrednjeslovenske turističnezanimivosti spada tudi turistična po-nudba Jablaniške doline, ki jo je nasejmu promoviralo Društvo za razvojpodeželja LAZ na skupnem prostoruTuristične zveze Slkovenije. Posebenpoudarek je bil na promociji dveh pri-reditev: letos že 9. pohodu po obron-kih Jablaniške doline, ki bo 31. marcain Dnevu jagod in špargljev, ki bo naBregu 27. maja. Za obe prireditvi jebilo zanimanje, zato je bilo razdelje-no veliko promocijskega gradiva.Obiskovalci so bili navdušeni nadorehovimi štrukelci, grozdnim sokom

in suhimi slivami. Poleg promocijeprireditev v Jabla niški dolini, so se nasejmu predstavile tudi kmetije s po-nudbo iz Jablaniške doline. V petek in nedeljo se je predstaviladomačija Paternoster iz Brega priLitiji, ki je ponudila odlične izdelkeiz domače sirarne. Največ zanimanjaje bilo za sire za žar, ki so jih na raz-stavnem prostoru tudi pripravljali zadegustacijo.V soboto se je prestavila kmetija Pr’Janez iz Gradišča, s ponudbo čajev,zelišč, čajnih mešanic. Obiskovalci soradi poskusili naravni grozdni sok. Ga. Vera Videc iz Brega pri Litiji jeponudbo popestrila z dobrimi doma-čimi piškoti, flancati in kvačkanimiizdelki.Zanimanje za prireditve, predvsem zapohode po neokrnjeni naravi se iz letav leto povečuje. Na splošno me nim,

DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ

Jablaniška dolina na sejmu Sejem Alpe-Adria Turizem in prosti čas je tudi letos odprl svoja vrata v času od 26. do29. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu se je na 9000 m2

razstavnih površin predstavilo 300 ponudnikov turističnih storitev iz 11 držav in 20navtičnih podjetij.

da obiskovalci na sejmu predvsemzbirajo ponudbe, promocijski mate-rial in degustirajo vse vrste dobrot, kijih na sejmu ne manjka. Tudi v prihodnje je treba nadaljevati zudeležbo na sejmu, saj je promocija,navezovanje stikov in povezovanje zdrugimi društvi in razstavljavci zelopomembno za razvijanje in vključe-vanje Jablaniške doline v širši sloven-ski prostor.

Pavla Rozina

Včasih mi kakšen starejši človek pri-poveduje, kako so mu v rani mladostistarši velikokrat govorili: «Če padekruhek ti na tla, poberi in poljubi ga.«Težki časi so bili, ljudje so živeli v po-manjkanju, znali so ceniti hrano, kruhje bil zanje vrednota.Tudi danes živimo v težkih časih,marsikdo mora skrbno obrniti vsakevro, da preživi. Gotovo se boste stri-njali z mano, da kruh, ki je eno našihosnovnih živil, ni poceni. V marsika-

Razmišljanjeo kruhu

teri družini ga pečejo sami, pa nesamo zato, da po hiši in stanovanjuprijetno diši, pač pa tudi zato, da stem prihranijo kakšen evro. Verja -mem, da je za veliko ljudi kruh ševedno vrednota. Mar res?Žalosti me, ko mi ljudje pripovedujejo,koliko pekovskih izdelkov konča venem od zabojnikov za biološke od-padke pri blokih na Bartlovi ulici, patudi drugje po občini. Nam gre res takodobro, da se lahko norčujemo iz hrane?Ne nam kruh ostane, bi ga lahko odda-li ljudem, ki imajo domače živali. Naj končam z mislijo slavnega dra-matika Williama Shakespeara: »Kdorkruh prezira, drobtine z mize pobira.«

Stane G.

Muca RozalindaV februarju bomo ponovno pripraviliskupno pravljično urico s predstavo.V goste bodo prišli učenci OŠ Sostro,podružnice Besnica, pod mentor-stvom Maje Sveršina Dobravec. Za -igra li bodo zgodbo o drugačnosti, oMuci Rozalindi. V družini s samimičrnimi mačkoni se rodi rdečedlakaRozalinda. Starša sta zgrožena, ker setudi obnaša drugače. Namesto, da bimiške lovila se raje z njimi igra,…Kako se konča zgodba o drugačnimuci Rozalindi boste izvedeli v torek,14. 2. ob 18. uri v Knjižnici Litija.

Ob nenadni in boleči izgubi

MARTINE ULČARrojene BUČAR

(27.9.1934 - 13.12.2011)

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje,bili z nami v težkih trenutkih ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi župnikoma, g. Janezu Kvaterniku

in g. Cirilu Oražmu, za lepo opravljen pogrebni obred.

Vsi njeni

ZAHVALA

0122012

Lep, hladen in kratek zimski dan,

a tragično zaznamovan je bil,

ko utihnil je tvoj glas

in za vedno si odšel od nas.

Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in ata

STANISLAVA JEREBA st.(1933 - 2011)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovanocvetje in sveče. Hvala Lovski družini Šmartno za organizacijo pogrebne slovesnosti, lovskim kolegom iz

drugih družin in njihovim praporašem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter g. Milanu Povšetu zaposlovilne besede. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, osebju Zdravstvenega doma Litija in

osebju Doma Tisje za skrb in nego v zadnjih mesecih njegovega življenja

Žalujoči: žena, sinova in hčerki z družinami

ZAHVALA

0222012

FEBRUAR 2012 • ŠT. 24 VZGOJA IN ŠOLSTVO, JAVNI ZAVODI

Čarobnost trenutkaV februarju, mesecu kulture bomo predstavili mlado pesnico, Petro Jan tol , ki jeučenka devetega razreda Osnovne šole Litija. V decembru je izšla njena prvapesniška zbirka Ča robnost trenutka. V svojih 19 pesmih mlada pesnica razmi-šlja o vsakodnevnih tegobah najstniškega sveta, od šolskih peripetij, pretkano-sti, zvijačnosti in uporništva najstnice, do soočenja z najmogočnejšo silo nasvetu – ljubeznijo oziroma prvotno zaljubljenostjo, ko »lebdimo nad tle mi s pra-zno glavo« in se vedemo kot bolniki. Za kulturni program bo poskrbela OŠLitija, srečanje z mlado pesnico bo 28. 2. ob 19. uri, v Knjiž nici Litija.

O spoluAvgusta lani je svojo peto knjigo izdalteoretski psihoanalitik, Roman Vo -deb. V knjigi je vzel v precep teorijospolov v povezavi s feminizmom insodobnimi, emancipiranimi ženska-mi oz. »moškinjami«, kot jim sampravi – torej temo, ki jo v svojih pri-spevkih občasno predstavlja v kolum-nah in na predavanjih. Freuda je začelbrati v 2. letniku srednje šole, to jebilo leta 1979. Najprej ga je bral,potem študiral, sedaj ga dopolnjuje innadgrajuje. Že za svoji knjigi Športskozi psihoanalizo ter Interpretacijašporta je dejal, da bi ju napisal žeFreud, če bi bil šport takšen družbeniin psihološki fenomen kot danes. Zaknjigo O spolu pa je na hrbtno stanzapisal, da gre za knjigo, ki je Freud šeni mogel napisati ( Janez Rugelj pa biji ploskal). Roman Vodeb bo zadnjoknjigo, O spolu predstavil 14. 2. 2012ob 19. uri, v Knjižnici Litija.

Aktualni razstavi v obeh galerijahV galeriji litijske knjižnice so naogled slike Vladimirja Garantinija.Na odprtju razstave je predstavil tudizadnjo pesniško zbirko, Romanja vneznano. V šmarski knjižnici pa so naogled slike Berte Flisek iz Šmartnegapri Litiji. Na pri samostojni razstavinam predstavlja svoja dela v oljni teh-niki, prevladujejo motivi iz narave.Razstava bo na ogled do marca letos.

Aleksandra Mavretič

Z odprtjem svoje 1. samostojne sli-karske razstave z naslovom »Narava«,nam je dovolila vstopiti v njen svetpreživljanja prostih trenutkov natrpa-nega vsakdanjika, ki ga kot policistkatudi doživlja. Začetki risanja segajo vnjeno otroštvo, skozi čas pa je izobli-kovala svoj čut in ljubezen do risanjain slikanja, kateremu se sedaj posveča.Poskusila je več različnih tehnik, naj-bližji sta ji slikanje v oljni tehniki in zakrili. Kot sama pravi je njeno slikar-sko ustvarjanje predvsem iz veselja,užitka in zadovoljstva, navdihe panajde v lepotah narave in v vsem, karje z njo povezano. V zadnjih 15 letihnjenega ustvarjanja se je nabralo prek100 različnih del; mnoga dela so ženašla svoj prostor na stenah pri prija-teljih, znancih in ljudeh, ki prisegajona umetniški pridih narave. Sloves -nega odprtja, katerega je povezovala

Slikarska razstava Berte FlisekProste trenutke našega vsakdanjika lahko preživimo na različne možne načine; kakobogato jih preživlja naša občanka Berta Flisek, pa nam je predstavila v četrtek 19.januarja v Galeriji šmarske knjižnice.

Vrtec Ciciban iz Šmartnega se ženekaj let vključuje v program  promo-cije zdravja v vrtčevskem okolju.Projekt »Zdravje v vrtcu« poteka podpokroviteljstvom Zavoda za zdrav-stveno varstvo Ljubljana. Naš vrtec siže nekaj let prisluži tudi nalepkoZdrav vrtec. Dve strokovni delavkivrtca se redno udeležujeta izobraže-vanj za promocijo zdravja, ki jih orga-nizira Zavod. V letošnjem letu je našardeča nit gibanje »Gibam jaz, gibaš ti,zdravi smo mi vsi«. V skupinah celoleto potekajo različne aktivnosti, kiotrokom oblikujejo in utrjujejo razli-čne vrednote. Prav tako pa je pomem-ben dejavnik tudi zdrava prehrana,zlasti iz domačega okolja, vsakodne-vno uživanje sadja in pitje dovolj te-kočine. Otroke in starše želimo s temprojektom osvestiti o pomenu zdrave-ga in varnega načina življenja. Vsi siželimo biti zdravi, zato že v vrtcuskrbimo, da ne zbolimo! V vrtcu setrudimo, da otrokom zagotavljamoustrezno bivalno okolje in ostale raz-mere za zdrav in varen razvoj. Za dvigimunske odpornosti lahko največ sto-rimo ravno v predšolskem obdobju. Saj poznate rek: »Kar se Janezek na -uči, to Janez zna.«V mesecu januarju smo strokovne de-lavke vrtca s pomočjo medicinske se-stre Romane Jerele – sestre Bebe izZdravstvenega doma Litija naredileše nekaj več. Ves mesec smo v vse de-javnosti intenzivno vključevale aktiv-nosti za ohranjanje in krepitev zdravjater pozitivnega odnosa do narave.Dejavnosti, ki so potekale s sestroBebo so se otrokom gotovo še boljvtisnile v podzavest. Skupaj z njo sootroci spoznavali, kako poteka siste-matski pregled pred vstopom v šolo inrazložila je, katera je zdrava in urav-notežena hrana in kateri prigrizki sozdravi, skupaj so kopali in oblačili do-jenčke, prikazala je pravilno umivanjerok in zob, pravilno pihanje iz nosu,kako se pravilno kiha in kašlja, da sene raztrosijo bacili, povedala je, kolikočasa otroci lahko gledajo televizijo aliso pri računalniku, da se je potrebno

Zdravje v vrtcu

primerno obleči glede na letni čas invreme, da je nujno potreben dovoljdolg počitek in ne nazadnje, kako po-membno je vsakodnevno gibanje inbivanje na svežem zraku. Medtem sobili otroci ves čas aktivni, v vrtec soprinesli zobne ščetke in pasto in sipod njenim nadzorom umili zobe, patudi roke. Nekaj skupin pa bo odšlo šek zobozdravniku na ogled ambulante.Ostale dejavnosti so vključevale jutra-nje gibalne minute, obiske telovadni-ce, krajše sprehode in bivanje na igriš-ču. Posebnost pa je bil ogled dvehvzgojno-izobraževalnih lutkovnih fil-mov »Ostal bom zdrav« in »Dobilibomo dojenčka«, ki sta na svoj načinotrokom približala, kaj je zdravo in kajnezdravo. Otroci se radi igrajo v ko-tičkih »zdravnik« in »lekarna«, ogle-dujejo si poučne knjige in poslušajopravljice na temo zdravja, delavkevrtca pa jim pripravljamo pogoje zaigro, poskrbimo za vsakodnevno pre-zračevanje in čistočo. Otroci si prido-bivajo izkušnje in vzorce vedenja, ki sodota za vse življenje. Veliko zaslugo zavse to nosi naša dolgoletna sodelavkasestra Beba, ki se ji ob tej priložnostiše enkrat prijazno zahvalimo v imenuvseh nas delavk, otrok in staršev. Vsiskupaj si želimo, da otroci zdravi,vedri in nasmejanih lic redno prihaja-jo v vrtec.In še nauk za odrasle: Človek, ki si nevzame čas, da poskrbi za svoje zdra-vje, je kot mehanik, ki ne poskrbi zasvoje orodje. (španski rek)

Agata Lambergar, dipl. vzg.

Pri Treh kraljih na Pohorju je v začet-ku januarja potekala že tradicionalnašola v naravi za učence šestih razre-dov naše šole. Ravno prav snega inlepo vreme sta pripomogla k dobre-mu vzdušju in učenci so se vrnilidomov z zanimivimi doživetji.Nekaj utrinkov si lahko preberete vnadaljevanju.

Najbolj smešen dogodek se je zgodil,ko sem se peljal na vlečnici skupaj zŽanom. Ko sva se peljala navzgor, seje Žan začel nagibati in kar naenkratme je po nesreči porinil z vlečnice. Kosem padel, se mi je smuča zataknila zaŽanovo in oba sva zgrmela proti veli-kanskemu kovinskemu stebru. Žan jevanj priletel s čelado, jaz pa z nogami.Začela sva se smejati. Sezula sva pan-carje in se odpravila nazaj k vlečnici.Ko sva se namestila, sva bila prepriča-na, da ne bova več padla. Tako sva sepeljala in naenkrat je Žan spet padelin me povlekel za sabo. Ko sva kon-čno prišla dol, se je učiteljica Špela je-zila in nama rekla, da nisva v linapar-ku. Potem sem šel na vlečnico zDomnom in vse je bilo v redu. Drugi najboljši dogodek je bil, kosmo tekmovali v teku na smučeh.Sandi me je prepričeval, da ne moremosvojiti medalje. Ampak ko smo po-slušali rezultate, sem ravno jaz osvojilzlato medaljo. Bil sem zelo ponosen

Jan Martinčič

V petek zjutraj smo vstali, hitro po-zajtrkovali in se šli obleč za smučanje.Celo dopoldne smo vadili za tekmo,ki je bila popoldne. Vsi smo se medtednom veliko naučili. Vedeli smo, dabo tekma zelo težka. V dom smo šlina kosilo in se pri mizi pogovarjali,kdo v skupini bo najboljši. Imeli smoveliko časa, da smo se spočili zatekmo. Prišel je čas, ko smo morali

Utrinki iz zimskešole v naravi

po kazati svoje znanje. Progo sta po-stavila ravnatelj Albert Pavli inBoštjan Pogač. Bili smo živčni instrah nas je bilo, da ne bi padli. Kosmo prevozili progo, nam je odlegloin smo čakali na razglasitev rezulta-tov. Prišli smo v dom in pomalicali.Sledila je generalka za zaključni večer.Tam so tudi razglasili, kateri smo bili.Jaz sem bil drugi.

Nik Ponebšek

V sredo smo se po zajtrku odpravilismučat, Jaz sem bila v prvi skupini.Naš učitelj je bil Boštjan. Imeli smo sezelo dobro. Večinoma smo se pripra-vljali na petkovo tekmo. Sledilo je ko-silo.Po kosilu pa … tek na smučeh. Z uči-teljem smo odšli po smučke in palice.Jaz si smuči še natakniti nisem znala.Potem je bil šele problem! Za začeteksmo morali hoditi nekaj krogov.Smuči so mi zelo drsele. Sledil je prvipadec, nato drugi in še vsi ostali. Čezčas mi je šlo že bolje, vendar se padcevše vedno nisem znebila. Smuči so miše vedno drsele. Kasneje smo imelikratko štafeto. Bila sem prva na vrsti.Na začetku sem nasprotnika še doha-jala, potem pa … je sledil padec.Nasprotnik me je prehitel in mojaskupina je bila v zaostanku. Zgubilismo. Mene je vse bolelo od padcev inželela sem iti čim prej na malico.

Ema Justin

Dogodek, ki mi je najljubši, se mi jezgodil v petek. Ko smo prišli na smu-čišče, so nam povedali, da bo popol-dan ob treh tekma v veleslalomu. Vsismo se zelo veselili. Malo smo šli ševadit. Z vlečnico smo se peljali na vrhsmučišča in se spustili. Bilo je zelo za-bavno in ura je bila že toliko, da smomorali v sobe in nato na kosilo. Pokosilu smo se še enkrat, tokrat zad-njič, odpravili na smučišče. Zelo semse veselil. Šli smo pogledat progo. Biloje zelo strmo. Ko sem se spustil, semzelo odlično zavijal. Vedel sem, dasem dosegel dober čas. Potem smomorali na progo še enkrat. Drugičsem bil še hitrejši. Povedali so nam, da

bo zvečer razglasitev rezultatov. Kotbi mignil, je bil pred vrati večer. Vsismo bili zelo nervozni. Osvojil semtretje mesto. Bil sem zelo vesel, kersem vedel, da dobro smučam.

Žan Zupančič

V četrtek zvečer smo imeli kviz ošportu. Tekmovali smo a, b in c ra-zred. V našem razredu smo tekmovalijaz, Ema, Tim in Andrej. Na začetkusmo bili zelo slabi. Na koncu pa smobili odlični. Bili smo prvi.Predzadnji dan smo imeli zaključnivečer. Lahko smo peli, plesali, igraliskeče ali pa repali. Naša soba, ki se jeimenovala Scarry room, je pripravilaskeč o fini teti in tatičih. Dobro smose odrezale. Razdeljene smo bile povlogah. Dolores je bila fina teta, jazsem bila njena nečakinja, Sara je bilamoja prijateljica, Urška in Jerneja pasta bili tatiča. Na zaključnem večerusmo imeli tudi podelitev medalj zasmučanje. Dobila sem zlato medaljo.

Zala Petrič

Ko sem bil prvič na smučeh, sem mi-slil, da bo težko, a kmalu sem se naučilsmučati. Na Treh kraljih se mi je naprogi brez vlečnice zdelo zelo strmo, ako sem prvič šel na vlečnico do vrha,sem spoznal, da to ni nič. Kmalu semse naučil dobro smučati in vrsto jeprišla tekma.Kar hitro sem se spuščal v veleslalomuin bil sem četrti. Ko sem bil prvič na tekaških smučehsem padel. Tudi kasneje se padci nisohoteli nehati. A na tekmi nisem pa -del. Zelo hitro sem tekel in dobil sre-brno medaljo za drugo mesto. Zelosem bil vesel.Naša soba se je imenovala Tihotapci,zato smo za spoznavni večer pripraviliskeč, v katerem smo v kovčku tihota-pili človeka. Za zaključni večer pa smoodigrali skeč, pri katerem smo tihota-pili kokakolo, zato smo v kovček spra-vili vse steklenice kokakole in bilo jihje približno trideset. Potem smo zape-li pesem, jaz pa sem zaigral na harmo-niko tako, da sme sedel na njej.

Andrej Selan

Aleksandra Mavretič, se je udeležilopreko 60 obiskovalcev; sorodnikov,prijateljev, znancev in občanov, vspremljevalnem kulturnem programupa sta večer popestrila za klaviatura-mi Nika Košir in na kitari Bertin sinBenjamin. Razstava bo na ogled tudiše v februarju.Zagotovo ima vsakdo od nas kakšentalent, ki ga razvija v prostem času insi krepi svojo osebnost. Škoda je, šeposebej če govorimo o ljubiteljskemdelu, da gredo dela in spomini v po-zabo, zato je prav da tako kot Berta,pokažemo širši javnosti svoja znanja,sposobnosti in vrline in naš skupnivsakdanjik bo zagotovo lepši.

Uroš Pušnik

DRUŠTVA, ŠPORTFEBRUAR 2012 • ŠT. 2 5

Članska ekipa se pripravljana nadaljevanje sezoneMesec januar tradicionalno pomeni priprave članske ekipe na nadaljevanje sezone.Ekipa se je po novoletnih praznikih že 3. januarja zbrala v dvorani in pričela skondicijskimi treningi. Trener Jaka Keše je lahko računal na vse igralce, ki so leto2011 končali.

Pa se je končno začela tako pričako-vana atletska sezona 2012. Po 3 me-secih težkih bazičnih treningov, je leprišla prva dvoranska tekma 14. 1.2012 v Ljubljani.Tekmo troskoka smo vzeli bolj z re-zervo, saj je začetek januarja obdobjev katerem šele razvijamo hitrost ineksplozivnost. Tekma je potekala vsproščenem vzdušju, saj je bila to zavse bolj kot ne prva tekma v letošnjisezoni. Iz skrajšanega zaleta sem do-skočil pri 14,82m, ter zmagal.Že naslednji teden 21. 1. 2012, pa nasje pot vodila na Dunaj. Res prekrasnaatletska krožna dvorana o katerilahko v Sloveniji samo sanjamo. Tudiv to tekmo smo šli še bolj z rezervo,konkurenca pa je bila zelo raznolika.

Martin začelsezono z dvemazmagama

Sotekmovalci so bil iz Avstrije, Češketer Madžarske. Tokrat je moj najdaljšiskok meril 14,78m, kar je bilo dovoljza zmago.Z obema tekmama sem kar zadovo-ljen, saj so moji skoki konstantni, karje dobra napoved za naprej. Veliko botreba popraviti še v tehniki. Seveda pase forma stopnjuje na konec februar-ja, saj bo državno dvoransko prven-stvo 25.2.2012 v Celju. Do takrat panas še čaka, kar nekaj manjših mitin-gov pri nas ter v tujini.

Proti koncu meseca januarja je član-ska ekipa odigrala tudi štiri prijatelj-ske tekme. Izkupiček tekem sta dvaporaza in dve zmagi. Zmagi so Šmar-čani zabeležili proti RD Ribnica Rikohiše (36:30) in RK SVIŠ (39:24), po-raza pa sta prišla proti RK TrimoTrebnje (30:33) in RK Sevnica(30:36). Ekipa na nobeni tekmi ni bilakompletna, saj se nekaj igralcev ubadaz poškodbami, trener Jaka Keše papričakuje, da bodo do uradnih tekemnared. V mesecu februarju bo članskaekipa RD Šmartno Herz Factorbanka odigrala kar šest tekem v 1.NLB Leasing ligi. Domače tek mebodo na sporedu 1. 2. (RK GorenjeVelenje), 11. 2. (RK Krško), 25. 2. (RKJeru zalem Ormož) in 29. 2. (RK Ma -ribor Branik). Vse tekme se bodoigrale v Dvorani Pungrt v Šmartnemob 19. uri.Drugi del sezone so začele tudi mlaj-še selekcije. Naši dve najuspešnejši se-lekciji starejših dečkov (letnik 1997 in1998) sta začeli polfinalni ligi, ter seborita za naslov državnega prvaka.Ekipa letnika 1997 je zabeležila dvaporaza, ekipa letnika 1998 pa zmagoin neodločen izid, ter dobro začelanadaljevanje prvenstva.V mesecu januarju smo se udeležilitudi tradicionalnega Goršičevega tur-nirja v mini rokometu v Celju, kjersmo nastopali s tremi ekipami (letnik2001, 2002 in 2003). Fantje so na tur-nirju odlično nastopili, ter dosegliskupaj trinajst zmag v trinajstih tek-mah in odšli proti domu neporaženi.Vse bralce vabimo, da si ogledatečimveč zanimivih tekem, ki prihajajov februarju in naslednjih mesecih.

RD Šmartno HFB

Vzhodna liga je tekmovanje v težav-nostnem plezanju, ki ga sestavlja 5tekem. Na vsaki tekmi je v konkuren-ci okrog 200 mladih tekmovalcev, kinastopajo v petih starostnih kategori-jah. Zamisel prvenstva je približatinajmlajšim plezalcem, tistim ki se šeniso srečali z veliko tekmovanji, tek-movalno vzdušje ne glede na njihovoplezalno znanje in sposobnosti. Pred -nost vzhodne lige je v tem, da v tek-movanju plezajo ločeno tekmovalci,ki ne nastopajo na državnem prven-stvu in tekmovalci, ki že nastopajo na

državnem prvenstvu. Na tovrstnihtekmah se pleza na “flash” (varovanjez vrha in predhodno demonstracijoplezane smeri), tekme pa se lahkoudeleži pravzaprav vsak, ki obiskujekakršnokoli plezalno vadbo. Prednostprvenstva je tudi v tem, da vsak otrokpleza na eni tekmi vsaj dve smeri.Tekmo vanja so v večini zelo dobroorganizirana in predstavljajo prijetendru žab ni dogodek mladih plezalcev.Plezalni klub 6b iz Ptuja, članica kate-rega je tudi trenutno najboljša sloven-ska športna plezalka Mina Mar ko vič, je

DRUŠTVO »PROSTI ČAS« ŠMARTNO, PLEZALNA SEKCIJA DPČ ŠMARTNO

Dve zmagi plezalcev DPČ nazačetku Vzhodne lige 2012 V nedeljo, 29. januarja, se je na Ptuju začela nova sezona tekmovanj v športnemplezanju. Prva tekma vzhodne lige je šmarskim plezalcem prinesla dve zmagi. Vkategoriji mlajših cicibanov je bil najboljši Bine Meke, v kategoriji mlajših deklic paje zmagala Rebeka Brčan.

že tradicionalni izvajalec tekmovanj zavzhodno ligo. Tokrat je za uvod nasto-pilo 196 plezalcev iz 22 klub, med ka-terimi je bilo tudi nekaj tekmovalcev izsosednje Hrvaške. Plezalno sekcijodruštva Prosti čas Šmartno je zastopalo9 tekmovalcev. Najbolje sta plezalaBine Meke v kategoriji mlajših ciciba-nov in Rebeka Brčan v kategoriji mlaj-ših dečkov, saj sta z dobrim plezanjemoba zasedla 1. mesto. Glede na to, da jeRebeka plezala v kategoriji nelicencira-nih velja omeniti, da je prehitela karlepo število tekmovalk, ki imajo licencein nastopajo v državnem prvenstvu.Osta li plezalci PS DPČ Šmartno sozasedli naslednje uvrstitve. V močnej-ših kategorijah z licenco so pri mlajšihdeklicah nastopale tri tekmovalke.Tinkara Meke si je v zelo izenačenikonkurenci priplezala 5. mesto, ZojaAnžur 8. mesto in Marina Eberl 10.mesto. V kategoriji starejših cicibanovje David Brčan zasedel 8. mesto, PatrikVozel, pa je bil na svojem prvem tek-movanju nasploh 12. V kategoriji sta-rejših deklic brez licence je prvič nasto-pila tudi Teja Props in dosegla 6.mesto. Domen Brčan je v kategorijistarejših dečkov dosegel 6. rezultat.Vzhodna liga se bo nadaljevala v za-četku marca s tekmo v Radljah obDravi, do konca tekmovanja pa bodoza slednjo na sporedu še tri tekme.Prvenstvo se bo zaključilo v sredinimeseca maja v Grosupljem, kjer bodopodelili pokale najboljšim v skupnemseštevku za Vzhodno ligo 2012.

DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LITIJA IN ŠMARTNO

Dejavnosti društvaPrvi mesec v letu je že mimo in delona naši Univerzi poteka po načrtova-nem programu. Tako se izvaja dvakrattedensko tečaj angleškega jezika, ra-čunalništva in vaje za zdravo fre-kvenco telesa. Enkrat tedensko se sre-čujejo v keramični delavnici, dvakratmesečno so aktivne vezilje, enkratmesečno kuharji zdrave prehrane.Tudi skupina kulturne dediščine po-staja vse številčnejša in vsakomesečnasrečanja vse bolj zanimiva. Seveda de-luje tudi upravni odbor, ki si ves časprizadeva, da bi bili člani našega dru-štva s ponujenimi programi zadovolj-ni in da bi postalo članstvo v letu2012 še številčnejše, kajti le takobomo močnejši in kos zahtevnejšimnalogam in pestrejšim programom vprihodnje. Radi bi, da nas slišijo vsitisti, ki se še niso odločili stopiti vnaše vrste, pa bi jih bili zelo veseli.

Napoved za februarFebruar smo pričeli v prijetni družbi zgospo Mijo Bernik, ki nam je 1. fe-bruarja, ob 17. uri, pripravila zanimivkulturni večer, namenjen praznovanjunašega kulturnega praznika. Za 16. februar napovedujemo srečanještudijskega krožka Kulturna dediščinaob 10. uri v Kulturnem centru Litija, ob17. uri pa zanimivo predavanje dr. Gla -sove o homeopatiji v Knjižnici Litija.Ostale dejavnosti bodo potekale poprogramu. Prav tako tudi ni spreme-njen urnik naše informacijske pisarne,ki vam je na voljo vsak torek med 11.in 12. uro. Vprašanja, na katera želiteodgovor, ali morebitne vaše pobude,lahko kadarkoli pustite na oddelku iz-posoje Knjižnice Litija ali na e-naslo-vu: U3.litija.smartno@gmail.com

Iva Slabe

Smo podjetje z 22 letno tradicijoin bogatimi izkušnjami zaposlenihna področju računovodstvaza samostojne podjetnike, podjetja,društva in kmetije.

FEBRUAR 2012 • ŠT. 26 ŠPORT, PLANINSTVO

Vabljeni ste, da svoje prispevke v elektronski obliki

pošljete vključno do 25. FEBRUARJA 2012po e-pošti: martinov.glas@preprinta.si ali na naslov uredništva: Glasilo Martinov glas, Kidričeva 1, 1270 Litija Tel:01/ 899 02 82, gsm: 040 996 404

Tekstovni prispevki naj bodo dostavljeni v word.doc obliki.Fotografije v .jpg ali .tiff (300 dpi) formatu, logotipi in simboli pa v formatu .ai ali .cdr.

Zadnjo nedeljo v januarju je bilo naJančah jubilejno, 10. srečanje prijate-ljev Janč – janških prijateljev. Z akcijo,katere namen je bil predvsem vzpod-buditi čim večji obisk našega planin-skega doma na Jančah smo pričeli 1.januarjem 2002. Pravila akcije so pre-prosta. Prijatelj Janč postane vsak, kise v potu svojega obraza, peš ali nakolesu, v koledarskem letu najmanj25 krat povzpne na Janče in se vsakičvpiše v vpisno knjigo. Prav tako z ak-cijo želimo doseči, da bi se stalni obi-

skovalci Janč družili med seboj intako postali tudi prijatelji drug druge-mu, torej janški prijatelji. Tako je na-stalo geslo te akcije „Prijatelji Janč –janški prijatelji“.V desetih letih so se na Jančah zvrstilitrije oskrbniki: Cveta Križaj, LeopoldJeras in Tone Selko. Akcija je imelasvoje vzpone in padce. Nenazadnje jepotrebno kar nekaj vztrajnosti, da sezbere potrebnih 25 vzponov. Velikopa je odvisno tudi od oskrbnika. Če tazna z obiskovalci in se ti v domu po-

Deseto srečanje prijateljev Janč– janških prijateljev

Najvztrajnejši obiskovalci v preteklem letu so bili Jani Jerant. Marija Birk in Matej Krnc.

Za uspeh akcije sta zaslužna oskrbnikaZdenka in Tone Selko

Prehodna palica je bila kar petkrat v rokahErike Zupančič iz Kresniških Poljan.

Gasilski posnetek udeležencev srečanja bo krasil priznanje, ki ga bodo vsi sodelujoči prejeli naŠtrusovem pohodu zadnjo soboto v februarju.

čutijo prijetno, potem se to poznatudi pri obisku. Sedanja oskrbnikaTone in njegova soproga Zdenka stapoiskala pristen stik z obiskovalci intudi po njuni zaslugi je v akciji v pre-teklem letu sodelovalo skoraj še en-krat toliko planink in planincev kot vletu 2010. V letu 2011 sta najvztrajnejša pohod-nika in kolesarja ostala ista kot letopoprej. Prehodno palico za pohodni-ke je tako obdržal Jani Jerant izZgornje Jevnice, za kolesarje pa MatejKrnc iz Kresnic. Jani se je na Jančepovzpel kar 106 krat (tretjino vzpo-nov je sicer opravil s kolesom), MatejKrnc pa je na vrh prikolesaril 55 krat.Tudi sicer so bili najvztrajnejši obi-skovalci Janč doma iz bližnje okolice.Tako Marija Birk prihaja iz Vnaj -narjev, Ciril Gale z Janč, Vinko Jel -nikar iz Kresnic in Mojca Jerant izGornje Jevnice, če naj naštejejo leprvih pet. Vseh, ki so se v preteklem

letu najmanj 25 krat povzpeli naJanče je bilo 48. Prehodna palica za pohodnike je vdesetih letih le štirikrat zamenjalalastnika. Kar petkrat jo je osvojilaErika Zupančič iz Kresniških Poljan,po dvakrat pa Ivanka Marn iz VelikeŠtange ter Jani Jerant iz GornjeJevnice, enkrat pa žal že pokojni prija-telj Janč Rado Zupančič starejši izKresniških Poljan. Tudi prehodna palica za kolesarje ješla le skozi štiri roke. Po trikrat sta joosvojila Matej Krnc iz Kresnic in IgorVeženšek iz Ihana, po dvakrat paRobert Likar iz Jevnice in BojanDovč iz Ljubljana Polje. Ocenjujem, da smo z akcijo v teh de-setih letih dosegli cilje, ki smo si jihzastavili ob začetku, to je čim bolj po-vezati člane Planinskega društvaLitija med seboj in z našim planin-skim domom.

Borut Vukovič

V soboto, 19. 11. 2011, je Taekwondo klub Šmartno – Litija organiziral 21.državno prvenstvo v tehniki. Sodelovalo je 75 tekmovalcev iz 7 slovenskih klu-bov. Predstavniki domačega kluba so se odlično odrezali, saj so osvojili skupno2. mesto. Naš najuspešnejši tekmovalec je bil izkušeni Rok Mohar, ki je osvojildve 1. mesti in s tem postal državni prvak v svoji kategoriji. S svojim nastopomje presenetil Domen Pirc, saj se je bolj kot za tehniko pripravljal na borbe, akljub temu premagal vse v svoji kategoriji in tako osvojil 1. mesto. Po dolgolet-nem premoru je nastopila tudi Živa Pohar in se povzpela na najvišjo stopničko.Naš edini tekmovalec med veterani, Tomaž Perme, pa nadaljuje svojo zmago-valno tradicijo v poomsah. Premagal je svojega nasprotnika in osvojil zlatoodličje. S tem je tudi dokazal, da leta za treniranje taekwondoja niso ovira.Medalje so prejeli tudi Aleksandra Rozina, zlato, Sara Rozina, srebrno, LovroPerme, bronasto in Žan Kaštigar, prav tako bronasto. Pohvala tudi vsem ostalimnastopajočim v tehniki, saj vsi vemo, da so borbe bolj atraktivne, vendar brezdobre tehnike ni dobrega borca.Zahvala tudi občini Šmartno pri Litiji za pomoč pri izpeljavi državnega prven-stva v tehniki.

TAEKwONDO KLUB ŠMARTNO – LITIJA

21. državno prvenstvo v tehnikiDomači Taekwondo klub Šmartno –Litija se je 17. 12. 2011, v Mariboruudeležil 21. Državnega prvenstva vborbah za vse kategorije. Na tekmo-vanju je sodelovalo 124 borcev iz 9slovenskih klubov. Naš klub je zasto-palo 19 borcev, od tega jih je bilo karnekaj, ki so nastopili na tekmovanjuprvič. Reprezentant Domen Pirc je sprepričljivo zmago nad borcem izkluba Jitae, ubranil naslov državnegaprvaka. Prav tako je njegov mlajšibrat, Tadej, blestel s tremi zmagami vkategoriji mlajših kadetov. Klub je bilvesel nastopa naših dveh povratnikov,Denisa Adamlje ter Žive Pohar, ki stase po več letih vrnila v ring in preiz-

kusila svoje znanje v borbah. Obetatudi kadetinja Sara Rozina, saj ji je zalas ušel naslov državne prvakinje.Zadovoljni smo z rezultati na temdržavnem prvenstvu, saj imamo karnekaj borcev, ki obetajo, da se bo ševeliko pisalo o njihovih rezultatih.

1. MESTODomen Pirc in Tadej Pirc2. MESTOŽak Ebrlin, Denis Adamlje, Ivonne Doblekar Kreuzer, NikaŠircelj

3. MESTOLuka Križaj, Janez Jerič, Rudi Kepa, David Bilbija,Aleksandra Rozina, Rok Slapničar, Živa Pohar, Gaja Bajc,Sara Rozina, Patricija Matoz, Anže Repina

21. državno prvenstvo v borbah

Prejšnje leto je naš klub s Kangomodpotoval v Bjelovar, kjer smo imelipodoben trening pri klubu Fox. Titreningi so pokazali, da se naši članiod njih lahko veliko naučijo, saj je toeden najboljših hrvaških klubov.Takrat je padla ideja, da to naredimopri nas v Šmartnem, kar smo z vese-ljem sprejeli in rezultat tega je dvo-dnevno druženje s treningi, na kate-rem je sodelovalo 55 borcev in bork.Treninge so vodili trenerji iz treh klu-bov, trener Feđa iz TKD kluba Fox spomočnikom Dejanom, je vodil bor-beni trening; borbeno tehniko jevodil Tomaž Zakrajšek iz TKD klubaKang; domači trener Franci Šircelj,pa je vodil kondicijski trening. V so-boto smo imeli dva treninga, na karsmo prijatelje iz kluba Fox pogostiliter jih prenočili v planinskem domuJanče, kjer se niso mogli nagledatiprelepega nedeljskega jutra. Ta lepotani trajala dolgo, saj nas je čakal zjutrajše en kondicijski trening ter za spro-stitev še bazen. V Taekwondo klubuŠmartno – Litija bomo gojili še na-prej taka druženja, saj se naši borci znjimi srečujejo skoraj na vseh tekmo-vanjih v tujini. Za naše borce se v februarju ponovnozačne tekmovalna sezona, kjer bodolahko uporabili znanje, ki so ga pri-dobili na tem treningu.

Slovenci, Hrvati in ItalijaniV domači dvorani Pungrt je Taekwondo klub Šmartno – Litija gostil klub iz sosednjeHrvaške, Takwondo klub Fox. Pridružila se nam je še provinca iz Trsta, to je združenjenekaj italijanskih klubov, iz domačih logov pa se nam je pridružil že dobro znani klubKang iz Ivančne Gorice.