6.11 - gz-ormoz.sigz-ormoz.si/media/GasilskaZveza/Datoteke/NTG/prosojnice-GRADBENISTVO-IN-PRESKRBA-Z...•Industrijske stavbe (proizvodne hale, skladišča) NADALJEVALNI TEČAJ ZA

6.11.2014

1

GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA

Gasilska zveza Ormož

mag. Dejan Jurkovič, dipl. ing. gradb., VGČ

Vsebina

• Uvod v gradbeništvo.

• Stavbne konstrukcije.

• Delitev stavbnih konstrukcij.

• Osnovni deli stavbe:

• temelji,

• vertikalne konstrukcije –zidovi,

• horizontalne konstrukcije – stropovi,

• strehe,

• stopnišča,

• dvigala

• dimniki, prezračevanje.

NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO2

Vsebina

• Preskrba z gasilno vodo.

• Mesta odvzema vode.

• Naravni vodni viri.

• Zahteve pri odvzemu vode.

• Umetni vodni viri.

• Hidranti.


6.11.2014

2

Uvod v gradbeništvo

• Splošno o gradbeništvu

• Inženirska panoga, ki se ukvarja z načrtovanjem in

postavitvijo objektov, naselij in pripadajoče

infrastrukture

• Delitev panoge

• Visoke gradnje

• Objekti zgrajeni nad zemeljsko površino (stavbe, viadukti...)

• Nizke gradnje

• Objekti na zemeljski površini (ceste, železnice, tuneli...)

• Vodogradnje

• Objekti na in ob vodi (hidroelektrarne, čistilne naprave...)


Stavbne konstrukcije

• Delitev stavbnih konstrukcij – glede na način

gradnje

• Masivne stavbe (opečne, betonske, kamnite)

• Skeletne stavbe (betonski ali jekleni skelet, vmes

ustrezno polnilo)

• Lite stavbe (liti beton)

• Lesene stavbe

• Montažne stavbe (prefabricirani elementi)


Masivne stavbe

• Opečna stavba

• Kamnita stavba

• Betonska stavba


6.11.2014

3

Skeletne stavbe

• Sestavljene iz

betonskega ali

jeklenega skeleta

in polnila

• Polnilo je iz lahkih

materialov, ki čim

manj obremeni

nosilno

konstrukcijo


Lite stavbe

• So iz armiranega

betona

• Stene in stropovi so iz

enakega materiala

• Stavbe z večjimi

razpetinami

• So potresno varnejše


Lesene stavbe

• Večji del

konstrukcije je iz

lesenih elementov

• Manjše,

enostanovanjske

zgradbe

• Požarno bolj

ogroženi objekti


6.11.2014

4

Montažne stavbe

• Gradnja s

prefabriciranimi

elementi

• Boljša izolativnost

zunanjih sten

• Požarno bolj

ogroženi objekti v

primerjavi

masivnimi

stavbami


Stavbne konstrukcije

• Delitev stavbnih konstrukcij – glede na namen

uporabe

• Stanovanjske zgradbe (eno-, večdružinske hiše,

stanovanjski bloki, stolpnice)

• Gospodarske stavbe (hlevi, seniki, kozolci)

• Poslovne, javne stavbe (šole, bolnišnice, dvorane,

gledališča, muzeji)

• Industrijske stavbe (proizvodne hale, skladišča)


Osnovni deli stavbe


6.11.2014

5

Primer tlorisa kleti


Primer tlorisa pritličja


Primer tlorisa mansarde


6.11.2014

6

Fasade


Temelji

• Konstrukcijski element, ki nosi obtežbo objekta

in jo prenaša na temeljna tla

• Delitev temeljenja glede na globino

• Plitvo temeljenje

• Nosilna tla so na površini; globina odvisna od maksimalnega

nivoja talne vode v času zmrzovanja (80 -100 cm)

• Globoko temeljenje

• Potrebno na slabo nosilnih tleh, kjer je potrebno kopati do

nosilne plasti zemljine

• Primer: temeljenje s piloti, kjer se obtežba prenaša na

nosilna tla s pritiskom (stoječi piloti) ali trenjem (lebdeči piloti)


Temelji

• Delitev glede na

izvedbo

• Točkovni temelji

• Pod stebri, skeletnimi

konstrukcijami

• Pasovni temelji

• Pod stenami, vrsto

stebrov

• Temeljne plošče

• Na slabše nosilnem

terenu


6.11.2014

7

Vertikalne konstrukcije - zidovi

• Zidovi zapirajo in ločujejo posamezne prostore,

jih ščitijo pred zunanjimi vplivi, prevzemajo

obtežbo objekta in jo prenašajo na temelje

• Delitev glede na namen

• Nosilni ali glavni zidovi

• Nenosilni ali predelni, polnilni zidovi

• Materiali za izvedbo

• Naravni kamen, polna ali votla opeka, beton ali

armiran beton, betonski bloki, siporeks bloki, stekleni

bloki...



• Nosilni zidovi

• Dve osnovni funkciji – podpirajo stropove in strehe;

delijo prostor in jih varujejo pred zunanjimi vplivi

• Sestava: nosilna konstrukcija (pri klasični gradnji zid

iz opeke ali betona; pri suhomontažni gradnji iz

mavčnih plošč), izolacija, zaključni sloj

• V zidovih so vgrajene tudi hišne napeljave (vodovod,

elektrika...)

• Nenosilni zidovi

• Predelni zidovi, ki delijo prostor v objektu v več

manjših in nimajo podporne funkcije



• Glede na vrsto gradbenega materiala so zidovi

lahko iz:

• Naravnega kamna

• Polne in votle opeke

• Betona in armiranega betona

• Betonskih blokov

• Siporex blokov in plošč

• Durisol blokov in plošč

• Votlih steklenih blokov

• ...


6.11.2014

8


• Kamniti zidovi

• Danes eni izmed najdražjih zidov

• Kamen pogosteje kot gradbeno-konstrukcijsko

prevzema dekorativno vlogo

• Pogosto se izvajajo v kombinaciji z betonskimi zidovi

• Za gradnjo se ponavadi uporablja delno obdelan

kamen

• Slabost kamnitih zidov je izredno slaba izolativnost



• Izvedbe kamnitih zidov



• Opečni zidovi

• Lahko iz polne ali votle opeke

• Najpogostejši način gradnje pri individualnih

stanovanjskih

• Opečni zidaki so med seboj povezani z vezivom, za

kar se uporabi podaljšana malta (apneno-cementna

malta)


6.11.2014

9


• Betonski zidovi

• Uporabljajo se pri gradnji objektov ali delov stavb, za

katere je predvidena večja obremenitev

• Priporočljiva je uporaba betona pripravljenega v

betonarnah, da se zagotovi ustrezno kakovostna

mešanica

• Pri vlivanju je potrebno paziti, da se v največji meri

izločijo zračni mehurčki (vibriranje)



• Armiranobetonski zidovi

• Betonski zidovi ojačani z jeklenimi palicami ali

mrežami

• Dobro prenašajo natezne in strižne obremenitve

objekta

• Uporabljajo se predvsem pri izgradnji podpornih

stebrov in nosilnih plošč

• Izvedena mora biti ustrezna zaščita armature pred

korozijo (zaščitna plast debela vsaj 3 cm oziroma 1,5

cm pri ploščah)



• Glede na način izdelave se zidovi delijo na

• Zidane zidove – izdelani elementi se po pravilih za

gradnjo z uporabo veziva zlagajo v ustreznih zvezah

• Liti zidovi – zmes agregata in veziva (ponavadi

beton) se vliva v opaž; zmes s sušenjem otrdi in tvori

monolitni zid

• Montažni zidovi – sodoben in najhitrejši način

gradnje; sestavljanje sten, ki so predhodno izdelane v

tovarni


6.11.2014

10


• Montažni zidovi – sendvič zidovi

• Sestava

• Dvojna stena iz zidakov (opečnih,

betonskih...) ali mavčnih plošč...

• Vmes plast izolacije

• Na zunanji oziroma notranji strani plast

ometa

• Primer sendvič sten (betonsko

ogrodje z izolacijo)


Požarni zid

• Stenska stavbna konstrukcija, ki deli objekt v

dva ali več požarnih sektorjev

• Zahteve

• Izkazovati mora vsaj dvourno požarno odpornost

• Stavbo mora prerezati od temeljev do strešne kritine

• Segati mora vsaj 30 cm čez kritino v primeru

lesenega ostrešja

• V njem ne sme biti dimnikov ali napeljav

• Če vsebuje odprtine, morajo biti le-te zaprte z vrati

oziroma loputami, ki izkazujejo enako odpornost proti

ognjuNADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO29

Požarni zid


6.11.2014

11

Požarni zid

Prikaz razdelitve požarnih sektorjev s požarnim zidom


Požarni zid



Požarna zid



6.11.2014

12

Požarni zid

Zaščita strehe in okna dveh sosednjih požarnih sektorjev


Požarni zid

Prikaz razdelitve požarnih sektorjev s požarnim zidom v

območju podstrešja


Požarni sektor

• Del stavbe z enim ali več prostori s skupno

površino nad 200 m2 omejen s požarnimi zidovi

• Predpisano časovno obdobje mora omejevati

širjenje požara na druge sektorje

• Za vsak požarni sektor se opredeli stopnja

požarne obremenitve, glede na pričakovano

količino toplote, ki nastane ob požaru


6.11.2014

13

Odprtine v požarnem zidu

• Vsaka odprtina v sosednje požarne sektorje

mora biti zavarovana z zapirali enake požarne

odpornosti

• Vrata: poleg ustrezne požarne odpornosti morajo biti

ob izbruhu požara zanesljivo zaprta – mehanizem za

samodejno zapiranje

• Odprtine v stropovih: običajno obdane z zidovi

enake požarne odpornosti, kot požarni zidovi, kar

tvori jašek (zaprta stopnišča, jaški za dvigala,

instalacijski jaški)



PUŠENCI 2013


PUŠENCI 2013

6.11.2014

14

Horizontalne konstrukcije - stropovi

• Stropovi ločujejo notranje prostore v vertikalni

smeri, prenašajo lastno in koristno obtežbo

prostora na stranske podpore – zidove

• Funkcije stropov

• Nosilnost

• Toplotna in zvočna izolacija

• Protipožarna zaščita

• Zaščita pred prepuščanjem vlage in zračnega tlaka


Horizontalne konstrukcije - stropovi

• Zgradba stropov

• Zgornji obrabni, vidni sloj (tla, talna obloga)

• Izolacijski sloj

• Nosilni sloj (konstrukcija)

• Spodnji vidni sloj (strop)

• Vrste stropov glede na material

• Leseni (tramovi – stropniki, plohi, sestavljeni nosilci)

• Zidani (obokani stropovi iz kamna ali opeke)

• Betonski (armiranobetonske plošče, nosilci, polnila)

• Kovinski (nosilci v kombinaciji z drugimi materiali)


Leseni stropovi

• Najstarejša oblika stropa, danes redkeje v

uporabi (pritlične zgradbe, motažna gradnja)

• Glavne pomanjkljivosti

• Ni požarno varen (potrebna impregnacija, ognjevaren

omet)

• Ni inerten (se širi in krči, vpija vlago)

• Ni homogen (neenakomerno prenašanje

obremenitev)

• Se poveša in je prožen

• Ne prispeva k prečni povezavi zidov


6.11.2014

15

Leseni stropovi

• Sestava

• Dva sloja desk

(spodaj, zgoraj) in

vmesni prostor s

tramovi in polnilom –

peščeno nasutje,

žlindra, žaganje...

• Zgornji sloj – parket,

plastična masa

• Spodnji sloj – omet na

trstiki ali mreži


Obokani stropovi

• Stropovi iz zidakov ali kamna

• Oblika oboka omogoča sestavljanje iz

materialov, ki ne (ali pa zelo malo) prevzemajo

nateznih sil in upogibnih momentov

• Sestava

• Spodnja – konkavna površina

• Zgornja – ravna, pohodna površina

• Vmesni prostor – nasutje


Obokani stropovi

• Primer gradnje

obokov v obliki

eliptičnega in

krožnega loka


6.11.2014

16

Betonski stropovi

• Lastnosti

• Togi, nosilni, trajni, ognjevarni, dobro zvočno izolativni

• Izvedbe

• Armiranobetonska plošča (enosmerno ali križno

armirana)

• Obojestransko ravna površina

• Preprosta izvedba

• Rebrasta plošča

• Za večje razpetine


Betonski stropovi

• Rebričasta plošča

• Posebna izvedba rebraste

plošče s tanjšo talno ploščo

• Votla plošča

• Prefabricirane

• Primerne za premagovanje

večih razpetin


Jekleni stropovi

• Sestava

• Jekleni nosilci (I profili, traverze), ki omogočajo

premagovanje velikih razpetin

• Pohodna površina (les, jeklene rebraste plošče,

jeklene rešetke...)

• Lastnosti

• Izvajajo se predvsem pri gradnji industrijskih stavb,

skladišč

• Zelo tanek; strop ob požaru skoraj ne predstavlja

požarne zapreke


6.11.2014

17

Jekleni stropovi

Primer jeklenega stropa v industrijski hali


Strehe

• Zgornji, zaključni del zgradbe, varuje objekt pred

zunanjimi vplivi, predvsem padavinami

• Lastnosti

• Nagnjena površina – odtekanje vode

• Neprepustna površina – ne prepušča vode v

notranjost

• Trajna površina – odporna na zunanje dejavnike

• Zahteve

• Premostiti mora večje razpetine

• Nositi mora lastno in koristno obtežbo

• Ustrezati mora gradbenofizikanim zahtevamNADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO50

Primer tlorisa strehe


6.11.2014

18

Strehe

• Nagib strehe

• Nagnjenost je nujen pogoj, da iz strehe odteka voda

• Naklon je odvisen od vrste kritine in klimatskih

pogojev

• Delitev strešnih konstrukcij glede na naklon

• Strme – naklon večji od 30°

• Blago naklonjene – naklon med 8°in 30°

• Ravne – naklon manjši od 8°


Strehe

• Sestava

• Nosilna konstrukcija – prenaša obtežbo in

premošča razpetino med podporami

• Kritina – varuje stavbo pred vodo in jo odvaja stran

• Vrste nosilnih strešnih konstrukcij glede na

material

• Lesene strešne konstrukcije

• Jeklene strešne konstrukcije

• Armiranobetonske strešne konstrukcije


Lesene strešne konstrukcije

• So najobičajnejše in uporabne za vse naklone

ter vse vrste kritin

• Osnovni elementi so lege, špirovci ter letve ali

opaž za podpiranje kritine

• Konstrukcija je odvisna od velikosti oziroma

gostote podpor v zgradbi (razpetine med

nosilnimi zidovi)

• Najbolj razširjene izvedbe strešnih konstrukcij so

• Škarjasto, goltniško povezje, trikotno, trapezno

vešalo, trikotno, trapezno stojalo


6.11.2014

19

Lesene strešne konstrukcije

• Osnovni elementi

• Lege, špirovci

• Sohe – vertikalne

podpore

• Škarje, klešče –

horizontalna

povezava parov

špirovcev

• Goltniki, ročice,

opirače

• Robniki, žlotniki,

grebenjaki


Kovinske strešne konstrukcije

• Za konstrukcije, kjer

moramo premostiti

velike razpetine –

tovarniška skladišča,

prometne zgradbe...

• Sestava:

• Nosilni jekleni profili

• Ravne in trikotne

predalčne konstrukcije


Kovinske strešne konstrukcije

• Uporabljajo se za strehe z majhnimi nakloni,

pogosto tudi ravne strehe

• Lastnosti konstrukcije

• So manj odporne proti požaru kot lesene

• Same po sebi ne gorijo, a hitro popustijo, če so

izpostavljene visoki temperaturi

• Praviloma so zaščitene s protipožarnimi premazi,

obrizgi ali pa so obbetonirane ali obložene z

ognjevarnimi ploščami


6.11.2014

20

Armiranobetonske strešne konstrukcije

• Sestavljene iz prefabriciranih armiranobetonskih

elementov

• Primerne so za gradnjo velikih dvoranskih

objektov

• Imajo podobne oblikovne in statične

karakteristike kot jeklene strehe

• So najbolj trajne in odporne proti požaru

• Pri dolgotrajnem delovanju visoke temperature

se deformirajo in rušijo


Strešna kritina

• Zahteve

• Neprepustnost za vodo

• Trajnost (odpornost na mehanske vplive)

• Dodatni elementi strešne kritine

• Snegolovi, strelovodi, ograje, svetlobne odprtine,

odprtine za dostop antene, prezračevalne odprtine...

• Hladne in tople strehe

• Hladne – zračni sloj med toplotno izolacijo in

hidroizolacijo ali kritino

• Tople – sloji so med seboj kompaktno sestavljeni


Strešna kritina

• Za strešne kritine se uporabljajo tako naravni kot

umetni gradbeni materiali

• Pregled strešnih kritin glede na uporabljen

material

• Folije, kože, trakovi, premazi na osnovi

oglikovodikov in umetnih mas (primerne za ravne

strehe z običajnim naklonom 2-3°)

• Ravne pločevine (primerne za strehe od 6°naprej)

• Oblikovane pločevine (primerene za velike površine

in manjše naklone od 10° naprej)


6.11.2014

21

Strešna kritina

• Vlaknocementne plošče (valovite primerne za

naklone od 18° naprej, ravne za naklone 25° naprej);

• Opečni strešniki (primerni za strehe z nakloni med

22°in 45°)

• Betonski strešniki (primerni na strehe s srednjim

naklonom)

• Kamen v obliki plošč ali skrilavcev (plošče

primerne za blage naklone, skrilavci primerni tudi za

zelo strme strehe)


Strešna kritina

• Bitumenski skrilavci (prilagodljiva kritina primerna

skoraj za vse naklone)

• Slama (stara kritina, primerna za naklone 45° in več;

streha ni varna pred ognjem, požarna varnost se

izboljša s premazom iz ilovice)

• Steklo (nastopa v kombinaciji z drugimi kritinami ali

samostojno – npr. zimski vrtovi)

• Plastične mase (oblikovane kot plošče, trakovi,

profili, kot imitacija drugih vrst kritin)


Konstrukcijski elementi za

premagovanje višinskih razlik

• Ravni nakloni –

rampe, klančine

• Stopničasti

nakloni –

stopnice

• Lestve

• Naprave za

vertikalni

transport -

dvigala


6.11.2014

22

Stopnišča

• Omogočajo prehod iz ene etaže v drugo, hkrati

predstavljajo tudi evakuacijsko pot ob nesrečah

• Grajene morajo biti kot samostojen požarni

sektor

• Širjenje požara po

odprtem stopnišču


Stopnišča

• Delitev stopnic glede na konstrukcijo

• Eno- ali dvostransko vpeta

• Položena na posebne nosilce ali armiranobetonske

plošče

• Delitev stopnic glede na material

• Masivne (kamnite, betonske)

• Lesene

• Kovinske


Stopnišča

• Enostransko

vpete stopnice


6.11.2014

23

Stopnišča

• Primeri dvostransko

vpetih stopnic

• Obojestransko vzidane

• Obojestransko podprte

z ramenskimi nosilci

• Položene na

armiranobetonski

ploščo


Primer zidanih in betonskih stopnic


Primer kovinskih stopnic


6.11.2014

24

Primer lesenih stopnic


Stopnišča

NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODONadaljevalni tečaj za gasilca Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo71

Stopnišča

• Stopnišča glede na zasnovo

• Odprta stopnišča

• Namenjena vsakodnevnemu gibanju oseb v objektu

• Iz požarnovarnostnega vidika niso ugodna, saj omogočajo

prosto širjenje dima in ognja po stavbi

• Požarna stopnišča

• Namenjena za evakuacijo v primeru požara ali druge

nevarnosti, so ločena od ostalega dela stavbe

• Zaprta stopnišča

• So ločena od ostalega dela stavbe

• Zagotavljajo višjo stopnjo varnosti kot odprta stopnišča in

manjšo, kot požarna stopnišča


6.11.2014

25

Dvigala

• Vgrajena v

• Stanovanjskih zgradbah z več kot štirimi nadstropji

• Vseh večjih javnih zgradbah

• Stavbah z višjim udobjem ali statusom

• V zgradbah z množičnim prometom so poleg

dvigal nameščene tudi

• Tekoče stopnice (eskalatorji)

• Tekoči pločniki (letališča, metroji)


Dvigala

• Navadna dvigala za prevoz oseb

• Namenjena vsakodnevnemu prevozu oseb v objektu

• Tovorna dvigala

• Namenjena predvsem prevozu tovora in/ali oseb

• Požarna dvigala

• Namenjena samo za evakuacijo in gasilske

intervencije

• So požarno varna in odporna na dim in ogenj

• Dvigala za gasilce


Dvigala

• Standardno osebno dvigalo je sestavljeno iz

kabine in pogonskega stroja, ki sta

nameščena v ustrezne prostore v zgradbi

• Sestavni deli

• Dvigalni jašek

• Strojnica

• Prostor pod jaškom


6.11.2014

26

Dvigala

• Dvigalni jašek

• Ozek vertikalni prostor, po katerem potuje kabina na

vodilih s protiutežjo

• Betonski, izjemoma v mreži ali zastekljen

• V vsaki etaži je predvidena odprtina in dostop z vrati

• Strojnica

• V večini primerov nameščena na vrhu jaška,

izjemoma tudi na dnu

• Stene jaška in strojnica so iz ognjevarnega materiala

in čim bolj zvočno izolirani; so ločeni od glavne

konstrukcije zgradbe


Dvigala

• Kabina

• Ponavadi jeklena

• Dimenzionirana glede na število potnikov, obtežbo,

dimenzije predmetov, ki se prevažajo

• Opremljena z lastnimi vrati

• V vsaki etaži so tudi vrata na dvigalnem jašku enake

izvedbe

• Visi na jekleni vrvi, ki poteka preko vitla v strojnici in

nazaj na protiutež


Dvigala

• Dvigala za gasilce

• V normalnih pogojih namenjena prevozu oseb

• Vgrajena dodatna zaščitna oprema, krmilne in

signalne naprave, da ga lahko med gašenjem požara

upravljajo in uporabljajo gasilci

• Vgrajeno v požarno varnem jašku ali fasadi stavbe

• Dvigalo je obvezno v nestanovanjskih visokih stavbah

• Dvigalo je obvezno, če so v višjih ali nižjih etažah od

nivoja terena načrtovani prostori za funkcionalno

ovirane osebe in ni na drug način poskrbljeno za

njihovo evakuacijo v primeru požara


6.11.2014

27

Dimovodne napeljave, dimniki

• Vsaka peč ali kotel mora biti priključen na

ustrezno dimovodno napeljavo

• Sestava dimovodne napeljave

• Dimnik

• Dimniški priključek

• Drugi elementi (dimniška vratca, regulatorji vleka,

dimniške lopute)

• Dimnik mora biti sestavljen iz materiala z visoko

vzdržnostjo ognja (dobro žgana opeka ali šamot)


Dimniki

Prerez dimnika

Zunanji del dimnika


Dimniki

• Zahteve pri gradnji dimnikov

• Dimniki sosednjih zgradb ne smejo ogrožati z iskrami,

dimom in sajami

• Zunanje stene dimnika morajo biti ometane in

oddaljene od lesenih delov najmanj 8 cm

• Če je dimnik pločevinast mora biti oddaljenost od

lesenih delov najmanj 50 cm

• Za dober vlek, mora imeti predpisano višino biti

ustrezno zaščiten pred ohlajevanjem plinov, saj se ti v

nasprotnem primeru ne bi mogli dvigniti


6.11.2014

28

Dimniki

Primeri potrebne višine dimnikov nad strešino


Dimniki

• Dimniška vratca

• Za čiščenje tuljav je potrebno v kleti in podstrešju

vzidati dimnišča vratca

• Izdelana iz močne pločevine in so dvojna, velikosti

14/30

• Na podstrešju morajo vzidana biti najmanj 90 cm od

tal, v kleti pa najmanj 30 cm od tal

• Zaščita dimnika nad streho

• Na prehodu skozi strešno konstrukcijo mora biti

zavarovan z obrobno pločevino, na zgornji strani pa z

betonsko kapo


Prezračevanje

• Naravno prezračevanje

• Izmenjava zraka kot posledica lastnosti zraka pri

spremembah temperatur in zračnih tokov brez

uporabe ventilatorjev

• Prezračevanje skozi špranje

• Zaradi netesnosti oken in vrat, temperaturnih razlik oziroma

vpliva vetra

• Zrak vstopa pri spodnji okenski špranji in izstopa pri zgornji

• Stopnja prezračevanja je odvisna od velikosti in tesnosti oken

in višine prostora


6.11.2014

29

Prezračevanje

• Tlačne razmere

večnadstropne stavbe

v zimskem času

• Če je temperatura v

notranjosti prostorov

višja kot zunaj (npr.

ogrevani prostori

pozimi), nastanejo ob

zunanjem zidu tlačne

razmere, kot je

prikazano na skici


Prezračevanje

• Prezračevanje z okni

• Zrak pri odprtem oknu (če je temperatura v prostoru višja kot

zunaj) vstopa pri spodnjem delu odprtine in izstopa pri

zgornjem

• Tak način je pozimi primeren le za kratkotrajno

prezračevanje

• Prezračevanje z jaški

• Naravna izmenjava zraka s postavitvijo jaška nad streho

prezračevanega prostora

• Pri temperaturni razliki znotraj in zunaj prostora vlada v

prostoru majhen podtlak

• Prezračevanje možno le pozimi


Prezračevanje

• Prezračevanje z jaški

• Boljše prezračevanje

se doseže s posebnimi

nastavki na vrhu jaška,

ki pod vplivom vetra

ustvarjajo podtlak in

povečajo vlek


6.11.2014

30

Prezračevanje

• Mehansko prezračevanje

• Izmenjava zraka s pomočjo ventilatorjev

• Zrak je možno filtrirati, ogreti, vlažiti, sušiti...

• Z izbiro velikosti in zmogljivosti ventilatorja se lahko

vpliva na količino izmenjanega zraka

• Mehansko prezračevanje z odvajanjem oziroma

dovajanjem zraka

• Mehansko prezračevanje z odsesavanjem

• V prostorih, kjer se zrak čezmerno onesnažuje

• Laboratoriji, delavnice, kuhinje, sanitarni prostori...


Prezračevanje

• Mehansko

prezračevanje

• 1 - strešni ventilator

• 2 - prezračevalni kanal

• 3 - čistilna odprtina

• 4 - zračni ventil

• 5 - špranja pod vrati

• 6 - okenski ventil

• 7 - zračna rešetka

• 8 - lovilnik kondenzata

• 9 - čistilna odprtina


Prezračevanje

• Prezračevanje manjše dvorane s 100% svežim

zrakom


6.11.2014

31

Prezračevanje

• Prezračevanje v

visokih stavbah

• Prezračevalne

naprave na termični

vzgon

• Dovod svežega zraka

je lahko skozi rege v

vratih ali s posebnim

kanalom

• Primer prezračevalnih

kanalov z dovodom

zraka skozi rege v

vratihNADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO91

Preskrba z gasilno vodo

• Vodni viri

• Naravni (morje, jezera, potoki, ribniki)

• Umetni (vodnjaki, kapnice, pokriti in odprti

rezervoarji, vodovodno omrežje)

• Za gašenje se lahko uporablja slano in sladko

vodo

• Gasilna voda

• Obrambno in napadalno sredstvo

• Za gašenje se uporablja voda na površini zemlje kot

tudi pod zemljo (podtalnica)


Mesta odvzema vode

• Stalna mesta

• Dajejo dovolj vode ne glede na vremenske razmere

• Občasna mesta

• Dajejo zadostne količine vode samo ob ugodnih vremenskih razmerah

• Pomožna mesta

• Iz njih se lahko oskrbujemo samo z manjšimi količinamo vode in niso primerna za priključitev gasilnih brizgaln


6.11.2014

32

Naravni vodni viri

• Morje

• Daje zadostne količine vode za gašenje

• Pred odvzemom je potrebno določiti in urediti naprimernejše mesto za dostop in odvzem

• Po končani akciji je potrebno takoj očistiti vso uporabljeno gasilno opremo in orodje

• Jezera in ribniki• Jezera zagotavljajo zadostno količino gasilne vode

• Pri ribnikih je pred odvzemom potrebno preveriti velikost in globino, saj količina vode niha glede na letni čas


Naravni vodni viri


Naravni vodni viri

• Mlake in kapnice

• Iz njih se lahko zajemajo le manjše količine vode

• Razpoložljiva količina vode je odvisna od letnega

časa

• Odvzem vode iz naravnih virov

• Pri vseh naravnih virih je potrebno paziti, da se

sesalni koš ne polaga na dno v blato ali mulj

• Problematično je zajemanje vode v zimskem času


6.11.2014

33

Naravni vodni viri


Naravni vodni viri


Naravni vodni viri

• Odvzem vode iz rek in potokov

• Najprej je potrebno urediti ustrezno mesto za odvzem – kjer je voda dovolj globoka in čim bolj mirno tekoča

• Dno sesalnega koša naj bo vsaj 25 cm pod vodno gladino

• Sesalni koš se položi vedno priti vodnemu toku

• Pri strmih brežinah je najprej potrebno urediti primeren dostop in mesto za postavitev motorne brizgalne

• Pri potokih se pred odvzemom zgradi jez, ki predstavlja naravni rezervoar s stalnim dotokom vode


6.11.2014

34

Naravni vodni viri


0

Naravni vodni viri


1

Naravni vodni viri

• Primer izgradnje jezu v potoku za kasnejši odvzem

gasilne vode


6.11.2014

35

Zahteve pri odvzemu vode

• Voda mora biti čista, da se zaradi umazanije ne zmanjša pretok vode po ceveh in se ne pokvari brizgalna

• Potrebno je paziti, da se ne zajema listje ali podvodna trava

• Vedno je potrebno ustrezno urediti dostop do črpališč za motorna vozila in brizgalno

• Prostor za razmestitev strojev mora biti dovolj širok za neovirano manevriranje

• Brizgalna naj se postavi čim bližje k vodi


Umetni vodni viri

• Pokriti in odprti rezervoarji

• Potrebno zgraditi, kadar se ne more zagotoviti dovolj

gasilne vode iz naravnih virov ali vodovodnega

omrežja

• Lahko so pokriti ali odprti

• Količina vode mora zadoščati za triurno gašenje

• Zaradi občasnega čiščenja je vedno potrebno zgraditi

dva rezervoarja ali enega dvoprekatnega

• Eventuelno se lahko predvidi izgradnja čistilne

naprave


Umetni vodni viri


5

6.11.2014

36

Umetni vodni viri


6

Umetni vodni viri

• Kapnice

• Zbrana deževnica, ki predstavlja le omejeno količino

gasilne vode

• Ko se kapnica izprazni je potrebni poskrbeti, da se

ponovno napolni

• Vodnjaki

• Predstavljajo le omejeno količino gasilne vode

• Ponavadi so zelo globoki – 20 m in več


Umetni vodni viri


8

6.11.2014

37

Umetni vodni viri

• Vodovodno omrežje

• Zagotavlja preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo,

hkrati pa predstavlja tudi preskrbo z gasilno vodo

• Izvedbe vodovodnih omrežij

• Vejnati sistem – na glavno vodovodno cev so po ulicah

položene stranske cevi, ki med seboj niso povezane

• Mrežasti sistem – stranske cevi povezane na glavno

vodovodno cev so med seboj povezane

• Krožni sistem – povezano je celotno omrežje, tako, da voda

stalno kroži; sistem je ugodnejši za gasilsko službo, ker je na

hidrantih zagotovljen zadosten tlak in količina vode


Sistemi vodovodnega omrežja


Hidranti

• Gasilna voda iz vodovodnega omrežja se pridobiva preko hidrantov

• Vrste hidrantov• Podtalni (podzemni) hidranti

• Nadtalni (nadzemni) hidranti

• Pri odvzemu gasilne vode je potrebno paziti• Vodne udare

• Pri črpanju s črpalko – da se vodovod ne poškoduje

• Hidrantno omrežje je potrebno vsako leto preizkusiti

• Zategovanje ventilov


6.11.2014

38

Hidranti

• Podtalni (podzemni) hidranti

• Nameščeni neposredno nad vodovodno cevjo ali pa ob strani cestišča

• Sestavljeni iz dvižne cevi z vgrajenim ventilom ter glave za namestitev hidrantnega nastavka

• Za odvzem vode je potrebno namestiti hidrantni nastavek; odpira se s posebnim ključem

• Označeni so s hidrantno tablico (da ga lahko najdemo v primeru, če ga prekrije sneg, blato, rastlinje...)

• Prednosti: lahko se jih namesti skoraj povsod, saj ne ovirajo prometa


Elementi podzemnega hidranta

• Podzemni hidrant

• Hidrantni nastavek

• Lahko z že vdelanim ali ločenim

ključem

• Kapa za ulične hidrante

• Označevalna tablica za hidrant


Hidranti

• Nadtalni (nadzemni) hidranti

• Vodovodna cev z vgrajenim profilom, ki je priključen neposredno na vodovodno omrežje in stoji nad zemljo

• Na nadtalni hidrant se ne smejo priključevati sesalne cevi, saj se lahko poškoduje vodovodno omrežje

• Prednosti: jih hitro najdemo, ker so vidni; za odvzem vode ne potrebujemo hidrantnega nastavka

• Slabost: ne moremo ga namestiti na vsakem mestu, ker lahko ovirajo promet

• Pred priključkom gasilskih cevi ga je potrebno odpreti, da voda izvže morebitno nesnago iz dvižne cevi


6.11.2014

39

Sestava nadzemnega hidranta

• Vrste nadzemnih

hidrantov

• Z dvema priključkoma za

C-cev


C-cev in enim za B-cev


B-cev in enm za A-cev

(super hidrant)


Hidranti

• Zidni hidranti

• Vgrajeni v javnih,

industrijskih in v večjih

stanovanjskih objektih

• Nameščeni v zidni odprtini

– omarici

NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

• Imajo priključek za C-cev dolžine 15 m in ročnik z zasunom

• Ključ za odpiranje hidrantne omarice more biti za steklom v omarici ali pa v neposredni bližini, da ga je možno čimprej uporabiti

116

Hidranti

• Vrste zidnih hidrantov

• Mokri zidni hidrant• Hidrant, ki je stalno priklučen na vodovodno omrežje in je

stalno pod vodnim tlakom

• Suhi zidni hidrant• Hidranti, ki so priključeni na suhe vodovodne cevi in so

uporabni samo, če se voda po ceveh požene s pomočjo motorne brizgalne (ali pa direktno iz vodovodnega omrežja)

• Priključki suhih hidrantnih cevi so običajno zunaj zgradbe ali pa v stopnišču oziroma veži

• Običajno vgrajeni v visokih zgradbah, kjer pritisk vodovodnega omrežja ne doseže najvišje točke etaže –podstrešja zgradbe


6.11.2014

40

Hidranti

• Kombinirani zidni hidrant• Uporaben za gašenje z vodo in peno

• V omarici se dodatno nahaja oprema za gašenje s peno

• Postavljeni so v objektih, kje so prisotne snovi, ki jih je potrebno gasiti s peno

• Zidni hidranti se v stavbah vgrajujejo na višini 1,35 m nad tlemi

• Medsebojna oddaljenost hidrantov mora biti tolikšna, da se na poljubnem mestu v objektu lahko hkrati gasi požar vsaj iz dveh hidrantov



Morebitna vprašanja?

Hvala za pozornost in lep dan naprej!

Documents

6.11 - gz-ormoz.sigz-ormoz.si/media/GasilskaZveza/Datoteke/NTG/prosojnice-GRADBENISTVO-IN-PRESKRBA-Z...•Industrijske stavbe (proizvodne hale, skladišča) NADALJEVALNI TEČAJ ZA