Slovenska praiereja

2

Izdala in zaloila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Celovka 135, Ljubljana

Pripravili Danilo Potokar, Lucija Pinteri, Barbara Kotnik, Sao Sever, Darja Prevalnik in Andrej Kastelic

Oblikovanje Karmen Gomba, Gapro d.o.o., Ljubljana

Naklada 2000 kos

Tisk Birografika Bori d.o.o.

Ljubljana avgust, 2009

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

636.4.082(497.4)

SLOVENSKA praiereja / [pripravili Danilo Potokar ... et al.]. Ljubljana : Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 2009

ISBN 978-961-91920-7-81. Potokar, Danilo247133696

3

Slovenski rejski program

Priznana rejska organizacija v praiereji Kme-tijsko gozdarska zbornica Slovenije zdruuje praie-rejce v Sloveniji z namenom vzrediti kakovostne ple-menske ivali in jih kakovostno uporabiti ne glede na velikost ali lastnitvo reje. Rejski program SloHibrid vzdruje osnovne populacije potrebnih istih pasem za maternalne in terminalne pasme. Rejski in selekcij-ski cilji temeljijo na izhodiu, da v Sloveniji priredi-mo im veje tevilo kakovostnih pitancev, primernih za prodajo sveega mesa in za predelavo v kakovostne mesne izdelke.

V rejskem programu so opredeljeni rejski cilji, selekcijski program s selekcijskimi shemami, informa-cijski sistem, pravila oznaevanja plemenskih ivali in podmladka, metode spremljanja proizvodnih lastno-sti, zootehnika dokumentacija, priporoena tehnolo-gija reje praiev kakor tudi nadaljnji razvoj rejskega in selekcijskega dela ter pravice in dolnosti posame-znega akterja rejske organizacije.

4

Cilji slovenske praiereje:tev. ivorojenih pujskov/gnezdo 12,0

tev. odstavljenih pujskov/gnezdo 11,5

tev. prasitev na svinjo na leto 2,3

tevilo gnezd na svinjo 5,8

Konverzija krme (kg/kg prirasta) 3,00

Dnevni prirast 800 g/dan

Izgube v pitanju do 2 %

Odstotek mesa 60 %

Debelina hrbtne slanine pod 16 mm

Selekcijski cilji:Z izvajanjem rejskega programa elimo izboljati go-spodarsko pomembne lastnosti, kot so:

rast, plodnost, vitalnost in preivitvena sposobnost, dolgoivost in ivljenjska prireja, zunanjost, odpornost na stres, konverzija in sposobnost zauivanja krme, mesnatost klavnih polovic, kakovost mesa.

Metode izboljanja populacij: preizkus proizvodnih lastnosti in selekcija, nartna krianja in outbriding, vnos genetskega materiala iz tujih populacij

in oplemenjevanje, molekularno genetske metode.

5

PASME, KI SO VKLJUENE V SLOVENSKI REJSKI PROGRAM

Maternalni genotipi

Maternalni genotipi so namenjeni doseganju dobre plodnosti, dolgoivosti in velike ivljenjske pri-reje vitalnih pujskov z odlino preivitveno sposob-nostjo.

Slovenska landrace (linija 11)Pasma slovenska landrace (linija 11) je podobna

pasmi vedski landrace, saj je slednja imela pri nastan-ku prve pomembno vlogo. Pasma slovenska landrace je moderna mesnata pasma praiev bele barve. ivali so srednje velike, imajo visea uesa, glavo z ravno nosno linijo, telo pa je dolgo in nekoliko zailjeno (trapezaste oblike). Noge so tanke in visoke. Pasma je sorazmerno zahtevna glede pogojev vhlevitve in prehrane ter prilagojena tehnologijam reje v Sloveniji.

6

Je dobro plodna pasma, v gnezdu je po navadi prek 10 ivorojenih pujskov. Svinje odlikuje izrazito razvit materinski ut, zato so izgube pujskov majhne. Rast in mesnatost sta srednje dobri. Dnevni prirast mla-dic do odbire je priblino 550 g/dan, debelina hrbtne slanine pa nad 11 mm. Pri mladicah je zaelena poa-sneja rast, zato je dnevni prirast manji kot pri mo-kih ivalih. Pasma se uporablja kot maternalna linija, kar pomeni, da je namenjena prireji enskih ivali. Praviloma se uporabljajo svinje kot matere hibrida 12, redkeje merjasci kot oetje hibrida 21. V Sloveniji je uvrena na listo tradicionalnih pasem praiev.

7

Slovenska velika bela (linija 22)Pasma slovenski veliki beli prai je vejega

okvirja in bele barve. Za praie so znailna pokonna uesa in znailno ukrivljena nosna linija. Telo je dolgo in pravokotno oblikovano, noge so dolge. Pasma je precej zahtevna glede pogojev vhlevitve in prehrane ter prilagojena tehnologijam reje v Sloveniji. V selek-cijskih shemah uporabljamo predvsem merjasce, ki so oetje hibrida 12, v manji meri tudi svinje, ki so matere hibrida 21. Pasma slovenski veliki beli prai je poznana po dobri plodnosti. V gnezdu je v primer-javi s slovensko landrace linija 11 pol ivorojenega pujska manj, pujski pa so tudi nekoliko laji in bolj obutljivi, zato so izgube do odstavitve nekoliko ve-je. Rast je dobra in zelo primerljiva s pasmo sloven-ska landrace linija 11. Klavne polovice so mesnate. V Sloveniji je uvrena na listo tradicionalnih pasem praiev.

8

Hibrid 12 in hibrid 21Hibrid 12 je produkt krianja med svinjo pa-

sme slovenska landrace (linija 11) in merjasci pasme slovenska velika bela (linija 22). Odlikujejo ga odlina plodnost, dolgoivost in ivljenjska prireja. ivali do-segajo solidno rast, a nekoliko slabo mesnatost. Po-tomci so vitalni in imajo dobro preivitveno sposob-nost. Svinje so namenjene vzreji pujskov za pitanje.

Hibrid 21 je produkt krianja med svinjami pasme slovenska velika bela (linija 22) in merjasci pasme slovenska landrace (linija 11). Svinje imajo po-dobne lastnosti kot svinje hibrida 12. Zaradi nekoliko slabe plodnosti so manj razirjene.

9

Terminalni genotipi

Terminalni genotipi merjascev so namenjeni doseganju dobre rasti in konverzije ter odline mesna-tosti in kakovosti mesa pri potomcih.

Slovenska landrace (linija 55)Slovenska landrace linija 55 je bele barve in

ima precej mono glavo z viseimi uesi. Trup je dolg, vendar kraji kot pri pasmi slovenska landrace lini-ja 11 in irok s poudarjenimi plekami in unkami. Pasma slovenska landrace linija 55 je v primerjavi z drugimi sodobnimi pasmami praiev tipa landrace manj plodna, a v gnezdu pogosto najdemo 10 ivo-rojenih pujskov. Za pasmo je znailna izredno dobra rast. Dnevni prirast pri mladicah v preizkusu presega 550 g/dan, pri merjascih pa 850 g/dan, kar je naj-ve v primerjavi z drugimi pasmami. Debelina hrbtne slanine se giblje okoli 11 mm. Pasma ima tudi vejo zmogljivost rasti, tako da potomce lahko pitamo na vejo maso, pri emer je mesnatost nekoliko manja.

10

Za doseganje dobre mesnatosti je treba potomce te pasme krmiti restriktivno. Pri nas pasmo slovenska landrace linija 55 vzrejamo kot terminalno pasmo, ki jo uporabljamo v tropasemskem (12 x 55) in tiri-pasemskem krianju (12 x 54). V Sloveniji je uvrena na listo tradicionalnih pasem praiev.

Pietrain (44)Je belgijska pasma praiev, ki je nastala ob

koncu prve svetovne vojne. Natanen nastanek pasme ni znan. Je najbolj mesnata pasma praiev na svetu. Ima izrazite unke, pleeta ter irok hrbet. ivali so slabo plodne in tudi rastejo slabo. So bolj obutljive na stres, kar se odraa v slabi kakovosti mesa. Pasma se uporablja kot terminalna, in sicer pri tropasem-skem in tiripasemskem krianju.

11

Hibrid 54Je produkt krianja med svinjami pasme slo-

venska landrace (linija 55) in merjasci pasme pietra-in. ivali odlikuje dobra mesnatost. Namenjene so za osemenjevanje in pripust plemenskih svinj hibrida 12 in 21 pri tiripasemskem krianju. Potomci so izredno odporni, kar se kae v majhnih izgubah v asu pita-nja, so dobro rastni in mesnati.

12

Konni produkti rejskega programa

Produkt rejskega programa so praii pitanci, ki so potomci maternalnih linij hibrida 12 oz. 21 in merjascev terminalnih pasem oz. hibrida 54. Pitance odlikujejo naslednje lastnosti:

dobra rastnost, odpornost na stres, dobra jenost in ugodna konverzija, dobra mesnatost in kakovost mesa.

Pitanci, vzrejeni v skladu z rejskim programom, so primerni tako za prodajo sveega mesa kakor tudi za predelavo v kakovostne mesne izdelke.

13

Krkopoljski praiKrkopoljski prai je edina ohranjena avtoh-

tona pasma praiev v Sloveniji. Nastala je na irem dolenjskem podroju, kjer so v 19. stoletju prevlado-vali dolgi, klapouhi, veji del rni ali pa prekasti pra-ii, nekateri pa tudi kratki s pokonnimi uesi. Sicer prevladujoa pasma je po drugi svetovni vojni zaela izgubljati svoj pomen zaradi poveanega povpraeva-nja po nemastnem svinjskem mesu. Do leta 2002 se je ohranila na tirih kmetijah in se iz njih razirila na prek 35 kmetij po vsej Sloveniji.

Krkopoljski prai je skromen, dobro izkoria voluminozno krmo, odlikuje pa ga rastnost do velikih telesnih mas. Svinje so plodne in imajo dobre mate-rinske lastnosti. Ustrezno krmljene ivali, namenjene za zakol, imajo ugodno razmerje meso/slanina. Pri krmljenju po volji pa imajo velik prirast podkonega maobnega tkiva. Miinina je intenzivneje barve, toplotno obdelano meso je bolj mehko, sono in aro-matino kot meso sodobnih genotipov. Meso je pose-bej primerno za predelavo v suhomesnate izdelke.

14

PONUDNIKI PLEMENSKIH IVALI IN MERJAEVEGA SEMENA

Mladice slovenska landrace (linija 11) in hibrid 12:

Bosina Joe, Dobova, Galunder Matija, Verej, Kuzmi Simon, Rogaevci, Lepina Mihael, Breice, Valenko Joef in Marija, Gorinica, Vauhnik Milena in Andrej, Rae.

Merjasci slovenska landrace (linija 11): Ficko Klaudij, Cankova 63, Cankova.

Merjasci slovenska velika bela (linija 22) in mladice hibrid 21:

Aksentijevi Janko, Laporje.

Mladice hibrid 12: Antolin Avgust, renevci, Berden Alojz, Bogojina, Burgar Toma, Dragatu, ernel Vekoslav, Sv. Jurij ob avnici, Erjavec Ivan, Nova vas 8, Vinja Gora, Fras Martin, Apae, Gojkoek Danijela, Hajdina, JGZ Kozjak, Miklav na Dravskem polju, Juratovec Ivan, Sromlje, Kela Karol, Krievci pri Ljutomeru, Kacijan Franc, Pragersko, Keek Andrej, Kog, Lani Joef, Sv. Jurij ob avnici, Meolic Danilo, Murska Sobota, Munda Marjana, Markovci pri Ptuju, Ozmec Olga in Franc, Podgorci, Preglav Anton, Vuzenica, Sinic Borut, Tiina, Teri Ivanka, marje pri Jelah, Verzel Janko, Sv. Jurij ob avnici.

15

Merjasci slovenska landrace (linija 55) in hibrid 54:

Horvat Janko, Cankova, Pignar Joef in Olga, Gorinica.

Merjasci pietrain (44): Pignar Joef in Olga, Gajevci, Varga Alojz, Tiina.

Rejci plemenskih svinj krkopoljske pasme: Batagelj Primo, Dobravlje, Colari Jake Lea Marija, Kostanjevica, Deman tefan, Radovljica, Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Hoe, Drobni Damjan, Ptujska Gora, Gole Branko, Ponikva, Gumzej Franc, Zgornja Lonica, Heri Martin, Ponikva, Ivanek Franc, Cerklje ob Krki, Jakopi Simon, Grgar, Jeznik Mihael, Vuhred, Klenovek Danijel, Rimske Toplice, Konda Ivan, Stari trg ob Kolpi, Kukanja Dejan, Komen, Lenik Bojan, Loe pri Poljanah, Lipiar Olga, Cerklje ob Krki, Loar Elizabeta, Leskovec pri Krkem, Luzar Anton, entjernej, Mozeti Dragan, Miren, Obran Franc, tore, Pivko Marija, Laporje, Rogelj Alojz, Trebnje, Skok Janez, Gomilsko, korjanc Milan, Prebold, pec Joef, Dobrni, tefani Bla, Vas, Stojan Karmen, Podetrtek, Tavar Andrej, Primskovo, Totter Ciril, Gradac, Turpaj Ivan, Podetrtek, Turinek Janez, Jarenina, Vidmar Luka, Dragatu.

16

Osemenjevalna sredia: KGZS KGZ Murska Sobota, tel.: 02 / 53 91 418, KGZS KGZ Ptuj, tel.: 02 / 74 93 613.

Naroila in dodatne informacije o prodaji plemenskih ivalih:

KGZS KGZ Ptuj, Prevalnik Darja, tel.: 02 / 74 93 625,

KGZS KGZ Murska Sobota, Sever Sao, tel.: 02 / 53 91 418,

KGZS KGZ Novo mesto, Kastelic Andrej, tel.: 07 / 37 30 582,

KGZS KGZ Celje, enko Marjeta, tel.: 03 / 42 54 057,

KGZS KGZ Ljubljana, Hribar Matja, tel.: 031 / 378 803,

KGZS KGZ Nova Gorica, Kancler Klavdija, tel: 05 / 33 51 200.

Izvajalci javne slube strokovnih nalog v praiereji:

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovka 135, 1000 Ljubljana,

KGZS KGZ Ljubljana, Celovka 135, 1000 Ljubljana,

KGZS KGZ Novo mesto, mihelska 14, 8000 Novo mesto,

KGZS KG Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica,

KGZS KGZ Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje,

KGZS KGZ Ptuj, Ormoka 28, 2250 Ptuj,

KGZS KGZ Murska Sobota, tefana Kovaa 40, 9000 Murska Sobota,

Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domale,

Kmetijski intitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana,

Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Gerbieva 60, 1000 Ljubljana.