1. PREDVIDENI NASLOV

RAVNE IN ZELENE STREHE KOT ALTERNATIVA KLASIČNIM STREHAM

2. PREDVIDENO KAZALO

1 UVOD

2 OBLIKE STREH IN VRSTE KRITIN

3 RAVNE STREHE

3.1 Osnovne značilnosti ravnih streh

3.2 Izvedba ravnih streh

3.3 Problematika pri izgradnji ravnih streh

4 ZELENA STREHA

4.1 Osnovne značilnosti zelenih streh

4.2 Sestav zelenih streh

4.3 Prednosti in slabosti zelenih streh

4.4 Primer referenčnega objekta v Sloveniji

5 ANALIZA PROBLEMATIKE IN DISKUSIJA

6 ZAKLJUČEK

LITERATURA

3. OPREDELITEV PROBLEMA

Streha je zgornji, najbolj obremenjeni del hiše. Velikokrat je imenovana tudi »peta fasada«.

Zgradbo varuje pred vremenskimi neprilikami kot so dež, sneg, veter, sonce itd. Poleg tega

mora uporabniku nuditi toplotno in zvočno ugodje. Streha ima svojo pojavno obliko, ki

bistveno vpliva na končni izgled hiše. Pri tem imajo svojo vlogo tako oblika strehe ter vrsta

kritine, kot tudi njena velikost, barva in način pokrivanja. Da optimalno opravlja svoje

funkcije mora biti streha.

Oblika strehe je odvisna od številnih dejavnikov. Izpostaviti velja geografske značilnosti, ki

so se skozi stoletja izoblikovale na različnih področjih zaradi naravnih danosti, ki jih nudi

neposredno okolje – vremenski pogoji, uporaba lokalnih gradiv itd. Tako so v hribovitejših

krajih, kjer je veliko padavin, strehe bolj strme, da voda čimprej odteče s strešine, na

Primorskem so bolj položne, ker je padavin manj, zaradi vetra pa mora biti kritina težka (tudi

obtežena s kamni). Streha je sestavljena iz različnih plasti, vsaka od njih opravlja svojo

funkcijo. Zgornji, vremensko najbolj izpostavljen del strehe je kritina.

Ravna streha je z gradbenega stališča določena kot vodoravna ploskev, namenjena zaščiti

prostorov pod njo. Prav prostori pod njo določajo, kako mora biti takšna streha izdelana.

Pomembno je, ali ravna streha stoji nad stanovanjskim delom ali pa je samo nadstrešnica. V

prvem primeru je treba veliko pozornosti nameniti toplotni in hidro izolaciji, v drugem

primeru pa toplotna izolacija ni potrebna. Tudi pri individualnih hišah lahko najdemo nekaj

primerov: ravna terasa nad stanovanjskim delom, na primer, zahteva pravilno izvedeno

toplotno izolacijo in vodotesnost. Balkon pa je po drugi strani samo nadstrešnica, ki ne

zahteva toplotne izolacije.

Ravne strehe lahko delimo tudi na pohodne in nepohodne. Stanovalci izkoriščajo površino

pohodne strehe za rekreacijo, za razgledno ploščad, za sušenje perila in podobno. Pohodna

streha je zaščitena s primerno ograjo, dostop pa je urejen. Nepohodne strehe niso izkoriščene

in nimajo preprostega dostopa. Dostop je mogoč samo vzdrževalcem. Ker niso namenjene za

uporabo, so izolacijski sloji drugače izvedeni. Zato lahko zadrževanje stanovalcev na takih

strehah, če zanemarimo, da je takšno početje nevarno in prepovedano, povzroči poškodbe v

izolacijskih slojih in s tem počasen propad strehe.

V svetu so zaradi pomanjkanja zelenic čedalje bolj v modi t.i. zelene strehe, ki v urbano

okolje vnašajo svežino. Pogoj za zasaditev zelenja je dobro izolirana ravna streha.

Hidroizolacija kot vrhnji sloj izolacije mora biti dobro zaščitena pred vdorom korenin, cela

streha pa projektirana tudi za dodatno težo sloja prsti, rastlinja in vode, ki jo lahko ta sloj

vpije.

Zelene strehe so znane že od najstarejših časov. Pravzaprav lahko rečemo, da je bila to prva

kritina na naravnem zavetju (jame, votline). Tudi pozneje so ljudje ustvarjali zgradbe, ki so jih

zasuli in zaščitili s travnato rušo. Danes je zelena streha razširjena predvsem v skandinavskih

deželah. Pri nas je zelenje na strehi še vedno le izjema (razen nekaj primerov vkopanih garaž),

čeprav ni razloga za odklanjanje te ekološke bio-klimatske rešitve. Kvalitetna gradiva in

čedalje bolj razvita tehnika gradnje omogočata hitro, učinkovito in cenovno ugodno rešitev.

4. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Osnovni namen diplomske naloge je opredeliti ravne strehe in zelene strehe kot arhitekturni

element, ki s svojimi lastnostmi lahko predstavlja obenem alternativo klasičnim oblikam in

izvedbam streh ter lahko predstavlja standard trajnostno naravnane arhitekture.

V nalogi bom opisal in prikazal razvoj ravnih in zelenih streh skozi zgodovino, kako so se

gradile nekoč in kako se gradijo danes. Te vrste streh bom opredelil kot arhitekturni element z

opisom osnovnih značilnosti ter opisom posameznih sestavov strehe. Primerjal jih bom s

klasičnimi strehami, torej klasičnimi dvo ali štiri kapnicami, katerih največ vidimo po

Sloveniji.

Glede na specifičnost in zahtevnost izgradnje bom prikazal tudi vzdrževanje tovrstnih streh.

Prav tako pa bom prikazal referenčni objekt, to je objekt Fakultete za kmetijstvo v Mariboru.

V skladu s tem lahko to strnem pod naslednje temeljne cilje:

• prikazati temeljne karakteristike streh in strešnih kritin,

• prikazati temeljne karakteristike izgradnje in problematike vzdrževanja ravnih streh,

• prikazati temeljne karakteristike zelenih streh ter način izgradnje le-teh,

• prikazati prednosti, pomanjkljivosti in probleme pri izgradnji ravnih in zelenih streh.

5. METODOLOGIJA

Pri raziskovalnem delu bom uporabljal vse razpoložljive vire, ki jih bom med raziskovanjem

zasledil in izbrano literaturo, iz katere bom črpal osnovne informacije. V pripravi empiričnega

dela diplomske naloge bom se največ posluževal deskriptivne metode, ki se posveča opisu

dejstev, pojavov in spoznanj tujih avtorjev. S pomočjo kompilacijske metode bom spoznanja

tujih avtorjev vklopil v svoje razmišljanje.

Pri opisu referenčnega objekta bom uporabil analitični pristop.

6. PREDPOSTAVKE

Temeljna predpostavka, iz katere izhajam je:

Izvedba ravnih in zelenih streh je gradbeno gledano zahtevnejša od klasično izvedenih streh.

Vendar pa lahko zaradi svojih posebnosti pomeni alternativo klasičnih streham. V mestih bi

bile zelene strehe dobrodošle zaradi izboljšanja okoljskih razmer v urbanem okolju.

Funkcionalno dopolnjujejo zeleni sistem mest (dopolnitev krajinsko ekološkega sistema).

Ostale predpostavke pa so:

• pri razvoju bi se morali zgledovati po državah, kjer imajo tovrstne strehe večjo

tradicijo, predvsem Skandinavske države,

• zaradi zahtevnosti izvedbe se ljudje ne odločajo za tovrstne strehe,

• stroški kvalitetne in strokovne izvedbe tovrstnih streh so večji od klasično izvedenih

streh,

• v mestih bi se morali več odločati za zelene strehe, saj bi s tem izboljšali ekološko

podobo mest.

7. PREDVIDENA LITERATURA

1. Jecelj, I. (1998). Ravne strehe. Gradbenik, št. 5, str. 12 – 15.

2. Kalčič, I. (2009). Streha kot arhitektura. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

3. Kunič, R. (2008). Ozelenjene strehe, Gradbenik, št. 7–8, str. 30–32.

4. Kunič, R. (2008a). Sestavni elementi ozelenjenih streh, Gradbenik, št. 6, str. 42–44.

5. Kunič, R. (2008b). Vrste ozelenjenih streh in napotki projektantom. Gradbenik, št. 5,

str. 12–14.

6. Kresal, J. (2001). Gradiva v arhitekturi. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo Univerze v

Ljubljani.

7. Luckett, K. (2009). Green roof Construction and Maintenance. Mc Graw Hill: New

York, Chicago, San Francisco, Lisbon, London, Madrid, Mexico City, Milan, New

Delhi, San Juan, Seoul, Singapore, Sydney, Toronto.

8. Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije,

d.d.

9. Sobočan, D. (2009). Lastnosti tople in obrnjene ravne ekstenzivno ozelenjene strehe.

Fakulteta za gradbeništvo: Maribor.

10. Wiler, K. S., Scholz - Barth, K. (2009). Green Roof Systems: A Guide to the Planinng,

Design and Construction of Landscapes over Structure. John Wiley & Sons, Inc.,

Hoboken, New Jersey.

11. Žnidaršič, A. (2000). Ravne strehe v visokih zgradbah. Ljubljana: FGG.

12. Novolit. (2011). Ravna streha. Dostopno na:

[http://www.novolit.si/slo/ravnestrehe/ravnastreha.html].

13. Rockwool. (2011). Ravne strehe. Dostopno na:

[http://www.rockwool.si/files/RWHR%20Slovenia%20files/091014%20FRI-SLO-

web-FINAL.pdf].