PRAZGODOVINA IN UMETNOST VISOKIH KULTUR BLIŽNJEGA

VZHODA

DELITEV:PALEOLITIK – 2.000.000 – 10.000 pr.n.št.MEZOLITIK – 10.000 – 8.000 pr.n.št.NEOLITIK – 8.000 – 2.000 pr.n.št.

Poslikave v jami Altamira, Španija, okoli 15.000 do 10.000 let pr.n.št

Pred 40.000 leti se je razvil homo sapiens sapiens, sodobni človek in z njim napredek pri izdelavi in kakovosti orodja in orožja. Kmalu nato so začeli izdelovati predmete, ki niso imeli nobene praktične vloge in jih imenujemo umetnost.

Poznamo:-prenosne umetnine -Stenske umetnine

ODKRITJE ALTEMIREOdkrili so jo našli bolj po sreči. Nekemu lovcu je pobegnil

pes v jamo in tako se je znašel v jamskem sestavu Altemire. Šele čez 6let pa je za to nezgodo slišal krajevni ljubiteljski starinoslavec Marcelino de Sautula in se odpravil raziskovat. 4 leta ni našel nič, je pa leta 1879 vzel s sabo svojo 12letno hčerko, ki je nenadoma vzkliknila: “Lej oči, biki namalani!”. Sautula je odkritje objavil šele naslednje leto toda trčil je ob splošno nejevero in umrl preden je njegove teorije leta 1902 znanstveni svet sprejel.

STENSKA UMETNOSTRazvila se je malo pozneje kot prenosna umetnost. Na skalnih slikah so upodobljene predvsem živali: konji, zobri, divje govedo, jeleni, medvedi in tu pa tam celo ribe. Živali so slikane iz najbolj značilnega pogleda-profila. Poudarili so obrisno linijo živali. Naslikane so naključno brez tal. Skalne slike niso omejene na Evropo, našli so jih tudi v Avstriji in pa Afriki, kjer sta upodobljena nosorog in pa zebra. Najbolj pogosto izbrane živali so bile hkrati največje, zato se zdi, da so hoteli z temi podobami izraziti telesni moč.

Kadar so na upodobitvah ljudje so ponavadi prikazani shematično in ženske sploh redko. Za sklane slike so zmeraj uporabljali krajevna kovinska barvila: rudo so zdrobili na kraju samem in jo

zmešali z vezivom (v Lascauxu kar z vodo) to je z smolami, beljakom in drugimi snovmi. Žal nam te slikarije povedo zelo malo o njihovem namenu. Nekateri jih razlagajo kot, da nimajo

nobenega pomena in da so bile naslikane po navdihu vidne izkušnje. Razširjeno mnenje, da je človek v teh votlinah prebival je napačno, saj je raje živel zunaj na prostem in v šotorih iz živalskih kož. Slikarije pa so nasprotno temu globoko notri v jamah, zato jim drugi teoretiki pripisujejo magično-versko povezanost z lovom ali plodovitostjo ali z obojim.

Poslikave in relief sove z visokimi ušesi v jami Chauvet, Francija, okoli 30.000 – 28.000 let pr.n.št

V jami Chauvet so našli naslikanih vsaj 13 živalskih vrst, nekatere izmed teh najdemo naslikane samo v teh jamah. Namesto da bi bile prikazane samo tiste živali, ki so jih lovili (konje, govedo, severni jeleni…) so slikali tudi druge živali: leve, panterje, medvede, sove,… značilne so poslikave živali v divjem energičnem napadu.

Poslikave v jami Chauvet, Francija, okoli 30.000 – 28.000 let pr.n.št

Te slike so naslikane ena čez drugo. Avtorji so z pomočjo neravnega terena jam poskušali ustvariti 3D živalska telesa. Na teh primerih so naslikani: konji, divje mačke in hijena pod katero je divja mačka (leopard).

Živali v jami Cussac (na jugu Francije), okoli 28.000-22.000 let pr.n.št

Jama vsebuje več kot 150 umetnin in so skoraj izključno gravirana dela z orodji, ki so jih takrat poznali. Živali so naslikane v profilu. Rogovi so obrnjeni frontalno. Vse je zelo lepo ohranjeno. V tej jami so našli tudi upodobitev ženske. Ima poudarjene prsi in trebuh. Povezujejo jo z plodnostjo, prikazana je z obrisno linijo. Ženska nima obraza.

Poslikave v jami Lascaux, Francija, okoli 15.000 – 13.000 let pr.n.št

Gre za sistem rovov v jami. V jami je približno naslikanih 12.000 figur: živali, človeške figure in abstraktni znaki. Večina slik je naslikana, nekaj jih je tudi vrezanih v kamen. Najbolj znamenita je dvorana bikov. Najbolj zanimivi so 4 črni biki, ki so naslikani v tej dvorani. Eden izmed njih je dolg 5,2m kar je največja jamska upodobitev na sploh. Kar je pa najpomembnejše je pa to, da sezdi kot da so biki v gibanju.Živali so upodabljali v 3D obliki s pomočjo izboklin v stenah in stropu.

Spodaj: konj z puščicami, ta podoba napadenega konja izraža najpomembnejšo skrb prvotnega človeka: preživeti v sovražnem okolju, priti do hrane.

Poslikave v jami Lascaux, Francija, okoli 15.000 – 13.000 let pr.n.št

Bizoni so naslikani zelo naturalistično. Ljudje so naslikani shematično. Gre za pripovedni prizor- lov na čredo srnjadi.

Poslikave v jami Lascaux, Francija, okoli 15.000 – 13.000 let pr.n.štRanjen bizon in mrtev človek:Bizon ima roge uperjene v ležečega človeka. H. kircherjeva teorija: To naj bi bil prizor šamanskega obreda. Človek na tleh naj nebi bil mrtev temveč v zamaknjenju oz. transu pred žrtvovanim bizonom, medtem ko se njegova duša podaja v onostranstvo. To sklepamo po tem da je prikazan pod kotom 37stopinj, kar je primeren kot za upodabljanje transa. Ptič na drogu (motiv značilen za sibirsko šamanstvo) naj bi bil njegov duh varuh. Namen obreda naj bi bila pot zamaknjenca k bogovom, da bi od njih izprosil blagoslov (tj. uspeh pri lovu). ANIMIZEM: je vera, ki verjame v sposobnost da se lahko človekova duša naseli v druge oblike.

Upodobitev šamana v jami Les Trois Freres, Francija, okoli 40.000-10.000 pr.n.štŠAMAN: je človek, ki je izbran da ljudem pomaga, se pogovarja z mrtvimi, zdravi in ima razne druge magične sposobnosti. Oblečen je v živalske kože.

Upodobitev konja v jami Les Trois Freres, Francija, okoli 40.000-10.000 pr.n.št

Vpraskane upodobitve živali v jami Les Trois Freres, Francija, okoli 40.000-10.000 pr.n.št

PRENOSNE UMETNINEPredvsem zaradi njihovega nomadskega načina življenja. V glavnem so to ženski in živalski kipci narejeni iz krajevno dobljivih snovi: kamna, terakote, kosti, slonovine. Ženski kipci nimajo veliko obraznih potez in niso bili mišljeni kot portreti. Toda prav tako nam z svojo obliko telesa nakazujejo da so ženskega spola. Navadno se domneva da gre za nekakšne rodovitnostne simbole, pogosto imenovane “Venere”. Številne med njimi imajo zelo zglajeno površino kar nam pove, da so jih zelo velikokrat jemali v roke. Nekaj jih ima zelo natančno nakazano spolovilo in nekaj takih prizorov je naslikanih tudi v jamah. Vendar ne vemo ali je to bilo povezano z spolnostjo ali je imelo vezo z njihovimi verovanji.

“Levja ženska”, najdena v jami Hohlenstein-Stadel v Nemčiji, domnevno okoli 30.000 let pr.n.št., mamutova kost, 28 cm:Najdena je bila v jami Hohlenstein v Nemčiji. Izdelana je iz mamutove kosti. Spol tega dela je sporen. Ima glavo divje mačke. Tudi tukaj lahko to figuro povežemo z šamanstvom.

Konj iz jame Vogelherd, Nemčija, okoli 28.000 let pr.n.št., mamutova kost, višina,5 cm

Narejen je iz mamutove kosti. Je mišljen kot amulet. Poudarjene so obrisne linije. Je zelo natančno izdelan.

Kopje s kozorogoma, iz jame d’Enlene, okoli 16.000 let pr.n.št. , jelenji rog, 9x7 cm

Skulptura je narejena iz jelenjega roga z kamnitim orodjem. Avtor se je zelo posvetil površini saj je zelo natančno nakazana dlaka živali. Živali so spulirane.

Bizon iz jame La Madeleine, Francija, okoli 13.000 pr.n.št., jelenov rog, 10,5cm

Skulptura je narejena iz jelenovega roga . Celotno telo je narejeno v profilu. Površinaje spolirana. Avtor je zelo natančno nakazal dlako te živali.

Bizona, jama Le Tuc d’Audoubert, okoli 13.000 pr.n.št., glina, dolžina: 60 cm

Skulpture so narejene tako, da so na kamen nanesli glino in nato izoblikovali ven želene podobe živali. Gre za relief. Poudarjene so obrisne linije. Možno je da so ti reliefi povezani z njihovimi obredi.

Mož iz Brna, Češka,domnevno okrog 25.000 let pr. n. št., okel:

Izdelan je iz oglja. Ima shematično izdelan obraz (prikazane nos in očesne jamice).

“Venera” iz Brassempouy-a v Franciji,domnevno okrog 28.000 let pr. n. št., okel, 3,5 cm:

Še vedno ne vejo ali gre za ponaredek ali pa res izhaja iz tistega časa. Izdelana je iz oklja. Prikazuje ženski obraz z dolgim vratom. Nakazane so samo očesne jamice in nos, ust ni- shematični prikaz. Lasje so poenostavljeni (gre za zgodnjo pričesko). Površina figure je spolirana. Imenuje se Venera kar v Grčiji pomeni boginja ljubezni in lepote v tem primeru pa gre predvsem za rodovitnost oz. plodnost.

“Venera” iz Willendorfa, Avstrija, okoli 28.000-25.000 p.n.št., apnenec, 11,1 cm:

Ta kipec imenujejo tudi Wilendorfska venera. Predvsem je poudarjen trebuh in prsa (rodovitnost). Roke so pomanjšane. Glava je kot krogla, lasje zgledajo kot čelada ampak so lepo strukturirani. Nima obraza. Ne ve se točno kako se je uporabljala in zakaj. Pomen:-prikazuje individualno žensko-prikazuje idealno žensko-splošno žensko

“Venera” iz Laussela v bližini jame Lascaux,20.000 do 18.000 pr. n. št., 43 cm

Za ta relief je avtor uporabil izboklino v kamnu. Prikazuje žensko telo, glava je od strani, telo od spredaj. Poudarjene so značilnosti plodnosti. Njena leva roka je manjša od desne. V rog, ki ga drži v roki je vgraviranih 13 črt (verjetno pomeni lunin koledar). Rog je pomemben atribut- povezujejo ga z izobiljem (Grčija, rim).

“Venera” iz Marmotte, Italija, okoli 6800 - 6100 p.n.št., kamen

Poudarjene so ženske značilnosti. Pri vseh Venerah manjkajo noge. Roke so prikazane v manjšem merilu.

NEOLITIK(mlada kamena doba):Ljudje so sprejeli nov način življenja. Iz lovcev in nabiralcev so postali pridelovalci hrane. Uveljavilo se je poljedelstvo in udomačitev živali ter ljudje so se naselili na stalnem mestu. Tako so nastale prve vasi.Neolitske iznajdbe: predenje lanu in lončarstvo.

Keramika:Delimo ga na predkeramični in keramični neolitik. Oblikovanje gline je bilo pred iznajdbo kolesa in tako lončarskega vretena ročno. Glineno posodo so sušili na zraku in na soncu ali pa so žgali v pečeh.

Bivališča:Hiše so gradili iz materiala, ki ga je nudila narava. Gradili so iz lesa, drevesnega lubja, stene so obmetali z blatom in ilovico, pletli pa so jih iz protja ali pa so jih zgradili iz glinenih opek v katere so zmešali slamo in pesek ter jih sušili na soncu ali pa žgali v pečeh. Strehe so bile slamnate. Mesta so imela obzidja. Ena takih naselbin so :-Jeriho ob Mrtvem morju in-Catal Huyuk grajen v obliki terasastega naselja v Anatoliji.

Razvito versko obredje-KULT PLODNOSTI: glavno božanstvo je boginja. Plodnost zemlje je povezana z plodnostjo ženske. Podobe bikov, volovskih glav in ovnovih glav povezujejo z moško plodnostjo.-KULT PREDNIKOV (LOBANJ): mrtve so pokopavali v notranjosti svetišč in hiš, v grobove so jim dajali skodele, orožje, nakit. Pokopavali so kosti rajnih, saj so red tem njihova trupla izpostavili na prostem, da bi jih jastrebi obkljuvali do kosti in da bi te pobelilo sonce.

Zgodnje -neolitski zidovi in stolp, okoli 7500 pr.n.št., Jeriho Jeriho je morda najstarejše mesto na svetu. Njegovo obzidje, masivni stolp, velike javne zgradbe nakazujejo družbeno in gospodarski ustroj.

Neolitska lobanja iz mavca, okoli 7000 pr.n.št., Jeriho

Jerihovska kultura je mrtve pokopavala pod tlemi v domači hiši. Nekaj lobanj, ki so jih našli med izkopavanji kaže na čuden način obdelave: spodnji del lobanje je obložen z mavcem, školjčne lupine nadomeščajo oči, tako da spominjajo na pravcate portrete. Seveda gre za kult lobanj, vendar se zdi da so svojci pokojnega želeli čim bolj ohraniti pokojnikov videz.Na sliki je lobanja mlade ženske.

Človeška figura, okoli 6750-6250 pr.n.št., Ain Ghazal, Jordanija

Figura ima shematični obraz in poudarjene oči. Po vsej verjetnosti so te figurice nekoč oblačili. Gre za plosko upodobitev.

Catal Hüyük, stenska poslikava: pogled na mesto in vulkan, okoli 6000 pr.n.št.Hiše so se lepile druga ob drugo, dnevna svetloba je prihajala skozi majhne odprtine na vrhu sten in skozi strešno loputo, zato je bila notranjost domov gotovo zelo mračna. Ker ni bilo ulic so ljudje hodili po ravnih strehah, za sestop v hiše ali dol z hiš pa so uporabljali lesene lestve. Med hišami so bila številna svetišča, tudi vanje so ljudje hodili po lestvah.Stenske slikarije iz enega izmed svetišč predstavlja samo mesto in množico pravokotnih, med seboj povezanih hiš. Na sliki je upodobljen tudi vulkan Dag, ki bruha.

Ženska in moška figura, Cernavoda, Romunija, okoli 3500 pr.n.št., Bukarešta

Gre za neke vrste abstraktno pojmovanje človeškega namena. Morda pa gre za pokojnika ali žalovalca.

Pogled na menhirje, Carnac, Francija, okoli 4250-3750 pr.n.št.

MENHIR: je velik pokončno stoječi kamen. Lahko stoji sam ali pa je del skupine podobnih kamnov. Njihova velikost se razlikuje, njihova oblika pa je večinoma neenakomerna kvadratasta in stopničasta proti vrhu. O funkciji menhirjev se še danes razpravlja. Skozi stol. So večkrat mislili, da so jih uporabljali druidi (član duhovniškega reda) za žrtvovanje ljudi. Ali pa so imeli funkcijo koledarja.

Kamni na sliki so postavljeni v vrstah v dolžini 3km. Na eni strani so nižji, nato vedno višji. Nekateri mislijo, da gre za ogromen poljedelski koledar.

Stonehenge, okoli 2100 pr.n.št., Wiltshire, Anglija

MEGALITI, stara arhitektura, ki izvira verjetno iz mlajše kamene dobe, neolitika, ogromne obdelane kamnite klade, ki so bržkone rabile kot liturgični spomeniki.DOLMENI: je vrsta megalitske grobnice, po navadi sestavljen iz treh ali več pokonci štrlečih kamnov, podpirajočih večjo ploščato kamnito tablo. Večina jih izvira iz obdobja zgodnjega neolitika (4000 do 3000 pred Kristusom). Dolmeni so bili navadno pokriti z zemljo ali manjšimi kamni v obliki gomile.

S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov. Ob vhodu čisto sam stoji t.i. petni kamen, ki je videti, kakor da bi stražil spomenik. Zabrisane sledi prihodišča vodijo v daljavo. Med zunanjim jarkom z nasipom in notranjima krogoma iz večjih in manjših kamnov so v tla skopani trije krogi lukenj, imenovanih Aubreyjeve, Y in Z.

Gomile so nasuti kupi zemlje, ki čisto pokrivajo grobišča: po vsem območju Stonehengea jih je veliko.Stonehenge ima centralno zasnovo. Največji kamni tehtajo do 50ton.

Središče spomenika zaznamujeta podkvasti strukturi, sredi katerih stoji oltarni kamen.Stonehenge od blizu Sonce za kamnom Heel Stone malo po sončnem vzhodu. Ob robu nasipa si stojita nasproti dve gomili, ki sta ležišči dveh ohranjenih stražnih kamnov.

Vaška situla, 5. stoletje pr.n.št., bronasta pločevina, original v Narodnem muzeju v Ljubljani

Gre za najstarejši staroslovenski (venetski) simbol iz obdobja na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem. Najdena je bila v neposredni bližini Vač. Situle so bronasta vedra (situla = lat. vedro), ki so jih uporabljali pri slavnostih v “prazgodovinski” venetski (slovenetski ali staroslovenski) družbi. Iz njih so z zajemalko stregli pijačo. Bile so lastnina premožnih in pomembnih posameznikov takratne družbe naših prednikov, saj so bilenajdene le v bogatih grobovih. V glavnem so bile brez okrasa, redkeje pa so bile na zunanji strani okrašene z enim, do največ štirimi figuralnimi pasovi, izdelanimi v tehniki tolčenja (torevtika). Vaška Situla je najznamenitejši predmet med predmeti, izkopanimi v grobovih v okolici Vač. Leta 1882 jo je odkril domačin Janez Grilc iz Klenika, na ledini Nad Lazom. Danes jo hrani Narodni muzej Slovenije. Je daleč najbogatejša izmed štirih Situl, najdenih na Vačah. Druga Situla je okrašena le z enim figuralnim pasom, v katerem ima upodobljeno moško osebo in vrsto jelenov. Preostali dve situli sta brez okrasa.

Situla z Vač je okrašena s tremi figuralnimi pasovi. Prikazujejo pa njihove običaje. V zgornjem figuralnem pasu je prikazan v levo usmerjen slavnostni sprevod, v katerem je upodobljenih več venetskih konjenikov in vprežnih enoosnih vozov. Srednji pas prikazuje slavje ali simpozij. Pojedino zraven spremlja glasbenik. V spodnjem figuralnem pasu je v desno usmerjen sprevod kozorogov in koz, ki jim sledi panter, kateremu z gobca visi človeška noga.

Gre za vrhunsko umetnostno uprizoritev takratne venetske družbe v neposredni okolici Vač. Izrednega pomena so noše upodobljenih ljudi in usklajenost upodobljenih prizorov. Posebno zanimiv je venetski konjenik, kateri je danesupodobljen tudi v uradnih dokumentih Republike Slovenije. Situli z Vač je najbolj sorodna Situla z Magdalenske gore, ki je prav tako izdelek domačega venetskega umetnika.Vaška situla je simbol slovenstva (najdemo tudi na osebnih karticah).

Pasna spona z upodobitvijo dvoboja, Vače, konec 6./začetek 5. stoletja pr.n.št.:Vsi obrtniki takrat so izdelovali predmete za vsakdanjo uporabo.

Železen meč z okrašeno bronasto nožnico, konec 7. stoletja pr.n.št., iz bližine VačŽivali so upodobljene v profilu. Izhaja iz bronaste dobe.

Kipec bojevnika:Povezujejo ga z plodnostjo. Situli, najdeni pri Novem mestu:

Podobna razporeditev kot pri vaški situli. Se ne ve zakaj točno so ju uporabljali.

STARA UMETNOST BLIŽNJEGA VZHODA

- Sumerska umetnost- Babilonska umetnost

- Asirska umetnost- Pozna babilonska umetnost

- Iranska umetnost

SUMERSKA UMETNOST

Nastala je v območju Mezopotamije, razvile so se mestne državice. Vsako mesto je častilo svojega boga, veliko vlogo so imeli svečeniki v templjih. Razvila se je tudi pisava, najprej v smislu piktogramov (poenostavljena slika, ki predstavlja neki predmet ali pojem), kasneje klinopis. Pisava se je razvila zaradi potrebe uradnikov.

Ostanki “Belega templja”, okoli 3500-3000 pr.n.št., Uruk, Irak:

Z umetnostjo so slavili vladarje. V likovni um. so raziskovali pripovedno. Sestavljen je bil izNIZKIH in VISOKIH templjev.Nizki templji so tisti, ki so na tleh, visoki templji so pa tisti, ki so postavljeni na podstavek. Beli tempelj je masivna zgradba, osnova gradnje je kvadrat. V templju so bile izdelane celice v katerih so bili kipi božanstev. Zgradba spominja na stopničasto piramido.

Ljudstvo jih je opazovalo od spodaj navzgor. Tempelj je bil posvečen bogu neba Anuju.

Ženska glava, okoli 3200-3000 pr.n.št., Uruk, apnenec, v.: 20,3 cm, Bagdad

Izdelana je iz apnenca. Glava je pritrjena na leseno telo. Glava je naravne velikosti. Zelo je shematiziran predel oči in obrvi. Avtor je natančno modeliral brado, nos, usta in ličnice. Oči so bile vstavljene iz drugih materialov.

Skulpture iz Abu templja, okoli 2700-2500 pr.n.št., Tel Asmar, Irak, apnenec, alabaster, Bagdad

Imenujejo jih molilci. - najdeni so v Tell Asmarju- mnogo jih je danes izgubljenih- gre za kipe molivcev/darovalcev- figure so svečeniki in častilci- toga drža z rokami v položju molitve- dekorativna frizura in brada- predimenzionirane/poudarjene oči- hierarhičen pomen se kaže v velikosti (pomenska perspektiva)- verjetno so si stali nasproti in z očmi vzpostavljali komunikacijo- ti kipci so bili idol Sumercev- najvišji bog je Abu (bog vegetacije) in vzporedno boginja Ištar

(boginja plodnosti)

Kozel pri drevesu, s kraljevskega pokopališča v Uru, Irak, okoli 2600 pr.n.št., les, zlato, lapis lazuli, višina: 50,8 cm

Niso pokopali samo pokojnika, ampak so z njim pokopali tudi žene, sorodniki, glasbeniki (žive so pokopali z njim). Sumerci so verovali v pokojnikovo nadaljnjo življenje, zato so pokopali vse kar bi lahko rabil za naprej. za to delo naj bi šlo verjetno za čaščenje plodnosti in rodovitnosti.

Kraljevski podstavek, Ur, Irak, okoli 2600 pr.n.št., les, školjke, apnenec in lapis lazuli, višina: 20,3 cm :

V osnovi je bilo narejeno iz rdečega apnenca,nato so to nadgradili še z tem da so dodali školjke in lapis lazuli (moder, poldrag kamen). Prizori so razporejeni v pasovih. Gre za pripoved., dogodki so vzeti iz vojaškega življenja.

Lira z bikovo glavo, iz grobnice kraljice Pu-abi (ali kralja Abargija), Ur, Irak, okoli 2600 pr.n.št., les, zlato, lapis lazuli, školjke, zemeljska smola, Philadelphia

Bik naj bi bil podstavek za liro. Na biku so pasovi in v njih upodobitve. Verjetno gre za mitološke prizore. Upodobljene so tudi živali, ki opravljajo človeška opravila. Upodobljeni so predvsem pripovedni prizori.

Svečenik-kralj hrani svete ovne, valjasti pečatnik, iz bližine Uruka, Irak, okoli 3300 pr.n.št., marmor, Berlin :

AKADSKA UMETNOST

Semitsko ljudstvo, ki si podredi Sumerce in ustanovi akadsko kraljestvo.Prvi vladar je Sargon I.Imenoval se je za kralja 4 strani sveta (ta naziv je pripadal bogovom).Je prvi z vizijo vladanja celotnemu svetu.Akadci so prevzeli sumerski način življenja, vendar drugačna državna ureditev uveljavi novofunkcijo umetnosti: umetnost ne poveličuje boga, temveč vladarja

Glava akadskega vladarja (Naram-Sin?), baker, Ninive, Irak, okoli 2250-2200 pr.n.št.

Je približno naravne velikosti. Razlaga se kot izraz moči. Namenjeno je pogledu od spredaj in s profila. Je izraz nespremenljivosti in večne moči. Obdelava glave je enaka kot priorožju. Oči so bile izdelane iz drugih materialov. Poškodovane ima oči in ušesa- gre za obredno skrunitev kipa 1500let po njegovem nastanku (namenoma). V kiparskem delu lahko oseba, ki je upodobljena živi večno in zato so se dali upodabljati.

Naram-Sinova stela, iz mesta Sippar, okoli 2254-2218 pr.n.št., Louvre, Pariz

STELA: je kamen ali lesena plošča. Na splošno je višja kot širša. Postavili so jo za pogrebe ali v spominske namene. Najpogosteje je okrašena z imeni in naslovi umrlih ali živih. To je bilo vklesano v kamen ali napisano z barvo. Uporabljali so jih tudi da so si označili svoja zemljišča.

Upodobljen je Naram sin, ki na poti proti zmagi premaguje svoje nasprotnike. Stoji na premagancu – pokaže da ga je popolnoma premagal. Obraz je prikazan v profilu, čelada in ramena fronatlno, noge pa v profilu. Nobeden od njegovih spremljevalcev ni poškodovan (magična moč).

Veliki stopničasti stolp kralja Urnama, Ur, okoli 2100 pr.n.št.:

ZIGURAT: je vrsta sumerskega templja, ki jih najdemo v Mezopotamiji in Iranu. Zigurat je tempelj posvečen božanstvu. Na vrhu je bil observatorij z kipom božanstva. Pred njim je bilo veliko dvorišče obdano z uradi in skladišči, kjer so prinesli žrtvena darila, davke za zemljišča,.. Večina jih je bila zgrajena iz opeke posušene na soncu ali žgane v pečeh.Je zelo masivna gradnja. Uporniki poudarjajo oblast.

VRNITEV SUMERSKE VLADAVINE

Gudejeva glava, iz Lagaša v Iraku, okoli 2100 pr.n.št., diorit, BostonBil je vladar, voditelj- čaščen kot božanstvo. Izdelan je iz izredno trdega kamna. Oči ima podobljene večje kot jih zasledimo v naravi. Forme so nekoliko bolj poenostavljene.

BABILONSKA UMETNOST

Hamurabijeva stela, okoli 1760 pr.n.št., diorit, LouvreDanes ga hranijo v muzeju Louvre v Parizu. Na njej se nahaja zapis zakonov s področja civilnega in kazenskega prava (okrog 300). Načelo zakonodaje je bil, da so vsi pred zakonom enaki. Hamurabi je upodobljen kako stoji pred sončnim bogom in prejema od njega zakone.

ASIRSKA UMETNOST

Asirska civilizacija je temeljila na dosežkih Sumerja, vendar so jo razlagali na poseben način. Veliko pozornost so posvetili gradnji palač. Stavbe so iz opeke - vrata in spodnji del notranjih zidov v pomembnih sobah so bile obložene z velikimi kamnitimi ploščami. Ti so okrašeni z nizkimi reliefi, ali demoni čuvaji, ki dajejo vtis moči in prikazujejo veličanstvo kralja. V palačah so se nahajali reliefi, ki so prikazovali kraljeve vojaške podvige in so imeli napise in druge podatke. Reliefi nam dajo veliko podatkov o bitkah, dogodkih in udeležencih. To so najstarejši reliefi – pripovedi slikarstva. Reliefi imajo veliko maso in volumen.

Rekonstrukcija palače Sargona II., Khorsabad, Irak, okoli 721-705 pr.n.št., po Charlesu Altmanu:

V celoti je bila ograjena z zidom. V palači bi naj bilo 200 prostora. Osrednji del v palači je bil namenjen kralju.

Vrata v palačo Sargona II., Khorsabad, Irak, 742-706 pr.n.št.

Bili so kot nekakšni demoni čuvaji. Naj bi odganjali zle sile in prikazovali vladarjevo moč. Prikazovali so fantazijske živali- človeška glava, bikovo telo, orlova krila. Postavljali so jih levo in desno pri vratih. V bistvu gre za reliefe. Vsi biki imajo 5 nog. Brada in lasje so stilizirani, poudarek je na očeh. Na glavi imajo kapo v obliki bikovih rogov. Natančno so se posvečali površini reliefov- zelo natančno in lepo izdelano. Imajo poudarjene mišice. Izdelani pa so iz kamna.

Ubežniki prečkajo reko, relief iz palače Asurnasirpala II., Irak, okoli 883-859 pr.n.št., alabaster, London :

Zidove so zaščitili z takimi ploščami-reliefi. Imajo pripovedni značaj iz vsakdanjega življenja (lov). Asirci svojih ljudi nikoli niso prikazovali kot poražence (magična moč).

Lov na leve, reliefi iz palače Asurbanipala, okoli 645 pr.n.št., London:

Asurbanipal se spopada z levom in umirajoči lev, iz Asurbanipalove palače v Ninivah, okoli 645 pr.n.št.

Asurbanipal in njegova kraljica na vrtu, iz Asurbanipalove palače v Ninivah, okoli 647 pr.n.št., alabaster, London

Upodobljena sta na vrtu v profilu. V reliefu je nakazan prostor.

Rastline, drevesa so zelo stilizirana.

POZNA BABILONSKA UMETNOST

Ištarina vrata (restavrirana), iz Babilona, okoli 575 pr.n.št., glazirana keramika, Berlin

Danes jih najdemo v Berlinu v Perganonskem muzeju. Bila so severna mestna vrata notranjega obzidja. Imajo dva stolpa in vhod v trdnjavo. So okrašena z glaziranimi ploščicami modre barve. Te so bile okrašene z reliefi. Najemo relief levov (kar simbolizira boginjo Ištar), zmajev (simbolizira boga Marduka) in bikov (simbol Ištara). Znotraj obzidja so bili viseči vrtovi in devetdeset metrski zigurat (babilonski stolp). Vrata so restavrirana.

Levja vrata, Bogazköy, Anatolija, okoli 1400 pr.n.št.:Varujeta vhod v palačo.Krilata sfinga, feničanska

umetnost, najdena v Nimrudu v severnem Iraku, okoli 8. st. pr.n.št., London:

IRANSKA UMETNOST

Poslikane čaše, iz Suze, okoli 5000-4000 pr.n.št., Pariz

Živali imajo popolnoma geometrijske oblike. Kozorog je naslikan tako, da je razčlenjen na trikotnike. Stilizacija živalskega telesa v geometrijsko formo.

Riton, obdobje Ahemenidov, zlato,5.-3. stoletje pr.n.št., Teheran

Palača Darija in Kserksesa, rekonstrukcija in detajl friza lokostrelcev, Persepolis, Iran, okoli 500 pr.n.št.

Poudarek je na kraljevskem delu palače. V palači so obloge iz plošč- ljudje so prikazani z profila, razen oči. Te še bolj kot prejšnje nakazujejo kraljevsko moč. Za prikazovanje moči pa je bil najboljši steber.

Palača Darija in Kserksesa, dvorana za avdience in relief na stopnišču, Persepolis, Iran, okoli 500 pr.n.št.Značilna stilizacija brade in las.

Iz palače Darija in Kserksesa, kapitel z bikoma, Persepolis, Iran, okoli 500 pr.n.št., sedaj v Parizu

Darius in Kserkses sprejemata, okoli 490 pr.n.št., apnenec, Teheran

Šapur I. triumfira nad rimskima cesarjema Filipom Arabskim in Valerijanom, 260-272, v bližini Persepolisa, Iran

Palača Šapurja I., 242-272, Irak

Kralj Peroz I. lovi muflone, 457-483, srebro, sedaj v New Yorku