Leto XX I I !

Štev .3-4

HK - GeoSrafiJa

L i l 3 21 3 E O G R . O B Z O R N I K

/197B 2

4 9 0 9 7 7 0 0 2 0 8 , 3 / 4

Ljub Ijana 1976

¡is*

AZIJSKA

i - ; s

EVRAZUSKA

> - « A Z 5 I R J A N J E \ izračunani

: K O M P M S U A J '» cm/L«»U ratroimflrnt

ANTARKTISKA • 7 -

V S E B I N A

Č L A N K I

V D. Radinja,

/ V. Klemenčič ,

j I. Gams,

Ž . Leskovšek,

•J J. Medved,

J R. Genor io ,

J J, Medved,

KNJ IŽEVNOST

Slovenija-naše oko l j e , Ljubl jana 1976 (I . Gams)

Naše oko l j e , nova slovenska revi ja (D. Radinja)

Karst processes ar>d relevant landforms ( I . Gams)

DRUŠTVENE VESTI

Umrl je prof . V lad imir Leban. (M. Žagar)

Profesorju S. Kranjcu v spomin (V. Bohinec)

Ludvik Vazzaz (R. Savnik)

F. Černe, X. republiško tekmovanje gibanja "Znanost mladin i "

Geografski krožek na cel jsk i g imnaz i j i 1975/76

Risba na naslovni strani: Glavne tektonske plošče na zem l j i . G l e j v te j š tev i lk i č lanek , I. Gams, O tek ton ik i plošč kot razlagi potresov v zunanj ih D inar id ih ter v Fur lan i j i

GEOGRAFSKI O B Z O R N I K , časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja št ir ikrat le tno. Izdaja Geografsko društvo Sloveni je , Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: d r . Ivan Gams, d r . Sve-tozar l leš ič , d r . V lad imi r Koko le , d r . Avguštin Lah, Mar i ja Košak, M i lan Vreča

G lavn i urednik Mara Radinja, L jub l jana, Grintovška 1. Upravnik C i ta Mar je t i č

Za člane GDS je letna naročnina 25 d ina r jev , za nečlane in ustanove 30 d ina r jev . Naročaj te in p la-čuj te na naslov: "Geografsk i obzo rn i k " , L jub l jana, Aškerčeva cesta 12, štev. tek . rač . 50101-678--48839

Beseda ob ok r i t j u kipa akademika Antona Me l ika (podoba) i

Slovenska in i ta l i janska narodna manjšina v luč i urbanizaci je

(1 karta) ' 3

O tek ton ik i plošč kot razlagi potresov (3 risbe) : 11

Kras in njegova prirodnogeografska razčleni tev (risba) 19

Nače lo celostnosti a l i kompleksnosti pr i pouku geograf i je 25

Sodobni problemi jugoslovanske ekonomske emigraci je 29

Deseta pet letka v Sovjetski zvez i 26

Za vsebino člankov so odgovorni av to r j i sami GO izhaja s f inačno pomočjo izobraževalne skupnosti Sloveni je

Tiskal: Zavod SRS za stat ist iko v L jub l jan i

BESEDA OB OKDRITJU DOPRSNEGA KIPA AKADEMIKA ANTONA MELIKA NA FI-LOZOFSKI FAKULTETI OB 10. OBLETNICI NJEGOVE SMRTI 15. V I . 1976

UDK 92 "Mel ik Anton"(042)

Pedagoško-znanstvena enota za geograf i jo in z njo f i lozofska fakul teta odkrivata ob 10- le tn ic i smrti doprsni k ip svojega uglednega uč i te l j a , akademi-ka , profesorja Antona Ma l i ka , ki se je polna št i -r i desetlet ja svojega izredno delovnega ž iv l jen ja z vsem žarom posvečal vzgoj i slovenskih geogra-fov .

S tem se skušamo oddolž i t i ve l ikemu pokojniku za njegovo ne samo dolgoletno, temveč tudi nadvse uspešno in plodno vzgoj i te l jsko de lo , s katerim je znal izredno ž iv l jen jsko, pristno in neprisi l jeno vzbud i t i in poglab l ja t i zanimanje za geograf i jo , znal je navduševati študente ne samo za študij in študijsko de lo , temveč tudi za raziskovalno de lo . Se zlasti pa je znal neprisi l jeno poglab l ja t i v mla-dem človeku l jubezen do slovenske zemlje in do človeka na njej ter do vsega, kar je naš človek na tej zeml j i ustvar i l .

Predavanja prof . Mel ika so b i la že v času med obema vojnama znana po napredni in aktualn i vse-b in i ter pereči družbeni problemat ik i , tako so j im poleg geografov radi pr is luhni l i tudi drugi študen-t i .

Prof. Me l i k pa ni vzgo j i l le dolgo vrsto geogra-fov -šo ln ikov , temveč je usmerjal in vzgo j i l tudi večino sedanjih slovenskih geografskih raziskoval-

cev , saj je b i l mentor števi lnim doktorandom in po zadnji vo jn i so pr iha ja l i t i tudi iz drugih delov Ju-goslav i je , kar je pomeni lo, da se je Ljubljana uve l jav i la kot pomembno jugoslovansko geografsko uni-verz i te tno središče. Kako tudi ne ! Prof. Me l i k je v plodnih deset let j ih svojega ži lavega ustvarjanja razv i l zelo izraz i to in odmevno geografsko šolo. Zato geografi s ponosom povedo, da so b i l i njegovi učenci . Toda poleg vsega tega je na jveč j i pomen Mel ikovega pedagoškega dela nemara ta , da je b i l kot v z g o j i t e l j , uč i te l j in mentor živ zgled izredne delovne vneme, neutrudnega in sistematičnega de-la , ve l ike podjetnost i , neuk lon l j ivost i , zagnanosti in poštenosti do de la . V vseh teh pogledih je b i l ze lo prepr ič l j i v in sugestiven, kar se je pokazalo še zlast i prva leta po osvobodi tv i , ko so pr iha ja l i na univerzo študenti, ki so zaradi vojne vihre te lastnosti prof . Mel ika še posebno cen i l i in občudo-v a l i . Nikakor ni nak l juč je , da so ravno prve povojne generaci je v na jveč j i meri sledile raziskovalne-mu delu prof . Me l i ka .

V tem vp l i vu , ki ga je izžareval prof . Me l i k kot univerz i tetn i uč i t e l j , se nemara zrcal i največja vred-nost in žlahtnost njegovega pedagoškega dela in uspeha. Zato naj pomenijo te lastnosti prof . Mel ika

1

tudi danes, ko še bolf kot v preteklosti poudarjamo e t i č n i , razredni in splošni družbeni pomen ustvar-jalnega de la , ž ivo spodbudo tudi sedanjim in bodočim generacijam naših študentov in mladim znanst-venim delavcem. Tudi umetnikova upodobitev prof . Me l i ka , ki jo danes odkrivamo v prostorih f i l ozo f -ske fakultete naj k temu pripomore.

S komaj nakazano pedagoško dejavnostjo pa Mel ikovo delo še zdaleč ni b i l o izčrpano ne na univerzi in še manj izven n je . Njegovo neposredno pedagoško delo je namreč spremljala tudi zelo razgibana organizaci jska dejavnost. Prof. Me l i k je b i l nad 30 let od 1927. do 1960. leta predstojnik geograf-skega inštituta in pozneje oddelka za geograf i jo na f i lozofsk i f aku l te t i , ki ga je izobl ikoval v ž ivo središče širokih in naprednih geografskih miselnih tokov. Skoraj ves ta čas, od 1928. do 1957. Ipta je b i l hkrati tudi predsednik Geografskega društva Slovenije in urednik društvene znanstvene revi je Geo-grafski vestnik (1928-1958), ki jo je dv ign i l na zgledno v iš ino. Kmalu po osvobodi tv i , ko je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je ustanovil in do svoje smrti vod i l akademski Inštitut za geograf i jo - danes preimenovan v Geografski inštitut Antona Mel ika - ki je s pomočjo mla-d ih znanstvenih sodelavcev - že njegovih povojnih učencev, dokončno uve l jav i l Mel ikovo geografsko šolo. Hkrati je prof. M e l i k , ko je 1952. leta ustanovil Geografski zborn ik , ki ga je urejal vse do svoje smrt i , poskrbel tudi za objav l jan je geografskega raziskovalnega dela na akademi j i . Kmalu po o-svoboditvi je b i l na Mel ikovo pobudo ustanovljen še Zemljepisni muzej S loveni je , kateremu je prof. Me l i k začr ta l , zanj tako znač i lne , široko zasnovane programske smernice.

Prof. Me l i k - razgiban, kakor je b i l - se je uspešno udejstvoval tud i izven svoje stroke. Dvakrat je b i l dekan f i lozofske fakultete - t i k pred zadnjo vojno in takoj po njej - torej v le t ih , ki nikakor n i -so b i la lahka. Kar dve mandatni dob i , od 1946. do 1950. le ta, pa je b i l rektor univerze.

Ob tej svečani pri ložnosti je mnogo premalo časa, da bi obširne|e govor i l o vsem drugem Mel ikovem kulturnem de lu , ki ga je po drugi vo jn i opravl ja l izven univerze. Naj spomnim le na to , da je b i l v le t ih 1953 - 54 predsednik Sveta za prosveto in kul turo LRS, od 1950. leta pa vse do smrti (16 let) pa predsednik Slovenske matice. V okv i ru te ustanove so izšle tudi njegove znamenite knj ige Sloveni-je-

Prof. M e l i k se je udejstvoval tudi v širšem javnem ž i v l j en ju . Bil je dolgoletn i poslanec republiške skupščine, in sicer že prve ustavodajne, 1946. leta in drugih vse do 1958. le ta , torej razgibanih 12 l e t , b i l pa je tudi dolgoletni član (do 1961. leta) ,g lavnega odbora SZDL Sloveni je .

Za svoje znanstveno, kulturno in družbeno delo je dobil vrsto pr iznan j , nagrad in od l i kovan j . 1960. leta ga je predsednik republike odl ikoval z redom zaslug za narod prve stopnje, 1961 . leta je prejel K idr ičevo nagrado, 1963. leta je b i l i zvo l jen za dopisnega člana srbske akademije znanosti in umet nost i , b i l je častni predsednik GDS ter častni č lan drugih o rgan izac i j .

Me l i kovo strokovno delo je preširoko in preobi lno, da bi ga mogli ob te j spominski svečanosti vsaj bež no or isat i . V tem trenutku to n i t i ni nujno, ker je Mel ikovo ž iv l jen jsko delo na področju geografske znanosti dov l j znano ne samo nam na f i lozofski faku l te t i in na un iverz i , temveč je znano in hvaležno sprejeto tudi v najširši javnost i . Spomnimo se samo na šest za je tn ih kn j ig njegove Sloveni je , v k a t e -r ih nam j e , kakor poudarjajo že njegovi ž i v l jen jep isc i , razgrni l svoje široko in globoko poznavanje slovenske zeml je , ki jo je v dolgih plodnih le t ih svojega neutrudnega snovanja peš, s kolesom a l i ka-korko l i drugače znova in znova premeril v vseh smereh, do njenih zadnj ih ko t i čkov , z ž iv im in samo-n ik l im zanimanjem za vse t is to, kar ta naša pestra in žlahtna slovenska pokraj ina skriva v svoj ih na-ravnih znači lnost ih , kakor tudi vse t is to, kar je v tej pokraj in i ustvaril naš č lovek . Spomnimo se na-dal je na njegovo Jugoslavi jo ter na kn j igo Naša ve l ika de la , posvečeno povojni revolucionarni preo-brazbi naše dežele. Na odmevnost njegovih del kaže že to , da so te knj ige doživele po več ponati-sov .

Prof. Me l i k je še za živa postal pojem za vsestransko in zagnano delovno ustvarjalnost, kar se kaže med drugim v neverjetno obsežnem seznamu njegovih de l . Prof. Me l i k je napisal več kot 30 kn j ig o-ziroma samostojnih pub l i kac i j , preko sto razprav oziroma znanstvenih člankov ter nešteto manjših p r i -spevkov, poroči l in ocen.

Prof. Me l i k je snoval in ustvarjal do zadnjega, omahnil je sredi de la , ko se je ob koncu predavanj, jun i ja 1966. leta odpravl ja l na zamejsko slovensko Koroško, da dopolni podatke, ki j i h je potreboval

2

za študijo o slovenskem kozolcu, ki mu je b i la še posebej pri srcu, saj se je k njej v rn i l potem, ko je to tematiko obravnaval že v samostojni kn j i g i Kozolec na Slovenskem, 1931. leta. Zato ni nič čud-nega, da je zapustil še pomembno rokopisno gradivo in naša dolžnost je poskrbeti za to , da to zapušči-no tudi objavimo. Prav tako je naša dolžnost t ud i , da ce lov i to in poglobl jeno ocenimo njegovo de lo , česar do sedaj, morda ravno zaradi izredne obsežnosti in bogastva njegove zapuščine, še vedno nismo s to r i l i , čeprav smo njegovo delo pr ikazoval i že ob njegovi petdeset letn ic i , sedemdesetletnici ter ob njegovi smrti.

Prof. Me l i k je b i l izredno širok duh, ozka specia l izac i ja mu je b i la tu ja . Čedal je bol j tudi spoznava-mo, da enotnost geograf i je zanj oč i tno ni b i la n iko l i problem, za katerega bi b i l o treba dokazov. Zanj je b i l o samo po sebi umevno, da je proučeval geografsko oko l je v široki pokraj inski luč i in z vsemi posledicami naravnega okol ja na udejstvovanje človeka in družbe.

Poleg tega, da nam je prof . Me l i k zapustil vpel jane geografske ustanove in publ ikac i je in da nam je zapusti l neverjetno obsežen ter bogat znanstveni opus, nam je zapusti l še ve l i ko več: vzor neutrudne-ga raziskovalca, zgled poštenega ustvarjalnega delavca ter l ik vel ikega Slovenca in Jugoslovana. Ma-lo je mož, ki bi imel i tako bogato duhovno ž i v l j en je . Naj bo svetal zgled nam vsem, bodočim gene-raci jam študentov, posebno pa mladim znanstvenim delavcem.

Darko Radinja

Vladimir KLEMENČIČ UDK 323.15 (497.12.): 711.4

SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJŠINA V LUČI URBANIZACIJE IN ODPRTE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE DRŽAVNE MEJE*

S splošnim ekonomskim napredkom, ki je po drugi svetovni vo jn i bo l j a l i manj zaje l celotno Evropo, se je uve l jav i lo mednarodno tržno usmerjeno blagovno gospodarstvo. Ze lo hitro se stopnjujeta b lagov-na menjava in tranzi t blaga med posameznimi de l i Evrope, med skupinami držav in med posameznimi državami preko državnih meja. Ker je tempo gospodarskega razvoja med posameznimi de l i Evrope a l i med posameznimi evropskimi državami neenak, neenak je pa tudi znotraj samih držav, se je pr iče lo odv i ja t i močno migracijsko gibanje prebivalstva s pretakanjem delovne sile na sezonska dela v smeri od Južne prot i Zahodni , Srednji in Severni Evropi. Istočasno pa so se zaradi potreb prebivalstva po rekreac i j i i zob l i kova l i tur is t ičn i tokovi prebivalstva v obratni smeri, in sicer iz držav Zahodne, Sred-nje in Severne proti Južni Evropi. Vse to pa spremlja obl ikovanje gospodarsko močneje razv i t ih te r i -t o r i j ev , ki so hkrati tudi področja koncentraci je a l i zgostitve prebivalstva in delovnih mest.

S stopnjevanim odvi janjem tokov blagovnega in osebnega prometa izgubl ja jo državne meje svojo funk-c i j o razdvajanja držav in dobivajo funkc i jo gospodarskega, pol i t ičnega ter kulturnega povezovanja med državami. Obmejna območja na obeh straneh meje, ki so b i la zaradi zaprtosti meje še nedavno več i -noma gospodarsko slabše razvi ta kot notranj i de l i držav, dobivajo z odpiranjem meja novo funkc i jo go-spodarskih inovac i j , ki je izražena z urbanizaci jo podeželja in z obl ikovanjem novega t ipa tako ime-novane "obmejne reg i j e " .

Za obmejne regi je je znači lno že tako močno gospc»darsko in kulturno prepletanje območij z obeh stra-ni odprte meje, da se funkc i je obmejnega povezovanja prebivalstva in krajev obmejnih območij že iz -ražajo v zunanj i podobi pokra j ine.

Ker evropske državne meje večinoma ne potrekajo po e tn ičn ih mejah posameznih narodov in žive de-li posameznih narodov ob mej i v sosednji d ržav i , so z nastajanjem obmejnih regi j ob odprti mej i pro-blemi zaščite evropskih manjšin vedno bol j po l i t i čno aktualn i za celotno Evropo.

*lz kn j ige: Slovenci v I t a l i j i po drugi svetovni v o j n i . L jubl jana, 1975. str. 505 - 516.

3

NARODNOSTNO MEŠAN4 OZEMLJA, POSELJENA S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN ITALIJANI TER MADŽARI V S.R.SLOVENIJI

A V S

IJERMAGCn SMOMOH o VILI ACH.

KLAGENFURT CELOVEC , , , , , , O

r m T JESENICE O

G TOLMIN O KRANJ

O C r L J E r

r ^ - j

S. R. S L

6 o f i . z m ^ N O v A GCRiCA

GOFT'C I,

O V E N © L J U B L J A N A

S

I J A v .

j P i

POSTOJNAO

r -

> TRIESTE TRST 0 V '

• -tj) KOPER . CAK^ STfiiA ^

^ -J

A X

J U. ) \

SLOVENCI

ITALIJANI

MADŽAR:

DRŽAvNA MEJA

R E P U B L I Š K A V E J A

MKOSAftOON' KiJK. -•iiriOr

OSTA.il STAL'!,SEZC iv iS MA.C-OBMfJM \ rs, „;•.;•

ODO 2A GEOGRAFIJO F r ;i - | , / f -if.

Večje število evropskih nacionalnih manjšin je zakonsko nezadovol j ivo zaščitenih a l i pa zakonsko sploh niso zaščitene, zato so"pogosti po l i t i čn i spori med obmejnimi državami, med manjšino in večinskim na-rodom a l i pa med manjšino in državo, v kater i nacionalna manjšina prebiva.

Konf l i k t i med manjšinami in večinskimi narodi v obmejnih regi jah ob odprt i mej i zaradi mednarodne prometne geografske pomembnosti ne ovi ra jo več samo gospodarski in družbeni razvoj prizadete manjši-ne in večinskega naroda, obmejne deže le , marveč tudi kvarno vp l i va jo na gospodarski in družbeni raz vo j v vseh t is t ih deželah in državah, ki so soodvisne od normalnega pretakanja nj ihovega blaga in prebivalstva prek obmejnih regi j ob odprt ih evropskih mejah (1).

SLOVENSKA IN ITALIJANSKA M A N J Š I N A OB J U G O S L O V A N S K O - I T A L I J A N S K I MEJI

Z n a č i l n o s t me j e

Jugoslovansko-ital i janska državna meja poteka tako, da ne prekriva meje med etničnim ozemljem slo-venskega in i tal i janskega naroda. Vzdolž celotnega vzhodnega obmejnega ozemlja Jul i jske kraj ine in Furlani je so Slovenci kot nacionalna manjšina pomešani z večinskim narodom - I t a l i j an i , v slovenski in hrvatski Istri pa so I ta l i jan i kot nacionalne manjšina pomešani z večinskim narodom - Slovenci in Hrvat i .

Položaj obeh manjšin, i tal i janske v Jugoslavi j i ter slovenske v Ju l i jsk i k ra j in i in Fur lan i j i , je ozko povezan s funkc i jo odprte meje in s celotnim gospodarskim in socialnim razvojem, kar se izraža v pro-cesu razkroja statične agrarne in z nastajanjem mobilne urbane družbe ter z obl ikovanjem urbanega t i -pa obmejne regi je ob i tal i jansko-jugoslovanski me j i . Seveda je odloči lnega pomena za položaj in ob-stoj nacionalnih manjšin v obmejnih območj ih možnost nj ihovega enakopravnega uve l jav l jan ja v urbani-z a c i j i , v socialnem in gospodarskem razvoju in pri p laniranju regionalnega razvoja ob možnosti upora-be njihovega jezika v zasebnem in javnem ž i v l j en j u , tako na de lu , pri izobraževanju, oskrbi, ku l tu -r i , v prometu, pri izpoln jevanju n j ihov ih državl janskih obveznosti v javni upravi in v pol i t ičnem ž i v -l jen ju ter v napisih na javnih ustanovah in topografskih napisih na vsem te r i t o r i j u , k jer prebiva narod-na manjšina kot avtohtono prebivalstvo.

Jugoslovansko-ital i janska meja je ena najbol j odprt ih meja v Evropi, čeprav razmejuje d ržav i , ki p r i -padata razl ičnima pol i t ičn ima sistemoma z razl ično družbenopol i t ično ured i tv i jo . Me ja , ob kater i ž i -v i ta slovenska in i tal i janska manjšina, nudi s svoj imi 58 mejnimi prehodi ugodne prometne zveze med kra j i obmejnih območij na obeh straneh meje med Jugoslavi jo in I t a l i j o , hkrat i pa tudi zveze med ev ropskimi državami. Ob jugoslovansko-i tal i janski meji je namreč ugoden prehod iz Sredozemlja v kon t i -nentalni del Evrope. Obmejni prehodi med I ta l i jo in Jugoslavi jo na območju SR Sloveni je posredujejo najugodnejšo prometno zvezo med Jugoslavi jo in I ta l i jo ter med gospodarsko hitro se razv i ja jočo indu-stri jsko Severno I ta l i jo ter Jugovzhodno in Vzhodno Evropo in z nekaterimi državami Srednje Evrope, kar daje funkc i j i odprte meje mednarodni značaj . Prek mejnih prehodov na i tal i jansko-jugoslovanski mej i se pretakajo tudi mednarodni tur is t ični tokovi med evropskimi državami kot tudi delovne sile iz manj razv i t ih v bol j razvi ta evropska področja.

Me jn i prehodi se raz l iku je jo po f u n k c i j i . Devet prehodov je meddržavnega in mednarodnega značaja. Ti s luži jo osebnemu prometu na meddržavni in mednarodni ravn i . Enajst mejnih prehodov ima značaj stalnih maloobmejnih prehodov. Ti prehodi s luži jo za prehajanje meje le prebivalstvu obmejnih obmo-č i j . Poleg teh je še nekaj sezonskih tur is t ičnih prehodov v alpskem sevetu, ki s luž i jo planincem, in nekaj sezonskih, na k&rti neoznačenih prehodov, ki s luži jo le dvolastnik-om zemlje z obeh strani dr-žavne meje (2, 3, 4, 5, 6) .

R E G I O N A L N I PROBLEMI M A N J Š I N OB ZAPRTI MEJI

Zaprta meja med državama je znak a l i posledica več j i h po l i t i čn ih trenj med nj ima. V obmejnih ob-močj ih ob zaprt i mej i so manjšine izol i rane od matične države in običajno podvržene po l i t ičn im in gospodarskim pri t iskom, ki se j im zaradi oddvojenosti od matičnega naroda težko upira jo. Na jbo l j pr i -zadete so obmejne manjšine, pri kater ih prevladuje agrarna struktura. Tem je zaradi prit iskov več in-skega naroda onemogočena socialna mobilnost in obl ikovanje urbane strukture prebivalstva; manjšina z

urbano strukturo prebivalstva se namreč laže upira pritiskom raznarodovanja.

Z novo razmej i tv i jo med Jugoslavi jo in I ta l i jo po drugi svetovni vo jn i sta se nekdanji grav i tac i jsk i za led j i centraln ih krajev Trsta in Gor ice razde l i l i med dva državna te r i to r i j a , kar je neposredno v pr-v i h le t ih po drugi svetovni v o j n i , ko je b i la meja še bol j a l i mani zaprta, gospodarsko in socialno močno prizadelo obir.ejno prebivalstvo, zlasti pa manjšine, ki se niso mogle vsakodnevno povezovati s svojima matičnima državama. Slovensko in i tal i jansko prebivalstvo z jugoslovanske strani je izgubi lo zaposlitev v Trstu, Trbižu a l i v Gor i c i v I t a l i j i . Ker na jugoslovanski strani tedaj še ni b i lo industri-je in več j i h krajev zaposl i tve, si je moralo slovensko prebivalstvo iskati zaposlitev v notranjosti Slo-ven i j e . Ital i jansko prebivalstvo pa se je iz obmejnih delov Jugoslavije izsel jevalo v I ta l i j o , kar je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov i tal i janske manjšine v Jugoslav i j i . Ker se je i tal i jansko prebivalstvo iz Jugoslavi je v vel ikem števi lu naseli lo na s Slovenci poseljenih območj ih Tržaške in Goriške pokra j ine, je to prispevalo k povečanju nacionalne pomešanosti prebivalstva v teh dveh po-kra j inah.

Tudi kmetje na jugoslovanski strani meje, ki so pred zaprtostjo meje zalagal i s svoj imi pr ide lk i t rža-ški in goriški t rg , so se z ve l i k im i težavami pr i laga ja l i novim tržnim pogojem v Jugoslav i j i . Spreme-njeni pogoj i ob zaprt i mej i so imel i negativne posledice tudi na i ta l i janski strani v t rgovini centra l -nih k ra jev , zlasti Trsta in Go r i ce , ki sta med vojno oskrbovala široka območja, ki danes pripadajo Jugos lav i j i . Stagnacija trgovine in drugih gospodarskih funkc i j je s i l i la prebivalstvo tržaške in goriške pokraj ine k izsel jevanju. Ob tem je b i la prizadeta tudi slovenska manjšina. Števi ln i Slovenci so se morali izsel i t i v prekmorske države. V novem oko l ju so se morali odpovedati svoj i nacionalni ku l tur i in podvreči as im i lac i j i . To je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov slovenske manjšine v J u l i j -ski k ra j in i in Fur lan i j i (2).

R E G I O N A L N I PROBLEMI M A N J Š I N OB ODPRTI MEJI

S stopnjevanjem tokov blagovnega in osebnega prometa prek odprte jugoslovansko-ital i janske meje je v obmejnih k ra j ih napredovalo gospodarstvo, povezano s tem se je tudi zboljšala struktura prebivalstva. K ugodnejšemu razvoju obmejnih območij prispeva tudi Videmski sporazum o maloobmejnem prometu,ki zagotavl ja ugodne možnosti za menjavo blaga med obmejnimi k ra j i obeh obmejnih držav. K živahni povezanosti prebivalstva z obeh strani meje prispevajo tudi pravno urejeni dvolastniški odnosi, ki omo-gočajo obmejnemu prebivastvu obdelavo lastne zemlje prek državne meje (3).

Na obeh straneh državne meje nastaja poleg obmejnih služb še vrsta uslužnostnih dejavnosti ( t rgovina, špedicijska služba i t d . ) . Postopoma se na obmejna območja naseljujejo tudi novi industrijski obrat i .

Mednarodna tranzitna pomembnost mejnih prehodov pospešuje gradnjo cest in modernizaci jo infrastruk-ture na obmejnih območj ih z obeh strani državne meje. Obojestranski interes obmejnega prebivalstva po dobrih prometnih zvezah med obmejnimi k ra j i I ta l i je in Jugoslavi je se izraža v usklajevanju načr-tovanja regionalnega razvoja med SR Sloveni jo in obmejno regi jo Jul i jsko kraj ino in Fur lani jo .

To vzajemno regionalno-plansko obl ikovanje in opremljanje obmejnega prostrora postopno zboljšuje po-goje za poselitev prebivalstva v obmejnih k ra j ih . Ves ta gospodarski in regionalni razvoj pr i teguje k posel i tv i obmejnih krajev pripadnike večinskih narodov iz bol j a l i manj oddal jenih krajev iz notranjo-sti Jugoslavi je in I ta l i je (2 ,7) . Pri avtohtonem prebivalstvu, pr i pr ipadnik ih manjšin, hitro razpada sta-ra agrarna struktura in se obl iku je struktura mobilne urbane družbe. To lahko zasledimo pri i ta l i janski manjšini na Koprskem v Jugoslavi j i kakor pri slovenski manjšini v I ta l i j i na Tržaškem in Goriškem in v Kanalski do l in i (7,8) . Zaradi zaostajanja gospodarskega razvoja v Beneški Sloveni j i se mora tamkaj-šnje slovensko prebivalstvo izsel i t i v b l i žn je centralne kraje izven slovenskega etničenga ozemlja a l i pa si mora iskriti kruha na sezonskem delu v inozemstvu. Zato se je v Beneški Sloveni j i v zadnj ih dveh dest let j ih močno skrč i lo števi lo prebivalstva, ostalo prebivalstvo, ki se ni i zse l i lo , pa je ostalo večinoma agrarno (9).

Na gospodarsko razv i t ih obmejnih območj ih Jugoslavi je, na Koprskem in Goriškem, ter na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski do l in i v I t a l i j i , se je številčno povečala dnevna migraci ja delovne sile med k ra j i podeželja in mesti. To je prispevalo k obl ikovanju dnevne migraci je delovne sile po odprt i me-ji ločenih urbaniziranih območij na obeh straneh meje (7,10) .

6

Na obmejnem območju alpske Zgornje Soške dol ine v Jugoslavi j i se je po daljšem razdobju gospodar-ske stagnacije a l i zaostajanja za razvojem drugih obmejnih območij po drugi svetovni vo jn i pr ičel raz-vo j industri je in tur izma. Na območju Tolmina, Kobarida in Bovca so se ustvarila nova manjša jedra regionalne zgostitve prebivalstva in gospodarstva. Boileaujeva ugotavl ja z metodo statističnega vzorca, da je med prebivalstvom urbaniziranih območij Trsta in Gor ice doseljenega več kot 20% prebivalstva, rojenega v kra j ih izven provinc sedanjega kraja bivanja (7).

Na urbaniziranem območju Nove Gor ice je leta 1953 ž ive lo 18 959 prebiva lcev; to število je do leta 1969 naraslo na 27 689. Delež kmečkega prebivalstva se je od 12% v letu 1953 znižal na manj kot 5% v letu 1969. V širšem delu območja Nove Gor ice je znašal delež kmečkega prebivalstva leta 1953 26%, leta 1969 pa le še 15%. Na urbaniziranem koprskem območju je leta 1953 ž ive lo 11 385, leta 1969 pa že 22 283 prebivalecev. Delež kmečkega prebivalstva se je od 17% v letu 1953 znižal na manj kot 15% v letu 1969, v več in i krajev pa celo na manj kot 10% (2).

Jugoslovansko-ital i janska meja seka v severnem alpskem delu enotno prirodnogeografsko območje poreč-ja Soče, v srednjem delu kraško področ je, v južnem delu pa poteka meja po morju.

Pri urejanju okol ja na obmejnem območju alpskega sveta se uve l jav l ja jo težnje po skupnem in vzajem-nem obl ikovanju naravnih parkov. V ta načrt obl ikovanja naravnega parka se v okv i ru organizaci je "A lpe -Ad r i a " poleg obmejnih regi j I ta l i je in Jugoslavi je vk l juču je tudi dežela Koroška v sosednji A v -s t r i j i . Kot problem vzajemnega urejanja prostora so hidrocentrale in industri ja na območju povodja Soče v Jugos lav i j i , ki onesnažujejo vode in vp l i va jo na vodni pretok v posameznih razdobj ih . Obmej-nemu prebivalstvu je skupen problem tudi oskrba z vodo. S tem je povezano vprašanje talne vode v Posočju in podzemno tekočih voda na Krasu. Vse bol j je pa tudi v ospredju onesnaženje morja v Tr-žaškem za l i vu .

Po državni meji razdvojene prirodnogeografske in gospodarsko-geografske enote narekujejo skupno ure-jan j -e človekovega okol ja na obmejnih območj ih na obeh straneh meje po načel ih regionalnega plani ra-nja prek meje. Skupno planiranje obmejnih območij i zk l juču je škodlj ive posledice enostranskih posegov na obmejnem območju ene države. Tak način planiranja povezuje interese prebivalstva v obmejnih ob-močj ih ne glede na nj ihovo pripcdnost nacionalni manjšini a l i večinskemu narodu. Na urbaniziranem, prostorsko tesno povezanem območju Nove Gor ice v Jugoslavi j i in Gor ice v I t a l i j i , se izraža odprto-st meje v števi ln ih mejnih prehodih, ki zagotav l ja jo prebivalstvu možnost prehoda prek meje iz vasi v vas, iz u l ice v u l i co , kot je to možno v mestih, kater ih ce lo tn i te r i to r i j pripada le eni d ržav i . Po-dobna je povezanost ožjega in širšega urbaniziranega zaledja Trsta s sosednimi urbaniziranimi območj i Sežane in Kopra v Jugos lav i j i .

Vse te obl ike povezanosti obmejnih območij z obeh strani meje, tako na urbaniziranih kot na tur is t ič-no rekreat ivnih območj ih , ki predstavl jajo prek odprte meje dele območij funkcionalno enotne obmej-ne reg i je , so izraz nove gospodarske de l i tve prostora, pogojene z odprtostjo jugoslovansko-ital i janske meje.

M A N J Š I N E , URBANIZACIJA IN R E G I O N A L N O PLANIRANJE OB ODPRTI MEJI

Odprta meja je poseben dejavnik povezovanja i tal i janske manjšine v SR Sloveni j i in SR Hrvatski z ma-t ično I ta l i jo in slovenske manjšine v I t a l i j i s S loveni jo , saj j ima daje možnost vsakodnevnega svobod-nega gibanja prek meje. Na območj ih ob odprt i jugoslovansko-i tal i janski meji se z vzajemnim, čeprav še ne preveč hi t r im in uč inkov i t im urejanjem skupnih regionalno-prostorskih problemov ter problemov človekovega okol ja med I ta l i jo in Jugoslavi jo, ustvarja za poselitev in ž iv l jen je urbanega t ipa prebi-valstva vse bol j pr iv lačna "obmejna reg i j a " . Zagotovl jene so potrebe urbane družbe z razmeroma u-godnimi pogoj i za de lo , izobraževanje, oskrbo, rekreaci jo ter dobre prometne zveze (11).

Za i ta l i jansko manjšino v Jugoslavi j i ter slovensko v I t a l i j i , ki sta večinoma že obe motor iz i ran i , je še posebej pomembna prometna povezanost prek števi lnih mejnih prehodov, kar pogojuje možnost vsa-kodnevnega gibanja med kra j i obmejnih območij obeh držav. Obmejno prebivalstvo ob jugoslovansko-i ta l i jansk i meji stanuje v enem, dela v drugem, prosti čas pa izkorišča z nakupi , kulturnim a l i špor-nim izž iv l jan jem a l i s pravim oddihom na t re t j ema l i četrtem kra ju. Vsi t i k ra j i so prostorsko bol j a l i

7

manj oddaljen! drug od drugega. Ve l i k del obmejnega prebivalstva si je izobl ikoval radi j svojega dnev-nega gibanja tako, da prebiva in dela na eni strani, prosti čas pa lahko izkorišča na drugi strani me-je . Prebivalstvo urbaniziranega območja Trsta in Gor ice si je izobl ikovalo svoja gravitaci jska zaledja rekreacije v sosednji Istri, na Krasu in na območju A lp v Jugos lav i j i . Za Slovence iz teh območij so znač i ln i tud i obiski sorodnikov in znancev v obmejnih kra j ih na jugoslovanski strani. Prebivalstvo iz ob-mejnih krajev I ta l i je potuje prek meje v nakupovalne centre v neposredni b l i ž i n i meje na jugoslovan-sko stran, prebivalstvo z jugoslovanske strani pa kupuje blago v Trstu, G o r i c i , Vidmu ter v drugih manjših kra j ih na i ta l i janski strani (12). Pripadnikom nacionalnih manjšin omogoča odprta meja in do-bra prometna povezanost tudi kulturno izobraževanje. Udeležujejo se kul turn ih pr ireditev v matični dr-žav i .

Za ž iv l jen je obmejnih manjšin in jačanje nj ihove nacionalne zavesti so pomembni tudi izobraževalni seminarj i za slovenske uč i te l je iz I ta l i je v Sloveni j i in obratno za i ta l i janske, ki žive v S loven i j i , v I t a l i j i . Ne nazadnje je omenit i tudi športna srečanja, ki j i h pr i re ja jo športna društva obmejnih kra jev. Za kulturno izobraževanje prebivalstva slovenske manjšine v I ta l i j i in i ta l i janske manjšine v SR Slove-n i j i je posebej pomembna možnost vsakodnevne nabave vseh ob l ik informaci j prek radia in t e l ev i z i j e , v ob l ik i dnevnega časopisja, revi j in kn j ig iz mat ičnih držav.

Regionalna urbanizaci ja in obl ikovanje urbane strukture prebivalstva na širokem podežel ju , ki prinaša nove obl ike ž iv l jen ja in nove zahteve prebivalstva v prostoru, odpira nove v id ike zaščite nacionalnih manjšin. Ker prostorsko urbanizaci jo in nove načine ž iv l jen ja urbane družbe urejajo v sodobnem svetu z instrumenti regionalnega prostorskega p lan i ran ja, mora b i t i slednje tako zasnovano, da ščit i tudi manj-šino pred raznarodovanjem na njenem naselitvenem prostoru.

V Jugos lav i j i , k jer ž i v i poleg jugoslovanskih narodov še ve l i ko število narodnosti, so načela zaščite narodnosti že vgrajena v ustavne določbe in s tem tudi v vse obl ike regionalnega, socialnega in druž-benega p lan i ran ja . Na območju Jugoslavi je, k jer ž iv i i ta l i jansko prebivalstvo pomešano s slovenskim in hrvatskim, so v občinskih statut ih in v statut ih krajevnih skupnosti opredeljene pravice in zaščitni ukrepi za i ta l i jansko manjšino. Na območju SR Sloveni je, na Koprskem, je v vseh k ra j i h , k jer ž i v i i tal i jansko prebivalstvo, zagotovl jena uporaba i tal i janskega jez ika v prav vseh obl ikah zasebnega in javnega ž i v l j en j a . Dvojezičnost se manifestira tudi navzven s s lovensko- i ta l i janskimi topografskimi na-pisi in dvo jez ičn imi napisi na javn ih zgradbah. Dosledno poučevanje i tal i janskega jez ika v slovenskih ter slovenskega v i ta l i janskih osnovnih in srednjih šolah je ustvarilo b i l ingv izem tako pri manjšini kot pri večinskem narodu do take mere, da sporazumevanje v obeh jez i k ih med Slovenci in I ta l i jan i ne predstavlja več nobenih težav v dnevni komunikaci j i (8).

Medtem ko pomeni za obstoj slovenske manjšine v I t a l i j i odprta meja in možnost povezovanja z mat ič-nim slovenskim narodom v Jugoslavi j i zelo pomemben de javn ik , pa ostaja še vedno odprto vprašanje njene zaščite v novih pogoj ih urbanizaci je in v raz l ičn ih ob l ikah p lan i ran ja. Slovenska manjšina se lahko poslužuje svojega jez ika v upravi na n ivo ju občin le v podeželjskih občinah tržaške in gor i -ške pokra j ine, ki imajo pretežno več ino slovenskega prebivalstva, ne more se pa posluževati svojega jezika v občinski upravi in drugih javnih ustanovah slovensko prebivalstvo mestnih občin Trsta in G o -r ice . Slovensko prebivalstvo iz celotne goriške in tržaške pokraj ine ne more uporabl jat i svojega j ez i -ka v upravnih službah pokraj inskih uradov. Slovensko prebivalstvo teh dveh pokraj in ima možnost šo-lanja v svojem jez iku v osnovnih šolah, zaradi okrnjene strukture slovenskih srednjih šol pa le v ne-kater ih t ip ih srednjih šol. V podeželskih občinah goriške in tržaške pokra j ine, ki so poseljene s pre-težno večino slovenskega prebivalstva, so dvo jez ičn i tudi topografski napisi na javnih zgradbah.

Slovensko prebivalstvo, ki je sklenjeno naseljeno v občinah vzhodnega dela videmske pokra j ine, pa ne uživa nobenih nacionalnih pravic (13).

Odprta meja, ki je pospešila gospodarski razvoj v obmejnih k ra j i h , je s pokl icno pres lo j i tv i jo prebi-valstva iz kmečkega v nekmečke pokl ice in z obl ikovanjem urbane družbe prinesla zboljšanje social -nega položaja in prispevala k zmanjšanju odseljevanja ter k več j i prostorski s tab i l i zac i j i pripadnikov nacionalnih manjšin. Z uvel jav l jan jem urbanizaci je se je povečala potreba po prostoru za gradnjo sta-novanjskih nasel i j , regionalne infrastrukture in drugih neagrarnih dejavnost i . Ker je b i l o doslej š i r je-nje izrabe zemlje v neagrarne namene, ki je zaje lo skoraj celotno podeželje Jul i jske kraj ine in Fur-lan i je , povezano z odvzemom zemlje slovenskemu avtohtonemu prebivalstvu, pomeni urbanizaci ja tudi izpodrivanje slovenskega prebivalstva iz slovenskega etničnega ozemlja a l i pa izsel jevanje tega v Trst

in Gor ico ter v druga manjša mesta z i ta l i jansko več ino. Hkrati pa je šir jenje stanovanjskih nasel i j , infrastrukturnih objektov in gospodarskih ustanov na odvzet i zeml j i pr i tegni lo večinski narod k posel i t-vi širokega slovenskega podeželja (14). Ker je zakonska zaščita slovenske manjšine pomanjkl j iva in ne zagotavl ja dosledne dvojezičnost i v zasebnem in javnem ž iv l j en ju na celotnem s slovenskim avtohto-nim prebivalstvom poseljenem ozemlju Jul i jske kraj ine in Fur lani je , je ogrožena tudi uporaba slovenske ga jezika v javnem ž iv l j en ju povsod tam, k jer je b i la zemlja nasilno odvzeta slovenskemu prebivalstvu in k jer so nastala nova naselja, novi infrastrukturni ob jekt i in nove gospodarske ustanove (15). K i z -sel jevanju a l i h gospodarski stagnaci j i s slovenskim prebivalstvom poseljenih območij pa prispevajo tudi posebne določbe o izrabi zemlje za vojaške služnosti (9).

Nasi lno odvzemanje kmečke zemlje za urbane namene in omejevanje izrabe zemlje iz raz l i čn ih v z r o -kov ustvarja med slovensko manjšino in I ta l i jo napetosti.

Ker je v takem prostoru, kot je obmejna že več a l i manj urbanizirana regi ja na obeh straneh i t a l i j an -ko-jugoslovanske meje, šir jenje obsega površin v neagrarne namene nujno, se s tem v zvezi veča šte-v i l o tak ih delovnih mest v neagrarnih službah, ki j i h v ce lo t i ne more zasedati domače prebivalstvo z obmejne reg i je . Zaradi tega se dosel ju jejo na taka območja pr ipadnik i večinskega naroda iz notranjo-st i držav, kar ustvarja nacionalno pomešanost prebivalstva.

Napetostim na nacionalno mešanih ozeml j i h , ki so posledica izr in janja a l i podrejanja jez ika manjšine jez iku večinskega naroda, bi se lahko k l jub doseljevanju večinskega naroda in šir jenju izrabe zemlje V urbane namene izogn i l i z uzakonjenjem dvojezičnost i in polnim spoštovanjem slovenskega jez ika v zasebnem in javnem ž iv l jen ju na celotnem, s slovenskim avtohtonim prebivalstvom poseljenem obme j -nem ozemlju I ta l i j e . To pa lahko zagotovi le enakopravno sodelovanje večinskega naroda s slovenskim prebivalstvom v vseh obl ikah regionalnega, gospodarskega in socialnega planiranja na n ivo ju obč in ,po -kra j in in reg i je . Tako obl iko zaščite manjšine že uživa i tal i janska manjšina v Istr i , v SR Sloveni j i in SR Hrvatski v Jugoslav i j i .

LITERATURA:

1) V. Klemenčič , Sodobni problemi narodnih manjšin v luči prostorske urbanizac i je , Sodobnost,Lju-bl jana 1974, št. 8 - 9 - 1 0 , str. 774-778.

2) V. K lemenčič , Odprta meja med Jugoslavi jo in I ta l i jo ter vloga manjšin, Teori ja in praksa, št. 9 - 1 0 , str. 928-936, Ljubl jana 1974.

3) M. Jeršič, Odprtost mej kot dejavnik v razvoju slovenskih obmejnih r eg i j , L jubl jana, Inšt. za geograf i jo univerze, I . d e l , 1970, str. 132.

4) M. Jeršič (Prvi rezul ta t i v rokopisu). Dokumentaci ja Inštituta za geograf i jo Univerze v Ljubl jani

5) M. Jeršič, V. K lemenčič , Ak tua ln i socialno-geografski problemi odprte meje. "Numer i unic id i sociologies", Trento X I I (1972), 4, str. 63-72) .

6) M. Jeršič, V. K lemenčič , Topical Problems of Open Boundaries: the Case of Slovenia, " A t t i Convegno su problemi e prospettive del le regioni di f ron t ie ra " , Izd. 1st di Socio logi -a Interna-zionale di G o r i z i c a , Trst, L INT , 1973, str. 123 - 157.

7) A. M. Boi leau, La minoranza Slovena nel Fr iu l i - Venezia G i u l i a ; Aspetti soc io log ic i , Conveg no di studio sui problemi del la minoranza slovena, Relazione a cura d e l l ' Istituto di sociologia Internazionale d i Go r i z i a .

8) V. Klemenčič , Ital i janska narodnost v SR Sloveni j i po popisih prebivalstva leta 1961 in 1971. " A t t i IV incontro geogr. i ta lo -s loveno" , (Pordenone, 2 8 . - 2 9 . oktobra 1973), "Le minoranze etn ico- l ingu is t iche del la frontiera i ta lo - jugos lava" , Izd. 1st. Geografia Fac. Lingue e let t .stran Univ. di Trieste, Udine, 1974, str. 119-140.

9) V. Z. S imon in i , Benečija kot gorska skupnost s posebnim statutom in njena posebna vloga v de-ž e l i , Slovenska skupnost v Beneški S loven i j i , Zbirka Nad iža , 1, Speter Slovenov-Trst, 1974,str. 29-47 .

10) V. Klemenčič, Geograf i ja prebivalstva Sloveni je , "Geografski ves tn ik " , L jubl jana, 1972, str. 133-157.

11) K. Ruppert, F. Schaffer, Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen, Akademie für Raumforschung und Landesplannung, Hannover, 1973, str. 51 .

12) I. Vr išer, Le zone d ' i n f l uenza del le c i t tá slovene e del le local i ta central i con part icolare r i -guardo a l ie regioni d i conf ine, " A t t i IV . incontr . geogr. i ta lo -s loveno" , (Pordenone, 2 8 . - 2 9 . oktobra 1973), I , "Le minoranze étnico-1inguistr iche del la font iera i ta lo - jugos lava" , Ist. Geo-grafía Fac. Lingue e le t t . stran Un iv . di Trieste, Udine, 1974, str. 141-153.

13) J. Je r i , G. Kušej, Pravni položaj slovenske narodne manjšine v I t a l i j i , Slovenci v I t a l i j i včeraj in danes, Slovenci v zamejstvu, Izdaje slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Trst 1974, str. 51 -86 .

14) L. V o l k , Družbeno-gospodarski premiki in slovenska narodnostna skupnost na etničnem ozemlju na Tržaškem (referat), Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu, od 10 . -14 . ju l i j a 1974.

15) K. Siškovič, Predlog za pravno ureditev položaja Slovencev v I t a l i j i , Pravne pot i do rešitve problemov Slovencev v I t a l i j i , Slovenci v zamejstvu, Izdaje Slovenskega raziskovalnega inšt i tu-ta v Trstu, Trst 1974, str. 7--48.

16) S. Pahor, Tržaški Slovenci , Geografski obzornik št. 3 - 4 , leto X X , Ljubl jana 1973, s t r .45-57 .

17) G. Valussi, G l i Sloveni in I ta l ia , " A t t i IV. incontro geogr. i ta lo -s loveno" , (Pordenone, 2 8 . -29. oktobra 1973), I, " La minoranze etn ico- l inguis t iche del la frontiera i ta lo - jugos lava" , Izd. Ist. Geografía Fac. Lingue e le t t . stran. Un iv . di Trieste, Udine, 1974, str. 5 -118 (estr.Tr i-este, L INT, 1974, str. 118).

18) G. Valussi, I I confine nordorientale d ' I t a l i a , Ist. di Sociología Internazionale d! G o r i z i a , se-rie " M a t e r i a l i " , 3, Trieste, L INT, 1972, str. 338.

19) G. Va l lus i , II riassetto amministrat ivo ed economico dai ter r i tor i del la Venezia G i u l i a annessi a l ia Repubblica Socialista SJovena, "M isce l l anea" , I . (1971), Univ . di Trieste, Fac. Lingue e le t t . stran. Udine, Ar t i G ra f . F r i u l . , 1971, str. 243-265.

20) G Valussi, La funzione internazionale del confine i ta lo- jugos lavo, " Q u a d e r n i " , Centro Studi Economico-Po l i t i c i " , "Ezio Vanon i " , Trst, št. 7, ju l i j -december 1973, str. 5 - 1 8 .

v-

21) A. Borme, Položaj i tal i janske etnične skupine v Jugos lav i j i , "Razprave in g rad ivo" , L jubl jana, Inšt. za narodnostna vrpašanja, 1966, št. 4 - 5 str. 285 - 314.

22) R. Guber t , La situazione conf inar ía , Ist. di Sociologia Internazionale di G o r i z i a , Serie "Ricer-c h e " , 3, Trieste, L INT, 1972, str. 536.

23) A. Lokar, Fur lan i ja-Ju l i jska Kraj ina: Dežele s funkc i jo mostov, " M o s t " , 35-36 , tTrst, 1972, str. 84-93.

24) P. Nodar i , L 'area a lp ino-adr ia t ica come regione centrale di frontiera (Car inzia, S lovenia,Fr iu-l i -Venez ia G i u l i a ) , "Quade rn i " , Centro Studi Economico-Pol i t ic i "EZÍD Vanon i " , Trst, str. 2, januar - jun i j 1971, str. 12-23.

25) E. Ravnikar, Pogled na širši prostor okrog Trsta, " M o s t " , 26-27 , Trst 1970, str. 50-57 .

26) A. Rebula, Kultura v obmejnih pokraj inah: vloga Trsta, " M o s t " , 26-27 , Trst, 1970, str. 66-73.

10

27) C. Sambri, Una frontiera aperta. Indagine sui va l i ch i i ta lo - jugos lav i , 1st. di Sociología Inter-nazionale di G o r i z i a , Serie "R icerche" , 1, Bologna, Forni , 1970, str. 304.

28) E. Sussi, L'emergenza del la regione trans-frontal iera Alpe Adr ia : transazioni "oubbl iche" tra Car inz ia , Groaz ia , Fr iu l i -Venez ia G iu l i a e Slovenia, " A t t i Convegno sui Problemi e prospett i-ve del le regioni di f ron t ie ra" , 1st. di Sociología Internazionale di G o r i z i a , Trieste, L INT,1973, str . 135-146.

29) Zbornik Mednarodnega študijskega srečanja o vodenju naravnih parkov (Sesljan, 10. novembra 1973), " M o s t " , 39-40 , Trst, 1973, str. 1 -97.

Ivan GAMS UDK 911.2: 551.4 +550 . 34

O TEKTONIKI PLOŠČ KOT RAZLAGI POTRESOV V ZUNANJIH DÍNARIDIH*

Furlanski potresi, ki so se zače l i 6. maja 1976 s prvim sunkom ob 20^59 17 ' bodo prišl i v anale kot priče nekega dogajanja v zemeljski skor j i . Ker so imel i usodne posledice tudi za obmejne kraje v S loven i j i , so tudi pri nas na splošno vzbud i l i zanimanje za potrese in za raz lage, zakaj l e - t i nastaja-jo . Literatura potrese de l i na potrese zaradi vu lkan izma, lokalnega vdora skladov in na tektonske po-trese. S ledn j i , ki predstavl jajo devet desetin vseh potresov na svetu, so nekol iko bo l j jasni šele po najnovejših dognanj ih geo f i z i ke .

Prve štir i mesece se je potresna aktivnost odv i ja la tako kot običajno pri potresih po svetu. G lavn i su-nek je imel tudi v furlanskem primeru predhodnika (v angleški l i teratur i forshock), za glavnim pa so se, kot ob iča jno, zvrs t i l i poznejši stresl jaj i (aftershocks), ki so b i l i v ncslednj ih dneh in tednih ved-no redkejši in slabotnejši. Ob iča jno je b i lo tudi t ra jan je . G lavn i potres je t ra ja l le nekaj sekund. Ne navadni potek pa so dob i l i potresni sunki septembra. Zače l i so se k rep i t i , , 11. septembra so spet do-segli rušilno moč (5,8 - 5 , 9 po Richter ju) . Sunka 15. septembra ob 4^ 15 in ob 10^21' sta dosegla jakost (6,1 - 6 , 2 ) , ki je le malo zaostajala za potresom 6. maja. Septembra 1976 ob pisanfu tega članka še ni jasno, a l i se je že sprostila glavna napetost v zemeljski notranjosti in kako se bo odv i -jala nadal jnja potresna akt ivnost . Gotovo pa j e , da pomeni leto 1976 povečano grožnjo za bivanje človeka na pr izadet ih področ j ih , ki se sprašuje, kdaj lahko pričakujemo nove potrese in k j e . Kako lahko na to vprašanje odgovori naravoslovje ?

Najpre j si razjasnimo, a l i je b i l furlanski potres v svetovnem meri lu eden v e č j i h , ve l i k i h a l i celo ka-tastrofalnih. Pomen teh izrazov v raznih knj igah ni enoten. Neenake so tudi skale, v katere razvršča-jo potrese. Pri nas se na jbo l j uporabljata dve. Prva ima ime po ameriškem seizmologu ^Richterju. Na -naša se na energ i jo , ki sprožena v zemeljski g l ob in i , povzroči potres (v t o č k i , ki jo imenujemo hipo-center , za raz l iko od epicentra, k jer so stresl jaj i na zemeljskem površju na j več j i ) . Stopnje se določa-jo glede na zapis vodoravnih premikov, kot ga 100 km od epicentra opravi postavl jeni standardni po-tresomerni aparat. Iz jakosti zabeležnih premikov in oddaljenosti od potresnega središča se izračuna potresna energi ja . Vsaka naslednja stopnja v Richter jevi skal i pomeni 31_,6-krat več jo potresno ener-g i j o . Na zemeljskem površju se pr ičnejo potresne poškodbe navadno pri 4 , 5 R (to je po Richterju). V svetovni seizmologi j i označuje jo potrese z močjo~|af i magnTfudo) 7 a l i več kot večje potrese, potrese zadn je , osme stopnje pa kot ve l i ke potrese. Točnih podatkov o jakosti furlanskega potresa 6. maja še ne vemo, poročajo pa o magnitudi 6.5.

Druga, pri nas še bol j znana skala za k las i f i kac i j o potresov ima ime po treh av tor j ih - Merca l l i -Can cani-Sieberg {skrajšano MCS). Ima dvanajst stopenj, ki se določajo glede na potresne učinke na po-vrš ju. Potres t ret je stopnje MCS l judje komaj zaznajo. Pri šesti stopnji se začenjajo resnejše poškodbe.

*Prirejen članek po prispevku istega avtor ja iz Jadranskega koledarja 1977 pod naslovom Furlanski potresi 1976 kot naravoslovci po jav.

Pr.Ldfiyeti stopnj i te potresne lestvice (MCS) se zruši skoraj po lov ica kamni t ih in opečnih stavb, več ina ostal ih pa je neuporabna. To stopnjo imenujejo "de lno un iču joč i potres" . Pri dvanajst i ytopnj i se ne porušijo samo stavbe,ampak je močno deformirano tudi zemeljsko površje samo. Po sedaj znanih podatk ih je majski potres z na jveč j im i porušitvami med k ra j i A r tegna-Osoppo-Venzo-ne dosegel stopnjo 9 ,5 po MCS. Za pr imer javo: v le t ih 1900-1974 je b i l o po svetu letno 20 v e č j i h in v e l i k i h potresov (z jakost jo 7 stopnje po R a l i več ) . Letni povpreček v e l i k i h potresov (8 po R) je 1 - 2. Furlanski potres torej ne spada med v e č j e . Več vzrokov j e , da je zahteval t o l i ko ruševin in ž r tev . Spadal je med p l i t ve (20-30 km). G lob ine hipocentra med 60 in 300 km označuje jo za zmerne, g lobok i potresi pa imajo središče še n i že . Precejšnja rušenja in števi lne žrtve pa gre pr ipisat i tudi go-sti nasel jenost i , slabi vezav i kamni t ih hiš in potresno slabim legam nase l i j , o čemer bo govora kasneje. Po števi lu žrtev (teh je b i l o oko l i t i soč) , fur lanski potresi zaostajajo za na jveč j im i v I t a l i j i . Poglejmo samo to s to le t je : potres v Messini in Regio Calabr ia je I. 1908 zahteval 75 -123 .000 žrtev (vir i niso ed in i ) , I. 1910 pa je potres v mestu Avezzanu zahteval 30 000 ž r tev . Svetovna kronika potresov pa seveda be lež i še mnogo hujše katastrofe. Spomnimo se samo potresa I. 1920 v k i ta jsk i prov inc i Kansu s 180 000 žrtvami in toki jskega potresa I. 1923 s 145 000 ž r tvami . Se v le tu 1976 je več potresov v t u j i n i preseglo fur lanskega. Februarski potres v Guatemal i je prinssel smrt 23 000 osebam. Ob potresu (8. stopnje po R) avgusta 1976 z epicentrom na mor ju pr i južnof i l ip inskem mestu Zamboange je umrlo več tisoč l j ud i . To leto so b i l i do jeseni po svetu kar t r i j e v e l i k i potresi , na j več j i 28. j u l i j a 1976 v severnokitajskem mestu Tang-šanu (po časopisnih vesteh 8 , 2 po R), še neznanim števi lom žr tev . Ob preseženem popvprečku tega sto let ja ( t r i je , namesto enega a l i dveh na leto) iščejo nekater i , tako kot za druge naravne katastrofe tudi pr i potresih kr ivdo pri č loveku . To se zd i glede na ogromno energ i -j o , ki se sprošča pri potresih malo ve r je tno . Pri ve l i kem potresu se sprosti energi ja z oko l i 10^5 er— gov , kar je to l i ko kot oko l i 12 000 bomb t ipa Hirošime. Upoštevati je t reba, da tudi v preteklost i ve -l i k i potresi niso b i l i razporejeni enakomerno. Med let i 1974 in 1970 ni b i l o na primer nobenega potre-sa z magnitudo nad 8. Če bi leto 1976 hote l i proglasi t i za potresno le to , bi moral i zbrat i podatke o vseh potresih na svetu, teh pa l jud je zaznajo več kot m i l i j on na leto a l i povprečno dva na minuto. Seizmograf i zabe lež i jo oko l i 5 m i l i j onov potresov le tno. K sreči pr izadenejo v več in i primerov ocea-ne, morja in nenaseljena področ ja , sicer bi b i l potresni de lež med naravnimi katastrofami še v e č j i . Za razdobje 1947-1967 so i z računa l i , da so potresi zahteva l i 56 000 žrtev a l i 12 ,7 odstotkov vseh u-mr l ih zaradi naravnih katast rof - takoj za poplavami . (V Jugos lav i j i so potresi na v rhu , z last i po skop-skem potresu 26. j u l i j a 1963 z oko l i 1 100 mrtv imi in po potresu 26. in 27. okotobra 1969 v Banja-l u k i , ki se je z le malo manjšo močjo obnovi l 31. decembra 1969, kar vzbu ja vzporejanje s fu r lan-skim potresom.)

Furlanski potresi so po t rd i l i izkušnje po svetu, da sunki tem bol j psihično pr izadenejo prebiva ls tvo, čim da l j t r a j a j o . Dolgot ra jno ponav l jan je zmernih potresov l jud je tež je prenašajo kot močne sunke v krajšem razdobju. Ljudje se sprašujejo, a l i se sploh splača obnav l ja t i porušene domove. Kaj j im lah-ko odgovori znanost ? N i č t rdnega, ker mehanizmi potresne dejavnost i še niso znan i .

Razlage potresov so b i l e v zgodovin i vedno skladne z razvojem znanosti in pojmovanjem o sestavi ze -meljske notranjost i in procesi v n j e j . Se pred nekaj dese t le t j i ' so imel i mnogi g lavn i vzrok za zemel jski nemir v krčen ju zemeljske skor je , ki naj bi zaradi oh la ja jočega se jedrc postala preohlapna. Zače tk i sedanjega pojmovanja i zv i ra jo iz spoznanja, da vrhnja plast Zem l j e , tako imenovana skor ja , bo l j a l i manj lebdi na lab i ln i pod lag i . Seizmologi so tudi ugo tov i l i , da se v do ločenih g lob inah, ob st iku ne-enako gostih p las t i , potresni va lov i odk lan ja jo in spremenijo hi t rost. Na jbo l j znač i lno tako mejn ico so imenoval i po jugoslovanskem znanstveniku Mohorov ič iču (skrajšano M O H O ) . Bistveni skok v razvo ju znanosti so pomenila povojna oceanografska geo f i z i ka lna , grav i tac i jska in d ruga mer jen ja , ugotav l ja -nja izvorov top lo te , zajemanje globoko-morski h sedimentov i t d . Ko so z modernimi napravami snemali oceanska dna, so dob i l i predstavo o tako imenovanem oceanskem hrbtu, ki je t r e t j i najpomembnejši e-lement zemeljskega re l i e fa . To je n iz strmih, kot najv iš ja gorovja v isok ih hrbtov, ki so tektonsko pre-maknjeni in prepreženi z g lobokimi j a r k i . Ugotov i l i so, da je v n j ih zemeljska skorja razpokana in da se dv igu je . Razvoj nuklearne f i z i k e je omogoči l raz lago, da je vzrok dviganja v nuklearnih proce-sih oziroma v dv iga joč ih se tokov ih magme, ki si I i skozi razpoke zemeljske skorje na površje. Sistem oceanskih hrbtov, kater ih skupna do lž ina v vseh t reh oceanih znaša oko l i 80 000 km, je na jveč je po-tresno in vulkansko področje sveta. Ko so z vr t inami ugo tav l ja l i starost globokomorskih sedimentov, so spozna l i , da se starost veča z oddal jenost jo od hrbta. Tako je zrasla predstava o rasti oceanskega dna . ki se razmika ob razpoki vzdo lž oceanskega hrbta. Strnjena magma pa razpoko sproti maši. Nastala je teor i ja o razš i r jan ju oceanov. Ce bi d rža la , bi se moralo zemeljsko površje razš i r ja t i . N a d a l j n j i raz -vo j te teor i je ni po t rd i l . Ugo tov i l i so, da oceanska skor ja , ki raste, tone pod robne kont inente . Pre-

12

deri pa si bomo pogledal i procese, ki spremljajo to g iban je , se moramo poglobi t i v znanje o sestavi zemeljske skor je.

Že dolgo je b i lo znano, da je vrhnj i del zemeljske skorje l a ž j i . Sestavljen je v glavnem iz gnajsa in granita feiaI) in ima gostoto 2^7. N iže je težja (3) plast iz bazalta oz . andezita Jsima), ki seže pod kont inent i do 25 km globoko, pod oceani pa mnogo manj. Pod skorjo se začenja plašč, ki je labi len in t ež j i (nad 3) . Skraja so domneval i , da so glavni premiki na stiku skorje in plGšča. Potem pa so ugotov i l i premike v samem plašču. G i b l j i v i de l , ki zajema zemeljsko skorjo in vrhn j i del p la -šča, so p r iče l i imenovati l i tosfera, n i ž j i del plašča pa astenosfera. Zaradi procesov, ki še niso enot-no pojasnjeni , l itosfera na lab i ln i podlagi ne miruje. Ker njeno gibanje po vsej Zeml j i ni enako ,p r i -haja do razlomov i n d o nastanka tako imenovanih plošč oziroma razloml jenih delov l i tosfere. Poeno-stavl jeno s lo j ih lahko predstavljamo kot plošče ledu, ki se pri neenakem toku vode medsebojno tare jo, nar ivajo na sosednje a l i tonejo pod nj ihove robove. To je poenostavl jeno zasnovana teor i ja o tek ton i -k i [p lošč L ki je hi t ro osvoj i la svet, zlasti anglosaško znanost, in ki bo v bodočih geoloških raziskova-n j ih gotovo še doživela popravke in dopoln i tve. Najprej so govor i l i o oceanskih in kont inentaln ih p lo -ščah, k jer so nemirni s t ik i najbol j znač i l n i . Na takem stiku se ocean ^gT6HT~V~gtobDfe^mdrške jarke. Po domnevi se kontinentalna plošča zaradi trenja na robu drobi in drobci se skupno s tonečo oceansko ploščo v v e č j i g lob in i r a z t a p l j a j o . Nad narivom se kontinentalna plošča guba. Rastejo gorovja in ob v u l -kanskem loku se skozi razpoke na površje a l i v podzemeljske vot l ine (plutoni t i ) i z l i va magma. Ves ta širok rob kontinentalne plošče je potresno ak t i ven , s hipocentr i ob st iku l itosfere in astenosfere,ki to -ne pod kotom 15-75° .

Razpoke zemeljske skorje (glej skico) segajo ponekod iz oceanov v kont inente, od kater ih so nekateri sestavljeni iz več plošč. Že pred le t i so tako poročal i o oko l i dvajset ih ploščah, n j ihovo števi lo v l i -teratur i še vedno raste. Stjke med ploščami de l i j o na konstrukt ivne, k jer se plošče razmikajo in se ši-r i j o , destruktivne in na konservativne. Pri s lednj ih drsijo plošče latera lno, kot je primer v A n a t o l i j i , k jer se ob hor izontalnih drsah jav l ja jo pogosti potresi, ruši lni zlast i tam, k jer so na površju nap lav i -ne.

Teor i j i o tek ton ik i plošč je v kratkem času uspelo pojasnit i ve l i ko večino vulkanskih in potresnih ob-moči j na svetu. Pojavi , ki spremljajo stike plošč, se zd i jo tako preučeni , da lahko že po n j ih skle-pamo na obstoj stikov plošč in plošč samih.

Za potresno in paleogeografsko dogajanje v sredozemskem prostoru je najvažnejši stik afriške in ev raz i j -ske plošče, ki ju je še v mezozoiku loč i l dolg ocean Tethis. Zb l iževan je pa menda ni potekalo Tstosmer-noT~T5~hekih navedbah se je afriška plošča od srednjega triasa (to je od oko l i 200 m i l . let) do zgo r -nje krede (130 m i l j . ) premikala glede na Evropo proti_ vzhodu. Nato je do konca eocena (okoli 140 m i l j . let) sledi lo drsenje prot i zahodu-severozahodu. Od takrat pa do danes naj bi ta plošča po istih v i r i h pr i t iskala prot i severozahodu. Skladno s temi premiki naj bi se nagubala južnoevropska gorovja.

Znanje o premikih plošč v geološki zgodovini so v Sredozemlju kot povsod po svetu obogati la paleo-magnetska mer jenja. Odkladnina se pri usedanju namagneti glede na trenutno magnetno pol je na Zem-l j i . Slabo magnetenost obdrži tudi v naslednjih geoloških razdobj ih , ko so se magnetni po l i že spreme-n i l i a l i se je spremenila lega plošče. Ker so magnetna nihanja v preteklosti bo l j a l i manj znana, so mogl i ugotov i t i , da so imeli južnoevropski polotoki v geološki preteklosti drugačen položaj glede na ostalo Evropo, kot ga imajo danes. Iberski polotok se je zavrtel za 35° , Korzika za 21° in Apenin i za oko l i 40 ° v nasprotni smeri urnega kazalca (glej sk ico). Ti de l i skorje so se torej premikal i samo-stojno. Od n j ih nas najbol j zanima apeninski de l . Če nanj prenesemo že omenjeno shemo o pojav ih ob ak t ivn ih robovih plošč, uv id imo, da tvor i enoto s sosednjim Jonskim in Jadranskim morjem, Padsko n iž ino in Beneško-Furlansko n iž ino . Te niž ine so danes kopno samo po zaslugi intenzivnega nasipava-nja alpskih rek v hladnih kvartarnih razdobj ih , ko ni b i lo gozda do dna dol in in ko so j i h v znatnem delu p rekr iva l i leden ik i . Pri v r tan j ih so ugo tov i l i , da sega predkvartarna osnova večidel pod morsko g lad ino, mestoma celo globje od dna v Jadranskem a l i Jonskem morju. Če bi torej postrgali kvartarne sedimente, bi segalo morje od A lban i je do prvih obronkov A lp na severni in Apeninov na južni strani Padske n iž ine . Iz njega bi gledalo le nekaj o tokov. Zato tu govorim o apeninsko-jadranski p lošči , ka-tere skupna rel iefna značilnost je v iš j i in dv iga joč i se jugozahodni rob v Apeninih in toneči severo-vzhodni stik ob Dinarskem gorstvu. Poglejmo si podrobneje te st ike.

Na jugu omejuje našo ploščo globok morski ja rek , ki sega od S ic i l i j e mimo Kalabrijskega polotoka

13

prot i _v z hodu v Grški jarek in ki pomeni stik z afriško ploščo. Manj jasen je jugozahodni stik naše plošče z afriško po drugih mnenjih korziško ploščo, k jer so globoke morske k o š n j e v Tirenskem morju, manpjasrro pa v Ligurskem morju. Oba stika naše plošče sta v znamenju po javov, ki so t ip i čn i za jao-dr ivanje ene plošče pod drugo.^f l išno gorovje v obalnem področju in seizmična, v južni I ta l i j i tudi vulkanska dejavnost. Na j iz raz i te jš i so ti pojavT ob jugozahodnem oglu apeninsko-jadranske plošče,kjer gre ver jetno za trojno stičišče plošč: iz g lobin morfa se "strmo dv iga jo obalna gorovja i n ' t u ' s o ak t i v -ni vu lkan i Etna in na Liparskih o tok ih . Tudi bočni st ik i južnega dela plošče so i z raz i t i : ak t ivn i v u l -kan Vezuv in ob vzhodu globok jarek Jonskega mor ja, ki doseže gladino 1 330 m. Ob njem se izza toneče obale dviga albansko in črnogorsko gorovje. V Črni gori so z vr t inami dokazani nar iv i . Vzdolž obale se jav l ja jo močni potresi, od kater ih je najbol j znan potres iz I. 1667_, ki je v razrušenem Du-brovniku zahteval kak ih 5 000 žr tev. V severnem delu apneninske I ta l i je je v geotektonski zgradbi po-lotoka viden pri t isk korziške plošče prot i vzhodu-severovzhodu. Zgradbene enote, prelomnice in nar iv i so polkrožno razporejeni vstran od Korzike in so g lavni re l ie fn i element med Genovo in pokraj ino La z i o , k jer je b i l v starejšem kvartar ju živahen vulkanizem. V srednji I t a l i j i ni znakov močnejšega pr i -tiska od zahoda v sedanjosti in morda je to vz rok , da ob vzhodnem Jadranu, med Splitom in Zadrom, ak t ivn i stik plošče ne pride do to l i ke rel iefne in potresne ve l jave . Grezanje obale je manj napredo-valo in v za led ju , v območju zahodnobosanskih kraških po l j , je hribovje v območju Zunanj ih Dinari^-dov na jn iž je . Ver je tno je b i l tukaj dv ig gorovja najmlajši v D inar id ih , saj je b i l še v srednjem p l ioce-nu nizek rel ief z razsežnimi terc iarn imi sedimenti. To je menda tudi vz rok , da najdejo biospeleologi severozahodno in jugovzhodno od tod dokaj razl ične vrste jamskih ž i v a l i . Tukajšna orogeneza je b i la v smislu tektonike plošč najbol j akt ivna v starejšem kvartar ju ob vulkanizmu v Laziu. Severozahodne-je je ugrezanje Jadranske obale najbol j napredovalo v Kvarner j^ in v "jVžaškem za l i vu . Tu obala še da nes tone, kot govori tudi najnovejša karta recentnih dviganj zemeljske skor je, nastala z mednarodnim sodelovanjem geologov in geodetov (redaktor prof. L i l ienberg).

Vzhodni stik apeninsko-jadranske plošče bo še dal j časa sporen. Na srednji sk ic i podobe 1, ki je pov-zeta iz geološke l i terature, zajema tudi Dinar ide. Tak st ik na severnem robu Dinar idov, ki segajo po novem pojmovanju na sever Sloveni je do Centra ln ih A lp in ki j im skrcjneži prištevajo še slavonsko o-zeml je , po potresni kar t i sicer ni i zk l jučen . Vekakor pa ima stik ob vnanj ih Dinar id ih znatno več po-javov , ki so znač i ln i za akt ivne stike plošč. V tem smislu je na skic i št. 2 povzeta jugozahodna me-ja Dinar idov, ki v Jadranu m e j i j o s conami, ki j i h geologi imenujejo dolnje-albansko-epirska cona, osrednje-sredozemsko-morska semioceanska plošča v Jonskem morju na sever do črte Gargano-Palagruž, jadranski predgorski lok i td .

V zaledju na jbo l j prot i severu napredujočega grezanja, to je ob Kvarnerju in izza Tržaškega za l iva oziroma Furlanske n iž ine , je potresna cona preko V inodo la , Reke in Kastava-I l i rske Bistrice obenem tudi nar ivni pas ter strmo se dvigajoče gorovje V e l e b i t , Gorski kotar , N. Snežnik, Trnovski gozd, Jul i jske A lpe .

Ob Dinar id ih v Jadranskem morju in na obal i ni miocenskih a l i p l iocenskih sedimentov, kLso obi lno zastopani v I t a l i j i . To dokazuje istočasen dvig Apeninov in napredovanja Jadranskega morja j j r o t i v z -hodu. V tem oz i ru sta Padska in Furlanska nižina nekol iko iz jemni . Eocenski f l i š , ki gradi furlansko in beneškoslovensko predalpsko gr ičev je i rThr ibov ja , tako T<ot drugod tone prot i jugu, tu pod debele kvartarne naplav ine, toda ugreznino iz starejših sedimentov do neke mere po ln i jo miocenski sk ladi . Stara podlaga se spet pr ib l iža površju ob jadranski obal i pr i Gradežu. Toda glede pliocenskega greza-nja niž ina ni iz jema. Da se to grezanje nadal juje do današnjih d n i , pr ičajo naslednja geomorfološka opažanja.

V haldnih razdobj ih pleistocena (1-2 m i l . let) so alpske reke močno nasipavale prod zaradi močnega mehaničnega preperevanja sten v gorah. Ko so te v medledenih dobah prerasli gozdov i , so reke v svojo naplavino poglabl ja le struge in pustile obakraj prodne terase. Marsikje se je prod spri jel v kon-glomerat , ki pomeni trdnejšo podlago naseljem. Teh v iš j ih teras v spodnji do l in i Tilmenta in v Furlan-ski n iž in i n i , ker akumulaci ja ni n iko l i presegla grezanja. Tak razvoj je bi l usoden za potresne po-škodbe. Nespri jeta nasipina, kot je prod, pesek, i lov ica a l i grušč, ne nudi trdne podlage za stavbe. Če pa je p l i tva in leži na nagnjenem zeml j išču, so potresni učinki še to l i ko hujši. Tamkaj se nasipi-na že sama po sebi poseda zaradi spiranja po vod i . V severni Furlanski n iž in i in ob spodnji do l in i Tilmenta se naselja niso mogla zasidrati na terasah, kar je običaj drugod, temveč so se morala zado-v o l j i t i z vršaj i gorskih potokov in s podgorskimi mel išč i , ki so potresno najslabši tereni klasičen pr i -

14

mer: Gemona-Humin in Venzone-Pušja vas). Samega prodnega dna so se morala ogni t i zaradi nevarno-sti poplav. Le nekatera so si tam poiskala mesto na nekol iko višjem st iku z osamelimi g r i č i , k jer so vode s strmih bregov naplavi le vršaj . Na teh vršaj ih in meliščih so b i le poškodbe prav tako najhujše (primer: Trasaghis). Zanimivo pa j e , da je posebno na severni strani gore San Simeone malo mel išč, ker j i h tudi pod strmimi pobočj i Tilment sproti pokriva s svojo naplavino. Kot na vzhodni strani gore, tako je tudi na severnem podnožju po delno zatrpanih temel j ih mostov v i d e t i , da pri Ti lmentu akumula-c i ja močno presega eroz i jo .

Trditev o grezanju severnega roba Furlanske nižine in dna spodnje dol ine Tilmenta ni v ide t i usklajena z izredno strmino okol išk ih gora, ki je mogla nastati ob tektonskem dv igan ju . To novidezno nasprotje

*s i je mogoče raz lož i t i s polprétekl im dviganjem predalpskega gorov ja , ki je v sedanji faz i napredova-nja apeninsko-jadranske plošče zašlo v območje grezanja, medtem ko se Alpe severneje od tod dv iga-j o . Grezanje plošče je ob Tilmentu najbol j napredovalo prot i severu v Alpe in vtis j e , da je izzva lo nastajanje tektonskega jarka v do l in i Tilmenta med Gemono in krajptn Portis. Na lev i strani reke je vrsta holmov iz istih kamenin, ki so na obeh straneh dol ine dvignjene do viš in tisoč in več metrov. Pcdolžne prelomnice se odražajo tudi v raznosmernem vpadu skladov. .Mlado in intenzivno grezanje Furlanske niž ine in Goriške ravnine se odraža tudi v jugovzhodnem obrobju. Semkaj se zn ižu je V ipav -ska dol ina in re l ief na obeh straneh.

Ob pregledu potresnih območij (glej skico 2) v id imo, da močnejši potresi manjkajo samo na severni stra-ni predvidene apeninsko-jadranske plošče, k jer se iznad ugreznjene Padske niž ine dvigajo A lpe . Dru-god je močno potresno območje domala sklenjeno. Furlansko potresno območje leži na nasprotnem kon-cu plošče, kot je vulkansko in seizmično najbol j ak t iven jugozahodni rob ob Ka lab r i j i , kar ima more-biti* Vzročno zvezo. Istočasno pa leži furlansko potresno območje na nasprotnem koncu akt ivnega st i -ka s korziško ploščo, ki drsi proti severovzhodu.

Na severnem obrobju Kvarnerskega in Tržaškega za l iva nekateri po jav i pr iča jo o pr i t isk ih iz dveh sme-r i , jugovzhodne do vzhodne (to je lateralne smeri glede na našo ploščo) in jugozahodne. Istrska p lo-šča je naJBófí nagubana ob vzhodnem, dokaj premočrtnem robu, k jer ozka In visoka an t ik l ina la Učke nakazuje pri t isk od vzhoda- jugovzhoda. Tektonski in potresni l i n i j i Senj-Reka- l l i rska Bistrica je vzpo-redna perijadranska prelomnica, ki je med izvirom Kolpe in Gemone (Huminom) marsikje dobro vidna v re l ie fu . VAHotedrskem podol ju so ob njej mezozoiski skladi lateralno premaknjeni za več k i lometrov.

Nove geološke raziskave idri jskega ozemlja so ugotovi le tektonsko zgradbo v ob l i k i pokrovov, ki so se na prostoru med Žirovskim hribom in Vipavsko dol ino na paleozojski podlagi premakni l i skupno do 29 km, obenem pa so b i l i ob peri jadranski prelomnici lateralno premaknjeni za več k i lometrov. O nar i -v i h ob tej prelomnici na sosednjem ital i janskem ozemlju lahko beremo v geološkem opisu Furlani je in Jul i jske Kraj ine v prvi kn j i g i Enciclopedia monográfico del Fr iu l i Venezia G i u l i a . Pri beneškosloven-ski vasi Zavrh , ki je b l i zu te prelomnice, lahko obiskovalec Završke jame opazuje v stropu starejše apnence, ki so nar injeni na mlajše, eocenske f l i še . Iz n j ih je dno in večina jamskih sten. Kaže, da so imel i fur lanski potresi 1976 svoj izvor prav pod to prelomnico in da se je potresno drhtenje zemlje ob njej glede na epicenter ču t i lo d l je kot v prečni smeri.

Potresi 1976 so spodbudil i geotektonske raziskave, ki bodo skušale pojasnit i nemirno podzemlje v Fur-l a n i j i . Takrat bo lažje iskati zvezo med geotektonsko sestavo in pojavi širokih do l i n , ki j i h na obeh bok ih spremljata dve tektonski l i n i j i in imajo značaj stinjene s ink l inale a l i celo tektonskega jarka. Na koncu enega je navadno epicenter katastrofalnih potresov. Tak primer je z dol ino med kra j i Most na Soči -Kobar id-Bregin j s potresnim središčem pri Tolminu, z do l ino Tilmenta med iz l ivom Bele in krajem Enemonza, s potresnim središčem pri Tolmezzu in široko dol ino Piave med krajema Bel luno in Feltre s potresi pr i Bel luno. Vse te dol ine so vzporedne z robom Furlanske niž ine in od njega oddaljene 20 km. Nova " tek ton ika plošč" je najbol j spodbudila t is te , ki so že doslej zagovar ja l i v A lpah obsežne native in pokrove. Ob bočnih pr i t i sk ih , ki so 600-800 km široko območje Tethisa v Vzhodnih Alpah st isni l i na 150 km široko gorov je , je prišlo na južnem robu (Idri je) mestoma do gostotne inverzi je (tež-je plasti zgora j , kot so spodaj) v globinah oko l i 20 km, k jer predvidevajo narivno ploskev v večjem delu Južnih Apneniških A l p . Pribl ižno v tej g lob in i so b i l i tudi furlanski potresi 1976.

Če drž i jo predvidevanja oapeninsko- jadranski plošči in njenem akt ivnem severnovzhodnem st iku, so za nas pomembne izkušnje s potresi ob st ik ih drugih plošč. Opaža jo , da se seizmična aktivnost v zgodo-

15

vinskem in geološkem razdobju rada seli vzdolž s t ikov. Več je pr imerov, da se h ipoc^ntr l med potre-SÜ2,jeri¡o se l i jo . Po glavnem potresu 9. februarja 1976 (z močjo 7 , 5 po Richterju) na st iku karibske in severnoameriške plošče v Guatemal l so se epicentr i v februarju se l i l i v glavnem vzdolž iste prelom-n ice . V marcu pa so se malo slabši potresi (4,7-5 po R) j av i l i tudi vzdolž sosednje, vzporedne pre-lomnice, do oddaljenosti oko l i sto ki lometrov od epicentra glavnega sunka. Vepje seli tve potresnih ob-močij pa more ugotovi t i često le prazgodovina a l i geo log i ja , ker so sel i tve počasne. Iz tak ih izkušenj se seveda ne da napovedovati bodočih potresov. Več upanja vzbuja jo moderne raziskave, od kater ih si seizmologi nadejajo uspehov zlast i za napoved manjših potresov. Glede napovedovanja več j i h potre-sov so mnenja še de l jena. Bolj od takega napovedovanja pa si lahko obetamo korist i od razvoja potre-sovarne tehnike gradenj in izbire bol jš ih lokac i j za stavbe, s čimer se potresna moč lahko umi l i za več kot eno stopnjo. Mesto Valdez na Alaski so po katastrofalnem potresu I. 1974 prese l i l i , ker je b i -lo na podlag i , ki se je ob potresih sp laz i la , tako da so lesene hiše zaplavale kot škatl ice v ž i g a l i c . Morda ve l ja pr ipomni t i , da so ob tem potresu meščani v naslednjih 29 dneh dož ive l i naknadnih 12 000 potresnih sunkov z močjo nad 3 ,5 po Richterju in v naslednjem letu in pol več t isoč. Upamo, da te -ga furlanski potresi 1976 ne bodo dosegl i , saj je b i la magnituda glavnega sunka manjša (6,5 proti 8 , 4 - 8 , 6 na A lask i ) .

O vprašanju, zakaj je grezanje jadranske obale najbol j napredovalo v Kvarnerju in v Tržaškem za l i vu , lahko ob sedanjem znanju le ugibamo. V smislu teor i je o tek ton ik i plošč se z d i , da je v ozadju manj-ša odpornost proti prit iskom na prostoru med paleozojskimi gmotami v Centra ln ih Alpah in v zahodni Bosni. Mogoče bi lahko s tem razlagal i potresno območje ob severnem robu tega ozemlja med Ljubl jan-sko ko t l i no - Li t i jo- Krapino in ob južnem robu ob Karlovški k o t l i n i . V tem prečnem pasu je Dinarsko gorstvo med Panonsko kot l ino in Jadranom najbol j zoženo.

POGLAVITNA LITERATURA:

A. Hal lam; A revolut ion in the Earth sciences (From cent inental d r i f t to píate tectonics). Oxford 1973.

A. Tol lman: Geologie im Umbruch. M i t t . Osterr.geogr. Gesel leschaft , Wien 1974,116,vz . f— I I .

T h . C . N icho ls : G loba l summary of human response to natural hazards: earthquakes. Natual hazards. New York-London-Toronto 1974.

•Enciclopedia mongrafica del Fr iu l i Venezia G i u l i a , 1 - i l paese. Udine 1971.

L. Placer: Rekonstrukcija krovne zgradbe idri jsko žirovskega ozeml ja . Geo log i j a , 16. kn j i ga , Ljubl jana 1973.

I . Gams: Novo v teo r i j i o premikanju kont inentov. Geografski obzornik X V I I , 3 - 4 , Ljubljana 1970.

M. Gor tan i : I I terremoto del 27. marzo 1928 nel le Prealpi d e l l ' A r z i n o (Fr iu l i ) . L 'Universo, IX , 12, 1928.

M. Roksandič: Skica geotektonske re jon izac i je Jadranskog mora. Vestnik zavoda za geo. i geof. is t raž ivanja, X X I I / X X I I I , 1964/65.

A. Roksandič: Dubinske i površinske strukture u Spoljašnim Dinaridima i Jadranskom moru. Vestnik zavoda za geo l . i geof iz ička is t raživanja, V I I , C. 1966.

D. Radinja: Morfogenetske poteze Goriškega po l ja . Geografski vestnik 1967.

16

G l a v n e p l o š č e . Dvojna črta : konstruktivni s t ik i šestih poglav i tn ih plošč z oštevilčeno hitrostjo o premikih. Enojna polna črta : destrukci jski stik z izračunanimi podatki o kompresij i l itosfere v c.m/ le to . Črtkano: s t ik i domnevnih manjših plošč. Povzeto v glavnem po Le Pichón iz kn j ige: A. Hal lam, A Revolution in the Earth Sciences. Oxford 1973. Dopolnjeno po: D. H. in P.P. Tar l ing, Cont inental D r i f t , 1974, B. Booth, The making of Iran. Geographical magazine januar 1977. Apneninsko- jadran-ska tektonska plošča vrisana na novo. Za Srednjo Ameriko: B. Mc Dowel I, Earthquake in Guatemala.

Zgornja podoba: shema rasti oceanske l i tosfere, ki jo konvekt ivn i tokov i magme v oceanskem hrbtu dv igu je-jo in tanjšajo. Na robovih tone pod kont inentalno ploščo globoko v astenosfero (iz kn j ige: A. Hal lmam,A-revolut ion in the Earth Sciences, 1973),

Naslednja podoba: Domnevna zgornjejurska lega južnoevropskih polotokov do severnejše evropske plošče. Apeninsko-jadranska plošča se je odt le j zaokreni la v obratni smeri urnega kazalca in se obenem najbol j

premaknila prot i vzhodu v svojem južnem de lu . Potresna dejavnost kaže v sedanjosti prit iske proti vz hodu v vseh d o l ž i n i , o čemer govori naslednja podoba (skica K. HsU-ja povzeta iz M i t t . Osterr.Geo gr . Ges. 1974, l - l l ) .

Potresna območja I ta l i je in Jugoslavi je

1 - ak t i vn i vu l kan i , 2 - na jveč j i potresi 9. stopnje po MCS a l i več ) , 3 - v e l i k i potresi (v Jugoslavi j i 8 - 9 po MCS), 4 - v e č j i potresi (v Jugoslavi j i 7 - 8 po MCS), 5 - domnevni st ik i apeninsko-jadranske plošče.

(Po: F r i u l i , Prima-dopo il terremoto, Udine 1976, za I t a l i j o , in Inženirsko-geološki atlas Jugoslavi j e , za Jugoslav i jo . )

18

Žiga LESKOVŠEK UDK Geografija 911.2. "Kras"

KRAS IN NJEGOVA PRIRODNOGEOGRAFSKA RAZČLENITEV

Kras je ena na jveč j ih pokraj inskih enot na Slovenskem. Njegova razprostranjenost je zelo i z raz i ta , saj so sosednje pokra j ine,nad katerimi se Kras dviga kot izrazi ta p lanota, n iž je in bistveno drugačne. To pokrajinsko enoto, na prvi pogled enotno in nerazčlenjeno, pa lahko s ce lov i t im obravnavanjem vseh geografskih dejavnikov razčlenimo v enote, ki se med seboj bistveno raz l i ku je jo .

Kras so že Kraševci d e l i l i na Goren j i in Dolenj i Kras, de l i t ev , ki je slonela na dejstvu, da je Do-len j i Kras toplejši in n i ž j i od Gorenjega Krasa, ki je bol j ce l insk i . Če upoštevamo, da ¡e na Dole-njem Krasu delež obdelanih površin neprimerno v e č j i kot na Gorenjem Krasu in da je k l jub nenehni deagrar izac i j i izraba zemlje na Dolenjem Krasu še vedno v e l i k a , potem v id imo, da je b i la agrarna prenaseljenost na Krasu včasih še ve l i ko več ja . Prav gotovo ni nak l juč je , da je bi la prenaseljenost več ja na Dolenjem Krasu, ki je klimatsko bol j ugoden in tako dobi stara ljudska del i tev Krasa potr-d i tev tudi po v id i ku izrabe t a l .

V te j š tud i j i , ki je b i la izdelana v okv i ru seminarskih nalog o notranj i d i fe renc iac i j i slovenskih p r i -rodnogeografskih regi j v seminarju iz f i z ične geografi je na PZE za geograf i jo FF, v id imo, da se po-leg de javn ikov , ki povezujejo regi jo v ce lo to , po jav l ja tudi cela vrsta de javn ikov , ki regi jo č len i jo in na osnovi kater ih lahko izvedemo mikroregional izac i jo Krasa. Tako kot ant ik l ina lna zgradba Krasa, propustnost za vodo in s tem sušnost, geološka sestava, re l ief vp l i va jo na t o , da se Kras kaže kot ho-mogena reg i ja , pa ga lahko prav t i , a l i pa drugi de javn ik i , kot so izraba t a l , vegetaci jske poteze, kl imatski v p l i v i , prevotl jenost oziroma zakraselost in podobno, razč len i jo in s tem ustvarjajo razl ike in manjše enote v sicer dokaj homogeni r eg i j i .

Števi lčni de lež i o izrabi t a l , pr ikazani v te j š tud i j i , so povzeti po katastru geodetske uprave v Lju-b l jan i in ve l j a j o za leto 1967.

Zahval ju jem se biološkemu inšt i tutu SAZU za nesebično pomoč in podatke o vege tac i j i .

1 . S e v e r n o i n j u ž n o o b r o b j e

Severno obrobje je razbito na dva de la , na Trsteljsko hirbovje in Vipavsko Vrh je . Temu je razlog Ra-ša, ki je s svojo dol ino loč i la ti h r i bov j i . Na jugozahodnem robu Krasa se v leče skoraj sklenjen hr-be t , ki se začenja jugovzhodno od Sesljana, a doseže največje višine v Ven i nad Trstom, ko se vzp-ne do 459 metrov. Izvor imena pomeni rob, kar kaže na to , da je b i l poimenovan po re l ie fn i zgrad-

V severnem robu je predvsem bistven prehod iz temnosivih gostih skladovi t ih apnencev, ki se menjajo z rudistnimi apnenc i , v l iburni jske sklade, nato pa sledi prehod v rjavosiv lapornat apnenec z rožen-cem in končno v menjavanje laporja in peščenjaka in s tem v f l i š .

Nadal je je znači len re l i e f , ki je znatno v iš j i tako na severnem kot na južnem obrobju Kraške p lanote. V obeh primerih se orografska meja ujema z geološko-petrografsko mejo. Visoka planota z močno vzpe-tima severnim in južnim robom je iz apniških skladov, n iž je hribovje in gr ičevje pa iz eocenskih pe-ščenjakov in lapor jev. Z v iš j im rel iefom kot dejavnikom neugodne izrabe tal je vsekakor pogojena ve -l ika poraščenost z gozdom, ki se vse bol j stopnjuje čimbolj je rel ief neprimeren za izrabo. Delež goz-

MIKROREGIONALIZACIJA

b i .

dn ih površin zajema v povpreč ju oko l i 30 odstotkov zeml j i šč , g i b l j e pa se v razredu 20 -40 odstotkov. Poglavitna gozdna združba je gozd gabrovca in Ojstrice (seslerio ostryetum). G r a d i t e l j te, gozdne d ruž -be je gabrovec. Č imbo l j se b l ižamo robu, tem več je v ložkov eocenskega f l i ša , na katerem je razv i -ta združba seslerio quercetum (gozd hrasta in Ojstr ice). Zadnja vegetac i jska združba je gozd hrasta in belega gabra (querco-capr inetum submediterraneum). Ta združba se po jav l j a v g lavnem le na severnem robu in je modi f ic i rana cel inska združba.

2 . K r a š k a p l a n o t a

Proti sredi an t i k l i na l e si od severnega in južnega roba s led i jo zgorn je , nato pa spodnjekredni apnenci in d o l o m i t i . Med obema v iš j ima robovoma je sredi an t i k l i na le še eno sleme, ki ločuje dva pasova n i ž -jega sveta. Osnovno re l ie fno znači lnost Kraške planote da je ta tore j podol je na severni strani in Nabre-žinsko podol je na južn i s t ran i . Razlog, da Doberdobski kras štejemo za samostojno enoto, je njegova iz raz i ta omej i tev od ostalega Krasa in s tem spec i f ičen geomorfološki r azvo j .

2 . 1 . D o b e r d o b s k i K r a s

Razl ika v geološki zgradbi Doberdobskega Krasa je le v tem, da pr i Doberdobskem Krasu manjkata o-be f l i šn i k r i l i , kar pa ni posledica t ek ton i ke , temveč e roz i j e . Površje Doberdobskega Krasa sestavl ja-jo v ce lo t i kredni apnenc i , med n j im i pa sta le dve ozk i progi do lomi t i z i ranega apnenca, ki pa v r e l i -e fu ne pr ideta do v e l j a v e . Doberdobski Kras je enoten tako po h ipsograf i j i kot po k o l i č i n i p repere l ine , ki je tu na jbo l j skromna. V več jem obsegu je ni n i k j e r , saj g leda jo gola apniška t l a na dan prav pov-sod .

Doberdobska planota je t ip i čna vrtačasta pokra j ina . Vr tače so preveč enakomerno razš i r jene, da bi b i -le lahko od loč i l ne pri razč len jevan ju apniškega površja. G lede na t o , da so vr tače na Doberdobskem Krasu š tev i lne , precej enakomerno ob l i kovane , lahko sklepamo, da se je v t l eh i zob l i kova la gosta in enakomerna a hkrat i tud i drobna prevot l jenost . Da prevotl jenost ne more b i t i posebno v e l i k a , kaže i z -redno počasen t o k , ki iz V ipave z roba Goriškega pol ja do 12 km oddal jenega Doberdobskega jezera pr i srednjem pretoku potrebuje ce l i h pet dn i t oka . Tudi h idrokemične meri tve kaže jo , da ni v e l i k i h r az l i k v t rdo t i med vodami na severni strani planote ter med kraškimi i z v i r i na njenem južnem vznož -ju -

Severni del Kraške planote de l imo nadal je na Komenski in Tomajski Kras. To de l i tev utemel ju jemo s hipsografsko razpo red i t v i j o , saj je Tomajski kras v iš j i od Komenskega Krasa. Tudi k l imatsko lahko lo -čimo top le jš i in n i ž j i Do len j i Kras, v katerega spada tud i Komenski Kras, od bo l j cel inskega Goren je -ga Krasa, ki se pr ične s Tomajskim Krasom. Na južnem de lu Komenskega se vzporedno z osrednjim hrb-tom v leče suha do l ina Brestoviško podo l j e , k i je po mnogih mnenj ih ostanek erozi jske do l ine No t ra -njske Reke.

2 . 2 . K o m e n s k i K r a s

Geološka zgradba Komenskega Krasa sestoji iz temnosiv ih sk ladov i t ih apnencev z rudistnimi apnenc i , i z t a k o imenovanih komenskih sk ladov, v južnem de lu pa se po jav l j a prehod iz temnosivega dolomi ta v menjavanje zrnatega do lomi ta in apnenca. Izredna rodovitnost prsti na komenskih sk ladih se odraža v izrabi kmet i jske površine. Prav katasterske obč ine , ki leže na tem območ ju , imajo na j več j i de lež nj ivskega sveta. V glavnem se de lež n j i vsk ih površin g i b l j e od 9 do 12 odstotkov. Tu je tud i izredno v e l i k odstotek v inogradniško obdelanega sveta ( 2 - 5 odstotkov) . Skladno s tem je opaz i t i izredno ma j -hen de lež gozda (4 - 15 odstotkov) in zmeren odstotek travniškega sveta (20 - 30 odstotkov) . De lež nj ivskega sveta se manjša s prehodom v v i š j i svet . Opažamo, da se t ravnišk i svet vedno bo l j zarašča z g rmičev jem.

Po izk rčen ju se razv i je na rastišču gabrovčevega gozda ze lo razši r jena ob l i ka kraškega pašnika. To je združba n izkega šaša in skalnega g l a v i n c a . Ker l jud je opuščajo obde lovan je , se ta travniška združba pr ične zaraščat i . V glavnem imamo prehod združbe nizkega šaša in skalnega g lav inca v gozd gabrov-ca in Ojstr ice. Elementi gozdov v e g e t a c i j e , ki pr ično zaraščati t ravniške površ ine, so prvotne gozdne združbe, med katere spadajo: b r i n , mal i jasen, g log , leska in gabrovec. Prvotna gozdna združba je še sedaj razv i ta na za kmeta neugodnih površinah.

20

Tako imamo na Komenskem Krasu po eni strani ve l i k delež n j i v , po drugi pa se t ravnik i zaraščajo in prehajajo v gozd. Razlog temu je zmanjšanje paše in s tem neizkoriščanja travniškega sveta, medtem ko kaže delež njivskega sveta še vedno zelo močno obdelanost, kar pa je posledica ve l i ke agrarne prenaseljenosti te enote.

2 . 3 . T o m a j s k i K r a s

Za Tomajski Kras je znači lna dokaj enostavna geološka sestava. Večino tega območja sestavlja temno-siv gost apnenec v menjavi z rudistnim apnencem. V prvi vrsti je za Tomajski Kras znači len manjši delež nj ivskih površin ( 3 - 6 odstotkov), kar je posledica ostrejše k l ime. Tomajski Kras ima tudi so-razmerno majhen delež vinogradniških površin (do 0,5 odstotka). Precejšnja izjema je prav okol ica To-maja ,k je r v katastrskih občinah Kr iž,Tomaj dosega celo do 5 odstot.Razlog za to je gruščnata prst in kremenica. Za območje Tomajskega Krasa je nadalje znači len majhen delež gozda in precejšen delež t ravn ikov, ki se g ib l je od 25 do 35 odstotkov.

Poglavitna traviščna združba je združba nizkega šaša in skalnega g lav inca. Do prehoda v gozd gabrov ca in Ojstrice je prišlo le v iz jemnih , tež je dostopnih predel ih , kar pr iča, da pašniški vp l i v ni prene-ha l .

2 . 4 . O s r e d n j i h r b e t

Osrednj i hrbet, ki de l i Brestoviško od Nabrežinskega podol ja , je v bistvu ostanek nekdanjega ne iz-ravnanega površja. Geološko je sestavljen iz temnosivih do lomi tov , menjavata pa se tudi zrnat i do lo-mit in apnenec. Zato je tudi bo l j odporen prot i erozi jskim in korozi jskim vp l ivom. Ta niz v iš j ih hr i -bov se prične na jugozahodu z osamljeno Grmado (323 m), a se potem v skupini Sv. Lenart š i r i . Se bol j se zviša v skupini gora, kot so Z idovnik (575 m), Stari Tabor (582 m) in Strmec (593 m). Osam Ijeno se na jug od tod dviga Gradišče (741 m). To je zelo obsežna gorska grmada z mnogimi stranski-mi v rhov i .

V geološkem pogledu je osrednji hrbet enoten in sestavljen iz temnosivega do lomi ta , menjujeta pa se tudi zrnat i dolomit in apnenec (spodnja kreda in cenomani j ) . Delež gozdnih površin je zaradi nepr i -mernega rel iefa precej ve l i k in se g ib l je od 25 do 35 odstotkov. Tudi delež t ravnikov je sorazmerno visok (30 - 40 odstotkov). Med gozdnimi združbami je v ve l i k i več in i gozd gabrovca in Ojstrice, med traviščnimi združbami pa združba nizkega šaša in skalnega g lav inca. Ve l i ko je tudi zaraščanja travišč Med drevesnimi vrstami je v prevladi puhovec, precej pa je tudi kompleksov borovih ku l tur . Vzpored-no s tem je delež nj ivskih površin manjši ( 3 - 6 odstotkov).

2 . 5 . N a b r e ž i n s k o p o d o l j e

Na južni strani osrednjega hrbta se nahaja Nabrežinsko podol je , ki lež i v nadal jevanju Matarskega podol ja . To podolje je ver je tno izobl ikovala voda, ki so jo t vo r i l i po tok i , ki so tek l i z Brkinov, i z -de la l i Matarsko podolje in izob l ikova l i bazoviško-nabrežinski ravn ik .

Geološko je Nabrežinsko podolje podobno severnemu delu Kraške p lanote, saj jo sestavlja temnosiv gost skladovit apnenec, ki se menjuje z rudistnim apnencem. Tako kot v severnem delu Kraške plano-te tudi v Nabrežinskem podol ju ni večjega deleža gozda, čeprav se združba nizkega šaša in skalne-ga glavinca zarašča v gozd gabrova in Ojstrice. Delež nj ivskih površin je manjši kot v severnem delu Kraške planote.

Vzhodna meja Krasa je najbol j ne iz raz i ta , tako rel iefno kot petrografsko. Prav ta petrografska osnova je tudi podlaga prehodu vegetac i je . Posamezne krpe f l iša se po jav i jo osamljeno med apnencem že za-hodno od Vrhpol j a l i jugozadono od Kozine in prav tu prehaja vegetaci ja najbol j iz raz i to iz ene goz dne združbe v drugo. Zadnjo vegetaci jsko enoto sestavljata v glavnem dve gozdni združbi , ki sta vezani na f l i š , ki nudi drugačne talne pogoje kot apnenec. To sta združbi luzulo-fagetum in luzulo-quercetum. Med drevesnimi vrstami je v prevladi hrast.

3 . 1 . S e n o ž e š k i K r a s

Položaj Senožeškega Krasa je v geološkem pogledu zelo i z raz i t . Tu gre za tektonsko strukturo, v ka-

21

ter i se stikata ant ik l ina la Krasa in prevrnjena plošča Visokega krasa (Nanosa). Vmesna fl išna cona, ki ¡e v sosedstvu mogočno razvi ta (Vipavski in Pivški f l i š ) , je tu stisnjena in vkleščena, da je na najožjem mestu široka le en k i lometer . Severno stran podolja sestavljajo f l išne prst i , južno pa apnenci . V d i -narski smeri potekajoča meja med enimi in drugimi kameninami je premočrtna. Z Vipavskega Vrhja po-teka mimo V e l . Pol ja, Dolnje vasi , Potoč in Senožeč. Neposredni stik med apnencem in fl išem v po-k ra j in i ni oč i ten, saj ga prečkajo številne rel iefne ob l i ke . Razlike pa so med enimi in drugimi kame-ninami v hipsografskem pogledu. Flišni del pokraj ine je namreč v iš j i od apniške po lov ice, posebno od njenega srednjega de la .

Hidrološko je Senožeški Kras bi furkaci jsko področje. V času visokega vodnega stanja, ko vode odteka-jo površinsko, oddaja Senožeški Kras vodo v Rašo in s tem v V ipavo. Ko pa je vode malo in ponika-jo potoki b l i zu petrografske meje, se voda izgubl ja v obrobne apnence in od tod neposredno v Kras.

Recentni morfogenetski procesi v Senožeškem Krasu nazorno kažejo na to , kako je Kras nastal. Kakor danes tečejo f l išne vode na senožeške apnence, tako so v preteklosti tek le z vipavskega a l i brkinske-ga f l iša vode na Kras, k jer so nap lav l ja le , se raz l iva le in korodira le. Na nekdanjo več jo vodnatost senožeških potokov opozar ja jo opuščeni ml in i ob strugah, ki so sedaj povečin i suhe.

Za Senožeški Kras je znači len majhen delež nj ivskih površin ( 4 - 5 odstotkov). Delež travnikov je zmeren (15 - 25 odstotkov), medtem ko je delež gozdnih površin dokaj visok (30 - 40 odstotkov). Med traviščnimi združbami prevladuje združba nizkega šaša in skalnega g l a v i n c a , le na majhnem de-ležu površin pa je opazno zaraščanje v gozd gabrova in Ojstrice. Za Senožeški Kras kot za Gaberk je znači lna drevesna vrsta Seslerio fagetum, ki je bol j vezana na fl išna področja. Kot dejavnik d i fe -renciac i je se poleg rel iefa pojavi še delež vinogradniških površin, ki j i h je v Senožeškem Krasu sicer malo (do 1 odstotek), v Gaberku pa j i h sploh n i .

3 . 2 . G a b e r k

Čeprav to hirbovje ne tvor i enotnega pogor ja , se uve l jav l ja razvrščenost v dinarski smeri S Z - J V . Prvi niz se nahaja severovzhodno od Senožeškega Krasa. V tem nizu hribov je ob i lo v rhov , v isokih preko 700 m. To so: Travnik (754 m), Mat ičn ik (768 m), Jelenik (777 m). G lavn i gorski n i z , ki je na jv i š j i , ima svoje osredje v Gaberku, ki se v leče od Senadol do Košanske do l ine .

Gaberk je sestavljen iz oecenskih apnencev in ima obl iko ravne gore z enakimi v iš inami. Delež goz-dnih površin je zaradi re l ie fa ve l i k (25 - 35 odstotkov), prevladuje pa drevesna vrsta seslerio fagetum. Kot dejavnik mikroregionalne d i ferenc iac i je so pomembni v e č j i nasadi črnega bora, ki j i h v Senože-škem krasu n i . Delež nj ivskih površin je majhen ( 4 - 5 odstotkov), vinogradniških površin n i , med t ra-v iščnimi združbami pa prevladuje i združba nizkega šaša in skalnega g lav inca.

3 . 3 . D i v a š k i K r a s

Izredna zakraselost Divaškega Krasa ni le rezul tat korozi je avtohotnih padavin, temveč tudi koroz i j -skih procesov nekdaj povrh tekoče vode. Divaški Kras ima vrsto zelo znač i ln ih potez, ki so več ino-ma posledica njegovega položaja v podaljšku slepe do l ine . Med take poteze se uvršča na primer v e l i -ka prevotl jenost Divaškega Krasa s cel im sistemom jam, ponikev, brezen in ponorov, ki ustrezajo po-sameznim morfogenetskim fazam razvoja. Druga karakterist ična poteza Divaškega Krasa je ob i l i ca v r -tač . Prostrana uravnava Divaškega Krasa je nedvomno posledica robne koroz i je . S tem v zvezi se o Divaškem Krasu govori kot o robni uravnavi . Nedvomno je pri tem procesu sodelovala tudi e roz i ja , saj se uravnano površje razteza še dal je preko Krasa, t ja do njegovega nasprotnega roba.

Na Divaškem Krasu se nahajajo številna nasel ja, ki so se oprla na več je površine preperel ine, ki je dnu v e l i k i h v r tač , medtem ko je ostali svet razjeden, skalnat in go l . Posebno ve l i ke razl ike v pokra-jinskem l i cu so med krednim in paleocenskim apnencem. Prvi je skalnat in go l , drugi je rahlo vegast in pokrit večinoma s preperel ino in vegetaci jsko odejo. Delež gozdnih površin je zelo razno l ik , kar zopet poudarja prehodnost pokra j ine. Delež nj ivskih površin je majhen ( 3 - 6 odstotkov), delež t rav-niških površin pa ve l i k (25 - 35 odstotkov).

22

3 . 4 . V r e m s k a d o l i n a

Vremska dol ina je razmeroma mlada rel iefna tvorba, vrezana v staro, predkraško dol ino Notranjske Reke. Vremska dol ina je najbol j izrazi ta zatrepna dol ina v S loven i j i , je izrazi ta kontaktna tvorba na meji propustnega in nepropustnega sveta. Zanjo je znači lna ve l ika zatrpanost s fosi lno f luv ia lno aku-mulac i jo . Pri razvoju Vremske dol ine je razen klimatsko preoblikovane erozi je in korozi je odločala tu -di razl ična petrografska sestava paleocenskih in krednih apnencev. Pomembna je po do l in i potekajoča prelomnica in s tem več ja pretrtost apnencev ob n je j .

V Vremski do l in i je na vsaki n i ž j i terasi več f luv ia ln ih nanosov, več preperel in in več možnosti za obdelavo apniškega površja. Na j izrazi te je je to na na jn iž j i terasi, k jer je ta uravnava v celot i obde-lana, vasi pa so pomaknjene v pobočja. Tu je mogoče tudi upravičen naziv Vremsko po l je . Nasplošno se delež nj ivskih površin g ib l je oko l i 6 odstotkov. V klimatskem pogledu lahko podčrtamo zavetno le-go zaradi uglobljenosti in zaradi Gaberka, ki jo šči t i pred neposrednimi vdori hladnega severa. Manj ugodna je depresijska lega zaradi povečane vlažnosti ob določenih vremenskih sistuaci jah. Zato so tu bol jš i pogoj i za sadjarstvo kot za vinogradništvo. Ve l i k je delež gozda, saj dosega tudi do 40 odstot-kov , pa tudi delež travnikov je precejšen (25 odstotkov).

3 . 5 . M a t a r s k o p o d o l j e

Matarsko podolje je primer kontaktnega a l i robnega krasa. Leži na robnih apnencih, na st iku z brk in-skim eocenskim f l išem. Ob f l išu je naprej ozek pas paleocenskih apnencev, večina dna podolja pa je iz krednih apnencev.

Matarsko podolje so izde la l i potoki z eocenskega fl išnega hr ibov ja , ki so po robnem apnencu združe-ni t ek l i po podol ju proti severozahodu in ob l i kova l i tudi bazoviško-nabrežinski ravn ik . Ob postopnem zakrasevanju je skupni odtok skrajševal svoj površinski odtok in končno je rečno ož i l j e razpadlo v da-našnje stanje, ko so se na površju ohrani l i samo ločeni brkinski potok i , ki na robnih paleocenskih ap-nencih poniknejo. Tako je nastalo enajst slepih do l in v podnožju Brkinov, ki so največja geomorfolo-ška posebnost Matarskega podol ja . Severozahodni del Matarskega podolja je nekol iko podoben suhi do-l i n i , saj se na severozahodni strani, kjer prehaja v Bazoviški ravn ik , rahlo dv igne.

LITERATURA

1. Darko Radinja: Nova morfogenetska dognanja na Krasu, Ljubl jana 1965.

2. Vodnik za ekskurz i je , V I . kongres speleologov Jugoslavi je, Postojna 1972.

3. Ivan Gams: Kras, Ljubl jana 1974.

4. Anton M e l i k : Slovensko Primorje, Slovenska mat ica, Ljubl jana 1960.

5. Darko Radinja: Zakrasevanje v S loven i j i , Geografski zborn ik , 1972.

6. Darko Radinja: Doberdobski Kras, Geografski zborn ik , 1969.

7. Darko Radinja: Mat ičn i Kras v luči širšega rel iefnega razvo ja , Acta carsologica V I , Ljubl jana 1974.

8. Darko Radinja: Vremska dol ina in Divaški kras, Geografski zborn ik , 1967.

9. Stojan Cehovin: Kras (seminarska naloga na oddelku za geograf i jo f i lozofske faku l te te , L jub l ja-na 1952).

10. Puncer, Zupančič : Vegetaci jska podoba okol ice Lokev in Kozine, Gozdarski vestnik X X V I I I , 5 - 6 , 1970.

24

11. Gradivo za vegetaci jsko karto Jugoslavije in za območje SR Sloveni je, Biološki inštitut Jovan Hadži , SAZU, 1963-1976.

12. J. Sušin: Terra rossa v Slovenskem Primorju, Zbornik biotehniške faku l te te , zvezek 15a, 1968.

13. Piskernik: Gozdno rastje Slovenskega Primorja, Zbornik inštituta za gozdno in lesno gospodar-stvo Sloveni je , 1965.

14. Fi l ipovski C i r i č : Zernlj išta Jugoslavi je, Beograd 1963.

15. Ivan Gams: Prispevek h kl imatografski de l i t v i S loveni je , Geografski obzornik X I X , 1972.

16. Darko Radinja: Senožeško podol je , Geografski zborn ik , 1972.

17. Ivan Gams, Franc Lovrenčak: Krajna Vas, Geografski zbornik , 1971.

Jakob MEDVED UDK 371.3:91 Geografija

NAČELO CELOSTNOST! ALI KOMPLEKSNOSTI PRI POUKU GEOGRAFIJE

I .

Nače lo celostnosti in kompleksnosti ni novo, saj ga deklarat ivno poznamo že dolga deset let ja. Z n je-govo prakt ično uporabo pa je drugače. Vse do nedavnega je v evropskih deželah prevladoval tak kon-cept geograf i je kot učnega predmeta, kakršen se je izob l ikoval sredi preteklega stolet ja kot odraz ta-kratne stopnje razvoja geografske znanosti in njenega vzgojnega pomena. Po k las i f i kac i j i znanosti, i z -ob l ikovani v preteklem s to le t ju , ki se je pri geograf i j i ohrani la vse do današnjih dn i , geografi jo de l i -mo na f i z ično in družbeno (ali ekonomsko a l i socialno). Obe združujemo v občo geograf i jo , ki daje spoznanja tako o posameznih po jav ih , elementih in pojmih kot o splošnih zakoni tost ih, kar naj služi razumevanju prostorske stvarnosti konkretnih reg i j , ki j i h obravnava regionalna geograf i ja . Pri geogra-f i j i kot učnem predmetu se je razmerje med regionalno in občo geograf i jo pogosto spreminjalo, na splo-šno je znatno prevladovala regionalna geograf i ja . V preteklost i , v času, ko so odkr iva l i in spoznava-li do tedaj še malo znane dežele v notranjosti nekaterih ce l i n , je b i la taka učna vsebina dokaj r a -zuml j iva in potrebna. Doraščajočo mladino je seznanjala s tu j im i deželami , n j ihovim prebivalstvom, gospodarstvom i td . Celotna razporeditev učne smeri je temel j i la na prostorskem pojmovanju načela od b l ižn jega k dalnjemu. Na tej osnovi se je izobl ikovala še danes vel javna razporeditev: domači ja , do-mača deže la , Evropa, A z i j o , A f r ika i td . V takem zaporedju smo v koncentr ičnih krogih obravnaval i regionalno geograf i jo v osnovni in srednji šol i .

Temu konceptu geografi je kot učnega predmeta je b i la prirejena tudi sistematika obravnave posameznih reg i j : lega, po loža j , ve l ikos t , zgradba, re l i e f , vodov je , podnebje, talne razmere, rastje i td . Posame-zno regi jo smo po tem zaporedju ana l i t i čno obravnaval i , nato pa je sledi la sinteza po posameznih na-ravnogeografskih (f iziognomskih, vozl iščnih) enotah a l i pa po družbenogeografskih znači lnost ih (po l i t i -čne, gospodarske i t d . ) . Tak način obravnave se je pri več j i h regi jah (včasih tudi državah a l i skupi-nah držav) navadno še ponovi l z obravnavo manjših reg i j .

Ta koncept geografi je kot učnega predmeta nosi v sebi več načelnih nasprot i j , med temi naj omenim le nekatere:

- P r e v l a d a s p o m i n s k e g a n a č i n a o s v a j a n j a u č n e v s e b i n e . Naveden koncept regional-ne geografi je in prirejena sistematika obravnave iz raz l ičn ih razlogov pogojujeta prevlado deskrip-

25

ci je in fakt ic izma pri pouku geograf i je . Pomemben razlog za prevlado deskripci je je v tem, da ob-ravnavamo regionalno geograf i jo b r e z z a d o s t n e g a p o z n a v a n j a o b č e g e o g r a f i j e . Z e l j a , da bi predelal i čim več deže l , če že ne mogoče vseh dežel sveta, povzroča, da je regionalno ge-ografske snovi znatno preveč in zato ni dovol j časa za obravnavo pojmov, splošnih spoznanj in za-konitost i . Brez dobrega poznavanja pojmov in zakonitosti učenec spoznanj o posamezni dežel i ne more razumsko osvo j i t i , temveč se j i h lahko le nauči in si j ih zapomni.

N e e n a k o p r a v n i p o l o ž a j u č e n c a v v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e m p r o c e s u . Preskromno znanje spoznanj obče geograf i je , predvsem pojmov in zakonitosti ter podatkov, ki imajo transferni značaj , otežkoča a l i celo onemogoča učencu, da bi v skladu s svoj imi psihof iz ičnimi sposobnostmi pr i vzgojnoizobraževalnem procesu akt ivno sodeloval in se kot enakopravni sodelavec vk l jučeva l v učni proces.Deskript ivni in spominski značaj učne snovi daje vodi lno vlogo uč i te l j u , ki naj snov poda z metodami, ki omogočajo najhitrejše posredovanje, to pa so predvsem pripoved in razlaga. U-čenec naj posluša in si snov zapomni.

E n c i k l o p e d i č n o - u r a v n i l o v s k i p r i s t o p k o b r a v n a v i p o s a m e z n i h s e s t a v n i h d e l o v g e o g r a f s k e g a o k o l j a . Prirejena in uvel jav l jena sistematika obravnave posamezne re-g i je s i l i uč i te l ja geograf i je k monotoni "vsestranski" obravnavi posameznih elementov po določenem vrstnem redu. Posamezni element a l i pojav pa ima lahko v raz l ičn ih prostorih in v raz l ičn ih obdob-j i h raz l ično v logo. Njegova vloga je lahko splošno a l i širše znači lna v določenem času a l i pa je lahko samo enkratna, to je pomembna samo za določen prostor in čas. Zaradi tega je uravnilavski pristop k obravnavi posameznih elementov, pojavov in deln ih kompleksov pomemben samo za des-k r ip t i vn i in informacijski način obravnave, ne more pa dosti prispevati k poznavanju bistvenih in karakter ist ičnih lastnosti in problemov določenega prostora v določenem času. Zaradi tega se je pro-ti temu konceptu regionalne geograf i je že kmalu začel odpor, ki se je kazal v obl ikovanju in uve-l jav l jan ju novih smeri, kot so smer jedrnih problemov, eksemplarična, funkci jska in problemska re-gionalna geografi ja (1).

Z a m e n j a v a z a p o r e d n o s t i i n c e l o s t n o s t i o b r a v n a v e . Žal zaporednost obravnave vseh elementov in pcjavov določenega geografskega prostora prepogosto zamenjujemo s celostnostjo a l i kompleksnostjo. Iz tega pojmovanja tudi izhaja mnenje, da mora regionalna geografi ja v šoli v ce-lot i obdržati svoje mesto, ker je edina veda, ki daje učencem kompleksno znanje o določeni re-g i j i . Vsako krčenje regionalne geograf i je na račun pridobivanja splošnih spoznanj, zakonitosti in pojmov, pa se po tem pojmovanju istoveti s težnjami po l i k v idac i j i geografi je kot učnega predme-ta . Če hočemo do teh naziranj zavzet i stališče in ugotovi t i nj ihove odraze v vzgojnoizobraževal -nem procesu, si moramo najprej ogledat i kaj je celostnost a l i kompleksnost in kako lahko to nače-lo pri pouku geografi je stvarno real iz i ramo.

I I .

V geografski d idak t i k i uvrščamo celostnost a l i kompleksnost med n a č e l a , ker misl imo, da je ce-lostnost a l i kompleksnost obravnave sleherne geografske učne snovi bistveni in tudi speci f ični del geografskega spoznavanja in izobraževanja. Kot načelo je splošnoveljavno, ne glede na učno snov, učne obl ike a l i učne metode, s katerim določeno snov posredujemo. Načelo celostnosti a l i komplek-snosti je tista specifičnost geografskega izobraževanja; s katerim skušamo vzgo j i t i tako imenovani g e o g r a f s k i n a č i n m i š l j e n j a . To pa seveda nikakor ne more b i t i naloga samo dela snovi , kot je regionalna geograf i ja , temveč celotnega geografskega izobraževanja.

Kot sem že poprej omeni l , je dosti nejasnosti zaradi tega, ker enciklopedičnost in zaporednost o-bravnave posameznih elementov geografskega okol ja zamenjujemo in istovetimo z načelom celostno-sti a l i kompleksnosti. Po tem pojmovanju je pouk regionalne geograf i je že sam po sebi kompleksen, medtem ko obravnava pojmov, občih spoznanj in zakonitosti n i . Kompleksnost a l i celostnost pa v nobenem primeru ni "dana že sama po sebi" z izborom snovi, temveč je odvisna od tega a l i smo to načelo pri pouku geograf i je upoštevali a l i ne. Ob upoštevanju tega načela je lahko posredovanje splošnih spoznanj, zakoni tost i , pojmov in problemov celostno a l i kompleksno, ob neupoštevanju na-čela pa je lahko tudi pouk regionalne geografi je daleč od tega.

26

Pri uve l jav l jan ju načela celostnosti a l i kompleksnosti pri pouku geografi je lahko ločimo dve stopnj i :

- celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi problemov in - celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi reg i j .

C e l o s t n o s t a l i k o m p l e k s n o s t p r i o b r a v n a v i p r o b l e m o v . Nače lo celostnosti a l i kom-pleksnosti zahteva, da posamezen element, po jav , a l i skupino elementov ne obravnavamo samo iz v id ika f iz ične a l i družbene geograf i je , temveč iz v id ika d ia lek t ično enotne geograf i je . Celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi snovi iz obče geografi je nadalje pomeni, da skušamo dejstva, infor-macije in podatke spreminjati v probleme, ki j ih obravnavamo iz absolutnega, relat ivnega in r g t r redno angažiranega v i d i ka .

Za i lustraci jo si oglejmo dva primera celostne obravnave problemov, problem voda in problem n a -ravne rasti števila prebivalstva.

Pri obravnavi problema voda najprej obravnavamo absolutne vrednost i , to je f i z ika lno-kemične zna-či lnost i voda, gibanje in delovanje vode, rečne režime i td . Relativno vrednotenje pa zajema vlogo in pomen voda v določenem prostoru in času (to je na določeni stopnji družbenoekonomskega in teh-ničnega razvoja) iz splošnega in razredno angažiranega v i d i k a . Problem voda bo v raz l ičn ih prosto-r ih raz l i čen , ponekod bo v ospredju problematika oskrbe s pitno a l i industrijsko vodo a l i z vodo za namakanje, drugod pa bo v ospredju vprašanje osuševanja in zavarovanja pred poplavami i td . Pov-sod pa problematika ohranjenja zdravi f ; in č ist ih voda za oskrbo l jud i in ž i va l i z zdravo pi tno vodo ter za ohranjanje pogojev, ki so potrebni za obstoj in razvoj ž i v ih organizmov v vodah.

Pri celostnem obravnavanju voda vk l juč imo v obravnavo vse tiste dejavnike in pojave, ki v raz l i č -nih zvezah in soodvisnostih sodelujejo pri razvoju tega problema. Pomen in vloga dejavnikov pa n i -so vedno enak i , temveč ima lahko v raz l ičn ih naravnih in družbenih sredinah enako vrednost de jav-nikov zelo razl ičen pomen. Vzemimo kot primer dejstvo, da ima Drava in njeni zgornj i pr i tok i na j -v iš jo vodo v pozni pomladi in zgodnjem po le t ju . To dejstvo je b i l o v preteklost i , ko so še na šte-v i l n i h pr i tok ih Drave delovale manjše zasebne vodne elektrarne, dokaj neugodno. Kmet je, ki so b i -l i v več in i primerov lastniki teh mal ih e lekt rarn, bi potreboval i največ toka v zimskih mesecih.Da-nes, ko so te zasebne elektrarne v več in i primerov opuščene in ko obstaja široka povezava energet-skih sistemov, pa ravno Drava s svojo poletno visoko vodo lahko rešuje kr izne sistuaci je, ko imajo primorske reke malo vode. Podoben primer je menjava pomena tesni in brz ic v rečni strugi. V ča-su splavarjenja lesa so b i le brzice na Dravi strah splavar jev, medtem ko za gradnjo HE nudi jo u-godne pogoje.

Celostno obravnavanje določenega geografskega problema vk l juču je tudi nakazovanje racionalnega gospodarjenja z določenim elementom, naravno danostjo a l i določenim potencia lom, ki je lahko re-zul tat naravnih razmer in č lovekovih naporov (npr. poljedelska zeml ja) . Kot je opozori l že S. I te-ši č (2), ni stvar v tem, da bi naravo in njene posamezne elemente samo varova l i , temveč moramo z n j imi racionalno gospodarit i . Vode ne moremo samo varova t i , temveč smo jo pr is i l jeni tudi upo-rab l j a t i . Stvar je torej v racionalnem uporabl janju pitne vode, vode za gospodinjstva, za industri jo in za druge namene, in to tako, da ne povzročamo škodl j iv ih posledic. Pri tem je potrebno ve l iko pozornosti posvečati vzgo j i celostnega miš l jenja, s tem da prikazujemo in opozarjamo na to , kak-šne kvarne posledice lahko povzroča nepravi lno gospodarjenje z vodo. Onesnaževanje talne vode in rek ima lahko daljnosežne posledice na ž i v i svet in delovanje vode. Več ja specif ična teža onesna-žene vode ter številne primesi namreč lahko povzročajo bol j intenzivno f i z i ka lno in kemično delo-vanje vode. K pravi lnemu gospodarjenju z vodo spada tudi odnos med vodnim potencialom in loka-c i j o posamezne vrste industr i je. Znano je , da ima razl ična industri ja razl ične potrebe po vod i , za-to je v področ j ih , k jer je skromen vodni potencial nesmotrno loc i rat i industr i jo, ki rabi ve l i ko vo-de , pa čeprav bi j i b i l i drugi razlogi v pr id .

Načelo celostnosti zahteva, da tudi drugi izbrani pr imer, to je rast števila prebivalstva, ne obrav-navamo kot dejstvo, temveč kot problem. V prvem delu obravnave učence seznanimo s samim poj -mom naravnega prirastka in kako ga izračunamo. Nač in ugotavl janja naravnega prirastka si mora u-čenec spominsko osvo j i t i , zato so potrebne vaje iz te problematike. Zapomnitev podatkov o narav-nem prirastu v posameznih državah a l i posameznih regi jah brez razumevanja pa bi b i l ve l i k nesmi-

27

sel. Zaradi tega ¡e potrebno podatek spremeniti v transferno spoznanje (3), to se prav i , da vk l juč imo v obravnavo vse tiste de javn ike, ki vp l i va jo na naravno rast prebivalstva. Z marksističnim pojmovan-jem zakonitosti v razvoju prebivalstva bodo učenci na eni strani spoznali neresničnosti in škodljivost raznih buržuaznih in neokolonial is t ičnih teor i j o razvoju prebivalstva, na drugi strani pa bodo osvoj i -li spoznanje, da stopnja naravne rasti števila prebivalstva odraža stopnjo družbenoekonomskega, soci-alnega in kulturnega razvoja določene dežele (4).

K o m p l e k s n o s t a l i c e l o s t n o s t p r i o b r a v n a v i r e g i j

Celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi regi j se lahko gradi postopoma, ka j t i le s pomočjo deln ih sintez lahko pridemo h končni s in tez i . Vsaka sinteza temel j i na določenih v i d i k i h vrednotenja in k la -s i f i kac i je . Nobeno vrednotenje (ne re lat ivno ne absolutno) pa ni mogoče brez temel j i tega poznavanja absolutnih in re la t ivn ih vrednosti ter nj ihovega pomena za določeno ve jo človekove gospodarske de jav-nosti. Če na primer obravnavamo Sredozemlje nam anal iza absolutnih vrednosti naravnih razmer (osnov-ne znači lnosti podnebja, rel iefne in talne razmere, naravno rastje in njegova preoblikovanost pod v p l i -vom č loveka , . naravna bogastva, gostota posel i tve, socialne, ekonomske in kulturne razmere) nudi jo o-snovno izhodišče za vrednotenje z v id ika raz l ičn ih vej človekove dejavnost i . K r i te r i j i za vrednotenje absolutnih vrednosti (kaj je ugodno a l i neugodno) pa izhaja jo iz zahtev posamezne gospodarske de jav-nosti v skladu s splošno stopnjo družbenoekonomskega in tehničnega razvoja. A l i so naravne razmere v Sredozemlju ugodne a l i neugodne za kmet i jstvo, lahko ugotovimo le iz poznavanja absolutnih vred-nosti naravnih razmer in iz anal ize opt imalnih pogojev, ki j i h potrebujejo sredozemske rast l ine. Če so naravne razmere b l i zu opt imalnim rastiščnim pogojem sredozemskih ku l tu r , lahko govorimo o ugod-nih pogojih za goj i tev sredozemskih ku l tu r . Ekonomska upravičenost go j i tve teh kultur pa ni odvisna samo od ugodnih naravnih razmer v določeni r e g i j i , temveč tudi od tega, kakšni so pogoj i za goj i tev teh kultur v drugih regi jah in kakšne so splošne potrebe po teh p r ide lk ih . Sele na osnovi teh spoznanj lahko govorimo o funkc i j i Sredozemlja kot pro izva ja lcu sredozemskih kmeti jskih pr ide lkov. A l i Sredo-zemlje bol j a l i manj izrabl ja ugoden naravni potencial za pr idelovanje sredozemskih ku l tu r , pa ni od-visno samo od možnosti, temveč od cele vrste soc ia ln ih , ekonomskih, tehničn ih in kul turn ih vp l ivov v posamezni deže l i .

Če hočemo absolutne vrednosti naravnih razmer vrednot i t i z v id ika tur izma, bomo seveda naravne raz-mere ocenjeval i po drugačnih k r i t e r i j i h . Jasna, vroča in suha po le t ja , ki kmeti jstvu v Sredozemlju povzročajo težave, bomo z v id ika turizma vrednot i l i zelo ugodno. Ugodne podnebne razmere Sredo-zemlja z v id ika turizma pa seveda še ne pomeni jo, da je tur izem tudi dejansko razšir jen, saj so pr i -b l ižno take podnebne razmere v Sredozemlju že t i soč le t ja , masovni tur izem pa je re lat ivno zelo mlad pojav. Zaradi tega je potrebno tudi naravni potencial za tur izem v Sredozemlju vrednot i t i iz širšega v i d i ka . Pri tem moramo upoštevati na eni strani naravne razmere v drugih področ j ih , ki lež i jo v vp l iv -nem krogu te gospodarske v e j e , kakšne so potrebe (ekonomske možnosti prebivalstva v vpl ivnem podro-č j u : a l i imajo možnost za oddih in rekreaci jo na morju samo redki p r i v i l i g i r anc i , a l i imajo možnosti široke množice delovnih l judi ) in kakšno je povpraševanje po te j vrsti uslug.

Na podoben način ovrednotimo in napravimo delno sintezo tudi za druge veje človekovega gospodar-jenja v sredozemskem prostoru, šele nato lahko preidemo h končni s in tez i .

Podobno, kot smo pri deln ih sintezah (to je pri sintezah iz v id ika posamezne gospodarske panoge) k la -s i f i c i ra l i in v rednot i l i pomen in v logo posameznega elementa in pojava kot bol j a l i manj pomembnega sotvorca in soobl ikovalca določenega regionalnega problema na določeni stopnji družbenoekonomskega, tehničnega in kul turnopol i t ičnega razvo ja , tako je pri končni regionalni sintezi potrebno k las i f ic i ra t i in vrednosti t i posamezne komplekse oziroma posamezne panogei človekove dejavnost i . Ovrednotenje naravnega potenciala Sredozemlja iz širšega evropskega in svetovnega v id i ka v skladu s sodobnim so-cialnoekonomskim in tehničnim razvojem nam da potencialno funkc i jo Sredozemlja v svetovnem meri lu. Pri ugotavl janju potencialne funkc i je Sredozemlja bodo številne gospodarske panoge, ki ne temel j i jo na ugodnem naravnem a l i družbenoekonomskem potencialu izgubi le svoj širši pomen. V ospredje pa bo-do stopile t is te, ki zaradi specif ičnosti naravnega in družbenega okol ja ostajajo pomembne za širše področje.

A l i je določena regi ja razvi ta v skladu z sodobno vrednostjo naravnega potencia la, pa j e , kakor smo že prej omen i l i , odvisno od vrste družbenoekonomskih, socialnih in ku l tu rnopo l i t i čn ih , de javn ikov.

28

Zaradi tega moramo pri regionalni sintezi razen potencialne funkc i je ugotovi t i tudi njeno stvarno a l i realno funkc i j o , to je njen stvaren pomen in v logo v določenem času.

Uvel javal jan je načela celostnosti a l i kompleksnosti pr i posredovanju problemov in obravnavi regi j sta torej samo dve raz l ičn i stopnji pr i vzgo j i celostnega, geografskega načina mišl jenja.

LITERATURA:

1 . J. Medved:

2. S. I lešič:

3 . J . Medved:

4 . J . Medved:

Metodika in metodski pr i ročn ik i za pouk geograf i je: G O , X X I I , 1974, 2 - 3 , str . 10-16.

Zivotna sredina i čovek. Srbsko geografsko društvo, posebna i zda ja , - 33 , str. 155 - 159, Beograd 1973.

Problemski pouk in transferna spoznanja pri pouku geograf i je . G O . X X I I , 1975, štev. 2 - 3 , str. 24 - 28.

Svet se spreminja - č lovek in hrana. Mladinska kn j iga , Ljubl jana 1976.

Rado GENORIO UDK 325.2 (497.1)+911.3:312

SODOBNI PROBLEMI JUGOSLOVANSKE EKONOMSKE EMIGRACIJE *

Današnji migraci jski tokovi v svetu vse bol j pr idobivajo na pomenu po svojem obsegu, obl ikah in funk-c i j i . Ti tokovi so rezultat neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delovni s i l i v deželah z raz-l ično razv i t imi produkci jskimi s i lami . To so začasne migraci je in so glede svoje obče razširjenosti in zaradi problemov, ki se jav l ja jo ob tem pojavu, postale aktualna tema raz l ičn ih znanstvenih d i sc ip l i n , kot so demograf i ja, ekonomi ja, geograf i ja , sociologi ja i t d . Določeni problemi v zvezi z začasnimi mi -grac i jami , so vse bol j pomembni tudi v Jugos lav i j i . Zaradi tega je nastala potreba, da začnemo tudi širše preučevati migracijske procese v okv i ru raz l ičn ih znanstvenih d isc ip l in . Boljše poznavanje pome-ni tudi boljše reševanje problemov, ki se j av l j a jo ob teh premikih prebivalstva. Referat bo nakazal ne-katere glavne znači lnost i sodobne jugoslovanske ekonomske emigraci je in posledice, s katerimi se za-radi teh procesov v Jugoslavi j i soočamo.

OBSEG, SMERI IN STRUKTURA JUGOSLOVANSKE EKONOMSKE EMIGRACIJE

Med deželami Južne Evrope, k jer je emigraci ja prebivalstva že ustaljena t rad ic i j a , zavzema Jugosla-v i j a eno vod i ln ih mest. V prvi faz i izsel jevanja iz območja sedanjega državnega te r i t o r i j a , ki je ča-sovno vezano na obdobje pred prvo svetovno vo jno , je šlo za izsel jevanje v prekomorske dežele in rudarske centre Zahodne Evrope. V teh tokovih je b i lo zastopano predvsem agrarno prebivalstvo iz S loven i je , Hrvatske in Makedoni je , ki je moralo zaradi agrarne prenaseljenosti iskati eksistenčne v i -re v Severni Amer ik i in rudnik ih renske oblast i . V vseh teh primerih je šlo za trajno emigrac i jo , ki je b i la ekonomsko pogojena . Tudi v obdobju med obema vojnama, ko že govorimo o Jugoslavi j i kot d ržav i , emigraci ja ni prenehala, ampak se je še stopnjevala; posebno še v obdobju po letu 1926, ko je b i la zaradi naglega padanja cen v kmeti jstvu ve l ika stagnaci ja. V tem obdobju so postala glavna ¡migracijska področja regi je v Zahodni Evropi, predvsem Franci ja , Belgija in po letu 1931 tudi Nem-

* Referat je imel avtor na univerzi v Georgetownu (Wahsington D . C . ) avgusta 1976, k jer je kot pred stavnik jugslovanskih študentov sodeloval na mednarodnem simpoziju ob 200- le tn ic i amerške znanosti.

29

č i j a . Število prekomorskih selitev je v tem času močno paulo. Zaradi ve l ike ekonomske kr ize v svetu pa je b i lo v tem obdobju več vračanj v domovino.

Po drugi svetovni vo jn i in tudi med samo vojno je še vedno prevladovala trajna emigrac i ja . Vzroki so b i l i v tem primeru vsaj do začetka 5 0 - l e t , po l i t ične narave. V obdobju pedesetih let in do začetka leta 1960 se je začela spet stopnjevati ekonomska emigrac i ja . Te povojne migracijske tokove niso sta-t ist ično reg is t r i ra l i , saj je pomenil vsak odhod na delo v tu j ino skoraj izdajo lastnega naroda in so imel i vse migraci je za po l i t i čne , čeprav so b i le nekatere tudi ekonomske. Zaradi določenih zgodovin-skih okol iščin in težav pri izgradnj i specif ične pot i v social izem moramo razumeti tudi ta g ledanja.

V iskanju novih pot i pr i izgradnj i social ist ičnega samoupravljanja je Jugoslavija v začetku šestdesetih let začela drugače vrednot i t i delovno si lo in njeno gibanje v mednarodnem prostoru. V izpopolnjevan-ju social ist ičnega načrtnega gospodarstva tržnega karakter ja je nujno moralo pr i t i do spremembe v ne-kater ih dogmatskih stal iščih glede gledanja na delovno si lo v produkcijskem procesu. Delovna sila se namreč v pogoj ih svobodnega tržnega gospodarstva sama vk l juču je v mednarodno t rž išče, k jer v ladajo zakoni ponudbe in povpraševanja. Popolnoma jasno j e , da se bo delovna sila v pogoj ih svobodne t rž -ne konkurence, k jer država kot inst i tuci ja teh premikov ne preprečuje, gibala iz manj razv i t ih v bol j razvi te dežele. Delovna sila tež i t j a , k jer je višja stopnja ravoja produkci jskih sil in produkci jskih odnosov. V sistemu social is t ičnih odnosov, k jer prav tako delu je jo zakoni blagovnega gospodarstva, se srečujemo z navedenimi težn jami , ki se odražajo v svobodnem gibanju delovne s i le . Jasno j e , da ta-k ih procesov ne moremo zaslut i t i v pogoj ih social ist ičnega planskega gospodarstva, ki je usmerjeno centra l is t ično, kot je to primer v socia l is t ičnih deželah Vzhodne Evrope.

Ti novi pogledi in nove spremembe v pogoj ih samoupravnih socia l is t ičnih odnosov so pr ivedl i do kva-l i t a t i vn ih sprememb jugoslovanske emigraci je v smislu vzrokov, posledic, strukture in značaja. Migra-c i je prebivalstva niso več trajne oziroma so to le še v manjši mer i , predvsem gre za začasno migra-c i j o jugoslovanskega prebivalstva oziroma začasno zaposlovanje naše delovne sile v tuj ini. . Tako smo v začetku šestdesetih let začel i tudi v tem pogledu držat i korak z ostal imi deželami emigraci je na jugu Evrope, ki so to ob l iko razvi le že nekol iko p re j .

Proces začasnega zaposlovanja je začel potekati s tako nag l ico , da hitremu odhajanju aktivnega pre-bivalstva na začasno delo v tu j ino ni mogla s ledi t i n i t i evidenca zvezenega zavoda za zaposlovanje n i t i naša statistična služba, ki je ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1971 vk l j uč i l a začasno zaposle-ne. Morda se sliši nekol iko nerodno, vendar točnega števila začasno zaposlenih v tu j i n i ne vemo .Ob-stajajo razl ične števi lke in ocene, ki se g ib l je jo med 700 000 do mi l i jon zaposlenih v t u j i n i . Pri tako naglem izsel jevanju še r.ismo izde la l i ustrezne metodologi je, ki bi registrirala vse odhode in v r -n i tve . Zato tud i popis prebivalstva 21. 3. 1971 ni dal točnega števila začasno izsel jenih. K l jub me-todološkim težavam je popis vendarle dal podatke, ki so b i l i in so še vedno vel ikega pomena pri a-na l iz i ran ju jugoslovanske ekonomske emigraci je . Dobi l i smo nekatera strukturna obe lež ja , ki nam po-magajo pri boljšem poznavanju problema. Predvsem je b i l popis koristen zato, ker so se številke zve-znega zavoda za zaposlovanje nanašale samo na de lavce, ki so iskal i zaposlitev preko te ustanove. Podatki tu j i h statistik pa zajemajo samo tiste de lavce, ki so tam na delu p r i j av l j en i .

Rezultati popisa 21. 3. 1971 so pokazal i , da je b i lo takrat na začasnem delu v tu j i n i 671 908 jugo-slovanskih občanov, kar je 3 , 3 odstotke našega prebivalstva. Dejansko je b i lo število začasno zapo-slenih že takrat v iš je , saj je pr imanjk l ja j v pr imer javi s statist iko emigraci jskih dežel znašal kar 15 odstotkov. Naš popis je zajel 15 odstotkov manj zaposlenih kot popisi tu j i h stat ist ičnih s lužb. Primanj-k l j a j je v e č j i v prekomorskih deželah (47,7 odstotkov) ko v evropskih (7,7 odstotkov). Danes je šte-v i l ka o začasno zaposlenih povsem drugačna. Po nekaterih novejših izračunih je v tu j in i že 4 , 7 od-stotkov vsega našega prebivalstva a l i 9 , 4 odstotke akt ivnega prebivalstva.

30

Tabela 1:

Števi lo delavcev v inozemstvu po popisu prebivalstva leta 1971 in stat ist ični podatki ¡migraci jskih dr-žav o številu jugoslovanskih delavcev 31. 3. 1971:

Dežela zaposlovanja jugoslovanskih Rezultati našega Rezultati popisa Primanjkl jaj v i

dekavcev popisa imigrac. držav popisa (v

Avstr i ja 82 957 90 000 7 , 8 Franci ja 36 982 39 500 6,4 ZR Nemči ja 411 503 436 500 5 , 7 Švica 21 201 25 000 15,2 Švedska 16 359 22 500 27 ,3 Države Beneluxa 7 358 11 000 33 ,1 Ostale države Evrope 14 068 15 500 9 ,2 Neznano v Evropi 6 441 7 000 8 , 0

EVROPSKE DEŽELE SKUPAJ 596 869 647 000 7 , 7

ZDA 16 368 33 000 50 ,4 Avstra l i ja 40 168 60 000 33,1 Kanada 13 579 41 000 66,9 Ostale izvenevrop. dežele 4 114 8 000 4 8 , 6 Neznano v " " 7 810 1 500 4 6 , 0

IZVENEVROP.DEŽELE SKUPAJ 75 039 143 500 4 7 , 7

S K U P A J 671 908 790 500 15,0

Iz ugotovitve popisa je razv idno, da je več kot polovica začasno zaposlenih v Zahodni Nemčj i (61,2 odstotka), nato sledi jo Avstr i ja (12,3 odstotka), Francija (5,5 odstotka), Švica (3,2 odstotka) in Šved-ska (2,4 odstotka). Evropske dežele so zaposlovale kar 88 odstotkov vseh naših emigrantov.

V prekomorskih deželah j i h je največ v Avs t ra l i j i , Kanadi in Z D A , in sicer 12 odstotkov vseh zača-sno zaposlenih. Pri prekomorski emigrac i j i je treba vsekakor upoštevati, da se v teh številkah skriva tud i trajna zaposlitev in ne samo začasna, saj je tu ver jetnost , da se začasna migraci ja sprevrže v t ra jno ,ve l i ko več ja , ko t v evropskih deželah.

Poznejši podatki glede zaposlovanja kaže jo , da se ta proces še vedno nadal ju je . Zaposlovanje je b i -lo najmočnejše prot i koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let - vse do leta 1974, ko je števi-lo začasno zaposlenih zaradi ekonomske recesije v svetu močno upadlo (tabela 2) . V letu 1970 se je preko zavoda za zaposlovanje v t u j i n i zaposli lo kar 125 371 de lavcev. Leta 1974 pa samo še 9 979 na novo zaposlenih. Glede ekonomske recesije lahko omenim, da je ta še najmanj prizadela jugoslo-vanske emigrante v pr imerjavi z drugimi emigraci jskimi deželami evropskega juga. Kval i f ikac i jska struk-tura naših delavcev je v pr imer jav i z ostalimi emigraci jskimi deželami na precej v iš j i ravn i , kar pogo-ju je večje povpraševanje po naših de lavc ih . Ekonomska recesija je povzroč i la , da se je povpraševanje po visoko kval i f ic i ranem kadru še povečalo. To pa je v nasprotju z našo migracijsko po l i t i ko , ki teži za tem, da zaposlimo v tu j i n i čimveč nekva l i f i c i ran ih delavcem in s tem preprečimo nezaposlenost doma. Da je povpraševanje po naših de lavc ih v e l i k o , je treba iskati vzrok tudi v h i t r i as imi lac i j i in adaptac i j i naših delavcev v ¡migraci jski družbi . Tret j i vzrok je treba iskati tudi v tem, ker se naši de lavc i zaposl jujejo v v e č j i meri samostojno in le v manjših primerih vodi jo s seboj svoje družine. Ta-ka si tuaci ja vsekakor pr i ja imigrantski d ružb i , saj so pri organizac i j i šolstva in drugih ustanov manjše težave.

31

Tabela 1:

Osebe na začasnem delu v tu j i n i po letu odhoda in s posredovanjem zavoda za zaposlovanje:

Leto Števi lo

1964 11 726 1965 35 864 1966 54 977 1967 28 586 1968 70 285 1969 118 287 1970 125 371 1971 81 300 1972 56 435 1973 73 435 1974 9 979

- podatki zveznega zavoda za zaposlovanje.

Proces zaposlovanja se še vedno ni ustav i l , k l jub temu, da se je kvant i ta t ivno močno zmanjšal (tabe-la 2) .

V teh recesivnih le t ih se je tudi vračanje in ponovno vk l jučevanje na delo v domovini močno poveča-l o . Leta 1974 je zavod za zaposlovanje prvič registr iral več vrni tev v domovino kot odhodov. Vendar o množičnem povratku še ne moremo govor i t i . V samem procesu zaposlovanja tekom petnajstih let o-pazimo več kolebanj . Prvo rast zaposlovanja je pomenilo leto 1965, ko je b i la pri nas izvedena gos-podarska reforma. Leta 1967 je prišlo ponovno do padca v zaposlovanju, kar je treba pripisati ekonom ski k r i z i na Zahodu. Nato opazimo do leta 1970 največjo rast zaposlovanja, po letu 1970 pa do eko-nomske kr ize 1974 je zaposlovanje le re lat ivno upadlo. V samem obdobju kr ize od začetka 1974. na-prej pa je opaz i t i na jveč j i upad novega zaposlovanja v t u j i n i . Ekonomska recesija je prizadela tudi Jugoslavi jo in je trunutno tudi na jugoslovanskem tržišču glede zaposlovanja slab po loža j , saj se je odstotek nezaposlenih močno povečal v pr imer javi s prejšnjim obdobjem. V prvih petih mesecih leta 1975 je iskalo službo doma 529 907 de lavcev, kar je za 19,3 odstotka več kot v enakem obdobju preteklega le ta.

Regionalno poreklo začasno zaposlenih v inozemstvu po republ ikah in pokraj inah po popisu leta 1971.

Absolutno največje števi lo začasno zaposlenih je iz SR Hrvatske, s ledi jo Bosna in Hercegovina, Srbi-j a , Makedoni ja , Sloveni ja in Črna gora (tabela 3).

Tabela 3:

Števi lo delavcev v inozemstvu po republ ikah in avtonomnih pokraj inah po popisu prebivalstva leta 1971:

Republike in Števi lo avtonomne pokraj ine zaposlenih

Bosna in Hercegovina 137 351 Črna gora 7 829 Hrvatska 224 722 Makedoni ja 54 433 Sloveni ja 48 086 O ž j a Srbija 114 581 Vojvodina 60 545 Kosovo 24 361

SKUPAJ 671 908

32

Posamezna območja republ ik so zaradi emigraci je zelo pr izadeta, saj imajo v tu j in i skoraj pet ino svo-jega prebivalstva. Taka območja najdemo v severovzhodni S loven i j i (Prekmurje), severovzhodni Hrvat-ski (Medj imurje), zahodni Makedon i j i , jugozahodni Bosni, zahodni Hercegovini in severovzhodni Srbi j i (karpatsko območje). Ve l i ko začasno zaposlenih je po regionalnem poreklu tudi iz mestnih regi j Za -greba, Beograda, Skopja in Sarajeva.

Območja z najmanjšim odstotkom zaposlenih so vezana skoraj na vso Sloveni jo in Srbijo ter Črno go-ro . Sloveni ja je kot najbol j razvi ta jugoslovanska republika postala tudi emigracijska reg i ja , saj za-posluje visok odstotek prebivalstva iz južnih republ ik . V bistvu služi Sloveni ja za začasno za-poslovanje pred odhodom v inozemstvo. Tu pr idobi jo zaposleni določeno k v a l i f i k a c i j o , da potem laž-je dobi jo zaposlitev v Zahodni Evropi.

S p o l n a s t r u k t u r a z a č a s n o z a p o s l e n i h

Spolna struktura je pri anal izah migraci j zelo važna, ker nam pokaže po l i t i ko asimialc i je v imigrant-ski družbi . Glede tega bi b i l i še bol jši podatki o družinskem stanju emigrantov, vendar stat ist ični po-pis prebivalstva ni zajel tega stanja. Odstotek ženskega spola med vsemi zaposlenimi v t u j i n i iz po-sameznih republik in pokraj in je na jveč j i v Vo jvod in i ( 42 ,7 odstotkov), S loven i j i , (40,1 odstotek), Srb i j i (35,7 odstotkov), Hrvatski (36,8 odstotkov), in najmanj na Kosovu (4,7 odstotkov), v Črni go-ri (19,3 odstotka), Makedoni j i (18,1 odstotek) ter Bosni in Hercegovini (21,8 odstotkov). Ti podatki se močno ujemajo s strukturo doma zaposlenega prebivalstva. Do nekol iko večjega razmaka prihaja le v primeru južnih repub l ik , ki so manj razvi te in je tudi stopnja emancipaci je žensk n i ž j a .

S t a r o s t n a s t r u k t u r a z a č a s n o z a p o s l e n i h

Stat ist ični popis prebivalstva je samo še potrdi l že prej znano dejstvo o izredni mladosti naših e m i -grantov. V tem pogledu smo tudi pred ostal imi emigraci jskimi deželami evropskega juga, kar je treba pripisat i poznejšemu vk l jučevan ju naših delavcev v tokove začasne emigraci je ter prevladi zaposlenih, ki so b i l i pred odhodom v tu j ino v primarnem sektorju dejavnost i . V začetku leta 1970 je b i lo kar 62 odstotkov emigrantov v starostni skupini 20 - 34 l e t ; na Portugalskem je ta števi lka n iž ja in znaša 42 odstotkov, v G r č i j i pa 51 odstotkov. Po stat ist ičnih podatkih iz leta 1971 je b i l o največ začasno zaposlenih (24,7 odstotkov) v starostni grupi 20 - 24 le t , v grupi 25 - 29 let je b i lo 19,9 odstotkov in v grupi 30 - 34 let 17,4 odstotke.

Najstarejše prebivalstvo med emigranti imajo AP Vo jvod ina , SR Sloveni ja in SR Hrvatska - torej ob-moč ja , k jer je prebivalstvo najprej začelo odhajat i v tu j i no . Regi je, iz kater ih se je začasna emigra-c i j a pozneje vk l j uč i l a v mednarodne tokove, iskazujejo zelo mlado prebivalstvo. Črna gora ima 12,5 odstotkov začasno zaposlenih starih manj kot 20 le t , medtem ko znaša jugoslovansko povprečje 8 od-stotkov .

S t r u k t u r a p o d e j a v n o s t i p r e d z a p o s l i t v i j o v t u j i n i

Pregled po dejavnost i , v kater ih so de lova l i naši de lavc i pred odhodom v tu j ino je vsekakor važno strukturno obe lež je , ki vp l i va na boljše razumevanje vzrokov in posledic migrac i j .

Na prvem mestu po dejavnostih je primarni sektor. V njem je dela lo pred odhodom v tu j ino kar 5 6 , 6 odstotkov naših de lavcev. Zanimivo je , da j ih je od tega števila v tu j in i zelo malo v primarni sfer i . V Zahodni Nemč i j i je b i l o v primarnem sektorju leta 1970 le 0 ,9 odstotkov vseh delavcev zaposlenih iz Jugoslavi je. Te številke nam pokažejo, kako migraci je pospešujejo preslojitev kmečkega prebiva l -stva v neagrarne pok l i ce . Jugoslavija je sprecif ičen primer, saj kažejo emigrantje iz agrarne sfere že-l jo po socialni^ ekonomski in prostorski pres lo j i tv i . Kako se bodo te težnje uresniči le, je v v e l i k i me-ri odvisno od nadal jn j ih sel i tvenih tokov in gospodarskih ukrepov naše družbe. Odhode nekva l i f i c i ra -n ih delavcev z območi j , k jer vlada agrarna prenaseljenost, imamo lahko v današnjih socialno-ekonom skih pogoj ih za ugodne, ker v bistvu pripomorejo, da se prebivalstvo zaposli v t u j i n i . Seveda pa ni ugodno, da odhajajo delavc i s srednjo, viš jo a l i visoko izobrazbo.

33

Tabela 1:

Dejavnost ak t ivn ih oseb pred zaposl i tv i jo v inozemstvu po republ ikah in avtonomnih pokraj inah (struk-tura v odstotkih):

Črna Makedo- Slo-S r b i j a :

SFRJ BiH Črna Hrvat- Makedo- Slo-

S r b i j a : Dejavnost SFRJ BiH gora ska n i ja veni ja O ž j a Vo j v . Kosovo

Industrija in rudarstvo 18,0 11,2 14,9 21 ,8 10,3 34 ,8 15,5 26 ,3 5 , 8

Kmeti jstvo, gozdarstvo in r ibištvo 5 6 , 6 70 ,8 61,9 4 8 , 7 64,5 3 5 , 6 61,1 4 2 , 8 70,1

Gradbeništvo 8 ,1 8 , 8 6 ,3 8 ,9 9 , 4 6 ,2 4 , 9 6,5 16,1 Promet 2 , 7 2 ,1 5 , 2 3 , 9 1,5 2 , 8 1 ,8 2 ,5 1,1

Trgovina in gostinstvo 3 ,5 1 ,8 4 , 6 4 , 6 1 ,7 6 ,9 3 , 0 4 , 3 1,2 Obrt 7 ,9 3 , 7 4 , 2 8 , 2 10,4 9 ,1 9 , 7 13,2 4 , 4 Ostale dejavnosti 3 , 2 1 ,6 2 ,9 3 , 9 2 , 2 4 , 6 4 , 0 4 , 4 1,3

SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100

Pregled po republ ikah (tabela 4) nam kaže raz l ično regionalno razde l i tev , ki se nanaša na dejavnost začasno zaposlenih pred odhodom v tu j i no . Odstotek zaposlenih iz primarne dejavnosti je na jveč j i v nerazvi t ih republ ikah oziroma v posameznih de l ih teh republ ik . Bosna in Hercegovina je lep pr imer, saj je kar 70 ,8 odstotkov začasno zaposlenih iz primarne sfere dejavnost i . Sloveni ja pa izkazuje ma-njši odstotek (35,6 odstotkov) migrantov, ki so b i l i pred odhodom v tu j ino v primarnem sektor ju. Ta odstotek bi b i l še ve l iko manjši, če bi i z l oč i l i severovzhodno Sloveni jo . Na drugi strani pa se je kar 34 ,8 odstotkov migrantov zaposl i lo v t u j i n i iz sekundarnega sektor ja. V tem pogledu je na drugem mestu Vo jvod ina , ki ima 4 2 , 8 odstotkov začasno zaposlenih iz primarne sfere in 26 ,3 odstotkov iz se-kundarne. Vse razvi te republike imajo odstotek odhodov iz primarnih dejavnosti pod jugoslovanskim povprečjem.

Če si na kratko ogledamo kva l i f i kac i j sko strukturo začasno zaposlenih, lahko v id imo, da so tu najve-č je razl ike med posameznimi republ ikami. V tem pogledu je daleč na prvem mestu Sloveni ja , ki ima 27,5 odstotkov kva l i f i c i ran ih de lavcev, nato sledi Hrvatska z 20 ,2 odstotka, Makedoni ja 12,2 odstot-ka ter Bosna in Hercegovina 10,8 odstotkov. V tu j i n i dela 1,5 odstotka tak ih , ki imajo visoko stro-kovno izobrazbo. Vzrok za zelo visok delež zaposlenega kadra z visoko izobrazbo je treba iskati predvsem v prevel ik i ekonomski iz ravnav i , ki se nanaša na osebne dohodke zaposlenega prebivalstva v domovin i . Med začasno zaposlenimi je 3 ,3 odstotke tak ih , ki so doma končal i srednjo šolo, in 16,7 odstotkov tak ih , ki ima doma pr idobl jeno kva l i f i kac i j o . Nekva l i f i c i ran i de lavc i pa izhaja jo predvsem iz agrarne dejavnost i .

VZROKI IN POSLEDICE ZAČASNEGA ZAPOSLOVANJA

Vzroke za začasno zaposlovanje je treba iskati v ¡migraci jskih in emigraci jskih deželah. Nas najbol j zanimajo vz rok i , ki so vezani na jugoslovansko družbo, ki je v tem primeru emigraci jska. Predvsem nas zanima, katere so tiste s i le , ki naše občane s i l i j o v začasno emigrac i jo . Na drugi strani pa nas zanimajo tudi sile pr iv lačevan ja , ki so vezane na ¡migracijsko družbo. Torej je treba tudi v pr ime-ru jugoslovanske začasne emigraci je upoštevati "push-pul l " teor i jo . Za boljše poznavanje vzrokov na-še ekonomske emigraci je bom navedel izsledke ankete, ki so jo izved l i leta 1967 v pet ih evropskih deželah med našimi emigrant i . Nosi lec te ankete je b i la katedra za socialno psihologi jo univerze v Zagrebu. Na vprašanja, ki so se nanašala na g lavni vzrok odhoda v tu j i no , so dob i l i sledeče odgo-vore:

34

Tabela 1:

G lavn i vzrok i migraci j v SFRJ:

1. Slab zaslužek doma 63 ,2% 2 . Že le l sem zasluž i t i stanovanje a l i hišo 4 5 , 8 % 3 . Zaradi tega, ker so odšli drugi 25 ,8% 4 . Nisem imel zaposlitve 2 2 , 9 % 5 . Nagovor i l me je delodajalec 17,8% 6. Že le l sem kupi t i av tomobi l ,kamion,

sodobno orodje 15,0% 7 . Imel sem probleme v druž in i 9 , 9 % 8 . Imel sem premalo zemlje 8 , 9 % 9 . Nagovor i l i so me p r i j a t e l j i , ki dela jo

v inozemstvu 6 , 9 % 10. Nagovor i l i so me uslužbenci zavoda za

zaposlovanje 1 ,3% 11. Brez odgovora 1 ,1%

Pri tej anket i je treba pr ipomni t i , da je anketiranec lahko obkroži l t r i odgovore. Iz enakete je razvidno, da obstajajo raz l i čn i mo t i v i , ki so pogojeval i odhod v tu j i no . Vsekakor lahko po teh odgovorih skle-pamo, da je večina delavcev šlo na začasno delo v tu j ino zaradi ekonomske nujnost i , medtem ko je vprašanje standarda sekundarnega pomena. V odgovorih anketirancev se 95 odstotkov motivov nanaša na ekonomsko nujnost (slab zaslužek doma, nisem imel zaposl i tve, imel sem premalo zeml je) . Takoj za tem pa stoj i težnja po izbol jšanju osebnega standarda. Na tret jem mestu so prisotni v z r o k i , ki se nanašajo na ver ižno migraci jo ( t radic i ja migraci j in pr i tegovanje sorodnikov in znancev), na četrtem mestu pa so vz rok i , ki se nanašajo družbeno atmosfero in oko l j e , v katerem migrant ž i v i .

Na splošno lahko rečemo, da so vzrok i za izsel jevanje objekt ivne in subjektivne narave. Primarni so ob jek t ivn i ,so rezultat ekonomskih in demografskih dejavnikov .Te lahko zasledimo pri prebivalstvu z nizko kva l i f i kac i j sko strukturo,k jer obstaja nujnost po zaposl i tv i v t u j i n i , če ni doma dovol j ustreznih d e l o v -n ih mest in dovol j zaslužka za de lo , da bi si lahko zagotov i l i lastno eksistenco. Ob jek t i vn i vzrok i se lahko enači jo s si lami pot iskanja, medtem ko je pri subjekt ivnih vzrok ih govora o si lah pr iv lačevanja. Ta obl ika postaja vse bol j prisotna vzadnjem času, saj se nanaša na migrante z visoko kva l i f i kac i jsko strukturo. Da je to res, nam navajajo odgovori v anke t i , k jer se je 70 ,7 odstotkov anket i ranih zača-sno izse l i lo , da bi si ustvari l i bol jši standard oziroma da bi si izbol jšal i svoj socialni po loža j . Glede na to , da je b i la ta anketa izvedena leta 1967, je popolnoma jasno, da so ti podatki že nekol iko za-starel i in da postaja osnovni motiv za začasno zaposlovanje v že l j i po boljšem socialnem statusu. Tu-di i n t rv ju , ki je b i l izveden pred novim letom 1972 je potrdi l dejstvo, da so začasno migr i ra l i z na-menom, da si z zasluženim denarjem zbol jšajo stanovanjske razmere; kar 38 ,8 odstotkov vprašanih je dalo tak odgovor. To nam jasno kaže, da postaja ekonomska nujnost oziroma žel ja po zagotovi tv i la-stne eksistence v sedemdesetih l e t i h , ko je stopnja razvoja produkci jskih odnosov v pr imer jav i s pred-hodnim stanjem precej v iš ja , vse manj prisotna. Upoštevajoč strukturo po dejavnost i , je treba gledat i na ekonomske vzroke z v id ika agrarne prenaseljenosti in že l je po preslo j i tv i kmečekga prebivalstva v druge pok l i ce . Vsistemu samoupravnih social is t ičnih odnosov je popolnoma jasno, da že l i jo občani na-še države enakovredno ekonomsko-socialno stanje, ne glede na vrsto dejavnost i , s katero se ukvar ja-j o . Pri nas pa so po vo jn i pospeševali predvsem sekundarne dejavnost i , zato ni čudno, da si je agrar-no prebivalstvo želelo ustvarit i podobne pogoje za ž i v l j en je , kot j i h je imelo industrijsko prebivalstvo v urbani družbi . Že l ja po transformacij i je p r i ved la do take stopnje deagra l izac i je , ki jo lahko za-sledimo le redko k je na svetu.

Uč ink i migraci j v Jugoslavi j i so populaci jske, f izionomske in ekonomske narave. Vsi so pomembni, ker v v e l i k i meri preobl iku je jo jugoslovanski prostor in vse dogajanje v naši družbi . Ti uč ink i so u-godni in neugodni. Odvisnost učinkov pa izvira predvsem od socialno-ekonomskega porekla emigran-tov . Drugačni so učink i začasno zaposlenih iz ruralnih območij kot t ist i iz industri jskih območi j .

Prihranki migrantov pomenijo ve l i k dev izn i dotok v Jugoslavi jo. V letu 1974 je ta p r i l i v znašal 1 621 400 000 do la r jev , kar je vsekakor pomembna številka za jugoslovansko mednarodno p lač i lno

35

bi lanco. Povedati je treba, da ti zasluženi do la r j i vse premalo vp l i va jo na inovaci je v družbeni sferi proizvodnje. Ti pr ihranki so važen dejavnik zasebnih naložb. Denar porabi jo za gradnjo in popravi lo hiš, nakup stanovanja, avtomobi la, raznih gospodinjskih aparatov, v manjši meri pa kmeti jskih strojev. N a j v e č j i del migrantov drž i denar v bank i , kar odraža nj ihovo neodločnost pri naložbah. Leta 1974 je b i lo tako na 2 199 786 dev izn ih računov 1 507 600 000 do la r jev . Prav v tem pogledu stoj i najve-č ja naloga naše družbe, da migrante pravi lno obvešča glede porabe zasluženega denar ja. Praksa je pokazala ravno nasprotno. Zasluženi denar gre včasih v namene, ki ne kor ist i jo n i t i migrantu samemu n i t i naši družb i . Gradnje potekajo v takem prostoru, ki je v okv i ru nadaljnjega razvoja ekonomsko nepomemben. Tako nastopijo spoznanja o nepravi ln ih naložbah prepozno in v tak ih primerih se začasno zaposleni odseli v tu j ino a l i v drugo območje Jugoslavi je za stalno. Na te migrante iz agrarne sfere je treba gledat i z v id ika n j ihov ih k v a l i f i k a c i j . Le- t i namreč ne dobi jo ustreznega delovnega mesta v Jugos lav i j i , s katerim bi b i l i zadovo l jn i , in zato začasno delo v t u j i n i podal jšujejo.

Gradbena aktivnost naših emigrantov ne vp l iva preveč na urbanizaci jo ruralnih nasel i j . Učinek je rav-no nasproten. Razen v Sloveni j i n ik jer ne obstaja planska gradnja v vaseh, hiše grad i jo , k jer se j im zdi oziroma v tak ih pogoj ih , ki so cenejši . Gradnja poteka brez pravih kumunalnih p r i k l j učkov , kar bo vsekakor otežkočalo kasnejše posege pri odpravi teh napak.

Seveda ne smemo zanikat i poz i t i vn ih učinkov začasnega zaposlovanja. Zmanjšuje se stanovanjski pro-b lem, vse bol j se razvi ja gradbena industr i ja. Zasluženi denar omogoča osnovo za preslojitev prebival -stva v druge sfere dejavnost i . Predvsem je mišljen tu terc iarni sektor (gostinstvo, tur izem, obr t ) . Manj pa lahko vp l i va jo na razvoj v sekundarni sferi dejavnost i , k jer gre le za posredno učinkovanje, saj so hranilne vloge lahko koriščene za odpiranje novih delovnih mest.

Manjši del migrantov investira denar za razvoj lastne kmet i je . Vzrok za tako nizko raven vlaganja v kmeti jstvu je treba iskati v zemljiškem maksimumu (10 ha), ki dejansko preprečuje uvajanje sodobne mehanizaci je v kmet i jstvo. Poleg tega so tudi uvozne carine za pol jedel jske stroje visoke. Migrant , ki je pred odhodom v tu j ino deloval v kmet i js tvu, je tako brez spodbude, da bi v lagal denar v razvoj kmet i js tva. Naložbe gredo ponavadi za druge dejavnost i , k jer so dosežki slabši. Zato se res ne sme-mo čudi t i vse večjemu preseljevanju prebivalstva v mesta in v tu j ino . Prav preseljevanje tega prebi-va ls tvaopozar ja na neskladja, saj gre v več in i primerov za mlade l j ud i , ki zaradi prenizkega vrednote-nja kmečekga pokl ica nočejo ostati na kme t i j i .

Naloga naše družbe j e , da te probleme, ki so nastali v zvezi z emigraci jami ter se negativno kaže-jo v socialno-ekonomski strukturi prebivalstva in v prostoru, pravi lno ovrednot i . Migrac i je naj spodbu-ja jo le v t is t ih območj ih , kjer prebivalstvo nima drugih možnosti za napredek. Treba je spremeniti se-danjo po l i t i ko , ki ne spodbuja vlaganja denarja v gospodarsko dejavnost. Omej i tve v primarni sferi 'predvsem mislim tu na zemlj iški maksimum) ter omej i tve v terc ia ln i sferi zav i ra jo naložbe. Že same olajšave pri teh stvareh bi pokazale nedvomno čisto drugačne uč inke. Tudi X. kongres ZK Jugoslavi-je si je kot eno temel jn ih nalog zadal reševanje migracijskega problema. Naloga jugoslovanske zna-nosti j e , da preuči migraci jo prebivalstva in pr ikaže družbi negativne posledice le - teh . Edino na tak način lahko znanost, v sodelovanju z vsemi družbenimi s i lami , pomaga reševati probleme in pripomore k splošni b lag in j i v sistemu družbenoekonomskih odnosov v social is t ični družbi .

Jakob MEDVED

DESETA PETLETKA V SOVJETSKI ZVEZI

V Sovjetski zvezi teče izvajanje desetega petletnega načrta (1976-1980). Čeprav je deseti pet letni načrt v osnovi nadal jevanje že začrtanih smeri razvoja, vendar pomeni, tako glede težnje po a k t i v i -z a c i j i doslej gospodarsko manj razv i t ih regi j Dal jn jega vzhoda, Sib i r i je in Severa ter glede na pove-čano v laganje v kmet i js tvo, določeno novost v usmerjanju gospodarskega razvoja.

36

V navedenem petletnem obdobju predvidevajo povečanje skupnega narodnega dohodka od 24 do 28 od-stotkov a l i od 20 do 22 odstotkov na prebiva lca. Narodni dohodek od neagrarnega gospodarstva naj bi se povečal od 35 do 39 odstotkov. Industrijska proizvodnja težke industri je naj bi se povečala od 38 do 42 odstotkov, proizvodnja za široko potrošnjo pa od 30 do 32 odstotkov. Predvidena rast neagrarne-ga gospodarstva je po posameznih republ ikah dokaj raz l ična. Na jveč ja stopnja rasti je predvidena v Moldavski , Armenski, Beloruski, Kazaški in Tadžiški SSR. Najskromnejša rast pa v L i t v i , Uk ra j i n i , Turkmenij i in La tv i j i . Te razl ične stopnje rasti neegrarnega gospodarstva ver jetno na eni strani odraža-jo prizadevanja Sovjetske zvez*' po enakomernejšem razvoju gospodarstva v vseh republ ikah in na dru-gi strani težnje po ak t i v i zac i j i doslej manj izrabljenega gospodarskega potenc ia la .

Na splošno deseti pet letn i načrt odraža težnje po gospodarski a k t i v i z a c i j i doslej manj izkoriščenih na-ravnih bogastev. V neagrarnem gospodarstvu se to kaže v odpiranju novih rudn ikov,naf tn ih in pl inskih nahaja l išč, gradnj i e lekt rarn, prometnih poti ter formiranju novih proizvodnih kompleksov v doslej go-spodarsko malo ak t ivn ih območj ih Severa, Sib i r i je in Daljnega vzhoda.

Med posameznimi vejami neagrarnega gospodarstva je ve l ika pozornost posvečena energet ik i . Deseti pet letn i načrt .predvideva, da bo leta 1980 znašala proizvodnja e lektr ične energi je od 1 340 do 1 380 mi l i ja rd kWh. Za dosego tega c i l j a je razen povečav in rekonstrukcij že obstoječih elektrarn predvide na gradnja novih termo, hidro in atomskih e lektrarn. Pri tem je znač i lno , da z gradnjo novih HE hkra ti rešujejo tudi namakanje sušnih področi j južnega dela Rusije, Ukraj ine in Daljnega vzhoda. Gradnja novih elektrarn pa ni locirana samo v k ra j ih , k jer je že doslej največja potrošnja energ i je , temveč tu-di v doslej manj razv i t ih območj ih . Poleg povečanja kapacitet elektrarn pet letn i načrt predvideva tudi znatna vlaganja v povezavo sibirskega, srednjeazijskega in evropskega energetskega sistema z dal jnovo-di 500, 750 in 1 150 tisoč vo l tov .

N i č manjša pozornost ni posvečena pr idobivanju nafte in zemeljskega p l ina . Petletni načrt predvideva, da bo SZ leta 1980 načrpala od 620 do 640 mi l i jonov ton nafte in pr idobi la od 400 do 435 mi l i ja rd m3 zemeljskega p l ina . Razen rasti proizvodnje v starih naftnih in pl inskih po l j i h predvideva pet letni načrt močno povečanje in odpiranje novih nahajal išč. Proizvodnja nafte v Pečorsko - timanskem baze-nu naj bi se povečala na 25 mi l i jonov ton, pr idobivanje zemeljskega pl ina pa na 22 mi l i ja rd m3. N a j -več ja rast pr idobivanja nafte in pl ina je predvidena v Zahodni S i b i r i j i , k jer naj bi se pridobivanje nafte do navedenega Igta dv ign i lo na 300 do 310 mi l i jonov ton, pr idobivanje zemljskega pl ina pa na 125 do 155 mi l i jard m . Na te j osnovi naj bi dogradi l i naf tno-kemične kombinate v Tomskij, Tobol-skem, Ačinsku, Nižnekamsku in To l ja t t i j u .

Za izboljšanje energetske oskrbe posameznih delov SZ in vzhodno evropskih držav je predvidena grad-nja okrog 35 000 km pl inovodov in okrog 15 000 km naftovodov. Med na jveč j imi predvidenimi p l ino-vod i je orenburški, ki bo dovajal p l in v zahodne dele SZ in odtod naprej v vzhodnoevropske dežele.

Predvidena je tudi znatna rast pridobivanja premoga. Leta 1980 naj bi SZ pr idobi la od 620 do 640 mi l i jonov ton premoga. To bodo dosegli z večanjem proizvodnje v že obstoječih premogovnikih ter z odpiranjem novih, predvsem v Južni Jaku t i j i ter v Kansko - ačinskem in ekibaztuskem območju.

Proizvodnja železa naj bi se v deseti pet le tk i povečala na 160 do 170 mi l i jonov ton. Od drugih in -dustri jskih vej ima v tej pet le tk i prednost kemična in strojna industr i ja. Kemična industrija naj bi ra-zen močno povečane proizvodnje sintetičnega kavčuka in plast ičnih mas do leta 1980 izdelala do 143 mi l i jonov ton umetnih gno j i l le tno. Predvidena je tudi znatna povečava raznih sredstev za zaščito prot i rastlinskim boleznim in škodl j ivcem.

Deseti pet letn i načrt posveča zelo ve l i ko pozornost razvoju kmet i js tva, saj je za invest ic i je v kmet i j -stvo namenjenih 28 odstotkov ce lotn ih gospodarskih v lagan j . Po tem načrtu naj bi se dv igni la p r o i z -vodnja kmeti jskih pridelkov od 14 do 17 odstotkov. Pridelek ž i t naj bi leta 1980 znašal 235 mi l i jonov ton . To povečanje kmetijske proizvodnje po eni strani temel j i na pr idobivanju novih zeml j išč, na bo-ljšem namakanju in osuševanju, po drugi strani pa na večanju donosov in drugih načinih in tenz i f i kac i -je kmet i jstva.

V tem petletnem obdobju bodo skušali pr i tegni t i v kmetijsko obdelavo okrog 9 mi l i jonov ha novih kmeti jskih zeml j išč. Pribl ižno polovico j ih bodo pr idobi l i z namakanjem v sušnejših področj ih , drugo

39

polov ico pa z osuševanjem. Kot je razvidno iz karte, nameravajo namakanje razšir i t i predvsem v juž -ni Ukra j in i , Prdkavkazju, južnem Povolžju, Kazahstanu in na Daljenm vzhodu. Osuševanje bo zaje lo predvsem Polesje, nekatere predele srednje Rusije in Baltske republ ike.

Za potrebe namakanja bodo povečal i kamski vodni bazen, namakalne sisteme na Vo lg i , Konstantinov-ski rečni vozel na Donu, Ale inski namakalni sistem pod Al ta jem ter Kulišinski kanal . Z razši r i tv i jo namakanja ob Amurju bodo znatno povečal i možnosti za pr idobivanje hrane in gostejše naselitve tega območja.

Pospeševanje kmetijske proizvodnje med drugim temel j i tudi na povečani proizvodnj i umetnih gno j i l , pro izvodnj i raznih kemičnih zaščitnih sredstev pred živalskimi in rastl inskimi boleznimi in škod l j i vc i , na šir jenju arealov, posejanih z intenzivnimi ku l turami , ter na pospešenem uvajanju mesne, mlečne a l i meso-mlečne ž iv inore je . V števi lnih predel ih, posebno v južni Rusij i , Uk ra j i n i , Mo ldav i j i , južnem Kazahstanu ter v republ ikah Sovjetske Centralne A z i j e , bodo skušali maksimalno razšir i t i krmne rast l i -ne. V načrtu je tudi znatna razširitev arealov, posejanih s sladkorno peso in krompir jem, posebno v evropskem in zahodno-sibirskem delu države.

Pri večanju kmetijske - proizvodnje naj bi tudi v bodoče imel zasebni sektor (ohišnice) pomembno v logo, predvsem pri pro izvodnj i mleka, mlečnih izde lkov, j a j c , povrtnine in mesa.

Zanimivo podobo nam nudi pregled predvidene rasti kmetijske proizvodnje po posameznih republ ikah. Podpoprečna stopnja rasti kmetijske proizvodnje je predvidena v Li tovski , Ukra j insk i , Beloruski in K i r -giški SSR. Poprečen razvoj (kot v ce lotn i SZ) je predviden za Rusijo, Kazahstan in Turkmenijo. Neko-l iko nadpoprečna stopnja povečanja kmetijske proizvodnje je predvidena v Tadžikistanu, La tv i j i , Azer -bejdžanu in Estoni j i . Močno nad poprečjem naj bi se razvi ja la kmetijska proizvodnja V Armeni j i in G r u z i j i , z viškom v M o l d a v i j i .

Deseti pet letn i načrt posveča dosti pozornosti razvoju prometa. Na splošno naj bi se do leta 1980 b la-govni promet povečal za 30 odstotkov in potniški za 23 odstotkov. Načrt predvideva modernizaci jo obstoječih prometnih po t i , znatno povečavo in izdelavo modernejših prometnih sredstev ter gradnjo no-v i h prometnih po t i , predvsem na novoakt iv i ranih območj ih Severa, Sib i r i je in Daljnega vzhoda.

V železniškem prometu je predvideno povečanje blagovnega prometa za 22 odstotkov in osebnega pro-meta od 14 do 15 odstotkov. Razen razširi tve in modernizaci je prevoznega parka predvidevajo e lek t r i -f i kac i j o 2 800 km železniških prog. Na novo pa bodo zgradi l i 2 500 km prog. Rekonstrukcije in no-vogradnje so predvidene v rcznih predel ih SZ, največje pa so na Bajkalo - amurski magistrali in v gradnj i železnice Tinda - Berkal i t .

Cestni promet naj bi se povečal za 42 odstotkov, od tega blagovni za 45 odstotkov, osebni pa za 28 odstotkov. Predvidena je modernizaci ja in rekonstrukcija 65 000 km cest, od tega 15 000 km cest, ki imajo zvezni a l i republiški značaj . Močan razvoj bo doživel tudi vodni promet. To se na eni strani odraža v predvideni povečavi skupne tonaže ladi j za 5 mi l i jonov BRT. Predvidena je povečava vrste pristanišč, predvsem na Dal jn jem vzhodu, in gradnja nekaterih novih pristanišč. Tudi rečni promet bo dož ive l največje spremembe na Daljnem vzhodu in Severu, k jer je predvidena razširitev a l i graditev pristanišč.

Ob koncu deseti pet letni načrt predvideva tudi znatno povečanje zunanjotrgovinske menjave (za 30 do 35 odstotkov). Pri tem je posebno poudarjeno poglobjeno sodelovanje med deželami SEV, predvsem pri v laganju skupnih naporov za oskrbo s surovinami, go r i v i , stroj i in prometnimi sredstvi.

VIRI:

Osnovnie napravleni ja razv i t i ja narodnogo hozjaistva SSSR na 1976 - 1980 godi .

Izdatel jstvo pcl i t ičeskoj l i te ra tu r i , Moskva 1976.

40

KNJIŽEVNOST

S l o v e n i j a - n a š e o k o l j e . L j u b l j a n a 1976

Geografom ve l ja pr iporoči t i 122 strani obsegajočo kn j i ž i co žepnega formata v izdaj i Mladinske knj ige (22 d in ) . Šolniki jo lahko svetujejo za dopolni lno l i teraturo za geografske krožke in druge akt ivnost i , ki se ukvar ja jo za zaščito a l i varstvom oko l ja . Nekaj od enajstih prispevkov, ki tvor i jo kn j i go , se po-sredno a l i neposredno ukvarja z varstvom okol ja oziroma narave. Poleg Zelene knj ige je to najbol jši pr i ročnik za osnovno znanje o onesnaženju zraka nasploh in v Sloveni j i posebej. Misl im posebno na prispevke o onesnaženju zraka, rek in mor ja, o hrupu, o pravnih v id i k i h varstva. Ne bo škodovalo, če bodo kn j i ž i co prebral i šolniki in drugi geografi zase. Mogoče j im bo pomagala pri razločevanju pojmov, ki se v javnosti uporabl jajo v nedoločenih a l i nasprotujočih si pomenih, kot so oko l je , geo-grafsko oko l je , pokra j ina, k ra j ina , pokrajinska ekologi ja in podobno. Misl im s i , da bodo t ist i geogra-f i , ki meni jo , da je predmet geografi je vse vidno (in morda še kaj nevidnega) na našem zemeljskem po-vrš ju, uporabi l i to kn j i ž i co za dobrodošel dokaz, kako hodi jo nekatere .druge stroke geograf i j i v ze l -n i k . Ver jetno bodo istočasno pr ipomni l i , da je slovenska geografi|a zamudila v lak in ni dovol j preuče-vala zdaj aktualno in moderno varstvo narave in okol ja in da so pač drugi zasedli nezorano ledino. Od tu do k l ica na obrambne okope, za katerega smo tako dovzetn i , ni več dolga pot. Osebno menim, da so taka mišl jenja polresnična, ker geografski raziskovalci pogosto nismo kva l i f i c i ran i za eksaktnejše meritve stopnie onesnaženja in za dajanje napotkov za rešitev (če izvzamemo degradaci jo pokraj ine v ožjem smislu besede). Onesnaženje moremo samo raz lagat i , kar pa ni najbol j gospodarsko pereče. Saj geografi tudi doslej nismo izdeloval i geoloških kar t , mer i l i zračne temperature, vodnih pretokov,, nismo šteli prebivalcev in ugotav l ja l i proizvodnje v tovarnah. Potrebne podatke smo pač prevzel i od drugih in iz teh elementov sestavil i geografsko podobo nekega pojava a l i dela zemeljskega površja. Tako je tudi s stopnjo onesnaženja, kar bomo morali pri naših regionalnih opisih upoštevati, ker je o-ris nekega kraja a l i pokraj ine brez tega postal nepopoln.

Tudi v tej kn j j ž i c i ne najdemo d e f i n i c i j e , kaj zajema pojem oko l je . Iz vsebine prispevkov lahko so-d imo, da to okol je ne zajema vsega, kar je oko l i nas temveč predvsem tiste elemente, ki so, če se izražamo, kot je moderno, postali problem (bolje rečeno: pereč i ) .Za to se zdi naslov Slovenija-naše okol je preširok. Tako pojmovano okol je je ožje od geografskega oko l ja , ki je predmet naše stroke. Treba pa je p r izna t i , da nekaj prispevkov obravnava okol je v Sloveni j i in v svetu v širšem, geograf-skem smislu. Taka sta predvsem dva prispevka, ki nosita naslov "T la" in "Č lovek in mestno o k o l j e " . Prvi je povsem prirodnogeografski in obravnava polega prsti in izrabe ta l v Sloveni j i tudi t i p i zac i j o naravne in kulturne pokraj ine in pri tem uvaja imeni " t i p kraj ine na mehkih karbonatnih kamninah" in " t i p kraj ine v t rd ih karbonatnih kamninah" , ki sta vredni premisleka. Drugi prispevek je povsem druž-benogeografski. Pri obeh pr ispevkih, tako kot pri vseh ostal ih, pri tekstu ni naveden avtor . Avtorska imena izvemo šele iz končnega seznama sodelavcev. Oč i tno pa j e , da je prvega napisul pedolog (prof d r . A. Str i tar) , drugega pa bio log (prof. dr . K. Tarman). Čeprav je torej v kn j ig i v ospredju konkret no oko l je -S loven l ja , med av to r j i ni nobenega geografa. Ob tem dejstvu se vprašamo, zakaj ? A l i je postala naša koncepci ja obravnave zemeljskega površja zastarela a l i vsaj neaktualna ? Bi b i la ak tua l -na, če bi naše besedišče zabe l i l i z bo l j modernimi izraz i kot pokrajinska eko log i ja , ekosistem, k ra j i -na in tako dal je ? A l i se prispevki n ik jer ne sk l icu je jo na moderne geografske regionalne prikaze Slo-veni je zato, ker je teh zelo malo, odkar je regionalna geografi ja stopila v ozadje ?

Naj bodo v ozadju ti a l i oni navedeni a l i nenavedeni razlogi po mojem mnjenju je osnovni vzrok le v razl ičnem pojmovanju pojma okol je in pokrajinska eko log i ja . Predmet ekologi je ir> pokrajinskega var-stva je geograf i j i sicer soroden, a po konceptu raz l ičen. Skratka, je eden od mnogih, od geo log i je , meteorologi je do statistike in demografi je ter soc io log i je , od kater ih prevzemamo podatke za naše a-na l i ze .

Priznam pa, da je taka trdi tev mnogo manj pr iv lačna od mnenj o nesluteni aktualnosti geograf i je , ki da je ogrožena.

Ivam Gams

42

NAŠE OKOLJE - N O V A SLOVENSKA REVIJA

Rodile so ¡o nedvomno pereče potrebe našega časa, ka j t i če je katero rev i jo p r i k l i ca lo ž iv l jen je sa-mo, je nedvomno to pub l i kac i jo . In če bi zaživela že pred l e t i , ne bi b i lo prezgodaj. O tem, kako živ l jenjska je potreba po takem t isku, priča podatek, da je celotna naklada prvega letnika že pošla in da tudi posameznih števi lk ni mogoče več kup i t i , kar ve l ja zlasti za 3 / 4 š tev i lko, ki vsebuje ce-lotno našo zakonodajo s tega področja (zakone o varstvu zraka, vode, narave, oko l ja , zakone o goz-dov ih , rudarstvu, kmeti jskih zeml j išč ih , o urbanističnem p lan i ran ju , o zdravstvenem nadzoru nad ž i v i -l i in še o čem).

In kar je prav tako znač i lno: rev i jo izdaja republiški komite za varstvo okol ja (RKVO), ki ni samo najmlajš i , temveč tudi zelo svojevrsten upravni organ, katerega so prav tako p r i k l i ca le v ž iv l jen je pe-reče potrebe našega časa in industrijske družbe še posebej.

Dosedanje številke kaže jo , da je revi ja sicer predvsem informativna, ko ob jav l ja obesti la republiške-ga komiteja za varstvo okol ja in druge uradne objave s tega področja, vendar pa to v logo presega, ko prinaša razl ično dokumentaci jo o onesnaženosti naših krajev in pokraj in in ko so se v rev i j i zače-li oglašati tudi raz iskovalc i . Revija prerašča torej v pomembne razglede, ko razgrinja perečo proble-matiko ž iv l jenjske prizadetosti posameznih potez naših pokraj in in ko odpira - kar je še posebno po-membno - tudi po t i , po kater ih naj to problematiko razrešujemo.

Grad ivo prvih pet ih števi lk je prežeto z ustreznimi družbenimi izhodišči in pog led i , ki se nanašajo na načelno in stvarno tovrstno problematiko. Pri tem ve l ja podčr ta t i , da ti pogledi n i t i ne omalovažujejo nalog, ki j i h postavlja pred nas varstvo oko l ja , a tudi ne pret i ravajo s p ro t is lov j i , v katere smo to oko l je pot isni l i in še manj z nezaupanjem, da bi uspešno razreševali te probleme. O vsem tem čitamo zlast i v prvi š tev i l k i , ki je tudi sicer zanimiva glede osnovnih družbenih izhodišč.

Znač i lna je tudi težnja uredništva, da problematiko okol ja obvarujemo pred raz l ičn imi pretiravanj i , ki so s tem v zvez i , čeprav revi ja ne skriva tega, da vsi družbeni de javn ik i ne gledajo enako na dose-danje posege in prizadevanja glede varstva oko l ja . Vendar pa RKVO in uredništvo revi je spodbujata u-pravne organe, organizaci je in druge k opredel jevanju svoj ih stališč tudi na straneh rev i je .

Razumlj ivo j e , da mimo revi je ne bodo mogli ne gospodarstveniki, ne strokovnjaki in ne raziskoval-ci raz l ičn ih smeri, ki pr i svojem delu tako a l i drugače posegajo na to področje, kakor tudi ne vzgo j -ne in druge kulturne ustanove, v prvi vrsti pa ne šole in zlast i ne geograf i -šo ln ik i .

Ko geografi prebiramo številke prvega le tn ika , se nam znova vs i l ju je jo vprašanja o odnosu med geogra-f i j o in varstvom oko l ja . Pozorni smo zlasti na sorodnost i de j , stališč in tudi števi ln ih dognanj, ki se v rev i j i uve l jav l ja jo in ki so za geograf i jo uml j ivo domača. Zato tudi pr i t r ju jemo t rd i tvam, da so p ro -blemi varstva okol ja posledica mnogostranske dejavnosti človeka sredi naravnega in antropogenega oko-l ja . S <imi poslediccmi jn m - vsaj v pokraj inskih okv i r ih - ukvarja tudi geografi ja že po svojem na-zorskem in raziskovalnem bistvu. In prav tako je treba pr i tegni t i mnenju, da najglobje korenine te pro blematike Izv i ra jo iz odnosa med družbo in naravo. Zelo b l i zu nam je v rev i j i izražena misel, da je treba spremljati pojave v oko l ju ne le posamično, temveč hkrati s širšega regionalnega v i d i ka .

Ob nekaterih misl ih pa vendarle spoznavamo, da so marsikateri pojmi na tem področju še premalo ja-sni in razčiščeni , nekateri pogledi nemara dvoml j i v i in si celo nasprotujejo, kar je spričo tega, da smo z organiziranim varstvom okol ja pravzaprav šele p r i č e l i , tudi razuml j ivo. A ravno to k l i če po šir-šem sodelovanju raz l ičn ih strok ne samo na področju prakse, temveč tudi teor i je in metodologije var-stva oko l ja . Premalo je razčiščena tudi terminologi ja , saj celo najosnovnejše izraze uporabljamo v kaj razl ičnem pomenu in obsegu, kar k medsebojnemu sporazumevanju na tem tako izrazitem interd isc ip l i -narnem področju prav gotovo ne prispeva. Zato je to l i ko bol j pomembna pobuda v pet i š tevi lk i revi je o tem, da je treba poskrbeti za izrazoslovje tega področja. Ob tem pa se znova spomnimo na Geo-grafski obzornik in na t o , da bi kazalo v njem znova obudi t i terminološko rubr iko, ki je danes še bol j potrebna kakor pre j .

Če imamo tu in tam pomisleke in kr i t ične pripombe k vsebinski strani rev i je , potem bi j ih b i lo treba naslovi t i predvsem na geografe, na nas same, ker smo na tem področju doslej premalo sodeloval i . Pre-

malo smo npr. seznanjal i strokovno in drugo javnost o tem, da je geograf i ja veda o oko l ju in da se je ta veda dokopala tudi do teor i je o tem okol ju kot ce lo t i in da more zato geografska veda marsikaj koristnega prispevati tudi k samemu varstvu tega oko l ja , k njegovi t eo r i j i , metodologi j i in tudi k svar-nim raziskavam. Kakor morajo zdravnik i poznati anatomijo č loveka, torej zdravo človeško te lo , da lah-ko zdravi jo bo lezn i , tako je tudi z vedo o oko l ju in z varstvom tega oko l ja .

Pri tem ni čisto nič važno, a l i imenujemo okol je tako a l i drugače (prostor, pokra j ino, reg i jo) , brž ko smo si na jasnem o vseh sinonimih, ki j i h danes uporabljamo za okol je in o pomenskih raz l ikah, ki so med n j im i .

Geograf i ja morda ne more to l i ko prispevati k varstvu oko l ja , kakor misl i jo posamezni geograf i , vseka-kor pa zmore in je tudi dolžna prispevati več , kakor je prispevala doslej . Pravzprav so geografi že doslej marsikaj dopr inesl i , a oči tno preveč posredno, da b i - b i l o dovol j opazno in uporabno. Zato mar-sikdaj z začudenjem gledamo, kako se na tem področju skušajo odkr ivat i že znane stvar i , a bržkone je vzrok v tem, da smo pri vsem tem doslej premalo neposredno sodeloval i .

Na j bodo te vrstice spodbuda za uspešnješe, bol j organiz i rano, predvsem pa tudi teoret ično bol je pod-krepl jeno de lo , ki naj ga slovenski geografi prispevamo za varstvo našega oko l ja . O k o l j a , ki za nas geografe ni samo oko l i ca , temveč središče zanimanja in proučevanja. Nov i rev i j i pa že l i -mo čim več uspeha z že l j o , da k temu pripomore tudi t radic ionalna veda o oko l ju .

Darko Radinja

KARST PROCESSES A N D RELEVANT LANDFORMES (Kr iški procesi in ustrezne površinske ob l i ke ) . Ljubl jana 1976

V začetku septembra 1975 je b i l v L jubl jani mednarodni simpozij o kraški denudaci j i (v Sloveni j i smo bol j navajeni na izraz koroz i ja ) . Konec leta 1976 je organizator tega s impozi ja, takratni Oddelek za geograf i jo FF oziroma sedanja PZE za geograf i jo FF, izdal zborn ik , ki na 211 straneh prinaša 21 referatov. Po uvodnem pregledu stanju v raziskovanju krasa in kraške denudacije po svetu, ki ga je podala predsednica Komisije za kraško denudaci jo Mednarodne speleološke zveze - v njenem okv i r j u se je simpozij izvrši l - se dva referata ukvarjata z v logo prsti pri korozijskem procesu. Naslednj ih de-vet razprav se ukvarja z zvezami med vodnimi razmerami in korozi jo . V zadnjem poglavju so ana l i z i -rane razne kraške površinske ob l i ke . Na koncu sledi jo še pr iporoči la za bol j enotno metodo pri nada-I jn ih raziskovanj ih.

Knj iga vsebuje ozko special iz irane razprave, ki so nabito polne raznih diagramov, formul in graf iko-nov. Tri študije obravnavajo tudi kras na Slovenskem. Študija o pretočnih razmerah in koroz i j i v po-reč j ih Hotenke, Logaščice in Vel ikega Obrha na Loškem po l j u , ugotavl ja zelo intenzivno koroz i jo , od 54 - 125 m3 apnenca oz . dolomita s km2 ozemlja na leto. Pri tem pa je vendarle omeni t i , da obseg porečja Vel ikega Obrha ni povsem zatrdno določen in da zato tudi zakl juček o koroz i j i 125 m 3 / k m 2 / l e t o ni zanesl j ivo. Naslednja študija o visokogorskem krasu na Kaninu po raznih uporabl jenih metodah zak l juču je , da znaša tu korozi ja 94 m^ / km^ / l e t no , kar ustreza zn ižanju površja za 31 cm za pretekl ih 10 ooo le t . Tretja slovenska študija išče zveze med odtočnimi razmerami in korozi jo p r i g lavn ih kraških rekah Slovenije in ugotav l ja , da voda odnaša iz n j ihov ih poreči j (9099 km^) letno 1729 ton raztopljenega apnenca in dolomi ta, kar daje 70 m 3 / k m 2 / l e f n o . Avtor te študije tudi za t r j u je , da v krasu pod vrhnjo plastjo s prevlado korozi je sledi pas vert ikalnega prenikanja vode, k jer prevla-duje odlagajanje sige in zmanjševanje karbonatne trdote voda. Razen teh treh študij je domač samo še kratek prispevek o zajemanju vzorcev vode. Vse ostalo so prispevali t u j c i , med kater imi je nekaj najbol j v idn ih krasoslovcev-geografov.

Knj iga je pomembna zlasti za t is te, ki j ih zanima kraška morfo logi ja. Iz samih študi j , še bol j pa iz l i terature, ki je navedena pri vsakemu referatu, v id imo, kako daleč je napredovala tista veja krasoslov-

44

¡a, ki se s kvant i ta t ivn imi metodami ukvarja s korozi jo in ob l ikami , ki j i h povzroča. Nudi nam naj -novejši in najbol jši pregled sedanjega stanja po svetu. Mogoče bo kater i bralec meni l , da sega snov preko meja feograf i je . Toda dejstvo ostaja, da se s to panogo tudi v tu j i n i ukvar ja jo predvsem geogra-f i , ki so se v prvih povojnih let ih zb i ra l i v posebni kraški komisi j i pri mednarodni geografski z vez i , po njeni razpust i t iv i pa so našli streho v Komisi j i za kraško denudaci jo pri mednarodni speleološki zve z i . Ker je b i l simpozij v njenem okv i ru , je razuml j ivo , da so prispevki pisani v mednarodnih jez ik ih predvsem v angleškem jez i ku . Naroča se pri Oddeiku za geograf i jo FF.

Ivan Gams

DRUŠTVENE VESTI

Umrl je prof . V lad imir Leban

Pribl ižno pred tremi let i je na Fi lozofski faku l te t i zadnj ič predaval univerzi tetni uč i t e l j , geograf d r . V lad imi r Leban. Ko smo se takrat od njega pos lav l ja l i , smo težko v e r j e l i , da ga je tako vedrega in živahnega načela neozdravl j iva bolezen. Nihanje med upanjem in resignaci jo, med ž iv l jen jem in smrt' j o , dolga t r i le ta, je žal zak l jučeno. Umrl je decembra 1976.

Ob slovesu od pedagoga, znanstvenega de lavca, p r i ja te l ja in človeka naj se spomnimo njegove ž iv l jen ske po t i , da nam podoba ostane trajnejša in da se njegovemu spominu poklonimo z globoko zahvalo.

Rodil se je 16. marca 1912 v Trstu, pozneje pa je ž ive l do mature v Ce l ju . Geograf i jo in zgodovino je študiral v Ljubl jani in d ip lomiral t i k pred vojno (1941). Nemci so ga presel i l i v Avst r i jo , k jer je kot f i z i čn i delavec na regulaci jskih de l ih Mure dočakal svobodo. Ob osvoboditvi se je lo t i l marsičesa, kar je b i l o potrebno in k jer je mogel pomagati. Bil je profesor na ljutomerski n i ž j i g imnaz i j i , hkrati pa tudi ta jn ik občine in referent za narodno imovino. Leta 1946 je prevzel vodstvo takrat ustanovlje-nega Zemljepisnega muzeja S loven i je , od 1. 1962 je b i l uč i te l j na Oddelku za geograf i jo Filozofske fakul tete v L jub l jan i , 1964. leta je na tej faku l te t i dok tor i ra l , ves čas pa je tudi predaval na Peda-goški akademij i v L jub l jan i .

Kakor je b i l tovariš Leban mnogostranski in široko razgledan, tako je tudi nejgovo geografsko de lo . Ne samo, da je soustvarjal geografski muzej in mu v mnogočem dal podobo po svoj ih zamisl ih, tem-več ga je zanimala še muzeologi ja in stara kartograf i ja in tej snovi je tudi posvetil nekaj de l . Hkra-ti pa je odpiral nekatere svojstvene in zanimive probleme na Slovenskem in pri tem pokazal i zv i r -nost in široko ku l turo. Dolgo se je ukvar ja l tudi z migraci jami prebivalstva na Slovenskem, še poseb-no v zvez i s porokami in to problematiko tudi zagovar ja l v svoj i doktorski d iser tac i j i . Zal pa sta osta-li nedokončani dve izv i rn i d e l i , geografska problematika naselij - taborov na Slovenskem in pa sloven-ska geografska imena. Ve l i ko gradiva, zbranega in delno obdelanega z Lebanu lastnim smislom za zb i -ranje in presojo snovi iz muzejev, a rh ivov , kronik ter komaj še ž iv ih l judskih izrazov in imen, pa bo žal moralo počakati na drugega nadal jevalca.

Pokojnik je b i l več let odbornik Geografskega društva Sloveni je , akt ivno se je udeleževal zveznih geografskih kongresov in republiških zborovanj ter s impozi jev. Več let je b i l ta jn ik Zveze geografskih društev Jugoslavi je.

Posebno zahvalo pa ter ja Lebanovo pedagoško de lo . Predaval je s posebno zavzetostjo in ve l ik im poz-navanjem geograf i jo Jugoslavi je. Kakor predavanja so b i le tudi njegove ekskurzije dobro premišljene in vestno pripravl jene terenske va je . O Jugoslavi j i je napisal tudi dva učbenika za srednje šole.

S prof. Lebanom so Oddelek za geograf i jo ter študenti Filozofske fakultete in Pedagoške akademije i zgub i l i pri jetnega sodelavca, dobrega pr i ja te l ja in razumevajočega človeka in zavzetega uč i te l ja . Omahni l j e , ko je b i l še močno potreben. Pogrešamo ga in ohrani l i ga bomo v pri jetnem spominu.

Marjan Žagar

PROFESORJU SILVU KRANJCU V SPOMIN

Le dober mesec in pol pred dopo ln i tv i jo svojega 84. leta je 11. novembra 1976 umrl v L jubl jani pro-fesor Si lvo Kranjec, zgodovinar, geograf in priznan pedagoški de lavec. Rodil se je 31. decembra 1892 pod trnovskim zvonom v Ljubl jani in je vse ž iv l jen je b i l pr ivržen svojemu rodnemu mestu, razis-koval njegovo zgodovino in razglašal njegove znamenitosti . Srednješolske študije je končal na i l . dr-žavni g imnazi j i v L jubl jani z maturo leta 1912, nato pa je jeseni istega leta inskribiral zgodovinsko-zemljepisno skupino na dunajski un iverz i . Tu je študije dovršil I. 1916. Nato ga je zajela vojna v i -hra in ga zanesla daleč na Ogrsko in na romunsko f ronto, tako da je svoje prvo profesorsko mesto na rnoškem uči te l j išču v Ljubl jani mogel nastopit i šele leta 1919. Pozneje je služboval tudi v Ce l ju in na-to skozi dolga leta na zavodu, na katerem je nekoč sam b i l učenec, na I I . državni g imnazi j i v Ljub-l j a n i . Od leta 1938 do 1945 je b i l prosvetni inšpektor, nato pa je spet služboval na srednji šoli do svoje upokoj i tve leta 1959.

Profesor Kranjec je b i l , kakor je znači lno zapisal profesor S. Ilešič ob njegovi 8 0 - l e t n i c i , " t i p i čen učenec dunajske zgodovinsko-zemljepisne univerzi tetne šole, ki je vzgaja la svoje študente dokaj ena-komerno v obeh predmet ih" . Razvil pa se je , morda pod vpl ivom svojega vel ikega uč i te l j a , zgodovi-narja A. Dopscha, predvsem v zgodovinar ja. Poznamo ga zlasti kot pisca kronološkega pregleda jugo-slovanske zgodovine (1925 in 1932), Zgodovine Srbov (1927), kn j i ž i ce Kako smo se zed in i l i (1928) in tehtne zgodovine Evrope v 19. in v začetku 20. s to le t ja . Med Napoleonom in Leninom (1937). Ven-dar je tudi de lo , ki ga je opravi l kot geograf in predvsem kot šolski geograf, zelo pomembno. Prav bo, če si na tem mestu ogledamo to de lo .

Profesorja Kranjca štejemo med soustanovitelje Geografskega društva in tudi njegovega časopisa, Geo-grafskega vestnika. Skozi dolga leta je b i l društveni odbornik, nekaj časa tudi njegov podpredsenik, pr i Geografskem vestniku pa je že v prvih le tn ik ih sodeloval kot sourednik za vprašanja šolske geogra-f i j e , in to s tehtnimi zadevnimi č lank i (1925, 1926), pa tudi pozneje, ko je razpravl ja l o Učnem na-črtu za geograf i jo v v iš j ih razredih srednjih šol (1935), o Geogra f i j i na seminarskih vajah leta 1938 (1939), o Geogra f i j i v slovenski srednji šoli v razdobju 1918-1958 (1960) in o Aleksandru Supanu,nem-škem geografu slovenskega rodu (1963). V Mentor ju je mladini napisal seri jo člankov pod naslovom Človek in zemlja (1932/33, 1933/34, 1934/35). V Sodobni pedagogiki je ob jav i l več geografsko-meto-d ičn ih š tudi j , tako obširno razpravo Števi lo v geografskem pouku (1950), razpravo O naši geografski te rmino log i j i - referat , ki ga je imel na zboru slovenskih geografov v Kamniku leta 1952 (1953), in razpravo Geografska imena v šoli (1955). Bil je tudi sodelavec našega Geografskega obzorn ika .V njem je pisal O zemljepisni legi in zemljepisnem položaju (1960), grajal v članku Neživ l jen jska geograf i ja zahodnonemške geografske šolske učbenike po drugi svetovni vo jn i (1961) in med drugim tudi opisal zgodovino in geograf i jo Ve l ike cesarske ceste, ki je nekoč vezala in še danes veže Beograd s Car igra-dom in v svoj ih nadal jevanj ih Evropo z A z i j o . Napisal je v raznih revi jah tudi vrsto kn j ižn ih ocen, prikazov in poroč i l , med n j imi mnoga o geografskih pub l ikac i jah .

Šolsko geograf i jo je obogati l tudi s števi lnimi učben ik i , ki j i h je napisal skupno z vrsto soavtor jev. Zemljepis za 1. razred srednjih šol, skupno delo z zdaj že tudi pokojnim profesorjem L. Vazzazom, je sam dosegel 10 i zda j , Občn i zemljepis za višje razrede srednjih šol je izšel v dveh slovenskih in dveh hrvaških izda jah, Zemljepis Jugoslavije za višje gimnazi je v 7 izdajah, Zemljepis Jugoslavije za 4. razred srednjih oziroma 8. razred osnovnih šol v 6 izdajah i td . Sodeloval je tudi pri do lg i vrsti zem-l jepisnih učbenikov za n iž je razrede osnovnih šol in za razne dopisne šole. V vseh teh učbenikih je obdeloval zlasti antropogeografska poglav ja . Pisal je izredno vestno, se izogibal nepotrebnih in nebi-stvenih izražanj ter vedno skrbel za lep j ez i k . Tako so kn j ige , pri kater ih je sodeloval, uspešno v ž -gale več generaci j naše osnovno - in srednješolske mladine.

Med zadnj imi de l i profesorja Kranjca je treba posebej omenit i obširni opis mestnega jedra Ljubljane v Krajevnem leksikonu Sloveni je (2. zvezek, 1971, str. 293-344), ki je brez dvoma doslej najboljša monografi ja našega glavnega mesta, saj nas nadrobno seznanja z njegovimi zeml jepisnimi, prometnimi, kulturnogeografskimi, demografskimi in zgodovinskimi podatk i .

Osebno je b i l profesor Kranjec vedrega značaja, odl ičen in p r i l jub l jen u č i t e l j , ve l i k pr i ja te l j mladi -ne, vedno pr ipravl jen za nasvete in pomoč. Krog njegovih ož j i h pr i ja te l jev ga bo hudo pogrešal, v trajnem spominu pa ga bodo imel i tudi slovenski geograf i .

Val ter Boninec

46

LUDVIK V A Z Z A Z

Bil je nestor slovenskih geografov-šolnikov. Rodil se je 17. jun i ja 1880 v Žabl jeku b l i zu Slovenske Bistrice in umrl 17. oktobra 1976 v L jub l jan i . Po g imnazi j i v Mariboru ter študiju geograf i je in zgo-dovine na donajskem vseučil išču je služooval kot srednješolski profesor od 1905 do 1915vGor i c i i nna todo upokoj i tve 1940 v L jub l jan i . Poučeval je večinoma na uč i te l j i šču, k jer je kot izvrsten prakt ik vzgo j i l kadre bodočih uč i te l jev . Pisal je tehtne članke metodične vsebine. V Geografskem vestniku XV (1939) je razpravl jal o pouku geograf i je v 5. razredu srednjih šol; v Geografskem obzorniku III in IV (1956, 1957) o nekaterih geografskih terminoloških in metodoloških problemih; v Jeziku in slovstvu 1958/59 o pisavi sestavljenih krajevnih imen.

Skupaj s prof. Silvom Kranjcem je sestavil zemljepis za prvi razred srednjih šol, ki je doživel šest ponatisov in b i l v rabi od 1938 do 1959; zemljepis za t re t j i in zemljepis za četrt i razred osnovnih šol (1951); v posebni kn j ig i navodi la za uporabo zemljepisnih učbenikov (1951); zeml jev id SRS (1952). Se v pozni starosti je z zanimanjem sledi l novostim v naši šolski geogra f i j i .

Roman Savnik

X. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE G IBANJA " Z N A N O S T M L A D I N I " L jubl jana, 1976

V letošnjem maju je b i l o na oddelku za geograf i jo Filozofske fakul tete v Ljubl jani vse ž ivo . Srednje-šolci so se namreč za dva dni zb ra l i , da bi na kratko pr ikaza l i svoja dognanja, do kater ih so izven svojega rednega učenja pr iš l i samostojno, z lastnim opazovanjem deloma pa s pomočjo v i rov . D i j ak i so na hodniku pr ip rav i l i tudi pri ložnostno razstavo, na kater i je b i lo v ide t i mnogo zanimivega, od diagramov pa do fo togra f i j . Najzanimive je pa je b i lo v predavalnicah, k jer so profesorje z a -menjal i d i j a k i .

Geografske tematike s e j e lo t i lo šestnajst d i jakov in d i j a k i n j . Skupaj so izde la l i deset nalog. Dve na-logi izmed desetih sta b i l i skupinski. Naloge so b i le sicer po temat ik i raz l ične, vse pa zanimive. Naj o n j ih na kratko spregovorim.

Mi rko N idor fe r , d i jak ljutomerske g imnaz i je , se je pod vodstvom mentorice M i l i c e Pevec lot i l naloge z naslovom Človek in njegovo oko l j e , v kater i je strnjeno podal svoje misli o širši problematiki ved-no bol j onesnaženega človekovega oko l ja . Pred vedno hitreje naraščajočim prebivalstvom stoje š tev i l -ni problemi. Tu ni le vprašanje prehrane, temveč tudi naraščajoče onesnaževanje živ l jenjskega oko l ja , kar utegne sprožit i skrajno neugodne posledice. Posebej ve l ja izpisat i naslednjo misel iz njegovega referata: "V šolah je vsekakor nujna vzgoja za pravi len odnos do narave in ku l tu re " . Temu ve l ja p r i -s luhni t i in premis l i t i , kako je pri nas s tovrstno vzgo jo .

Podobne teme so se l o t i l i d i j ak i V I . g imnazi je iz L jubl jane: Ani ta Hočevar, Igor Merkun, Ivo Bostič, Nives Praznik, Marjeta Černe, (mentorica prof. Vera Gams), ki so s pomočjo števi lnih koristnih na-svetov prof . d r . Ivana Gamsa, izde la l i nalogo z naslovom ONESNAŽENOST O K O L J A V MOSTAH. Naloga je b i la zastavljena zelo široko in izsledki tega dela so dal i kopico uporabnih dognanj. Žal je za podrobno poročanje premalo prostora. Zato samo na kratko. Izpel ja l i so anketo, kar t i ra l i so d i v -ja odlagališča smeri ipd. Oprav i l i so tudi zelo zanimivo opazovanje. V daljšem časovnem obdobju so opazoval i dim iz razl ično visokih d imnikov. Dim ob enakih širših pogoj ih je imel v raz l ičn ih višinah raz l ično višino insmer. Ugotovitve so pr ikaza l i v števi lnih tabelah in risbah. Obde la l i so tudi po-datke o koncentraci jah S 0 2 in C O 2 . Tako urejeni podatki bodo kor is t i l i tudi nam študentom, ko bo-mo izde lova l i naloge s to temat iko.

Onesnaženje ozračja v Ljubl jani od 1971-1976. To je naslov naloge, ki jo je oddala in zagovarjala Štefka Brckan. Obiskuje IV. letnik ESŠ, (mentorica prof . Karla Novak) . Najprej nas je seznanila z osnovnimi po jmi , tako na pr imer, kaj onesnaženost ozračja sploh pomeni. Nato je s števi lnimi d ia -grami poročala, do kakšnih podatkov je prišla na osnovi podatkov štirih meri lnih postaj (Center in t r i

47

periferne). Na prikazih koncentracij C O 2 in SO se je lepo kazala soodvisnost med koncentraci jami škodljivih snovi in letnimi časi.

Barbara Gradišek, d i jak in ja gimnazije R. Maistra iz Kamnika, je predstavila nalogo KRAŠKI POJAVI NA DOMŽALSKEM, (mentorica prof. Že l j ka Zabr ič ) . Po obraz lož i tv i pojma osameli kras, je podrobne-je poročala o tem, kako se jamo poišče in kako razišče. Jame ni pr ikazala samo kot morfološko poseb-nost, temveč tudi v luči števi lnih drugih spoznanj.

Drugo skupinsko izdelano nalogo "Geografski opis Dolenjskih top l i c " so izdelale d i jak in je Vzgo j i t e l j -ske šole iz Ljubl jane Marej tka Aš, Judita Svetlin in Marinka Hosta, n j ihov i mentor j i pa sta b i l i prof . Ljudmila Arko in Ci ta M a r j e t i c . Naloge so se lo t i le anal i t ično po ustal jeni shemi, od geološke zgrad-be , re l ie fa , kl ime i t d . , a hkrati tudi z močno ce lov i t im pogledom. D i jak in je so pr ikazale tudi š tev i l -ne s l i k e , ki so dopolni le podobo Dolenjskih t op l i c .

Andreja M i h e l i č , d i jak in ja gimnazi je Poljane, je prebrala nalogo z naslovom Suha roba v današnji So-draž ic i (mentorica prof. Si lva Ažman). Avtor ica je najprej pr ikazala Sodražico v stvarnem pokrajinskem oko l ju in predstavila hkrati nekatere družbene in prirodne geografske znači lnost i Sodražice. Nato se je lo t i la prikaza izumirajoče ob r t i . Pohvaliti velja zlasti uporabo metode razgovora s t i s t im i , ki imajo a-ii so imel i stik s to obr t jo .

Meta Sevčnikar, ki obiskuje I. g imnazi jo v Mar iboru , je predstavila prometno lego Maribora v luči tu -r izma. Zbrala je ve l i ko gradiva in poskušala je opredel i t i položaj Maribora lokalno, regionalno in tud i v samem evropskem prostoru. Nato je nanizala posamezne prometne panoge in ob n j ih nekatere znači lnost i tur izma. Poudarila je zlast i pomen prehodnega turizma zaradi obmejne lege, kot tudi sta-cionarnega tur izma, katerega osnova so predvsem pohorska smučišča in Pohorje sploh.

Slavko Marol t pa je z nalogo "Turizem na vzhodnem Pohorju" dopolni l tur ist ično podobo Mar ibora,ko je pr ikazal naravne osnove za razvoj turizma na Pohorju. Sam razvoj turizma (zlasti zimskega) pa je o-svet l i l s števi ln imi diagrami.

D i jak in ja t ret jega letnika postojnske gimnazi je Alenka Žnidarš ič, (mentorica prof. Ela Lenassi), je po-ročala o nalogi "CESTE IN TURIZEM NA SLOVENSKEM - POSEBEJ NA POSTOJNSKEM". Avtor ica je v tej nalogi pr ikazala današnje stanje cest v Sloveni j i in poudar i la, da nj ihov razvoj zaostaja za potrebami tur izma, kot tudi za hitro razv i ja jočem se domačem prometu. Posebej je obravnavala vp l i v nove avtoceste za postojnski tur izem. Razveselj iva je njena ugotov i tev, da ni opazi t i upada tur izma. A v -tor ica hkrati k r i t i čno opozarja na t o , kaj bi b i l o treba s tor i t i , da bo tur izem na tem območju še na-predoval .

Zanimiva je b i la tudi naloga Mehaele Bemot, d i jak in je gimnazi je R. Maistra iz Kamnika, (mentorica prof . Že l jka Zabr ič ) , "ŠIRJENJE Z A Z I D A L N I H POVRŠIN V K A M N I K U IN RAST PREBIVALSTVA". Obravnavala je transformacijo Kamnika in oko l i ce . Prehod iz nekdaj agrarne pokraj ine v urbanizirano je osvet l i la s števi ln imi diagrami in kar tami , s kater imi je nazorno pr ikazala večanje števila prebival -stva, znači lno rast dnevnih migrantov, večanje zazidanih površin ipd. Uspehi tekmovanja so vsekakor vspodbudni.Tovrstno zanimanje kaže v bodoče še bol j podpreti in vsestransko razv i j a t i .

Fedor Čeme

GEOGRAFSKI KROŽEK NA CELJSKI G I M N A Z I J I 1975/76

Geografski krožek se je redno sestajal vsakih 14 dn i . Sestanka se je udeleževalo 40-50 d i j akov . Pred-sednica krožka je b i la Jana Kremenšek iz 3. c razreda.

V šolskem letu 1975/76 so b i la na sporedu ta le predavanja:

1. Fanika Pušnik (4.c) : Od Toronta do VVashingtona (1. in 2. de l ) ; 2. Mateja Belak (3. h): Od Taškenta do Buharej

48

3. Mateja Belak (3. h): Od Samarkanda do Pendžikenta; 4. Ksenja Lenarčič (3. d) : Mladinski raziskovalni tabor v Strunjanu; 5 . Kranjc M a r t i n a (3, a ) , Jana Kremenšek (3. c) in Manja Šterbenc (3. b) : Mladinska raziskoval-

ni tabor v Lendavi-Pomurje 75; 6. Iztok Seničar (3. f ) : Cleveland in ameriški S lovenci ; 7. N ino Rode in Janko Žičkar (oba iz 3. c) : Kozara-Doboj ; 8. Mart ina Krajnc (3. a . ) : Kanada in Eskimi; 9. Marko Mastnak (1. c) : S ib i r i j a ;

10. Matevž Ašič (2. f ) : Švedska; 11. Ksenja Jejenko (4. c ) , Ksenja Šelih (4. c) in Jana Kremenšek (3. c) : Makedoni ja ; 12. Marjana Šah (3. h): A lp in izem; 13. Tomaž Pavi (1. c) : Ž iva lsk i svet po kont inent ih ; 14. prof . Orožen Božena: Praški sprehodi.

Predstavljal i so svoja predavanja i lustr i ra l i z barvnimi d i a f i lm i , d i apoz i t i v i , sl ikami in g ra f ikon i .

Za zakl juček je geografski krožek pr i redi l nagradno ekskurzi jo za vse predavatel je in stalne krožkar-je v Srednje Posočje: Ce l je -Škof ja Loka-Petrovo Brdo-Podbrdo/ o Podbrdu in Baški grapi je razlagal in pokazal f i lm prof. Aljoša Breginc/ -Tolmin-Kobar id-Bregin jsk i kot/spremljal in razlagal je prof. Hin-ko U r š i č / - l d r i j a - C e l j e .

Geografski krožek je za asistentki Geografskega inštituta v L jubl jani izvedel nekaj anket . Za Dar-ko Uranjek je izpe l ja l anketo o dnevnem vozaštvu med drugošolci v vseh osmih parale lkah, za Metko Špes pa so d i j ak i iz okol ice Ce l ja anket i ra l i d i v ja odlagališča smeri in j ih kartografsko označ i l i . T i podatki bodo s luž i l i študi j i o onesnaženju okol ja v cel jsk i obč in i .

Sodeloval i so: Tatjana Selčan, Leonida Oblak in Tatjana Sluga (vse iz l . g ) , Tanja M l j a č , Urška O-paka in Magda Tratnik (vse iz 1. h) , Sonja Veber (3. h) , Senica Janez (2. g) in Regina Godec , Mi lena Kolenko in Barbara Pristovšek (vse iz 4. c ) .

2. h razred je v Gaber ju v ul icah okrog cinkarne in EMA izvedel anketo o prebiva lc ih (pok l ic , za-os l i tev , domači kraj in odkod so se dosel i l i ) in n j ihov ih stanovanjskih razmerah. Študija Metke pes bo na podlagi te ankete ugotav l ja la , v kol ikšni meri nastaja tudi v Ce l ju tako imenovani "soc i -

a l i s t i čn i s lum".

Geografski institut v L jubl jani je vse sodelujoče d i jake celjske gimnazi je nagradil z ekskurzi jo v L ju-b l jano . Pod vodstvom asistenta Ravbarja so si ogledal i "S ib i r i j o " (slum v L jub l jan i ) , d iv je gradnje v Tomačevem in sežiganje odpadkov na javnem odlagališču smeti. Dr . Štrukljeva z etnografskega insti-tuta nam je razkazala muzej vzhodnih umetnosti v Goričanah pri Medvodah. Og leda l i smo si še hidro-elektrarno na Savi pri Medvodah in prisostvovali glasbeni pr i red i tv i v Kr ižankah.

Zvezdana Knez-Šterbenc

Opomba uredništva: Že l imo, da bi o svojem delu poročal i tudi drugi geografski k rožk i , saj za nekate-re vemo, da živahno de lu je jo , a o svojem delu molče.

49

OBVESTILO UREDNIŠTVA

Uredništvo revi je prosi sodelavce, da prispevkov ne poši l ja jo v rokopisu, temveč natipkane na pisal-ni stroj in sicer z normalnim razmakom med vrsticami (32 vrstic na eni strani) ter z ustreznim robom na levi in desni strani teksta. Popravkov naj bo čim manj , besedila pa naj bodo tudi jezikovno ure-jena, skratka primerna za t isk.

Graf ične pri loge naj bodo zrisane s črnim tušem na prosojnem pap i r ju , spremno besedilo pa natipkano na posebnem listu pap i r ja . To ve l ja tudi za fo tograf i je . Risbe naj bodo 1 , 5 - 2 krat več je od zrcala rev i j e .

Č lank i naj ne presegajo 1 0 - 1 5 t ipkanih strani, o dal jš ih prispevkih se je treba z uredništvom pose-bej dogovor i t i . Kratke novice , knj ižna poroči la ipd. naj ne presegajo pet t ipkanih strani.

K č lanku naj av to r j i obvezno p r i l ož i jo povzetek (sinopsis), ki naj ne presegajo deset vrstic in druge podatke, ki so po UDK potrebni (uradni naslov ustanove, k jer je avtor zaposlen; poštno števi lko kra-j a , naziv avtor ja) ter naslov stanovanja in števi lko ž i ro računa. Prispevke poši l ja j te na naslov ured-nice (L jubl jana, Grintovška 1) po možnosti v začetku vsakega čet r t le t ja ( januar ja, ap r i l a , jun i ja in septembra).

Uredništvo vabi k sodelovanju tako geografe, ki dela jo v raziskovalnih ustanovah, kakor tudi " ap l i ka -t ivne geografe" , ki so zaposleni v raz l ičn ih razvojn ih ustanovah, predvsem pa geografe - šolnike, da sodelujejo zlasti z d idakt ično-metodičn imi pr ispevki .

50

Spominski članek ob 10. ob le tn ic i smrti akademika Antona Mel ika ter ob odkr i t ju njegovega doprsne-ga kipa na f i lozofsk i f aku l te t i . Kratek oris njegovega ž iv l jen ja in de la .

Radinja D.

SINOPSISI

UDK 92 " M e l i k Anton" (042)

Geograf i ja

Radinja D. 61000 Ljubl jana, Y u , PZE za geograf i jo Filozofske faku l te te , Aškerčeva 12 Beseda ob odkr i t ju kipa akademika Antona Me l i ka , Geografski obzornik, XX I I I (1976) , š t .3 -4 ,p .

UDK 323.15 (497.12): 711.4

Geograf i ja

Klemenčič V . 61000 Ljubl jana, Y u , PZE za geograf i jo f i lozofske faku l te te , Aškerčeva 12

Slovenska in i tal i janska narodna manjšina v luči urbanizaci je. Geografski obzorn ik , X X I I I (1976), štev. 3 - 4 .

Članek pojasnjuje pomen odprte meje za obstoj in razvoj slovenske manjšine v I t a l i j i in za tesnejše povezovanje z matičnim narodom.

Klemenčič V .

UDK 911 .2 : 551.4 + 550. 34

Geograf i ja

Gams I.

61000 Ljubi jana, Y u , PZE za geograf i jo f i lozofske faku l te te , Aškerčeva 12

O tekton ik i plošč kot razglagi potresov. Geografski obzorn ik , XX I I I (1976), štev. 3 - 4 .

Poskus razlage potresnega območja v dinarskem obalnem gorovju s stikom dveh plošč.

Gams I.

UDK

Geograf i ja 911.2 "Kras"

Leskovšek Ž. 61000 Ljubl jana, Y u , Gosposka 9

Kras in njegova prirodnogeografska razč len i tev. Geografski obzorn ik , XX I I I (1976), š t .3 -4 .

Prispevek pr ikazuje razčleni tev matičnega Krasa na prirodnogeografske enote.

51

UDK 371 .3 :91

Geograf i ja

Medved J . 61000 Ljubl jana, Y u , PZE za geograf i jo f i lozofske faku l te te , Aškerčeva 12

Načelo celostnosti a l i kompleksnosti pri pouku geograf i je . Geografski obzornik XX I I I (1976), štev. 3 - 4 .

Avtor meni, da je načelo celostnosti tista posebnost geografskega izobraževanja, ki najbol j prispeva h geografskemu načinu miš l jenja. Zato se temu načelu ne more izogni t i nobena obl ika geografskega izobraževanja.

Medved J .

UDK 325.2 (497.1) + 911. 3:312

Geograf i ja

Genor io R. 61000 L jubl jana, Y u , Stična 45

Sodobni problemi jugoslovanske ekonomske emigrac i je . Geografski obzornik XX I I I (1976), štev. 3 - 4 .

Članek podaja obseg, smeri in sestavo jugoslovanskih izseljencev ter skuša osvet l i t i vzroke zaposlova-nja naših delavcev v tu j in i ter nj ihove posledice.

Genor io R.