427 - hoce-slivnica.si

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 23 – 10. 11. 2011

427

Na podlagi 100. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 6/10) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 8. redni seji z dne 28. oktobra 2011 sprejel ura-dno prečiščeno besedilo št. 1 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000), ki obsega:- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine

Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 18/06);- Popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ob-

močje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 1/07);

- Tehnični popravek karte št. 4/1 prostorskih ureditvenih pogo-jev za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 4/08);

- Tehnični popravek karte št. 4/3 prostorskih ureditvenih pogo-jev za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) – ureditveno območje naselij Orehova – Hotinja vas (MUV, št. 13/08);

- Obvezna razlaga 6. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 16/08);

- Tehnični popravek karte št. 4/5 – ureditveno območje naselja Rogoza, ki je sestavni del elaborata prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 14/09);

- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 28/09);

- Druga obvezna razlaga 6. člena Odloka o prostorskih uredi-tvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven ob-močij natura 2000) (MUV, št. 28/09);

- Drugi tehnični popravek karte št. 4/5 – ureditveno območje naselja Rogoza, ki je sestavni del elaborata prostorskih ure-ditvenih pogojev za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 30/09);

- Tehnični popravek št. 3 karte št. 4/1 – ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče, ki je sestavni del ela-borata prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV, št. 6/10);

- Obvezna razlaga 6. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) objavljenega v MUV št. 18/2006, 1/07-popr., 4/08-popr., 13/08-popr., 16/08-obvezna razlaga, 14/09-popr., 6/10-popr. (MUV, št. 15/10);





O D L O Ko prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine

Hoče–Slivnica (izven območij Natura 2000)

URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 1 – UPB1

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje občine Hoče–Slivnica, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod šte-vilko naloge 49/04.

2. člen(sestava prostorskih ureditvenih pogojev)

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Hoče–Slivnica (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno obli-kovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in ener-getske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varo-vanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskih ureditvenih pogojih, ki so na vpogled na občini Hoče–Slivnica.

»2.a členSpremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih

pogojih za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) vsebujejo:A. Tekstualni del Uvod OdlokB. Kartografski del Karta št. 4/1: Ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in

Zgornje Hoče C. Seznam prilog: 1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta 2. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev 3. Povzetek za javnost.«.

II. OBMOČJE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV

3. členObmočje urejanja s PUP obsega območje občine Hoče–Sliv-

nica, razen območij Nature 2000 in območij veljavnih prostor-skih izvedbenih aktov:− ZN gramoznice Hoče− ZN za del naselja Sp. Hoče (Dorsoon) − ZN za del naselja v Spodnjih Hočah (štev. parcel 677, 678 in

679 v k.o. Sp. Hoče)


V Rogozi prevladujejo površine za stanovanja. V ureditve-nem območju naselja nahajajo tudi površine za rekreacijo ter po-vršine za šport.

Bohova ima pretežno stanovanjsko namensko rabo površin. V ureditvenem območju naselja se nahajajo tudi površine za meša-no namensko rabo, površine namenjene za proizvodnjo in skladi-ščenje ter zelene površine.

Čreta je obcestno naselje s pretežno stanovanjsko namensko rabo površin.

Lokacija in obseg posamezne površine namenske rabe sta raz-vidna iz grafičnih prilog.

V odprtem prostoru imajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje pa imajo prometno funkcijo (prometne površi-ne) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje).

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV

6. člen(ureditveno območje naselij)

V ureditvenih območjih naselij Sp. Hoče, Zg. Hoče, Orehova vas, Hotinja vas, Slivnica, Radizel, Rogoza in Bohova ter delu ureditvenega območja naselja Čreta so glede na namensko rabo površin dopustni naslednji posegi:

Površine za stanovanja− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gra-

dnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) na-menjenih stanovanjski gradnji in osnovnim dopolnilnim de-javnostim (šola, vrtec, cerkev, stavbe splošnega družbenega pomena, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka go-spodarstva in pa druge nerazvrščene predelovalne dejavnosti – izdelava sveč, glasbil, bižuterije, nakita, dežnikov, umetne-ga cvetja ipd.) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energeti-ke, prometa in zvez,

− odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbne-ga zemljišča,

− spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne na-menske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

− vzdrževanje objektov,− gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomo-

žnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospo-darstva pa tudi gnojišč, gnojnih jam, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov in skednjev,

− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

− postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

− URN za razširitev gramoznice Hoče za nadomestni ponikal-nik

− LN za del AC Fram - Slivnica – BD − LN za rekonstrukcijo ceste Hoče-Rogoza na odseku od poko-

pališča Hoče do Letališke ulice − LN za del AC Slivnica – Pesnica − DLN za AC na odseku Slivnica – Draženci

Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih iz-vedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izved-benih načrtov, in sicer za:− območje Fakultete za kmetijstvo− dele industrijske cone v Sp. Hočah− igrišče za golf v Slivnici in Čreti− del naselja v Sp. Hočah - med Osnovno šolo in Gasilskim

domom v Sp. Hočah− del naselja v Zg. Hočah− dela naselja v Radizelu.

III. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen(členitev območja)

Območje urejanja se členi na: − ureditvena območja naselij Bohova, Hotinja vas, Orehova

vas, Radizel, Rogoza, Slivnica, Spodnje Hoče in Zgornje Hoče ter del ureditvenega območja naselja čreta;

− območja razpršene gradnje in gruč (Vinšeki in Zaforšt);− območja obsežnih infrastrukturnih objektov: letališče, glavna

cesta, železnica;− ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske povr-

šine, gozdovi in vodotoki.

5. člen(funkcija območja)

Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo.

V ureditvenem območju naselja Sp. Hoče obsega podrobna namenska raba površin površine za stanovanja, centralne površi-ne, mešano namensko rabo površin, površine za kulturne, izobra-ževalne in socialne dejavnosti, površine za proizvodnjo in skladi-ščenje, površine za šport, površine za turizem, šport in rekreacijo, površine za pokopališče in zelene površine.

Namenska raba površin v ureditvenem območju naselja Zg. Hoč obsega površine za stanovanja ter mešano namensko rabo površin.

V sonaselju Slivnica − Radizel prevladujeta stanovanjska ter mešana raba površin. Podrobna namenska raba površin obsega še centralne površine, površine za kulturne, izobraževalne in so-cialne dejavnosti, površine za šport, površine za pokopališče in zelene površine.

V sonaselju Orehova vas – Hotinja vas prevladujejo površine stanovanjske namenske rabe. Podrobna namenska raba obsega površine za stanovanja, površine za mešano namensko rabo, po-vršine za rekreacijo, površine infrastrukturnih objektov in naprav ter vodne in zelene površine.



− spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti s stanovanjsko, trgovsko in storitveno dejavno-stjo, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavno-sti,

− vzdrževanje objektov,− postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objek-

tov− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih

in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,



Površine za šport− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih potrebam izvajanja športa in rekreacije s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,


− spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti s storitveno dejavnostjo (npr. gostinstvo), pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopu-stnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,


tov− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih




Površine za rekreacijo− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih potrebam izvajanja športa in rekreacije ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,



tov,− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih


Površine za centralne dejavnosti− novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozida-

ve in nadzidave za namen centralnih dejavnosti (terciarne in kvartarne dejavnosti - trgovske, storitvene dejavnosti, objek-ti namenjeni potrebam izvajanja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture), pod pogojem, da ta dejavnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejav-nosti.


− spreminjanje namembnosti objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti, gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo stanovanjski funkciji ni dovoljena.

− vzdrževanje objektov,− gradnja pomožnih objektov,− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih


− postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme ter


Mešana namenska raba površin− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih prvenstveno stanovanjski gradnji in trgovskim, proizvo-dnim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe ko-munale, energetike, prometa in zvez,




žnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospo-darstva pa tudi gnojišč, gnojnih jam, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov in skednjev




Površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih potrebam izvajanja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture s pripadajočimi športnorekrea-cijskimi objekti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energeti-ke, prometa in zvez,


Vodne površine− gradnja objektov javne infrastrukture, − gradnja objektov grajenega javnega dobra, − ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bio-

loških lastnosti površinskih voda, − ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, − gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varno-

sti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

− gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaže-njem in

− gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reše-vanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Za vse posege na vodnih površinah je potrebno soglasje pri-

stojne službe za upravljanje z vodami. Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki

se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena, če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.

Površine infrastrukturnih objektov in naprav− rekonstrukcije in nadomestne gradnje gradbenih inženirskih

objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,− odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbne-

ga zemljišča,− vzdrževanje objektov,− postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objek-

tov, − gradnja začasnih objektov namenjenjih skladiščenju, − postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na

okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

7. člen(gruče)

V gručah so dopustni naslednji posegi:− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih stanovanjski gradnji ter gradnja novih objektov, rekon-strukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komuna-le, energetike, prometa in zvez,


− spreminjanje namembnosti objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti, gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo stanovanjski funkciji ni dovoljena.








Površine za proizvodnjo in skladiščenje− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gra-

dnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) na-menjenih proizvodnim servisnim in skladiščnim dejavnostim s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,




tov,− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih




Površine za pokopališče− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih pokopališki dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstruk-cije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,




tov, − gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih


− postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na


Zelene površine− gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,− postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane

opreme,− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na



− ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bio-loških lastnosti površinskih voda,

− ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, − gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varno-

sti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

− gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaže-njem in

− gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reše-vanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno soglasje pri-

stojne službe za upravljanje z vodami.Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki

se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena, če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.

11. člen(gozd)

V gozdovih so dopustni naslednji posegi:– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in

javne ceste;– nezahtevni in enostavni objekti: • pomožni infrastrukturni objekti: pomožni energetski objek-

ti, pomožni komunalni objekti, cestni priključki na javno občinsko cesto, pomožni objekti za spremljanje stanja oko-lja in vrtine ali vodnjaki, potrebni za raziskave,

• gozdna cesta, čebelnjak, gozdna učna pot, ribnik kot vodno zajetje, krmišče.

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

12. člen(kmetijska zemljišča)

Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:− cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in

javne ceste;− nezahtevni in enostavni objekti:− pomožni infrastrukturni objekti: pomožni energetski objekti,

pomožni komunalni objekti, cestni priključki na javno občin-sko cesto, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in vr-tine ali vodnjaki, potrebni za raziskave,

− oporni zid, ograja za pašo živine;− poljske poti − gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kmečka lopa, ra-

stlinjak, ribnik kot vodno zajetje, silos, skedenj, čebelnjak in hlevski izpust.Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna

kmetijska svetovalna služba.

13. člen(druga zemljišča)

Na drugih zemljiščih (prodišča, sipine, skalovje opustele terase ipd.) so dopustni nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

8. člen(stavbna zemljišča razpršene gradnje)

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustni nasle-dnji posegi:− gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih stanovanjski gradnji ter gradnja novih objektov, rekon-strukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komuna-le, energetike, prometa in zvez,

− gradnja kmetijskih objektov,− odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbne-

ga zemljišča,− spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev prete-

žne namembnosti z dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, de-javnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejav-nosti,






9. člen(območja infrastrukturnih objektov in naprav)

Na območja infrastrukturnih objektov in naprav so dopustni naslednji posegi:− rekonstrukcije in nadomestne gradnje gradbenih inženirskih

objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,− gradnja stavb in gradbenih inženirskih objektov za potrebe

komunale, energetike, prometa in zvez,− odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbne-

ga zemljišča,− vzdrževanje objektov,− postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objek-

tov, − gradnja začasnih objektov namenjenjih skladiščenju, − postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na


10. člen(vodna zemljišča)

Na vodnih zemljiščih so dopustna naslednji posegi:− gradnja objektov javne infrastrukture, − gradnja objektov grajenega javnega dobra,


namenska raba FIZ SIZ(v m3/m2)

površine za šport 4

površine za rekreacijo 0,1

površine za proizvodnjo in skladiščenje 15

površine za kmetijsko proizvodnjo 10

zelene površine 0,1

pri čemer sta:(1) faktor izrabe zemljišč (FIZ) je razmerje med bruto etažnimi

površinami objektov nad nivojem terena in površino zemlji-šča gradbene parcele,

(2) stopnja izrabe zemljišč (SIZ) je razmerje med dovoljenim številom m3 prostornine objekta na m2 površine gradbene par-celeZa zemljišče parc. št. 169/4, k.o. Spodnje Hoče je dopusten

FIZ 1,04Pomožne objekte za lastne potreba je možno postavljati zno-

traj predvidenih gradbenih mej v skladu s predpisanimi FIZ in SIZ.

16. člen(pogoji in merila za lociranje objektov v gručah

in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje)Pri postavitvi je potrebno upoštevati naravne lastnosti in

ustvarjene danosti prostora oziroma je treba gradbeno parcelo na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objek-ta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).

V gručah se objekti razmeščajo v navidez nepravilni red, sle-mena streh niso vzporedna. objekti so od ceste so različno odda-ljeni.

Območje stavbnih zemljišč razpršene gradnje:- Pohorje - nov objekt naj skupaj z ostalimi tvori zaokroženo

celoto. če se objekt gradi izven funkcionalnega zemljišča kmetije, naj bo sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic.

- Dravsko polje - objekt naj bo s krajšo fasado obrnjen proti prometnici, dvorišče naj bo ob objektu ali za njim.

17. člen(oblikovanje objektov v ureditvenih območjih naselij)Arhitektura objekta in oblikovanje gradbenih elementov mo-

rajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov.Strehe objektov naj bodo usklajene glede oblike in naklona

s strehami sosednjih objektov. Pri obliki strehe je dovoljena tudi kombinacija strmega in ravnega dela strehe. Dovoljena je gra-dnja kleti, ki je v celoti pod zemljo; v primeru nagnjenega terena (nad 15 %) je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom.

Pri oblikovanju javnih objektov so dopustni oblikovalski kon-trasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Na označenih območjih kmetij v naseljih Bohova, Orehova vas in Hotinja vas (ki so razvidna iz grafičnih prilog) se tudi v

14. člen(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih

lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)Na območjih, kjer je predvideno urejanje z občinskimi loka-

cijski načrti, so dopustni naslednji posegi:− odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbne-

ga zemljišča,− vzdrževanje objektov,− gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomo-

žnih infrastrukturnih objektov,− gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih



− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja,

− na površinah za šport je dovoljena gradnja objektov za shram-bo športne opreme.Na območjih za katera je predvidena izdelava z občinskimi

lokacijskimi načrti je treba minimalno 15% površin nameniti ze-lenim površinam in obvezno zasaditi drevored ob novih cestah. v procent zelenih površin ne spadajo ozelenjena parkirišča.

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE

15. člen(pogoji in merila za lego in velikost objektov v ureditvenih

območjih naselij)V ureditvenih območjih naselij je potrebno prilagoditi objekte

odmikov od ulice in višine obstoječim objektom v ulici. Razmer-je med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 – 0.4. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže nad nivojem terena (P, P+M ali P+1+M). V primeru izkoriščene mansarde pri objektih s tremi etažami morajo biti okna na stenah objekta. Frčade na strehi niso dovoljene.

Dovoljena je tudi gradnja kleti.Višina večstanovanjskih objektov in objektov namenjenih

različnim dejavnostim (razen proizvodni objektom) je maksimal-na P+3 (streha z naklonom manj kot 10 %) ali P+2+M.

Proizvodne objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost.

Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja.

Za namenske rabe je normirana maksimalna vrednost izrabe zemljišča v spodnji tabeli.

Tabela 1: normirane vrednosti regulacijskih elementovnamenska raba FIZ SIZ

(v m3/m2)večstanovanjska gradnja 1,0

mešana namenska raba površin 0,8

površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti

1,0


Na območju dravskega polja je priporočljivo postavljanje ograje okoli objektov in sajenje dreves na delu dvorišča, ki je odprto proti polju.

22. člen(odmiki)

Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.

Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo na vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev so-sednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, proti-požarna zaščita).

Novi objekt (tudi enostaven objekt) mora biti odmaknjen mi-nimalno 3 m od meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).

Na delu Miklavške ceste, ki poteka v smeri sever - jug (cona I11) je treba obvezno zagotoviti najmanj 6m odmik objektov od parcelne meje cestnega sveta.

Objekt na zemljišču parc. št. 288/2 in 288/3, obe k.o. Spodnje Hoče je lahko od meje z zemljiščem parc. št. 288/5, k.o. Spodnje Hoče odmaknjen v minimalnem odmiku 2,3 m.

23. člen(nezahtevni in enostavni objekti)

Vrste dopustnih enostavnih objektov za posamezno namen-sko rabo prostora v ureditvenih območjih naselja oziroma posa-mezno plansko rabo prostora so določene v poglavju IV. Merila in pogoji glede vrste posegov tega odloka.

Pomožni objekti za lastne potrebePomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v

okviru predpisanega FIZ ali SIZ.Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčni-

ca): Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta, strehe pomožnih objektov pa so lahko v enakem naklonu kot pri osnovnem objektu, lahko imajo sleme v nasprotni smeri , ali pa so ravne. Za prizidke na fasadah veljajo enaki pogoji obli-kovanja.

Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

OgrajeVarovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.Ulična ograja stanovanjskih objektov se prilagaja ograjam so-

sednjih objektov. Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno dru-

gačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali oze-lenjen s popenjalkami.

Pomožni infrastrukturni objektiprostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtova-ne tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. funkcionalno oviranim osebam

primeru opustitve kmetije ohranja tradicionalno oblikovanje po-zidave.

Terase in nasipe nad nivojem terena ni možno urediti na ulič-no stran objekta. Ohranjati je potrebno sistem ulica – pred vrt– hiša – vrt, ki ščiti zasebnost bivalnega vrta ter niveleto oziroma enakomeren višinski potek ulice.

18. člen(oblikovanje objektov v gručah in na stavbnih zemljiščih

razpršene gradnje)Pri oblikovanju stavb v gručah in na stavbnih zemljiščih raz-

pršene gradnje je treba stavbe oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture.

Na Pohorju - tlorisno razmerje stavbe naj bo čimbolj podol-govato (priporočamo razmerje 1:1,8;). maksimalna etažnost je K+P+M. streha je dvokapna, strma, naklona od 38 - 45°; kritina temna (bobrovec ali zareznik). priporočljiva je uporaba poudarje-no oblikovanega portala in okenskega okvirja v ometu ali kamnu, čopov na strehi ter detajlov iz lesa (opaž, mostovž, gank, zatrep).

Dravsko polje –oblika tlorisa stavbe naj bo podolžna (ste-gnjeni dom) ali objekt v l (dom na vogal). priporočamo tlorisno razmerje 1:1,5 do 1:3). maksimalna etažnost je K+P+M. Streha je strma dvokapnica z naklonom od 38 - 45°, strešna okna so lahko v obliki frčad. Kritina je temna (bobrovec ali zareznik). priporočljiva je, da leži vhod na krajši fasadi, da so stene zidane in gladko ometane.

Tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomo-žnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stano-vanjske hiše).

19. člen(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi

pri načrtovanju)Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah

in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

20. člen(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)

Dozidave (tudi prizidki pomožnih objektov) in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Enako velja za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije.

Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni.

21. člen(ureditev okolice objekta)

Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpa-dljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred po-škodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.


in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.

5. Pomožni komunalni objektiEkološki otoki – postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je

možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

6. Pomožni kmetijsko gozdarski objektiKašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos in skedenj - kot

prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnov-nega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem na-klonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke - z odvajanjem od-padne vode je prepovedano izpuščati gnojevko in gnojnico nepo-sredno v vodo in kanalizacijo. (Uredba o emisiji snovi pri odva-janju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Ur. l. RS, št. 10/99, 7/00 in 41/04)).

Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) – načrto-vanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah (Ur. l. RS, št. 104/04).

Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbiSezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi

mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podalj-ša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.

Kamp - za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Začasni objekti namenjeni prireditvamZa potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne povr-

šine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncen-trirane.

Začasni objekti namenjeni skladiščenjuNe smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na pro-stem

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.Sprehajalne poti - se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji

terena. utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. ob njih se zasadijo drevesa.

Spominska obeležjaLocirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane

osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Urbana opremaPostavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske

ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.

Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infra-strukturnega omrežja.

mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. elementi cestne, železniške, pomorske, le-tališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. funkcio-nalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

1. Pomožni cestni objektiObjekt za odvodnjavanje cest - v ureditvenih območjih nase-

lja ni dovoljena uporaba odprtih odvodnih jarkov.Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju va-

rovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij ter na nadvozih morajo protihrupne ograje biti transparentne. če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletava-nja ptic.

Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih povr-šin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob ce-stišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in ne-javnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.

Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z locira-njem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. minimalni pogoji za loci-ranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo iz-polnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur. l. RS, št. 37/03). Pravilnik določa tudi tehnične elemente av-tobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznav-na, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).

2. Pomožni železniški objektiProtihrupne ograje – v primeru postavitve na območju va-

rovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij ter na nadvozih morajo protihrupne ograje biti transparentne. če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletava-nja ptic.

3. Pomožni energetski objektiTransformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati

morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.

4. Pomožni telekomunikacijski objektiBazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo

biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport


Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Zno-traj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zele-nimi površinami.

25. člen(oblikovanje drugih posegov)

Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posame-zna drevesa in gozdni rob.

Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudar-stvu.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je po-trebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovo-ljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtoh-tonim kamnom ali ozelenjeni.

VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL

26. členVelikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene

gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umesti-tev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene raz-mere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.

Oblika parcele v ureditvenih območjih naselij mora biti pra-viloma pravokotne oblike in s stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih ze-mljišč je potrebno upoštevati:− namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunal-

nih vodov in druge omejitve rabe prostora,− urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti,

mirujoči promet, odprte površine),− sanitarno tehnične zahteve.

Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdr-ževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne ve-likosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni ti-pologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja in proizvodne ter skladiščne objekte na površinah za proizvo-dnjo in skladiščenje. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo uporabo standardnih elementov

Objekt za oglaševanje – postavlja se v skladu z odlokom o pla-katiranju in oglaševanju v občini Hoče–Slivnica (MUV 14/04).

Plakatni oz. oglasni objekti so namenski prostori za namešča-nje plakatov in oglasov ter se po tem odloku delijo na premične in nepremične vizualne komunikacijske objekte (v nadaljevanju: VKO). Dejavnost oglaševanja se skladno s tem odlokom izvaja na območju občine na VKO, ki so postavljeni na javnih površinah ali so vidni z javnih površin in, na katerih so nameščeni oglasi.

VKO morajo biti postavljeni tako, da: − ne ovirajo pogleda na prometno signalizacijo, − ne ovirajo namembnosti prostora in ne kazijo videza okolja, − ne ovirajo sporočila ali pogleda na oglasu drugega vko in ga

ne žalijo, − ne ovirajo preglednosti na cesti, − niso postavljeni na zidovih in fasadah objektov in naprav, ki

so zavarovani na podlagi predpisov, − ne spominjajo na prometno signalizacijo, − so v primeru osvetlitve z lastnim virom osvetljeni tako, da ni

moteča za stanovalce v soseščini, − niso nameščeni na prometne znake,

Mesto postavitve, višina in lega VKO morajo biti takšne,− da ne zakrivajo postavljenih prometnih znakov, − ne odvračajo voznikov od postavljenih prometnih znakov, − ne ogrožajo hoje pešcev.

Nesvetleči steber kot tudi plakati ne smejo biti refleksni. Pri lociranju VKO je potrebno upoštevati prepovedi posta-

vljanja (omejitve v prostoru) teh objektov na območjih varovanih pogledov, območjih varstva zelenih površin v območjih kakovo-stnih arhitektonskih strukturah in v območjih ali na posameznih objektih naravne in kulturne dediščine.

Reklamni stolp – svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi; reklamni pano – veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešan-ka, zastava

Otroško igrišče - pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve.

24. člen(oblikovanje pokopališč)

Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno iz-raža svojo identiteto v prostoru.

Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so veza-ne na funkcijo pokopališča.

Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. v enem grobnem polju je samo ena vrsta grobov: klasični grobovi ali žar-ni grobovi. Vsako grobno polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 2,5m.

Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom.Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične po-

kope v slučaju naravnih in drugih nesreč.Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za po-

kopališke komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen.Na območju pokopališča je možno urediti parkirna mesta.


28. člen(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov

in zemljišč)V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba as-

faltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti za-dostne širine cest so lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objektov, ograj, zasaditev ipd.) višjih od 30 cm. Ceste naj križajo čimbolj pravo-kotno. vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrže-vati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati.

Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z jav-ne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč mora-jo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije.

Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdr-ževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.

Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno iz-gradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omo-gočati uvoze na parcele.

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avto-busne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.

29. člen(intervencija in dostava)

Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delov-ne površine za gasilsko službo. intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter ure-jene brez ovir.

30. člen(mirujoči promet)

Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija jav-nih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkira-nje ob javni cesti, javna parkirišča).

Tabela 2: velikosti gradbenih parcel vrsta gradnje velikost parcelestanovanjska prostostoječa enodružinska stavba

500-1200 m2

stanovanjske vrstne in atrijske stavbe 250-500 m2

samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja

največ 2000 m2

proizvodni ter skladiščni objekti na površinah za proizvodnjo in skladiščenje

najmanj 1500 m2

Na gradbeni parceli stanovanjske stavbe so poleg stanovanj-ske stavbe vključeni tudi garaža, dvorišče, parkirišča, predvrt in vrt.

V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od ma-ksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik zemljišča naročiti ustrezno par-celacijo celotnega stavbnega zemljišča takoj, ko lahko formira novo minimalno gradbeno parcelo v skladu s pogoji za namensko rabo zemljišča.

Oblika parcele pri enodružinski stanovanjski gradnji mora biti praviloma pravokotne oblike, s stranicami pravokotno na potek ulice in s krajšo stranico ob ulici.

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

27. člen(varovalni in drugi pasovi ob prometnicah)

Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih pose-gov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:− pri avtocesti 40 m,− pri hitri cesti 35 m,− pri glavni cesti 25 m,− pri regionalni cesti 15 m,− pri lokalni cesti 8 m,− pri javni poti 6 m,− pri državni kolesarski poti 5 m,− pri javni poti za kolesarje 3 m.

V progovnem pasu, ki je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge, se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture. V varovalnem pro-govnem pasu, ki je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodne-ga soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.

Če je nameravana gradnja ali postavitev objektov oziroma naprav v območju omejene ali v območju nadzorovane rabe le-tališča, mora investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca.


34. člen(vodooskrba)

Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje, potrebno priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.

Pri celotni obravnavi urejanja območja je potrebno ob novo-gradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekon-strukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor.

Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

35. člen(vodnogospodarske ureditve in raba vode)

Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba:meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno pre-čiščene voditi v vodotoke.

Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin nastalih zaradi erozivnih procesov.

Na mestih, kjer je to potrebno, izvršiti regulacije potokov.

36. člen(zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda)

Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oz. dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naseljih in omogočalo neposredno priključe-vanje uporabnikov.

Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oz. čiščenjem na centralni čistilni napravi v Mariboru.

Novih sosesk, večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oz. pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustre-zno čistilno napravo.

Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizaci-je, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise.

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje v vodotoke neprečiščene.

Objekti s tehnološkimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.

Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikoval-nice in odprte jarke.

Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je tre-ba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.

37. člen(elektroenergetsko omrežje)

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb na-membnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutr-jene parkirne površine niso dovoljene.

Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na povr-šinah za proizvodnjo in skladiščenje.

31. člen(kolesarski in peš promet)

Kolesarje je treba ob lokalnih cestah skozi središča naselij in ob kategoriziranih državnih cestah, razen ob nizkoprometnih re-gionalnih cestah, voditi ločeno od motornega prometa. Pešce je treba voditi ločeno od motornega prometa ob vseh javnih cestah, razen ob javnih poteh, ki naj funkcionirajo kot skupne prometne površine, in ob lokalnih cestah ter nizkoprometnih regionalnih cestah izven naselij. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vo-zil, kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogiba-lišča na primernih preglednih razdaljah.

Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske po-vršine. Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejav-nosti.

Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.

Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti mo-rajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir.

Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja ome-jene hitrosti. Na cesti, ob kateri poteka šolska pot, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa.

32. člen(javni potniški promet)

Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob kategoriziranih državnih cestah, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo.

Nivojska križanja cest z železniško progo niso dovoljena.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA KUREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE

TER INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ

33. člen(splošni pogoji)

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medse-bojno usklajeni.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (ka-nalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV).

Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in ener-getskih naprav ter omrežja zvez.

Predvideni energetski in telekomunikacijski vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lah-ko prosto zračni.


40. člen(plin)

Za območja predvidenih zazidav je potrebno predvideti pri-ključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemelj-skim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštala-cije je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

Pri načrtovanju ostalih posegov v prostor občine je potrebno upoštevati varnostni pas, ki omogoča varno obratovanje plinovo-da in sega: – za največji delovni tlak do vključno 5 barov: 2 m na vsako

stran plinovoda in– za največji delovni tlak nad 5 barov do 16 barov: 5 m na vsako

stran plinovoda.V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plino-

voda.

41. člen(telekomunikacijsko omrežje)

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacij-skega omrežja v naselju morajo biti zemeljski.

Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski iz-vedbi

Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upra-vljavcu.

Pogoji za gradnjo objektov in naprav mobilne telefonije so ne glede na ostala določila tega odloka naslednji:− Pri načrtovanju objektov in naprav mobilne brezžične telefo-

nije mora investitor upoštevati zakonodajo s področja elek-tronskih komunikacij, predpise o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, zakonodajo, ki se nanaša na graditev objektov in predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

− Objekte in naprave mobilne telefonije je dovoljeno postaviti na površinah namenske rabe za proizvodnjo in skladiščenje, na površinah za komunalo in energetiko, na večjih površinah za promet in na površinah za obrambo in zaščito.

− Izjemoma je dovoljena postavitev na kmetijskem zemljišču v neposredni bližini večjega infrastrukturnega objekta ter na površinah ob prometnicah v neposredni bližini površin za ko-munalo in energetiko.

− Objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne kori-dorje.

− Objekte in naprave mobilne telefonije, ki spadajo po predpi-sih o vrstah objektov med nezahtevne in enostavne objekte, je dopustno postavljati na vseh površinah namenske rabe razen na zelenih površinah in vodnih površinah.

− Ne glede na vsa zgornja določila o dopustnih lokacijah, se objekte in naprave mobilne telefonije umešča izven območij funkcionalnih površin in objektov varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov.

− Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vi-dno čim manj izpostavljene lokacije. Oblikovanje le teh je po-trebno čim bolj prilagoditi prevladujoči urbani oziroma arhi-tekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, način vgrajevanja v strehe,

Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od poveča-nja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenerget-ske vode. TP je potrebno locirati v težišče potrošnje.

Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samo-stojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagne-tnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).

Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgra-diti v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti pri-ključki odjemalcev na omrežje zemeljski.

Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potreb-no posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

Treba je upoštevati širino elektroenergetskega koridorja dalj-novoda 30m (15m na vsako stran od osi daljnovoda).

Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki obdeluje približevanje in križanje z vn prenosnim vodom.

Izraba obnovljivih virov energije je dopustna na in ob objek-tih v okviru gradbene parcele pod pogoji, ki jih določajo predpisi iz področja energetske infrastrukture in drugi relevantni predpisi. Postavitev teh objektov in naprav ne sme biti v neskladju z var-stvenimi režimi v prostoru in z varstvenimi usmeritvami za ohra-njanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

38. člen(javna razsvetljava)

Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opre-mo za celotno sosesko.

Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Po-laganje kablov je praviloma ob cesti.

39. člen(ogrevanje)

Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.

Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota po-zidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz sku-pne kotlovnice.

V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo re-zervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skla-du s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

Ogrevanje je možno tudi s toplotnimi črpalkami za izkorišča-nje podtalnice in s postavitvijo zemeljskih grelnih registrov.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.


45. člen(varovanje tal)

Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.

Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kme-tijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.

46. člen(varstvo pred hrupom)

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.

Območje občine Hoče–Slivnica je razdeljeno na dve območji varstva pred hrupom: − IV. območje varstva pred hrupom za stavbe z varovalnimi

prostori je določeno na površinah za proizvodnjo in skladi-ščenje, območjih prometne infrastrukture, kmetijskih zemlji-ščih in gozdu, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

− III. območje varstva pred hrupom je določeno za vse ostale površine.Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako,

da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne prese-gajo mejnih ravni za vir hrupa.

Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS št. 45/95).

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremem-be namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obreme-nitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

Za nova poselitvena območja je izvedba vseh ukrepov, zara-di obratovanja avtoceste za zaščito pred prekomernim hrupom, opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev objektov.

47. člen(ohranjanje narave)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v stro-kovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo prostor-sko ureditvenih pogojev za občino Hoče–Slivnica« (ZRSVN, OE Maribor, december 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Hoče–Slivnica.

Na območju urejanja s PUP se nahajajo naslednja zavarovana območja, naravne vrednote in ekološko pomembna območja: – območji zooloških naravnih spomenikov NS 15 Hotinja vas

– ribnik in NS 16 Pivola – ribnik, ki sta določeni tudi kot zoološki naravni vrednoti lokalnega pomena (NVLP 6435 – Hotinja vas – ribnik in NVLP 6436 – Pivola – ribnik)

– naravni spomeniki – dendrološka naravna dediščina NS 50 – Hotinja vas – lipa, NS 51 – Hotinja vas – lipa, NS 67 – Furma-nova tisa, ki so določeni tudi kot drevesne naravne vrednote

stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.

42. člen(kabelsko razdelilno omrežje)

Na območju obdelave je potrebno v pločnikih oz. ob robu ulic cestišč do posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov.

IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

43. člen(varstvo voda)

Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobal-nega zemljišča in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Ne glede na vrsto gradnje, mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površin-skih voda ali podtalnice.

Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in dru-ge naravne vodne zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v stiku s podzemno vodo, je prepo-vedano. Prav tako je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

Pri gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) površin in strešin v urbanih območjih, je treba predvideti ukrepe za zmanj-šanje hitrosti odtoka padavinskih voda.

Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven tega prostora.

44. člen(varstvo zraka)

Območje občine spada po uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka v II. stopnjo onesnaženosti.

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika...).

Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zra-ka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustreza-jo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, či-ščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala…

Pri projektiranju živilskih obratov je treba zagotoviti proti-prašno ureditev okolice skladno z zahtevami Pravilnika o higie-ni živil (Ur. l. RS, št. 60/2002).


(SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:− s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požar-

no nevarnih snovi in tehnoloških postopkov− z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in tehnolo-

ških procesov in − z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi

območji.

52. člen(zaščita pred poplavami)

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Na poplavnih območjih je sprejemljiva ekstenzivna raba in tiste dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr.: kmetovanje, rekreacija, oddih, ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev pomožnih, začasnih oziroma premičnih objektov za navedene namene.

53. člen(zaščita pred plazovi)

Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obreme-njevanje, ali razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogolje-vanje in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih območij.

54. člen(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

55. člen(obramba)

Na območju obravnave se nahaja Letališče Maribor, ki je območje možne izključne rabe za obrambo. Območje možne iz-ključne rabe je primarno namenjeno za druge potrebe, v primeru izrednega ali vojnega stanja pa se lahko uporabi za obrambne po-trebe ter v miru za usposabljanje vojske.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

56. člen(tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev)

Ne glede na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi pro-storsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:− spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih

posegov in vlaganj v objekte,

lokalnega pomena (NVLP 6452 – Hotinja vas – lipa, NVLP 6451 – Hotinja vas – lipi, NVLP 6500 – Furmanova tisa)

– območje pričakovanih naravnih vrednot 44 Pohorje– ekološko pomembna območja: EPO – Dravsko polje, EPO –

Fram in Razvanje, EPO – Slivniški ribniki in EPO Pohorje.

48. člen(varovanje kulturne dediščine)

Za posege na območjih ali objektih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih je potrebno pridobiti kulturnovar-stvene akte.

49. člen(ravnanje z odpadki)

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih od-padkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.

Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti ure-jena znotraj ograje.

Za potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi reciklažno dvorišče za kratkotrajno hranjenje. Ko so kon-tejnerji polni, se odpadki odpeljejo v nadaljnjo predelavo. Odvoz izvrši za to pooblaščeno podjetje.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

Obvezno je upoštevati odlok o ravnanju s komunalnimi od-padki na območju občine Hoče–Slivnica.

X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI

50. členPri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki

urejajo zaščito pred požari, rušenjem, poplavami, plazovi in dru-gimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upošte-vati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

51. člen(zaščita pred požarom)

Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premože-nja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenske-ga predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.

V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno koli-čino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehnič-nih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

Pogoji za odmike med stavbami se zagotavljajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.

Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požar-nega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.

Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah


Občine Hoče–Slivnica (izven območij Natura 2000), ki jih je iz-delal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 49/04.

Na karti št. 4/3, se za parcele št. 598, 601, ter del parcele št. 596/2, vse k.o. Orehova vas izbriše šrafura, ki označuje, da se območje ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji do sprejetja občinskega lokacijskega načrta oz. občinskega podrobnega pro-storskega načrta. Z izbrisom se območje zgoraj navedenih parcel ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

OBVEZNA RAZLAGA 6. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven

območij natura 2000) (MUV, št. 16/08)

1. členSprejme se obvezna razlaga drugega odstavka prve alineje 6.

člena, ki se nanaša na dopustnost posegov na območju površin za stanovanje Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica.

2. členRazlaga se:

- da je na območju površin za stanovanje dovoljena gradnja no-vih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stano-vanjski gradnji in osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva, in pa druge nerazvrščene predelovalne dejav-nosti – izdelava sveč, glasbil, bižuterije, nakita, dežnikov, umetnega cvetja ipd.) ter gradnja novih objektov, rekonstruk-cije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

TEHNIČNI POPRAVEK KARTE ŠT. 4/5 - UREDITVENO OBMOČJE NASELJA ROGOZA, KI JE SESTAVNI

DEL ELABORATA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE HOČE–SLIVNICA

(izven območij natura 2000) (MUV, št. 14/09)Karta št. 4/5 – ureditveno območje naselja Rogoza je sestavni

del elaborata Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o., Grajska ulica 7, Ma-ribor, pod številko naloge 49/04.

Na karti št. 4/5, se za zemljišče parc. št. 719/2, k.o. Rogoza, ter za del zemljišča parc. št. 719/2 in 721/1, obe k.o. Rogoza, spremeni oziroma popravi namenska raba iz površin za rekreaci-jo, v površine za stanovanje.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Hoče–Slivnica (izven območij

natura 2000) (MUV, št. 28/09)

2. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem

uradnem vestniku Štajerke in Koroške regije.

− nujni komunalni posegi,− nujni sanacijski posegi.

57. člen(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih

izvedbenih aktov)Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju občine

Hoče–Slivnica, določenem v 3. členu tega odloka, veljati :− Prostorski ureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove

Maribora (MUV št. 26/98),− Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v občini maribor

(MUV št. 11/93, 26/98),− Prostorski ureditveni pogoji za naselji slivnica in radizel

(MUV št. 29/95, 10/02, 12/03, 15/03, 2/04, 19/04),− Prostorski ureditveni pogoji za naselji Orehova vas in Hotinja

vas (MUV št. 29/95, 15/03),− Prostorski ureditveni pogoji za del industrijske cone I-11 v

Sp. Hočah (MUV št. 15/00, 24/03).

58. člen(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)Postopki, ki so začeti pred sprejetjem tega odloka na podlagi

prostorskih izvedbenih aktov, ki z uveljavitvijo tega odloka pre-nehajo veljati, se končajo po določbah aktov, na osnovi katerih so bili začeti, vendar v roku največ šest mesecev od veljavnosti tega odloka. Za začetek postopka se šteje izdana pisna lokacijska informacija občine Hoče–Slivnica.

59. člen(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

TEHNIČNI POPRAVEK KARTE ŠT. 4/1 PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE

HOČE–SLIVNICA (IZVEN OBMOČIJ NATURA 2000) (MUV, št. 4/08)

Karta št. 4/1 - ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je sestavni del Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij Natura 2000), ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 49/04.

Na karti št. 4/1, se za parcele št. 845, 846, 847, in 849, vse k.o. Spodnje Hoče podrobnejša namenska raba popravi iz zelene površine v mešane površine oziroma uskladi z veljavno izdanimi gradbenimi dovoljenji.

TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČNIE HOČE–SLIVNICA izven območij Natura 2000) TER

KARTE ŠT. 4/3 UREDITVENO OBMOČJE NASELIJ OREHOVA – HOTINJA VAS (MUV, št. 13/08)

Karta št. 4/3 - ureditveno območje naselij Orehova – Hotinja vas je sestavni del Prostorskih ureditvenih pogojev za območje


tura 2000), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projek-tiranje d. o. o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 49/04.

Na karti št. 4/1, se za zemljišče parc. št. 686/2, k.o. Spodnje Hoče izbriše poševna šrafura, ki označuje, da se zemljišče ureja na podlagi sprejetega občinskega lokacijskega načrta oz. občin-skega podrobnega prostorskega načrta. Z izbrisom šrafure se ze-mljišče ureja na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.

OBVEZNA RAZLAGA 6. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine

Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000), objavljenega v MUV. št. 18/2006, 1/07-popr., 4/08-popr., 13/08-popr.,

16/08-obvezna razlaga, 14/09-popr., 6/10-popr.) (MUV, št. 15/10)

1. členObvezna razlaga 6. člena Odloka o prostorskih ureditvenih

pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) se glasi:

(1) V 6. členu je v poglavju »Površine za kulturne, izobraže-valne in socialne dejavnosti« navedeno, da so glede na namensko rabo površin dopustni, poleg ostalih, naslednji posegi:- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih potrebam izvajanja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture s pripadajočimi športnorekrea-cijskimi objekti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energeti-ke, prometa in zvez.(2) V 6. členu je v poglavju »Površine za šport« navedeno,

da so glede na namensko rabo površin dopustni, poleg ostalih, naslednji posegi:- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje

objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenje-nih potrebam izvajanja športa in rekreacije s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez.(3) Na parcelah 699 in 686/2 k.o. Sp. Hoče je predvidena gra-

dnja večnamenske dvorane, ki se bo v dopoldanskem času kori-stila za potrebe vzgoje in izobraževanja osnovne šole, v preosta-lem času pa za dodatna izobraževanja, šport in rekreacijo. Parcela 699 k.o. Sp. Hoče leži v območju površin za kulturne, izobraže-valne in socialne dejavnosti, parcela št. 686/2 k.o. Sp. Hoče pa v območju površin za šport.

(4) Iz navedenega sledi, da je objekt namenjen tako vzgoji in izobraževanju, kot tudi športu in rekreaciji. Njegova gradnja je glede na navedbe iz prvih dveh odstavkov skladna s podrobno namensko rabo na obeh parcelah.

2. členTa obvezna razlaga je sestavni del Odloka o prostorskih uredi-

tvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000), (objavljenega v MUV, št. 18/06, 1/07-popr., 4/08-popr., 13/08-popr., 16/08-obvezna razlaga, 14-09-popr., 6/10-

DRUGA OBVEZNA RAZLAGA 6. Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven


1. členSprejme se obvezna razlaga prve alineje prvega poglavja 6.

člena, ki se nanaša na dopustnost posegov na območju površin za stanovanje Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000).

2. členRazlaga se:

- da je na območju površin za stanovanje dovoljena gradnja no-vih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stano-vanjski gradnji in osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, stavbe splošnega družbenega pomena, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva, mirne dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti hrupa za po-samezno območje glede na namembnost) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

3. členTa obvezna razlaga je sestavni del Odloka o prostorskih uredi-

tvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000)(MUV, št. 18/06, 1/07-popr., 4/08-popr., 13/08-popr., 16-08-obvez. razlaga, 14/09-popr.) in se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije ter začne veljati naslednji dan po objavi.

DRUGI TEHNIČNI POPRAVEK KARTE ŠT. 4/5 - UREDITVENO OBMOČJE NASELJA ROGOZA,

KI JE SESTAVNI DEL ELABORATA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE

HOČE–SLIVNICA (izven območij natura 2000) (MUV, št. 30/09)

Karta št. 4/5 – ureditveno območje naselja Rogoza je sestavni del elaborata Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o., Grajska ulica 7, Ma-ribor, pod številko naloge 49/04.

Na karti št. 4/5, se za celotno zemljišča parc. št. 719/1, 719/2 in 719/3, vse k.o. Rogoza, ter za del zemljišča parc. št. 721/1, k.o. Rogoza, spremeni oziroma popravi namenska raba iz površin za rekreacijo, v površine za stanovanje.

TEHNIČNI POPRAVEK ŠT. 3 KARTE ŠT. 4/1 - UREDITVENO OBMOČJE NASELIJ SPODNJE HOČE IN

ZGORNJE HOČE, KI JE SESTAVNI DEL ELABORATA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA

OBMOČJE OBČINE HOČE–SLIVNICA (izven območij natura 2000) (MUV, št. 6/10)

Karta št. 4/1 – ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče je sestavni del elaborata Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij na-


nih pogojih za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij Natura 2000), v nadaljevanju SD PUP, je izdelal ZUM urbani-zem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 10052 v letu 2010.

2. členSD PUP se nanašajo na parceli oz. njun del. št. 686/2 in 686/4,

k.o. Spodnje Hoče, ki ležita južno od Osnovne šole Dušana Flisa Hoče. Predmet SD PUP je sprememba namembnosti iz površin za šport v površine za kulturno, izobraževalno in socialno dejavnost. Prav tako se spremeni način urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti, in sicer se predmetno območje priključi območju, ki se ure-ja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za Občino Hoče–Slivnica (izven območij Natura 2000).

SD PUP se nanašajo na grafično prilogo št. 4/1 z naslovom: Ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče.

3. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin-

skem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven



uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Številka: 03201-10/2011-012 Župan Občine Hoče–SlivnicaDatum: 3. november 2011 Jože Merkuš, s. r.

popr.) in začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.


natura 2000) (MUV, št. 19/10)


uradnem vestniku Štajerke in Koroške regije.


natura 2000) (MUV, št. 23/10)

1. členS tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o prostor-

skih ureditvenih pogojih za občino Hoče–Slivnica (izven ob-močij natura 2000), ki je bil objavljen v MUV št. 18/06, 1/07 – popr., 4/08-popr., 13/08-popr., 16/08-obvez. razlaga, 14/09-popr., 30/09, 28/09, 28/09 – obvez. razlaga, 15/09 – obvez. razlaga, 6/10, 19/10. Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ure-ditvenih pogojih za Občino Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000), v nadaljevanju SD PUP, je izdelal ZUM urbanizem, plani-ranje, projektiranje d. o. o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 10236 v letu 2010.

2. členPredmet SD PUP je sprememba namembnosti iz površin za

proizvodnjo in skladiščenje v površine za mešano namensko rabo. SD PUP se nanašajo na parcele št. 1/3 in 1/4 in del 2/2, vse k.o. Bohova. SD PUP se nanašajo na grafično prilogo št. 4/4 z naslovom: Ureditveno območje naselja Bohova.

SD PUP vsebujejo:– ODLOK – GRAFIČNO GRADIVO– karta št. 1: Pregledna karta s prikazom območja SD PUP– Izsek iz kartografske dokumentacije k veljavnemu prostor-

skemu planu– ureditveno območje naselja Bohova– PRILOGE.

3. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin-

skem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica

(izven območij Natura 2000) (MUV, št. 33/10)

1. členS tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o prostor-

skih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij Natura 2000), ki je bil objavljen v MUV št. 18/06 in 1/07 – popr., 4/08-popr., 16/08-obvez. razlaga, 14/09-popr., 6/10). Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditve-

Documents

427 - hoce-slivnica.si