TEČAJ ZA OPERATIVNEGA GASILCA

GASILEC - G

GASILSKA TAKTIKA

Inštruktor: Tonček Lisjak, GČ II. stopnje

GASILSKA TAKTIKA

JE ORGANIZIRANO DELOVANJE SISTEMA

VODENJA IN POVELJEVANJA

GASILSKIH ENOT

TER IZVAJANJA UKREPOV GAŠENJA IN REŠEVANJA

- da se vedno odločimo za pravilno ravnanje;

- hitro in učinkovito gašenje in reševanje;

- da v čim krajšem času odstranimo nevarnost z

razpoložljivimi enotami, tehniko in sredstvi, ki jih

imamo na razpolago.

BISTVO GASILSKE TAKTIKE

JE V TEM

1. GASILSKE FORMACIJE

1.1 Opis gasilskih formacij;

1.2 Vodenje in poveljevanje;

1.3 Naloge in delo oddelka in skupine v oddelku na mestu intervencije.

2. INTERVENCIJA OD ALARMIRANJA DO ZAKLJUČKA

2.1 Alarmiranje in postopki ob alarmu;

2.2 Alarmiranje gasilskih enot;

2.3 Naloge gasilcev ob alarmu;

2.4 Naloge gasilcev na mestu intervencije;

2.5 Naloge gasilcev ob zaključku intervencije.

UČNA VPRAŠANJA

3. NEVARNOSTI ZA GASILCE NA INTERVENCIJI3.1 Razširitev požara;

3.2 Rušenje objekta;

3.3 Eksplozija;

3.4 Zastrupitev ali zadušitev;

3.5 Sevanje;

3.6 Udar električnega toka;

3.7 Promet;

3.8 Druge nevarnosti.

4. GASILNA SREDSTVA IN NJIHOVA UPORABA4.1 Ogenj in požar;

4.2 Voda in gašenje z vodo;

4.3 Zračna pena in gašenje;

4.4 Gašenje s prahom;

4.5 Gašenje s CO2;

4.6 Bioversal in gašenje.

5. OSNOVNE GASILSKE VEŠČINE IN POSTOPKI5.1 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na objektu (gašenje,

reševanje, preiskovanje, prezračevanje);

5.2 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru v naravi;

5.3 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na prometnem sredstvu;

5.4 Delo gasilcev s tehničnim reševanjem;

5.5 Delo gasilcev na intervencijah ob neurjih in poplavah;

5.6 Delo gasilcev na intervenciji pri nesrečah z nevarno snovjo.

1.GASILSKE FORMACIJE

so organizirane enote, ki imajo vodjo in člane (gasilce) v enoti.

skupina ima vodjo in enega ali dva gasilca;

oddelek ima poveljnika in štiri oziroma pet ali osem

gasilcev;

vod ima poveljnika in dvanajst oziroma osemnajst

gasilcev;

četa ima poveljnika in šestindvajset gasilcev;

bataljon ima poveljnika in dvainpetdeset gasilcev;

brigada ima poveljnika in sto dvaindvajset gasilcev.

Osnovna taktična enota

Osnovna taktična gasilska enota je gasilski oddelek, ki je sestavljen iz

skupin katere imajo svojega vodjo in točno določene naloge za izvajanje

gašenja in reševanja.

Gasilski oddelek je najmanjša samostojna gasilska enota, ki jo občina

lahko določi za opravljanje operativnih gasilskih nalog na svojem območju.

N2 V2

C1

C2

V1N1

1.1 Opis gasilskih formacij

Vodja oddelka, desetar, poveljuje direktno strojniku, selu in

vodjem napadalnih skupin.

Vodje skupin, višji gasilci, poveljujejo svojim pomočnikom in

vsem, ki so vključeni, pridodani v skupino.

N2

N1 V1

V2

C1

C2

N3 V3 C3 Pridodani člani skupini

1.2 Vodenje in poveljevanje

Vodenje in poveljevanje v gasilski organizaciji predstavlja velik

izziv poveljnikom in poveljujočim pri izvedbi intervencij na vseh

ravneh.

Vodenje in poveljevanje je proces, v katerem poveljujoči

uveljavlja svoje pristojnosti in vodi podrejene gasilce ter enote v

izvedbi sprejete naloge.

Proces poveljevanja vključuje zmogljivosti, dejavnosti in

postopke, ki jih poveljujoči uporablja pri načrtovanju,

organiziranju, vodenju ter nadzoru aktivnosti v izvedbi naloge.

Poveljevanje vključuje pristojnost in odgovornost za učinkovito

izrabo razpoložljivih virov in sredstev v izvedbi sprejete naloge.

PRISTOJNOST POVELJEVANJA

imajo gasilski poveljniki gasilskih poveljstev, vodje skupin, vodje

oddelkov vodje enot, vodje sektorjev, vodje intervencij in gasilci, ki jih

pooblastijo gasilski poveljniki ali vodje intervencij. Vsi, ki imajo

pristojnost poveljevanja, so nadrejeni.

UKAZI in IZVRŠEVANJE

Obvezujoči so za vse gasilce, ki so na intervenciji.

Posameznik lahko izvršitev odkloni le, če bi s tem storil kaznivodejanje, oz. mu je naložena naloga za katero ni usposobljen nitiopremljen in je s tem neposredno ogroženo njegovo življenje.

PODREJENI LAHKO ZAHTEVA

od nadrejenega dodatna pojasnila in usmeritve, da bi lahko razumel

in izvršil prejeti ukaz ali povelje.

GASILSKI POVELJNIK

je nadrejeni gasilec, ki vodi operativno delo gasilske enote in ima

pristojnost poveljevanja gasilski enoti oziroma posameznim ali

več formacijskim sestavom gasilskih enot. Skrbi za strokovno delo

gasilske enote. Gasilski poveljnik izvaja funkcijo poveljevanja po

načelu enostarešinstva tako, da vsaki formacijski sestavi

poveljuje le en njemu podrejeni gasilski poveljnik.

Vsak gasilec v gasilski enoti ali formacijski sestavi mora vedeti komu

je podrejen.

Vsak gasilec ima samo enega neposredno nadrejenega.

Vsak gasilski poveljnik mora vedeti kdo mu je nadrejen in kdo mu je

podrejen ter kdo ga nadomešča, če ne more poveljevati podrejeni

enoti zaradi opravičenih razlogov.

LASTNOST IN VSEBINA POVELJA

13

po

velja

POVELEVANJEGASILEC SPREJME NALOGO

sprejme nalogo(razumem)

po

velja

izvede nalogo

po

roča

nje

GASILEC IZVEDE NALOGO

POROČANJE

sprejme nalogo(razumem)

1.3 Naloge in delo oddelka in skupine v oddelku na mestu intervencije

Naloge v sestavu oddelka:

desetar podrejenim izda povelje in naloge za delo;

strojnik poskrbi za strojne naprave (vozilo, črpalko, osvetljevanje in

izdaja določeno opremo iz vozila), predvsem skrbi za nemoteno dobavo

vode za gašenje;

sel dela po navodilih desetarja, prenos informacij, nadzor, iskanje

vodnega vira, upravljanje s trojakom;

Naloge skupin v sestavu oddelka:

• napadalci gasijo, rešujejo, preiskujejo,

• vodarji gasijo, rešujejo, preiskujejo, prezračujejo,

• cevarji skrbijo za cevovode in oskrbo z vodo, po potrebi gasijo, rešujejo, preiskujejo, prezračujejo.

desetar vodja oddelka (enote)

strojnik voznik

sel povezava med oddelkom, trojak

1. skupina gašenje, reševanje, prezračevanje

2. skupina gašenje, reševanje, preiskovanje

3. skupina cevovodi, oskrba, prezračevanje

N1 N2

V2V1

C2C1

Delovanje oddelka in skupin v oddelku

desetar vodja oddelka (enote)

strojnik voznik

sel upravlja trojak, druge povezovalne naloge

1. skupina gašenje, reševanje …

2. skupina gašenje, reševanje, preiskovanje, oskrba

N1 N2

V2V1

18

Delovanje zmanjšanega oddelka (1+6)

desetar vodja oddelka (enote)

strojnik voznik

sel upravlja trojak, druge povezovalne naloge

1. skupina gašenje, reševanje …N1 N2

Delovanje zmanjšanega oddelka (1+4)

1. napadalna skupina (napadalci)

1. napadalec, vodja skupine

2. napadalec, 1. pomočnik

3. napadalec, 2. pomočnik

N1

N2

N3

NALOGE

gašenje, reševanje, prezračevanje

Struktura in delovanje skupin

2. napadalna skupina (vodarji)

1. vodar, vodja skupine

2. vodar, 1. pomočnik

3. vodar, 1. pomočnik

V1

V2

V3

NALOGE

gašenje, reševanje, preiskovanje

3. napadalna skupina (cevarji)

1. cevar, vodja skupine

2. cevar, 1. pomočnik

3. cevar, 1. pomočnik

C1

C3

C2

NALOGE

cevovodi, oskrba, prezračevanje

skupina

vodja skupine vodja vozila

1. pomočnik spremljevalec

strojnik voznik

N1

N2

23

Samostojna skupina

• samostojno lahko skupina pogasi majhen požar (npr. smetnjak) (GVC 16/24)

• skupina oskrbuje požarišče z vodo (GVC 24/50)

Naloge – samostojne skupine

Delo oddelka se izvaja v treh delih:

1. od črpališča do črpalke

2. od črpalke do trojaka

3. od trojaka do ognjene črte

DELO ODDELKA IN NALOGE

Tridelni napad: 1. del

1. del napada je od vodnega vira do črpalke (v kolikor gre za MB

je to sesalni del, za katerega je odgovoren strojnik, v kolikor se

gašenje izvaja iz GVC pa je to napajanje vozila iz hidranta,

drugega vozila ali vodnega vira). Za pomoč pri vzpostavitvi

sesalnega voda so pridodane 2. in 3. skupina (vodarji in cevarji).

DELO IN NALOGE SKUPIN V ODDELKU

V1

V2

C1

C2

Tridelni napad: 2. del

2. del napada je od črpalke ali vozila do razdelilca - trojaka.

To je navadno tlačni vod položen z B cevmi.

Zanj sta zadolženi skupini napadalna ali cevarska.

C1

C2

N1 N2

Tridelni napad: 3. del

3. del napada je od razdelilca - trojaka do ročnika. To so običajno

napadi s C cevmi, ki jih razvijejo napadalne skupine in izvajajo

gašenje. Skupina napadalcev je prvi napad, skupina vodarjev pa

drugi napad, skupina cevarjev je tretji napad.

H

N

N

V V

REŠEVALCAC

C

N1

ZR

AK

ZR

AK

ZR

AK

ZR

AK

ZR

AK

V1

N2 V2

C1 C2

DELO ODDELKA IN NALOGE

Oddelek gasilcev lahko izvaja gašenje s tremi napadalnimi skupinami

(trije curki):

• prioritetno deluje ena (prva) napadalno, v kolikor pa je mogoče tudi druga,

• po potrebi lahko druga in tretja skupina izvajata obrambo pred nadaljnjim širjenjem požara.

40 m

10

m1

0 m

20

m

DELO ODDELKA IN NALOGE

2. INTERVENCIJA OD ALARMIRANJA DO ZAKLJUČKA

2.1 Alarmiranje in postopki ob alarmu

V Sloveniji je za alarmiranje posredovalcev odgovorna URSZR preko

sistema centov za obveščanje.

Klic v sili lahko občani sprožijo preko številke 112.

Glede na alarmni načrt v občini se sproži poziv gasilski enoti.

Ko ta prejme poziv, se alarmira vse potrebne člane v enoti.

ALARMIRANJE – PRIJAVA POŽARA

Klicatelj na center posreduje podatke na naslednji način:

• KDO kliče,

• KAJ se je zgodilo,

• KJE se je zgodilo,

• KDAJ se je zgodilo,

• KOLIKO je ponesrečencev,

• kakšne so POŠKODBE,

• kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... ),

• kakšno POMOČ potrebujete.

32

2.2 Alarmiranje gasilskih enot

Alarmiranje gasilskih enot je navedeno v operativnih načrtih lokalne

skupnosti. Glede na lokacijo nesreče se aktivira ustrezno enoto.

Člane gasilske enote se alarmira skladno z operativnim načrtom

društva, glede na potrebe iz alarmnega sporočila.

ALARMIRANJE – ENOTE

Regijski center glede na prijavljen dogodek in alarmni plan alarmira gasilsko enoto preko pozivnikov, včasih tudi vodjo enote preko telefona.

Alarmiranje operativnih članov v društvu se izvaja v skladu z operativnim načrtom društva:

• s pozivniki.

• s telefonom (GSM).

• s sireno na daljinski vklop.

34

STOPNJE ALARMIRANJA

Alarmiranje gasilskih enot obsega štiri stopnje alarma in sicer:

• prva stopnja alarma - aktivira se gasilska enota, ki je odgovorna zaoperativno območje, na katerem je nastal požar ali druga nesreča in popotrebi, glede na obseg nesreče, še osrednja gasilska enota v občini

• druga stopnja alarma - dodatno se aktivira še osrednja gasilska enota,če ni bila aktivirana že v prvi stopnji alarma ter druge gasilske enote naobmočju občine po odločitvi vodje intervencije

• tretja stopnja alarma - dodatno se aktivirajo še druge ali preostalegasilske enote na območju občine po odločitvi vodje intervencije

• četrta stopnja alarma - aktivirajo se gasilske enote v sosednjih občinahter druge gasilske enote v skladu z regijskimi ali državnimi načrti zaščitein reševanja 35

2.3 Naloge gasilcev ob alarmu

Ko prejmemo poziv naredimo naslednje aktivnosti:

• takoj se odpravimo v gasilski dom,

• oblečemo zaščitno obleko in se pripravimo na intervencijo,

• počakamo navodila vodje (povelje),

• glede na povelje zasedemo sedež v vozilu.

2.4 Naloge gasilcev na mestu intervencije

Ko pridemo na mesto intervencije naredimo naslednje aktivnosti:

• Vodja enote izvede ogled situacije;

• Gasilci ostanejo v vozilu in počakamo navodila vodje (povelje),

• glede na povelje izvedemo dodeljene naloge.

2.5 Naloge gasilcev ob zaključku intervencije

Ko pridemo iz intervencije v GD naredimo naslednje aktivnosti:

• Vodja enote poroča na ReCO in poda vse informacije;

• Gasilci ostanejo očistijo in pospravijo vso opremo;

• Očistijo osebno zaščitno opremo ter jo pripravijo za naslednjo intervencijo;

• Po odobritvi vodje enote-intervencije zapustijo GD.

3. NEVARNOSTI ZA GASILCE NA INTERVENCIJI3.1 Razširitev požara;

3.2 Rušenje objekta;

3.3 Eksplozija;

3.4 Zastrupitev ali zadušitev;

3.5 Sevanje;

3.6 Udar električnega toka;

3.7 Promet;

3.8 Druge nevarnosti.

VZROK- požar pride v razvito fazo-požarni preskok,

- povratni ogenj,

- napačna izbira gasilnega sredstva,

- nepoznavanje gorečih snovi,

- reakcija z nevarno snovjo. ZMANJŠANJE

NEVARNOSTI- ustrezna zaščita gasilcev,

- dobro opazovanje in

ukrepanje vodje gasilcev - intervencije,

- pravilni taktični postopki gasilcev,

- pravilna izbira gasilnega sredstva.

3.1 Razširitev požara

VZROK- eksplozija,- preobremenitev zgradbe, - sprememba lastnosti nosilne konstrukcije (vročina, gradbeni posegi),

- potres.ZMANJŠANJE NEVARNOSTI- ustrezna zaščita gasilcev,- dobro opazovanje in ukrepanje vodje gasilcev,- pravilni taktični postopki gasilcev,- znanje (gradbeništva, kemije, fizike, statike).

3.2 Rušenje objekta

VZROK

- eksplozija tlačne posode ali cisterne

(segrevanje – povečanje tlaka),

- kemijska reakcija,

- puščanje ali iztekanje nevarne snovi.

ZMANJŠANJE

NEVARNOSTI

- ustrezna zaščita gasilcev,

- točne ugotovitve glede nevarnosti,

- dobro opazovanje in ukrepanje vodje gasilcev,

- pravilni taktični postopki in izbira gasilnega sredstva.

3.3 Eksplozija

VZROK

- stik z nevarno snovjo,

- vdihavanje dima in strupenih plinov.

ZMANJŠANJE

NEVARNOSTI

- ustrezna zaščita dihal in telesa pri gasilcih,

- dobro opazovanje in ukrepanje vodje gasilcev,

- detektiranje območja.

43

3.4 Zastrupitev ali zadušitev

VZROK

- stik z nevarno snovjo,

- nekontrolirano radiološko sevanje,

- požar ali mehanska, poškodba sevalne naprave

ZMANJŠANJE NEVARNOSTI- pravočasno zaznanje nevarnosti,- ustrezna zaščita dihal in telesa pri gasilcih,- dobro opazovanje in ukrepanje vodje gasilcev,- merjenje območja in stopnje sevanja.

3.5 Sevanje

VZROK

- stik vodnika z zemljo,

- neizoliran vodnik,

- v požaru ali drugače poškodovana

naprava pod električno napetostjo.

ZMANJŠANJE NEVARNOSTI- pravočasno zaznanje nevarnosti,- izklop elektrike v objektu pred posredovanjem gasilcev,- zaščita gasilcev in pravilno taktično postopanje,- ozemljitev strojnih naprav.

3.6 Udar električnega toka

VZROK

- nepazljivost voznika,

- slabo označeno mesto intervencije,

- vodja ni odredil zavarovanja kraja dogodka

ali omejitve prometa.

ZMANJŠANJE

NEVARNOSTI

- ustrezno prometno zavarovanje kraja intervencije,

- previdna vožnja na intervencijo,

- pozornost gasilcev pri gibanju na prometnih površinah.

3.7 Promet

DRUGE NEVARNOSTI

- nevarnost padcev, zlomov in drugih poškodb,

- nevarnost stika z biološkimi snovmi,

- nevarnost utopitve,

- druge nevarnosti.

ZMANJŠANJE

NEVARNOSTI

Ustrezna zaščita gasilca, usposobljenost in

upoštevanje varnostnihb navodil ter spoštovanje

povelji predpostavljenih, zmanjša možnost poškodb

na intervencijah.

3.8 Druge nevarnosti

4. GASILNA SREDSTVA IN NJIHOVA UPORABA

4.1 Ogenj in požar;

4.2 Voda in gašenje z vodo;

4.3 Zračna pena in gašenje;

4.4 Gašenje s prahom;

4.5 Gašenje s CO2;

4.6 Bioversal in gašenje.

OGENJ IN POŽAR-TETRAEDER

toplotagorljiva snov

kisik

kemična reakcija

4.1 Ogenj in požar

POSTOPKI GAŠENJA

toplotagorljiva snov

kisik

kemična reakcija

ODSTRANJEVANJE

- zaprtje dotoka

- fizična odstranitev

OHLAJEVANJE

- voda

DUŠENJE

- pena

- prah

- ogljikov dioksid

- pena

- prekrivanje

- priročna sredstva za dušenje

POŽARNI RAZREDI

F

trdne snovi

vnetljive tekočine

gorljivi plini

lahke kovine

tekoče maščobe

OHLAJEVANJE

ZNIŽANJE TEMPERATURE

53

DUŠENJE

PREPREČITEV DOTOKA KISIKA

F

54

ODSTRANJEVANJE

ODSTRANITEV GORLJIVE SNOVI

STOPNJE POŽARA

1. stopnja - začetni in majhen požar v začetnem sektorju, je v fazi razvoja in pridobiva na moči.

2. stopnja - požar v požarnem sektorju je popolnoma razvit, vsa gorljiva snov v sektorju gori.

3. stopnja - požar ima moč druge stopnje s tem, da se je razširil po sosednjih prostorih. Tam se širi in pridobiva na moči.

4. stopnja - požar v prvem požarnem sektorju upada, saj zmanjkuje gorljive snovi, v sosednjih prostorih pa je požar polno razvit.

PRIROČNA GASILNA SREDSTVA

• VEDRO ZA VODO,

• CEVI ZA ŠKROPLJENEJE Z VODO,

• POKRIVALA IZ NEGORLJIVEGA PLATNA,

• KRPA,

• ODEJA,

• SUH PESEK ALI ZEMLJA,

• POKROVKA KUHINJSKE POSODE.

• gasilno sredstvo z ohlajevalnim učinkom,

• vodna para deluje dušilno,

• lahko dostopna,

• cenovno ugodno gasilno sredstvo.

4.2 Voda in gašenje z vodo

VODA – GASILNI UČINKI

• hladilni (jemlje energijo),

• udarni (močan tlak),

• močilni (prodiranje v notranjost snovi).

VODA – OBLIKE CURKOV

STRNJEN CUREK

RAZPRŠENI CUREK

POPOLNOMA RAZPRŠENI CUREK

15º - 45º

45º - 75º

NAZIV OBLIKA DOMET

VODA – OBLIKE CURKOV

1. STRNJENI CUREK

2. RAZPRŠENI CUREK

3. KOMBINIRANI CUREK

VODA – DOMET CURKA

3 – 5 m

8 – 10 m

PENA IN GASILNI UČINKI

• zračna pena je gasilno sredstvo z dušilnim učinkom,

• pokrije gorečo snov ali zapolni prostor,

• težka pena zaradi vsebnosti vode deloma tudi ohlajuje.

4.3 Zračna pena in gašenje

VRSTE ZRAČNE PENE

• težka,

• srednja,

• lahka,

• pena s stisnjenim zrakom CAFS

(Compressed air foam system).

ARMARURE ZA PENO

ROČNIK ZA TEŽKO PENOMEŠALEC ZA PENO

ROČNIK ZA SREDNJO PENO

GENERATOR LAHKE PENE

68

PENA - MEŠALNO RAZMERJE

MEŠALNO RAZMERJE je število, ki pove

koliko litrov penila je v 100 litrih mešanice.

Podajamo ga v odstotkih od 1 do 6.

Reguliramo ga na mešalcu, s tem dobimo

bolj vodeno ali bolj lepljivo peno.

69

IZDELAVA PENE

MEŠANICA

VODA PENILO

ZRAK

ZRAK

PENA

70

PENA – PENILNO ŠTEVILO

PENILNO ŠTEVILO

je razmerje zraka in mešanice v peni.

Pove nam, koliko litrov pene dobimo iz enega litra mešanice.

vrsta pene penilno število

težka 4 – 20

srednja 21 – 200

lahka 200 - 1000

PENA S STISNJENIM ZRAKOM

Pena s stisnjenim zrakom (CAFS) se v zadnjem času uporablja, kot

izjemno učinkovito gasilno sredstvo.

Za njeno izdelavo potrebujemo poseben agregat, ki je navadno integriran

v vozilu. V mešanico se s pomočjo kompresorja dovaja zrak pod tlakom

(do 10 barov). Tako so cevi bistveno lažje, saj po njih potuje že narejena

pena.

75

PRAH IN GAŠENJE S PRAHOM

• gasilno sredstvo z dušilnim učinkom,

• preprečuje dostop kisika do gorljive snovi,

• pušča onesnaženje,

• primeren za gašenje v prostorih in na odprtem.

76

4.4 Gašenje s prahom

VRSTE PRAHU

• ABC kalijev,

• BC natrijev,

• D posebni (z dodatki grafita in prahu sive litine).

Iz zgornjih oznak je razvidno, za gašenje katerih gorljivih

snovi po razredih je primeren.

77

OBLIKE PRAHU

Za gašenje s prahom potrebujemo “pogonski plin”, ki požene prah iz

gasilnika.

Ločimo gasilnike pod stalnim tlakom in gasilnike, kjer s pritiskom na

ročico sprostimo plin iz ampule po celotni prostornini gasilnika in ga

tako pomešamo s prahom.

78

Oblike gasilnikov so:

• 1 - 9 kg prenosni gasilniki,

• 25 – 100 kg prevozni gasilniki,

• 250 in več kg rezervoarji v vozilih in prikolicah.

OBLIKE PRAHU

79

PRAH - TAKTIKA GAŠENJA

Po aktiviranju gasilnika pristopimo iz smeri vetra in usmerimo

curek prahu na gorečo površino.

Začnemo bližje sebi in se v obliki cikcak gibanja pomikamo

navzgor. S tem povečujemo domet prahu. To ponovimo po

potrebi v treh ali štirih nekaj sekundnih intervalih.

4

1

3

2

80

CO2 IN GAŠENJE Z NJIM

• gasilno sredstvo z dušilnim učinkom,

• preprečuje dostop kisika do gorljive snovi,

• ne pušča sledi,

• - 72ºC pri izstopu iz gasilnika,

• pri veliki koncentraciji se sprošča CO.82

4.5 Gašenje s CO2

OBLIKE ZA GAŠENJE S CO2

Oblike CO2 gasilnikov so:

• 1 - 9 kg prenosni gasilniki,

• 10 – 100 kg prevozni gasilniki,

• 250 in več kg rezervoarji v vozilih in prikolicah ter stabilne gasilne naprave.

83

CO2 - TAKTIKA GAŠENJA

Po aktiviranju gasilnika pristopimo iz smeri vetra in usmerimo

curek na gorečo površino.

Začnemo bližje sebi in se v obliki cikcak gibanja pomikamo

navzgor. S tem povečujemo domet. To ponovimo po potrebi v treh

ali štirih nekaj sekundnih intervalih.

4

1

3

2

84

BIOVERSAL (penilno sredstvo)

• preprečuje ponovni vžig• izredno hiter učinek hlajenja• čiščenje po gašenju je veliko lažje kot pri gašenju s prahom

• primeren za gašenje:

• trdih snovi

• gašenje tekočin

• gašenje maščob in olj

• ekološko popolnoma neoporečen• omogoča dodatno biološko razgradnjo olj in masti• dermatološko neoporečno (npr. pri odprtih ranah)• več namenov (gašenje, čiščenje, nevtraliziranje,..).

85

4.6 Bioversal in gašenje

5. OSNOVNE GASILSKE VEŠČINE IN POSTOPKI5.1 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na objektu (gašenje,

reševanje, preiskovanje, prezračevanje);

5.2 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru v naravi;

5.3 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na prometnem sredstvu;

5.4 Delo gasilcev s tehničnim reševanjem;

5.5 Delo gasilcev na intervencijah ob neurjih in poplavah;

5.6 Delo gasilcev na intervenciji pri nesrečah z nevarno snovjo.

POSTOPKI VODENJA INTERVENCIJEOCENA STANJA

ugotovitve / kontrola

POVELJE NAČRTOVANJEpresoja / odločitev

5.1 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na objektu

(gašenje, reševanje, preiskovanje, prezračevanje)

POŽAR NA OBJEKTUDelo gasilcev na intervenciji ob požaru na objektu

lahko razdelimo na naslednje aktivnosti:

• gašenje,

• reševanje,

• preiskovanje,

• prezračevanje,

• napeljava in delo na cevovodu,

• priprava penila,

• delo pri sanaciji požarišča.

PRIORITETE DELA GASILCEV

1. Osnovna prioriteta – varnost gasilcev

2. Prva prioriteta – reševanje ljudi

3. Druga prioriteta – zaščita dobrin

4. Tretja prioriteta – normalizacija

• Vsi gasilci morajo zagotavljati varnost sebe in svojihsogasilcev, kot tudi vseh drugih oseb, ki so prisotni vobmočju intervencije.

• Na intervencijah mora biti vsak gasilec sposoben zaznatinevarnost ter jo odpraviti oz. znižati njene vplive naminimum, kar pomeni tudi obvestiti ostale o nevarnosti.

OSNOVNA PRIORITETA

Varnost gasilcev

PRVA PRIORITETA

Reševanje ljudi

Prvo vprašanje/ji mora/ta vedno biti:

Ali je kdo v nevarnosti ?

Če je, kako ga lahko varno rešimo ?

DRUGA PRIORITETA

Zaščita dobrin

Drugo vprašanje je:

Ali je kakšna vrednost (imovina) ogrožena ?

Če je, kako jo lahko zaščitimo ?

TRETJA PRIORITETA

Normalizacija

Tretje vprašanje je:

Ali lahko karkoli varno storimo, da bi se stvari povrnile v normalni tok ?

PRIORITETE DELA GASILCEV

1. Osnovna prioriteta – varnost gasilcev

2. Prva prioriteta – reševanje ljudi

3. Druga prioriteta – zaščita dobrin

4. Tretja prioriteta – normalizacija

OSNOVNA PRIORITETA

Varnost gasilcev – smernice za varnost

Ne vstopajte v objekt v razviti fazi požara, v katerem je malo verjetnosti, da bi lahko našli preživele

Če obstaja verjetnost povratnega ognja vstopite, ko je objekt ustrezno prezračen

Vzdržujte povezavo z nadrejenim

Sprotno in nenehoma opazujte razvoj požara, ki vas lahko ogrozi

Vedno uporabljajte ustrezno zaščitno opremo

OSNOVNA PRIORITETA

Varnost gasilcev – smernice za varnost

Ne ločujte se od svoje skupine ali sogasilca

Pri gibanju v zaprtih prostorih upoštevajte pravila takšnega gibanja ter skrbite za svojo orientacijo v prostoru

Bodite pozorni – opazujte okolje – uporabite vse čute

Opazujte stabilnost gradbenih konstrukcij in ostalih delov zgradbe

Preizkusite vrata na dotik, če mislite, da je v prostoru za njimi ogenj ali vroči plini

OSNOVNA PRIORITETA

Varnost gasilcev – smernice za varnost

Označite si smer po kateri ste vstopili

V prostor, kjer gori vstopate samo z gasilno linijo pod pritiskom, pripravljeno za gašenje

Gasilno linijo ali vrv uporabite kot kažipot za vrnitev iz prostora

Uporabljajte razum in se po potrebi pravočasno umaknite

PRIORITETE DELA GASILCEV

1. Osnovna prioriteta – varnost gasilcev

2. Prva prioriteta – reševanje ljudi

3. Druga prioriteta – zaščita dobrin

4. Tretja prioriteta – normalizacija

REŠEVANJE, PREISKOVANJE

Aktivnosti pri reševanju in preiskovanju razdelimo

na naslednje postopke:

• priprava enote in skupin (opremljanje, priprava orodja ter opreme, evidentiranje),

• vstop in postopki preiskovanja, pravilno gibanje in sodelovanje v notranjih prostorih, iznos najdenih oseb iz objekta,

• umik iz prostorov in zaključek aktivnosti.

REŠEVANJE - PRIPRAVA

V2V1

Oprema skupine za reševanje - preiskovanje

Priprava na vstop:

• pravilno tipanje vrat,

• hladna vrata – VSTOP,

• vroča vrata – NE VSTOPAMO!!

REŠEVANJE - PRIPRAVA

Gibanje reševalcev:

• zaporedno v ozkih prostorih, hodnikih in prehodih,

• vzporedno kjer to omogoča prostor, saj s tem preiščemo večjo površino,

• skladno s poveljem skupina preiskuje po vstopu v objekt prostore levo ali desno in jih po pregledu primerno označi.

REŠEVANJE - GIBANJE

Pregled prostorov se izvede na naslednje načine:

• tehniko obkrožanja uporabljamo v manjših prostorih

(do 5 x 5m),

• tehniko potapljanja izvajamo v prostorih (do 20 x 20m),

• vejasto tehniko uporabimo v večjih prostorih, katere s tem razdelimo na manjša območja.

REŠEVANJE – PREISKOVANJE

Pregled prostorov lahko opravljamo na dva načina:

• KOMBINIRANI NAČIN - skupina je opremljena z gasilnim sredstvom in prioritetno preiskuje prostore ter išče osebe v stavbi, po potrebi pa lahko tudi gasi.

• LOČENI NAČIN - pri tem uporabimo dve skupini, prva ima gasilno sredstvo in primarno nalogo gašenja, druga je brez vode z nalogo reševanja in preiskovanja stavbe.

REŠEVANJE – PREISKOVANJE

Postopki skupine, ko najde ponesrečenca:

• hitri pregled ponesrečenca (diha, ne diha, ali je ukleščen),

• glede na stanje v prostoru se odločimo za hitro izvlačenje ali namestitev reševalne maske,

• ponesrečenca izvlečemo iz najbolj ogroženega območja,

• v nadaljevanju ga iznesemo iz objekta in obvestimo predpostavljenega vodjo.

REŠEVANJE

REŠEVANJE – UMIK, ZAKLJUČEK

Umik reševalne in preiskovalne skupine iz

prostorov izvedemo zaradi:

• tehnične težave,

• obvezna zamenjava ekipe (pomanjkanje zraka, izčrpanost),

• nevarnosti za gasilce,

• iznosa ponesrečene osebe,

• zaključka del (po povelju).

108

PRIORITETE DELA GASILCEV

1. Osnovna prioriteta – varnost gasilcev

2. Prva prioriteta – reševanje ljudi

3. Druga prioriteta – zaščita dobrin

4. Tretja prioriteta – normalizacija

PRIORITETE DELA GASILCEV

1. Osnovna prioriteta – varnost gasilcev

2. Prva prioriteta – reševanje ljudi

3. Druga prioriteta – zaščita dobrin

4. Tretja prioriteta – normalizacija

POSTOPKI GAŠENJA

toplotagorljiva

snov

kisik

kemična

reakcija

ODSTRANJEVANJE- zaprtje dotoka

- fizična odstranitev

OHLAJEVANJE- voda

DUŠENJE- pena

- prah

- ogljikov dioksid

- pena

- prekrivanje

- priročna sredstva za dušenje110

Časovna opredelitev požara

VRSTE NAPADOV

1. Notranji napad

2. Zunanji napad

3. Sestavljeni napad

4. Čelni napad

5. Napad z obkrožanjem

NOTRANJI NAPAD

Je napad pri katerem izvajamo gašenje v notranjosti objekta.

Gašenje poteka iz meje požarnega območja proti žarišču požara.

ZUNANJI NAPAD

Zunanji napad izvajamo takrat, ko objekta ni mogoče gasiti drugače kot iz zunanje strani in takrat,

ko je izvedba notranjega napada prenevarna zardi rušenja sten, stropov in ostrešja.

SESTAVLJEN NAPAD

Sestavljen napad se izvaja takrat, kadar je potrebno objekt gasiti od znotraj in od zunaj hkrati. Izvaja ga več skupin hkrati,

njihovo delovanje pa mora biti usklajeno.

ČELNI NAPAD

Čelni napad izvajamo takrat, kadar ni nevarnosti, da bi se požar razširil, oziroma kadar preti nevarnost samo z ene strani

objekta.

NAPAD Z OBKROŽANJEM

Je nujen pri vseh velikih požarih, kadar ni možno izvesti notranjih napadov, je pa nujno, da požar gasimo iz dveh ali več

strani hkrati in obenem zaščitimo okolico.

GAŠENJE

Aktivnosti pri gašenju razdelimo na naslednje

postopke:

• priprava enote in skupin (opremljanje, priprava orodja ter opreme, evidentiranje),

• vstop in postopki pri gašenju, pravilno gibanje in sodelovanje v notranjih prostorih, logistika dobave vode in oskrbe,

• umik iz prostorov in zaključek aktivnosti.

GAŠENJE - PRIPRAVA

Naloge posameznikov in skupin v oddelku pri

pripravi za posredovanje v objekt so naslednje:

• desetar podrejenim izda povelje in naloge za delo,

• strojnik poskrbi za strojne naprave (vozilo, črpalko, osvetljevanje in izdaja določeno opremo iz vozila), predvsem pa skrbi za nemoteno dobavo vode za gašenje,

• sel dela po navodilih desetarja, prenos informacij, nadzor, iskanje vodnega vira, upravljanje s trojakom.

1. napadalna skupina priprava cevovodov, opremljanje za vstop v notranje prostore,

2. napadalna skupina priprava cevovodov, opremljanje za vstop v notranje prostore, postavljanje lestve …,

3. napadalna skupina priprava cevovodov, postavljanje lestve, nadzor cevovoda, priprava za prezračevanje ….

GAŠENJE - PRIPRAVA

GAŠENJE - PRIPRAVA

N1

N2

Oprema napadale skupine

Priprava orodja, cevovodov in opreme

GAŠENJE - PRIPRAVA

Evidentiranje

GAŠENJE - PRIPRAVA

123

OSNOVNA NAČELA TAKTIKE GAŠENJA

PRVIČ

UGOTOVITI MORAMO

kje je ŽARIŠČE POŽARA

ali požar ogroža VARNOST LJUDI

KAJ GORI in KOLIKO je gorljive snovi

KATERA GASILNA SREDSTVA bomo uporabili

VPLIV VREMENA in TERENA na gašenje

OSNOVNA NAČELA TAKTIKE GAŠENJA

DRUGIČ

POŽAR MORAMO GASITI UČINKOVITO Z USTREZNIMI GASILNIMI SREDSTVI,

DA BI GA V ČIM KRAJŠEM ČASU ZAJELI IN POGASILI

OSNOVNA NAČELA TAKTIKE GAŠENJA

TRETJIČ

GASIMO IZ ROBA PROTI SREDIŠČU IZ POLOŽAJA,

KI NAM BO OMOGOČAL DOBER POGLED NAD UČINKOVITOSTJO GAŠENJA

OSNOVNA NAČELA TAKTIKE GAŠENJA

ČETRTIČ

PRI NOTRANJIH POŽARIH MORAMO PRITI DO GOREČEGA PROSTORA PO NAJBOLJ VARNI POTI IN PREPREČITI ŠIRJENJE POŽARA V VODORAVNI IN NAVPIČNI SMERI

OSNOVNA NAČELA TAKTIKE GAŠENJA

PETIČ

PRI ZUNANJIH POŽARIH LE TEGA OBKOLIMO Z VEČ STRANI HKRATI

OSNOVNA NAČELA TAKTIKE GAŠENJA

ŠESTIČ

VEDNO NAPADAMO GLAVNA ŽARIŠČA POŽARA IN HKRATI PREPREČUJEMO ŠIRJENJE POŽARA.

V zvezi z tem ločimo:

Posredno (pasivno) obrambo

Neposredno (aktivno) obrambo

POSREDNA (pasivna) OBRAMBA

Je obramba, ki jo izvajamo

tako, da ne gasimo gorečega

objekta, ampak napade

usmerimo na objekte, ki jih

požar ogroža z plameni,

iskrami ali sevanjem toplote.

NEPOSREDNA (aktivna) OBRAMBA

Je obramba, ki jo izvajamo tako,

da močnejše napade usmerimo

neposredno na gašenje goreče

površine ali objekt, kljub temu pa

tudi varujemo ogrožene

sosednje objekte.

osnovni napotki za usmeritev prvih cevovodov

Vstop v objekt

Vstopanje v objekt s seboj prinaša vrsto nevarnosti.

Prihaja lahko namreč do več različnih pojavov, s katerimi se srečujejo gasilci, ko vstopajo v prostore.

To so pojavi HITREGA RAZVOJA POŽARA in so predvsem:

• 1. Požarni preskok (flashover)

• 2. Povratni udar (backdraft)

• 3. Vžig plinov in par (fire gas ignition)

Hitri razvoj požara (HRP)

Požarni preskok (Flashover)

Je pojav, ko v prostoru zaradi nakopičene toplote, sproščenih piroliznih *produktov, ter vročih par in plinov pride do vžiga celotnega prostora, ter požar preide iz rastočega požara ZELO HITRO v polno razvit požar. Požar s posameznih predmetov burno preide na vse gorljive snovi v prostoru.

*Piroliza je postopek razkroja snovi pri višji temperaturi in za gorljive snovi tudi brez dostopa zraka, saj sicer pride do sežiga snovi.

Pogonska sila celotnega procesa sta radiacija in konvekcijski * prenos toplote. Ostali parametri, ki vplivajo na razvoj pa so predvsem ustrezna količina kisika v zraku in geometrija prostora.

*Konvekcija je posledica različnih gostot zraka z različnimi temperaturami. Toplejši zrak se dviga, hladnejši se spušča, na ta način pa nastane kroženje zraka.

Požarni preskok (Flashover)

Temperatura v prostoru se giblje okrog 600°C, toplotna energija, ki se sprošča pa je preko 20kW/m2

Povratni udar (Backdraft)

Zaradi omejenega dotoka zraka v prostor, v katerem je nastal požar, se prične pojavljati delni produkti gorenja, ki lahko še vedno gorijo, vendar v prostoru ne zgorevajo zaradi pomanjkanja kisika. Če pride do dotoka svežega zraka (kisika) skozi odprtino v prostor, pričnejo delni produkti in nezgoreli pirolizni produkti eksplozivno zgorevati v smeri proti odprtini. Ta pojav imenujemo povratni udar.

Povratni udar je torej na kratko eksplozivno ali burno zgorevanje vročih plinov v prostoru, v katerem ni bilo dovolj kisika za zgorevanje, ter je vanj prodrl svež zrak (kisik).

Povratni udar (Backdraft)

Razmere v prostoru Povratni udar po

pred dotokom zraka dotoku zraka

Vžig plinov in par (fire gas ignition)

V prostoru zaradi različnih vplivov nastajajo vnetljivi plini oz.

vnetljive pare, ki se širijo v prostoru. Če pridejo do izvora vžiga in

so le ti ustrezno pomešani z zrakom, pride do vžiga.

Požarni preskok (Flashover) Povratni udar (Backdraft)Vžig plinov in par (fire gas ignition)

Varnostna opozorila in znaki nevarnosti

Vsak vstop v prostor lahko povzroči požarni preskok, povratni udar ali vžigpar in plinov.

Ogenj v omejenih prostorih (podstrešja, majhna stanovanja) običajno pomeninevarnost za nastanek povratnega ognja. Dim, ki ga potiska iz prostora skozimajhne površine je znak, da je v prostoru nadtlak. Prezračevanje, uporabavodne megle in defenzivna uporaba curkov (uporaba z zunanje pozicije) sonačini, ki pripomorejo, da ne pride do povratnega ognja. Ob vstopu jepotrebno biti zelo previden in ustrezno zaščiten.

Oljni madeži na oknih, vroča površina vrat, pulzirajoči dimi izpod vrat in skozidruge drobne odprtine je znak, da bo zelo verjetno prišlo do pojavapovratnega ognja, ko bomo odprli vrata v prostor. Zato je ustreznoposredovati z prezračevanjem z podporo pulzirajoče vodne megle zaohlajevanje požara in nezgorelih plinov.

Pri vstopanju ali gibanju v prostoru bodite pozorni na dim. Če dim pulzira izpod vrat ali se v prostoru vrti sam vase, čimprej zapustite prostor in se umaknite na varno izven objekta. Pri umiku lahko kot zaščito uporabite curek vodne megle, ki ga usmerite nad sabo ter v smeri prodora toplote.

Žvižgajoči in rjoveči zvoki običajno spremljajo začetek povratnega ognja. Čimprej zapustite prostor.

Možno vidno opozorilo je prisotnost modrikastega plamena, ki opozarja na nepopolno izgorevanje.

Požarni preskok (Flashover) Povratni udar (Backdraft)Vžig plinov in par (fire gas ignition)

Varnostna opozorila in znaki nevarnosti

Če se dim hitro vrtinči v spodnjem delu prostora, na stropu pa opazimo jezike plamena, je to znak, da bo prostor vsak trenutek zajel požarni preskok.

Plamen v plinskih mešanicah nad vašo glavo je znak začetka požarnega preskoka.

Požarni preskok (Flashover) Povratni udar (Backdraft)Vžig plinov in par (fire gas ignition)

Varnostna opozorila in znaki nevarnosti

Prijemi za preprečitev hitrega razvoja požara

Požarni preskok (Flashover) Povratni udar (Backdraft)

Vžig plinov in par (fire gas ignition)Zaščita z curkom nad glavo – zniževanje temperature prostora

Požarni preskok (Flashover) Povratni udar (Backdraft)

Vžig plinov in par (fire gas ignition)

Priprava za odpiranje prostora Zaščita ob odpiranju vrat –

kratkotrajen curek v segrete pline

Napadalca se postavita tako, da ima napadalec 1. možnostposlati v prostor curek, z največjo možno učinkovitostjo.

Učinkovit - izkoriščen curek vode bo le takrat, ko se bo vodauparila po čim večji površini prostora, s tem pa bo odvzela velikokoličino energije, kar bo privedlo do znižanja temperature in stem znižanja enega od pogojev za nastanek požarnega efekta.

Da bomo gasilno sredstvo-vodo izkoristili v popolni meri karpomeni tako učinek ohlajevanja kot učinek dušenja, je potrebnopo vstopnem curku, za nekaj trenutkov, pred glavnim vstopomvrata pred seboj tudi zapreti.

Postavitev 1. in 2. napadalca pred vrati prostora

Je opremljen z gasilnim sredstvom, armaturo za vodo, s katerimima nalogo, da preveri ustrezen tlak, pretok in ustreznonastavljeno šobo za vstopno ohlajevanje. Vse skupaj je najboljepreveriti z odprtjem armature in kontrolo le tega.

1 napadalec

2 napadalec

Skuša opaziti morebitno izhajanje dimnih plinov okoli vrat in tudipod njimi. V nadaljevanju skuša s pomočjo zgornje strani goleroke preveriti temperaturo katero tipa iz spodnje strani vratnavzgor. Pri omenjenem dejanju lahko rokavico popolnoma ali ledelno potegne iz roke.

Postavitev 1. in 2. napadalca pred vrati prostora

• Napadalec dve, se pri različnih načinih odpiranja postavi na različno stran, medtem ko je prvi napadalec vedno na istem mestu.

• Postavitev se lahko spreminja v odvisnosti od prostora kjer se nahajajo vstopna vrata, predvsem je sprememba z odmikom levo in desno, ter ustrezen premik od vrat nazaj.

• Napadalca sta ves čas v razmerju glasovne in vidne komunikacije, da v vsakem trenutku dobro vesta kdaj in kaj bo naslednji korak.

• Napadalec 2 vidno nakaže spremembo temperature na vratih 1napadalcu, kateri dobi informacijo, kam - v katero višino naj usmericurek.

Odpiranje vrat

150

Zapiranje vrat za določeno časovno obdobje

• Curek naj bo dolg cca 3-5sekund, kar je odvisno odznakov in višine nevtralne cone,in nato se vrata zaprejo.

• Ko smo vrata zaprli se skuša sčakanjem nekje 5 sekundzagotoviti efektivnost vodnegacurka z vparjanjem.

Temperatura [°C] Volumen [liter]

100 1700

200 2160

300 2610

400 3070

500 3520

600 3980

700 4440

800 4890

• Po odprtju vrat skušamo čim prej zavzeti položaj na levi alidesni strani stene in ne čakamo med vrati. V vsakem primerubomo z odpiranjem vrat naredili izstopno odprtino po kateribodo izhajali dimni plini in vodna para, v koliko se bomo nahajalimed vratno odprtino, bomo izpostavljeni temperaturi dimnihplinov in vlagi vodne pare, to pa ne bo kaj prida za našenadaljnje delo.

• Situacijo bomo skušali izboljšati tako, da bomo zmanjšalitemperaturo v prostoru in sicer z ustreznim ohlajevanjem inprezračevanjem, s tem pa se bomo tudi oddaljili od možnostinastanka različnih požarnih efektov, kot je v prvi vrsti dobroznan požarni preskok.

Ponovno odpiranje vrat, vstopanje v prostor in pričetek ohlajevanja, napredovanja in preiskovanja

GAŠENJE

Postopki pri varnem vstopanju v goreči objekt:

• gašenje pred vstopom,

• pravilno tipanje vrat,

• postopek odpiranja vrat in pravilna postavitev pred vrati,

• sodelovaje prvega in drugega napadalca.

Pri napredovanju do žarišča napadalna skupina

izvaja:

• pravilno gibanje varno za gasilce (sklonjeno, po kolenih –primerno pogojem v prostoru),

• intenzivno iskanje žarišča,

• gašenje, sprva dimnih plinov, kasneje žarišča,

• sodelovanje skupin v notranjosti,

• prezračevanje prostorov.

GAŠENJE

GAŠENJE – PREZRAČEVANJE

Prezračevanje je lahko naravno ali prisilno.

Naravno prezračujemo s pomočjo gibanja zraka

(veter, prepih), prisilno pa je lahko izvedeno na več načinov:

• podtlačno,

• nadtlačno,

• hidravlično.

PREZRAČEVANJE NARAVNO

Naravno prezračujemo s pomočjo gibanja zraka.

Vodja intervencije uporabi privetrno stran za vstop v objekt.

Tako so vstopna vrata že odprtina za vstop zračnega toka v

objekt.

Vodja s poveljem vodjem skupin definira postopek in izvedbo

prezračevanja.

V povelju mora biti zajeta celovita informacija o

izvedbi naloge skupine (gašenje, preiskovanje, prezračevanje).

PREZRAČEVANJE – PODTLAČNO

Podtlačno prezračujemo s pomočjo naprav.

To so lahko ventilatorji, katere postavimo na izstopno odprtino,

lahko pa so naprave dopolnjenes cevmi, po katerih sesamo in

odvajamo dim iz prostorov.

Pomembna je dobra izvedba odzračevalne odprtine (zatesnitev),

da ne pride do izgube podtlaka.

Nadtlačno prezračujemo s pomočjo ventilatorjev – nadtlačnih

vpihovalnikov. Z njihovo postavitvijo pred odzračevalno odprtino

dosežemo, da zračni stožec s pomočjo injektorskega učinka,

vstopi v prostor in ustvarja nadtlak v prostoru.

Ta nadtlak usmerja dim v dele stavbe, kjer je tlak nižji, oziroma

proti izstopni odprtini, katero lahko z odpiranjem in zapiranjem

menjamo.

PREZRAČEVANJE – NADTLAČNO

PREZRAČEVANJE - HIDRAVLIČNO

Hidravlično prezračevanje izvajamo potem, ko smo ogenj v

prostoru pogasili, s prezračevanjem pa želimo izboljšati vidljivost

v prostoru.

Pri tem uporabimo curek v razpršeni obliki. Ročnik, na razdalji

60 cm od okna, usmerimo skozi odprto okno in s pomočjo

injektorskega učinka gibanja zračnih tokov, dosežemo

izhod dima iz prostora.

Pomembno je,

da imamo zagotovljen dostop

zraka iz hrbtne strani.60 cm

GAŠENJE – UMIK IZ PROSTOROV

Umik iz prostorov izvedemo ko pride do naslednjih

pogojev:

• tehnične težave,

• obvezna zamenjava ekipe (pomanjkanje zraka, izčrpanost),

• ogenj se nevarno širi,

• nevarnost rušenja,

• iznos opreme,

• zaključek gašenja (po povelju).

Po umiku iz prostorov sledijo naslednji postopki:

• ponovno evidentiranje,

• pospravljanje opreme v vozilo,

• pospravljanje požarišča,

• delo v domu in priprava opreme za naslednjo, intervencijo.

GAŠENJE – UMIK IZ PROSTOROV

PRIORITETE DELA GASILCEV

1. Osnovna prioriteta – varnost gasilcev

2. Prva prioriteta – reševanje ljudi

3. Druga prioriteta – zaščita dobrin

4. Tretja prioriteta – normalizacija

TRETJA PRIORITETA

Normalizacija

Pomeni opraviti dela po pogasitvi požara ter ureditvi kraja požara ali

nesreče na način, ki zagotovi neponovljivost dogodka in varno

saniranje kraja nesreče in odpravo posledic nesreče.

VAROVANJE IN KONEC INTERVENCIJE

Ob zaključku intervencije so pomembna naslednja opravila inpostopki:

• zavarovanje mesta intervencije, če grozi kakšna nevarnost

• zavarovanje (ohranitev) sledov• gasilska straža – po potrebi• vrnitev v gasilski dom in priprava opreme za naslednjo

intervencijo

Dimniški požar• Nadzor čistilnih vratc in gašenje

dimnika (zapremo vsa vratca ali

po potrebi z gasilnim prahom)

• Nadzor čistilnih vratc in čiščenje

dimnika

• Prezračevanje

• Kontrola prostorov ob dimniku

(gasilec z gasilnikom, odstranitev

gorljivih snovi od dimnika)

• Kontrola sosednjih objektov

• (gasilec z gasilnim sredstvom,

nadziramo let isker)

• Gasilska straža (po potrebi)

Dimniški požar - oprema

• gasilnik z gasilnim prahom

• vedrovka

• kovinska posoda za ogorke

• orodje za pregled dimnika

• orodje za čiščenje dimnika

Orodje za pregled dimnika

• Rokavice iz kevlarja (do 1000 ⁰C)

• Ključ za odpiranje dimniških vratc

• Lopatica za pobiranje ogorkov

• Omelo

• Kovinsko ogledalo na držalu

• Pomožna kljuka

Orodje za čiščenje dimnika• Rokavice iz kevlarja (do 1000 ⁰C)

• Utež 4 kg na verigi (20 m)

• Vzmetna strgala z nastavkom za

namestitev

• Žično omelo (6 m) z žičnimi

nastavki

• Ključ za odpiranje dimniških vratc

• Kovinsko ogledalo na držalu

• Pomožna kljuka

• Izvijač in klešča

Orodje za pregled in čiščenje v ustreznih kovčkih

POŽAR V NARAVI

Vrste požarov v naravi:

• podtalni,

• talni,

• vršni.

Glede na lokacijo in konfiguracijo terena jih delimo na:

• požare na dostopnih mestih,

• požare v visokogorju ali nedostopnih mestih.

5.2 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru v naravi

Vzroki:

• človeški faktor (nepazljivost),

• strela (pojavi v naravi),

• elektrika ali železnica,

• samovžig, itd…

POŽAR V NARAVI

POŽAR V NARAVI - GASILSKE ENOTE

Pehotne enote:

Skupina 3 gasilci:

Orodje:

ročno orodje, škropilnica, kosir, grebalo, izpihovalnik

Oddelek 5 gasilcev:

Orodje:

ročno orodje, škropilnica 2x, kosir, grebalo, izpihovalnik 2x

N1 N2

N1 N2

Motorizirane enote

Skupina 3 gasilci:

Naloge:

napadalna skupina razvod cevi in gašenje, strojnik vozilo in delo s črpalko (GVGP 1)

Oddelek 5 gasilcev:

Naloge:

lahko en ali dva razvoda cevi, strojnik vozilo in delo s črpalko (GVGP 2)

POŽAR V NARAVI - GASILSKE ENOTE

N1 N2

N1 N2

Delo gasilcev na intervenciji - požari na dostopnih mestih:

• dostop do mesta požara,

• določitev meje, ali mesta zajezitve požara,

• postopek polaganja cevovodov in vzpostavljanja verige,

• delo gasilcev na mestu dobave vode,

• delo gasilcev na transportu vode do mesta požara:

• prenos in premiki cevovodov, postavitev dodatnih cevovodov, menjava cevi v cevovodih,

• varovanje cevovodov,

• delo gasilcev na mestu gašenja:

• način gašenja posameznega požara,

• način dela v prvem napadu.

POŽAR V NARAVI –TAKTIČNI POSTOPKI

174

Delo gasilcev na intervenciji - požari na težko dostopnih mestih in v visokogorju:

- določitev meje, ali mesta zajezitve požara:

- ocena višinske razlike požara in določitev področja delovanja enote (poleg znanih nevarnosti imamo problematiko premikanja enot – višinska razlika, horizontalni premiki),

- določitev naravnih preprek za širjenje požara,

- usmeritev požara v neporaščeno področje,

- postopek polaganja cevovodov in vzpostavljanja verige,

- delo gasilcev na mestu dobave vode.175

POŽAR V NARAVI –TAKTIČNI POSTOPKI

• Delo gasilcev pri transportu vode do mesta požara:

• prenos in premiki cevovodov, dobava dodatnih cevovodov, zamenjava cevovodov,

• varovanje cevovodov.

• Delo gasilcev na mestu gašenja:

• usmerjanje požara,

• varovanje širjenja pri naravnih preprekah,

• izvajanje umetnih preprek (s požigom s močnim polivanjem),

• način dela v prvem napadu.

• Dostop do mesta požara.

• Sodelovanje s helikoptersko enoto.

176

POŽAR V NARAVI –TAKTIČNI POSTOPKI

Glede na situacijo izvajamo naslednje postopke:

• gasimo z bokov (in repa) ali z obkroženjem,

• pazimo na hitrost in smer vetra zaradi hitre razširitve ali

preskoka požara (PAZI ČELO),

• odstranjevanje materiala,

• gašenje po globini (celotna površina),

• oskrba in zamenjava moštva,

• gasilska straža.

POŽAR V NARAVI - SPLOŠNI TAKTIČNI POSTOPKI

177

POŽAR V NARAVI -POIMENOVANJE SEKTORJEV

REP POŽARA

ČELO POŽARA

DESNI BOK

LEVI BOK

JEDRO POŽARA

REP POŽARA

ČELO POŽARA

DESNI BOK

LEVI BOK

JEDRO POŽARA

LEVI BOK

POŽAR V NARAVI - POIMENOVANJE SEKTORJEV

Načini posredovanja enot so naslednji:

1. Gašenje s čela

smer širjenja

2. Gašenje z repa požara

smer širjenja

3. Gašenje z boka

smer širjenja

smer širjenja

182

4. Kombinirano gašenje z boka in repa požara

smer širjenja

5. OSNOVNE GASILSKE VEŠČINE IN POSTOPKI5.1 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na objektu (gašenje,

reševanje, preiskovanje, prezračevanje);

5.2 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru v naravi;

5.3 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na prometnem sredstvu;

5.4 Delo gasilcev s tehničnim reševanjem;

5.5 Delo gasilcev na intervencijah ob neurjih in poplavah;

5.6 Delo gasilcev na intervenciji pri nesrečah z nevarno snovjo.

5.3 Delo gasilcev na intervenciji ob požaru na prometnem sredstvu

Požar na osebnem vozilu je ponavadi hitro-napredujoč, zato je

čas od klica na pomoč do prihoda gasilcev ključnega pomena.

Z vidika količine vode so torej primerna vozila za gašenje GVC

16/25, GVC 16/15, GVC 24/50, pri vozilih z manjšo količino

vode (GVV-1, GVV-2) pa je ključnega pomena uporaba težke

pene, drugače obstaja možnost nedokončne pogasitve

osebnega vozila.

je odvisen od dejanskega stanja na mestu dogodka, v osnovi pa

zajema gašenje požara na osebnem vozilu nabor naslednjih

postopkov:

- prometno zavarovanje kraja dogodka ter okvirna določitev con

nevarnosti (rdeča, rumena, zelena);

- gašenje požara na vozilu;

- pred ali po gašenju morebitno reševanje ljudi iz vozila;

- preiskovanje vozila;

- odprava možnosti za ponovni vžig.

Vrstni red del in nalog:

5.4 Delo gasilcev s tehničnim reševanjem

Intervencije gasilcev s tehničnim posredovanjem so v zadnjem

času v porastu.

Vrste tehničnih nesreč in posredovanj:

nesreče v prometu (cestnem, železniškem, letalskem),

nesreče pri delu,

reševanje oseb iz višin in globin,

potres (rušenje stavb – reševanje iz ruševin),

utopitve (reševanje na vodi in iz vode),

posredovanje po neurjih in ujmah.

Oprema:

Za vsako obliko tehnične intervencije je potrebna specifična tehnična oprema in orodje. Enote posredovalcev so različne, prilagojene potrebam same intervencije.

INTERVENCIJE S TEHNIČNIM REŠEVANJEM

188

NESREČE V PROMETU

Postopki pri posredovanju:

- ocena situacije,

- prometno zavarovanje,

- ugotavljanje stanja

poškodovancev in nudenje prve

pomoči (stabilizacija stanja),

- požarno zavarovanje,

- tehnično reševanje

(stabiliziranje vozil, s tehničnim

posegom omogočiti prostor za

iznos ponesrečencev),

- sanacija mesta nesreče.

Orodje in oprema:

- orodje in oprema za stabilizacijo vozil,

hidravlično orodje za tehnično posredovanje,

- oprema za prometno in požarno zavarovanje

ter za stabilizacijo vozil,

- oprema za prvo pomoč, KED, nosila za

iznos ponesrečencev.

NESREČE PRI DELU

Postopki pri posredovanju:

- ocena situacije / sodelovanje z

drugimi službami,

- zavarovanje mesta intervencije /

požarno zavarovanje,

- ugotavljanje stanja

poškodovancev, nudenje prve

pomoči, stabilizacija stanja,

- tehnično reševanje,

- sanacija mesta nesreče.

Orodje in oprema:

- hidravlično in pnevmatsko orodje,

- orodje za delo v gozdu,

- oprema za požarno zavarovanje,

- oprema za prvo pomoč,

- naprave za dvig in vleko bremen.

REŠEVANJE IZ VIŠIN IN GLOBIN

Postopki pri posredovanju:

- ocena situacije / sodelovanje z

drugimi službami,

- zavarovanje mesta intervencije /

požarno zavarovanje /izklop

energetskih virov,

- ugotavljanje števila, lokacije in

stanja poškodovancev ter po

potrebi nudenje prve pomoči,

- varovanje poti za umik

reševanje iz objekta in prenos

do zbirnega mesta / pomoč pri

evakuaciji objekta,

- sistematičen pregled prostorov,

- osvetlitev objekta (po potrebi).

Orodje in oprema:

- lestve (vseh vrst),

- spustnice, dvižne ploščadi,

- naprave za dvigovanje ali

spuščanje oseb in bremen,

- vrvna tehnika,

- priročna sredstva.

REŠEVANJE IZ RUŠEVIN

Postopki pri posredovanju:

- ocena situacije / sodelovanje z

drugimi službami,

- zavarovanje mesta intervencije /

požarno zavarovanje / izklop

energetskih virov,

- ugotavljanje števila, lokacije in

stanja poškodovancev ter po

potrebi nudenje prve pomoči,

- odkopavanje in prenos

poškodovanih oseb,

- sistematičen pregled objekta,

- osvetlitev objekta (po potrebi).

Orodje in oprema:

- lestve (vseh vrst)

gradbena mehanizacija,

- ročno orodje za odkopavanje

zasutih, lestve, pnevmatsko

orodje in blazine,

- oprema za lociranje

ponesrečencev,

- oprema in material za podpiranje

ruševin.

REŠEVANJE NA VODI IN IZ VODE

Postopki pri posredovanju:

- ocena situacije / sodelovanje z

drugimi službami,

- zavarovanje mesta dogodka,

- ugotavljanje števila, lokacije in

stanja poškodovancev ter po

potrebi nudenje prve pomoči,

- reševanje,

- prenos do službe NMP,

- končni pregled območja.

Orodje in oprema:

- čolni (raznih oblik),

- potapljaška oprema,

- oprema za reševanje iz vode,

- vrvi, reševalni obroči, kavlji in

druga priročna oprema.

REŠEVANJE OB NEURJIH

Postopki pri posredovanju:

- ocena situacije / sodelovanje z

drugimi službami,

- zavarovanje mesta

posredovanja,

- reševanje ljudi, živali in

premoženja,

- odpravljanje največjih težav,

- sanacija terena,

- končni pregled območja.

Orodje in oprema:

- črpalke (različnih oblik),

- motorne žage, ročno orodje,

- lestve, gasilska in gradbena

mehanizacija.

5.5 Delo gasilcev na intervencijah ob neurjih in poplavah

DELO GASILCEV NA POPLAVAH

V skladu s situacijo izvedemo najnujnejše

ukrepe za reševanje ljudi, živali in materialnih

dobrin.

Ko nivo vode upade, začnemo črpati vodo in

sanirati poplavljene dele.

DELO GASILCEV NA POPLAVAHOPERATIVNI TAKTIČNI POSTOPKI

• Ocena situacije / sodelovanje z drugimi službami,

• zavarovanje mesta dogodka, izklop energetskih virov,

• reševanje ljudi, živali in premoženja,

• reševanje najnujnejših situacij,

• črpanje vode in sanacija stanja,

• končni pregled območja.

NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI

Nesreča z nevarno snovjo zahteva intervencijo enote, ki je za to usposobljena (ima koncesijo) in je ustrezno opremljena.

5.6 Delo gasilcev na intervenciji pri nesrečah z nevarno snovjo

Operativni taktični postopki pri nesrečah z

nevarnimi snovmi so:

1. Prepoznati,

2. Izolirati,

3. Rešiti, omejiti,

4. Sanirati.

Gasilci z enotami navadno sodelujemo pri prvih

treh točkah, včasih tudi delno pri sanaciji.

NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI

NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI – TAKTIČNI POSTOPKI

V zaporedju se izvede naslednje aktivnosti:

• zavarovanje kraja nesreče,

• identifikacija nevarne snovi,

• požarno zavarovanje (v kolikor je potrebno).

Strupena snovVnetljiva snov Dražljiva snov

Oksidativna snovEksplozivna snovJedka snov

Snov nevarna okolju

Aktivnosti se nadaljujejo z naslednjimi

postopki:

• zaustavitev iztekanja,

• prečrpavanje nevarne snovi,

• sanacija mesta nesreče.

NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI – TAKTIČNI POSTOPKI

Območje nesreče – VROČA CONA

Območje nesreče – TOPLA CONA

Območje nesreče – HLADNA CONA

Specifična varovalna oprema

Dekontaminacija posredovalcev

Literatura in viri:

- Dušan Vižintin, Prosojnica za OPERATIVNEGA GASILCA;

- RRN OTP, Gasilska zveza Gorenjske, 2011

http://www.gasilec.net/operativa/operativa-izobrazevanje

Gradiva za temeljne učne programe

http://www.gasilec.net/operativa/operativa-izobrazevanje

TEMELJNI PROGRAM ZA USPOSABLJANJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV,

Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana, oktober 2016

Internet: https://www.google.si