12
9143 ˇ Smihel pri Pliberku St. Michael ob Bleiburg 27.okt. 2013 - øtev. 34 Telefon (0 42 35) 25 04 Fax (0 42 35) 25 0 44 Handy 0676/87728094 9143 ˇ Smihel pri Pliberku · St. Michael ob Bleiburg V nedeljo, 20. okt. smo praznovali misijonsko in zahvalno nedeljo, zakljuöili smo tudi mednarodni lut- kovni festival Cikl-Cakl 2013. Otroci so se zbrali pred cerkvijo s svojimi koüaricami, v katerih so imeli sadje, povrtnine in üe kaküno pliüasto äival. V procesiji smo üli v cerkev. Koüare so otroci odloäili na po- dest pred oltarjem. Koüare so bile razliönih velikosti, dve sta bili veliki, in polni zlato rumenih kruhkov, ki so diüali po cerkvi. Koüare so bile dekoracija oltarja. Kruhke je spekla in podarila pekarna Haimbur- ger. Spredaj na zgornjem robu oltarja, na rdeöi podlagi je visela vinska trta s ütevilnimi grozdi. Od kriäa na sredi oltarja pa je padalo rumeno platno, ki je predstavljalo boäje sonce, ki vsemu daje rast, roäam da razcvetijo, sadju da pordeöi, in klasju da ga pozlati… Bilo je preseneöenje, ker je naü faran g. Peter Mœdritscher, oöe ütirih otrok, po äupnikovi pridigi priöe- val, kaj pomeni biti misijonar, üiriti vero in zakaj je on najbolj hvaleäen, zakaj se je odloöil za veliko druäino in kako ga njegovi otroci vzgajajo ter ob njih doäivlja lepoto oöetovstva itd. Za darovanje so prinaüali darove: veliko koüaro s sadeäi, ki jo je pripravila ga. Marica Pet- jak iz Rinkol, hlebec kruha (Haimburger) in vino, Sv. pismo, gasilski aparat in üportne rek- vizite (äogo in tenis-lopar). Po maüi smo razdelili 350 sveäih kruhkov, ki so ljudem slastno teknili. Pred cerkvijo je bilo pripravljeno vino, jabolöni sladki moüt … Ljudje so se zadräali v prijetnem klepetu in so tokratno daljüo maüo üe podaljüali. Otroci pa so pohiteli v farno dvorano na zakljuöno lutkovno predstavo »Debela repa« lutkovnega gledaliüöa Bobek iz Slovenije. S hvaleänostjo smo poskuüali v sadovih zemlje in delih öloveükih rok videti boäjo dobro- to in ljubezen do nas ljudi. Bogu reöemo hvala, öloveku, ki nam je kaj dobrega storil ali po- daril, pa reöemo »Bog ti povrni!« »Bog lonaj!« Hvaleänost plemeniti. fk

9143Smihel pri Pliberkuˇ - jezuiti.si€¦10... · Domaöi niso naj-manj slutili, da Sandro zadnjiö vidijo in da bo odüla za vedno od doma. Pozneje so sliüali üe helikopter,

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

9143 Smihel pri PliberkuSt. Michael ob Bleiburg

27.okt. 2013 - øtev. 34

Telefon (0 42 35) 25 04Fax (0 42 35) 25 0 44Handy 0676/87728094

9143 Smihel pri Pliberku · St. Michael ob Bleiburg

V nedeljo, 20. okt. smo praznovali misijonsko in zahvalno nedeljo, zakljuöili smo tudi mednarodni lut-kovni festival Cikl-Cakl 2013. Otroci so se zbrali pred cerkvijo s svojimi koüaricami, v katerih so imelisadje, povrtnine in üe kaküno pliüasto äival. V procesiji smo üli v cerkev. Koüare so otroci odloäili na po-dest pred oltarjem. Koüare so bile razliönih velikosti, dve sta bili veliki, in polni zlato rumenih kruhkov,ki so diüali po cerkvi. Koüare so bile dekoracija oltarja. Kruhke je spekla in podarila pekarna Haimbur-ger. Spredaj na zgornjem robu oltarja, na rdeöi podlagi je visela vinska trta s ütevilnimi grozdi. Od kriäana sredi oltarja pa je padalo rumeno platno, ki je predstavljalo boäje sonce, ki vsemu daje rast, roäam darazcvetijo, sadju da pordeöi, in klasju da ga pozlati…

Bilo je preseneöenje, ker je naü faran g. Peter Mœdritscher, oöe ütirih otrok, po äupnikovi pridigi priöe-val, kaj pomeni biti misijonar, üiriti vero in zakaj je on najbolj hvaleäen, zakaj se je odloöil za velikodruäino in kako ga njegovi otroci vzgajajo ter ob njih doäivlja lepoto oöetovstva itd.

Za darovanje so prinaüali darove: veliko koüaro s sadeäi, ki jo je pripravila ga. Marica Pet-jak iz Rinkol, hlebec kruha (Haimburger) in vino, Sv. pismo, gasilski aparat in üportne rek-vizite (äogo in tenis-lopar). Po maüi smo razdelili 350 sveäih kruhkov, ki so ljudem slastnoteknili. Pred cerkvijo je bilo pripravljeno vino, jabolöni sladki moüt … Ljudje so se zadräaliv prijetnem klepetu in so tokratno daljüo maüo üe podaljüali. Otroci pa so pohiteli v farnodvorano na zakljuöno lutkovno predstavo »Debela repa« lutkovnega gledaliüöa Bobek izSlovenije.

S hvaleänostjo smo poskuüali v sadovih zemlje in delih öloveükih rok videti boäjo dobro-to in ljubezen do nas ljudi. Bogu reöemo hvala, öloveku, ki nam je kaj dobrega storil ali po-daril, pa reöemo »Bog ti povrni!« »Bog lonaj!« Hvaleänost plemeniti. fk

Redende Grabsteine„Die beredtesten unter den redenden Steinensind die Grabsteine“, hat der frühere Kardinalvon München Michael von Faulhaber(1869–1952) einmal gesagt. Ich glaube, dassgilt heute nicht mehr. Grabsteine sagen heu-te selten mehr als den Namen des Verstorbe-nen und seine Lebensdaten. Wenn überhauptnoch ein Grabstein aufgestellt wird, denn dieZahl der anonymen Bestattungen nimmt ste-tig zu. Die „redenden Grabsteine“ auf den Fo-tos, sie sind alle „älteren Datums“, stehenzum Teil auf Friedhöfen, die nicht mehr ge-nutzt werden.Warum sind die Grabsteine heute „ver-stummt“? Waren frühere Generationen mittei-lungsbedürftiger oder war lediglich ihreScheu geringer, über den Glauben zu spre-chen? Heute scheint es doch oft so, dass wir– von Facebook geprägt – über alles reden,nur nicht über den Glauben. Oder warenfrühere Generationen glaubensstärker, hoff-nungsfroher angesichts von Sterben und Tod?Ich weiß es nicht. Ich möchte Sie jedoch ein-

laden, sich von den Grabsteinen ansprechenzu lassen – dabei ist es auch nicht wichtig, obdie Verstorbenen die Schriftzüge auf ihrenGrabsteinen vor dem Tod verfügt haben oderob es die Angehörigen gewünscht haben. Redende Grabsteine – sie zeigen einen Glau-ben, der das Leben vom Ende her denkt, derGott, seine Existenz, die Treue seiner Zusiche-rung, das Versprechen seiner liebenden Für-sorge mitdenkt. Das Leben vom Ende her zudenken, von dem her zu denken, zu dem wirauf dem Weg sind und der uns erwartet, derviele Wohnungen für uns bereithält und derbei uns Wohnung nehmen will, wie es in denAbschiedsreden Jesu beim Evangelisten Johannes heißt, von ihm her zu denken,heißt: Vertrauen – diese „Oase im Herzen, dievon der Karawane des Denkens nie erreichtwird“, wie es Khalil Gibran gesagt hat. Das Leben vom Ende her zu denken, heißt mit demHerzen zu leben. Es ist das Herz und nicht dieVernunft, das redende Grabsteine aufstellenlässt. Michael Tillmann

Vsi sveti:Videl sem veliko mnoäico iz vseh narodov (Raz 7,4.9-14)

Gledamo na svete in jih öastimo, ker sodosegli popolnost, h kateri smo tudi mivsi poklicani. Prikliöimo si v zavest: Cer-kev uöi od vsega zaöetka, da v apostolihin muöencih, v poznavalcih in priöeval-cih vere, ki prihajajo iz vseh narodov inslojev, sreöamo popolnost, h kateri nas jevse Bog poklical. Zaöudeni stojimo preddejstvom, da Cerkev Jezusove blagreudejanja zvesto, ko slovesno in sluäbenopriznava njihovo uresniöevanje v äivljen-ju doloöenih kristjanov. Po natanönempreverjanju in s pomoöjo Sv. Duha siCerkev upa potrditi, da doloöene ljudiupraviöeno razglasi za blaäene in sveteter da se je na njih izpolnila Gospodovaobljuba. Pomislimo na Jezusovo obljubo,dano na kriäu svojemu sotrpinu: »Üe da-nes boü z menoj v raju!« (Lk 23,43). Iz-java Cerkve se ne nanaüa na neko sploü-no popolnost äivljenja pri Bogu nekoö,ampak priznava svetost in popolnost äe vkonkretnem öloveku.

Na naüi osebni poti kot kristjani namne pomaga samo pisana in oznanjenaBoäja beseda, ampak predvsem äiveta intista, ki jo sreöujemo v ljudeh, ki so po-

sebno zaznamovani z boäjo milostjo. Be-sede in besedila so v pomoö krüöanske-mu äivljenju. A note niso vse, glasba jepomembna, pravi Franc Saleüki. Ravnosvetniki so äivahna razlaga, äiva ures-niöitev evangelija. V svetnikih je veraotipljiva in vidna za vse öase.« V njih od-seva boäja podoba.

»Tvoji sveti nas spodbujajo s svojimsvetlim zgledom in vedno podpirajo ssvojo bratovsko priproünjo,« molimo vhvalospevu svetnikov (2).

V Novi zavezi so z besedo »sveti«miüljeni tisti, ki verujejo v Kristusa, sokrüöeni in se trudijo äiveti po veri. Bitisvet ni kaküna izjema, marveö pravilo zakrüöansko äivljenje. Svetost ni v nekakü-nih nedosegljivih heroizmih. Svetost imana tisoöe podob in more biti uresniöenana vsakem kraju in poklicu. Je nekajnormalnega in je v tem, da obiöajno äiv-ljenje äivimo v zavedanju Boga in da nasvera oblikuje. S Kristusom moramo itiosebno pot posveöenja. Napisani so üte-vilni äivljenjepisi svetnikov, vendar mo-ra svojega vsak dan pisati vsak sam.

p. Franöek

Boleöino delitiin jo pomagati

nositi

IZ ÆIVLJENJA:

Bilo je nedeljsko sonöno popoldne,21. julija letos, ko je Sandra s svojo pri-jateljico na mopedu veselo odbrenöala vPliberk na sladoled. Domaöi niso naj-manj slutili, da Sandro zadnjiö vidijo inda bo odüla za vedno od doma. Poznejeso sliüali üe helikopter, niti za hip po-mislili, da leti po njihovo höer. Za druäi-no Polesnik pa je v trenutku sonce zaülo,ko so zvedeli novico, da je njihovsonöek ugasnil v prometni nesreöi v Ko-novecah, na kraju, kjer je prej stal Am-bruäev kriä. Duhovnik Joäe Andolüek,ki se je vraöal od jubilejnega prazno-vanja 25-letnice maüniütva JankaKriütofa, je nekaj trenutkov po nesreöipripeljal na kraj tragedije. Tragiöen pri-zor ga je moöno pretresel. Dekle, ki jevozila moped, je bila hudo poükodova-na, vendar pri zavesti, da je lahko govo-ril z njo. Na njeno äeljo je obema pode-lil odvezo in maziljenje. Kljub hudimboleöinam ga je spraüevala, kako je sprijateljico Sandro? Je äiva? Ni ji mogelpovedati, da je mrtva. Bil je z njima, nacesti, med rdeöimi madeäi, na kolenih insklonjen, da je tolaäil, dokler niso priülipolicisti in reüevalci.

Üe isti veöer, takoj ko sem zvedel za

tragiöno novico, sem se napotil k nes-reöni druäini. Skrbelo me je, kakosreöati äalostne starüe, kaj jim pove-dati, ali je bolje molöati. Starüev üe nibilo doma. Öakal sem jih pri sosedih,ki so tudi sorodniki. Nismo jih dolgoöakali. Pri sosedih je bilo äalostnosreöanje. Vsa druäina je priüla iz bol-nice zelo potrta in ranjena. Le za tre-nutek so lahko videli svojo mrtvohöer in ni jim bil dan potreben öas, dabi se lahko od nje v miru poslovili.Vsi pretreseni smo objemali solznestarüe, brata in mlajüo sestro, da bi jimpomagali nositi kriä boleöine kot Si-mon in jim dati oböutek solidarnosti.Äeleli smo jim povedati, da niso sami.

Üok, skeleöa äalost, oböutki krivdein celo jeza so se bili pomeüali vgrenak napitek. Kako kruto je bilo.Komaj so zaöeli äalovati za mrtvohöerjo, pa so se äe morali sooöiti z no-vimi vpraüanji: kdaj bo pogreb, kjebo pokopana, ker üe nimajo druäin-skega groba, itd.

Bica je v tej simfoniji neizmerneäalosti in boleöega ihtenja zaöela äe-brati roäni venec, skrivnosti »ki je odmrtvih vstal; ki je v nebesa üel...«. S

Ein junges Leben, das øber den Todhinaus so viel bewegt

tem nas je hotela spomniti na veliko-noöno vero, da se ne bi pogreznili vobup in maloduüje, ampak da bi vNjem iskali moö in tolaäbo, ki edinimore potolaäiti trpeöe srce. Öeprav bi-ci tega takrat nisem povedal, sem ji bilzelo hvaleäen, da je kljub veliki äalostizmogla moliti, in tudi moükim, ki sotudi molili z njo.

Mati je zaöela obujati spomine nahöer, kako jo je doäivljala: kako je bi-la prijazna, da ni izustila kaküne grobebesede. Hodila je k spovedi, kar samaod sebe. Ugotovili smo, da je hitro äi-vela in ni hotela izgubljati dragocene-ga öasa za nepomembne reöi.

Kot nepovabljen gost je nastopilomed nas tudi vpraüanje: Kdo je kriv?Zaokroäile so razliöne sodbe o krivdi.Zame je le eno gotovo, da Sandra nikriva, ker je bila samo sopotnica in jepo nedolänem izgubila äivljenje. Kdopa je kriv, bo moral s tem bremenomäiveti. Potrebno je dati prednost äalo-vanju za otrokom in odpuüöanju kot pasojenju o krivdi.

Poslovil sem se tisti veöer od do-maöih brez besed. Misel, ki me ni pu-stila pri miru, je bilo spoznanje, da jeäivljenje krhko, kot da bi nevidna rokautrgala äametno rdeöo vrtnico posuto zbiseri jutranje rose.

Po njenih starüih sem povabil Sand-rine prijateljice na osmico v Veönovas, da se na grobu poslovijo od nje.Veliko se jih je odzvalo in so priüle spisanimi baloni. Kaküna je komajzmogla izreöi svojo zahvalo ali proü-njo. Prijateljice pa so v tiüini srca

izrekle svoje zahvale in proünje ter jihs pisanimi baloni poslale proti nebu.Tudi mati se je zahvalila, da je smelaimeti Sandro 16 let.

Upati je, da so mladi in drugi zaöu-tili, da je äivljenje krhko in hkrati dra-gocen dar ter da smo zanj odgovorni inhvaleäni. p. Franöek

PS: Po pogrebu so domaöi v nje-nem dnevniku odkrili veliko pisemdragemu Bogu, v katerih ga prosi zasvoje drage starüe in za svoje domaöe.Starüi komaj sedaj spoznavajo pravopodobo svoje höere in njeno plemeni-to duüo.

Lieber Gott!

Ich danke dir, dass meine Mama undmein Papa gesund sind . . . Und dassmeine Schwester und mein Bruderauch gesund bleiben. Ich mœchte michbei Dir bedanken. Danke!

- Liebe besteht nicht darin, dass maneinander anschaut, sondern dass mangemeinsam in dieselbe Richtungblickt.- Leben ist zeichnen ohne Radier-gummi.- Wir denken selten an das, was wirhaben, aber immer an das, was unsfehlt.- Weine nicht, weil es vorbei ist. Lache, weil es øberhaupt passiert ist.- Alles was passiert, passiert aus einem bestimmten Grund.- Jeder sieht was du scheinst, abernur wenige føhlen was du bist.

Auf dem Zettel im Handyetui:

nedelja / Sonntag ob/um 8.00 za äupljane – før die Pfarrgemeinde

27. 10. ob/um 10.00 † Elisabeth in Willibald HOBEL,

† MAÖKOV oöe Friedl in starüi, † Pepej WETTERNIK, 8. dan

in Paula, 30. dan, † Alojz, Agnes in Sofie KRISTAN, † Friedel

in Ignaz KOÖNIK, † Rose Maria APOVNIK, † Gitti FERRA,

† Erwin in Georg SRIENZ, † ÄNIDARJEVI starüi

ponedeljek / Montag ob /um 18.30 † Hinko KOREN, 30. dan

28. 10.

sreda / Mittwoch ob/um 18.30 po namenu (HK)

30. 10.

öetrtek / Donnerstag ob/um 18.30 po namenu (SVP)

31. 10. ob/um 18.00 BEICHTGELEGENHEIT

petek / Freitag ob/um 8.30 † Valentin SRIENZ, † Apollonia in

1. 11. AlbinWŒLBL ter sestri, † ÜIMANOVI starüi in

vhp. ter Johann LESJAK, † Johann LAMPRECHT, † ÜONATOVI starüi

ob/um 10.00 † Neäa in Joäe DEMÜAR, † Rudi

URBAN, † Friedrich ROÄMAN in starüi ter vhp.,

† Elisabeth DOBROVNIK in rajni KAJÄROVI - Metlova

ob/um 13.00 BEICHTGELEGENHEIT

ob/um 14.00 † Janez, Alojz, in Anna MILAÖ,

† Karl BERCHTOLD in vhp., † PAÜOVNIKOV oöe

Valentin in vhp., † Ludmilla in Mirko RUDOLF,

HRIBERNIKOVI rajni, † Rudolf in Maria SKIAS - Blato,

† Adolf KUSCHNIK in vhp., ÜOTOROVI rajni, † REÜOVI

starüi, † Paul KASPER ter Marija in Ferdinand MAGNET,

† Karl in Apollonia WUTTE, † Alojz KRIÜTOF, † Theresia

DLOPST, höer Theresia in sin Josef ter vnukinja Cindy,

† RIÄNARJEVA mati Marica in vhp., † Alojz VAUTI,

† Apollonia SRIENZ, † Paul in Ema ÖUJEÜ ter Wolfgang FŒRSTER,

† Maria SATSCHEN, † Friedrich in Justina STUCK, † August

EBERWEIN in rajni HUDLNOVI, † Valentin ÜUMNIK in vhp.

ob/um 18.00 MOLITEV ROÄNEGA VENCA za rajne

ROSENKRANZGEBET FØR DIE VERSTORBENEN

RED BOÄJE SLUÄBE – GOTTESDIENSTORDNUNGv Ümihelu pri Pliberku / St. Michael od / von 27 10. do/ bis 10. 11. 2013

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Strpna vas - Traundorf

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Veœna vas - Wackendorf

Veœna vas - Wackendorf

Rinkole - Rinkolach

BLAGOSLOVITEV GROBOV

GRÆBERSEGNUNG

sobota / Samstag ob/um 8.30 † Milka BOÄIÖ, rajni LUÜINOVI

2. 11. ob/um 10.00 † Katarina KRIVOGRAD,

† Matilda in Lekü LUTNIK

nedelja / Sonntag ob/um 8.00 za äupljane – før die Pfarrgemeinde

3. 11. ob/um 10.00 † Franc ÖEBUL, obl.,

† Joäe KUÜEJ, † Josef KOGOJ,

† Alois MICHEU in vhp.

öetrtek / Donnerstag ob/um 18.30 po namenu (HK)

7. 11.

petek / Freitag ob/um 18.30 po namenu (SVP)

8. 11.

sobota / Samstag ob/um 18.30 † Helena MALEJ, † Stephanie in

9. 11. Valentin ROÄMAN, ter sin Friedl,

† Margaretha in Vasilij LOPINSKY, † Herbert SLAMANIG,

† Martin in Franziska TAIBEL, † Maria SLANOUTZ

nedelja / Sonntag ob/um 8.30 † Rosina SMRETSCHNIG, † Stefan

10. 11. GALLO, obl., † Johann in

Elisabeth SMRETSCHNIG

ob/um 10.00 za äupljane – før die Pfarrgemeinde

† Ütefan KUÜEJ, obl. in starüi, † Apollonia in

Johann BRESNIK, † August EBERWEIN, † Karl JENIÖ, † Gønther

GLINIK, † Siegfried DONIS, 30. dan, † Katharina obl. in Franz KUÄNIK

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Dvor - Hof

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Ømihel - St. Michael

Veœna vas - Wackendorf

Veœna vas - Wackendorf

Rinkole - Rinkolach

Œiøœenje cerkve – PfarrkirchenreinigungMeseca novembra 2013 œistijo æupnijsko cerkev iz vasi Blato/Moos. Lepo prosimo za solidar-no pomoœ vaøœanov in dobro vol-jo za œiøœenje naøega druæinske-ga svetiøœa. Velik in prisrœni»Bog lonaj!« vsem pridnim æe-nam iz Œrgoviœ/Tscherberg, kiso poærtvovalno œistile cerkevmeseca oktobra. Ein herzliches»Vergelt`s Gott!“

Prijava za birmoAnmeldung zur FirmungMladi, ki so rojeni do julija 2001, se lahko prijavi-jo na pripravo za birmo, ki jo bomo zaœeli 24. nov.2013 po maøi ob 10.00 uri v æupnijski cerkvi. Pro-simo, prijavite se do 23. novembra v æupniøœu.Zur Firmungsvorbereitung können sich Jugendliche, die bis Juli 2001 geboren sind, an-melden. Die Firmungsvorbereitung beginnt amSonntag, den 24. November 2013 nach der hl.Messe um 10.00 Uhr in der Pfarrkirche. Bitte umAnmeldungen bis 23. November im Pfarrhof.

Evropski duh v ÜmiheluS predstavo o »debeli repi« se je v nedeljo zakljuöil 15.

lutkovni festival Cikl-Cakl, ki vsako leto prinaüa v Ümihelmednarodnost. V petih dneh se je v izvrstnih predstavah inprijetnih pogovorih prepletalo 8 jezikov in je festival takopresegel vse jezikovne meje. Vsebinsko in izpovedno papostal bogat kulturni biser ümihelskega druütva in Koroüke.

Na ütirih prizoriüöih smo videli poetiöne, pravljiöne, srhl-jive, klasiöne in multimedijske predstave, katerim so umet-niki z lutko v roki vdahnili äivljenje. Festival pa postaja izleta v leto priljubljen tudi med odraslimi, ki so odkrili um-etniüko vrednost lutkovnih predstav. V poznih veöernih ur-ah sta Estonka in Italijan v Haimburgerjevi uti predstavilizgodbo o poglavarju in njegovi oblast in poäela mogoöenaplavz navduüenih obiskovalcev.

S kakovostnimi predstavam in odliöno organizacijo seümihelski festival – edini lutkovni festival na Koroükem –uvrüöa med najboljüe evropske lutkovne festivale. Ümi-helöani pa imamo priloänost videti najboljüe predstave mi-nulega leta.

60 Kinder der Volksschule Globasnitz erœffneten das 15.int. Figurentheaterfestial Cikl-Cakl. In kurzen Vorstellun-gen zeigten sie mit viel Phantasie und Begeisterung ihreselbstgefertigten Puppen. In fønf Tagen begeisterten Pup-penspieler aus Slowenien, Tschechien, der Slowakei,

Œsterreich, Italien, Estland undKroatien das zahlreiche Publikum.1000 Kinder der Volksschulen undKindergærten aus dem ganzen Jaun-tal besuchten die Vormittagvor-stellungen am Donnerstag (Vidko-va srajöica) und am Freitag (Fuchs,Rabe und andere Fabeln).

Der Samstag aber war reserviertfør Familien mit Kindern. Nebenzwei Vorstellungen waren die Kin-der im Puppenworkshop begeister-te Puppenbauer und es entstandenunterschiedliche Tiere und Fabel-wesen. Hœhepunkt des Festivalswaren ganz sicher die beidenAbendvorstellungen før Erwachse-ne. Qualitætsvolles Figurentheaterbegeisterte das zahlreich erschiene-ne Publikum.

Das Festival brachte in unserkleines Dorf Kreativitæt und Inno-vation. Die Sprachenvielfalt derVorstellungen und der Austauschder Kulturen machten das Festivalzu einem Ort der kønstlerischenBereicherung und des kreativenGestaltens. Micka Opetnik

Upanje druge osebeNe zbujajmo laänega upanja

Pred kratkim sem na radiu posluüalaoddajo o svetovanju ljudem v stiski, kjerje bila izreöena misel, ki se mi zdi zelopomembna. Govorili so o upanju drugeosebe, ki ga vsi tako zelo potrebujemo.Ni dovolj, da upaü sam. Upati morajo tu-di ljudje, ki so ob tebi. Brez upanjaölovek ne more äiveti.

O upanju sem sama veliko razmiül-jala, tudi ob sreöanju z bolniki, ki so bi-li hudo bolni in pogosto niso mogli raöu-nati, da bodo ozdraveli. Öutila sem, damoram najprej v sebi razöistiti, kaj po-meni upati z nekom, ki je tako hudo bo-lan, üele potem sem sposobna, da delamz njimi, da se dan za dnem sreöujem znjimi. Öe bi se meni zdelo, da so v brez-upnem poloäaju, bi jim zaman govorila,da ni tako hudo, naj obdräijo upanje inpodobno. Lahko bi izbirala krasne bese-de, moja nebesedna govorica pa bi jimsporoöala, da zanje ne vidim nobenegaupanja veö.

V takünih trenutkihse ölovek ne morelagati. To seveda nevelja samo za zdravni-ka in za zdravstvenoosebje, ampak pravposebno tudi za svoj-ce. Ti so pogosto boljprizadeti kot bolniksam in se jim zdi vseizgubljeno, bolniku pahoöejo vlivati voljo väivljenje z mnogimi

lepimi besedami, v katere sami ne verja-mejo. Zaradi tega so potem v üe veöjistiski. Nikomur tega tudi ne moremo za-meriti. V tem trenutku paö ne more dru-gaöe.

Veliko laäe äivimo, de smo tudi v upa-nju zelo realni, ko gre za nas same in zaljudi ob nas. Zame sta pomembni dve vrsti upanja. Najprej veliko upanje, danekoö mora biti vse dobro, kljub bolez-ni, smrti, trpljenju, zlu in korupciji v sve-tu. Da je Bog z nami, tudi ko je zelo hu-do. Drugo pa je upanje majhnih korakov.Kaj lahko naredimo, da bo ta ölovek äivel öim bolje, dokler bo äivel. Da ga nebo bolelo, da mu bodo lajüali teäave,predvsem pa, da ne bo sam, da bo imelob sebi ljudi, ki ga bodo spremljali. Veökot vse druge obljube je vredno, öe reöeübolniku: »Kakorkoli äe bo, ne boü ostalsam, s teboj bomo in naredili bomo vse,da boü äivel öim bolje.« Zelo realna ob-ljuba, brez laäi.

dr. med. Metka Kleviüar

IZ ÆIVLJENJA:

Mesec november je zahteven Der November ist eine Zumutung!

V novembru preäivljamo öas, kiga ne maramo in je teäek. To je me-sec megle, spominov na pokojne,obiskov pokopaliüö. In odpadanjelistja nas spominja na minljivost äi-vljenja; je podoba jeseni äivljenja, kipostaja vedno bolj brezbarvno in pu-sto. Öutimo njegovo krhkost. In öe-prav izrivamo smrt iz misli in pogo-vora, smo sredi äivljenja ujeti vsmrt.

Vendar na praznik vseh svetih invernih duü dan oäivi naüa veliko-

noöna vera, saj okrasimo grobovenaüih dragih rajnih in v to turobnostpriäigamo sveöe z vero v vstajenje.Vsak obisk pokopaliüöa je podobenskriti poti v Emavs, kajti Vstali grevedno z nami.Wir durchleben eine Zeit, die wirnicht lieben. Nebelmonat, Totenmo-nat, Friedhofsmonat: Es kommen hær-tere, lichtarme Tage auf uns zu: Soviel vergehende Schœpfung, so vielAbschied. Es tut weh, wie die Bæumesich anscheinend gleichgøltig entlau-ben, wie das Leben immer farbloserund ærmer an Mœglichkeiten wird.Wir sind von der Sterblichkeit im-prægniert. Und wenn wir den Todnoch so sehr aus unserem Auge, un-serer Sprache verdrængen: „Mitten imLeben sind wir vom Tod umfangen“(GL 654). Doch an den Festen Aller-heiligen und Allerseelen explodiertauch der Osterglaube! Die Aufer-weckung des Einen geschah um unse-res Heiles willen. Unsere Totengehœren nicht der Vergangenheit an.Sie gehœren zur Gemeinde! Fried-hofsgænge sind verborgene Emmaus-wege, denn der Auferstandene gehtmit uns. fc

Zum heutigen Weltmissionssonntag, aberauch zum Erntedankfest, wurde ich vonHerrn Pfarrer P. Kramberger gebeten, einpaar Worte zu sprechen.

Mission ist aktives und öffentliches Bezeugendes eigenen Glaubens in der Verkündigung desEvangeliums – die Frohe Botschaft von Liebe, Gü-te, Barmherzigkeit, Vergebung – und Verkündigenlebt vom Handeln, vom Tun, vom authentischenWerken und Wirken als greifbares Beispiel.

Genauso ist es auch mit dem Glauben: Denn wieder Körper ohne den Geist tot ist, so ist auch derGlaube tot ohne Werke. (Jak 2:14-17,24)….

Ein authentischer Glaube schließt also die Mis-sionsbereitschaft eines jeden Getauften mit ein. In-sofern ergibt sich die Glaubensqualität oder Inten-sität nicht nur durch die Häufigkeit dersonntäglichen Messbesuche, sondern wie ernstgemeint und authentisch man versucht, das Evan-gelium im täglichen Miteinander umzusetzen undso in der glaubwürdigsten Form die Frohbotschaftzu verkündigen… nicht im bloßen Reden, sondernim HANDELN.

Ehrliches Tun schafft Glaubwürdigkeit – und mitmehr Glaubwürdigkeit gäbe es auch weniger Tole-ranzprobleme – inner- wie außerkirchlich. Und genaudieser Glaubwürdigkeit sind wir als getaufte Chri-stinnen und Christen verbunden und verpflichtet.

Dem Wort Glaubwürdigkeit lassen sich die Wör-ter Glaube und Würde entnehmen. In diesem Sin-ne ist es eine Herausforderung, unseren Glaubenmit Würde zu tragen und nach außen zu vertreten,sprich weiter zu geben. Es ist eine große Chance,glauben zu dürfen und ein noch größeres Geschenk

glauben zu können.Meine persönliche Situation als Beispiel: Ich

habe mich mit meiner Frau mitten in der Stu-dienzeit und entgegen jeglicher rationalerNachvollziehbarkeit entschieden, eine Familiezu gründen. Mitunter ausschlaggebend dafürwar ein gut funktionierendes soziales Netz-werk, aber auch eine gehörige Portion Gott-vertrauen. Dieses Gottvertrauen half mir da-mals und hilft mir heute, die Herausforde-rungen des Alltages besser zu bewältigen,schwierige Situationen optimistisch anzuge-hen und einen kühlen Kopf zu bewahren. Undfür diese Stütze bin ich unendlich dankbar.

Der Glaube hilft mir auch, dankbar zu sein,meiner Frau sowie für meine Frau, dankbarzu sein meinen Kindern und für meine Kin-der, die mir große Lehrmeister in SachenSpiritualität sind – dankbar für Großes wieauch vermeintlich Kleines. Und diese Dank-barkeit, gerade auch im Sinne der Schöp-fungsverantwortung, bekommt heute Platz inForm des Erntedankfestes und hilft mir bzw.uns allen demütig und dankbar zu sein, dieessentiellen Dinge im Leben, die manchmalnur als Kleinigkeiten abgetan werden, nichtaus den Augen zu verlieren und nicht alsselbstverständlich hin zu nehmen.

Mutter Theresa als eine der bekanntestenMissionarinnen der Welt sagte: „Lasse niezu, dass du jemandem begegnest, der nichtnach der Begegnung mit dir gløcklichergeworden ist.“ Auch wenn, und da sprecheich aus meiner persönlichen Erfahrung, dasnicht immer leicht ist – einen ernst gemein-ten Versuch ist es allemal wert! Amen

Wort Christina Brunner

Beim

genommen

Lukas 18,1-8

Das Evangelium ist klar und eindeutig. KeinMensch hat Grund und Berechtigung zumHochmut – nicht gegenüber Gott und nicht ge-genüber anderen Menschen. Und ganz be-stimmt kein Recht, andere Menschen zu ver-achten. Vielmehr sind wir aufgefordert zuBescheidenheit und Demut, sollen uns der ei-genen Sündhaftigkeit bewusst sein – ohnedaran zu verzweifeln. Wenn das Evangelium auch klar und eindeu-tig ist, müssen wir uns doch vor vorschnellenSchlüssen hüten. Denn der Pharisäer ist nicht

durch und durch schlecht. Und wir müssenuns – gemäß dem Evangelium – davor hü-ten, den Stab über den Pharisäer zu bre-chen. Dazu haben wir kein Recht. Und wirdürfen auch nicht vergessen: Der Pharisäerführt ein Leben, wie es Gott gefällt – wenn danicht dieser Hochmut wäre. Und der Zöllnererhält keinen Freifahrtschein. Zu seiner ehr-lichen Reue gehört auch der Versuch, seinVerhalten zu ändern. Sonst wäre seine Reuenicht echt. Aber auch darüber dürfen wirnicht urteilen.Denn entscheidend bleibt die Demut, wie esim 1. Petrusbrief heißt: „Gott tritt den Stolzenentgegen, den Demütigen aber schenkt erseine Gnade.“

Izdaja äupnija Ümihel nad Pliberkom. Odgovoren: P. Franc KRAMBERGER SJ, prov.,

A-9143 Ümihel pri Pliberku 9, tel. (0 42 35) 25 04 in (Handy) 0676/87728094, Fax (0 42 35) 25 0 44,e-mail: [email protected] · http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/c2921/

Gorotan praznuje 120-letnico 23. novembra 2013Gorotan praznuje 120-letnico 23. novembra 2013

In öe zaönemo skupaj peti, doäivimo ganljive trenutke, v katerih nam spre-govori Bog. Si prisröno vabljen/a, da pojemo skupaj v cerkvi in v zboru.

„Ko se Bog dotakne

naüega srca, zaöne

prepevati “(Hanna Ahrens)

Iskreno vamöestitamo za jubilej!