TEČAJ ZA VIŠJEGA GASILCA

VIŠJI GASILEC - VG

GASILSKA TAKTIKA

Inštruktor: Tonček Lisjak, GČ II. stopnje

GASILSKA TAKTIKA

JE ORGANIZIRANO DELOVANJE SISTEMA

VODENJA IN POVELJEVANJA

GASILSKIH ENOT

TER IZVAJANJA UKREPOV GAŠENJA IN REŠEVANJA

- da se vedno odločimo za pravilno ravnanje;

- hitro in učinkovito gašenje in reševanje;

- da v čim krajšem času odstranimo nevarnost z

razpoložljivimi enotami, tehniko in sredstvi, ki jih

imamo na razpolago.

BISTVO GASILSKE TAKTIKE

JE V TEM

1. OSNOVE VODENJA IN POVELJEVANJA

1.1 Povelja, naloge in izvršitev;

1.2 Postopki vodenja skupine;

2. GASILSKE FORMACIJE

2.1 Struktura delovanja in vodenja skupine;

2.2 Delovanje oddelka in skupine v oddelku;

UČNA VPRAŠANJA

3. OPERATIVNI TAKTIČNI POSTOPKI – DELO SKUPINE IN ENOTE3.1 Požar na objektu in v njem;

3.2 Požar v naravi;

3.3 Tehnične intervencije;

3.4 Intervencije z nevarno snovjo.

1. OSNOVE VODENJA IN POVELJEVANJA

Vodenje in poveljevanje v gasilski organizaciji predstavlja velik

izziv poveljnikom in poveljujočim pri izvedbi intervencij na vseh

ravneh.

Vodenje in poveljevanje je proces, v katerem poveljujoči

uveljavlja svoje pristojnosti in vodi podrejene gasilce ter enote v

izvedbi sprejete naloge.

Proces poveljevanja vključuje zmogljivosti, dejavnosti in

postopke, ki jih poveljujoči uporablja pri načrtovanju,

organiziranju, vodenju ter nadzoru aktivnosti v izvedbi naloge.

Poveljevanje vključuje pristojnost in odgovornost za učinkovito

izrabo razpoložljivih virov in sredstev v izvedbi sprejete naloge.

PRISTOJNOST POVELJEVANJA

imajo gasilski poveljniki, gasilskih poveljstev, vodje skupin, vodje

intervencij in gasilci, ki jih pooblastijo gasilski poveljniki ali vodje

intervencij. Vsi, ki imajo pristojnost poveljevanja, so nadrejeni.

UKAZI in IZVRŠEVANJE

Obvezujoči so za vse gasilce, ki so na intervenciji.

Posameznik lahko izvršitev odkloni le, če bi s tem storil kaznivodejanje, oz. mu je naložena naloga za katero ni usposobljen nitiopremljen in je s tem neposredno ogroženo njegovo življenje.

PODREJENI LAHKO ZAHTEVA

od nadrejenega dodatna pojasnila in usmeritve, da bi lahko razumel

in izvršil prejeti ukaz ali povelje.

GASILSKI POVELJNIK

je nadrejeni gasilec, ki vodi operativno delo gasilske enote in ima

pristojnost poveljevanja gasilski enoti oziroma posameznim ali

več formacijskim sestavom gasilskih enot. Skrbi za strokovno delo

gasilske enote. Gasilski poveljnik izvaja funkcijo poveljevanja po

načelu enostarešinstva tako, da vsaki formacijski sestavi

poveljuje le en njemu nadrejeni gasilski poveljnik.

Vsak gasilec v gasilski enoti ali formacijski sestavi mora vedeti komu

je podrejen.

Vsak gasilec ima samo enega neposredno nadrejenega.

Vsak gasilski poveljnik mora vedeti kdo mu je nadrejen in kdo mu je

podrejen ter kdo ga nadomešča, če ne more poveljevati podrejeni

enoti zaradi opravičenih razlogov.

Skupino vodi vodja skupine – VIŠJI GASILEC .

Odgovoren je za delo skupine in izvrševanje vseh dodeljenih

nalog.

Vodja skupine sprejema povelja od neposredno nadrejenega ali

vodje intervencije ter poveljuje svoji skupini (neposredno

podrejenim).

Vodja skupine – višji gasilec v posameznih primerih vodi skupino

samostojno brez neposredno nadrejenega.

Vsak višji gasilec – v vlogi vodja skupine je odgovoren:

- za delo svoje skupine,

- organizira delo skupine tako, da bo dodeljena naloga čim boljuspešno končana,

- skrbi za varno delo vseh članov skupine,

- komunicira z vodjem intervencije in mu daje podatke o opravljenemdelu;

- v primeru posredovanja skupine z vozilom, je tudi vodja vozila (GVC 16/24, GVC 24/50, AC 16/50),

- v kolikor skupina posreduje na intervenciji sama, je tudi vodja intervencije.

NALOGE VIŠJEGA GASILCA - V VLOGI VODJE SKUPINE

1.1 Naloge, povelja in izvršitev

POVELJE

Za pripravo in izdajo dobrega povelja, poveljujoči mora izvesti naslednje postopke:

OCENA STANJA

NAČRTOVANJE

IZDAJA POVELJA

1.2 Postopki vodenja skupine

OCENA

UGOTOVITEV STANJA

NAČRTOVANJE

NAČRT AKCIJE

IZVEDBA

IZDAJA NALOG

POSTOPEK VODENJA

POSTOPEK VODENJA

OCENA

UGOTOVITEV STANJA

NAČRTOVANJE

NAČRT AKCIJE

IZVEDBA

IZDAJA NALOG

VODJA SKUPINE

VIŠJI GASILEC

OCENA STANJAugotovitve

sprejem naloge od nadrejenega / vodje intervencije

Iz povelja, ki ga sprejmemo, moramo oceniti cilj in namero

nadrejenega za izvršitev dodeljene naloge.

V primeru, da nam cilj ali namera nista povsem jasna, prosimo

nadrejenega za dodatna pojasnila.

Na podlagi pridobljenih podatkov in smernic pridobimo določeno

ugotovitev.

NAČRTOVANJEpresoja / odločitev

Na podlagi ugotovitev izdelamo presojo in pripravimo odločitev za

izdajo povelja, ki je potrebno za izvršitev naloge.

Sprejmemo odločitev:

KDO, mora kaj storiti;

KAJ, je potrebno storiti;

KJE, naj bo storjeno;

KAKO, naj bo storjeno.

IZDAJA POVELJA

Povelje se izda na osnovi UGOTOVITEV, PRESOJE inODLOČITVE.

Dobro povelje je tisto povelje, ki vsakemu podrejenemu odgovorina zgornja štiri vprašanja.

POVELJE

KDO? KAJ? KJE? KAKO?mora kaj storiti je potrebno storiti naj bo storjeno naj bo storjeno

IZVRŠITEV NALOGE

Po izdanem povelju člani skupine pristopijo k izvršitvi dodeljene

naloge.

Po opravljeni nalogi so vsi člani skupine, dolžni poročati vodji

skupine. V primeru spremembe situacije med izvajanjem naloge

takoj zahtevajo dodatne usmeritve s strani vodje.

2. GASILSKE FORMACIJE

Osnovna taktična enota

Osnovna taktična gasilska enota je gasilski oddelek, ki je

sestavljen iz skupin katere imajo svojega vodjo in točno določene

naloge za izvajanje gašenja in reševanja.

Gasilski oddelek je najmanjša samostojna gasilska enota, ki jo

občina lahko določi za opravljanje operativnih gasilskih nalog na

svojem območju.

N2 V2

C1

C2

V1N1

Vodja oddelka, desetar, poveljuje direktno strojniku, selu in

vodjem napadalnih skupin.

Vodje skupin, višji gasilci, poveljujejo svojim pomočnikom in

vsem, ki so vključeni, pridodani v skupino.

N2

N1 V1

V2

C1

C2

N3 V3 C3 Pridodani člani skupini

1. napadalna skupina (napadalci)

1. napadalec, vodja skupine

2. napadalec, 1. pomočnik

3. napadalec, 2. pomočnik

N1

N2

N3

NALOGE

gašenje, reševanje, prezračevanje

2.1 Struktura delovanja in vodenja skupine

2. napadalna skupina (vodarji)

1. vodar, vodja skupine

2. vodar, 1. pomočnik

3. vodar, 1. pomočnik

V1

V2

V3

NALOGE

gašenje, reševanje, preiskovanje

3. napadalna skupina (cevarji)

1. cevar, vodja skupine

2. cevar, 1. pomočnik

3. cevar, 1. pomočnik

C1

C3

C2

NALOGE

cevovodi, oskrba, prezračevanje

desetar vodja oddelka (enote)

strojnik voznik

sel povezava med oddelkom, trojak

1. skupina gašenje, reševanje, prezračevanje

2. skupina gašenje, reševanje, preiskovanje

3. skupina cevovodi, oskrba, prezračevanje

N1 N2

V2V1

C2C1

2.2 Delovanje oddelka in skupine v oddelku

Delo oddelka se izvaja v treh delih:

1. od črpališča do črpalke

2. od črpalke do trojaka

3. od trojaka do ognjene črte

DELO ODDELKA IN NALOGE

Tridelni napad: 1. del

1. del napada je od vodnega vira do črpalke (v kolikor gre za MB

je to sesalni del, za katerega je odgovoren strojnik, v kolikor se

gašenje izvaja iz GVC pa je to napajanje vozila iz hidranta,

drugega vozila ali vodnega vira). Za pomoč pri vzpostavitvi

sesalnega voda so pridodane 2. in 3. skupina (vodarji in cevarji).

DELO IN NALOGE SKUPIN V ODDELKU

V1

V2

C1

C2

Tridelni napad: 2. del

2. del napada je od črpalke ali vozila do razdelilca - trojaka.

To je navadno tlačni vod položen z B cevmi.

Zanj sta zadolženi skupini napadalna ali cevarska.

C1

C2

N1 N2

Tridelni napad: 3. del

3. del napada je od razdelilca - trojaka do ročnika. To so običajno

napadi s C cevmi, ki jih razvijejo napadalne skupine in izvajajo

gašenje. Skupina napadalcev je prvi napad, skupina vodarjev pa

drugi napad, skupina cevarjev je tretji napad.

Napadalca – 1. napadalna skupina (prva voda) – levi izliv na trojaku

vodarja – 2. napadalna skupina (druga voda) – desni izliv na trojaku

cevarja – 3. napadalna skupina (tretja voda) – srednji izliv na trojaku

Operativni taktični postopki (kratko OTP-ji) so pisna navodila, ki v

naprej opredeljujejo oz. definirajo delovanje gasilcev in izvajanje

postopkov pri določenih vrstah intervencij.

Zelo težko ali nemogoče je brez tovrstnih standardov učinkovito

izvajati intervencije, še posebej, če gre za dolgotrajne,

kompleksne ali nenavadne situacije.

OTP-ji omogočajo zasnovo ustreznega posredovanja na

določenem dogodku, preden se le ta zgodi; zato so OTP-ji eninajpomembnejših elementov priprave na intervencijo.

Kaj so operativni taktični postopki

3.1 Požar na objektu in v njem

3.1.1 Priprave na gašenje;

3.1.2 Gašenje – zunaj objekta;

3.1.2 Gašenje v objektu;

3.1.3 Preiskovanje – reševanje oseb;

3.1.4 Prezračevanje prostorov.

• Pri požaru objekta razdelimo delo gasilcev na zunanje in

notranje.

• V bližini objekta se naredi prvi in drugi del napada, ob njem in

v objektu pa tretji del.

• V tretjem delu se aktivnosti ločijo na gašenje, reševanje,

preiskovanje in prezračevanje.

3.1.1 Priprave na gašenje

Prvi del napada:

- Namen tega dela je zagotoviti konstanten dotok požarne vode

za gašenje. Za nadzor v nadaljevanju intervencije skrbi

strojnik.

- Skupine v prvem delu napada zagotavljajo oskrbo MB ali GVC

z vodo. Pri tem uporabijo vodovodno omrežje in hidrantne

nastavke ali sestavijo sesalni vod in zagotovijo odvzem vode iz

drugega vodnega vira (bazen, urejeno ali naravno črpališče).

Možen je tudi dovoz vode s cisternami.

Drugi del napada:

• V tem delu napada uredimo transport vode, največkrat po

tlačnih B ceveh, čim bližje gorečemu objektu. Na koncu tega

dela postavimo trojak.

• Ta del lahko izvede skupina napadalcev, vodarjev ali cevarjev.

Odvisno je od povelja in trenutne situacije na požarišču. V

kasnejši fazi intervencije za tlačni vod skrbita cevarja, po

potrebi lahko tudi sel.

Tretji del napada (1):

• Tretji del je namenjen razvodu cevovodov od trojaka do same

ognjene črte. Navadno se pri tem uporabi C cevi, redko tudi B

(večja količina vode).

• Napadalne skupine štejejo dva 1+1, tri 1+2 ali štiri 1+3 gasilce.

Tretji del napada (2):

• Aktivnosti gašenja se lahko izvajajo zunaj gorečega objekta

(zunanji napad, aktivna ali pasivna obramba sosednjih objektov

in preprečevanje širjenja požara po objektu.

• V samem objektu izvajamo notranje napade gašenja,

reševanja (ljudi, živali, premoženja), preiskovanja in

prezračevanja.

3.1.2 Gašenje – zunaj objekta

Naloge napadalnih skupin ob objektu:

1. Obramba – gasilci pri obrambi z vodnim curkom preprečujejo širjenje

požara na sosednje objekte. V kolikor ohlajujejo goreči objekt je to

aktivna obramba, če hladijo sosedni objekt je pasivna.

2. Napad – gasilci z vodnim curkom preprečujejo širjenje požara iz

notranjosti objekta navzven in po zunanjosti navzgor ter v ostrešje. To

je zunanji napad ali aktivna obramba.

Pasivna obramba: (posredna)

Kadar sile na požarišču ne zadostujejo, se moramo odločiti za obrambo

sosednjih (vrednejših) objektov.

Pri posredni obrambi usmerimo delovanje na negoreče objekte. Nadaljnja

težnja je pridobiti okrepitve in preiti v napad.

Aktivna obramba: (neposredna)

Ko imamo na požarišču več enot, pa še vendar ne dovolj za napad, se

odločimo za obrambo na gorečem objektu. S tem varujemo okolico.

Pri neposredni obrambi usmerimo delovanje na goreč objekt. Naloga

vodje je pridobiti okrepitve in preiti v napad.

3.1.2 Gašenje v objektu

Gašenje in postopke napadalnih skupin v stavbi - objektu razdelimo

na tri faze:

1. priprava (opremljanje, priprava orodja in opreme, evidentiranje)

2. vstop in gašenje, pravilno gibanje, sodelovanje skupin v

notranjih prostorih ter koordinacija z vodjem enote zunaj

3. umik iz prostorov

PRIPRAVA - OPREMLJANJE

N1

N2

Oprema napadale skupine

PRIPRAVA – ORODJA IN OPREME

Priprava orodja, cevovodov in opreme

PRIPRAVA – EVIDENTIRANJE

GAŠENJE - VSTOP

Postopki pri varnem vstopanju v goreči objekt:

• gašenje pred vstopom,

• pravilno tipanje vrat,

• postopek odpiranja vrat in pravilna postavitev pred vrati,

• sodelovaje prvega in drugega napadalca.

Pri napredovanju do žarišča napadalna skupina izvaja:

• pravilno gibanje varno za gasilce (sklonjeno, po kolenih primernopogojem v prostoru),

• intenzivno iskanje žarišča,

• gašenje, sprva dimnih plinov, kasneje žarišča,

• sodelovanje skupin v notranjosti,

GAŠENJE - GIBANJE

GAŠENJE - UMIK

Umik iz prostorov izvedemo ko pride do naslednjih

pogojev:

• tehnične težave,

• obvezna zamenjava ekipe (pomanjkanje zraka, izčrpanost),

• ogenj se nevarno širi,

• nevarnost rušenja,

• iznos opreme,

• zaključek gašenja (po povelju).

Po umiku iz prostorov sledijo naslednji postopki:

• ponovno evidentiranje,

• pospravljanje opreme v vozilo,

• pospravljanje požarišča,

• delo v domu in priprava opreme za naslednjo, intervencijo.

GAŠENJE - UMIK

3.1.3 Preiskovanje – reševanje oseb

Gibanje članov skupine je lahko vzporedno ali zaporedno,

odvisno je od razporeditve prostorov in pogojev v njih:

- zaporedno v ozkih prostorih, hodnikih in prehodih;

- vzporedno kjer to omogoča prostor, saj s tem preiščemo

večjo površino.

Način gibanja določi vodja skupine. Lahko se spremeni, če to

zahtevajo pogoji v stavbi. Pri tem je pomembna vidljivost v

prostoru. Zaradi varnosti morajo biti člani skupine med seboj

povezani.

PREISKOVANJE - PREGLED

Pregled prostorov se izvede na naslednje načine:

- tehniko obkrožanja uporabljamo v manjših prostorih (do 5 x 5m),

- tehniko potapljanja izvajamo v prostorih (do 20 x 20m),

- vejasto tehniko uporabimo v večjih prostorih, katere s tem

razdelimo na manjša območja.

Pregled prostorov lahko opravljamo na dva načina:

• KOMBINIRANI NAČIN - skupina je opremljena z gasilnimsredstvom in prioritetno preiskuje prostore ter išče osebe vstavbi, po potrebi pa lahko tudi gasi.

• LOČENI NAČIN - pri tem uporabimo dve skupini, prva imagasilno sredstvo in primarno nalogo gašenja, druga je brezvode z nalogo reševanja in preiskovanja stavbe.

PREISKOVANJE - PREGLED

Postopki skupine, ko najde ponesrečenca:

• hitri pregled ponesrečenca (diha, ne diha, ali je ukleščen),

• glede na stanje v prostoru se odločimo za hitro izvlačenje alinamestitev reševalne maske,

• ponesrečenca izvlečemo iz najbolj ogroženega območja,

• v nadaljevanju ga iznesemo iz objekta in obvestimopredpostavljenega vodjo.

PREISKOVANJE - REŠEVANJE

3.1.4 Prezračevanje prostorov

Prezračevanje delimo na naravno in prisilno.

1. Naravno prezračujemo s pomočjo gibanja zraka

(veter, prepih).

2. Prisilno izvedeno na več načinov:

- podtlačno,

- nadtlačno,

- hidravlično.

Postopek prezračevanja mora biti voden in koordiniran z delom

in aktivnostmi vseh skupin in enot v objektu.

• Zato mora odločitev o prezračevanju sprejeti vodja celotne

intervencije, s poveljem pa jo prenesena vodje oddelkov, ti

neposredno na vodje skupin, ki so zadolženi za izvedbo

samega prezračevanja.

• V kolikor to ni enotno voden postopek, lahko pride do

nepredvidenih dogodkov, lahko je delo gasilcev težje,

predvsem pa je učinek slabši.

PREZRAČEVANJE PROSTOROV

Za vse vrste prezračevanj je skupno, da moramo narediti

vstopno in izstopno odprtino.

Med seboj morata biti podobne velikosti (med 75 in 150%),

drugače bo učinek prezračevanja slabši.

Odzračevalna odprtina naj bo po možnosti čim bližje žarišču.

Neučinkovito je imeti več izstopnih odprtin sočasno, bolje je

kontrolirano odpiranje in zapiranje odzračevalne odprtine in s

tem zračenje različnih prostorov ali delov stavbe.

PREZRAČEVANJE PROSTOROV

PREZRAČEVANJE - NARAVNO

Naravno prezračujemo s pomočjo gibanja zraka.

Vodja intervencije uporabi privetrno stran za vstop v objekt.

Tako so vstopna vrata že odprtina za vstop zračnega toka v objekt.

Vodja s poveljem vodjem skupin definira postopek in izvedbo

prezračevanja.

V povelju mora biti zajeta celovita informacija o izvedbi naloge skupine

(gašenje, preiskovanje, prezračevanje).

SMER VETRA

PREZRAČEVANJE – PODTLAČNO

Podtlačno prezračujemo s pomočjo naprav.

To so lahko ventilatorji, katere postavimo na izstopno odprtino, lahko pa

so naprave dopolnjenes cevmi, po katerih sesamo in odvajamo dim iz

prostorov.

Pomembna je dobra izvedba odzračevalne odprtine (zatesnitev), da ne

pride do izgube podtlaka.

SMER VETRA

Nadtlačno prezračujemo s pomočjo ventilatorjev – nadtlačnih vpihovalnikov.

Z njihovo postavitvijo pred odzračevalno odprtino dosežemo, da zračni

stožec s pomočjo injektorskega učinka, vstopi v prostor in ustvarja nadtlak v

prostoru.

Ta nadtlak usmerja dim v dele stavbe, kjer je tlak nižji, oziroma proti izstopni

odprtini, katero lahko z odpiranjem in zapiranjem menjamo.

SMER VETRA

PREZRAČEVANJE – NADTLAČNO

PREZRAČEVANJE - HIDRAVLIČNO

Hidravlično prezračevanje izvajamo potem, ko smo ogenj v prostoru

pogasili, s prezračevanjem pa želimo izboljšati vidljivost v prostoru.

Pri tem uporabimo curek v razpršeni obliki. Ročnik, na razdalji 60 cm od

okna, usmerimo skozi odprto okno in s pomočjo injektorskega učinka gibanja

zračnih tokov, dosežemo izhod dima iz prostora.

Pomembno je, da imamo zagotovljen dostop zraka iz hrbtne strani.

60 cm

3.2 Požar v naravi

Delo gasilcev na intervenciji - požari v naravi na

dostopnih mestih:• dostop do mesta požara,

• določitev meje, ali mesta zajezitve požara,

• postopek polaganja cevovodov in vzpostavljanja verige,

• delo gasilcev na mestu dobave vode,

• delo gasilcev na transportu vode do mesta požara:

• prenos in premiki cevovodov, postavitev dodatnih cevovodov, menjava cevi v cevovodih,

• varovanje cevovodov,

• delo gasilcev na mestu gašenja:

• način gašenja posameznega požara,

• način dela v prvem napadu.

• Delo gasilcev pri transportu vode do mesta požara:• prenos in premiki cevovodov, dobava dodatnih cevovodov,

zamenjava cevovodov,

• varovanje cevovodov.

• Delo gasilcev na mestu gašenja:• usmerjanje požara,

• varovanje širjenja pri naravnih preprekah,

• izvajanje umetnih preprek (s požigom s močnim polivanjem),

• način dela v prvem napadu.

• Dostop do mesta požara.

• Sodelovanje s helikoptersko enoto.

POŽAR V NARAVI

POŽAR V NARAVI

Glede na način gorenja požare v naravi ločimo na:

• podtalne (gori humusni, korenine, suho listje),

• talne (gori trava, podrast, nizko grmičevje),

• vršne ali kompleksne (gorijo debla in krošnje dreves).

Vsaka oblika zahteva drugačen pristop in taktiko pri gašenju. Zato je

tudi vodenje prilagojeno temu.

REP POŽARA

ČELO POŽARA

DESNI BOK

LEVI BOK

JEDRO POŽARA

LEVI BOK

POŽAR V NARAVI - POIMENOVANJE SEKTORJEV

POŽAR V NARAVI – TAKTIČNE SKUPINE

Taktične gasilske enote delimo na:- pehotne,- motorizirane (p),- z vozili,- helikopterske, letalske.

Pehotna skupina (sestavljena iz treh gasilcev)

linija požara

SMER GIBANJA

GASILSKAMETLA

NAPRTNJAČA

IZPIHOVALNIKN2

N1

N3

POŽAR V NARAVI –TAKTIČNE SKUPINE

Motorizirana skupina (sestavljena iz treh gasilcev)

linija požara

SMER GIBANJA

N2

N1

POŽAR V NARAVI – TAKTIČNE SKUPINE

Oskrba bazena za helikopterNaloga skupine je zagotavljati ustrezen nivo vode v bazenu.Napajanje se izvaja iz hidrantnega omrežja, s črpanjem iz odprtega vodnega vira in z dovažanjem z GVC. V primeru sodelovanja z drugimi skupinami (črpanje, dovoz) vodja skupine komunicira z vodji, da lahko delo teče nemoteno. Vodja skupine vzdržuje tudi radijsko zvezo s posadko Helikopterja zaradi nemotenega zajemanja vode.

POŽAR V NARAVIDobava vode:

Z vozilom GVC

Skupina deluje pri dobavi vode samostojno. Pri tem je vodja skupine

odgovoren za dostavo vode in oskrbo enot, ki gasijo.

Podrejen je neposredno vodji enote, kateri pripada ali vodji sektorja ali

vodji intervencije (odvisno od velikosti požara).

Skupina navadno šteje dva ali tri gasilce.

Transportiranje vode na požarišče:

V kolikor vodo transportiramo na požarišče na večjo razdaljo, pa ni

možnosti prevoza z GVC, uporabimo cevovod v katerega so vstavljene

MB (veriga).

To aktivnost izvaja večja formacija, skupina znotraj te formacije pa je

zadolžena za polaganje cevi, kontrolo pretoka med dobavo vode in

pospravljanje. V primeru pokanja cevi, je naloga takojšnja zamenjava in

vzpostavitev pretoka.

POŽAR V NARAVI

POŽAR V NARAVI

Omejitev širjenja požara:Del enot lahko dobi nalogo omejiti širjenje požara. To je navadno večja formacija. Skupina znotraj nje pa izvaja naslednje postopke:- evakuacija ljudi, živali in premoženja,- odstranitev gorljivega materiala,- vlaženje terena,- posek drevja,- načrtni požig.Vodja skupine izvaja aktivnosti po povelju nadrejenega vodje enote ali vodja intervencije.

Gašenje požara:Odvisno od dobljene naloge in opremljenosti skupine, le ta izvaja gašenje

na določenem območju. Vodja skupine skrbi, da je delo skupine skladno s

poveljem in delom ostalih skupin v bližini.

Le tako se doseže enoten nastop, ki prinese uspešno posredovanje.

Vodja pri tem upošteva in opazuje smer širjenja požara, gibanje vetra,

konfiguracijo terena, vrsto gorljive snovi oz. materiala.

POŽAR V NARAVI

Gasilska straža:• Vodja enote, ki ostane na terenu razdeli delo posameznim skupinam.

• Vodje skupin s svojimi člani opravljajo pregled terena, samostojno

opravijo pogasitev manjših žarišč ali obveščajo predpostavljenega o

širitvi požara in zahtevajo pomoč.

3.4 Intervencije z nevarno snovjo

Nesreča z nevarno snovjo zahteva intervencijo enote, ki je za to

usposobljena (ima koncesijo) in je ustrezno opremljena.

Operativni taktični postopki pri nesrečah z nevarnimi snovmi so:

1. Prepoznati,

2. Izolirati,

3. Rešiti, omejiti,

4. Sanirati.

Gasilci z enotami navadno sodelujemo pri prvih treh točkah,

včasih tudi delno pri sanaciji.

INTERVENCIJA Z NEVARNO SNOVJO

V zaporedju se izvede naslednje aktivnosti:

• zavarovanje kraja nesreče,

• identifikacija nevarne snovi,

• požarno zavarovanje (v kolikor je potrebno).

Strupena snovVnetljiva snov Dražljiva snov

Oksidativna snovEksplozivna snovJedka snov

Snov nevarna okolju

INTERVENCIJA Z NEVARNO SNOVJO

Aktivnosti se nadaljujejo z naslednjimi postopki:

• zaustavitev iztekanja,

• prečrpavanje nevarne snovi,

• sanacija mesta nesreče.

INTERVENCIJA Z NEVARNO SNOVJO

INTERVENCIJA Z NEVARNO SNOVJO

Zavarovanje in označevanje kraja dogodka

Omejitev gibanja in preprečitev pristopa nepooblaščenim v območje

nesreče naredimo navadno s trakom in drugimi ustreznimi sredstvi.

Na prometnicah postavimo triopane, znake in opozorilne table. Nalogo

lahko izvaja ena ali več skupin, katerih delo pa mora biti skladno.

Za to je odgovoren vodja enote.

Delitev na operativne sektorje – cone

Danes delimo območje nesreče na tri cone: vročo (tudi rdečo), toplo (tudi

rumeno) in hladno (tudi zeleno). Vroča in topla cona skupaj predstavljata

nevarno območje (prej območje neposredne nevarnosti), v katerem

obstaja nevarnost za zdravje in življenje tako posredovalcev kot tudi

naključno prisotnih oseb.

INTERVENCIJA Z NEVARNO SNOVJO

Vroča cona – rdeča cona

V vroči coni, kjer je nevarnost za zdravje in življenje največja, obstajajo

najstrožje zahteve za zaščitno opremo, saj so tu posredovalci izpostavljeni

obrizgom, oblivanju in dotikom z nevarno snovjo.

Vročo cono predstavlja tudi mesto izlitja ali izhajanja nevarne snovi in prostor

okoli mesta izlitja ali uhajanja. Vstop v vročo cono je določen, prav tako izstop,

kjer je tudi urejeno mesto za delno dekontaminacijo gasilcev in opreme.

Topla cona – rumena cona

V topli coni so zahteve za zaščitno opremo nekoliko manjše, ponavadi se

uporablja za eno stopnjo nižja zaščitna oprema, še vedno pa je običajno

obvezna uporaba zaščite dihal. V tej coni je potrebna ustrezna zaščita tudi

zaradi nahajanja v območju, kjer je koncentracija snovi nad mejno vrednostjo

(MV), zaradi sodelovanja pri prenosu ali spremljanju rešenih oseb ter tudi

sodelovanja pri delni in dokončni dekontaminaciji ter logistični podpori.

INTERVENCIJA Z NEVARNO SNOVJO

Hladna cona – zelena cona

V hladni (prej servisno-izolacijski) coni pa je prostor za vso logistično podporo

posredovalcem v vroči in topli coni ter prostor za gasilska in reševalna vozila. V

njej ni nevarnosti za zdravje in življenje, zato tudi ni posebnih zahtev za uporabo

zaščitne opreme, je pa območje zaprto za nepristojne osebe.

Mejo med vročo in toplo cono ter mejo med toplo in hladno cono uredijo

gasilci, medtem ko zunanjo mejo hladne cone uredi policija na podlagi

zahtev in priporočil gasilcev. Zunaj hladne cone ni nevarnosti za ljudi v okolici.

Dela v hladni coni:

V hladni coni skupine pripravljajo in deloma sestavljajo opremo, katero

bodo posredovalci uporabili v vroči coni.

Pomagajo pri opremljanju posredovalcem v vroči coni.

Postavijo vstopno in izstopno točko, na njej izvajajo kontrolo nad IDA in

na izstopni točki dekontaminacijo.

Morebitne ponesrečene dekontaminirajo in jih predajo v oskrbo NMP.

Literatura in viri:

- Dušan Vižintin, Prosojnica za Vodjo skupine;

- RRN OTP, Gasilska zveza Gorenjske, 2011

http://www.gasilec.net/operativa/operativa-izobrazevanje

Gradiva za temeljne učne programe

http://www.gasilec.net/operativa/operativa-izobrazevanje

TEMELJNI PROGRAM ZA USPOSABLJANJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV,

Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana, oktober 2016

Internet: https://www.google.si