COB I SS

OHK - GeoSrafiJa Perl11 B 21

GEOGR. OBZORNIK

/2002 1 4960000834B,4

GEOGRAFSKI OBZORNIK

GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAPHIC HORIZON

Strokovna revi ja za popularizaci jo geograf i je

Izdajatelj

Naslov

Za izdajatelja

Glavni, odgovorni

Uredniški odbor

Upravnik

Prelom

Tiskar

Izhajanje

Finančna podpora

Cena

Žiro račun

Naklada

STROKOVNI ČLANKI

in tehnični urednik

Zveza geografskih društev Slovenije

Aškerčeva 2 1000 Ljubljana

Slovenija

Milan Orožen Adamič

Dejan Cigale

Professional Review for Popularization of Geography

Publisher Association of the Geographical Societies of Slovenia

Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenia

Address

For the Publisher

Chief, Responsible and Technical Editor

Valentina Brečko, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Miha Pavšek, Tatjana Resnik Planine, Maja Topole, Ana Vovk Korže

Damir Josipovič

SYNCOMP

Collegium Graphicum

Četrtletno Quarterly

Ministrstvo za šolstvo in šport

590 ,00 SIT

APP 50100-678-44109

Ministry of Education and Sports

4,00 USD

Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7 3 8 3 - 2 0 8 8 5 / 0

1200 izvodov 1200 copies

Editorial Board

Administrator

Typesetting

Printer

Frequency

Financial Support

Price

Bank Account

Number of copies printed

3 PROFESSIONAL ARTICLES

Nataša Ravbar Fengcong, fenglin in shilin 3 Fengcong, fenglin and shilin

Mimi Urbane Zanzibar - otok sužnjev in začimb 9 Zanzibar - the Slave and Spice Island

Peter Frantar Velika jezera 15 The Great Lakes

DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA 23 EVENTS, REVIEWS, SOCIETIES

Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. / E a c h author is fully responsible for the task.

NASLOVNICA

Kristalno čista voda, peščene plaže in bujno rastlinstvo skupaj s svahilijsko kulturo, rajem za potapljanje in slastno kuhinjo nudijo številne počitniške užitke (foto: Ivan Likar).

FRONT PAGE

Crystalclear water, sand beaches and lush vegetation together with the Swahili culture, diving paradise and delicious cuisine offer numerous vacation pleasures Iphoto: Ivan Likar).

ISSN 0016-7274

2

GEOGRAFSKI OBZORNIK

FENGCONG, FENGLIN I N SHIUN N a t a š a R a v b a r

UDK: 551.435.88(510]

COBISS: 1.04

IZVLEČEK

Fengcong, fenglin in shilin čeprav se kraško raziskovanje na Kitajskem razvija

ločeno od krasoslovja na Zahodu, se v mednarod-

ni in slovenski kraški terminologiji postopoma uve-

l j a v l j a j o izrazi fengcong, fenglin, shilin in drugi.

Namesto stolpastega in stožčastega krasa kitajski kra-

soslovci ločujejo dva tipa stolpastega krasa: fengcong

in fenglin. Shilin pa označuje pokrajino večjih skal-

nih gmot, visokih 20 do 50 metrov, ki so tesno sku-

paj, a dajejo videz, kot da so samostoječe, ker so

med njimi globoke vertikalne razpoke in jarki.

KUUČNE BESEDE

fengcong, fenglin, shilin, tipi krasa, Kitajska

ABSTRACT

Fengcong, fenglin and shilin Although karst researches in China are carried out

separately from the karst-sciences of western coun-

tries, terms such as fengcong, fenglin and shilin are

enforcing gradually into international and Slovene

karst terminology. Instead of cone and tower karst

Chinese karstologists distinguish two types of tower

karst: fengcong and fenglin. Shilin is a type of the

subjacent karst. Karren have been transformed into

the high pillars and reshaped by rain corrosion.

Among them there are deep vertical fractures and

trenches.

KEY WORDS

fengcong, fenglin, shilin, types of karst, China

AVTOR

Nataša Ravbar Naziv: Univerzitetna diplomirana geografinja in

sinologinja, mlada raziskovalka

Naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU,

Titov trg 2, SI - 6230 Postojna, Slovenija

Telefon: +386(0/5700 1942

E-pošta: natasa. ravbar@zrc-sazu. si

Kras n a K i ta j skem. Na Kitajskem obsta-ja jo na jveč ja kraška o b m o č j a na svetu. Tu je

moč najt i skoraj vse pod t ipe krasa. O b m o č j a

karbonatn ih kamnin obsega jo 1 . 2 5 0 . 0 0 0 km2

oz i roma sedmino d ržavnega ozeml ja (17), kar

pomeni pr ib l ižno četrt ino vsega karbonatnega

površ ja na svetu.

Kras je razvi t o d kora ln ih g rebenov na

7 ° severne geografske šir ine d o p o g o r j a Xiao

H i n g g a n na 4 8 ° severne geogra fske širine in

o d Pamir ja na 7 4 ° v z h o d n e geogra fske dolži-

ne d o Tajvanskega o toč ja na 1 2 1 ° vzhodne

geogra fske do lž ine, o d ato lov v Južnem kitaj-

skem mor ju d o visokih g o r a Tibeta in Himala-

je. N a j b o l j izrazi t je na dveh kraških p lanotah,

v prov inc i Shanxi na severu in na p lanot i Yun-

nan-Guizhou na j u g o z a h o d u d ržave (17).

N a Kitajskem so na jbo l j razšir jeni tropski

in subtropski kras, kras zmerno top lega polsu-

hega podneb ja na severu države ter visokogor-

ski kras in kras na p lanotah, p o z n a m o pa tudi

obmorsk i in osaml jeni kras v suhem zmernoto-

plem in v lažnem zmerno top lem podneb ju .

Tropski in subtropski kras sta znač i lna z a

južni in j u g o z a h o d n i del Kitajske. N a območ-

ju provinc Yunnan, G u i z h o u in G u a n g x i zav-

zemata skupno površino 3 2 0 . 0 0 0 km2 (13). Za

ta tip krasa so znač i lne več sto metrov visoke

vzpet ine, ki se strmo dv igu je jo nad aluvialni-

mi ravn icami . N j i h o v a p o b o č j a so močno ero-

d i rana , notranjščina pa je prevot l jena. Tu gre

z a suhe ali vodne jame, z a jame, zapo ln jene

s s igo al i pop lav l jene jamske sisteme. V nas-

protju s krasom zmernih širin, kjer so tipičen ele-

ment kraške mor fo log i je vr tače, so z a tropski

kras znač i lne visoke in strme vzpet ine v obl ik i

kop, stožcev al i stolpov. Prekinjajo jih depre-

sije in po l ja . Znač i lne so tudi kraške p lanote

z vmesnimi g lobok im i soteskami rek in vel ike

kamnite »megaškrapl je«, ki mol i jo iz debel ih

plasti terra rose.

V topl i in v lažn i monsunski kl imi znaša let-

na temperatura v povpreč ju 15° C , letna koli-

č ina p a d a v i n pa preseže 2 0 0 0 mm (17). N a

o b o j e vp l ivata predvsem nadmorska viš ina in

odda l jenos t o d mor ja .

Fencong in fengl in. Ko je Handel-Maz-zetti prvič op isa l stolpasti kras (7) in ko je Leh-

3

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 1: Tip pokrajine fengcong pri kraju Yangshuo v provinci Guangxi (foto: Nataša Ravbar).

mann omenil kuppen- in kugelkarst na Javi (10),

so zahodn i geomor fo log i z iz razom Kegelkarst

posplošeno označeval i kras, nastal v razmerah

tropske klime. Pod vtisi Lehmannovih op isov so

geomorfo logi tropski kras v g robem razdeli l i na

stolpasti in stožčasti kras.

Osnovno kraško izrazoslovje v kitajščini ne

razl iku je s to lpastega o d s tožčastega krasa

(angleško tower karst, cone karst). To razl iko-

van je so prevze l i iz z a h o d n e k las i f i kac i je

krasa, ki temelji zgol j na morfologi j i vzpetin ozi-

roma na naklonu nj ihovih poboč i j in vmesnih

depresij oz i roma pol j , ne g lede na to, al i vzpe-

tine stoji jo posamezno ali v skupini , d r u g a o b

drug i .

Kitajska l i teratura stolpasti kras na južnem

Kitajskem v g r o b e m del i na dva g lavna t ipa.

Raz lagamo ju lahko kot dve z a p o r e d n i razvoj-

ni stopnji: fengcong in fenglin. F e n g c o n g v pre-

vodu pomeni šop vrhov. Predstavlja raz l ične

oblike vzpetin, ki se dvigujejo iz skupne osnove.

Vzpet ine so navadno visoke od 2 0 0 do 3 0 0 m,

najvišje pa doseže jo celo d o 6 0 0 m relat ivne

višine. Prekinjajo jih vmesne depresi je, do l ine

in vr tače (slika 1). N i v o podta ln ice je g l o b o k o

p o d površjem. Posamezne skupke v rhov med

seboj n a v a d n o ločujejo uravnave al i soteske

rek (16).

N a j b o l j t ip ičen pr imer pokra j ine fengcong

je p lanota Yezhong z nadmorsko viš ino o d

2 0 0 0 d o 2 2 0 0 m. S p a d a v prov inco G u i z h o u

na severnem bregu reke Beipan j iang, ki je vre-

zala od 5 0 0 d o 7 0 0 m g loboko sotesko. Poboč-

ja soteske so ze lo strma, ponekod p o p o l n o m a

navpična. M e d vzpet inami na planoti so depre-

sije in dol ine. Stožci so skalnati, prst se zadr-

žuje le na dnu depresi j in dol in, ki so do 2 0 0 m

nižje od vrhov vzpet in. Podobni pr imeri so tudi

d r u g o d na p lanot i Yunnan-Guizhou (2).

F e n g l i n pomeni g o z d vrhov, ker pokra j i -

na vzpet in spomin ja na g o z d (slika 2). ta ter-

min je že leta 1 6 3 7 vpel ja l znameni t i kitajski

krasoslovec Xu Xiake. To so o d 1 0 0 do 2 0 0 m

visoke samostojne kamnite vzpet ine, moleče iz

ravnice, ki so jo nasule alohtone reke. N i vo pod-

zemne vode je v tem pr imeru izenačen s površ-

jem ali pa je ze lo pl i tvo p o d njim. Poboč ja

vzpet in so strma, ponekod celo ver t ika lna.

Prepredajo jih ostanki jam, ki jih je izdolbla pod-

zemel jska reka.

Tipični pr imer i tega kraškega površ ja so

v prov inc i G u a n g x i na območ ju med k ra jema

Gui l in in Yangshuo, v okol ic i Dushana in v pro-

vinci Yunnan, v okol ic i krajev Q i u b e i , Puzhe-

hei, Babao ter na planoti Yunnan-Guizhou, kjer

so vzpet ine razl ičnih obl ik in z razl ičnim naklo-

nom p o b o č i j ; kopaste, stogaste al i stolpiči

z ver t ikaln imi poboč j i .

Čep rav krasoslovne študije niso bi le tol iko

p o d vpl ivom c ik l ičnega razvo ja kot d ruge veje

geomor fo log i je , je v tem smislu fengcong tol-

mačen kot začetna stopnja, ki nastane, ko pene-

plenu ni več z a g o t o v l j e n a stalna eroz i jska

b a z a in tektonsko mirovanje ozeml ja . Potem to

4

GEOGRAFSKI OBZORNIK

rahlo valovi to prvotno površ ino začne preob-

l ikovati podzemel jsko od tekan je voda . Za rad i

kraške denudac i je se pr ično razvi ja t i vr tače,

depresije in doline, kraško površje je močno raz-

jedeno, vsa v o d a pa izg ine v g lob ino , ker je

nivo p o d z e m n e vode ze lo g l o b o k o p o d dni

negat ivnih površinskih ob l ik . Prevladuje verti-

ka lna d renaža . Depresi je se relat ivno hitro

pog lab l j a jo , vzpet ine p a se v pr imer jav i z nji-

mi zn ižu je jo zelo počasi . Tako se veča jo višin-

ske razl ike med vrhovi vzpet in in dni depresi j .

No t ran jos t je vse bo l j p revo t l jena , proces

zakrasevan ja p a se nadal ju je , dokler se d n a

negat ivn ih površinskih ob l ik ne z n i ž a j o do

takšne mere, d a doseže jo nepropustno ozi ro-

ma erozi jsko osnovo ( 1 5 , 17 , 13).

Ko je fengcong erod i ran do piezometrične-

g a nivoja, se vert ikalno zn iževanje površja pre-

neha in p rev lada ko roz i ja vzpet in in situ (15).

W i l l i a m s razvo j površja p r imer ja s tal jenjem

ledenih gmot. Vzpetine se postopoma oddaljuje-

jo d r u g a od druge, vse dokler niso e rod i rana

tudi sedla med njimi. N i vo podtalnice v fenglinu

je izenačen s površjem ali pa je plitvo pod površ-

jem, do l ine in kraška po l ja pogosto poplavl ja-

jo in uvel javi se normalna e roz i ja (15 , 13).

N a nastanek fengconga in fenglina vpl ivajo

torej številni faktor j i . Ce povzamem, je tovrsten

razvo j površja možen le v debe lo skladovi t ih,

čistih apnencih ali v dolomitu in so poleg debe-

line prežete in neprežete cone ter n ivoja erozij-

ske baze, hidrogeoloških in podnebn ih razmer

z a nastanek odloč i ln i še grav i tac i jsko uravno-

teženje mehanskih nestabilnosti in nepravi lno-

sti (kjer so p o b o č j a preveč strma, se strmina še

potencira) .

Čeprav se pogosto posplošuje, d a sta feng-

c o n g in fengl in ed ina rel iefna t ipa t ropskega

in subtropskega krasa na južnem Kitajskem,

pog lav i tn i del ka rbona tnega ozeml ja za jema-

jo drug i , genetsko vmesni podt ip i . Ostr ih meja

med raz l ičn imi kraškimi pod t ip i ni; med seboj

se pogosto prepleta jo.

Kamni t i gozd in d ruge k a m n i t e m a k r o r e l i e f n e o b l i k e . Slovenska strokovna l i teratura in slovenska javnost pozna ta iz raz

kamnit i g o z d iz H a b i č e v e g a p r ipovedovan ja

s poti po kitajskem krasu (6): ».. . kamnit i g o z d

Slika 2: Tip pokrajine fenglin pri kraju Anshun v provinci Guizhou ffoto: Nataša Ravbar).

5

GEOGRAFSKI OBZORNIK

¡e podoben škrapljostemu površju na dinarskem

krasu, le d a je vse precej povečano . Spreha-

jamo se po ozkih prehodih med skalnimi stebri,

kot se mravl je pri nas spreha ja jo med škrap-

ljami in žlebiči.« Kamnite krave in kamnite zobe

je op isoval M i h e v c , ki je v poroči lu o obisku

v Yunnanu zapisal (11): »... najzanimivejše kraš-

ke ob l ike v tem delu so kraške p lanote z zna-

čilnimi kamnitimi čoki. Te imenujejo, če so manjši

in zaob l jen i , kamnite krave, ostrejši in večj i so

kamnit i z o b j e , največj i pa so kamnit i g o z d . «

K a m n i t i g o z d al i shilin je ob l ika prikrite-

g a krasa, ki je pogost na skrajnem jugozahod-

nem delu Kitajske v provinci Yunnan (slika 3).

Kitajska beseda shilin pomeni g o z d iz kamni-

tih dreves. To je pokra j ina , kjer je več ina skal-

nih gmot in stebrov visokih od 2 0 do 5 0 metrov.

Težko p rehodno skalovje je ostro, koničasto in

raz rezano z ž leb ič i . Posamezni stebri stoj i jo

tesno skupaj , a da je jo v idez , kot d a so samo-

stoječi, ker so med njimi g loboke vertikalne raz-

poke in jarki . Zgorn j i del i stebrov so razrezan i

z ostrimi in g lobok imi škrapl jami. N a nj ihovem

površju so izobl ikovane še različne druge skalne

ob l ike, kot so škavnice in vdo lb in ice . Iz jarkov

in razpok pa se o d p i r a j o vhodi v kraške jame.

Kamnit i g o z d se n a v a d n o razv i je v starih,

debel ih skladih relat ivno čistih in s labo poroz-

nih karbonatn ih kamnin, z maksimalnim naklo-

nom skladov 10° in se ne po jav l ja na močno

pretrtih kamninah. Prvotne geološke ob l ike so

spremenjene z a r a d i razl ičnih kraških geomorf-

nih procesov. Č e je bil na dv ign jen i karbonat-

ni p lanot i v vroč i in v lažni kl imi o m o g o č e n

pretok vode in stabilni nivo p o d z e m n e vode,

so se skalni stebri, jark i , razpoke in jame raz-

vili iz podtalnih škrapelj. Pod debelo plastjo prsti

in sedimentov j ih je na jpre j ob l i kova la s C 0 2

bogata pren ika joča v o d a . Kamnino je raztap-

l jala o b r a z p o k a h , jih g lad i la in pog lab l j a la .

Ko je bi la prst odst ran jena, so bi le skalne obli-

ke izpostavl jene de lovan ju deževnice (2, 8).

Padavinska v o d a najprej odteka po razga-

ljeni skali in ko rod i ra n jeno površino. Združu-

je se v žlebičih, ki so marsikje meandrasti, potem

pa se spušča v jarke, razpoke in razšir jene lezi-

ke, ki so na dnu zapolnjeni z ilovico. V njih voda

zasta ja in počas i od teka v prežeto cono ; tu se

Slika 3: Kamniti gozd pri kraju Shilin v provinci Yunnan (foto: Nataša Ravbar).

6

GEOGRAFSKI OBZORNIK

pretaka sifonsko. Agresivna voda s korozijo obli-

kuje ostre koničaste skalne oblike, nekakšne veli-

kanske škraplje ali »megaškrapl je«. V drobnem

se p o n e k o d na skalni površini izob l iku je jo kot

nož ostri skalni razi in konice, včasih prepre-

deni z mrežo razpok . N i v o podta ln ice je glo-

boko p o d površjem in lahko v deževni d o b i

naraste tudi d o več deset metrov (1, 2).

Knez in Slabe ugotavljata, d a je obl ika kam-

nitih stebrov odv isna predvsem o d n j ihovega

razvo ja iz podta ln ih škrapel j in o d vrste kam-

ninskih skladov. Čistejši ko je apnenec , ostrej-

še so ob l ike (8).

Primeri shi l ina v južni Kitajski so v kra j ih

Lunan, Shilin, Na igu , Wukesong, Xingwen, Yon-

gan in Xiuwen v provinci Yunnan. Shilin je kraj,

ki je d o b i l ime po tem po javu . Bogat je z raz-

l ičnimi ob l ikami skalnih stebrov, ki so visoki od

5 d o 5 0 metrov. Pogoste so tudi jame in pod-

zemni rovi. Razteza se na več kot 3 5 0 km2 povr-

šine, o d tega jih je 8 0 km2 urejenih kot turistični

park. Znan je tudi kamnit i g o z d v okol ic i Luna-

na, 1 2 6 km jugovzhodno od Kunminga, ki skup-

no meri 4 0 0 km2 (2).

K a m n i t i z o b j e so zaobljeni ali koničasti kamnit i čoki , ki so manjši od petih metrov (sli-

ka 4). Štrlijo iz površja, prekr i tega s prstjo. Več-

ji z o b j e so višji o d treh metrov, manjši pa ne

presežejo višine enega metra. So ze lo gosto

navp ično tektonsko r a z p o k a n i ter prepredeni

z režami , špran jami in ž leb ič i . Po ob l ik i loči-

mo podočn jake , kočnike in b razdas te z o b e

(16 , 2).

Kamnite k rave so podolgovati kamniti čoki, ki niso močno razjedeni , in so v spodnjem

delu širši kot v zgo rn jem.

Gobasti stolpiči so do petdeset metrov visoki kamnit i stebri, ki ima jo z a r a d i manjše

kamninske odpornost i v podnož ju premer pod-

lage manjši o d premera višjih slojev. Ti so bodi-

si osaml jeni al i navp ično tektonsko razpokan i .

V večj ih r a z p o k a h so nastali o d nekaj metrov

d o nekaj deset metrov široki in g lobok i jarki.

Pogosto je v n j ihovem vznož ju do lomi t , ki je

z a r a d i večje poroznost i manj odporen , zato je

bol j podvržen denudac i j i in tudi bol j raz jeden.

Take obl ike so nastale na o b m o č j u N a i g u , veli-

kem več kot 2 km2 (2).

Slika 4: Kamniti zobje pri kraju Kunming v provinci Yunnan (foto: Nataša RavbarJ.

7

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 5: Kamniti zobje in kamnite krave pri kraju Shilin v provinci Yunnan (foto: Nataša Ravbar).

1. Chen, Z. P., Song, L. H., Sweeting, M. M.

1986: The Pinnacle Karst of the Stone Forest,

Lunan, Yunnan, China: An Example of

a Sub-Jacent Karst. New Directions in Karst:

Proceedings of the Anglo-French Karst Sympo-

sium. Norwich.

2. Chen, X. P. et al. 1998: South China Carst I.

Ljubljana.

3. Gams, I. 1968: Slovenska terminologija tipov

tropskega krasa. Geografski obzornik, 15, 3^4.

4. Gams, I. 1973: Slovenska kraška terminolo-

gija. Ljubljana.

5. Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana.

6. Habič, P. 1980: S poti po kitajskem krasu.

Geografski vestnik, 52.

7. Handel-Mazetti, H. 1926: Portraits of Natu-

re in SW China. Naturbilder aus Suedwest

China. Vienna.

8. Knez, M., Slabe, T. 2001: Oblika in skalni

relief stebrov v Naigu kamnitem gozdu (JZ

Kitajska). Acta Carsologica, 30, L

9. Kogovšek, J., Kranjc, A., Slabe, T., Sebela, S.

1999: South China Carst 1999 Preliminary

Research in Yunnan. Acta Carsologica, 28, 2.

10. Lehmann, H. 1936: Morphologische Stu-

dien auf Java. Geographische Abhandlun-

gen, 9, 3.

11. Mihevc, A. 1993: Poročilo z XI. mednarod-

nega speleološkega kongresa v Pekingu.

Geografski vestnik, 65.

12. Mihevc, A. 1994: Kitajski kras. Geograf-

ski obzornik, 31,4.

13. Sweeting, M. M. 1995: Karst in China. Its

Geomorphology and Environment. Berlin,

Heidelberg, New York.

14. Song, LH. et. al. 1997: Stone Forest,

a Treasure of Natural Heritage. Proceedings

of International Symposium for Lunan Shi-

lin to Apply for World Natural Heritage Sta-

tus. China Environmental Science Press.

15. Williams, P. W. 1987: Geomorphological

Inheritance and the Development of Tower

Karst. Earth Surface Processes and Land-

forms, 12.

16. Yuan, D.X. 1988: Yanrong Xue Cidian

(Glossary of Karstology). Beijing.

17. Yuan, D. X. 1991: Karst of China. Beijing.

8

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Z A N Z I B A R - OTOK SUŽNJEV I N ZAČIMB Mi rn i Urbane

UDK: 9] 3(678.1 Zanzibar)

COB/SS: 1.04

IZVLEČEK

Zanzibar - otok sužnjev in začimb Zgodovino otoka začimb, s pa/mami obdanih peš-

čenih plaž, toplega turkiznega morja in neomade-

ževanih koralnih grebenov so oblikovali monsunski

vetrovi, ki med decembrom in februarjem pihajo od

severovzhoda prek Indijskega oceana. Stoletja so

spodbujali Indijce, Arabce in Perzijce, da so svoje

ladje usmerjali proti vzhodni Afriki. Ljudje, ki so nad-

zorovali trgovske poti v tem delu sveta, kjer je bil Zan-

zibar ključno pristanišče, so ustvarili njegovo

edinstveno podobo.

KUUČNE BESEDE

Zanzibar, Tanzanija, vzhodna Afrika, trgovina s suž-

n j i , začimbe

ABSTRACT

Zanzibar - the Slave and Spice Island The history of the spice island, the island of white

sandy palm-fringed beaches lapped by the warm

turquoise waters and pristine coral reefs, was writ-

ten by the monsoon winds that blow from December

to February from the northeast over the Indian Ocean.

These winds encouraged Indians, Arabs, and Persians

to direct their dhows toward eastern Africa. The

unique image of Zanzibar, a key port on the thriv-

ing Indian Ocean trade routes, was shaped by the

people who sought to control the trade.

KEY WORDS

Zanzibar, Tanzania, Eastern Africa, slave trade, spices

AVTOR

Mimi Urbane Naziv: mag., univ. dipl. geograf in prof, zgodovine

Naslov: Geografski inštitut Antona Melika

ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0) 1 470 63 54

E-pošta: mimi@zrc-sazu.si

U v o d . Zanz ibarsko otočje je vse od zdru-

žitve s Tanganj iko leta 1 9 6 4 v Združeno repub-

liko Tanzani jo v senci cel inskega dela dežele.

Se pred 1 5 0 leti pa so Unguja, Pemba ter osta-

lih 5 0 majhnih otokov pisali zgodov ino velikemu

delu vzhodne Afrike. Unguja oz i roma Zanzíbar,

največj i med njimi, je bil eno najpomembnejš ih

pristanišč v cvetoči t rgovini na Indijskem ocea-

nu. N a koralnem otoku, ki leži le 4 0 km stran od

vzhodnoafr iške obale, je bi la v 18. in 19. sto-

letju ena največj ih suženjskih tržnic na svetu.

Že v da l jn i preteklosti je z bantujskim pre-

b iva ls tvom nasel jeni o tok pr iv lač i l asirske,

eg ipčanske in feničanske t rgovce, kasneje pa

tudi grške, rimske in arabske, ki so trgovali s suž-

nji, slonovino, kožami , z a č i m b a m i in železom.

V Periplusu Eritrejskega mor ja s konca p rvega

stoletja našega štetja, ki je najstarejši opis

vzhodnoafr iške obale, se grški trgovec čudi nad

domačnos t jo A r a b c e v v vzhodn i Af r ik i , njiho-

vim razumevanjem jezika in porokami med nji-

mi. Prvi stalno naseljeni Arabc i so na Zanzibar ju

o d 7 . stoletja dal je , v večjem številu pa so priš-

li po M o h a m e d o v i smrti, ko so se a rabska ple-

mena med seboj bor i la z a n jegovo nasledstvo.

Arabski naseljenci so takoj po pr ihodu vzposta-

vi l i ž i v a h n o t rgov ino z mat ično deže lo . Zanzí -

bar je postal bogata mestna država s trgovskimi

stiki, ki so segali vse d o Indije in Az i je . V zame-

no z a sužnje, z lato, s lonovino in les so kupova-

li zač imbe, tekstil in steklo. Gospodarsk i razcvet

so prekini l i Portugalci o b koncu 15. stoletja.

Začel i so nadzorova t i t rgovske pot i , dob i l i

oblast nad otokom in uvedli pob i ran je davkov.

Leta 1 7 2 9 so jih A r a b c i iz O m a n a pregnal i

s p o m o č j o d o m a č i n o v in otok pr ik l juči l i sulta-

natu O m a n . Velike spremembe je prinesel sul-

tan Sa' id Sayyid, ki je organiz i ral vel ikopotezno

t rgov ino s sužnj i . Dodaten razcvet je dož ive l ,

ko je sultan kmalu po letu 1 8 3 0 iz Maska ta na

Zanz íbar prestavil prestolnico sultanato O m a n .

S p o m o č j o t rgovcev je sultan razšir i l arabsk i

vpl iv na večj i del vzhodne Afr ike. V tistem času

je bil znan rek, d a »ko na Z a n z i b a r j u za ig ra-

jo f lavte, pleše cela A f r i ka« . Po n jegovi smrti

leta 1 8 5 6 je prek 2 mi l i jona km2 vel ik imper i j

začel počasi razpadati . Iz ostankov je leta 1 8 9 0

nastal br i tanski protektorat.

9

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika I: Izrezljana tikova vrata so bila

najpomembnejši del hiše. Velikost in izdelava sta

bili odraz lastnikovega bogastva in položaja

v družbi. Lastnik jih je dal izdelati še preden je

zgradil novo hišo (foto: Mirni Urbane).

Trgovanje s sužnji. Bogastvo Zanzi-b a r j a je slonelo na t rgovini s sužnj i , ki je ime-

la v Afr ik i d o l g o t rad ic i jo , vendar je imela na

začetku ma jhen obseg. Bantujska l judstva,

med katerimi so najbol j znani N jamvezi , so lovi-

la p r ipadn ike d rug ih plemen in jih p r o d a j a l a

A r a b c e m na oba l i . V 18. stoletju pa so v lada-

joči A r a b c i s p o m o č j o domač ih t rgovcev (naj-

večj i med nj imi je bi l Tippu Tip) sami začel i

o rganiz i ra t i suženjsko t rgovino, saj se je potre-

ba po sužnj ih poveča la - ne samo v arabsk ih

deže lah , pač pa zlasti z a r a d i novih p lan taž

kave in s ladkornega trsa na f rancoskih otokih

Maur i t ius in Reunion, p lantaž kl inčkov na Zan-

zibar ju in okoliških otokih ter zarad i velike potre-

be po slonovini , ki so jo zajet i sužnji nosil i iz

notranjosti d o oba le . Sužnje so voz i l i celo

v N izozemsko Vzhodno Indijo in v ženske hare-

me v arabske dežele . Dodaten razcvet so pri-

nesli parn ik i , ki so o m o g o č a l i p revoz k l inčkov

v Evropo in Indi jo in s tem povzročil i večje potre-

be po tej dišeči zač imb i . Vendar delo na plan-

tažah ni bila najhujša možna usoda zajetih ljudi.

Včasih, ko je p o n u d b a presegla povpraševa-

nje, je pleme Doe po jed lo »presežke«.

Tako je ta majhen otok pisal usodo števil-

nim l judstvom v notranjost i Af r ike. Lov je segel

tisoče ki lometrov da leč v notranjost, vse do

današn je Z a m b i j e in Konga . Karavane, ki so

se poda le na cel ino, so štele tudi d o 1 0 0 0 lju-

di , večina Bantu črncev p o d vodstvom arabskih

trgovcev. Sultan Sa ' id Sayy id je v t rgov ino pri-

tegnil številne indijske trgovce, ki so v lagal i svoj

kapi ta l , po leg tega pa kot vešči t rgovci oprav-

l jal i admin is t ra t ivne in kn j igovodske posle.

Karavane so v zameno z a sužnje lokalnim gos-

podar jem ponuja le predvsem orož je , v najbol j

oddal jenih predelih pa same lovile sužnje in slo-

ne. Tako je otok v 18. in 19. stoletju postal ena

največj ih suženjskih tržnic na svetu. Letno naj

bi se tukaj p roda lo med 1 0 . 0 0 0 in 3 0 . 0 0 0 suž-

njev, po nekater ih podatk ih celo d o 5 0 . 0 0 0 .

Vzhodnoa f r i ška t rgov ina res ni nikol i doseg la

o b s e g a z a h o d n o a f r i š k e o z i r o m a at lantske,

vendar pa je močneje p r i zade la d o m a č e črno

prebivalstvo, saj je bil ta del Afrike redkeje nase-

ljen kot z a h o d n i . Se zlasti zato, ker je na vsa-

kega sužnja, ki so g a p roda l i na zanz ibarsk i

t ržnici , prišlo pet l judi , ki so umrli na pot i d o

nje. Nekater i podatk i govor i j o , d a jih je umr-

lo prek 9 0 % . Na jveč z a r a d i težkih potovaln ih

razmer, številnih bo lezn i , utrujenosti in surove-

g a ravnan ja z nj imi. Z a ka ravanami so osta-

ja la številna t rupla tistih, ki niso zmog l i pot i . Iz

svahil i jskih pristanišč v vzhodn i Af r ik i na j bi

v suženjstvo odš lo 4 mi l i jone l judi.

Leta 1 8 2 2 so A r a b c i podpisa l i tako imeno-

v a n o moresbyjsko p o g o d b o , s katero so se

obveza l i , d a ne b o d o p roda ja l i sužnjev krist-

janom, vendar so jih še naprej musl imanom.

Prepoved se je uvel javi la šele 1 8 7 3 , in sicer

z a r a d i resne angleške g rožn je . N a mestu nek-

danje suženjske tržnice je zrasla krščanska kate-

drala. V manjšem obsegu je trgovina živela vse

do konca prve svetovne vojne. Položaj sužnjev

pa se tudi po prepovedi t rgovanja z njimi ni kaj

dosti izbol jša l ; nekdan j i sužnji so postal i ze lo

10

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 2: Bogastvo Kamnitega mesta se je dvignilo iz krvi in znoja sužnjev. V nekaj kvadratnih metrov veliki

ječi s širokim kanalom za iztrebke se je stiskalo več kot 50 zajetih Afričanov. Surovo ravnanje na poti

in nevzdržne bivanjske razmere so preživeli le najmočnejši (foto: Mirni Urbane).

Slika 3: Poldrugo uro dolga vožnja s katamaranom iz Dar es Salaama te prestavi v nov svet: ar

svet ozkih uličic, notranjih vrtov in številnih trgovin, v svet korana in zastrtih žensk (foto: Mirni

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 4: Na Chunguju, Zaporniškem otoku, živijo kopenske želve velikanke. Francoski mornarji že I. 1784

omenjajo »Zelvji otok«, na katerem te živali domujejo že prek 200 let, po drugih virih pa naj bi jih

okoli 1800 iz Sejšelov prinesli Arabci (foto: Ivan Likar).

slabo p lačana de lovna sila na p lan tažah , kjer

sta bila mučenje in barbarski odnos vsakodnevna

praksa. Končalo pa se je lovljenje novih sužnjev.

V času na jveč jega razcveta suženjske trgo-

vine je bil Z a n z i b a r nadvse pr iv lačen z a misi-

jonar je , ki so jih na otok pr ipe l ja le številne

z g o d b e o g r o z o t a h suženjstva, in popotn ike ,

ki so zaradi ugodne geografske lege tukaj zače-

li svojo pot v notranjost afriške cel ine. Nemš-

ki misi jonar Johann Krapf se je o d tu p o d a l na

svoj pohod na g o r o Kenya in Johann Rebbman

na K i l imandžaro . Svojo o d p r a v o , usmerjeno

v iskanje naravn ih v i rov v dol in i N i l a v orga-

n izac i j i Br i tanskega kra l jevega geogra fskega

društva, sta tu zače la Richard Francis Burton in

John Hann ing Speke. N a j p o m e m b n e j š e pa je

delo škotskega misijonarja Davida Livingstona, ki

se je z vsemi sjlami posvečal prepovedi suženj-

ske t rgovine. Že omen jena krščanska katedra-

la se ponaša z lesenim kr ižem, nare jen im iz

drevesa, p o d kater im je bil p o k o p a n .

Otok začimb. Arabci so na začetku 19. stoletja z Da l jnega v z h o d a na otok prine-

sli prve sadike dišečega klinčevca, in sicer zato,

d a bi razbi l i monopo l v t rgovin i z z a č i m b a m i ,

ki g a je imela N i z o z e m s k a v z h o d n a Indi ja .

Za rad i t ropskega p o d n e b j a in ugodne klime je

drevo dobro uspevalo in v treh desetletjih je otok

postal največj i izvoznik te z a č i m b e na svetu.

Kl inčkom so se kmalu pr idruž i le ostale zač im-

be: poper, ingver, kumina in cimet in otoku dale

ime ' O t o k z a č i m b ' . Po eni izmed teori j o izvo-

ru imena Z a n z i b a r naj bi le-to bi lo p o v e z a n o

z latinsko besedo z a ingver zingiber. Kl inčki

so našli svoje mesto celo v zanz iba rskem pre-

govoru, ki pravi, d a »klinčki ne bodo rasli, če ne

b o d o videl i g o r a in vonja l i mor ja« . Z zač im-

bami , mor jem in A r a b c i je p o v e z a n a tudi

zanz iba rska kuhinja. Poleg r ib in sad ja je naj-

pogoste je na miz i pilau. Ime i zha ja iz perzi j -

ske besede pilav al i pilaw. To jed iz r iža,

ze lenjave in mesa p o d istim imenom p o z n a j o

12

GEOGRAFSKI OBZORNIK

v vseh deže lah Bl ižn jega v z h o d a in z a h o d n e

Azi je. Posebnost zanzibarske različice je bogas-

tvo okusov, ki ji g a d a j e j o številne zač imbe .

A r a b s k a ded išč ina . Dediščina burne in bogate preteklosti je o p a z n a na vsakem kora-

ku. Stone town je najstarejši del mesta Zanzi -

bar na istoimenskem otoku. To je mesto bel ih

pa lač , številnih t rgovin, t ržnic, mošej in ozk ih

ulic, po katerih se sprehaja jo v črno odete žen-

ske. Zgra jeno je bi lo z a r o m o nagel jnovih žbic

in s krv jo sužnjev. Mes to so zg rad i l i več inoma

arabsk i in de lno indi jski t rgovci v 19. stoletju,

ponaša pa se s čudov i to arhi tekturo, prežeto

z arabskim, indijskim, evropskim in afriškim vpli-

vom. Balkoni, not ran ja dvor išča, vrtovi sredi

gosto z a z i d a n e g a mesta, kamnite klopi vzdo lž

mestnih ulic, predvsem pa izrezl jana lesena vra-

ta kaže jo bogastvo o točanov v preteklosti.

Današnj i prebivalc i so o d r a z preteklih gos-

podarsk ih in prebivalstvenih tokov. V 18. sto-

letju je b i lo med 6 5 in 9 0 % l judi zasužnjenih.

Danes prev ladu je jo mešanci med Bantujci in

A r a b c i , saj so bile poroke med nj imi ob iča jne

že v preteklosti. N a tak način so A r a b c i zako-

renini l i svojo vero v novi dežel i . Leta 1 9 5 8 , ko

je bil zadn j i popis narodnostne pr ipadnost i , je

bi lo o d vsega skupaj 3 4 6 . 0 0 0 l judi na otoku

Ungu ja o z i r o m a Z a n z i b a r d o b r i h 1 3 % Arab-

cev, dob r ih 5 , 3 % ostal ih Az i jcev, več inoma

Indijcev, vse ostalo pa so bili razen redkih Evro-

pejcev mešanci med A rabc i in Bantujci. Današ-

nja narodnostna sestava je precej p o d o b n a ,

poveča l pa se je de lež črncev, ki so po zdru-

ži tvi s Tanganj iko prišli s cel ine, zmanjša l pa

se je de lež Indi jcev in Arabcev . V revoluci j i

v začetku leta 1 9 6 4 , mesec po neodvisnosti ,

je bilo v nekaj dneh ubitih 1 7 . 0 0 0 Azijcev, mno-

gi pa so kasneje z a r a d i nestr in janja s pol i t iko

poenoten ja združene deže le odšl i z o toka.

G lede imena otoka je verjetnejša teori ja od

prej omenjene, d a so mu dal i ime Arabc i . Zan-

z iba r pomeni 'deže la črncev ' . Ime je sestavlje-

no iz arabsk ih besed Zinj, kar pomeni ' č rn ' in

barr, kar pomeni ' deže la ' . V d o b i na jveč jega

razcveta in vse do I. 1 9 2 8 je to ime vel ja lo z a

velik del vzhodnoafr iške oba le , ki so jo nadzo-

roval i omanski A r a b c i , kasneje pa se je ome-

j i lo na omenjene otoke. A rabsk i vpl iv se kaže

tudi v verski pr ipadnost i , saj je kar 9 8 % oto-

čanov muslimanske ve ro i zpoved i . Z a n z i b a r

je ze lo t rad ic iona lna in st roga islamska skup-

nost, kar se na zunaj v id i v ob lač i l ih prebival-

cev, vel ikem številu mošej in p repoved i p i t ja

a lkoho la na ulici ter v večin i hotelov.

Pod arabskim vpl ivom se je izobl ikoval jezik

svahili oziroma kisvahili, v osnovi bantujski jezik,

ki je v stoletjih stikov prevzel mnoge arabske

besede in arabsko abecedo , v kasnejših stolet-

jih tudi posamezne por tugalske in angleške

besede. Tudi samo ime izha ja iz arabske bese-

de sawahili, kar je množinska ob l ika pr idevni-

ka ' oba len ' . Vse do 19. stoletja je bi l omejen

na a rabska trgovska mesta na oba l i vzhodne

Af r ike, takrat pa se je po trgovskih poteh raz-

širil v notranjost afr iške cel ine. Ko lon ia lna

oblast g a je uvedla v upravo in gospodars tvo,

mis ionar j i pa so v njem napisa l i knj ige, ki so

služile verskim pot rebam in arabski zap is spre-

menil i v lat inični. Za osnovo so vzel i zanz ibar -

sko nareč je k iUnguja , ker je bi l ta otok takrat

Slika 5: Kolonialna preteklost Zanzibarja je

pustila pečat v arhitekturni podobi

(foto: Mirni Urbane).

13

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 6: Tropsko drevo muškat rodi sadeže v velikosti večje olive, ki so najprej zlatorumene barve, kasneje

pa potemnijo. Iz njihovega notranjega dela pridobivajo muškatni orešček, iz tanke rdeče prevleke, ki ga

obdaja, pa muškatni cvet (foto: Mirni Urbancj.

kulturno in gospodarsko središče vzhodne Afri-

ke, in s tem postavil i temelje s tandardnega jezi-

ka. Danes je to lingua franka v več jem delu

v z h o d n e Af r i ke : Tanzani j i , Keni j i , Za i ru in

Ugandi . Vpl iv arabske kulture nam razjasni tudi

naslednji primer. Svahili jska beseda ustaarabu,

ki izv i ra iz a rabšč ine, ne pomeni samo 'posta-

ti Arabec ' , a m p a k tudi 'c iv i l izaci ja ' . Postati Ara-

bec o z i r o m a sprejet i musl imansko ve ro je

pomeni lo c iv i l iz i rat i se. Tako je Z a n z i b a r civi-

l i z i rana mešanica: v preteklosti A f r i č a n o v in

Arabcev, danes pa t rad ic i je in sodobnost i .

1. All about Zanzibar. Medmrežje:

http://www.allaboutzanzibar.com/. 5.7.2002.

2. Fitzpatrick, M. 1999: Tanzania, Zanzibar

and Pemba. Hawthorn.

3. lliffe,J. 1997: Africans: the history of a con-

tinent. Cambridge.

4. Spices: a survey of the world market. 2, Selec-

ted markets in North America, Asia and the

Pacific, the Midle East and North Africa.

Geneve. 1982.

5. Slavery From Islamic and Christian Perspec-

tives. Medmrezje:

http://www.al-islam.org/slavery/. 5.7.2002.

6. The African slave trade from the fifteenth to

the nineteenth century: reports and papers of

the meeting of experts organized by Unes-

co at Port-au-Prince, Haiti, 31 January to 4 Fe-

bruary 1978. Paris. 1979.

7. The Swahili coast. Medmrezje:

http://www.pbs.org/wonders/Episodes/

Epi2/swahi.htm. 5. 7. 2002.

14

GEOGRAFSKI OBZORNIK

VELIKA JEZERA Peter F ran ta r

UDK: 913(77)

504.4.054(77)

COBISS: 1.04

IZVLEČEK

Velika jezera Velika jezera v Severni Ameriki so med najbolj zna-

nimi jezeri na našem planetu. V Pojezerju se je raz-

vilo eno najpomembnejših industrijskih in urbanih

območij, do katerih vodi znana vodna pot Reka sve-

tega Lovrenca. Hiter razvoj, zlasti po drugi svetov-

ni vojni, je s seboj prinesel tudi okoljske probleme,

ki so večinoma že rešeni, tako da je zdaj jezerska

voda kemijsko dokaj čista, večji problem pa pred-

stavlja ohranitev avtohtone jezerske favne in flore.

KUUČNE BESEDE

Severna Amerika, Velika jezera, hidrogeografija, pro-

met, varstvo okolja

ABSTRACT

The Great Lakes The Great Lakes in North America rank among the

most famous lakes on our planet. One of the most

important industrial and urban areas developed

precisely around the Great Lakes, to which a famous

waterway, the St. Lawrence River, leads. The rapid

development, particularly after World War II, was

also accompanied by environmental problems; they

have mainly been solved now, so that the water in

the Lakes is chemically rather clean; however, the

preservation of the autochthonous fauna and flora

in the Lakes still remains a major problem yet

unsolved.

KEY WORDS

North America, Great Lakes, hydrogeography, traf-

fic, environmental protection

AVTOR

Peter Frantar Naziv: univ. dipl. geograf

Naslov: Agencija Republike Slovenije za okolje,

Vojkova 1 b, SI- 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0) 1 4784086

E-pošta: peter.frantar@gov.si

Velika jezera so svetovno znana . Ležijo

v centra lno-vzhodnem delu Severne Amer ike .

N j i h o v a geološka p o d l a g a je nastala pred tre-

mi mi l i ja rdami let v p redkambr i ju , ko so nasta-

la stara nagubana gorstva. V paleozoiku je bila

več ina Severne Amer ike p o d mor jem, kjer so

se od ložen i delci spr i jemal i v apnence. Veči-

na apnencev je bi la odst ran jena v času lede-

nih dob, ko je pokraj ino skoraj v celoti prekrival

po larn i , Arkt ični ledenik, ki je pog lob i l tekton-

sko nastale kotanje v starih neprepustnih kamni-

nah. Danes je površje v severnem delu Pojezerja

e rod i rano vse d o stare neprepustne pod lage ,

južne predele pa prekr iva jo ledeniški nanosi.

Pokraj ina je z geomor fn im i procesi sčasoma

d o b i l a mehke poteze, tako d a je znač i lno rah-

lo valovito gričevnato površje, ki se zaradi odsot-

nosti teže nekaj k i lometrov debele ledeniške

gmote še vedno dv iga .

Nastanek jezer je torej pogojeval umik lede-

nika, za to so vsa ledeniškega izvora. Vode

s ta lečega ledenika so zapoln i le vdo lb ine pred

ledenikom, ki je sprva še z a p i r a l pot snežnici

prot i Zal ivu sv. Lovrenca, tako d a je jezern ica

odtekala po porečju Mis is ip i ja v Mehišk i zaliv.

Jezera ob umikanju ledenika so bi la precej več-

ja kot zda jšn ja Velika jezera. Ko se je ledenik

umikal , si je v o d a iz jezer pred p r ib l i žno

1 0 . 0 0 0 leti utrla pot v severni del At lant ika,

kamor še vedno odteka. Vse jezerske kotanje

so kr iptodepresi je , razen Eriejske, kar pome-

ni, da so dna jezer pod gladino svetovnega mor-

ja, g l a d i n a jezer pa je n a d njo.

Jezera so p rav i loma m l a d a in kratkotra jna

geološka ob l ika, saj, g ledano geološko, obsta-

ja jo doka j kratek čas, tisoč, deset tisoč, morda

sto tisoč let. Nastanku sledi o b d o b j e umiranja,

saj se nj ihove kotanje stalno zas ipava jo , neka-

tere hitreje, d ruge počasneje. Jezera so tipič-

na o b m o č j a nas ipavan ja in tudi Velika jezera

niso iz jema.

Velika jezera so del porečja Reke sv. Lovren-

ca. Sestavlja jih sistem z rekami in prekopi pove-

z a n i h petih jezer, ki si s ledi jo v naslednjem

zapored ju : Gorn je jezero (Lake Superior), Mic-

h igansko jezero (Lake M i c h i g a n ) , Huronsko

jezero (Lake Huron), Eriejsko jezero (Lake Erie)

in Ontar i j sko jezero (Lake Ontar io ) . Sem lah-

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 1: Pregledna karta območja Velikih jezer.

ko štejemo še Jezero sv. Klare (St. C la i r Lake),

ki pa je po velikosti precej manjše o d ostalih

jezer. Skupaj ima jo skoraj 1 6 . 0 0 0 km d o l g o

oba lo in zavzemajo površino 2 4 5 . 0 0 0 km2 (4),

medtem ko je površina Pojezerja 5 2 2 . 0 0 0 k m 2 (4).

Skupaj zad ržu je jo okol i 2 3 . 0 0 0 km3 (4) vode,

kar je skoraj pet ina ( 1 8 % ) o d vseh z a l o g pit-

ne vode na svetu (3). O d t o k jezernice iz Veli-

kih jezer je v p r imer jav i s kol ič ino vode v jeze-

rih sorazmerno majhen, le 1 % (4).

G l a d i n e jezerske v o d e so stabi lne, z nižki

poz imi , ko do tok zman jša snežni z a d r ž e k , in

z viški polet i , po p o m l a d a n s k e m dežev ju .

V zadn j i h sto letih je o p a z n a težnja narašča-

nja g lad ine vseh jezer, in to kl jub temu, d a se

danes n j ihova g l a d i n a umetno uravnava s pre-

kopi in vmesnimi z a p o r n i c a m i .

Kot z a vsa jezera v zmernem pasu so

z a r a d i spec i f i čn ih lastnosti v o d e (na jveč jo

gostoto ima pri 4 ° C) tudi za Velika jezera zna-

č i lna štiri letna o b d o b j a stanja jezerske vode ,

za katera so znač i lna štiri raz l ična stanja nav-

pične temperaturne plastovitosti. Spomlad i se

z g o r n j a plast poz im i mrzle vode segreje in pr i

4 ° C začne tonit i , na njeno mesto pa p r i ha ja

v o d a iz n iž j ih plasti. Tako postane vsa v o d a

v jezerih z a nekaj časa enako top la , kar omo-

g o č a vetrovom, d a v o d o popo lnoma premeša-

jo. S kisikom b o g a t a v o d a s površine jezera

zamen ja v o d o na dnu jezer. Takšno stanje ime-

nujemo pomladanska homotermi ja , z a katero

je znač i lna d o k a j e n a k a temperatura v o d e

povsod v jezeru. Proti polet ju se površinske in

Slika 2: Severovzhodni del Huronskega jezera predstavlja Jurijev zaliv, ki ga imenujejo tudi šesto jezero.

i Bay je v celoti kanadski in je s svojimi tisočerimi otoki priljubljeno »vikendaško« območje

Ifoto: Peter FrantarJ.

16

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Preglednica 1: Glavni podatki o Velikih jezerih (1,3, 4).

G o r n j e M i c h i g a n s k o Huronsko Eriejsko O n t a r i j s k o |ezero |ezero |ezero |ezero |ezero

n a d m o r s k a v iš ina v m 1 8 3 1 7 6 1 7 6 1 7 3 7 4

d o l ž i n a o b a l e v km 4 3 8 5 2 6 3 3 6 1 5 7 1 4 0 2 1 1 4 6

v o d n a površ ina v km 2 8 2 . 1 0 0 5 7 . 8 0 0 5 9 . 6 0 0 2 5 . 7 0 0 1 8 . 9 6 0

površ ina r a z v o d j a v km2 1 2 7 . 7 0 0 1 1 8 . 0 0 0 1 3 4 . 1 0 0 7 8 . 0 0 0 6 4 . 0 3 0

m i n i m a l n a pros torn ina v km 3 1 2 . 1 0 0 4 9 2 0 3 5 4 0 4 8 4 1 6 4 0

p o v p r e č n a g l o b i n a v m 1 4 7 8 5 5 9 1 9 8 6

na jveč ja g l o b i n a v m 4 0 6 2 8 2 2 2 9 6 4 2 4 4

v o d n i z a d r ž e k v letih 191 9 9 2 2 2 , 6 6

oba lne vode močno segreje jo in ker z a r a d i

manjše specif ične teže osta ja jo na površju, je

onemogočeno mešanje z nižj imi vodnimi plast-

mi. Nas tane poletna strat i f ikaci ja al i plastovi-

tost. Topla in s kisikom b o g a t a z g o r n j a plast se

imenuje epi l imni j . Pod njo je mezol imni j al i ter-

mokl ina, plast z iz raz i t im p a d c e m temperatu-

re, ki preprečuje mešanje epi l imni ja s hladnejšo

spodn jo plast jo vode, imenovano h ipo l imni j .

Plast ep i l imn i ja se skozi polet je debel i , dokler

ne doseže največje debe l ine . Te plasti z a r a d i

vel ike temperaturne raz l ike med toplo in mrz-

lo plastjo vode vetrovi ne morejo premešati. Pole-

ti tako mešajo samo epi l imni j , ki je edini bogat

s kisikom in živl jenjem. Jeseni se epi l imni j ohla-

d i in ohla jena v o d a potone, na njeno mesto pa

p r i h a j a v o d a iz g lob in . Pojavi se jesenska

homotermija, ki je izrazitejša kot pomladna, ker

se v o d a premešča tako z a r a d i vetrov, kot

z a r a d i težnosti o z i r o m a tonjenja.

Pozimi nastane zimska plastovitost, saj je vrh-

nja plast vode s temperaturo p o d 4 ° C laž ja od

globl je, manj hladne vode. Zarad i dolge in mrz-

le z ime je voda Velikih jezer večino hladne polo-

Slika 3: Midland je pristaniško mestece v tipičnem severnoameriškem slogu. S svojo marino in privezi je

v zadnjem času priljubljeno izhodišče za izlete. Midland je poleg Colingwooda, Cheboygana, Alpene in

Bay Cityja eno glavnih pristanišč ob Huronskem jezeru (foto: Peter Frantarj.

1 7

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 4: Velik del zaledja Eriejskega jezera zajemajo kmetijske površine. Farme so glavni vir razpršenega

onesnaževanja. Poleg živinoreje sta koruza in tobak tipični kulturi na severni obali jezera

Ifoto: Peter Frantarj.

vice leta nepremešana, medtem ko kratka in vro-

ča polet ja zlasti v severnejših jezer ih prepre-

čuje jo d o l g o poletno »mrtvi lo«. Vse p o v e d a n o

pomeni , d a je po t rebno ves proces letnega

ž iv l jen ja jezer g ledat i skozi g lavne p o d n e b n e

poteze.

Podnebje Pojezer ja ter pos led ično prsti in

rastlinstvo z a r a d i n jegove velike površine niso

povsod enak i . Po Koppenu (9) ima Pojezer je

v severnem delu subpo la rno p o d n e b j e (Dfc)

z vegetaci jsko d o b o , krajšo o d štirih mesecev.

Proti jugu se vegetaci jska d o b a da l jša in pov-

prečne temperature naraščajo (podnebj i Dfb in

Dfa), vendar ima zmerno toplo podneb je samo

južna o b a l a Eriejskega jezera. Rastlinstvo je

podre jeno p o d n e b n e m u tipu. Borealni iglasti

g o z d na skrajnem severu Pojezer ja, imenovan

tudi južna ta jga (7), proti jugu p reha ja v hla-

den mešani in listnat g o z d . M e d vsemi gospo-

darskimi p a n o g a m i je od p o d n e b j a na jbo l j

odvisno kmetijstvo, ki ima na razpo lago največ

kmetijskih zemljišč v južnem delu Pojezerja (pre-

glednica 2). Tu se raztezajo tako imenovani kme-

tijski pasovi z a pšenico, oves, koruzo in mleko

(wheat belt, oa t belt, corn belt in d a i r y belt).

Pri ob ravnav i p o d n e b j a pa ne smemo spregle-

da t i p rep le tan ja medsebo jn ih vp l i vov med

jezeri in podneb jem, saj jezera kot vel ikanski

sprejemniki o z i r o m a zadrževa ln ik i energ i je

b laž i jo temperaturne ekstreme. Ta učinek pa ni

tako izraz i t z a r a d i rel iefne odprtost i .

Kot že omenjeno, sestavlja Velika jezera pet

h idrografsko povezan ih jezer. Na jveč je in naj-

višje ležeče je G o r n j e jezero. N j e g o v o ime je

dobeseden prevod iz francoščine izv i ra jočega

imena. S prostorn ino 1 2 . 1 0 0 km3 je takoj z a

Bajkalskim jezerom ( 2 3 . 6 0 0 km3) drugi največ-

ji svetovni s ladkovodn i rezervoar (5). N j e g o -

va prostorn ina je več ja o d skupne prostornine

vseh ostalih jezer, z a r a d i majhnega od toka po

Reki sv. M a r i j e (St. M a r y River) pa je z a d r ž e k

jezerske vode skoraj 2 0 0 let. To pomeni, d a vsa-

ko onesnaženje jezera povzroč i časovno dalj-

še posledice. N a srečo je v zaledju jezera samo

3 % zemljišč namenjenih kmetijstvu, pritisk pre-

bivalstva pa je min imalen, saj ž iv i tam skupaj

le 6 0 7 . 0 0 0 prebivalcev. Večino za led ja še ved-

no zavzema g o z d (91 % površine). Gorn je jeze-

ro ima povprečno vodno g lad ino na nadmorski

višini 1 83 m (2).

18

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Preglednica 2: Namembnost zemljišč v zaledju posameznih jezer (v %) (4).

G o r n j e jeze ro M i c h i g a n s k o jezero Huronsko jezero Eriejsko jezero O n t a r i j s k o jezero

kmeti jstvo 3 4 4 2 7 6 7 3 9

posel i tev 1 9 2 1 0 7

g o z d 9 1 4 1 6 8 2 1 4 9

osta lo 5 6 3 1 5

Huronsko jezero je dob i lo svoje ime po indi-

janskem plemenu Huroni . Je d r u g o največje

jezero po površini in tretje po prostornini vod-

ne gmote. Zadržek jezerske v o d e je 2 2 let (1).

Jezero se členi na g lavno kotan jo in Zal iv sv.

Jur i ja, ki bi bi l lahko g lede na velikost samo-

stojno jezero, za to je d r u g o ime zan j kar »Še-

sto vel iko jezero« (1). Za l iv sv. Juri ja je poln

o točkov in za to pr i l jub l jeno izletniško območ-

je s številnimi poči tniškimi hiš icami. G l a d i n a

Huronskega jezera je na isti nadmorsk i višini

kot gladina Michiganskega jezera, na 176 m (2).

Jezeri namreč razdvaja samo 5 km široka zemelj-

ska ož ina , imenovana M a c k i n a c o v a vrata. Ker

se skoznja voda pretaka, je g lad ina obeh jezer

i zenačena . N a južnem koncu Huronskega

jezera se jezernica po Reki svete Klare (St. Clair

River) iz l iva v manjše in pl i tvejše istoimensko

jezero, nakar po reki Detroit od teka v Eriejsko

jezero.

M i c h i g a n s k o jezero je d o b i l o ime po izra-

zu mich igami , ki v jeziku Indi jancev A lgonqu in

pomeni vel iko vodno telo. Po prostornini je dru-

g o največje jezero in ima o k r o g 1 0 0 let do lg

z a d r ž e k jezerske v o d e (1). Dolg z a d r ž e k je

pos led ica zelo ma jhnega d o t o k a vode v jeze-

ro, velik prob lem pa predstavl ja dejstvo, d a je

za led je jezera eno o d na jbo l j u rban iz i ran ih

o b m o č i j na svetu. M i c h i g a n s k o jezero je med

vsemi Vel ikimi jezeri turist ično na jpomembnej -

še, zlast i na p o d r o č j u špor tnega r ibo lova .

Podobno kot v o b d o b j u ledenih d o b jezerska

Slika 5: Port Stanley, Ontario, ob Erieiskem jezeru. Poletne temperaturne razmere so ugodne za

kopališki turizem. Zaradi zelo tople in sladke vode je kopanje v jezeru izredno doživetje

(foto: Peter Frantar).

19

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Stika 6: Kanadski det Niagarskih slapov predstavljajo bolj znani, 48 m visoki Horseshoe falls - Podkvini

slapovi. So velika turistična atrakcija, ki vsakoletno privablja več kot 15 milijonov turistov (foto: Peter Frantarj.

voda skozi umetni prekop odteka tudi proti Misi-

sipi ju. Po zas lug i p rekopa se je onesnaženost

jezera zmanjšala, po njegovi zaslugi pa je priš-

lo tudi d o n e z a ž e l e n e g a v d o r a in š i r jen ja

koloni j neavtohtonih zebrast ih školjk v povod-

je Velikih jezer.

Eriejsko jezero je četrto največ je po povr-

šini, a na jmanjše po prostornini vodne gmote.

Jezerska kotanja je plitva, saj je povprečna glo-

b ina v o d e samo 19 m (9). Z a h o d n a kotan ja

jezera je ze lo pl i tva, g l o b o k a povprečno le

7 , 4 m (9); z a r a d i po jav l jan ja nenadnih visokih

valov je nevarna za plovbo. Zarad i manjše pro-

stornine se vremenski vpl iv i hitro o d r a ž a j o na

jezeru, ki ed ino od vseh Velikih jezer poz im i

v celoti zamrzne. Zadržek jezerske vode je zelo

kratek, niti 3 leta, za to se pos led ično v o d a

v jezeru na eni strani hitro onesnaži in na dru-

g i tudi hitro očisti. Onesnaženost jezera kot

posledica kmetijstva in urbanizaci je je bila prob-

lematična pred letom 1 9 7 0 . Bila je tolikšna, da

se je juni ja 1 9 6 9 vnela g l a d i n a reke Cuyaho-

g a , pr i toka takrat b io loško mrtvega Eriejskega

jezera. To je d a l o misliti oblastem, ki so z veli-

kimi na ložbami krit ično onesnaženost postopo-

ma odprav i le . V za led ju Eriejskega jezera je

kmetijstvu namenjen ih kar 6 7 % zemlj išč, kar

desetina pa je p o z i d a n a , saj tu preb iva skoraj

1 2 mi l i jonov l judi.

Ime Erie pomeni »ime plemena« v indijan-

skem jeziku plemena Panter, plemena, ki je nase-

ljevalo južno jezersko oba lo . Eriejsko jezero se

z n a d m o r s k e v iš ine 1 7 3 m (2) p re l i va po

5 5 km (1) do lg i reki N i a g a r a v Ontar i jsko jeze-

ro, ki je na samo 7 5 m nadmorske višine (2). Višin-

sko razl iko skoraj sto metrov reka p remaga tudi

v znamenitih Niagarsk ih slapovih, visokih 5 2 m.

Zadn je jezero v verigi Velikih jezer je Onta-

ri jsko jezero. Iz raz O n t a r i o v jeziku p lemena

Irokezi pomen i čudov i to jezero. Zad ržek nje-

gove jezerske vode je 6 let. Izhod iz jezera zapi-

ra 7 zapo rn i c , katerih i z g r a d n j a je leta 1 9 5 9

omogoč i l a otvori tev dokončane vodne pot i po

Velikih jezer ih.

Vode Velikih jezer se prek zapo rn i c preli-

jejo v Reko svetega Lovrenca, ki se šele čez več

kot 1 5 0 0 km izl iva v Atlantski ocean, pri čemer

p r e m a g a zelo skromno višinsko raz l iko. S tem

2 0

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 7: Jezerska pokrajina predstavlja hidrološko zaledje Velikih jezer. Iz padavin, padlih na tem območju,

voda preko številnih jezerc in rek doteka v največja jezera na svetu (foto: Peter Frantarj.

se potovanje vode Velikih jezer zakl juči , z mor-

ske strani pa se začne v o d n a pot Velikih jezer.

Vodna pot je tako pos led ica kot eden o d

vz rokov z a nastanek enega o d največj ih indu-

strijskih in u rban iz i ran ih ter na jbo l j razvi t ih

območ i j na svetu. U g o d n e živl jenjske razmere

in gospodarska rast so povzroč i le tudi porast

an t ropogen ih pritiskov na Pojezerje. N a začet-

ku 2 0 . stoletja je v njem ž ive lo 1 0 mi l i jonov

l judi , danes pa g a nasel juje več kot deset ina

preb iva lcev Združen ih d r ž a v in kar četrt ina

Kanadčanov, skupaj torej več kot 3 3 mi l i jonov

l judi . Povečal se je tudi kmetijski pritisk. N a

o b m o č j u Pojezer ja sta osredotočena četr t ina

kanadskega kmetijstva in 7 % kmetijstva Z D A .

Seveda pa ne smemo pozab i t i na pritisk indu-

strije in storitvenih dejavnost i , med katerimi je

prostorsko še najbol j obremenjujoč turizem. Pri-

tisk za led ja na kakovost jezerske v o d e ni ena-

komeren. N a j v e č j i je na spodn ja tri jezera

(Ontarijsko, Eriejsko, Michigansko), precej manj-

ši pa na G o r n j e in Huronsko jezero. Pojezer-

je spodnjih jezer je življenjsko okolje 3 0 milijonom

l judi , zgorn j ih dveh pa le trem. Enako vel ja z a

kmeti jske, industri jske, turistične in d ruge priti-

ske v Pojezerju, ki so v severnem delu majhn i ,

na jugu pa izdatni. Preglednica 3 pr ikazuje pri-

tisk prebivalstva po posameznih jezerih ter upo-

r a b o v o d e v mi l i jonih kubičn ih metrov (MKM)

na leto. Dokaz z a neenakomeren razvoj in pri-

tisk na jezera so tudi podatk i o prostorski rab i

z a l e d j a v preg lednic i 2 , ki kaže jo na precejš-

nje razl ike med jezeri .

Vodna pot Reka svetega Lovrenca-Vel ika

jezera povezu je At lantski o c e a n z mestom

Duluth v Minnesot i . Do lga je več kot 3 . 5 0 0 km,

kar zahteva o d 8 d o 9 dni neprek in jene plov-

be. O d p r t a je b i la ap r i l a leta 1 9 5 9 (5). Nje-

ni začetki segajo v čas francoskih kolonialistov,

ko pred okrog 4 0 0 leti Jacques Cart ier ni uspel

p rep lu t i b r z i c pr i M o n t r e a l u . F rancoz i so

namreč želel i odkr i t i Severozahodn i p rehod.

Prv i p r a v i p o s k u s i u r e d i t v e p o t i s e g a j o

v leto 1 6 8 0 , ko je f rancoski častnik Doll ier de

Casson zače l z del i na p rekopu v i z o g i b brzi-

c a m pri Mont rea lu . Francozi so g a g rad i l i vse

d o leta 1 7 3 3 , vendar del niso dokonča l i . Po

p a d c u Francozov so g a šele leta 1 8 2 4 dogra-

2 1

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Preglednica 3: Izbrani družbenogeografski pritiski na jezera leta 1991 (4).

Gorn je Mich lgansko Huronsko Eriejsko Ontar l jsko

jezero jezero jezero jezero jezero

število prebivalcev 6 0 7 . 1 0 0 1 0 . 0 5 7 . 0 0 0 2 . 6 9 4 . 2 0 0 1 1 . 6 8 2 . 2 0 0 8 . 1 5 0 . 9 0 0

prebivalci in pritisk p r e b . / k m 3 vode 5 0 2 0 4 4 7 6 1 2 4 . 1 3 7 4 9 7 0

p r e b . / k m 2 za led ja 13 1 6 7 3 6 2 2 3 181

komunala 9 8 2 6 2 2 3 8 4 2 6 8 5 9 2 7

uporaba vode v M K M na leto industri ja 1 J 3 3 8 6 0 8 2 1 5 8 9 8 2 0 2 9 3 5

pro izvodn ja energi je 7 4 0 1 2 . 1 3 1 4 8 5 2 1 2 . 7 9 1 1 3 . 2 8 2

dil i Amer i čan i . Prekop je imel 7 zapo rn i c , glo-

bino 1,5 m in dolžino nekaj kilometrov. Pred tem

in medtem so nekaj manjših p rekopov zgrad i -

li g o r v o d n o .

N a začetku 19. stoletja je bila zgra jena tudi

tako imenovana Ameriška vodna pot, ki je Eriej-

sko jezero poveza la z N e w Yorkom, kar je

resno o g r o z i l o v logo Mon t rea la kot v o d i l n e g a

pr is tan iškega mesta v Pojezer ju . To je po

letu 1833 spodbudi lo intenzivnejšo gradn jo pre-

kopov na Vodni poti svetega Lovrenca. Do sre-

d ine 19. stoletja je bi la o m o g o č e n a p lovba d o

Eriejskega jezera lad jam z ugrezom d o 2 , 4 m.

Takrat je g r a d n j o p lovne pot i močno pospeši-

la nova konkurenca, že lezn ica. Tako so d o

leta 1 9 0 4 posodob i l i v o d n o pot d o Eriejskega

jezera na s tandardno g lob ino 4 , 3 m. Delalo se

je tudi na p rehodu med G o r n j i m in Huronskim

jezerom, kjer je bi la že leta 1 9 0 4 g l o b i n a pre-

k o p a več ja . Vse hitrejši gospodarsk i razvo j in

prit iski so zahteval i tudi posodobi tev p rekopa

z višinsko razliko 9 9 , 4 m med Eriejskim in Onta-

rijskim jezerom. 4 3 , 5 km do lg prekop W e l l a n d

z osmimi z a p o r n i c a m i so pog lob i l i na 7 , 5 m.

Za tem je g radn ja vse do začetka petdesetih let

2 0 . stoletja zastala, nakar sta Z D A in K a n a d a

sporazumno določi l i standarde in začel i z novi-

mi deli . M i n i m a l n a širina dvonas ipnega preko-

pa je 6 1 m in enobrežnega 9 1 , 4 m, medtem ko

je njegova minimalna g lobina 8 ,2 m. Vodno pot

svetega Lovrenca je 2 5 . apri la 1 9 5 9 odpr l ledo-

lomilec D' lberv i l le .

Danes v o d n a pot o m o g o č a p lovbo lad jam

dolžine 2 2 5 , 2 m, širine 2 3 , 8 m in z ugrezom do

8 m. Pot je odpr ta od konca marca d o konca

decembra, o d leta 1 9 5 9 pa so jo za rad i novih

tehnologij časovno podaljšal i z a 2 5 dni na leto.

Pojezer je Velikih jezer še vedno ve l ja z a

g l a v n o , t r a d i c i o n a l n o industr i jsko središče

Severne Amer ike . Kl jub novim industri jskim

p a n o g a m in vse večj i te rc iar izac i j i d r u ž b e

ima še vedno p o m e m b e n de lež tudi v svetov-

nem merilu, čeprav ni več v odloči lni meri veza-

no na b l i žn ja na ravna bogastva. Ohran i tev

n jegove v loge je o m o g o č i l a prav d o b r a pro-

metno-komunikacijska povezava območ ja , med

d rug im tudi poceni vodn i t ransport med Poje-

zer jem in At lant ikom. Tako Pojezerje po večini

razvojnih kazalcev še vedno ostaja tudi global-

no p o m e m b n a reg i ja .

1. Gifts of the glaciers. Medmrežje:

http://www. seagrant. wisc.edu/education/. 4. 10.2001.

2. GLFS. Medmrežje:

http://superior, eng.ohio-state. edu/. 15.10.2001.

3. GUN. Medmrežje:

http://www.great-lakes.net. 4. 10.2001.

4. Great Lakes Atlas. Medmrežje:

http://www.on.ec.gc.ca/great-lakes-atlas/. 25. 11.2001.

5. Medmrežje: http://www.baikal.eastsib.ru/. 14. 2. 2002.

6. Medmrežje: http://www.seaway.ca/english/ features/facts.html. 29. 1.2002.

7. Medmrežje: http://www.soton.ac.uk/~tjms/ namerica.html. 23. 8. 2002.

8. Plut, D. 2000: Geografija vodnih virov.

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

9. Veliki atlas sveta. Mladinska knjiga. Ljublja-

na, 1972.

2 2

GEOGRAFSKI OBZORNIK

EUROGEO 2 0 0 2 Tatjana Resnik Planine

Čeprav ¡e potekala zadnja konferenca EUROGEO lansko lefo v Liverpoolu, se je vodstvo zaradi obilice dela odločilo za organizacijo ponovne konference že letos in ne šele prihodnje leto, kot je bilo do zdaj v nava-di. EUROGEO je mednarodno telo, ki združuje evrop-ska društva učiteljev geografije in katerega glavna naloga je spodbujanje kvalitetnega razvoja šolske geo-grafije v Evropi.

Letošnja konferenca, ki jo je organiziralo portugal-sko društvo učiteljev geografije, je potekala od 6. do 8. septembra v Funchalu, glavnem mestu Madeire. Ude-ležilo se je je enaintrideset predstavnikov iz petnajstih držav (Velika Britanija, Nizozemska, Avstrija, Češka republika, Portugalska, Švedska, Francija, Nemčija, Luksemburg, Belgija, Danska, Španija, Romunija, Švi-ca in Slovenija).

Glavne teme prvega dneva konference so bile pomen evropske zavesti, vloga in položaj geografije v spreminjajoči se Evropi ter ključna vloga geografske-ga izobraževanja pri vzgoji in izobraževanju bodo-čih evropskih državljanov. Izhodišče razprave sta bili trditvi, da sta znanje o evropski raznolikosti in poz-navanje evropskih procesov predpogoja za razvoj evropske zavesti ter da je resnično zavedanje pred-vsem rezultat komunikacije in izmenjave izkušenj. Po mnenju udeležencev bi morali namenjati več pozor-nosti podobnostim in razlikam med evropskimi drža-vami in znotraj njih, pri čemer bi morala geografija kot šolski predmet imeti eno ključnih vlog. Pri tem osta-ja glavno vprašanje, kako to doseči. Gotovo ima eno vodilnih vlog pri teh težnjah ravno razvoj informacij-ske tehnologije, ki na področju geografije ponuja nešte-to možnosti. V sklopu delavnic smo predstavniki posameznih držav pripravili kratko predstavitev geo-grafskega izobraževanja v svojih državah. Čeprav so razlike po državah zelo velike in segajo vse od kuri-kulumovdo izobrazbe učiteljev, pa med temeljnimi cilji geografskega izobraževanja v samem bistvu vseeno ni velikih razlik.

Naslednji dan smo razpravljali o evropski šolski mreži in virtualni geografski učilnici. Predstavnica Fran-cije nam je prestavila program Ethnoclic, ki je, kot že ime samo pove, obarvan izrazito etnografsko, vendar vseeno zelo uporaben pri pouku geografije. V nada-ljevanju je bil izrazito poudarjen velik pomen okolj-ske vzgoje pri izobraževanju in vzgajanju bodočih evropskih državljanov ter uporaba elektronskih novic pri pouku geografije. V Sloveniji se žal ne moremo poh-valiti ne s prvim in ne z drugim, kajti okoljska vzgo-ja je pri nas vse premalo v domeni geografov in vse preveč v »lasti« drugih predmetov, pa tudi izrazitega vzpona uporabe informacijske tehnologije v šolah ni zaslediti.

Sodobna Evropa posveča izrazito velik pomen državljanski vzgoji, zato je nadaljnja razprava iska-la povezave med geografijo in državljansko vzgojo prek ljudi, prostora, »evroregij« in okoljskega držav-ljanstva. Z evropskega vidika je poznavanje notranjih in zunanjih posledic ekonomskih, družbenih in kultur-nih vlog Evropske unije predpogoj za državljansko zavest, pri čemer ne moremo zanemariti velikega pome-na geografske stroke.

Zadnji dan smo udeleženci v sklopu delavnic iskali odgovore na mnoga vprašanja, ki se porajajo ob zgo-raj omenjenih idejah, zamislih in dejstvih. Precej enotno mnenje sodelujočih je bilo, da so pri njihovem udejanjanju ključnega pomena hiter in efektiven pre-tok informacij, boljša organiziranost in povezanost uči-teljev geografije, stiki med državami (izmenjave, osebni stiki in izmenjava materialov), vertikalen pre-tok informacij med institucijami ter izogibanje samo-zadostnosti.

Čeprav nihče ne zagovarja poenotenja geograf-skih kurikulumov do te mere, da bi se izgubila nacio-nalna prepoznavnost, pa bo določeno usklajevanje danes tako zelo različnih kurikulumov v prihodnosti združene Evrope verjetno neizogibno. Kako to storiti in kako že na začetku postaviti ustrezna izhodišča, s kate-rimi se bo strinjala vsaj velika večina držav, če ne že vse, je zelo pereče vprašanje, katerega neizogibno-sti se šele začenjamo počasi zavedati. Zaenkrat osta-ja vse le na nivoju zbiranja in kopičenja številnih podatkov iz posameznih držav. Tudi na Madeiri dlje kot do tu nismo prišli.

Poteka pa pod okriljem EUROGEO projekt EURO.GEO, ki skuša poiskati odgovore na zastavlje-na vprašanja, kot končni cilj pa načrtuje postavitev splet-ne strani, ki bi bila v oporo učiteljem geografije pri njihovem delu. V projekt se je letos aktivno vključila tudi Slovenija.

V zelo natrpan program konference so organiza-torji vključili tudi ogled samega mesta Funchal ter nje-gove slikovite širše okolice. Madeira nudi geografu s svojim vulkanskim površjem in na kratke razdalje neneh-no se spreminjajočo podobo narave obilo užitkov in izzi-vov. A o tem je bilo v tej reviji že veliko napisanega.

Na konferenci so udeleženci tudi prvič v zgodo-vini EUROGEO izvolili tudi njenega predsednika. To je postal Kari Donert, profesor s Hope University v Liver-poolu, ki bo marca 2003 obiskal tudi Slovenijo in imel ob tej priložnosti na Filozofski fakulteti predavanje tako za študente geografije kot za učitelje geografije.

Slovenija je bila na konferenci izbrana za drža-vo gostiteljico naslednje konference EUROGEO, ki bo potekala predvidoma marca leta 2004.

Konferenco smo udeleženci zapustili z občut-kom, da govorimo šolski geografi v Evropi podoben jezik in da se geografiji v šolah morda vseeno ne piše-jo tako črni časi, kot se mnogi tako pri nas kot v tuji-ni bojijo. • i Js^Mj f t

GEOGRAFSKI OBZORNIK

M E D N A R O D N I M E D I N Š T I T U T S K I GEOGRAFSKI SEMINAR : P R I H O D N O S T

M E S T ( F R A N K F U R T A M M A I N , 2 2 . - 2 5 . O K T O B E R 2 0 0 2 )

S imon Kušar

V drugi polovici oktobra leta 2002 (22.-25. okto-ber) ¡e v Frankfurtu potekal medinštitutski seminar Oddel-ka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Instituta für Kulturgeographie, Stadt- und Regional-forschung Johann Wolfgang Goethe Univerze iz Frankfurta v Nemčiji. Tradicionalno dobro sodelova-nje med obema inštitutoma se je poživilo že marca leta 2002, ko so Oddelek za geografijo obiskali gost-je iz Nemčije. Tema jesenskega kolokvija je bila pri-hodnost mest.

Sodelovanje med obema institucijama poteka že 20 let. V tem času je bilo več kolokvijev in ekskurzij tako v Sloveniji kot tudi v regiji Rhein-Main. Tokratno srečanje je bilo razdeljeno v dva vsebinska sklopa. V prvem sklopu je potekal medinštitutski kolokvij. Gostitelji iz Frankfurta so v drugem sklopu na terenu predstavili najnovejše razvojne procese na območjih severno in južno od Frankfurta.

Prvi dan skupnega srečanja (22. oktober) se je začel s srečanjem na Inštitutu za kulturno geografijo. Sledil je obisk Planungsverband Ballungsraum Frank-furt/Rhein - regionalne razvojne agencije, ki deluje na območju zgostitvene regije. Predstavnik mest, vklju-čenih v agencijo in poddirektor Jens Scheller, sodela-

vec Inštituta za kulturno geografijo, je prikazal delo-vanje agencije ter probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Ogledali smo si prostorski plan v merilu 1 :50 .000 in aplikacije GIS za potrebe insti-tucije. V agenciji je zaposlenih 130 ljudi, ki pri svo-jem delu veliko sodelujejo z občinami in drugimi zainteresiranimi skupinami.

Popoldne je bilo posvečeno predvsem razvoju in problemom slovenskih mest. Predstavili so jih preda-vatelji z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Opozorili so na funkcijske proble-me mestne strukture v Sloveniji (prof. dr. Mirko Pak), prob-lematiko koncentracije in decentralizacije (prof. dr. Andrej Cerne), prosti čas kot faktor razvoja mestne strukture (prof. dr. Matjaž Jeršič) in vprašanja transformacije blo-kovskih sosesk v Ljubljani (doc. dr. Dejan Rebernik). Zvečer je bil sprejem v mestni hiši. Pred njo je poleg zastave Nemčije, Evropske unije in mesta Frankfurt vise-la tudi slovenska.

Drugi dan kolokvija (23. oktober) je potekal raz-širjeni redni letni seminar Društva za regionalne štu-dije regije Rhein-Main. Na njem so predstavili referate vabljeni predavatelji iz različnih delov Nemčije in pre-davatelj iz Nizozemske. Predstavili so svoje poglede na delovanje in strukturo mest v prihodnosti, metodo-loške pristope k preučevanju mest v tranziciji in obli-kovanje strukture mest s pomočjo planiranja. Dan se je končal s skupno večerjo. Pred njo je bil krajši stro-kovni ogled središča Frankfurta.

Tretji dan skupnega druženja (24. oktober) so gosti-telji pripravili ekskurzijo na območje severno od

Slika 1: Udeleženci tokratnega srečanja v Frankfurtu (foto: Christian Langhagen-Rohrbach).

24

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika 2: Prof. dr. Mirko Pak prejema na sprejemu

v mestni hiši v Frankfurtu iz rok predstavnika

magistrata gospoda Erwina Schwarza posebno

darilo (foto: Simon Kušarj.

Frankfurta. Predstavljene so bile uresničene in načrto-vane novogradnje na prostih lokacijah v Frankfurtu. Obiskali smo občino Bad Villber, kjer so predstavni-ki občine predstavili novozgrajeno naselje z vsemi potrebnimi storitvami. Zgradila ga je občina sama. Del stanovanj je namenjen socialno šibkim, del je bil pro-dan na trgu. Celotno območje severno od Frankfurta je zelo zanimivo za bivanje ter lociranje proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Ogled območja južno od Frankfurta (25. oktober) je razkril podobne procese. Številna velika naselja tvo-rijo del zgostitvene regije. Po ogledu Darmstadta je sledila vožnja po starodavni Bergstrasse v Bensheim. Zupan občine, ki to funkcijo opravlja že 30 let, je pred-stavil glavne značilnosti občine in težave, s katerimi se sooča. Občina ima 40 .000 prebivalcev. Večina (65 %) je rojena zunaj občine. Občina je zanimiva za bivanje, saj je od Frankfurta po avtocesti ali z želez-nico oddaljena 50 kilometrov, Frankfurt je dosegljiv v približno pol ure. Občina ima zavidanja vredno gos-podarsko strukturo. V njej je predstavništvo Suzukija za Evropo. Popoldne je bilo namenjeno ogledu zna-menitosti Wormsa in Loscha, najstarejšega v zgodo-vinskih virih izpričanega naselja v Nemčiji. Ob koncu ekskurzije je sledil ogled velike vinske kleti v naselju Westhofen, kjer brez pokušine vina seveda ni šlo.

Tudi tokratno srečanje Oddelka za geografijo Filo-zofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za kul-turno geografijo je bilo zelo odmevno. Kolokvija se je udeležilo veliko število poslušalcev iz akademskih sfer in praktikov. Diskusija je bila zelo živahna, meto-dološko naravnana in kritična. Za slovensko geografi-jo je bilo tokratno srečanje odlična priložnost spoznavanja najnovejših regionalnih in urbanih raz-vojnih procesov. Referati, predstavljeni v Frankfurtu, bodo tam tudi objavljeni. Vsi udeleženci so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju.

1. Š P O R T N E IGRE GEOGRAFOV (VELENJE, 15. JUN IJ 2 0 0 2 )

Kat ja V in ta r

Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (AGUL) je v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo iz Velenja priredil prve športne igre geografov, ki naj bi postale tradicionalne. Že v vabilu so nam orga-nizatorji obljubljali veselo druženje, lepo vreme in pester športno-izobraževalno-turistični program. Obljubo so držali v vseh pogledih, glede vremena pa so celo mal-ce pretiravali, saj se je iz svežega jutra razvil eden najbolj vročih dni letošnjega leta.

Po prihodu smo se udeleženci najprej spustili v pod-zemlje in si ogledali Muzej premogovništva Sloveni-je, kjer smo bili deležni tudi prave knapovske malice. Tako okrepčani smo si ogledali še prostore velenjske-ga ERICa, se razdelili v ekipe in jo mahnili k Velenj-skemu jezeru, kjer so potekala tekmovanja v petih disciplinah: v odbojki na mivki, med dvema ognjema, badmintonu, vlečenju vrvi in na koncu v najbolj dra-matičnem veslanju na jezeru. Ekipe so se pomerile po principu izpadanja, zmagovalci pa med seboj za prva tri mesta v vsaki disciplini. Športni boji so bili napeti in srditi, kar dokazuje tudi končni rezultat, saj sta si prvo mesto po številu točk delili kar dve ekipi. Vendar-le je morala na koncu drugouvrščena ekipa »Mladi levi« priznati zmago »Ekipi okol' kante«, ki je imela eno zma-go več v posameznih disciplinah. Prva tri mesta so tako dosegle ekipe v zasedbah:

1. mesto • Danica Jakopič • Larisa Petrič • Mirko Pak • Andrej Cerne • Dušan Plut • Darko Ogrin

2. mesto • Vanja Šendlinger • Katja Vintar • Blaž Repe • Aljaž Plevnik • Simon Kušar • Igor Mally

2 5

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika I: Skupinska slika udeležencev I. športnih iger geografov (foto: Metka Spes).

Slika 2: Zmagovalna ekipa sredi veslanja na jezeru (foto: Metka Spes].

26

GEOGRAFSKI OBZORNIK

3. mesto • Nataša Pavšek • Maja Besednjak • Mojca Dolgan - Petrič • Polona Frajzman • Miha Pavšek

Na športnih igrah je bolj ali manj aktivno sode-lovalo približno 50 udeležencev. Medtem ko je naj-mlajši udeleženec večino časa prelenaril v otroškem vozičku, se je z osemdesetimi leti za najbolj borbene-ga izkazal prav najstarejši udeleženec iger. Po koncu uradnega dela tekmovanja je sledilo kosilo s podeli-tvijo pokalov najboljšim ekipam ter priznanj vsem ude-ležencem športnih iger. Prijetno druženje se je nato nadaljevalo ob jezeru, kondicijsko najbolje priprav-ljeni pa so odigrali še atraktivno nogometno tekmo. Slednja je terjala tudi nekaj prask, iz zaupnih virov smo izvedeli, da naslednji dan tudi nekaj razbolelih mišic (strokovno: muskelfiber). Popoldan nam je pope-stril tudi Emil s svojo harmoniko in naključni spreha-jalec, ki je na kopanje v jezeru prinesel svojega dvometrskega pitona in zanj navdušil tako geografski naraščaj kot tudi nekaj odraslih ljubiteljev živali. Po nadvse »pocukrano romantičnem« (kot ga je označil nekdo od prisotnih) sončnem zahodu smo se zahvali-li gostoljubnim gostiteljem in se prijetno utrujeni odpra-vili proti domu. Zdaj pa že nestrpno pričakujemo naslednje športne igre in preizkušnje, saj smo doka-zali, da gredo geografom tudi tovrstna druženja dobro od rok.

JESENSKE E K S K U R Z I J E LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA D R U Š T V A LETA 2 0 0 2

S imon Kuša r

Združeni narodi so leto 2002 razglasili za med-narodno leto gora. Povečana pozornost goram izha-ja iz glavnega dokumenta, ki je bil sprejet na svetovnem vrhu o okolju v Rio de Janeiru. Trinajsto poglavje Agende 21 z naslovom »Upravljanje občut-ljivih ekosistemov: trajnostni razvoj gora« uvršča gore med ključne teme v svetovni razpravi o okolju in raz-voju. Glavni cilji mednarodnega leta gora so obliko-vanje zavesti in posredovanje znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju, spodbuja-nje in ohranjanje kulturne dediščine ter ohranitev in trajnostni razvoj virov za kakovostno življenje ljudi danes in v prihodnje.

Geografi preučujemo pokrajino v vsej njeni celost-nosti in posamezne dejavnike, ki vplivajo na njeno preoblikovanje. Prireditvam ob mednarodnem letu gora se je zato pridružilo tudi Ljubljansko geografsko druš-tvo. Rdeča nit jesenskih ekskurzij so bile slovenske gore: njihove fizičnogeografske značilnosti in prilagoditev človeka na življenje v zahtevnejšem bivalnem okolju.

T e m a t s k a pot » K o n i c a « , 7 . septem-ber 2 0 0 2 . Irena Mrak, asistentka na Oddelku za geo-grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je pripravila ekskurzijo v Tržiško pogorje. Cilja ekskur-zije sta bila seznanitev s projektom tematskih poti v obči-ni Tržič in evalvacija tematske poti »Konšca«z vidika šolskih skupin.

Prve vremenske napovedi niso bile najugodnejše. Na dan ekskurzije je bilo zjutraj videti le oblake. S prib-liževanjem Tržiču je postajalo vreme čedalje lepše. Tem-perature se niso močno dvignile, toda sonce nas je spremljalo na celotni poti od Tržiča do Koče pod Stor-žičem. Namen priprave tematske poti, za katerega je del sredstev prispevala Evropska unija v okviru pred-pristopnega sklada Phare, je bil oživiti številne potencia-le, ki jih za razvoj turizma in rekreacije ponuja redko poseljeni vzhodni del občine Tržič. V okviru poti so pred-stavljene posamezne točke, ki prikazujejo prilagoditev ljudi na gorske razmere in način gospodarjenja. Table ob poti so prilagojene odraslim in otrokom. Slednjim v sli-kovni obliki prikazujejo življenje v gorah ter številne domače in divje živali, ki jih na poti lahko srečajo.

Prva točka je pri hribovski kmetiji »Pr' Tič«. Kme-tija v hlevu nima veliko živali. Večino dohodka jim pri-naša gozd. V zadnjem času se je kmetija preusmerila na turistično področje. Ponujajo domače specialitete in prenočitvene zmogljivosti. Redni gostje so predvsem Italijani, Nemci in Nizozemci.

Pot prečka še aktivno planino, kjer se pasejo kra-ve. Pri pastirici je bilo mogoče kupiti sveže mlečne dobrote.

Četica geografov je bila velikokrat nagrajena s pre-čudovitimi razgledi na Košuto, Storžič in Blejski kot. Ob poti se je ponujalo bogastvo hrane. Navdušeni gobarji niso pobrali vseh jurčkov ob poti, a se je celot-na geografska odprava v koči pod Storžičem do site-ga najedla sveže pripravljenih gob.

T r i g l a v s k i l e d e n i k , 1 4 . - 1 5 . septem-ber 2 0 0 2 . Cilji dvodnevne ekskurzije, na kateri je bil strokovni vodja dr. Matej Gabrovec, višji znanstve-ni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Meli-ka ZRC SAZU, so bili spoznavanje gibanja Triglavskega ledenika v zadnjih 400 letih, spoznati metode opa-zovanja in merjenja ledenika, opazovati ledeniške relief-ne oblike ter ugotoviti vpliv podnebnih sprememb na krčenje ledenikov v Alpah.

Ekskurzija se verjetno uvršča med najbolj razbur-ljive ekskurzije v zgodovini Ljubljanskega geografske-ga društva. V Mojstrani se je udeležencem ekskurzije pridružil gorski vodnik Dušan Polajnar, ki je skrbel za varno in pravo pot. Njegovo pomoč smo uporabili že ob koncu ledeniško preoblikovane doline Kot, saj je avtobus obtičal v gramozu. S skupnimi močmi, lopa-to in lesom se je avtobus po približno eni uri vračal nazaj proti Ljubljani. Na poti proti Domu Valentina Sta-niča je naš gorski vodnik dobil informacijo, da se je na poti zgodila manjša gorska nesreča. Planinka, ki

2 7

GEOGRAFSKI OBZORNIK

Slika I: Udeleženci ekspedicije na Triglavski ledenik (foto: Helena Škrleb).

se ¡e spuščala v dolino, si je poškodovala nogo. Od Debelega kamna smo lahko opazovali helikoptersko reševanje ponesrečenke.

Uvod v spoznavanje Triglavskega ledenika je bil vzpon na Begunjski vrh, od koder je lep panoramski raz-gled na poledenelo območje. Na Kredarici smo se pri-družili velikemu številu planincev, ki so izkoristili enega zadnjih primernih koncev tedna za izlet v visokogorje.

Drugi dan ekskurzije se je začel zelo zgodaj. Kdor je želel, se je lahko odpravil na vrh Triglava. Studij-ski del programa se je začel v oblačnem vremenu, kon-čal v snežnem metežu. Sivkasto površje ledenika je bilo ob našem odhodu lepe bele barve. Dr. Matej Gabro-vec nas je popeljal po nekdanjih obronkih ledenika. Opazovali smo zakraselo površje, videli Triglavsko brezno ter se sprehodili po večnem ledu, ki žal ni več-ni. V zadnjih 50 letih se je ledenik močno zmanjšal. Njegov obseg so raziskovalci merili različno. Pri delu so uporabljali merilne točke, ga slikali s širokokotnim fotoaparatom, slikali iz zraka, geodetsko premerili ali vpisovali obseg ledenika v posameznih letih na skal-no podlago. Pred kratkim je bil ledenik premerjen z radarjem, kar je omogočilo izračun debeline in volum-na ledenika ter ugotoviti obliko skalne podlage. V zadnjem letu dni se Triglavski ledenik zaradi rekord-no debele snežne odeje ni zmanjšal.

Vračanje preko Vodnikovega doma na Rudno polje je potekalo v sončnem vremenu in brez posebnosti. Mogoče bi bilo potrebno izpostaviti le božanje ovac nad Uskovnico.

Snežnik, 12. oktober 2 0 0 2 . Ljubljansko geo-grafsko društvo aktivno sodejuje z Društvom mladih geo-grafov Slovenije (DMGS). Študentje, člani DMGS, so pod mentorstvom Irene Mrak, asistentke na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pripravili ekskurzijo v Snežniško pogorje. Cilj ekskur-zije je bil seznaniti se z ostanki poledenitve na Snežni-ku v obliki geomorfoloških in botaničnih elementov ter s programom ustanavljanja Regijskega parka Snežnik.

Dan se je, kot je že v navadi, začel z oblačnim in deževnim vremenom. Toda od Postojne dalje o dež-ju ni bilo več sledu. Razgleda s Snežnika sicer nismo bili deležni, a morje smo le videli. Terezija Cernigoj, Barbara Požar in Mitja Prelovšek so na posameznih točkah predstavili najpomembnejše geomorfološke in fitogeografske značilnosti Snežnika in njegove bližnje okolice. Od vznožja dalje smo lahko sledili različnim rastlinskim združbam, ki se spreminjajo od toploljub-nih gozdov gabrovca in Ojstrice ter primorskega goz-da bukve in Ojstrice preko dinarskih bukovih gozdov z jelko do ruševja pod vrhom Snežnika. Na Svišča-kih smo si ogledali morenske nasipe, ki so bili izobli-kovani zaradi drsenja ledu iz okolice Snežnika. Kraške reliefne oblike se odražajo tudi v vegetaciji. V velikih reliefnih vdolbinah se pojavi inverzna rast-linska odeja. Na dnu velikih drag raste le ruševje. V koči na Snežniku smo opravili pogovor o težavah pri ustanavljanju regijskega parka.

Skupne lastnosti vseh treh jesenskih ekskurzij Ljub-ljanskega geografskega društva so lepo vreme, čeprav

2 8

GEOGRAFSKI O B Z O R N I K

to sprva ni kazalo, prijetna družba, visok strokovni nivo, b o g a t o g rad i vo , ki je b i lo razde l jeno udeležencem ekskurzi je in vel iko razbur l j iv ih pripetl jajev. Posebnost tokra tnega ciklusa je bi lo sode lovan je s študenti geo-graf i je , č lani Društva mlad ih g e o g r a f o v Sloveni je. V D M G S pr ip rav l ja jo eksurzi je z a svoje člane. Tokrat je bi lo prvič, d a smo jim pri Ljubljanskem geografskem društvu prepusti l i s t rokovno voden je ene izmed naših ekskurzi j . S svojimi o rgan izac i j sk imi in predvsem stro-kovnimi sposobnostmi so navduši l i vse udeležence ekskurzije na Snežnik. Jesenski niz ekskurzij je bil objav-ljen v ka ta logu stalnega s t rokovnega spopo ln jevan ja učitel jev in je pr inašal 2 točki tistim, ki so se akt ivno udeleži l i vseh ekskurzij in napisal i seminarsko na logo.

D I P L O M A N T I O D D E L K A Z A G E O G R A F I J O F I L O Z O F S K E F A K U L T E T E U N I V E R Z E

V L J U B L J A N I V L E T U 2 0 0 2 J a n j a T u r k

V letu 2 0 0 2 je na O d d e l k u z a geog ra f i j o Filozof-ske fakultete Univerze v Ljubl jani d ip lomi ra lo 1 0 5 štu-dentov, o d tega 3 0 na samostojni nepedagošk i smeri in 7 5 na dvopredmetn i pedagošk i smeri (58 geogra -f i ja p o d A in 17 g e o g r a f i j a p o d B). D ip lomi ra lo je 7 5 študentk in 3 0 študentov. D ip lomant i p r i ha ja jo iz skoraj vseh slovenskih pokraj in, občutno se je zmanjša-lo število d ip lomantov iz Podravja, d ip lomantov iz Ljub-l jane pa je 2 1 . Skoraj p o d v o j e n o število d ip lomantov v tem letu pripisujemo dvema vzrokoma: spremembam študi jskega p r o g r a m a ter poteku roka z a d o k o n č a n j e študi ja vel ikemu številu starejših absolventov.

Tudi letos so študenti geogra f i j e med dobi tn ik i Pre-šernove nagrade Filozofske fakultete. Dobitniki Prešer-nove n a g r a d e Filozofske fakultete z a leto 2 0 0 2 so:

Boštjan Kerbler za diplomsko delo Geografske zna-čilnosti hribovskih kmetijskih gospodarstev v občini Rib-nica na Pohorju, Ma te j O g r i n z a d ip lomsko delo Vpl iv rel iefa na oblikovanje^ nekater ih mikrokl imatskih t ipov v Sloveniji in Andre ja Šimenc z a diplomsko delo Izselje-vanje Slovencev v Brazil i jo in nj ihova integracija na pri-meru slovenske skupnosti v zvezn i d ržav i Sao Paulo.

V nada l jevan ju so naveden i d ip lomant i geogra -f i je v letu 2 0 0 2 . ARNUS, M a r k o : Kolesarjenje kot dejavnik trajnostnega raz-voja urbane pokrajine. Dolenjske Toplice, 2002. Mentor Met-ka Špes. Diplomiral: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . B A B N I K , A l e n k a : Razvojne možnosti Velike planine v okvi-ru predvidenega Karavanško-Kamniško-Savinjskega regijske-ga parka. Godič, 2002. Mentor Andrej Cerne. Diplomirala: 2 6 . 9 . 2 0 0 2 . B A R A G A , I rena: Vodnoekološka problematika odpadnih voda planinskih postojank občine Kranjska Gora (v TNP]. Ljub-ljana,_2002. Mentor Plut Dušan. Diplomirala: 26 .9 . 2002. BITEZNIK, B l a n k a : Vpliv anhovske industrije na družbeno-gospodarski in prostorski razvoj njenega ožjega zaledja.

Deskle, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 . BOBEN, M a r c e l a : Somestje Radovljica-Lesce. Ljubljana, 2002. Mentor Mirko Pak. Diplomirala: 22. 11. 2002. BOFULIN, M a r t i n a : Učinki vstopa Slovenije v Evropsko uni-jo na prostorsko mobilnost prebivalcev Jesenic. Rogaška Sla-tina, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomirala: 1 8. 9. 2002. B O G U N O V I C , B r a n k o : Fizičnogeografska analiza zaliva Spey in primerjava s Koprskim zalivom. Ljubljana, 2002. Men-torja Karel Natek, John S. Smith. Diplomiral: 26 .9 . 2002. BRANKOVIC, Uroš: Nadnacionalne makroregionalne zve-ze na mejah EU kot instrument razvoja evropske integracije: primer regije Baltsko morje. Kranj, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 13 .6 .2002 .

B R O D N I K , N i n a : Okoljevarstveni vidiki regionalnega raz-voja občine Škofljica. Ljubljana, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomirala: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . CEDILNIK, K a t j a : Problematika ilegalnih migracij v Slove-niji v obdobju 1991-2001. Domžale, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomirala: 1 8 . 9 . 2 0 0 2 . CEGLAR, A l e k s a n d r a : Cestni promet kot dejavnik obreme-njevanja okolja občine Litija. Šmartno pri Litiji, 2002. Men-tor Dušan Plut. Diplomirala: 13.6. 2002. CEBULJ, A n d r e j a : Kulturna dediščina kot turistični ootencial občine Škofja Loka. Škofja Loka, 2002. Mentor Anion Oosai. Diplomirala: 18 .9 .2002 . CELIK, M i h a : Politično-geografska problematika evropskih obmejnih mest. Bled, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 .

ČEMAŽAR, M i k a : Vilske četrti v Ljubljani. Ljubljana, 2002. Mentor Mirko Pak. Diplomirala: 14.6. 2002. CERNE, Suzana : Regionalna geografija Biljenskih gričev. Bilje, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 26. 9. 2002. DIMEC, S imona: Strokovne podlage sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana občine Šentjur pri Celju za področje usmerjanja poselitve. Ljub-ljana, 2002. Mentor Andrej Cerne. Diplomirala: 14 .6 .2002. FERDIN, Saša: Vrednotenje lokacijskih dejavnikov na pri-meru industrijske cone Trata. Škofja Loka, 2002. Mentor Andrej Černe. Diplomirala: 22 .11 . 2002. FREUH, Ž iga: Podeželski turizem na Krasu: primerjava osmič in turističnih kmetij na slovenski in italijanski strani meje. Ljub-ljana, 2002. Mentor Anton Gosar. Diplomiral: 18.9 . 2002. GABRIC, Spela: Možnosti razvoja turizma v občini Dom-žale s posebnim ozirom na kolesarjenje. Domžale, 2002. Men-tor Anton Gosar. Diplomirala: 13. 6. 2002.

2 9

GEOGRAFSKI OBZORNIK

GAŠPERIČ, P r imož : Širitev Ljubljane na barje: med leto-ma 1950 in 2002. Ljubljana, 2002. Mentor Marijan M. Kle-menčič. Diplomiral: 2 6 . 9 . 2 0 0 2 . G O J O , R o m e o : Lokalna klimatogeografija Kranjskega polja z alpskim obrobjem. Preddvor, 2002. Mentor Darko Ogrin. Diplomiral: 22. 11. 2002. GREGORC, A n d r e j : Geografsko turistični vidiki mobilne tele-fonije. Ljubljana, 2002. Mentor Anton Gosar. Diplomiral: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . GRIL, Spe la : Okoljevarstveni vidiki razvoja kmetijstva v Šaleški dolini. Velenje, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomi-rala: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . GROSAR, N a t a š a : Geografija Krajevne skupnosti Solkan. Nova Gorica, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplo-mirala: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 . GRUM, Peter: Primerjalna analiza urbanističnih zasnov obči-ne Komenda. Ljubljana, 2002. Mentor Andrej Černe. Diplo-miral: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 . H U D O K L I N , M i r a n : Geografska preobrazba obmestja Novega mesta. Novo mesto, 2002. Mentor Marijan M. Kle-menčič. Diplomiral: 26. 9. 2002. JAGER, N a t a š a : Rekreacijska vloga naravovarstvenih območij v okolici Ljubljane. Ljubljana, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomirala: 1 . 3 . 2 0 0 2 . JARC, Rok: Rapalska meja: primer reliktne meje in njeni vpli-vi na družbeno prostorsko strukturo Zahodne Slovenije. Ljub-ljana, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 18. 9. 2002. JERAS, Lea: Koncept poselitve občine Šenčur. Kranj, 2002. Mentor Andrej Čeme. Diplomirala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 . JERBIČ, V e s n a : Okoljevarstvena problematika regionalne-ga razvoja v občini Kočevje. Kočevje, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomirala: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 .

KAPUS, S i m o n a : Zasnova turističnega razvoja občine Radovljica. Radovljica, 2002. Mentor Anton Gosar. Diplomi-rala: 22. 11 .2002. KASTELIC, D rag i ca : Potencialna območja poselitve na pri-meru Hrušice. Ljubljana, 2002 Mentor Andrej Cerne. Diplo-mirala.: 2 6 . 9 . 2 0 0 2 . KAVČIČ, M e t k a : Sonaravni razvoj Baške grape. Modrej, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomirala: 29. 11. 2002. KERBLER, Boš t jan : Geografske značilnosti hribovskih kme-tijskih gospodarstev v občini Ribnica na Pohorju: aplikativna razvojna tipologija hribovskih kmetijskih gospodarstev: meto-dološki prispevek h geografiji podeželja. Ljubljana, 2002. Men-tor Marijan M. Klemenčič. Diplomiral: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 . KOBE, Jur i j : Globalizacija revščine. Ljubljana, 2002. Men-torja Milan Bufon, Jože Vogrinc. Diplomiral: Milan Bufon. KOKALJ, N i k a : Regionalni tirni promet in poselitev v Ljub-ljanski urbani regiji. Dolsko, 2002. Mentor Andrej Cerne. Diplo-mirala; 14.6. 2002.

K O N Č A N , D a m j a n : Potniški promet na gorenjski železni-ci. Šutna, 2001. Mentor Andrej Cerne. Diplomiral: 1 .3 .2002. KOSEC, Boš t jan : Naravni viri občine Trbovlje. Trbovlje, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomiral: 13.6. 2002. KRIZ, A n d r e j a : Geopolitični vidiki razvojnih perspektiv Luke Koper. Ljubljana, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomirala: 1 8 . 9 . 2 0 0 2 . KRSNIK, Petra: Regionalizacija Zgornjega Posočja z vidika naravnih nesreč. ŠmarjeSap, 2002. Mentorja Dušan Plut, Milan Orožen Adamič. Diplomirala: 1. 3. 2002. K U M E U , Spela: Uporaba GIS pri detajlnem geomorfološ-kem kartiranju: na primeru Spodnje Savinjske doline. Kranj, 2002. Mentor Karel Natek. Diplomirala: 19.4. 2002.

K U N A V A R , An ica : Vplivi bodoče AC na poselitev in pro-metno dostopnost v občini Lukovica. Ljubljana, 2002. Men-tor Andrej Cerne. Diplomirala: 14.6. 2002. L A N G O , A n k a : Geografija Rakitne. Ljubljana, 2002. Men-tor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 . LAVRISA, M a t e j a : Geografija občine Dol pri Ljubljani. Ljub-ljana, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 .

LESKOVSEK, A n d r e j a : Poplavno območje kot omejitveni dejavnik za prostorski razvoj Laškega. Laško, 2002. Mentor Andrej Cerne. Diplomirala: 1 4 . 6 . 2 0 0 2 . LIKAR KOSELJ, Na ta l i j a : Pokrajinske značilnosti HE Moste z vidika energetike in varstva okolja. Domžale, 2002. Men-torDušan Plut. Diplomirala: 26. 9. 2002. LOŽAR, N a t a š a : Okoljska etika v obdobju globalizacije: na primeru ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji. Kam-nik, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomirala: 13.6 . 2002. M A G A J N E , A n d r e j : Razvojne možnosti in problemi hribov-skega sveta no primeru Masor. Ljubljana, 2002. Mentor Andrej Černe. Diplomiral: 2 6 . 9 . 2 0 0 2 .

MALI , Petra: Oskrba na Gorenjskem. Ljubljana, 2002. Men-tor Mirko Pak. Diplomirala: 2 6 . 9 . 2002. M A L O V R H , Tan ja : Vloga kulturne dediščine v prostorskem planiranju na primeru občine Preddvor. Predoslje, 2002. Men-tor Andrej Černe. Diplomirala: 2 6 . 9 . 2 0 0 2 . M A T O H , M i t j a : Vpliv političnogeografskih sprememb na slo-venski turizem po osamosvojitvi. Kamnik, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 1 8 . 9 . 2 0 0 2 . M A Z I , Jan: Nastanek kraških polj: primerjava teorij. Ljub-ljana, 2002. Mentor Andrej Kranjc. Diplomiral: 29. 11.2002. MERELA, Jožica: Pokrajinski učinki obremenjevanja okolja v zaledju Malnov. Ljubljana, 2002. Mentor Metka Špes. Diplo-mirala: 1 8 . 9 . 2 0 0 2 .

MIKEC, S i m o n a : Eksperiment kot učna metoda pri pouku geografije. Ljubljana, 2002. Mentor Jurij Kunaver. Diplomi-rala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 . MUGERLI, Boš t j an : Geološka in geomorfološka tipizacija mokrišč na slovenskem krasu. Jesenice, 2002. Mentor Karel Natek. Diplomiral: 26. 9 . 2 0 0 2 . M U H I Č , B a r b a r a : Razvoj konjeniškega turizma v Slove-niji. Ljubljana, 2002. Mentor Anton Gosar. Diplomirala: 18 .9 .2002 . NASTRAN, K a r m e n : Strokovna gradiva za opredeljeva-nje industrijskih območij na primeru občine Železniki. Želez-niki, 2002. Mentor Andrej Cerne. Diplomirala: 19.4 . 2002. NOVOSEL, J a n j a . Vloga podjetja Krka Zdravilišča na preobrazbo kulturne pokrajine na Dolenjskem. Novo mesto, 2002. Mentor Anton Gosar. Diplomirala: 22. 11. 2002. O G R I N , M a t e j : Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mikroklimatskih tipov v Sloveniji. Šmartno, 2002. Mentor Dar-ko Ogrin. Diplomiral: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 .

O N U K , N a t a š a : Načrtovanje kolesarskihpoti v občini Dra-vograd. Dravograd, 2002. Mentor Andrej Černe. Diplomira-l a : ^ . 9. 2002. OSEP, Mojca: Funkcijsko vrednotenje gravitacijskega območ-ja Velenja. Topolšica, 2002. Mentor Andrej Černe. Diplomi-rala: 26 .9 . 2002. PALČIČ, M e t o d : Pokrajinski vidiki sanacije odlagališč odpadkov na Veliki planini. Kamnik, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomiral: 26. 9. 2002. PANDEL, Ka t j a : Nekatere značilnosti preživljanja prostega časa študentov geografije v Sloveniji. Prevalje, 20 tor Anton Gosar. Diplomirala: 13.6. 2002.

3 0

GEOGRAFSKI OBZORNIK

PEČIN, T a t j a n a : Regionalno razvojna problematika vzhod-nega obrobja Ljubljane. Ljubljana, 2002. Mentor Mirko Pak. Diplomirala: 14 .6 .2002 . PEČNIK, M a r t i n a : Možnosti nastanka zemeljskih plazov na osnovi geomorfoloških značilnosti površja v Zgornji Savinjski dolini. Lepa Njiva, 2002. Mentorja Karel Natek, Mihael Ribi-čič. Diplomirala: 1 . 3 . 2 0 0 2 . PERIGOJ, Mo jca : Turistično vrednotenje Ankarana s pomoč-jo geografskih informacijskih sistemov. Ljubljana, 2001. Men-tor Anton Gosar. Diplomirala: 1 .3. 2002. PERTOCI, K r i s t j an : Vplivi političnogeografskih transfor-macij na družbeni in prostorski razvoj v Prekmurju. Tropov-ci, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 18. 9. 2002. PETEK, Po lonca: Gozdne združbe v mezoregiji Boč in Macelj. Ljubljana, 2002. Mentor Franc Lovrenčak. Diplomi-rala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 .

PETERLE G R A H O N J A , Ver ica : Razvojni cikli pokrajine ob srednjem toku reke Dragonje: naselja Krkavče, Puče in Košta-bona. Koper, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomi-rala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 . PEZDIR, Tat jana: Migracijski tokovi v Sloveniji po drugi sve-tovni vojni in njihove transformacije ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ljubljana, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplo-mirala: 1 8 . 9 . 2 0 0 2 . PIRIH, D a r j a : Regionalni razvojni program Goriške regije: analiza in ključni prostorski problemi. Šentviška Gora, 2002. Mentor Andrej Cerne. Diplomirala: 26. 9. 2002. PLESEC, Tomaž : Proces prekomejne integracije ob sloven-sko-avstrijski meji na območju Štajerske. Ljubljana, 2002. Men-tor Milan Bufon. Diplomiral: 1. 3. 2002. PLOHL, Tanja : Razvojni dejavniki Logatca. - Blatna Brezo-vica, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 26. 9. 2002.

PODRZAJ, U r š k a : Geografske značilnosti in vrednotenje prostočasnih dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani. Ljub-ljana, 2002. Mentor Anton Gosar. Diplomirala: 13.6. 2002. RAJH, Anja : Gospodarjenje z odpadki v občini Prebold. Ljub-ljana, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomirala: 18. 9. 2002. ROGELJ, Boš t jan : Geopolitika v Združenih državah Ame-rike po koncu hladne vojne: s poudarkom na območju bivše Jugoslavije. Voglje, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 19 .4 .2002 .

SAJOVIC, M a j a : Strokovne podlage za regijski park Kara-vanke: na območju občine Jesenice. Kranj, 2002. Mentor Met-ka Špes. Diplomirala: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . SMUKAVEC, Tončka: Razvojni dejavniki Zgornje Bohinjske doline. Ljubljana, 2002. Mentor Mari jan M. Klemenčič. Diplomirala: 14 .6 .2002 . SPREMO, M i l e n a : Geografske značilnosti Kamniškobistriš-ke ravnine. Domžale, 2002. Mentor Franc Lovrenčak. Diplo-mirala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 . STOPAR, M a t j a ž : Vrednotenje primernosti pokrajine v obči-ni Prevalje za izbrane vrste rekreacije. Prevalje, 2001. Men-tor Anton Gosar. Diplomiral: 1 . 3 . 2 0 0 2 . STRAŠEK, N a t a š a : Geografija krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Varpolje, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 1. 3. 2002. STRLE, B r a n k a : Geografija termalnega pasu me Preddvo-rom in Golnikom. Ljubljana, 2002. Mentor Marijan M. Kle-menčič. Diplomirala: 1 . 3 . 2 0 0 2 . STRUZNIK, S t a n i s l a v a : Dejavniki zračnega prometa v Sloveniji - Brnik. Visoko, 2002. Mentorja Andrej Černe, Darko Ogrin. Diplomirala: 1 . 3 . 2 0 0 2 .

ŠIFER - JANIČ, A n d r e j a : Dezertifikacija v Sahelu in na območju Aralskega jezera: poučevanje izbranih geografskih procesov s pomočjo metode portfolio. Ljubljana, 2002. Men-tor Tatjana Resnik Planine. Diplomirala: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . ŠIMENC, A n d r e j a : Izseljevanje Slovencev v Brazilijo in nji-hova integracija na primeru slovenske skupnosti v zvezni drža-vi Sao Paulo. Vodice, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomirala: ¡ 3 . 6 . 2 0 0 2 .

ŠIŠKO, M a t e j : Pokrajinski vidik ravnanja s komunalnimi odpadki na vodovarstvenih območjih občine Krško. Raka, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomiral: 2 6 . 9 . 2002. ŠKODA, Mojca : Okoljevarstveni vidiki urbanizacije Grosup-Ija. Račna, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomirala: 13.6.2002. ŠKVOR, S imon: Beneška Slovenija: demografske strukture in procesi. Breginj, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplo-miral: 1 . 3 . 2 0 0 2 .

ŠOLC, U r š k a : Okoljevarstveni vidiki vodne oskrbe na Dobroveljski planoti in njenem obrobju. Ljubljana, 2002. Men-tor Dušan Plut. Diplomirala: 22. 11. 2002. ŠTOJS, M a j a : Učinki hidroenergetskih objektov in industri-je v občini Sevnica. Ljubljana, 2002. Mentor Metka Špes. Diplo-mirala: 1 8 . 9 . 2 0 0 2 .

ŠUŠTERŠIC, S i m o n a : Geografske značilnosti in razvoj porečja Cerkniščice. Ljubljana, 2002. Mentorja Karel Natek, France Šušteršič. Diplomirala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 . ŠVARA, Er ika: Vpliv E.A. Martela na razvoj krasoslovja s poudarkom na slovenskem krasoslovju. Postojna, 2002. Men-tor Andrej Kranjc. Diplomirala: 2 9 . 1 1 . 2002. TUL, Doris: Geografija Krajevne skupnosti Šmarje. Ljubljana, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 14.6.2002. UDOVIC, M a j a : Regijski park Snežnik in planiranje na lokal-ni ravni: naprimeru občine Loški Potok. Jevnica, 2002. Men-tor Andrej Cerne. Diplomirala: 14.6. 2002. ULCEJ, N a d j a : Odnos prebivalcev Škofje Loke do kakovo-sti bivalnega okolja. Ljubljana, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomirala: 13 .6 .2002 .

VERŠIC, Aleš: Geografija volitev v Sloveniji s poudarkom na državnozborskih volitvah v obdobju 1992-2000. Ljublja-na, 2002. Mentor Milan Bufon. Diplomiral: 18. 9. 2002. V I D M A R , Tina: Pokrajinski učinki onesnaževanja okolja v Anhovem. Solkan, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomira-la: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . VOLCINI , K a t a r i n a : Okoljevarstveni vidiki širjenja nakupo-valnih središč v Sloveniji. Ljubljana, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomirala: 22. 11.2002. V O V K , B a r b a r a : Vpliv centralne čistilne naprave Domža-le Kamnik na kakovost Kamniške Bistrice. Ljubljana, 2002. Men-tor Dušan Plut. Diplomirala: 1 9 . 4 . 2 0 0 2 . VRHOVEC, Jure: Speleogeneza jame Srnica in bližnjih jam na vznožju Kaninskega pogorja. Ljubljana, 2002. Mentor Jurij Kunaver. Diplomiral: 1. 3. 2002. ZDEŠAR, M a j a : Okoljevarstvena problematika občin Vrh-nika in Borovnica. Ljubljana, 2002. Mentor Dušan Plut. Diplomirala: 1 3 . 6 . 2 0 0 2 . ZIHERL, Polona: Strokovne podlage za Šmarnogorski krajin-ski park. Vodice, 2002. Andrej Černe. Diplomirala: 26.9.2002. ZOREČ, Dejan: Pokrajinski učinki gospodarjenja z odpad-nimi vodami na območju Ptuja in Lenarta. Ptuj, 2002. Mentor Metka Špes. Diplomiral: 18. 9. 2002. Z U P A N , Mojca : Geografija Krajevne skupnosti Vače. Litija, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 26.9.2002. ZUPAN, Mojca: Možnosti za razvoj turizma v KS Duplje. Kropa, 2002. Mentor Marijan M. Klemenčič. Diplomirala: 14.6.2002.

3 1