VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO II | 24. DECEMBER 2010 | ŠTEVILKA 11 (12) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

m Kako smo prehodili leto 2010 2 - 5m Poslanca in državni svetnik o doseženem 6m Pričakovanja v naših krajevnih skupnostih 7m Aktualno iz šestih slovenskogoriških občin 8 - 10m Kljub krizi število obrtnikov večje 11m Dogodki in dogajanja 13 - 14m Z naravo in dediščino 15m Znanje za razvoj 16 - 17m Iz kulture 18 - 19m Šport 20 - 21m Sobivanja 22m Za razvedrilo 23m Iz dela LAS Ovtar Slovenskih goric 24

IZ VSEBINE:

Želje so zato, da jihuresničujemo sebi indrugim.

S to številko Ovtarjeve novice stopajo v novo leto izhajanja.Hvala za pozorno branje!Srečno novo leto 2011, doživetbožič ter dan samostojnosti in enotnosti.

Uredništvo

Vtorek, 7. decembra, so se v prostorihobčine Šentilj na razširjenem 2. ko-legiju županov sestali župani osred-njih slovenskogoriških občin in občineŠentilj. Seznanili so se s poslovnimi načrtiravnanja z odpadki za leto 2011 na območjuteh občin. V enotno gospodarjenje z od-padki je namreč ob šestih občinah na ob-močju Upravne enote Lenart vključena tudišentiljska občina. Družba Saubermacher, kina tem območju skrbi za odvoz, sortiranjein deponiranje odpadkov, v začetku leta2011 načrtuje novosti v ravnanju s komu-nalnimi odpadki: razširitev obdelovalnihlinij, spremembe v zbiranju, odvozu in de-poniranju ter spremembe v obračunavanjustoritev. Dogovor med družbo Saubermac-her in udeleženimi občinami o pokrivanjustroškov obdelovanja odpadkov naj bi dose-gli januarja prihodnje leto. Nov sistem zbi-ranja odpadkov in ravnanja z njimi naj bi bilvzpostavljen februarja 2011.

Župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart,Sv. Ana, Sv. Trojica in Sv. Jurij v Sl. goricah sorazpravljali tudi o razdelitvi stroškov javnihzavodov in društev, ki izvajajo storitve za vseobčine na območju UE Lenart. Dogovor opokrivanju teh stroškov naj bi bil usklajen šeletos. Razprava o razdelilniku stroškov za Ma-tično knjižnico in Zdravstveni dom Lenart pabo najverjetneje segla v začetek leta 2011.Župani Milan Gumzar, Marjan Žmavc,mag. Janez Kramberger, Silvo Slaček,Darko Fras in Peter Škrlec ter šentiljskižupan Edvard Čagran so se seznanili tudi zizvajanjem projekta Celovita oskrba SV Slo-venije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice. Tana območju 12 vključenih občin poteka ponačrtih, zastal pa je v delu, ki zajema mari-borski okoliš. Za zagotavljanje zadostnih ko-ličin vode za slovenskogoriški del je potrebnazamenjava tranzitnih vodovodnih cevovodovna potezi Košaki-Počehova in gradnja vodo-hrama v Počehovi.

Glede na razpravo na kolegiju županov smoza nekaj podatkov o načrtih prosili družboSaubermacher: »Po 20 tih letih uspešnega sodelovanja z ob-čino Lenart in občinami, ki so nastale na nje-nem območju, ter občino Šentilj, se je družbaSaubermacher Slovenija odločila za novkorak, ki nam ga narekuje slovenska zako-nodaja o zmanjševanju količin odpadkov zaodlaganje in povečevanju količin za ponovnoizkoriščanje oz. uporabo ter odlaganju samoobdelanih odpadkov. Praksa je pokazala, daje možno najboljše rezultate ločevanja od-padkov doseči na izvoru njihovega nastaja-nja oz. v sodelovanju z njihovimi povzro-čitelji. Na teh izkušnjah smo se odločili zapospeševanje dodatnega ločenega zbiranjaodpadkov pri gospodinjstvih ter subjektihproizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Tako bomo v letu 2011 začeli z zbiranjemodpadne plastike, odpadnega papirja ter bio-loško razgradljivih odpadkov pri njihovihpovzročiteljih. Za uresničitev zastavljenegacilja bomo obiskali sleherno gospodinjstvooz. gospodarski subjekt, predstavili novnačin zbiranja odpadkov ter jih oskrbeli zvrečkami za zbiranje plastike ter dodatnimiposodami za zbiranje papirja in organskihbiološko razgradljivih odpadkov.Pomembno novost pri ravnanju z odpadkipredstavlja obdelava mešanih komunalnihodpadkov pred njihovim odlaganjem, s po-močjo katere izločujemo biološko razgrad-ljive odpadke in odpadke z večjo kurilnovrednostjo. Dejavnost izvajamo v našemCentru za ravnanje z odpadki v Sp. Porčičuin je logična posledica evropske in slovenskeokoljevarstvene zakonodaje.«

V občini Lenart je nekaj javnih zavodov indruštev, ki svojo dejavnost oziroma storitvenudijo tudi občanom občin z območja Upravne enote Lenart, pa tudi širše. Stroški,ki jih zaenkrat pokriva le občina Lenart in jih

javni zavodi nimajo pokritih iz drugih si-stemskih virov, so predvsem materialne na-rave (ogrevanje, elektrika, voda, kanalščina,okoljske dajatve ipd.). O predvidenem skup-nem pokrivanju teh stroškov je Jože Duka-rič, višji svetovalec za družbene dejavnosti vlenarški občinski upravi, povedal:

»Občina Lenart je začela z aktivnostmi, da bise ti stroški sorazmerno porazdelili med vseobčine z območja upravne enote. Pripravilaje predlog razdelilnika stroškov za pokriva-nje stroškov za Knjižnico Lenart, Glasbenoin baletno šolo in Šolo s prilagojenim

programom, po katerem bi se stroški delilipo posameznih občinah. Po razpravi je bilomožno sklepati, da se župani načeloma stri-njajo z delitvijo stroškov, vendar bodo svojadokončna stališča še sprejeli. Prav tako se

bodo župani opredelili do pokrivanja stroškov društev, ki delujejo na celotnem ob-močju Upravne enote Lenart (Gasilska zveza,Rdeči križ, kulturno društvo MOL, …)V razpravi županov je bila izpostavljena tudiproblematika pokrivanja skupnih stroškov

Zdravstvenega doma Lenart in sprejet dogovor, da bodo navedeno problematikoobravnavali kot posebno točko enega izmedprihodnjih kolegijev županov z območjaUpravne enote Lenart.«

Edvard Pukšič

OVTARJEVE NOVICE VČERAJ ZA DANES IN JUTRI

2 | ŠT. 11 | 24. DECEMBER 2010

Kolegij županov osrednjih Sloven-skih goric in občine Šentilj

Ravnanje z odpadki – problem sedanjosti inizziv prihodnosti

Razdelitev stroškov javnih zavodov in društev, ki izvajajo svoje storitve za vse občine na območju Upravne enote Lenart

Glasbena in baletna šola

Matična knjižnica Lenart

Kolegij županov občin z območja Upravne enote Lenart in občine Šentilj. Udeležili so se ga tudi predstavniki družb Saubermacher in MariborskI vodovod

24. DECEMBER 2010 | ŠT. 11 | 3

OVTARJEVE NOVICEVČERAJ ZA DANES IN JUTRI

Leto 2010 je bilo za občino Lenart uspe-šno, sprejetih je bilo precej pomemb-nih odločitev in izvedenih velikoinvesticij, ki pozitivno vplivajo na razvoj terso koristne za občanke in občane občine Le-nart. Razvoj občine poteka po začrtanihsmernicah na vseh področjih - od komu-nalne infrastrukture, gospodarstva, družbe-nih dejavnosti, turizma, varstva okolja pa vsedo kulture, šolstva in športa. S prizidkom kOsnovni šoli Voličina smo pridobili skoraj1000 kvadratnih metrov površin, v novemdelu je jedilnica s kuhinjo, garderobe in mul-timedijska učilnica. Velika pridobitev je tudiizpostava knjižnice Lenart, namenjena izpo-soji knjig za odrasle. V novem vrtcu v Le-nartu je šest igralnic in drugi prostori, kot sotelovadnica, večnamenski prostor, prostor zastrokovne delavke, knjižnica, upravni pro-stori, arhiv in večja kuhinja. Velika pridobi-tev je tudi igrišče in dodatni parkirniprostori.

V letošnjem letu se je začela celovita obnovaDoma kulture Lenart. Rekonstrukcija je na-črtovana s sredstvi Evropskega sklada za re-gionalni razvoj. Prenovljen Dom kulture bopozitivno vplival na kulturno ustvarjalnostin obogatitev kulturne ponudbe, predvsempa je to velika pridobitev za prebivalce ob-čine, šole, vrtce in druge javne ustanove.Kultura je stanje duha, je odsev civiliziranedružbe. Spodbuja pozitivne vrednote inustvarjalnost. Poletne prireditve LEN-ARTso letos potekale četrtič; od srede junija dozačetka avgusta se je zvrstilo 25 prireditev.Prireditve prispevajo k promociji in prepo-znavnosti občine Lenart.Na občini Lenart se zavedamo, da je ena odosnovnih nalog omogočiti pogoje za gospo-darski razvoj. Nova poslovno industrijskacona v severnem delu naselja Lenart, za-hodno od ceste Lenart–Gornja Radgona, je

komunalno opremljena, urejeni so dovoznacesta, vodovod, kanalizacija, javna razsvet-ljava in telekomunikacijski priključki. Proda-nih je 5 hektarjev zemljišč investitorjem, kibodo pričeli z gradnjo poslovnih objektov.Velikega pomena za gospodarski razvoj jeokoli 30 hektarjev stavbnih zemljišč, ki jih jeobčina Lenart v letošnjem letu pridobilabrezplačno v last od Sklada kmetijskih zem-ljišč Republike Slovenije in so izrednega po-mena za nadaljnji gospodarski razvoj občine.Občina Lenart je bila med dvanajstimi obči-nami izbrana za vodenje skupnega projektaCelovita oskrba severovzhodne Slovenije spitno vodo. V septembru so se pričela izvajatigradbena dela, ki potekajo v treh sklopih, insicer v smeri Maribor–Duplek, Pesnica–Kungota in Maribor–Lenart. Urejanje komunalne in cestne infrastruktureje ena od prednostnih in temeljnih nalog občine Lenart, je zagotovilo za gospodarski

razvoj in kvaliteto življenja prebivalcev.Vsekakor velja izpostaviti ureditev povezo-valne ceste Sp. Porčič–Zg. Senarska v dolžinitreh kilometrov. Investicija pomeni nepo-sredno prometno rešitev za vse obstoječe go-spodarske subjekte in tiste, bodo delovali vokviru nove poslovno-industrijske cone. V zadnjem letu bila izvedena sanacija in asfaltiranje mestnih ulic v Lenartu, na ob-močju celotne občine je bilo v zadnjem letuasfaltiranih 10 kilometrov cest.Zadovoljen sem z opravljenim delom v pre-teklem obdobju, saj smo skupaj s sodelavciizpeljali pomembne projekte. Čas, ki prihaja,postavlja nove izzive, povezane zlasti z raz-vojem občine Lenart. Kljub kriznim časomsi v občini prizadevamo ustvariti pogoje, kibodo omogočili hitrejši gospodarski razvoj,ustanavljanje in delovanje podjetij z višjo do-dano vrednostjo, in tako omogočiti skladenrazvoj v vseh sferah družbe.

urbanem okolju. Vendar pa bodo pri nasimeli še več kot v mestih – čudovito naravnookolje in prijazne ljudi. Verjamem, da bo topritegnilo ravno tisti del ljudi iz urbanih sre-

dišč, ki je ekološko in tudi nasploh najboljozaveščen,« poudarja Marjan Žmavc, novižupan občine Cerkvenjak.

T. K.

Med šestimi občinami v osrednjihSlovenskih goricah, na območjuUpravne enote Lenart, je le v ob-čini Cerkvenjak prišlo do spremembe na po-ložaju župana. Dosedanjega župana JožetaKranerja, ki ni več kandidiral, je po drugemvolilnem krogu zamenjal Marjan Žmavc. Vdobrem mesecu dni so v Cerkvenjaku, takokot v večini občin, izpeljali vse potrebne po-stopke, občinski svet se je tudi soočil s pro-računom za leto 2011. Novi župan leto 2010zaradi šele dobrega meseca mandata težkoocenjuje, nadaljevati pa želi vse dobre trendeprejšnjega župana in občinskega sveta.Novi župan občine Cerkvenjak je povedal, daje skupaj s člani novoizvoljenega občinskegasveta pripravil načrt za razvoj občine, ki jedokaj ambiciozen. V prvi fazi bodo sicer mo-rali uresničiti programe, ki so stekli že vprejšnjem mandatu. Gre za dokončanje či-stilne naprave v Kadrencih, kanalizacijskegaomrežja, športne infrastrukture in še nekate-rih zadev. Ob tem pa nameravajo posvetitiveliko pozornosti zagotavljanju pogojev zato, da bi mladi ostajali v domači občini in dabi se začeli ljudje v občino tudi priseljevati.

»Naš največji problem je demografski pro-blem. Že petdeset let se prebivalstvo pri naszmanjšuje. V pol stoletja se je število prebi-valcev zmanjšalo za 300 do 400 ljudi. To že-limo spremeniti,« pravi. Tako si bo občina prizadevala tudi za zago-tavljanje gradbenih parcel in stanovanj zamlade družine, za čim boljše možnosti zarazvoj podjetništva v poslovno obrtni coni vBrengovi, za dostop do širokopasovnega in-terneta, za izboljšanje prometne varnosti z iz-gradnjo pločnikov ter cestne razsvetljave, zazdravstveno oskrbo v domačem kraju, za raz-širitev vrtca, za posodabljanje šolskih prosto-rov, za sanacijo plazov, za dokončanjenekaterih odsekov cest v občini ter za reše-vanje drugih problemov, ki danes pestijo ob-čanke in občane v občini. »Proračun, ki so gasprejeli svetniki za obdobje 2011/ 2012, je všestdesetih odstotkih investicijsko naravnan,seveda pa pri njegovem uresničevanju raču-namo tudi na določen delež državnih in evropskih sredstev,« pravi Žmavc.»Če želimo demografske trende obrniti, mo-ramo tukaj, na podeželju, storiti vse, da bodonaši občani deležni vsega, kar imajo v

Leto je bilo podobno kot druga; poznapa se siceršnja gospodarska kriza, takoda je bilo treba za socialne transferjenameniti več denarja.Vsekakor pa leto 2010 za občino Benediktocenjujem uspešno, saj smo končali kar nekajprojektov, ki smo jih izvajali v zadnjih dvehletih. Skupaj z občino Sv. Ana smo dokončalipovezovalno cesto med obema občinama, vobeh občinah smo zgradili tudi nekaj kole-sarskih poti in pločnikov. Na področju cestneinfrastrukture smo modernizirali tudi javnopot v naselju Drvanja proti kmetiji Strmšak,del sredstev zanj smo dobili po 21. členu za-kona o lokalni samoupravi. Vzporedno zgradnjo cestne infrastrukture smo dobro

skrbeli tudi za vzdrževanje cest. Po odprtjuavtoceste je glavna prometnica skozi Bene-dikt postala regionalna cesta. Nekaj časa smobili prometno kar osamljeni, zdaj pa smo senavadili na zmanjšan promet, hkrati pa se jelokalni promet v dokajšnji meri vrnil, ne že-limo pa si njegovega povečanja. V samemkraju pa bomo morali še kaj storiti za izbolj-šanje prometne varnosti, ključna bo izgrad-nja krožišča v samem središču Benedikta,kjer je sedaj križišče regionalne ceste s cesto,ki nas povezuje s Sv. Ano in Sv. Trojico. Var-nost pa bo izboljšal tudi še manjkajoči ploč-nik na Mariborski cesti. Obe investiciji seizvajata in bosta predvidoma končani majaprihodnje leto.Imamo pripravljeno vso dokumentacijo zakomunalno infrastrukturo, za izgradnjo

kanalizacije in vodovoda za kompleks TermeBenedikt. Ne morem pa mimo dejstva, da jev občinskem proračunu iz leta v leto na raz-polago manj investicijskih sredstev, kerimamo v občini kar nekaj javnih objektov,šolo, telovadnico in druge, za katere je trebazagotoviti precej sredstev za vzdrževanje, čeželimo, da ti objekti ne bi propadali.Velik razvojni delež bo v občini v prihodnjenaslonjen na turistične možnosti, ki jih bodoomogočile terme. Največ bo zato potrebnonarediti na področju povezovanja vseh turi-stičnih dejavnikov, pa tudi ti še niso pokazalidovolj pripravljenosti za sodelovanje. Intere-sno se morajo povezati vsi, ki živijo od tu-rizma, tu nas čaka še kar nekaj dela!

Novost v gospodarstvu - prva slovenska bio-dizelska elektrarna - je pozitiven projekt, kivpliva na ekologijo in na pridobivanje takoimenovane zelene energije. Ta čas je v po-skusnem obratovanju. V prihodnje želimonjeno »odvečno« energijo porabiti za daljin-sko ogrevanje. Tako že nekaj let uporabljamotermalno vodo, ki prihaja iz vrtine v času te-stiranja, za ogrevanje telovadnice, šole, vrtcain občine, potem vodo ohlajamo, da ne bipreveč segreli Trsteniškega potoka. S preiz-kušanjem vrtine izvajamo poskusno ogreva-nje in v štirih letih ob ves čas enaki količinitermalne vode ugotavljamo dobre rezultatevrtine.V občini imamo precej društev in vsa so zeloaktivna, občina pa na drugi strani zadovo-ljivo zagotavlja finančna sredstva zanje.

Leto 2010 po oceni županovobčin osrednjih Slovenskih goricMilan Gumzar, župan občine Benedikt:

Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak:

Mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart:

Ne glede na zaostrene gospodarskerazmer smo uspeli v letu 2010 izpe-ljati večino pomembnejših projek-tov, ki so bili načrtovani. Uspešno smoizgradili okrog 5,5 km kanalizacijskegaomrežja in prvo čistilno napravo v občini. V1. fazi projekta se na omrežje priključujeokrog 150 gospodinjstev. Varovanje okolja jezaznamovala tudi pri nas uspešno izvedenaakcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«.Obilno poletno deževje je sprožilo številneplazove s škodo predvsem na kmetijskihzemljiščih, pa tudi na občinskih cestah. Zdobro pripravljeno projektno dokumentacijosmo uspeli pridobiti skoraj 200.000 € sred-stev MOP, da smo lahko sanirali vse tri pla-zove na občinskih cestah v Oseku in Gočoviin hkrati z lastnimi sredstvi modernizirali triodseke cest v Oseku in cesto v Verjanah. Žespomladi je bila obnovljena cesta v srednjihVerjanah in s pomočjo krajanov tudi avtobu-sno postajališče na regionalni cesti. Obuspešnem dogovoru z lastnico je bil porušenobjekt in razširjena cesta v Zg. Porčiču, pri-dobili pa smo tudi izredno ohranjeno lesenoprešo, ki bo dobila svoje mesto v trškemjedru. Rekonstruiran je bil del vodovodnegaomrežja v Zg. Porčiču. Poleti pa se je pričeltudi medobčinski projekt gradnje oz. obnovetranzitnega vodovoda od Maribora do Le-narta in naprej do Radgone, ki je ključnega

pomena za kvalitetno oskrbo s pitno vodo.Zamika se obnova državnih cest in izgradnjapločnikov čez naselji Gočova in Sp. Senarska,nismo uspeli zaključiti asfaltiranja nekaterihodsekov ulic v Sv. Trojici, ker je izvajalce pre-hitela zima. Nismo uspeli izpeljati obnoveSlovenske ulice, delno zaradi urejanja lastninsko pravnih razmerij, predvsem pa za-radi čakanja na razpis MKGP, iz katerega ra-čunamo pridobiti pomembnejši del sredstev.Prijavili smo se na razpis MVŠZT za sofinan-ciranje izgradnje širokopasovnega omrežja,v konkurenci še trinajstih prijav z izbranimzasebnim partnerjem po pogodbi o javno za-sebnem partnerstvu, Elektrom Maribor, ča-kamo na izid. S preoblikovanjem oddelkov, eno dodatnozaposlitvijo in ureditvijo še ene igralnice,smo odprli še četrti oddelek vrtca in takoomogočili vpis kar za 67 otrok.V tem letu smo uspeli izpeljati tudi projektrazširitve uličnega sistema in priključitvedela naselja Zg. Senarska in Zg. Porčič k Sv.Trojici in označiti novo nastale in stare ulice.Pridobili smo kar nekaj domačih turističnihvodnikov z licenco, postavili smo nove po-zdravne table na občinskih mejah in dve in-formativno turistični tabli v centru kraja.Skupaj s turističnim društvom, društvom vi-nogradnikov in društvom kmečkih deklet in

Veseli me, da na Sv. Ani že dolgovemo, kaj želimo doseči ter poznamotudi pot in način, kako bomo to do-segli. To je danes, v času gospodarske krize,izjemnega pomena. Prepričan sem, da bi bilovsem nam lepše in lažje, če bi to vedeli tudinaši državni voditelji. Za občino Sveta Anasem prepričan, da že s tem, ko vsa zadnja letanamenjamo investicijam v naših proračunihcca dve tretjini skupne višine občinskega pro-računa (cca 2,0–2,5 mio evrov), veliko pri-spevamo k temu, da je ta kriza manjša, kot bibila v nasprotnem primeru. Da ne ostane vsena splošnem opisu stanja, želim prejšnje be-sede podkrepiti s konkretnimi primeri oz.uspehi, ki smo jih dosegli v letu 2010.

Za razvoj naše mlajše – šolajoče mladine smov letošnjem letu v septembru predali namenunovozgrajeno večnamensko športno dvo-rano. Menim, da gre za objekt, ki smo si ga vnaši občini že dolgo želeli in bo še dolgodobro služil tudi drugim, ne samo športnimaktivnostim v občini.Centru Sv. Ane smo z rekonstrukcijo glavneceste, parkirišč, pločnikov in druge infra-strukture (NN kablov, telefonije, JR, …) dalipovsem drugo podobo. Najbolj pomembnapri tej gradnji se mi zdi izgradnja dodatnihparkirišč in pločnikov, ki na tak način bi-stveno izboljšujejo prometno varnost vsehudeležencev v prometu.Zgradili smo kar nekaj kilometrov novih asfaltnih cest v naseljih: Zg. Ščavnica, DraženVrh, Ledinek. Zaradi težav z izvajalcem del

(CPM) so nekoliko v zamudi odseki cest vKrivem Vrhu in Zg. Ročici, vendar bodo tuditi odseki končani takoj, ko bo to mogoče.Zgradili smo tudi manjkajoče vodovodne li-nije na območjih, kjer do sedaj še ni bilomožnosti priključitve na javno vodovodnoomrežje. To je v naseljih Zg. Ščavnica, Dra-žen Vrh in Rožengrunt.Sproti postopno izvajamo komunalnoopremljanje stavbnih zemljišč, kjer se izvajagradnja novih stanovanjskih objektov oz. hiš.V naselju Lokavec smo v letošnjem letu pri-stopili k celoviti rešitvi odvajanja in čiščenjaodpadnih voda z novo čistilno napravo.Gradnja tega projekta je razdeljena na ob-

dobje treh let in bo dokončana v letu 2012.Izdelali in potrdili smo izvedbeni prostorskiakt za območje poslovne cone v Žicah, ki seimenuje Občinski podrobni prostorski načrt(OPPN) in bo v bodoče omogočal gradnjoposlovnih objektov na tem območju. V I. fazije predvidena gradnja sončne elektrarne najeklenih konstrukcijah. V nadaljevanju je vnaslednjih fazah omogočena široka izbiraproizvodnih, skladiščnih ali drugih dejavno-sti na tem območju in s tem pridobitve novihdelovnih mest v občini.Prepričan sem, da bomo na Sv. Ani še naprejna svojstven način kljubovali kriznim časom.Tudi v bodoče bomo večino našega denarjanamenjali investicijam ter na takšen načinprispevali k temu, da bodo imela naša pod-jetja delo, kar posredno pomeni, da bodotudi naši delavci zaposleni.

Leto, ki se počasi izteka, je bilo kljub vsetežji gospodarski in socialni situaciji vdržavi za našo občino dokaj uspešno.Končali smo dveletni projekt obnove in raz-širitve povezovalne ceste od središča občinedo meje s sosednjo občino Pesnica. Obno-vljena cesta je bližnjica za povezavo na avto-cesto v Pernici. Skupna vrednost investicijeje znašala 786.560 €. Od tega sama izgradnja736.320 €. Projektna dokumentacija, nadzorin varnost pri delu pa 50.240 €.

Izgradnja je bila sofinancirana s strani Evrop-skega sklada za regionalni razvoj v višini419.490 €. Lastni vloženi delež iz občinskegaproračuna pa je bil 367.073 €.Naslednja večja naložba je bila ureditev vo-dovoda in kanalizacije v Jurovskem Dolu vvišini 131.500 €.To je dvoletni projekt, za katerega bo občinanamenila skupaj 457.000 €. Izgradnja bo za-ključena v letu 2011.Prav tako smo v letu 2010 dokončno popla-čali centralno čistilno napravo s pripadajo-čimi vodi v višini 79.700 €. Celotnainvesticija je znašala nekaj več kot 850.000 €.Za vrtec, ki je bil zgrajen konec leta 2008,smo po dinamiki plačil namenili 326.000 €.

Velik del sredstev, v višini 350.000 €, smo na-menili vzdrževanju občinskih cest, javnihpoti in zimski službi. Za ureditev infrastruk-ture v novem naselju, ki ga imenujemo Sončna soseska, smo vložili 71.600 €.V iztekajočem se letu smo del sredstev iz ob-činskega proračuna vložili v novi gasilskiavto: 27.400 €, obnovo in razširitev mrliškeveže: 20.000 €, odplačali smo prvi obrok na-kupa kulturnega doma in izdelali projekt zaobnovo v skupni višini 47.600 €.

V letu 2010 smo za investicije namenili sko-raj 1,5 milijona evrov, kar je dobra polovicaobčinskega proračuna.Drugi del je bil porabljen za zakonsko obve-zne transferje, katere nam, občinam, nalagazakonodaja. Naj naštejem le nekatere: pred-šolska in osnovnošolska vzgoja, socialno inzdravstveno varstvo, domsko varstvo, sred-stva, namenjena za delovanje društev, kme-tijstva, knjižničarska dejavnost ter še velikodrugih področij, ki so financirana s strani ob-čine.Od leta 2011 veliko pričakujemo. Kljub težkigospodarski situaciji imamo zelo smele na-črte in vizijo razvoja občine dodelano.

žena smo izpeljali več turističnih prireditev.Od turističnih projektov naj omenim še iz-delavo podlag za vrtino za izkoriščanje geo-termalne energije ob trojiškem jezeru inobnovo samostanske kleti.Leto je bilo jubilejno za dve od treh gasilskihdruštev v občini. PGD Sv. Trojica je slavilo135. obletnico, krstili smo novo vozilo - ci-sterno GVC 24/50. PGD Gočova je ob 55. obletnici krstilo vozilo za prevoz moštvaGV-1. Vsa tri društva so zdaj sodobnoopremljena.Ob praznovanju 4. občinskega praznika smoprvič podelili občinska priznanja in prizna-nja župana, ki so jih prejeli zaslužni posa-mezniki in društva, ki so bistveno prispevalik razvoju in ugledu kraja in občine.Pohvaliti je potrebno kulturna in ostala dru-

štva; nekaj odmevnejših prireditev: proslavakulturnega praznika, gostovanje dramskeskupine iz Černeč, nastope domačih gledali-ških skupin TD Sv. Trojica in KD Reciklaža,premiera filma Izza z glavno vlogo domačinaDenisa Škergeta, revije pevskih zborov in fol-klornih skupin, orgelski koncert Anite Kralj,gostovanje rojaka, opernega pevca iz Argen-tine, jubilejni nastop ob 20. obletnici ljudskihpevk KD Trojica ter jubilejni in hkrati za-ključnega koncerta Slovenjegoriških fantovob 20. obletnici delovanja. Najbolj odmevnapa je bila stand-up komedija Trije dedi.smo.Izkupiček je namenjen nakupu avtomobilaza tetraplegika Francija Petka; za organiza-cijo vse priznanje KMN Sv. Trojica. Letobomo zaključili z božičnim koncertom napraznik Sv. Štefana v cerkvi Sv. Trojice.

OVTARJEVE NOVICE VČERAJ ZA DANES IN JUTRI

4 | ŠT. 11 | 24. DECEMBER 2010

Silvo Slaček, župan občine Sv. Ana:

Darko Fras, župan občine Sv. Trojica:

Peter Škrlec, župan občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah:

24. DECEMBER 2010 | ŠT. 11 | 5

OVTARJEVE NOVICEVOŠČILA

Vse premalo se zavedamo, kako hitro beži čas –pa se je treba samo ustaviti in

ujeti žarek vzhajajočega sonca aliprisluhniti otroškemu smehu na igrišču ...

V prihajajočem letu Vam želim, da se v krogu najbližnjih in ob spremljavi otroških glasov naužijete sončnih žarkov.

Srečno 2011!

Župan občine BenediktMilan Gumzar

Stvari, po katerih najbolj hrepenimo,vedno pridobimo tako,

da jih podarimo nekomu drugemu.Želim Vam vesele in mirne božične praznike, v letu 2011 pa mnogo sreče, zdravja, osebnega

in poklicnega zadovoljstva ter veliko lepih trenutkov v družbi iskrenih ljudi.

Župan občine Lenartmag. Janez Kramberger

Naj Vam v prihajajočem letu ustvarjalni nemir, nova doživetja in lepe misli stkejo nove poti, na katerih boste znali poiskati zadovoljstvo in srečo v vsakem trenutku, ki Vam je dan …

V letu, ki prihaja, naj bo naš pogled usmerjen v lepšo prihodnost. S skupnimi močmi oblikujmo prihodnost, kar nam bo uspelo

le s sodelovanjem in spoštovanjem sočloveka. Vesel božič ter srečno in uspešno leto 2011!

Župan občine Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec

V božičnih in novoletnih praznikih si z odprtim srcem zaželimozdravja, sreče, uspeha in lepih stvari; se posvetimo najdražjim,

prijateljem in sorodnikom. Spomnimo se tudi bolnih, osamljenih in pomoči potrebnih in potrdimo vrednote, ki so vedno

bolj na preizkušnji!Praznike preživite s toplino v srcih in domovih; bodite zdravi

in srečni, naj se v novem letu izpolni čim več Vaših želja.

Župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricahDarko Fras

V teh dneh se z lepimi željami in darovi spomnimo vseh, ki jih imamo radi. Lepo je, če se spomnimo tudi tistih, ki so

osamljeni, bolni ali v stiski. Pomagajmo jim polepšati praznike!Osrečimo jih lahko že s prijazno besedo, s stiskom roke

ali nasmehom. To zmore vsak izmed nas. Želim Vam vesele in lepe božične in novoletne praznike

ter vse dobro v letu 2011.

Župan občine Sv. AnaSilvo Slaček

V pričakovanju božičnih praznikov in novega leta 2011 Vam želim veliko miru, radosti, sreče in osebnega zadovoljstva.

V prihajajočem letu 2011 naj se Vam izpolnijo vsi tisti cilji in želje, ki bodo obogatili Vaše življenje.

Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti naše države.

Župan občine CerkvenjakMarjan Žmavc

OVTARJEVE NOVICE VČERAJ ZA DANES IN JUTRI

6 | ŠT. 11 | 24. DECEMBER 2010

Ob novem letu se pogled pogostoobrne nazaj, na prehojeno pot v pre-teklih 365 dneh. Leto, ki se bo počasiposlovilo, je bilo za nekatere bolj uspešno, zadruge manj. V političnem smislu je bilo leto2010 leto mnogoterih izgubljenih priložno-sti. V tem letu smo bili priča mnogim aferamPahorjeve vlade, od afere z bulmastifi doafere z Nacionalnim preiskovalnim uradom,pa do silovitega iskanja finančnih sredstev zadokončanje Jankovićevega športnega parkaStožice v Ljubljani.

Pahorjeva vlada je, namesto da bi izvedla zelopotrebne gospodarske reforme in da bi pri-pravila ustrezno zakonodajo, poskrbela, da jeSlovenija v tem trenutku ena redkih evrop-skih držav, ki je še vedno v krizi oz. ki capljanekje med stagnacijo in minimalnim razvo-jem oz. minimalno rastjo, po nekaterih makroekonomskih podatkih celo med sta-gnacijo in recesijo. Pahorjeva vlada v svojemmandatu ni izvedla še niti ene reforme, ki biljudem dala nova delovna mesta, jim omo-gočila pošten zaslužek in spodobno prežive-

tje, s čimer je Slovenijo privedla v položaj, koimamo že prek 100.000 brezposelnih, okoli5600 podjetij z blokiranimi računi ter 415stečajev.V opozicijski SDS, ki ji javnomnenjske an-kete kažejo sicer dobro podporo, smo v izte-kajočem se letu predlagali številne predlogezakonov za izboljšanje gospodarskega stanja.Pripravili smo več paketov protikriznih ukre-pov, vrsto zakonodajnih pobud, a žal niti enpredlog s strani vladajoče koalicije ni bilsprejet. Predloge ukrepov za izhod iz krizekoalicijski poslanci zavračajo brez argumen-tiranih ali kakorkoli drugače utemeljenih obrazložitev. Pred dvajsetimi leti smo bili Slovenke in Slo-venci enotni o tem, da želimo imeti skupnodržavo, 23. decembra je minilo dvajset let odte zgodovinske odločitve za samostojno ži-vljenje, čeprav je bila na obzorju nejasna pri-hodnost. Vrsto vzponov in padcev smodoživeli. Tudi na Štajerskem, na katero je Lju-bljana v dveh letih Pahorjeve vladavine po-polnoma pozabila. Vendar pa ne smemoobupati, prizadevati si moramo za zdravoprihodnost, ki bo v prid samostojni Sloveniji.V nasprotnem primeru bomo, kot sem ževečkrat dejal, prisiljeni narediti avtonomnopokrajino Štajersko. Nekaj drobnih poudarkov iz mojega delova-nja za domače okolje. Poudariti želim, dasem se močno vključeval v prizadevanja zasprejetje Pomurskega zakona, ki naj bi zajelv ta okvir tudi Slovenske gorice. V razpravahz gospodarsko ministrico Radičevo sem si vdržavnem zboru prizadeval, da bi PreventHalog iz Lenarta dobil v najem obrat v Rad-ljah in Slovenj Gradcu. Zahvaljujem se direktorjem podjetij iz Le-narta, ki mi po elektronski pošti pošiljajo po-bude in vprašanja, prav tako županu MOMFrancu Kanglerju, ki me vabi na vse okroglemize in proslave. Podobnih vabil si želim izdomače občine. Prav tako sem za dobro sodelovanje hvaležen ostalim županom Slo-venskih goric.

VDržavnem svetu kot eden izmed 22predstavnikov lokalnih interesov(od 40 članov, kolikor jih skupajšteje svet) zastopam interese 17 občin,predvsem z območja osrednjih Slovenskihgoric, Prlekije in dela Pomurja. Že drugimandat sem predsednik Komisije za lo-kalno samoupravo in regionalni razvoj; iz-postavljam nekaj izstopajočih zadev:

Bistvena sprememba zakona o lokalni sa-moupravi je črtanje možnost izjemnegaustanavljanja občin z manj kot 5000 prebi-valci, ki naj bi zaustavila nadaljnje droblje-nje občin. Komisija je podprla to rešitev inpredlagala, da se vsi postopki nadaljujejopo novi zakonodaji, čemur pa Državni zborni sledil. Komisija in tudi državni svet stapodprla predlog novega zakona o spodbu-janju regionalnega razvoja, pri čemer pa jeizrazila resne pomisleke glede zmanjšanevloge občin v regionalni razvojni politiki.Komisija je podprla zakon o interventnihukrepih zaradi ekonomske krize, predvsemv delu zamrznitve plač v javnem sektorju inzačasnem zmanjšanju plač funkcionarjev, jepa bila zelo kritična do zmanjševanja sred-stev za investicije. Ob obravnavi sprememboperativnih programov kohezijske politike,ki določajo koriščenje evropskih sredstev zanaše projekte, je poudarila, da bi velike go-spodarske družbe lahko več teh sredstevusmerile v razvoj in obnovo infrastrukture,ki je osnova za hitrejši gospodarski razvojin razvoj panog, kot je turizem itd. Pravtako je poudarila potrebo po povečanjusredstev za financiranje izgradnje širokopa-sovnega omrežja v lokalnih skupnostih.

V zvezi z razvojnima prioritetama Ravna-nje s komunalnimi odpadki in Varstvo okolja - področje voda je poudarila po-membnost uresničevanja zastavljenih ciljevv skladu z določenimi roki in načrtovanopovečanje sredstev za odvajanje in čiščenjekomunalnih odpadnih vod in oskrbo spitno vodo. Vladi je predlagala, da se zago-tovi več sredstev za obnovo dotrajanihdržavnih cest, zlasti tam, kjer so bile te do-datno uničene zaradi povečanega tovor-nega prometa v času gradnje avtocestnegakriža; ob obravnavi predloga za preobliko-vanje družbe Dars v gospodarsko družbo jeopozorila vlado, da bo poslej morala zago-toviti dodatna sredstva za obnovo državnihcest, kar pa se žal še ni zgodilo. Komisija žedlje opozarja na nezgrajene protihrupneograje, vendar občine niso vključene v monitoring in niso seznanjene z rezultatimeritev(npr. za odsek Sp. Senarska–Cogetinci).Komisija ni podprla predloga zakona o za-gotavljanju sredstev za investicije v javnoželezniško infrastrukturo, ker bi moralavlada poiskati drug dodatni vir.Pri obravnavi predloga zakona o geodet-skih storitvah je komisija opozorila na re-lativno visoke cene geodetskih storitev.Državni svet ni podprl predloga, da je po-grebna dejavnost podvržena delovanju pro-stega trga in pridobitnim principom.Komisija (in DS) je podprla Predlog zakonaza poenostavljen vpis otrok v vrtec in učin-kovitejše zagotavljanje prostorov.Komisija je podprla nadaljevanje izvajanjapristopa LEADER, ki je kot ukrep Evropskestrukturne politike namenjen izboljšanjurazvojnih možnosti podeželja z aktivnimvključevanjem lokalnega prebivalstva prekolokalnih akcijskih skupin. V zvezi s pobudo Skupnosti občin Slovenijeglede koncesijskih dajatev za trajnostno go-spodarjenje z divjadjo predla, da se poiščerešitev, ki bi občinam povzročila čim manjnepotrebnih stroškovKot državni svetnik sem se aktivno vklju-čeval v pogajanja in usklajevanja med ob-činami in vlado, predvsem pri pripravi alispreminjanju predpisov. Zlasti so vsako letonapeta pogajanja o financiranju občin, vkaterih se določa obseg glavarine, ki po-meni osnovo in glavni vir prihodkov občiniz katerih morajo le te financirati vse za-konske naloge.

Poslanca in državni svetnik o letu, ki odhaja

Poslanec je sicer poslanec vseh drža-vljanov, seveda pa skuša vsak uredititudi čim več projektov za okolje, iz ka-terega izhaja. Na neki način si pripisujemvsaj tri pomembne stvari, ki sem jih uspelopraviti za to okolje. Ena glavnih je uvrstitev

postavke za projekt Celovita oskrba SV Slo-venije s pitno vodo, vključno z rekonstruk-cijo vodovoda, ki ga izvaja 17 občin, vdržavni proračun za leti 2010 in 2011. Pro-jekt teče, »težak« je okrog 8 milijonov evrov,

kar za to področje ni malo denarja, pred-vsem če računamo, da bo tega denarja sstrani države 80 % in da občine morajo za-gotoviti 20 % potrebnega denarja. Naslednjatakšna zadeva je avtentična razlaga 16. ačlena zakona o kmetijskih zemljiščih. Z vlo-žitvijo avtentične razlage sem omogočil občini Lenart in nekaterim sosednjim obči-nam, da so od Republike Slovenije dobile karzajetno količino stavbnih zemljišč v svojolast in bodo s temi zemljišči lahko razpola-gale in na njih seveda tudi gradile tako industrijsko poslovne cone kot drugo komu-nalno infrastrukturo. Teh zemljišč je nekaj10 ha. Če jih ocenimo z vsaj 20 – 30 evri pokvadratnem metru, lahko ugotovimo, kolikoso te občine pridobile, s tem da imajo te ob-čine na eni strani stavbna zemljišča, na drugilahko ta stavbna zemljišča potencialnim in-vestitorjem ponudijo po ugodnih cenah inna njih lahko v prihodnje pričakujemo novadelovna mesta. Širši je tudi projekt TermeBenedikt. V zadnjem letu sem vložil vse na-pore, da smo s strani države pridobili vsa po-trebna soglasja in mnenja k projektnidokumentaciji za vložitev vloge za gradbenodovoljenje. In če rečemo, da bo ta projekt za-gotovil 130 novih delovnih mest, je pomem-ben ne samo za Benedikt, ampak za širšookolico. In te tri projekte si, če lahko takorečem, »lastim« kot velik uspeh poslanca vzadnjem letu ali v zadnjih dveh letih. Bile so tudi mnoge manjše stvari; name so seobračali nekateri podjetniki, da smo se na

posameznih ministrstvih pogovarjali o različnih projektih.Kolege poslance je bilo treba prepričati stežo argumentov. Načeloma nisem nikolihodil do vlade ali ministrstev, če nisem za-govarjal projekta, ki »pije vodo«. Če je pro-jekt dober, imaš bistveno manj težav sprepričevanjem kolegov poslancev! In vsi titrije projekti, ki so najpomembnejši, so zelodobri in zaradi tega so dobili podporo vdržavnem zboru RS!Kot poslanec sem se ukvarjal z dvema v jav-nosti zelo odmevnima temama, z združlji-vostjo funkcije poslanca in župana in z regionalizacijo Slovenije, torej s pokraji-nami.Kot poslanec iz neurbanega okolja sem pre-pričan, da obe funkciji ne bi bili združljivi,v kolikor bi država in vlada imeli drugačenodnos do občin. Če bi Slovenija imela po-krajine in če bi bilo nanje prenesenih dovoljpristojnosti, bi bilo nepomembno, ali jenekdo hkrati župan in poslanec, ker bi senekatere stvari odvijale same po sebi. Pre-pričan pa sem, da ne v tem in tudi ne v pri-hodnjem mandatu do pokrajin ne bomomogli priti, če bomo o tem, v katero regijoali pokrajino sodi, spraševali vsakega posa-

meznega poslanca, občino ali občana. Mojeosebno stališče je, da v Sloveniji potrebu-jemo šest ali maksimalno osem pokrajin; toštevilo bi zadostovalo glede na število pre-bivalcev v državi. Bojim pa se, da takšenprojekt v tem ali naslednjem mandatu ne bodobil podpore, ker na poslance v njihovemdomačem okolju pritiskajo domači in so-sednji župani, da »naša« regija mora biti samostojna, da morajo imeti možnost sa-mostojno odločati, ker imajo za to vse po-goje. Tako je pokrajine težko zagotoviti. Čepa bi bilo popolnoma jasno, kakšne so na-loge in pristojnosti pokrajin, kaj se bo izdržave ali občin preneslo na pokrajine, in dabodo pokrajine izvajale nekatere službe, kijih zdaj izvaja država, in če bi bilo sto od-stotno zagotovljeno, da se bodo v državisprostila nekatera delovna mesta in se pre-nesla na pokrajine, bi šlo hitreje. Sem za po-krajine, če država sprejme alternativo: zustanovitvijo pokrajin zmanjšamo številoposlancev v državnem zboru, zmanjšamoštevilo ministrov in ta del sredstev, ki jihzdaj rabimo za poslance, ministre in vlado,za vse te strukture, prenesemo na pokrajine.Potem lahko pokrajine ustanovimo jutri in s tem dodatno ne obremenimo davko-plačevalcev!

Poslanec SDS Marjan Bezjak:

Poslanec LDS Milan Gumzar:

Državni svetnik Darko Fras:

Na konstitutivni seji Sveta Krajevneskupnosti Lenart, ki je bila 8. novem-bra, so bili potrjeni mandati članovsveta KS za naslednje štiriletno mandatno ob-dobje. Župan občine Lenart je na seji podal bi-stvene iztočnice in smernice dela, vizije razvojatako občine Lenart kot naše krajevne skupno-sti. S svojim razmišljanjem je člane sveta pozvalk tvorbi idej, kako približati ožjo lokalno skup-nost prebivalcem, uporabnikom različnih sto-ritev, in hkrati ponuditi lastne storitve širšiskupnosti.

Člani sveta KS smo že podali predloge oz. načrtrazvojnega programa občinskemu svetu z upa-njem, da bodo načrt in podani predlogi v naj-večjem možnem obsegu tudi realizirani v temmandatnem obdobju. Podani so bili terminskipredlogi tako obdelave makadamskih cest oz.asfaltiranja določenih še ne proti prašno obde-

lanih odsekov javnih poti, krajevnih cest in jav-nih površin. Ti odseki zajemajo prav vsapodročja – vse krajevne zaselke naše KS. V raz-vojni program so zajete tudi nekatere obnovepotrebne ulice v samem Lenartu. Nadalje bi bilovsekakor potrebno obnoviti dotrajano, poško-dovano osvetljevalno omrežje v samem Le-nartu, kakor je potrebno obnoviti tudi nekaterekanalizacijske jaške. Ko je govora o kanalizaciji,je vsekakor potrebno omeniti potrebo po ure-ditvi kanalizacije v okoliških vaseh. Izkazana jetudi potreba po napeljavi javnega vodovodnegaomrežja v nekaterih zaselkih KS do posameznihgospodinjstev. Ugotoviti je tudi, da so okoliške

vasi zelo slabo pokrite s širokopasovnim inter-netnim omrežjem, za katerega pa vemo, da jedanes brez te ponudbe skorajda nemogoče sle-diti dogajanju v svetu, kaj šele v lastnem kraju.Glede na to, da je kabelsko omrežje na razpo-lago le v Lenartu, okoliška gospodinjstva prav-zaprav niso informirana o dogajanju v samemkraju preko spleta, temveč le preko drugih sred-stev javnega obveščanja. Krajani Lenarta radi razglašamo slikovitost ingričevnato raznolikost naših Slovenskih goric,zlasti v zadnjem času pa je le-ta prizadeta zaradipojavljajočih se vremenskih nevšečnosti. Velikoje tudi plazov in z njimi povezanih poškodb nacestah. Te je nujno potrebno sanirati, saj imajoposledično nekatera gospodinjstva otežen dostop v svet. Prebivalci Lenarta smo zelo ponosni na lepourejeno pokopališče, na katerem pa se poja-vljajo tudi poškodbe oz. je nekatere dele zgradbže načel zob časa. Tako je potrebno urediti oz.sanirati žalni zid in tlak od le-tega do vežice.Vsekakor bomo poskrbeli tudi za urejenost jav-nih površin – delov, ki so stične točke tako zobiskovalci kakor tudi s samo tranzitnimi pot-niki, ki pa jih je v zadnjem času zaradi obvoz-nice na vso srečo nekaj manj. Vsekakor je vzpodbujati uporabnike infrastruk-ture za pridobitev boljšega odnosa do obstoje-čih pridobitev v KS kakor tudi v sami občini.Verjamem v dobro, učinkovito delo, podajanjeidej, predlogov vseh članov sveta KS, saj bomole tako lahko izpolnjevali izrečeno zaupanje vo-livcev, izpolnjevali zakonska določila glede for-miranja KS in seveda sodelovali pri izdelaviprostorskih planov in drugih planov razvoja zapotrebe občinskega plana.

Kakor je bilo mogoče ugotoviti na prvi sejisveta KS v mesecu novembru, so izvoljeničlani po volilnih enotah še kako dobro sezna-njeni z aktualno problematiko, s potrebamiprebivalstva tako v samem osrčju Lenartakakor tudi v najbolj oddaljenih delih lenarškekrajevne skupnosti.Upam in osebno želim, da bo čim več predlo-gov posredovanih v sprejem in odločanje ob-činskemu svetu tudi realiziranih, saj se še kakodobro zavedam, da njihova realizacija pomenizadovoljstvo in ponos vsakega krajana Lenartater prinaša srečo v vsako gospodinjstvo.

Novo izvoljeni 11-članski svet KS Vo-ličina je na prvi seji sredi novembrasprejel sklep o predlogih najnujnej-ših investicij občine Lenart na območju našekrajevne skupnosti. Med najnujnejše v čimkrajšem času spada zagotovitev osnovne ko-munalne infrastrukture. Na prvem mestu jeureditev vodovoda, saj je veliko gospodinj-stev še vedno brez oskrbe s pitno vodo. Mednajpomembnejše investicije spada tudi asfal-tiranje makadamskih cestnih odsekov. Poleg

asfaltiranja novih cest je potrebna obnova inpreplastitev številnih drugih cest, zlasti gla-vne ceste čez Zavrh in nato proti naseljuNadbišec, ceste od Voličine proti Hrastovcuin cestno povezavo čez Dolge Njive in Selce.Cesta čez Dolge Njive in Selce sodi meddržavne ceste in je financirana direktno izdržavnega proračuna, na katerega pa nepo-sredno ne moremo vplivati.

Bolj razveseljiva je novica v zvezi z glavnocesto čez Zavrh, ki je manjše popravke že do-čakala, prihodnje leto pa se bo pričela teme-ljita prenova, ki naj bi prinesla nov pločnikin s tem novo vaško podobo. Preureditvecentra pa se lahko v prihodnjih dveh letihnadejajo tudi v Selcah. Oba projekta sta žepredvidena v proračunu občine Lenart zaprihodnji dve leti, ni pa tako za cesto, ki po-vezuje Voličino s Hrastovcem, kljub spreje-temu predlogu s strani KS Voličina. Bosta pa

svojo obnovo v prihodnjem letu dočakalapoškodovana mostova čez Ruperški potok;tistega, pri otroških igralih, bodo hkrati z ob-novo tudi razširili. V naslednjem letu se bonadaljeval tudi regulacija in ureditev Ruper-škega potoka, ki zdaj kvari videz urejenegakraja. Na sprehajalno potko oz. tudi kolesar-sko stezo v navezavi z urejeno reko Pesnicopa bomo morali še čakati.Med večje pomanjkljivosti v KS Voličinaspada slaba dostopnost do internetne pove-zave, v čim krajšem času je potrebno omogo-čiti priklop na širokopasovni internet vvsakem gospodinjstvu. Osebno bi si v Voličini v naslednjih letih želelpredvsem še investicije v širitev obrtne cone,s katero bi pridobili nova delovna mesta.Glede na trend priseljevanja v ožji del Voli-čine bi bilo morda smotrno načrtovati manjšitrgovsko-poslovni center nasproti šole. Znjim bi lahko pridobili tudi nova stanovanjain tudi prepotrebne parkirne prostore v bli-žini šole. Prav tako bi si športniki in tudi šolarji v Voličini želeli širitve in obnovešportnega parka, ki bi še dvignil kvaliteto bi-vanja v osrčju Slovenskih goric. Velik potencial vidim tudi v razvoju turizma,vendar se zavedam, da bo na tem področjupotrebno vložiti še ogromno truda. Zavrh bosicer pridobil novo podobo, vendar pa je obtem potrebno obogatiti še turistično po-nudbo. Upam, da se bo število gospodinjstev,ki se bodo odločila za raznorazne dopolnilnedejavnosti, pričelo kmalu povečevati. Polegatraktivnejše turistične ponudbe bi pridobilimožnost dodatnega zaslužka tudi domačini.Ljudi pa je najprej potrebno ustrezno infor-mirati, zato se nadejam, da se bo v proračunu

občine Lenart našlo tudi nekaj sredstev za to-vrstna izobraževanja. Popolnoma jasno je, daje potrebno izdelati kvalitetne turistične pro-grame in jih ustrezno promovirati, saj so za-pisani na papirju namenjeni le samemu sebi. Upam, da bo upoštevanih čim več predlogov,ki so bili sprejeti v svetu KS Voličina, in da bo Voličina skupaj z občino Lenart šla po poti kvalitetnega razvoja v naslednjihletih.

24. DECEMBER 2010 | ŠT. 11 | 7

OVTARJEVE NOVICEVČERAJ ZA DANES IN JUTRI

Na lokalnih volitvah so bili izvoljeni tudi člani svetov krajevnih skupnosti. Na usta-novnih sejah so bili izvoljeni tudi njihovi predsedniki. V občini Lenart občani zago-tavljajo ožje lokalne interese v KS Lenart in KS Benedikt.

S prenovo ceste in vaškega jedra bo Zavrh poleg urejenosti pridobil veliko tudi na varnosti

Mag. Helena Dolajš, predsednica KS Lenart :

Predsednik KS Voličina Dejan Kramberger:

Društvo Presmec iz Dolgih njiv je tudi letosz velikima adventnima vencema okrasilo cer-kveni dvorišči pred cerkvama sv. Ruperta vVoličini in sv. Lenarta okrasilo. Njihov adven-tni venček, ki so ga podarili občini Lenart, pakrasi tudi avlo Jožeta Hudalesa. Predsednikdruštva Jože Vogrin nam ob tej priložnosti šepove, da je pri pripravi teh advetnih vencevsodelovalo okrog 30 ljudi.

Društvo Presmec pri postavljanju adventnega venca

pred cerkvijo Sv. Ruperta v Voličini

Adventni venecZa prijetno in prijazno prednovoletno vzdušje soposkrbeli tudi v Lenartu, saj so mestno središčeokrasili že na začetku decembra. Občinskozgradbo so ozaljšali z lučkami, na osrednjem trgupred občinsko zgradbo so postavili lične hišice zanovoletni sejem, pred Dom kulture pa so postavilismrečice. Za nameček pa je vse skupaj pobelil šesneg. Tudi cerkev v Lenartu je v teh predprazničnihdneh lepo urejena, pred oltarjem pred čudovitimglavnim oltarjem pa je adventni venec.

Tekst in foto: T. K.

Lepo okrašeno središče mesta

V prihodnje so načrtovane naložbe na po-dročju poslovne cone v Žicah, zato je mo-rala občina urediti področje s potrebnimprostorskim aktom.

Novi občinski svet je začel obravnavoproračuna za prihodnji dve leti. Zaleto 2011 je načrtovano 4.088.492EUR prihodkov in 3.967.859 EUR odhod-kov, za leto 2012 pa 3.465.261 EUR prihod-kov in 3.555.911 EUR odhodkov.V letu 2011 načrtujemo modernizacijo inrekonstrukcijo občinskih cest v višini146.033 EUR, in sicer za naslednje odseke:Žice–Škof-Perko, Žice–Kegl in dokončanjezačete investicije na cestah Krivi Vrh–Gmajna in Zg. Ročica–Medved.

V letu 2012 se bo izvajala modernizacija nacestah Lokavec–Pogled, Dražen Vrh–Zg.Velka (Župec) in uredil se bo del pločnikaKremberk–Ledinek. Nadaljevala se bo tudiinvesticija v rekonstrukcijo državne ceste R III-730 s kolesarsko stezo – etapa II doDerganca. Prav tako se bo v letu 2011 pričela investi-cija v Lokavcu »ureditev vaškega jedra Lokavec«, ki se bo zaključila v letu 2012.Ocenjena vrednost investicije je 500.000,00EUR.

V 2011 bomo pričeli projekt »Energetskoučinkovita prenova javne razsvetljave«.Projekt bo večleten in bo zajemal obnovocelotne javne razsvetljave z energijsko var-čnimi žarnicami.Prav tako se bo v 2011 pričel projekt

»Ureditev tržnice in razgledne ploščadi« vSv. Ani.Na področju ravnanja z odpadno vodobomo nadaljevali investicijo »Odvajanje inčiščenje odpadnih voda v Lokavcu« in na-daljevali s fazno izgradnjo cevovoda na ob-močju Svete Ane.Na področju opremljanja stavbnih zemljiščbomo izdelali OPPN za naselje Lokavec,pričeli s komunalno opremo v Sv. Ani, Lo-kavcu in obrtni coni v Žicah. Pri skupnemprojektu »Celovita oskrba Slovenskih gorics pitno vodo« bomo v 2011 sodelovali v vi-šini 140.000,00 EUR.Na področju pokopališke dejavnosti bomopričeli z investicijo ureditve evangeličan-

skega pokopališča in ureditve parkirnihmest pod mrliško vežo. Na področju šolstvanačrtujemo energetsko prenovo OŠ Sv. Anain Lokavec in plačilo pogodbene obveznostiizgradnje telovadnice. Večina navedenih investicij je dvoletnih inse nadaljujejo v letu 2012. Precej sredstevbo namenjenih rednemu vzdrževanju ob-činskih cest.Na področju črpanja Evropskih sredstev pase izvaja investicija na področju Lokavca»Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v

Lokavcu«, ki se bo končala leta 2013. Pro-jekt je vreden 681.000,00 EUR in je delno(85 % upravičenih stroškov) sofinanciran izEvropskega sklada za regionalni razvoj.

Viktor Kapl

V občini Lenart je Eko toplota energetika,d.o.o., v enem letu realizirala toplotnooskrbo na biomaso. Začetek gradnje je bilavgusta 2009, kotlovnica na biomaso s to-plovodnim omrežjem pa je začela obrato-vati oktobra 2010.

Vkotlovnici s toplovodom sta bila in-stalirana kotel na biomaso z močjo3,5 MW in kotel na olje z močjo 3,5MW za pokrivanje konic in rezervo. Toplo-vodno omrežje je dolgo okoli 5 km in v kon-čni fazi izgradnje bo dobavljene cca13.500.000 kWh toplote gospodinjstvom, zasebnim hišam, večstano-vanjskim blokom, podjetjem– obratom in javnim zgrad-bam v občini Lenart. Eko to-plota energetika v projektkoriščenja obnovljivih virovenergije, ki ga sofinancira Ministrstvo za gospodarstvoRS, investira cca 4,8 milijonovEUR. Trenutno se z okolju prijaznotoploto že ogreva 499 gospo-dinjstev (zasebne stranke, večstanovanjski bloki, javniobjekti, občinski objekti inpodjetja–obrati) v Lenartu. Toplovodni projekt Lenart sje bil izpeljan zobčino Lenart, z drugimi regionalnimi part-nerji kot tudi z Ministrstvom za gospodar-stvo RS. Z občino Lenart je bila sklenjena30-letna koncesijska pogodba, na osnovi ka-tere so projekt lahko realizirali.Biomasa za obrat Lenart prihaja iz regije. Po-

godba o dobavi biomase je bila sklenjena zlokalnim podjetjem, ki sodeluje s kmeti izokolice. Nadaljnji partner pri projektu je Mi-nistrstvo za gospodarstvo RS, ki sofinancirainvesticijo za koriščanje obnovljivih virovenergije s 30% udeležbo.

S strani Ministrstva za gospodarstvo RS inobčine Lenart so bila dodeljena tudi soglasjaza cene toplote.Na osnovi soglasja št. 301-142/2010-3 sstrani Ministrstva za gospodarstvo RS k prvičoblikovani izhodiščni ceni daljinskega ogre-

vanja na območju naselja Lenart v občini Le-nart z dne 23. 11. 2010 sme Eko toplotaenergetika, d.o.o., pričeti uporabljati obliko-vano izhodiščno ceno, s tem, da je višinapovprečne cene 69,3745 €/kWh. Navedenecene so brez DDV-ja in drugih dajatev.

Več informacij: www.eko-toplota.si

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

8 | ŠT. 11 | 24. DECEMBER 2010

Večje investicije v občini Sv. Ana v letih 2011 in 2012

Okolju prijazna toplotna oskrbana biomaso uspešno obratuje

C E N I K daljinskega ogrevanja1.

Vzdrževanje občinskih cest vodi ob-čina. Občina Lenart izvaja javnoslužbo upravljanja in vzdrževanja ob-činskih cest v skladu z določili Odloka o go-spodarskih javnih službah v občini Lenart inveljavnega Odloka o občinskih cestah in jav-nih površinah v občini Lenart v okviru režij-skega obrata oz. z oddajo del, ki obsegajovzdrževanje občinskih cest s pogodbo.Zimska služba obsega sklop dejavnosti inopravil, potrebnih za omogočanje prevozno-sti cest in varnega odvijanja prometa v zim-skih razmerah. To je takrat, ko je zaradisnega, poledice in drugih zimskih pojavovlahko ogroženo normalno odvijanje pro-meta. Od 15. novembra do 15. marca, ko pra-viloma traja zimsko obdobje, so vseaktivnosti izvajalcev rednega vzdrževanjajavnih cest usmerjene predvsem v izvajanjevseh opravil po izvedbenem programu zim-ske službe. V tem obdobju ima zimska službav okviru rednega vzdrževanja nespornoprednost pred ostalimi rednimi vzdrževal-

nimi deli na cestnem omrežju. Z načrtom zimske službe so ceste, ki jih planzajema na osnovi 31. člena pravilnika, raz-vrščene v tako imenovane prednostne ra-zrede oziroma prioritete. Skratka, vsovzdrževanje prevoznosti posameznih cest vzimskih razmerah je opredeljeno s prednos-tnimi razredi oz. prioritetami, v katere soceste razvrščene glede na kategorijo, gostotoin strukturo ter povezovalno vlogo prometa,geografsko-klimatske razmere in krajevnepotrebe (linije javnega in osebnega prevoza). Razvrstitev cest po prioritetah je določeno vizvedbenem planu zimske službe po prej na-štetih kriterijih in tako je usklajena prevoz-nost občinske cestne mreže.Na podlagi Pravilnika o vrstah vzdrževalnihdel na javnih cestah in nivoju rednegavzdrževanja javnih cest je vse vzdrževanjeprevoznosti posameznih cest v zimskih raz-merah opredeljeno s prednostnimi razredioz. prioritetami.

Zimska služba 2010/2011 na območju občine Lenart

Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če vi-šina snega na cestah I. in II. prednostnega ra-zreda ne presega 10 cm in na drugih cestah15 cm, promet pa je možen z uporabo zim-ske opreme vozil. V obdobju izredno mo-čnega sneženja in v primerih, ko poledice nimogoče odpraviti z razpoložljivimi tehni-čnimi sredstvi je dopustno tudi odstopanjeod predpisanih zahtev.Celotno cestno omrežje občine Lenart je razvrščeno v tri okoliše, le-ti pa imajo opredeljene prioritetne razrede (I., II., III.prioritete).

I. okoliš: Lokalne ceste, mestne ulice, javne pro-metne površine in pločniki (I. prednostnirazred), skupno približno 100 km, okolišrazdeljen na cone obdelave MLC1 –MLC3), izvajalec vzdrževanja je podjetjeCPM, d.d., Maribor, VB Lenart, Gradiškac. 4/b, 2230 Lenart, tel. 02 729 12 72, email:lenart.vvc@cpm.si.Javne površine; varne poti v šolo, stop-nišča, ostale peščeve površine v mestu incentrih, skupno približno 10 km, izvajalecvzdrževanja je podjetje ALMAJA, d.o.o.,Jurovska cesta 23, 2230 Lenart, tel. 02 72076 73.

II. okoliš: Javne in krajevne poti na območju KS Le-nart, (II. in III. prednostni razred), skupno

približno 50 km, okoliš razdeljen na coneobdelave (KCL1 - KCL4), izvajalec vzdrže-vanja je podjetje SKALA, Drago KEREC,s.p., Zg. Žerjavci 38, 2230 Lenart, tel . 041650 488.

III. okoliš:Javne in krajevne poti na območju KS Vo-ličina (II. in III. prednostni razred),skupno približno 61 km, okoliš razdeljenna cone obdelave (KCV1 - KCV5), izvaja-lec vzdrževanja je podjetje JD, d.o.o.,Dolge njive 6, 2232 Voličina, tel. 031 495298.

Prve ocene kažejo, da se je v letošnjem letuzimska služba, ob dosledni uporabi enotnihter natančno predpisanih postopkih, izvajalaučinkovito. V pretekli zimski sezoni 2009/10 je biloskupno izvedenih 29 akcij (posip ali pluže-nje) in je bilo porabljenih okoli 240.000,00EUR. V letošnji zimski sezoni je bilo že do13. decembra izvedenih skupno 11 akcij(posip ali pluženje). V pretekli zimski sezonido tega datuma še ni bilo zimskih akcij. V eniakciji se izmed ostalih potrebnih resursovporabi posipnih agregatov cca 30 t soli in 60 t drobljenca – peska.

Mirko Kojc

Razvrstitev cest po prioritetah na območju občine Lenart:

Medobčinsko redarstvo je bilo usta-novljeno 6. 2. 2010 in deluje na ob-močju 18 občin ustanoviteljic, meddrugim tudi na območju občine Lenart. Ob-činski redarji so dela in naloge, v skladu z za-koni in občinskimi predpisi, v občini Lenartpričeli izvajati v aprilu letos. Pred tem je ob-činska uprava podala medobčinskemu redar-stvu načrt dela oz. seznam lokacij, kjer jepotrebno izvrševati nadzor, da bi se aktualnaproblematika na področju varstva javnegareda in miru ter na področju varnosti cest-nega prometa zmanjšala. Pri slednji je namenpreprečevanje nepravilnega ustavljanja inparkiranja na način, s katerim se ovira inogroža ostale udeležence v cestnem prometu,predvsem otroke na poti v šolo.Občinski redarji so bili v mesecih od aprilado vključno novembra 2010 prisotni povpre-čno 8-krat mesečno. Dela so opravljali medtednom, v dopoldanskem ali popoldanskemčasu, enkrat pa tudi v nedeljo. Kljub potre-bam po opravljanju nočnega dela ob koncihtednov, žal, tega za zdaj še ni bilo mogoče iz-peljati.Pri rednem delu so občinski redarji sprvaopozarjali kršitelje. V prvih štirih mesecih sotako izrekli 63 opozoril, zoper nobenega krši-telja pa niso represivno ukrepali. Po pregleduučinkovitosti do tedanjega dela je bilo ugo-tovljeno, da zgolj opozarjanje ne prinaša po-zitivnega napredka na področju varnosti vcestnem prometu. Zato so redarji pričeli iz-rekati kršiteljem tudi globe. Skupaj je bilo včasu od aprila do novembra 2010 izrečenih89 opozoril in 66 represivnih ukrepov – glob.V občini Lenart smo prepričani, da so občani

delo in nadzor občinskega redarstva bolj alimanj dobro sprejeli. To se kaže predvsemskozi interes posameznikov ali posameznihskupin, ki se na občino obračajo s prošnjo poše večji prisotnosti in nadzoru. V občini Le-nart tako ugotavljamo, da bi nadzor občin-skega redarstva potrebovali vsakodnevno,kar žal pri sedanji organiziranosti službe terkadrovski zasedenosti le-te za zdaj ni mo-goče. Kljub vsemu pa ugotavljamo tudi to, daje nadzor, kolikor ga je izvedenega, zakonitin profesionalen, predvsem pa usmerjen vzaščito javnih dobrin ter varstvo najranljivej-ših udeležencev v cestnem prometu, kot sootroci in ostali pešci ter invalidi.

Mirko KOJC, kom. inž.

Člani občinskega sveta občine SvetaTrojica so sredi decembra sprejeli ob-činski proračun za leti 2011 in 2012.Tako je občina Sveta Trojica med prvimi ob-činami v Sloveniji, ki imajo sprejet svoj pro-račun. Mnoge občine so pri sprejemanjusvojega proračuna letos zavrle lokalne voli-tve, kar se v občini Sveta Trojica ni zgodilo.Zakaj je pomembno, da ima občina sprejetsvoj proračun pravočasno? Zato, ker potemlahko normalno opravlja svoje funkcije, iz-vaja investicijsko dejavnost in financira vsetiste dejavnosti, ki sodijo v njeno pristojnost.Če proračuna nima, pa dejansko marsikaj v občini čaka na njegov sprejem. Če bi to primerjali z družino, bi lahko rekli, da tudidružinski člani težko karkoli naredijo, če ne vedo, koliko sredstev bodo imeli na razpolago. »Proračun za dve leti, ki smo ga sprejeli, bostopil v veljavo prvega januarja leta 2011,«pravi župan občine Sveta Trojica Darko Fras.Že danes vsi porabniki denarja iz občinskegaproračuna vedo, koliko sredstev bodo v na-slednjih dveh letih imeli na razpolago. Takolahko mirno načrtujejo svoje aktivnosti.

Pravočasne priprave»Občinski proračun smo ne glede na lokalnevolitve začeli pripravljati že septembra. Prvičga je občinski svet obravnaval novembra.Sprejel pa ga je novi občinski svet v decem-bru,« pravi Fras. To je dokaz, da sedanji ob-činski svetniki tako kot dosedanji v prvi vrstiskrbijo za razvoj kraja in občine.Proračuna občine Sveta Trojica za leti 2011in 2012 sta, kot se to reče po domače, dokajtežka. Proračun za naslednje leto znaša okoli6.491.000 evrov, proračun za leto 2012 paokoli 5.350.000 evrov. Vendar pa je v teh šte-vilkah skrita tudi investicija v izgradnjo širo-kopasovnega interneta, za kar si skupaj zžupani sosednjih občin prizadeva županDarko Fras, ki ga prebivalci Slovenskih goricin celotne Slovenije poznajo tudi kot uspeš-nega borca za to, da so ljudem vrnili vlaganjav telekomunikacijsko omrežje.

Občina Sveta Trojica se je skupaj z drugimiobčinami iz osrednjih Slovenskih goric pri-javila na razpis za sofinanciranje izgradnje ši-rokopasovnega interneta v občini. Na razpisso čakali skoraj dve leti, saj ga pristojni dolgoniso objavili. Potem ko je bil končno obja-vljen, pa so se že oktobra letos nanj prijavili.Kako se bo razpis končal, še ni znano, saj jenanj prispelo štirinajst vlog, pristojni organipa jih bodo pozitivno rešili samo nekaj.Občina Sveta Trojica je na razpisu kandidi-rala skupaj z izvajalcem del, ki ga je izbralana javnem razpisu. Gre za Elektro Maribor,ki je dal najbolj ugodno ponudbo. Investicijav izgradnjo omrežja širokopasovnega inter-

neta je vredna več milijonov evrov. Zanjo boobčina pridobila veliko nepovratnih sredstev,veliko sredstev pa bo v projekt vložil tudi iz-vajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu.

Širokopasovni internet»V proračunskih sredstvih za leto 2011 je zainvesticijo v širokopasovni internet predvi-deno okoli 3.183.000 evrov, leta 2012 pa okoli1.964.000 evrov. Tako realno gola občinskaproračuna občine Sveta Trojica letno znašatavsak okoli 3,4 milijona evrov,« pojasnjujeFras. Trenutno na občini še ne vedo, ali bodona razpisu za izgradnjo dostopa do široko-pasovnega interneta uspeli. »Če ne bomouspeli, bomo sodelovali na kakšnem od na-slednjih razpisov in si za dodatna sredstvaprizadevali naprej. Tako velike investicije nobena občina ne more izpeljati samo z lastnimi sredstvi.«Občinska proračuna za obe leti sta investicij-sko naravnana, saj bo občina v naslednjihdveh letih največ proračunskih sredstev na-menila za investicije. »Za investicije bomoleta 2011 in 2012 namenili več kot polovicoproračunskih sredstev,« pojasnjuje Fras. Obtem pa na občini ugotavljajo, da se močnopovečujejo tekoči izdatki, ki jih ima občinaza socialne in druge transferje po veljavnihpredpisih. Tako so, denimo, imeli v vrtcu vobčini Sveta Trojica pred štirimi leti en od-delek, v katerega je bilo vključenih 22 otrok.Danes pa ima vrtec štiri oddelke, v katere je vključenih 64 otrok. Zato imajo sedaj tri-krat več stroškov za redno financiranje pred-šolske vzgoje kot pred štirimi leti. Samo zapredšolsko vzgojo namenijo letno okoli240.000 evrov.

Vse več sredstev za socialne transferjeTukaj so tudi socialni transferji, ki jih plačujeobčina. Gre za plačevanje oskrbnine v do-movih za ostarele za socialno šibke občane,za zagotavljanje sredstev za družinske

pomočnike in za obvezno zdravstveno zava-rovanje nekaterih kategorij prebivalcev, za iz-plačevanje enkratnih socialnih pomočinekaterim občanom, za dodeljevanje občin-skih štipendij, za subvencioniranje najemninposameznim občanom in podobno.Občina mora sofinancirati tudi nekatere za-vode in druge institucije na medobčinskiravni. Gre, denimo, za matično knjižnico vLenartu, za medobčinsko redarsko službo, zamedobčinski komunalni inšpektorat in pod-obno.Poleg tega občina financira materialne stro-ške za osnovnošolsko dejavnost, medtem koplače zaposlenim na osnovni šoli zagotavlja

24. DECEMBER 2010 | ŠT. 11 | 9

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

V občini Sveta Trojica so že sprejeli proračun za leti 2011 in 2012

Investicijsko naravnan proračun

Občinski redarji v občini Lenart

Pred. razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje

I pomembnejše lokalne ceste,zbirne mestne inkrajevne ceste

od 5. do 20. ure zagotoviti prevoz-nost; možni za-stoji do 2 ur,predvsem med20. in 5. uro

zagotoviti prevoz-nost, možni za-stoji predvsemmed 22. in 5. uro

II ostale lokalneceste, mestne inkrajevne ceste

od 7. do 20. ure,upoštevati kraje-vne potrebe

zagotoviti pre-voznost; možnikrajši zastoji

zagotoviti pre-voznost, možnizastoji do enegadne

III javne poti, parki-rišča, kolesarskepovezave

upoštevati kraje-vne potrebe

zagotoviti pre-voznost; možnizastoji do enegadne

zagotoviti pre-voznost; možnivečdnevni zastoji

ministrstvo. Občina skrbi tudi za investicij-sko vzdrževanje objektov osnovne šole ter zaizvajanje nadstandardnih programov, sofi-nancira pa tudi šolo v naravi, razne športnein druge programe. Občina sofinancira tudidruštveno dejavnost.Pri financiranju vseh teh dejavnosti bo ob-čina v naslednjih letih ostala na zneskih iz le-tošnjega leta, s tem da jih bo povečala zainflacijo. Marsikatera subvencija občine pabo ostala enaka, saj je občinski proračun na-ravnan tudi varčevalno. Brez tega ne bi bilodovolj sredstev za investicije in razvoj.

Ambiciozni investicijski projektiV naslednjih dveh letih bodo v občini SvetaTrojica, po besedah župana Darka Frasa, iz-vedli kar nekaj pomembnih investicij. Gre zanadaljevanje izgradnje 3,5 kilometrov sekun-darnega komunalnega omrežja v naseljuSveta Trojica. V tistem delu kraja, kjer imajosedaj samo meteorno kanalizacijo, ki so si jozgradili v lastni režiji, se bodo lahko vsi pri-ključili na novo sekundarno fekalno komu-nalno omrežje. To je postala nujnost, saj »podomače« tudi na tem področju ne gre več. Prav tako bodo nadaljevali z drugo fazo iz-gradnje 1,3 kilometre dolge primarne kana-lizacije na južni strani kraja Sveta Trojica, kise bo končala z izgradnjo nove čistilne na-prave na prostoru med regionalno cesto Le-nart–Ptuj in avtocesto. Njena zmogljivost boznašala 650 populacijskih enot. Ta investicijani nujna samo zaradi izgradnje novega kom-pleksa Trojica-jug, temveč tudi za izgradnjošportno rekreacijskega centra ob jezeru.V naslednjih dveh letih načrtujejo tudi ob-novo vpadnice v Sveto Trojico iz južne stranido regionalne ceste z izgradnjo pločnika. Obtem bodo kolikor je to mogoče zmanjšalitudi naklon ceste, tako da bo dostop do sre-dišča občine z južne strani nekoliko lažji inmanj strm. V sklopu tega bodo izdelali tudiprojekte za krožišče z regionalno cesto Le-nart–Ptuj. Prav tako bodo proučili možnostza ureditev krožišča pred gostiščem Na griču.Občina računa tudi, da bo država s svojimisredstvi začela z nujno sanacijo plazov nadjezerom in rekonstrukcijo ceste, sama pa boprispevala za izgradnjo pločnika.

Poleg tega bo občina nadaljevala s progra-mom modernizacije občinskih cest pred-vsem v Oseku. Asfaltirala bo tudi dve ulici vkraju Sveta Trojica in odsek lokalne ceste vVerjanah. Pravzaprav gre za dela, ki so se za-čela že jeseni, nadaljevala pa se bodo spo-mladi. Hkrati občina načrtuje začetek ob-nove državnih cest z izgradnjo pločnikov teravtobusnih postajališč v Gočovi in SpodnjiSenarski. Čeprav občina pritiska, na direkcijiza državne ceste za obe investiciji še nimajozagotovljenih sredstev. Kot opozarja Fras, pasta obe investiciji nujni, saj tovorni in drugipromet že močno ogroža varnost ljudi.Občina bo nadaljevala tudi z obnovo samo-stanske kleti, ki bo predvidoma končana vprvi polovici naslednjega leta. V celoti bo

stala 250.000 evrov, od katerih jih je občinauspela 150.000 evrov pridobiti iz evropskegaprojekta čezmejnega sodelovanja z Madžar-sko Intereg 3.

Prostorski načrti za razvojPrecej sredstev bo občina namenila tudi zapripravo prostorskih načrtov in dokumen-tov, brez katerih razvoj občine in kraja SvetaTrojica ni mogoč. Gre zlasti za občinski pro-storski načrt. Občina je v zvezi z njim nare-dila že vse, kar je v njeni moči, sedaj pačakajo na smernice ministrstva, ki so mu vsodokumentacijo dostavili že pred dopusti. Mi-nistrstvo bi moralo smernice za namenskorabo prostora izdati do avgusta, vendar jih šedoslej ni uspelo, saj imajo očitno veliko dela,ker podobna načrte pripravljajo v številnihobčinah. Celo s kmetijskega ministrstva šeniso uspeli poslati smernic. Za izdelavo ome-njene dokumentacije bo občina potrebovalakar 150.000 evrov, vendar brez nje razvoj nimogoč. Nadaljevali pa bodo tudi s pripravlja-njem podrobnega načrta za novi center SveteTrojice na travniku za občino, kjer namera-vajo narediti večjo javno površino in zagoto-viti prostor za poslovno stanovanjskeobjekte. Poleg tega bo občina izvedla veliko manjšihinvesticij v komunalno in drugo infrastruk-turo v Zgornjem Porčiču, Oseku, Gočovi,Spodnji Senarski in v še nekaterih naseljih.Prvi dve leti od ustanovitve je bila občinaSveta Trojica deležna sredstev iz države zatako imenovano finančno izravnavo, zadnjidve leti pa se je postavila na svoje noge, sajse samofinancira. Trojičani so seveda na toupravičeno ponosni. Ob tem pa njihovžupan in državni svetnik Darko Fras opo-zarja, da je trend naraščanja stroškov teko-čega poslovanja občine zaradi višanjanormativov in standardov ter prenosa nalogs strani države na lokalne skupnosti zaskr-bljujoč, saj se ti stroški iz leta v leto poveču-jejo na račun sredstev za razvoj. »Čeprav selastni prihodki občine povečujejo, se še hi-treje povečujejo stroški tekočega poslova-nja,« pojasnjuje Fras, ki si prizadeva tavprašanja razrešiti tudi v vlogi državnegasvetnika. Zakaj pravzaprav gre. Navedimo

nekaj primerov: modernizirajo dom za sta-rostnike ali za prizadete otroke, občini pa zasvoje varovance iz območja občine začnejopošiljati za petdeset odstotkov višje računeza oskrbnino, ki jo je občina po črki zakonadolžna plačati; ministrstvo za šolstvo pred-piše višje standarde v otroškem varstvu, ob-čini pa ne zagotovi sredstev za njihovofinanciranje in podobno. Kljub kriznimčasom se po besedah Frasa nekateri pri nasše vedno vedejo, kot da krize ni in da je de-narja v izobilju.Kakorkoli že, v občini Sveta Trojica imajodvoletni proračun, ki je ambiciozen in narav-nan na razvoj občine in vseh krajev v njej.

Tomaž Kšela

Vobčini Cerkvenjak je v teku investi-cija Dograditev čistilne naprave in iz-gradnja kanalizacijskega kanala vnaseljih Andrenci, Cerkvenjak in Stanetinci.Z njo se bo bistveno prispevalo k reševanjuproblematike odvajanja in čiščenja odpadnihvoda za cca 1240 populacijskih enot – PE. In-vesticija zajema povečanje kapacitete ČN odsedanjih 415 PE na 1500 PE, to je 1085 PE terizgradnjo cca 2,2 km kanalizacijskega kanala. Vrednost investicijskih del znaša 977.035 €.Investicija se bo izvajala v letih 2010 in2011in je sofinancirana iz Evropskega sklada

za regionalni razvoj (ESRR) v skupni višini462.112 €, kar predstavlja 47 % investicijskevrednosti.V letu 2010 je bila uspešno zaključena I. faza,ki obsega dograditev obstoječe ČN, in že pri-četa II. faza, ki pa predvideva izgradnjo cca2,2 km kanalizacijskega kanala.Investicija, ki jo občina zelo težko izpelje brezsofinanciranja v obliki nepovratnih sredstev,bo prinesla številne družbene koristi, pripo-mogla bo k razvoju občine Cerkvenjak in ce-lotne podravske regije.

Vobčini Cerkvenjak je izgradnjaustreznega športnega rekreacijskegacentra (ŠRC) za najrazličnejše športeprepotrebna, kajti trenutno športne aktivno-sti (nogomet) izvajajo na obstoječih igriščihin spremljajočih objektih, ki v veliki meri neustrezajo normativom in zahtevam. Prav tostanje in razmere so bili glavni razlog zaodločitev, da se v najkrajšem možnem časupristopi k celoviti rešitvi z izgradnjo ustrez-nega športno rekreacijskega centra, ki bi v ce-loti odpravil vse pomanjkljivosti in omogočilizvajanje raznovrstnih skupinskih in indivi-dualnih športnih aktivnosti športnih klu-bov, OŠ Cerkvenjak ter občanov občine Cerkvenjak.

Že od začetka letošnjega leta se aktivno izva-jajo aktivnosti za realizacijo tega projekta, zakar je že v zaključni fazi izdelave projektnadokumentacija za pridobitev GD in izvedbodel (PZI). V teku je postopek odkupa zem-ljišč za širitev površin za igrišča ter površinza parkirišča. Projekt ureditve ŠRC Cerkve-njak je uvrščen v proračun občine Cerkve-njak že za leto 2011 in bo takoj po pridobitviustreznih dovoljenj in po opravljenem raz-pisu za izbor izvajalca tudi realiziran.Vrednost projekta se ocenjuje na cca 0,5 mioEUR in bo predstavljal precejšen zalogaj zaobčinski proračun. Projekt obsega: tribune s cca 250–300 sedežis potrebnim spremljevalnim objektomokvirno bruto tlorisnih dimenzij 29 m × 7 m

v pravokotni izvedbi. Izvedena bosta dvavhoda v slačilnice, eden na SZ strani, drugina JV strani po AB stopnišču. Objekt bodelno vkopan v hrib ob obstoječem travna-tem nogometnem igrišču. Objekt bo etažno-sti: P+N. Streha športnega objekta boenokapnica, krita s trapezno pločevino.Okna v pritličju predvidenega objekta bodotroslojno zastekljena, srednje velika, pokon-čna. V pritličju na nivoju igrišča se uredijoslačilnice s tuši in sanitarijami za dve ekipi,prostor za delegate in sodnike s tuši in sani-tarijami, klubski prostor, prostor za prvopomoč, orodje ter dve shrambi. V nadstropjuse uredijo sanitarije pod tribunami za moškein ženske. Iz tribun se uredi dostop v

VIP-ložo, ki bo nad sanitarijami in služi za napovedovanje tekem.Fekalna kanalizacija sepriključuje na obstoječojavno kanalizacijo, ki ježe zgrajena na južnemdelu obstoječega travna-tega igrišča. Meteornevode s streh in utrjenihpovršin se po čiščenju vpeskolovilnikih speljejoz obstoječim kanalizira-njem v bližnji potok.Prav tako se uredi pri-ključek na javno vodo-vodno, električno inte l ekomunikac i j skoomrežje.

Uredi se tudi atletska steza, travnato igriščeza veliki nogomet, pomožno vadbeno trav-nato igrišče, igrišča za tenis in odbojko namivki, vse v obsegu s prostorskimi mož-nostmi ter s predhodno nivojsko ureditvijoterena z zemeljskimi masami od izkopa bre-žine za izgradnjo prostorov s tribunami.Prav tako se uredijo parkirišča za avtomobile(cca 200 parkirnih mest ). Obstoječa občin-ska cesta se prestavi na severni del parkirišča.Projekt ureditve ŠRC Cerkvenjak, ki se je vpreteklem obdobju pripravljal in čakal nasvojo realizacijo, je tik pred uresničitvijo.Predstavljal bo zelo veliko pridobitev pred-vsem za šport na širšem območju Slovenskihgoric.

Mag. Vito Kraner, Zrnje

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

10 | ŠT. 11 | 24. DECEMBER 2010

Naložbe v občini CerkvenjakDograditev čistilne naprave in izgradnja kanalizacij-skega kanala

Nov športni center v Cerkvenjaku

24. DECEMBER 2010 | ŠT. 11 | 11

OVTARJEVE NOVICEGOSPODARSTVO

Gospodarske razmere na našem ob-močju se kljub različnim ukrepom,žal, še ne izboljšujejo. Prej bi lahkorekli, da se slabšajo. Posebej zaskrbljujoče sorazmere v gradbeništvu, kjer se kriza pogla-blja, saj večjih investicij praktično ni. Tudidržava je skoraj ustavila svojo investicijskoaktivnost,« pravi predsednik območneobrtno-podjetniške zbornice v LenartuStanko Bernjak.Po njegovih besedah je najhuje, da nekateragradbena podjetja, ki so pred prisilno porav-navo ali stečajem, konkurirajo za delo na ra-zličnih razpisih po tako nizkih cenah, da znjimi ne morejo pokriti niti stroškov mate-riala. Z dampinškimi cenami takšna podjetjaodlagajo svoj stečaj ali prisilno poravnavo,hkrati pa v nemogoč položaj spravljajo drugapodjetja. »Nekateri lokalni investitorji takš-nim podjetjem nasedajo, namesto da bi zdržavnimi in evropskimi sredstvi pomagaliprebroditi krizne čase zdravim domačim pod-jetjem. Pomembno jim je samo to, da pridejodo investicije čim ceneje, četudi po dampin-ških cenah ter marsikdaj tudi na račun kako-vosti ter na račun domačih podizvajalcev.Podjetja, v katerih že vedo, da bodo šli v stečajali prisilno poravnavo, pridejo k nam delat oddrugod. Ko pridobijo posel, pritegnejo k deludomače kooperante, ki na koncu velikokratostanejo brez plačila. Tako na koncu najkrajšikonec zaradi takšnih 'poceni' investicij pote-gnejo domači obrtniki in podjetniki. Karnekaj takšnih podjetij, ki prihajajo k nam zdampinškimi cenami, bi lahko omenil, vendarjih zaradi poslovne korektnosti ne bom. Vsipa vemo, katera večja gradbena podjetja v tejdržavi so bila ali so v postopku prisilne porav-nave ali pred stečajem. Vsa ta podjetja so de-lala tudi na območju Slovenskih goric,« praviBernjak.

Zanimivo je, da v naših predpisih pravzapravni inštrumentov, s katerimi bi se investitorjizavarovali pred podjetji, ki ponujajo prenizkecene. Morebiti bi morali investitorji v razpisihnavesti tudi najnižjo možno ceno, ki jo lahkoponudi izvajalec. »Predvsem pa ni ustreznihinštrumentov, s katerimi bi lahko preveril,kakšno je podjetje. Insolventna podjetja na za-četku še poravnavajo račune, nato pa vseslabše in slabše,« pojasnjuje Bernjak.Se je zaradi tega število obrtnikov na območjuLenarta zmanjšalo? »Ne,« pravi Bernjak.»Nekaj jih je sicer zaprlo svojo obrtno delav-nico, zato pa so se nam pridružili mladiobrtniki. Lani nas je bilo od 380 do 390, tre-nutno pa sta na območju Lenarta že 402obrtnika.«So med njimi tudi mladi, ki so se samozapo-slili s pomočjo subvencije iz zavoda za zapo-slovanje, ki znaša okoli 4500 evrov? »Nekaj jetudi takšnih, vendar ta program še ni dal pra-vih rezultatov. Mladi, ki postanejo obrtniki alipodjetniki s pomočjo subvencije države, se vglavnem usmerjajo v storitvene dejavnosti,kjer imajo minimalne stroške za nabavo

osnovnih sredstev. Dejavnost izvajajo v glav-nem v domačih hišah, tako da imajo čim nižjestroške. Vendar pa tak začetek ni lahek in vsijim želimo, da bi uspeli. Za to, da človek danesodpre solidno obrtno obratovalnico, v kateribo proizvajal nekaj resnega, pa potrebuje odsto do dvesto tisoč evrov.«Običajen smrtnik si predstavlja, da mora človekprehoditi dolgo pot po različnih ustanovah inpotrkati na številna pisarniška vrata, da postaneobrtnik. Bernjak pa pojasnjuje, da ni več tako,kot je bilo včasih. »Danes lahko človek postaneobrtnik tako rekoč v enem dnevu. Vse lahkouredi na enem mestu. Vendar pa je tako: dejav-nost lahko registriraš hitro, vendar pa morašpotem sam poskrbeti za vse potrebno. Sedaj tetista, kot smo ji včasih rekli 'papirnata vojna',čaka potem, ko si že registriral dejavnost in neprej. Obrtnik za to, da to uredi, odgovarja sam.Moram pa reči, da po mojih informacijah, mla-dih obrtnikov pristojni posebej ne zafrkavajo,kar se mi zdi pravilno.«Kaj pa se obrtnikom na širšem območju Le-narta ta trenutek zdi največji problem. »Sivaekonomija in delo na črno,« kot iz topa ustreliBernjak, ki se na nek način čudi, zakaj ljudjedajejo delo šušmarjem. »Šušmarji imajo obi-čajno enake cene kot obrtniki, ne izdajajo paračunov. Zato se naročnik ne more niti prito-žiti, da o tem, da nima garancije za opravljenodelo, niti ne govorimo. Če bi si naročnik izra-čunal vse stroške, ki jih ima s šušmarjem, biugotovil, da bi za isti denar dobil tudi dobregaobrtnika, ki bi mu za enako ceno opravil ka-kovostno storitev in zanjo dal tudi garancijo.«So bili včasih šušmarji cenejši? »Morda naprvi pogled, dejansko pa nikoli. S sivo ekono-mijo ne izgubljajo samo naročniki, temvečtudi država, s tem pa dejansko tudi vsi davko-plačevalci«.Predsednika območne obrtno podjetniškezbornice v Lenartu smo na koncu povprašališe, kaj je po njegovi presoji največji problemobrti in podjetništva v Sloveniji, pri nas, v temtrenutku. »Napišite, da je to plačilna nedisci-plina,« je dejal. »Marsikatero veliko podjetjerešuje sebe na račun malih podjetnikov inobrtnikov. Obrtno podjetniška zbornica Slo-venija je dala vladi veliko konkretnih predlo-gov, kako bi izboljšali podjetniško okolje zaobrt in podjetništvo. Žal vlada vse te predlogepremalo upošteva in prepočasi realizira.«

T. K.

Pogovor s predsednikom območne obrtno-podjetniške zbornice vLenartu Stankom Bernjakom

Kljub krizi število obrtnikov večje

Če ima v teh prednovoletnih dneh kdoveliko dela, je to Janko Haložan izSvete Trojice. Kako tudi ne, saj imaskupaj s sinom obratovalnico, imenovanoDekorativno ličarstvo Dekor. Osnovna dejav-nost te obratovalnice je izdelovanje reklam-nih tabel, različnih panojev ter običajnih insvetlobnih napisov. V teh prednovoletnihdneh, ko bi vsi radi ozaljšali svoje proizvodneprostore, obratovalnice in domove, imaDekor veliko dela. »Vse leto imamo velikodela, pred koncem leta pa še posebej,« praviHaložan.Kako pa na njihovo dejavnost, ki jo podjetjain obratovalnice za svojo promocijsko dejav-nost nujno potrebujejo, vpliva finančna ingospodarska kriza? »Tudi mi jo občutimo,«pravi Haložan. »Nekatera podjetja še sredstevza plače nimajo, kaj šele za reklame in pro-mocijo, ki pa je nujno potrebna, če se želipodjetje izvleči iz krize.«Kot pravi Haložan, obratovalnica Dekor naj-več dela za velika podjetja v domačem okolju:za Saubermacher, za Tovarno bovdenov inplastike, za Prevent-Halog in še nekatere.Tudi to priča o njeni kakovosti.

»Zadnje čase prelepimo tudi veliko avtomo-bilov z različnimi propagandnimi slogani inreklamami, kar je zelo moderno,« pojasnjujeHaložan. »Verjetno je že vsakdo videl avto,ki je prelepljen s propagandnim materialom.Za to dejavnost imamo tudi vse potrebne licence.«V Dekorju izdelujejo tudi reklamne panojena osnovi tako imenovanih LED diod, ki po-trošijo mnogo manj električne energije kotobičajna svetlobna telesa. Po nekaterih po-datkih potrošijo samo 70 odstotkov energijeobičajnih žarnic. Energijo reducirajo na 12watov, zaradi česar se zmanjša tudi nevar-nost, da bi reklamna tabla povzročila vžig alikakšno drugo nevarnost.»Od leta 2015 naprej različni uporabniki nebodo smeli več imeti reklamnih tabel in dru-gih svetlobnih teles, ki ne bodo zasnovane nasodobnih tehnologijah, ki zmanjšujejo po-trošnjo električne energije,« pojasnjuje Ha-ložan. »To določajo predpisi, ki veljajo vEvropski uniji.«Kakšne lastnosti in znanja mora imeti človekza opravljanje takšne dejavnosti? »Poleg smi-sla za oblikovanje mora imeti tudi računal-niške spretnosti in smisel za računalniškografiko, pa še marsikaj drugega,« pravi malceskrivnostno in smeje Haložan. »To dejavnostopravljava oba s sinom. Najina znanja instrokovne kompetence se kombinirajo, karprinaša novo kakovost.«Kako se je Janko Haložan odločil za to spe-cializirano dejavnost? Haložan je po osnov-nem poklicu avtoličar, vedno pa si je želel, dabi bil črkoslikar. To svojo željo mu je uspelotudi uresničiti, saj je njegova sedanja osnovnadejavnost blizu njegovim nekdanjim željam.Kaj pa bodočnost? »Po naravi sem optimist,«pravi. »Imam široko znanje in strokovnekompetence, zato me ni strah bodočnosti.«Res pa je tudi, da mora imeti človek za to de-javnost žilico, ki je nima vsak. V Dekorju pajo imajo, zato tudi v teh kriznih časih uspe-šno poslujejo v dejavnosti, v kateri ni lahkouspeti.

Tomaž Kšela

Obratovalnica Dekor Janka Haložana ima v prednovoletnem času velikodela

Najsodobnejše reklamne table inpanoji

Stanko Bernjak: Največji problem obrtnikov inpodjetnikov je plačilna nedisciplina.

Janko Haložan: V zadnjem času prelepimo velikoavtomobilov z reklamnimi slogani in fotografi-jami

Program strokovnih predavanj v zimski sezoni 2010/11, ki ga organizira Kmetijska svetovalna služba Lenart za kmetovalce občin Benedikt,Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah. Zajema predavanja za kmetijsko okoljskiprogram (KOP), ki so za kmetovalce, ki so vključeni v ukrepe programa KOP, obvezna (vsaj štiri ure predavanj vsako leto).

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Lenart, Franci Ornik, dipl.inž.kmet.

Program strokovnih predavanj v zimski sezoni 2010/11 za mesec februar in marec bomo objavili v naslednji številki Ovtarjevih novic

PROGRAM strokovnega izobraževanja kmetovalcev za leto 2010/11

DATUM URA TEMA PREDAVANJA PREDVATELJ LOKACIJA PREDAVANJE ZA OB ANE

OBVEZNO ZA KOP

10.1.2011 10.00 Vrednotenje in obdav itev nepremi nin, predstavitev zakona o dohodnini in katastrskem dohodku

Boris Premzl, GURS Stanislav Leskovar, KGZ Ptuj

Center Slovenskih goric, Trg osvoboditve 8, Lenart

Vse ob ine

11.1.2011 10.00 Poljedelstvo - pridelava žit, gnojenje poljš in, pridelovanje oljnih bu , pelinolistna ambrozija – nevaren plevel

Draga Zadravec s sodelavci, KGZ Maribor

Kulturni dom v Voli ini Lenart, sv. Jurij v Slov. goricah

IPL, KOL, ZEL, SOR

14.1.2011 10.00 Živinoreja – sonaravna reje, selekcija doma e rede, navzkrižna skladnost v živinoreji

Igor Tumpej, Danijel Skaza, Stane Levart, KGZ Ptuj

Kulturni v Benediktu Sv. Ana, Benedikt

REJ, PAS, ETA, S35, S50

18.1.2011 10.00 FADN knjigovodstvo - izpolnjevanje popisnega lista, najpogostejše napake - delavnica za kmetije, ki izvajajo FADN knjigovodstvo

Renata Jesih, Franci Ornik, KGZ Ptuj

Center Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, Lenart

Vse ob ine

20.1.2011 10.00 Živinoreja – sonaravna reje, selekcija doma e rede, navzkrižna skladnost v živinoreji

Igor Tumpej, Danijel Skaza, Stane Levart, KGZ Ptuj

Kulturni dom v Jurovskem dolu

Sv. Jurij v Slov. goricah, Lenart

REJ, PAS, ETA, S35, S50

21.1.2011 10.00 Živinoreja – sonaravna reje, selekcija doma e rede, navzkrižna skladnost v živinoreji

Igor Tumpej, Danijel Skaza, Stane Levart, KGZ Ptuj

Kulturni dom pri Sv. Trojici v Slov. goricah

Sv. Trojica, Cerkvenjak, Voli ina

REJ, PAS, ETA, S35, S50

25.1.2011 10.00 Praši ereja Peter Priboži , KGZ Ptuj Center Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, Lenart

Vse ob ine

27.1.2011 10.00 Vinogradništvo Andrej Rebernišek, KGZ Ptuj Center Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, Lenart

Vse ob ine IVG, STV

»

Potem ko so poslanci državnega zborasprejeli nov zakon o zemljiški knjigi, kije povzročil veliko razburjenja, zlastimed kmeti in posestniki ter lokalnimi skup-nostmi, saj bi jim prinesel veliko novih stro-škov, so člani državnega sveta nanj izglasovaliveto. Pri ponovnem glasovanju v državnemzboru za zakon ni glasovala absolutna večinaposlancev, zato ni stopil v veljavo.Državni svet je veto utemeljil s tem, da po noviureditvi vsaka zainteresirana stranka ne bimogla več samostojno predlagati vpisa vsehstvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodbv zemljiško knjigo, pač pa bi si morala za tonajeti in plačati notarja ali odvetnika. »Državni svet meni, da bi lahko zemljiškoknji-žni predlog vložila tudi občina ali vsak, ki imapravni interes. Lokalne skupnosti oziroma ob-čine so do sedaj same urejale in pripravljalepredloge za vpis lastninskih in drugih pravic vzemljiško knjigo in so dolžne imeti evidencosvojih nepremičnin. Pri tem izpostavljamo, daje v nekaterih občinah tudi več sto predlogovza vpis v zemljiško knjigo letno in da je dosedaj veljavni zakon vsakemu, ki ima pravniinteres, omogočal vložitev zemljiškoknjižnegapredloga. Pri tem je potrebno izpostaviti opo-zorila, da lokalne skupnosti ne razpolagajo sfinančnimi sredstvi, potrebnimi za pripravopredlogov vpisov v zemljiško knjigo s straninotarjev oziroma odvetnikov,« je pojasnil

predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Go-spodarska zbornica pa je ocenila, da bi moraliobčani in občanke ter lokalne skupnosti inpravne osebe za pripravo predlogov za vpis vzemljiško knjigo po novem zakonu odvetni-kom in notarjem skupno plačati okoli 30 mi-lijonov evrov letno. Kje bi vzeli ta denar?»Spremembe v delu, kjer se odvzema možnostvsaki zainteresirani stranki, da sama vloži pred-log za vpis v zemljiško knjigo, so premalo do-mišljene in bodo povzročile velike težave. Greza nesprejemljiv predlog obveznega vlaganjazemljiškoknjižnih predlogov preko notarjev inodvetnikov, ki bo dejansko pomenil 30 milijo-nov evrov dodatnega dobička notarjem in od-vetnikom na breme brezposelnih, socialnoogroženih upokojencev, mladih, socialno šib-kih, obrtnikov, bankrotiranih podjetij, zadolže-nih občin, gospodarstva, ki še komaj diha, inostalih subjektov. Zakon lahko povzroči velikoškode, na kar so v zakonodajnem postopkuopozarjale številne občine in poslanci,« je v ob-razložitev veta zapisal Kavčič.Tokrat so poslanci državnega zbora sledili pre-pričljivim argumentom državnega sveta. Priponovnem glasovanju za sporni zakon o zem-ljiški knjigi ni glasovala absolutna večina po-slancev, zato ta zakon ni bil sprejet in ne velja.Tako bo lahko še naprej vsakdo sam vlagalpredloge za vpis v zemljiško knjigo.

T. K.

Poslanci državnega zbora so sredi decem-bra sprejeli nov zakon o