Četrtek, 24. septembra 2015, št. 186 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Četrtek, 24. septembra 2015, št. 186 www.finance.si

IKT–informator

Upravljanje oddelka IT kot podjetja bi moral biti cilj vsake večje organizacije

Upravljanje vsega, kar sodi v ITBiti CIO je, podobno kot velja za vse iz-vršne vodje, precej prepišna služba. Ob zasedbi novega položaja je zato smisel-no ugotoviti stanje, ki ga je zapustil pred-hodnik, vse pa se začne pri popisu pro-gramskih licenc, strojne opreme, skrat-

Oddelki informatike doživljajo po-dobno usodo kot na primer oddel-ki vzdrževanja. »Zagotovo takšnemu stanju botruje splošno pomanjka-nje denarja za razvojne naložbe. CIO brez kakovostnih informacij o delo-vanju IT-storitev in potrebah po njih dejansko ne more niti pametno izbi-rati projektov, niti načrtovati naložb, niti obvladovati dosedanjih projek-tov,« je povedala Zdravka Zalar, di-rektorica podjetja SmartIS.

Šefom informatike je danes na voljo množica pripomočkov za vodenje dejav-nosti IT-oddelka. Težava je navadno v tem, da se denar za naložbe v IT namenja veči-noma za informatizacijo poslovnih pro-cesov in delovnih postopkov, za podporo IT-funkciji sami pa ga ne ostane tako re-koč nič. Tako ni nič čudnega, če v navide-zno dobro informatiziranih podjetjih, kjer uporabljajo informacijske rešitve zvenečih mednarodnih imen, vlada obsedno stanje. Še posebej v zadnjih letih, ko se vlaganja krčijo, informacijske potrebe pa naraščajo.

ka vseh IT-sredstev. Velika pridobitev in hkrati temelj je za oddelek informatike sistem za upravljanje IT-sredstev (IT as-set management). Gre za zbirko poslovnih praks in informacijskih rešitev, ki zdru-žujejo finančne, pogodbene in inventar-ne zmožnosti za podporo obvladovanju

Ker uprave ne vidijo upravičenosti vlaganja v informacijsko podporo tehničnim funkcijam, vodje informatike ne morejo graditi IT kot strateške poslovne funkcije, ampak prej gasijo požare

Upravljanje IT-projektov in portfelja, ki omogoča upravljanje IT kot podjetja, je vroča tema, še posebej, ker je pred uvedbo novega načina upravljanja IT-oddelka treba razumeti soodvisnost različnih delov poslovanja.

Storitve s poslovno vrednostjoDa bi dosegli usklajenost IT s poslovnimi zahtevami, je smiselno uvesti obravnavo in-formacijskih rešitev kot storitev za poslova-nje. Orodja za upravljanje IT-storitev (IT Ser-vice Management) v oblikovanje, dobavo, upravljanje in izboljšave pri uporabi IT v or-

0

5

25

75

95

100

I nformatika preživlja čudne čase. V podjetjih in v javnih ustanovah. Svetle izjeme so podjetja, kjer informatiko razumejo kot vzvod za povečevanje konkurenčne pred-nosti ter ustvarjanje dodane vrednosti.

Ogromno organizacij, informacijsko gledano, živi v vicah, pravzaprav so v pat položaju. Kapitalsko izčrpana podjetja zaradi slabe likvidnosti v resnici ne zmorejo novih naložb, teh pa je potrebnih veliko, saj lastniki praviloma niso imeli poslu-ha za tekoče informacijske izboljšave. Iz podjetij, ki so prešla v upravljanje bank, in podjetij v državni lasti se v zadnjih letih črpajo prepotrebna naložbena sredstva, praktično nimajo denarja niti za naložbe v ljudi niti sredstev za razvoj osnovne dejavnosti, kaj šele za IT. Informatikom niti v podjetjih v za-sebni lasti, ki so v desetletjih zrasla iz obrtniških delavnic, ni bistveno bolje. Vodstva v splošnem še razumejo potrebo po nakupu strojne opreme, zakaj bi vlagala v poslovne progra-me, pa jim ni jasno.

Podobna zgodba je na ravni državne informatike. Gradnja državnega oblaka za 14 milijonov evrov pravzaprav ni nič drugega kot nakup novih strežnikov. A posluje se po starem. Kljub vsej programski opremi, ki jo državna uprava že ima, se ne razvijajo nove storitve, ki jih ta oprema omogoča. Še ved-no se interno posluje tudi papirno, postopki so neučinkoviti. Stanje evidenc na nekaterih ministrstvih že meji na zakonske kršitve. In da je mera še bolj zvrhana, se načrtuje zamenjava dokumentnih rešitev z novimi, češ da stare delujejo zanič. Resnica pa je, da rešitev sploh ne znajo ali nočejo izkoristiti, pri čemer puščica leti na menedžment.

Vedno je težava v idejah, viziji in ciljih. In jasno, v znanju, ki omogoča izvedbo. Informatika ni nobena izjema. Nedavno sem obiskal podjetje, ki ima dolgoletno tradicijo in pre-poznavno blagovno znamko. Načrtujejo naložbe za prihodnje leto. Vprašali so me, kaj je smiselno najprej uvesti: sistem za upravljanje odnosov s strankami (CRM), sistem za podporo poslovnemu odločanju (BI) ali sistem za elektronsko poslova-nje. Odgovor je bil logičen, investirajte v tisto, kar vam bo pri-neslo največjo vrednost. Po krajši razpravi smo ugotovili, da je verjetno BI tisti, ki ga ta hip najbolj potrebujejo – da bodo odkrivali cenovne odvisnosti, napovedovali poslovne trende in obvladovali poslovno uspešnost. Službe za informatiko, ki bi skupaj z vodji posameznih področij ovrednotila dobič-konosnost (ROI) posamezne naložbe, nimajo. In še zdaleč niso edini.

Vendar v podjetjih še nekako gre, čeprav mukoma za za-poslene, saj se situacija lahko hitro obrne, če le obstaja in-teres. Bolj me skrbi kot državljana. Čeprav slišim in berem, kakšne vse bodo nove naložbe v državno informatiko, še nikjer nisem zasledil, kakšnih novih storitev bomo deležni prebivalci in gospodarstvo. Bodo nove naložbe res prinesle kakšen prihranek ali gre spet samo za zaslužek nekoga tretje-ga? Država po 24 letih sploh še ne dela za prebivalce in gospo-darstvo, kaj šele da bi razvijala informacijske storitve zanje. Prijazne, uporabne, digitalne, takšne, ki bi bile izraz časa, v katerem živimo.

UVODNIKJaka Žorž

ikt@finance.si

IT? Kaj spet hočete?!

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@finance.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@finance.si

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 22. oktobra 2015.

Podjetja opuščajo dolgoročne pogodbe in raje najemajo neodvisne vodje IT-projektaNajem projektnega vod-je je z vidika dviga pro-duktivnosti in stroškovne učinkovitosti ena boljših odločitev. Podobno kot v računalniškem oblaku pla-čujemo le tisto, kar (po)ra-bimo.

Vodenje projektov IT ni zgolj ena izmed oblik vodenja pro-jektov, kakor bi zmotno mislili. Dober vodja projektov v farma-cevtski industriji se v IT-podje-tju ne bo dobro obnesel (in obr-

njeno). Ključ se namreč skriva v zahtevanih znanjih in izkuš-njah, zato je včasih projektne-ga vodjo IT (naj)bolje kar naje-ti. Saj veste, kot storitev, le ne iz oblaka.

Pomanjkanje izkušenj je lahko zelo nevarna stvarZ vidika direktorja stare šole ni z idejo, da se IT-projekt do-deli »dežurnemu« ali proste-mu vodji projektov, seveda nič narobe. Dokler ta ne ugotovi in predvsem prizna (!), da si je

vendarle obul prevelike čevlje. Če le ni za uspeh in uresničitev projekta to že prepozno. Boljša, a ne nujno pravilna odločitev je lahko tudi ta, da vodenje IT-pro-jekta zaupamo sposobnemu hi-šnemu informatiku. Ta vendar-le premore precej več IT-znanj in pozna problematiko, vpra-šanje je le, ali ima dovolj širine in smisel za projektno vode-nje. Že res, da mu pri tem lah-ko pomaga sodobna program-ska oprema (predvsem z vidika načrtovanja in terminiranja), a

pomanjkanje izkušenj je kljub temu za projekt in morebiti ce-lo podjetje lahko usodno. Po-manjkanje izkušenj je zelo ne-varna stvar, saj lahko manjše napake skozi življenjsko dobo projekta vodijo k ustvarjanju večjih izgub (ki bi se jim lahko precej ceneje izognili).

Projektno vodenje kot storitevKje torej iskati vodjo IT-pro-jektov? Na trgu. Ustreznih strokovnjakov na borzi de-

la skorajda ni, zato bo tre-ba strokovno pomoč naje-ti. In že smo pri projektnem vodenju kot storitvi. Pri tem se moramo seveda prepriča-ti, da oseba, ki jo najemamo, dobro pozna področje IT ozi-roma okoliščine našega pro-jekta. Z najemom znanja in časa zunanjega strokovnja-ka podjetje dobi menedžer-ja, ki se posveti projektu. Za-kaj? Cilj najetih projektnih vo-dij je čim prej uspešno konča-ti projekt in se posvetiti nas-

lednjemu, saj so od učinkovi-tosti svojega dela tudi plača-ni. Takšna praksa je finančno zanimiva za obe vpleteni stra-ni. Vodja projekta ne bo zavla-čeval, saj želi zaslužiti čim več denarja, prav tako pa ne bo ubiral bližnjic, saj se zaveda, da je od uspešnosti projekta odvisna referenca, ki mu jo boste dali. V majhni državi, kakršna je Slovenija, se gro-be napake še težje odpušča-jo in tega se strokovnjaki še kako zavedajo.

Hitenje in iskanje bližnjic vodita v resne težaveZ najemom neodvisnega vod-je IT-projekta pridobimo ose-bo, ki ni odvisna samo od tre-nutnega posla, zato lahko ra-čunamo na njeno večjo odpr-tost in transparentnost dela. Hišni projektni vodja bi mo-rebiti manjše napake ali tve-ganja hitro pometel pod pre-progo, tako pa se zdaj lahko o vseh nevarnostih projekta in njihovem vplivu na poslova-nje odkrito pogovorimo.

Številni projektni vodje se v zadnjih letih, posebno od začetka gospodarske kri-ze, pritožujejo nad tem, da nimajo na voljo dovolj ča-sa ali virov (finančnih in ka-drovskih) za doseganje po- stavljenih ciljev.

Hitenje in iskanje bližnjic, ki vodita do spregledov po-membnih stvari, lahko povzročita resne težave. Z izkušenim projektnim vodjo je tveganje večjih napak pre-cej manjše.

Najemanje strokovnjakov vodi k večji elastičnostiNajem projektnega vodje je z vidika dviga produktivnosti in stroškovne učinkovitosti ena boljših odločitev. Podobno kot v računalniškem oblaku plaču-jemo le tisto, kar (po)rabimo. Večina podjetij odpravlja dol-goročne pogodbe, zato so stro-kovnjaki že navajeni, da bodo njihovo znanje in izkušnje upo-rabila in plačala le takrat, ko jih bodo dejansko potrebovala. Na-jemanje strokovnjakov torej vo-

di k večji elastičnosti poslova-nja, pa čeprav jo ta hip omogo-ča predvsem presežna ponud-ba na trgu. Dobri IT-strokovnja-ki, ki so lahko obenem še dob-ri projektni vodje, so vendarle redki. Ker je področje IT izred-no široko. Zato obstaja velika verjetnost, da bomo za zelo raz-lične projekte s področja IT mo-rali najeti različne vodje IT-pro-jektov. Saj veste – strojna in pro-gramska oprema sta svetlobna leta narazen, čeprav morata ko-nec dneva sobivati.

THIN

KST

OCK

življenjskega cikla ter strateškim odločit-vam za poslovno IT-okolje. Upravljanje IT- inventarja pomaga organizacijam do bolj učinkovitega upravljanja sistemov ter jim prihrani čas in denar, saj ni nabav nepo-trebnih sredstev in se poveča izkoristek obstoječih virov.

ganizaciji vnašajo strateški pristop. Temelj-ni cilj teh orodij je zagotavljanje pravih pro-cesov, ljudi in tehnologij, da lahko organi-zacija dosega svoje poslovne cilje. Upravlja-nje IT-storitev navadno temelji na pristopih ITIL (Information Technology Infrastru-cture Library), ki ponuja nabor najboljših praks za usklajevanje informacijskih tehno-logij s poslovnimi potrebami.

Upravljanje IT kot podjetjaUpravljanje IT-projektov in portfelja, ki omo-goča upravljanje IT kot podjetja, je vroča te-ma, še posebej, ker je pred uvedbo novega načina upravljanja IT-oddelka treba razu-meti soodvisnost različnih delov poslova-nja. Oddelek informatike mora biti vključen v ritem poslovanja, kar pomeni, da ga ne ra-zumemo samo kot rednega vzdrževalca ali kot strošek pisarniške opreme, ampak da je kot sestavni oddelek vključen v podjetje kot celoto in, jasno, tudi tako proračunsko podprt. Dobro upravljanje portfelja vključu-je redno preverjanje znotraj oddelka, pri če-mer so poglavitni trije segmenti: ustvarja-nje vrednosti, poznavanje zahtev in zagota-vljanje učinkovite izvedbe.

»Po naših informacijah slovenski direk-torji informatike še niso opremljeni s pro-gramskimi orodji in tudi niso tako organi-zirani, da bi lahko obvladovali IT kot pod-jetje,« pravi Zalarjeva. Za obvladovanje IT- portfelja potrebujejo rešitve, ki povezuje-jo posamezne portfelje: naložbe, projekte, sredstva ter IT-storitve podjetja. Takšno po-vezovanje vodjem IT omogoča obvladova-nje stroškov, obremenitev zaposlenih, teh-nične kompleksnosti, izvedljivosti ter med-sebojno povezanih učinkov predlaganih sprememb IT ali pobud.

Plutje med čermiVodje informatike v slovenskih podjetjih so se naučili pluti med čermi, ki jih nastavlja-jo poslovne zahteve na eni strani in vodstva na drugi. Glede podpore njihovemu delu je kocka pravzaprav na strani menedžmenta – da jim po eni strani podeli dostojen pro-račun in odgovornost zanj, po drugi strani pa odveže mošnjiček za naložbe v rešitve za vodenje informatike.

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 186

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 18616 oglasna priloga iKT–informaTor 17

Koordiniranje IT v pod-jetjih je velik izziv, pri ka-terem sodeluje celotno vodstvo podjetja. Kako to-rej presekati vozel nepre-glednega števila pogodb o vzdrževanju in dobavah

pri različnih dobaviteljih, prepleten z notranjo koor-dinacijo, tehnološkimi in poslovnimi izzivi podjetja ter preračuni stroškov po-sameznih procesov in pro-duktov?

Prav to so se spraševali v pod-jetju s skoraj tisoč zaposleni-mi. Informatiko, ki je nujen podporni steber vseh sodob-nih proizvodnih linij ter pod-pira tudi prodajo, trženje, fi-nančno službo in druge sek-torje, je v takem podjetju tež-ko upravljati.

Odgovor so poiskali v pre-novi IT, s katero so želeli za-gotoviti nepretrgano poslova-nje, znižati stroške in zmanj-šati poslovna tveganja ter po-večati preglednost interne in-formatike in zagotoviti vse sto-ritve pod natančno določenimi pogoji pogodbe SLA. Ko so raz-mišljali o najemu zunanjega IT, pa so si postavili možnost prep-roste zamenjave izvajalca v pri-meru nezadovoljstva. In najpo-membneje – želeli so si zagoto-viti predvidljive, fiksne stroške operacije interne informatike.

Strategija, kaj je to?!Zaposleni v IT-oddelku so se pred tem namreč posvečali po-slovnim aplikacijam za podpo-ro strojem in logističnim pro-cesom, vzdrževanjem omrež-ja, strežnikov, diskovnih polj in delovnih postaj zaposlenih. Ker so informacijski sistemi vsak dan bolj kompleksni, je bi-lo razpoložljivost in kontinuite-to notranjih IT-storitev v podje-tju vse teže doseči.

Pri tem ni bilo glavnega ele-menta, s katerim bi lahko kro-tili in uravnavali IT v podjetju – strategije, ki bi bila temelj za natančno načrtovanje, uvaja-nje in vzdrževalne cikle ter po-žarne vaje za obnovitev poslov-nega procesa v primeru odpo-vedi posameznih komponent ali celotnega informacijskega sistema.

Ključ do uspeha ... nova praksa!Ko so se lotili strategije, so se v podjetju odločili za najem IT pri zunanjem dobavitelju. Tako so izbirali med naložbo v opre-mo ali najemom opreme oziro-ma zunanje storitve IT. Pri tem je bilo najpomembnejše zave-danje, katere pogosto spregle-dane stroške vključuje nakup opreme – in ti so lahko zares

previsoki, predvsem pa nena-črtovani! – ter kako najem IT v resnici olajša celosten pogled na strošek IT v podjetju. Stro-ški v primeru najema so raz-mejeni na celotno trajanje po-godbe, kar naročniku omogo-ča lažje načrtovanje in nadzor stroškov IT.

V praksi pa … merljiva odgovornost!V praksi to pomeni, da je zu-nanje podjetje v celoti prevze-lo odgovornost za delovanje IT-sistemov in podjetju omo-gočilo, da se osredotoči na svoj posel. Ponudnik skrbi za var-nost IT-sistemov, podatkov in procesov, hkrati pa zagotavlja visoko kontinuiteto poslovnih procesov.

IT-sistemi so podjetju prik-rojeni po meri, stroški imple-

mentacije strojne in program-ske opreme so razmejeni od stroškov uporabe, strogo defi-nirana pogodba o zagotovljeni ravni storitev (SLA) pa vsebuje vse glavne elemente in tudi kla-vzule o materialni odgovorno-sti ter različne izhodne scena-rije za zamenjavo izvajalca. To pomeni, da mora ponudnik IT-storitev zagotavljati kakovostno storitev IT, hkrati pa podjetje ni »priklenjeno« na izvajalca v nedogled.

»Nameščena zanesljiva strojna oprema v načinu viso-ke razpoložljivosti nam omo-goči zagotavljanje storitev pod višjimi ravnmi, kot jih predpi-suje SLA. Repliciranje podat-kov na oddaljeno lokacijo nam omogoči vzpostavitev delujo-čega okolja ob odpovedi pri-marnega podatkovnega cen-tra,« nam je zaupal Gregor Pel-han, predstavnik ponudnika IT-storitev. »Prevzeli smo od-govornost za delovanje, pri tem vključujemo vsa strokov-na znanja, potrebna za posa-mezno področje. Zaposlenim v oddelku interne informatike naročnika zagotavljamo sveto-vanje in pomoč na ekspertnih področjih 24 ur na dan, vse dni v letu,« je še sklenil Gregor Pel-han, vodja oddelka za zunanje izvajanje pri podjetju S&T Sve-tovanje.

na j e m i T K o T sT o r i T v e

Nižji stroški in višja kakovost!

»Z novimi pristopi poenostavljamo poslovne procese. In s tem se osredotočamo na prave stvari!«

David Skornšek, Direktor področja razvojnih projektov, Paloma d.d.

www.snt.si

Glavne prednosti najemnega modela:

"obsežne naložbe v IT-infrastrukturo niso potrebne, " stroški uvedbe strojne in programske opreme se razmejijo, "najem IT-okolja je operativni strošek, ki že v tekočem letu zniža

davčno osnovo, " IT-storitve se plačujejo po dejanski uporabi, " stroški operacije se znižajo, po drugi strani pa se poveča eksper-

tno znanje v režimu 24/7, "odškodninska odgovornost ob kršitvah dogovora SLA, "v primeru nezadovoljstva je izvajalca mogoče zamenjati.

Kadrovska funkcija v pod-jetju je pogosto med za-dnjimi, ki je deležna so-dobnih tehnologij, čeprav poslovni guruji veno-mer poudarjajo, kako po-membna je v digitalizira-nem svetu vloga posame-znika in njegovega znanja ter zagona. Božo Belčec, di-rektor kadrovske službe v slovenskem delu skupi-ne Hypo Group, priznava, da si brez naprednega kad-rovskega sistema svojega dela ne predstavlja več.

" Kdaj ste zaznali potrebo po upravljanju kadrov prek teh-nologije?Ob prihodu skupine Hypo Gro-up v Slovenijo sta podjetji Hy-po Bank in Hypo Leasing za-poslovali le manjše število lju-di. V kadrovski službi smo za-to svoje delo upravljanja infor-macij še opravljali ročno, stva-ri so bile obvladljive. Hitra rast obsega poslovanja in števila za-poslenih je pred kadrovski od-delek postavila velik izziv. Ko je velikost skupine dosegla okoli 300 zaposlenih, vseh podatkov preprosto nismo več mogli ob-vladovati. Poleg zakonodajnih aktivnosti smo na kadrovskem področju pripravljali določena

poročila za matično podjetje v tujini. Ročna izdelava teh po-ročil je zahtevala ogromno ča-sa. Skladno z vizijo, ki je nare-kovala okrepitev aktivnosti na področju razvoja kadrov, vpe-ljavo razvojnih in ocenjevalnih pogovorov, sistema kompetenc in ciljnega vodenja, smo poiska-li informacijsko podprto kad-rovsko rešitev.

" Kako ste izbrali rešitev in/ali ponudnika?Na slovenskem trgu je bila pred desetletjem izbira na področju

kadrovskih sistemov in rešitev precej manjša kot zdaj. Sprva smo delo kadrovske službe za-upali rešitvi eHRM.net, to smo uporabljali od leta 2007. Leta 2012 smo jo nadgradili s kad-rovskim sistemom Agito eHRM različice 3.0, ki ga redno osvežu-jejo z novimi različicami. Zave-damo se, da je družba Agito eno vodilnih podjetij na področju kadrovske informatike. Tudi na-še izkušnje s ponudnikom potr-jujejo, kako pomembna sta skrb za stranke ter napredek na po-dročju tehnologije in vsebine.

" Koliko karier danes upravlja HRM v Hypo Bank in Hypo Leasingu? Kaj vse upravljate prek sistema eHRM?Danes ima skupina Hypo prib-ližno 550 zaposlenih, nad ad-ministrativnimi procesi be-di modul Kadrovska eviden-ca, ki podpira osnovne ka-drovske procese zaposlitev, prenehanja delovnih razme-rij, prerazporeditve... V veliko pomoč nam je orodje za mno-žično pripravo reorganizacije v podjetju, s katerim lahko hit-ro in preprosto izpeljemo vse korake reorganizacije, od spre-minjanja organizacijske sesta-ve in/ali sistemizacije do ume-stitve delovnih mest s pripra-vo pogodb ter aneksov oseb na umeščena delovna mesta. Letos smo se odločili okrepiti aktivnosti na področju razvo-ja kadrov, vpeljati namerava-mo še rešitvi s področja ciljne-ga vodenja in sistema kompe-tenc, ki bosta delovali v krat-kem. Z Agito eHRM skrbimo tudi za procese izobraževa-nja kadrov.

" Kako je sistem HRM inte-griran z drugimi rešitvami?Agito eHRM je vir podatkov za druge poslovne procese v

podjetju. V njem so zbrani vsi podatki za evidenco delovne-ga časa in pristopne kontrole, beležijo se tudi podatki za sis-tem plač, potnih nalogov in sis-tema SIEM, ki spremlja revizij-sko sled občutljivih podatkov. Za zaposlene v kadrovski službi je pomembno, da podatke vne-sejo le enkrat na enem mestu, druge povezave so vzpostav-ljene samodejno. Zato kad-rovniki porabijo manj časa za upravljanje administrativnih nalog in več časa posvetijo ka-drovskim projektom z dodano vrednostjo.

" Ste morebiti ob uvedbi sis-tema HRM temeljiteje preno-vili tudi kadrovske procese?Uvajanje novih rešitev je ved-no priložnost za najrazličnejše izboljšave. Z avtomatsko pod-poro množičnim procesom smo pridobili potreben čas za razvoj kadrov ter poglobljeno sodelovanje z vodji in drugimi zaposlenimi. Ker gre za dolgo-trajne procese, ki spreminja-jo tudi organizacijsko klimo, smo si vzeli več časa za vpelja-vo opredelitve ter spremlja-nja doseganja ciljev in siste-ma kompetenc (veščin, znanj, sposobnosti, vedenj in pristo-pov). Zaposleni lahko le s pra-

vimi kompetencami dosegajo postavljene cilje.

" Kako so sistem HRM spre-jeli kadrovniki in zaposleni?Različno, a večinoma pozitiv-no. Vendarle gre za večjo spre-membo. Za nas, ki razmišlja-mo širše in o tem, kaj vse lah-ko pridobimo z ustreznimi po-datki in s krajšim časom izved-be poslovnih procesov, je taka informacijska podpora neizo-gibna, ne samo dobrodošla. Zavedamo se, da bomo zgolj z učinkovitim kadrovskim in-formacijskim sistemom lah-ko dobro upravljali kadrovski potencial.

" Ste ob uvajanju sistema HRM zaznali še kakšne dru-ge sinergije?V podjetju Agito smo prepozna-li zanesljivega partnerja, zara-di česar se pogovarjamo tudi o razvoju s sodobno tehnologijo podprtega poslovanja na dru-gih področjih. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje vpe-ljevali sodobne informacijske rešitve, ki nam bodo pomaga-le poslovati še bolje.

Agito eHRM je informacijsko srce kadrovske službe v skupini Hypo

" Uvajanje novih rešitev je vedno priložnost za najrazličnejše izboljšave.

IBM je v Mestni hiši v Lju-bljani predstavil začetek prve misije IBM Corpora-te Service Corps v Slove-niji, v okviru katere bo 11 strokovnjakov IBM iz šes-tih držav (Kitajske, ZDA, Indije, Mehike, Kolumbije in Avstralije) v prihodnjem mesecu prostovoljno sode-lovalo pri projektih s tremi slovenskimi nevladnimi organizacijami.

IBM v sklopu globalnega pro-grama IBM Corporate Service Corps (CSC) že od leta 2008 svoje nadarjene uslužbence z različnimi veščinami poši-lja po svetu, da nevladnim or-ganizacijam in manjšim pod-jetjem ponujajo pro bono sve-tovalne storitve za reševanje različnih težav, ki segajo od gospodarstva, prek energije in prevoza do izobraževanja in zdravstva.

Kdo sodelujeStrokovnjaki CSC bodo z Lju-bljansko kolesarsko mrežo sodelovali pri izboljšanju sis-temov in metod za dostavo s tovornimi kolesi za trgovine,

podjetja in restavracije v sre-dišču mesta, kar bo izboljšalo varnost ter zmanjšalo onesna-ževanje in intenzivnost prome-ta. Zavodu Ypsilon bodo člani ekipe CSC pomagali vzpostavi-ti IT-platformo za oblikovanje in izvajanje mentorskega pro-grama, s katerim bodo mlade med 15. in 30. letom starosti povezali z izkušenimi mentor-ji (poslovneži, umetniki, aka-demiki, politiki in drugimi), ki jim lahko ponudijo svoje izku-šnje, znanje in podporo. Zavo-du za slepo in slabovidno mla-dino pa bo ekipa CSC pomaga-la pri pripravi strateškega po-slovnega in finančnega načr-ta za zagon mladinskega hote-la, ki ga bodo odprli leta 2016.

Pomoč pri iskanju tujih vlagateljevVsem trem organizacijam bodo strokovnjaki pomagali privabi-ti tudi tuje vlagatelje, pospešiti razvoj informacijske skupnos-ti, razviti strategijo in izboljšati poslovno okolje. Po koncu mi-sije bo ekipa IBM pripravila še smernice in priporočila, da bi s tem pripomogla k rasti in spod-bujanju inovacij v Ljubljani.

Strokovnjaki IBM pomagajo slovenskim nevladnim organizacijam

Najem dokumentnega sistema in e-hrambe v oblaku je dobra odločitevDokumentacije v organiza-cijah je vse več, tako prejete pošte kot tudi dokumentov, ki nastanejo ob poslovanju, tudi potrebe po arhiviranju oziroma hrambi papirne in elektronske dokumenta-cije se zato z leti povečuje-jo. Posledica je, da je brez-papirno poslovanje vse bolj aktualno in uveljavljeno. Na drugi strani pa se naložbe v IT-infrastrukturo zmanj-šujejo, zato je najem stori-tev v oblaku vse bolj privla-čen, odpira pa tudi možnos-ti uporabe tovrstnih orodij v manjših organizacijah.

V podjetjih so v internih ar-hivskih prostorih shranjene velike količine komaj uporab-nih, z leti vse manj berljivih, a pomembnih dokumentov. Raziskave organizacije AIIM kažejo, da zaposleni v povpre-čju kar 40 odstotkov delovne-ga časa iščejo podatke, ki jim lahko služijo kot pomembna informacija pri odločitvah. Opurtunitetni strošek podat-kov, natisnjenih na papir in hranjenih v arhivih v kleteh, je velik in ob tehnologijah, ki so na voljo, neupravičen.

mDocs je modularno orodje z elementi BPMMikrografija je družba z več kot 80 zaposlenimi in na tr-gu obvladovanja dokumen-tov deluje že tretje desetletje. Celovitost ponudbe rešitev in storitev obvladovanja in hram-be dokumentov je ena glavnih konkurenčnih prednosti. Za-kon o varstvu dokumentar-nega in arhivskega gradiva ter arhivih organizacije usmerja, da še več pozornosti namenijo ureditvi notranjih postopkov z namenom izboljšanja kakovo-sti storitev, varnosti informa-cij in omogočanja čim večjega prihranka naročnikom rešitev za obvladovanje informacij.

Dokumentni sistem mDocs je modularno orodje z elemen-ti BPM (angl. Business Process Management), s katerim ob-vladujete poslovne procese izključno v elektronski obli-ki, kar pomeni, da v organi-zacijah podpira brezpapirno poslovanje. mDocs je že inte-griran z varno, zakonsko skla-dno in certificirano e-hrambo mSef. V zadnjih nekaj letih pa v Mikrografiji veliko časa na-menjajo integracijam doku-mentnega sistema in sistema

ka, hkrati pa omogoča ključne pridobitve: pohitritev in poce-nitev poslovanja.

Praktična in poceni rešitevPrizadevanja vodstev in uprav

" Razvojna ekipa Mikrografije omogoča uporabnikom dostopanje do dokumentov, spravljenih varno in dolgoročno v e-hrambi mSef, kar neposredno iz aplikacij, veliko aktivnosti namreč namenjajo izdelavi integracij s tretjimi aplikacijami.

podjetij so usmerjena v opti-mizacijo poslovanja, ki naj bi prinesla še kako potrebne pri-hranke tudi na področju in-formacijskih tehnologij. Prav rešitvi dokumentnega sistema

mDocs in e-hrambe mSef, ki sta pravzaprav rešitvi v oblaku, do katere uporabniki dostopajo od koderkoli in kadarkoli, tudi ne-posredno iz zdaj poznanih apli-kacij, sta zaradi pomembnos-

ti vse večje dostopnosti in var-nosti poslovnih informacij še kako praktični in poceni. Na-jem IT-rešitve ne zahteva vi-sokih investicijskih stroškov, plačuje se zgolj mesečna upo-raba rešitve, glede na upora-bljene module pri najemu do-kumentnega sistema oziroma količine podatkov pri najemu e-hrambe.

Čedalje bolj očitne prednosti oblakaV prid najemu dokumentne-ga sistema mDocs in e-hrambe mSef v oblaku govorijo njune očitne prednosti. Tako si zago-tovite varno, zanesljivo in za-konsko skladno orodje, do ka-terega imate časovno neome-jen dostop 24 ur na dan vse dni v letu prek spletnega brskal-nika z nameščenim certifika-tom ali brez njega. Nova raz-ličica mDocs je pripravljena po standardu HTML 5. Doku-menti se v okviru rešitve pred-hodno klasificirajo, tako da je možno iskanje po metapodat-kih in tudi po celotni vsebini, skratka rešitev ponuja funkcio-nalnosti, ki so popolnoma pri-merljive z lokalno nameščeno rešitvijo.

e-hrambe tudi s tretjimi siste-mi, ki so že v uporabnikovem okolju. Razlog je v tem, da ob uvedbi dokumentnega sistema in/ali e-hrambe ni večjih pose-gov v delovno okolje uporabni-

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 186

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 18618 oglasna priloga iKT–informaTor 19

Najboljša skupajŠpica International d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana | T: +386 1 568 08 00

Učinkovito upravljanje s časom in prostorom

Več na www.spica.si

Pri nas razvijamo izdelke zato, da IT-rešitve nato delajo namesto nas

INTERVJU Direktor Špice Tone Stanovnik o informacijski svobodi

Ǫ Zadnje čase veliko beremo o zasebnosti v dobi ponekod težko nadzorovanega preto-ka podatkov po medmrež-jih. Kako se vaši izdelki pri-lagajajo meji med zasebnim in javnim?Varnost podatkov je pomemb-na. Ravno lani smo pridobi-li certifikat ISO 27001 in mis-lim, da je treba vedno imeti na umu zakonodajo, priporočila in novosti, hkrati pa moramo sami razmisliti, kaj je v resni-ci moralno in kaj ne. Po drugi strani se poskušamo razvijati v smeri, ki jo sodobna družba potrebuje. Veste, pred 30 leti smo vsi hodili v službo ob os-mih in domov ob štirih, a da-nes ni več tako. Če želi nekdo delati zvečer, ker mora po-poldne po otroke v vrtec, je za podjetje dobro, da ima to možnost.

Ǫ Kaj pa zlorabe na strani podjetja?Najbrž mislite to, da lahko de-lodajalec zaposlenega prosi, da se v službo prijavi na ne-kem drugem kraju kot v pro-storih podjetja in da ob tem sporoči svojo geolokacijo. Če se nekdo pelje v petek popol-dne z Brezovice v Črnuče sa-mo zato, da ga direktor vidi, in gre potem nazaj proti Primor-ski na vikend, je to povsem ne-smiselno, razen če mu oseb-ni podatek njegove geolokaci-je v službenem času toliko po-meni, da raje zapravi dve do-datni uri na cesti. Za zdaj sicer še nismo dobili kakšnih pri-tožb od zaposlenih, čeprav smo ponavadi po uvedbi naših rešitev z njimi v tesnem stiku. Enkrat na mesec namreč pri-rejamo webinarje, kamor se lahko prijavi kdorkoli in potem postavlja vprašanja.

Ǫ Torej ko snujete rešitve, mislite v prvi vrsti na za-poslene?Tudi. Vendar se mi zdi, da mora vsak, ki karkoli snuje, najprej razmisliti, kaj želi s tem izboljšati. Saj poznate staro šalo o programerju, ki na no-vo razvije urejevalnik bese-dil samo zato, ker mu gre na živce, da ni funkcionalnosti, za katero se mu zdi, da jo pot-rebuje, in je potem čisto šoki-ran, ko tega nihče ne želi ku-piti. Pri nas razvijamo izdel-ke zato, da IT-rešitve nato de-lajo namesto nas. Ravno zad-njič sem bil v neki šoli in je uči-teljica lazila pod mize. Sem jo vprašal, kaj počne, in je rekla, da poskuša prebrati inventur-no številko mize, da bo izpol-nila liste, ki ji jih je dala raču-novodkinja. Tak način popisa osnovnih sredstev je skozi na-še oči povsem neprimeren. In če samo seštejemo ure, ki jih podjetja in organizacije porab-

ljajo za to, da v temi pod mizo poskušajo uganiti, ali gre za 3755 ali 8766, kar seveda pri-nese ogromno napak, hitro ugotovimo, da so ročni čital-niki črtnih kod in tisti kos pro-gramske opreme precej osvo-bajajoča zadeva.

Ǫ Bi torej rekli, da osvoba-jate ljudi?(Smeh) Morda malo pripomo-remo k temu, da ljudje lahko delamo tisto, v čemer smo bolj-ši od računalnikov, ne bi pa re-kel, da osvobajamo ljudi, ker je svoboda precej širok pojem.

Ǫ Ali pri vas uporabljate lastne produkte?Seveda. To se nam zdi zelo po-membno. Samo tako se lahko razvijamo v pravo smer. Nič ne boli bolj kot lastna napaka in to je tudi najboljša šola. Če ugotovimo, da se avtomatični potni nalogi naši tajnici toli-ko obnesejo, da ji ostaja čas in lahko opravlja še kakšno dru-go delo, potem vemo, da bo-mo še koga prepričali s tako rešitvijo. Včasih pa je lahko te-stiranje tudi zabavno. Zadnjič smo se oblekli v rudarska ob-lačila, da smo testirali RFID -sledenje oblačilom, ko gredo v pralnico, in se potem z raz-ličnih koncev približevali an-teni in gledali, kaj vse prebe-re in česa ne.

Ǫ Potem se spuščate tudi v rudnike?Seveda se, nanje smo kot na iz-jemno ozaveščeno stranko na področju IT zelo ponosni. Se pa spustimo kamorkoli, kjer nas spustijo zraven.

Ǫ Tudi v oblake?Ja, tudi. To je tudi eden naših glavnih poudarkov zadnjih ne-kaj let, ki že prinaša sadove. In-

ternet stvari zelo promovira-mo pri naših strankah in do-bivamo vse več povpraševanj, ki so tehnološko naprednejša. Ne vidim nobenega razloga, zakaj se nam v Sloveniji ne bi uspelo pozicionirati kot tovr-stno industrijsko najbolj raz-vita država. Ne vem, ali ste bi-li kaj po naših fakultetah, am-pak inkubatorji so nekaj, kar bo po mojem zelo kmalu pre-bojna sila v našem razvoju in tudi zelo prav je tako.

Ǫ Računate torej na mlade kreativne kadre?Vsekakor. Privabljamo jih na vse žive načine. Imamo Open day, kjer lahko kdorkoli predstavi kakršnokoli poslov-no idejo. Pri njihovem razis-kovanju z veseljem predsta-vimo, kako mi rešujemo na-še poslovne procese in se od njih potem tudi marsikaj na-učimo. Predvsem iščemo am-biciozne in drzne sodelavce, ki jih šolska vzgoja ni »prik-

lenila na verigo«. Špica je na-mreč izvozno usmerjeno ple-me s 30-letno zgodovino. Tr-dimo, da je zdaj najboljši tre-nutek, da z agilno informati-ko podpremo prizadevanja slovenske izvozne industri-je, da si zgradi zdravo dodano vrednost in optimalno logisti-ko ter po robu prehiti okore-le evropske velikane. To po-budo smo popularno poime-novali »Tretji tir za slovensko industrijo«.

Th

ink

sTo

ck

Vrata v svetovno start-up okolje

Glavni računalniki z odprto kodo

Z analizo podatkov do pametnih odločitev

Mobilna blagajna poenostavlja poslovanje

V Evropi raste uporaba brezstičnih kartic

Za vrhunsko izkušnjo digitalnih vsebin

Mobilni program zvestobe

V ljubljanskem BTC so odprli edinstven ekosistem za zagonska in mlada podjetja – Acceleration Business City HUB (ABC HUB), ki bo mladim inovatorjem omogočal preboj naprednih poslovnih idej doma in v tujini. ABC HUB s kreativnimi pisarniškimi prostori na več kot dva tisoč kvadratnih metrih spodnje etaže Emporiuma takšnim podjetjem prinaša vse, kar potrebujejo za uspešen razvoj.

IBM je napovedal pomembno razširitev strategije tako imenovanih glav-nih računalnikov (mainframe), ki vključuje uporabo tehnologij odprte kode. Tako bo strankam v času, ko sistemi vse pogosteje delujejo kot sid-ra za korporacijsko analitiko in hibridne oblake, zagotovila najbolj varne in hitre zmogljivosti. Družba je predstavila dva tovrstna Linuxova stre-žnika LinuxONE, najbolj zmogljiva in najbolj varna poslovna strežnika v panogi, narejena po meri nove ekonomije aplikacij in dobe hibridnega oblaka. Družba SUSE, ki je priskrbela tovrstnim sistemom prilagojeno di-stribucijo Linuxa, bo odslej podpirala tudi virtualne naprave na ravni je-der, s čimer bo strankam na voljo nova možnost hipernadzora.

Strokovnjaki podjetij Agito in SAP so na dogodku »Prediktivna anali-tika: vaše jutrišnje poslovanje že danes« predstavili, kako na podlagi podatkov podjetja sprejeti pametne poslovne odločitve, rešiti težave, predvideti nadaljnje poslovne korake, ugotoviti, katere stranke namera-vajo zapustiti podjetje, in kako izboljšati rezultate poslovanja. Kot so po-kazali, napovedna analitika na podlagi velike količine podatkov, zbra-nih iz različnih virov, določa vzorce ter predvideva prihodnje dogodke in trende. Tako je v pomoč v različnih panogah, od finančnih storitev do javne uprave, zdravstva, medijev, proizvodnje in prodaje na drobno. Z uporabo napovedne analitike pri analizi pridobljenih podatkov in pre-teklih dogajanj podjetja bolje razumejo porabnike in njihove navade.

Telekom Slovenije v sodelovanju s podjetjem Datalab s storitvijo mobil-na blagajna uporabnikom omogoča poenostavitev blagajniškega poslo-vanja z izdajo računov prek mobilne naprave in brezžičnega tiskalni-ka ter povezavo z e-računovodskim programom v oblaku. Storitev tako samostojnim podjetnikom kot tudi podjetjem vseh velikosti zagotavlja vso potrebno opremo ter rešitve za pregledno in stroškovno učinkovito blagajniško poslovanje, ki je poleg tega že pripravljeno na uvedbo dav-čnih blagajn. Mobilna blagajna, ki jo Telekom Slovenije ponuja v sode-lovanju s podjetjem Datalab, deluje na tabličnih računalnikih in pamet-nih telefonih z Androidom ter omogoča sodobno, zanesljivo in prijazno uporabniško izkušnjo blagajniškega poslovanja v pisarni ali na terenu.

Evropejci za vsakodnevna plačila vse pogosteje uporabljajo brez-stične (NFC) kartice, s katerimi je plačevanje hitrejše in priročnejše. V drugem četrtletju 2015 je število brezstičnih transakcij naraslo za 170 odstotkov, posamezniki, ki že uporabljajo brezstično plačevanje, so to delali za 20 odstotkov pogosteje, vrednost tovrstnih nakupov pa se je potrojila. Polovica transakcij je opravljena v trgovini s hrano, 14,5 odstotka v restavracijah in barih ter 10 odstotkov v drugih trgo-vinah. Da bi spodbudil rast brezstičnih plačil, bo MasterCard uvedel nove standarde za trgovce, ki bodo za ta namen omogočili vse večjo uporabo mobilnih naprav z biometrično potrditvijo istovetnosti.

Samsung je v Ljubljani predstavil dva nova izdelka. Pametni telefon Samsung Galaxy S6 edge+ s 5,7-palčnim zaslonom odlikuje kombi-nacija kovinskega in steklenega ohišja v enem kosu. Novo tablico Ga-laxy Tab S2, ki zagotavlja vrhunsko izkušnjo digitalnih vsebin, pa odlikujeta izstopajoč dizajn in izredna mobilnost.

Podjetje Vipster je predstavilo inovativen program zvestobe za upo-rabnike različnih storitev, s katerim se nagrajuje njihova zvestoba. Vipster uporabnika motivira za vsak naslednji obisk in s tem poveču-je pogostost obiskov strank. Njegova posebnost je, da stranka sama naredi prijavo s telefonom. Gre za avtomatično gradnjo baze strank, s katero lahko ponudnik ciljano komunicira.

ABC HUB

IBM SLOVENIJA

NAPOVEDNA ANALITIKA

TELEKOM SLOVENIJE

MASTERCARD

SAMSUNG

VIPSTER

Če želi nekdo delati zvečer, ker mora popoldne po otroke v vrtec, je za podjetje dobro, da ima to možnost.

" Tone Stanovnik, direktor Špice

Internet stvari zelo promoviramo pri naših strankah in dobivamo vse več povpraševanj, ki so tehnološko naprednejša.

ire

na

he

ra

k

Kljub obljubam o sko-rajšnjem brezpapirnem poslovanju se kadrovniki danes dobesedno utaplja-jo v gori podatkov in do-kumentov. Zato so vse bolj zafrustrirani, kar seveda negativno vpliva na njiho-vo delo. Je pravi odgovor zgolj dodatna uporaba (so-dobne) tehnologije?

Pogost scenarij iz povprečne-ga srednje velikega slovenske-ga podjetja je videti takole: ena sama oseba skrbi za vse funkci-je kadrovske službe, v najbolj-šem primeru ima enega po-močnika. Morebiti se zdi širi-tev kadrovske službe v času, ko gospodarstvo še vedno ob-jema primež recesije in visoki brezposelnosti ni videti kon-ca, povsem nelogična, a ni ta-ko. Najbolj obremenjeni so ta hip tisti kadrovniki, ki skrbijo za razvoj kadrov v hitro rasto-čih podjetjih. Ti za vsako no-voustvarjeno delovno mesto prejmejo na stotine prošenj, ki jih morajo seveda pregleda-ti, najprimernejše kandidate (teh navadno ni malo) pa pova-biti na pogovor. Seveda mora-jo sproti skrbeti tudi za karto-teke več deset zaposlenih, nji-hov karierni razvoj ter usklaje-vanje napredovanj s plačno po-litiko in nadrejenimi. Kdorkoli to v letu 2015 še vedno počne v papirni obliki, si zasluži meda-ljo. Lesena naj bo.

Informacije sodijo v sistemKadrovski podatki prav tako kot vsi drugi sodijo v informa-cijski sistem ali vsaj namensko aplikacijo. Rešitve s področja upravljanja kadrov prepozna-mo po kratici HRM (Human Resources Management), nji-hova naloga pa je pridobivanje, hranjenje, analiziranje in delje-nje podatkov o zaposlenih, nji-hovih znanjih, učinkovitosti in drugo. Takšna rešitev lahko tu-di v digitalni obliki spominja na omaro s predali ali pa je podob-no kompleksna kot specializi-rana programska oprema avto-mehanika. Morebiti je na voljo kar prek spletnega brskalnika, pri čemer sama aplikacija ždi na strežniku na drugem kon-cu sveta. (Skoraj) vseeno je, po-membno je le, da se kadrovniki znebijo papirja in starega nači-na dela, ki ne ustreza ne obse-gu ne hitrosti pretoka informa-cij v sodobnem svetu.

Vrste omejitev, izzivov in drugih pomembnih dejavni-kov se zavedajo tudi sami raz-vijalci. »Največji izziv pri razvo-ju informacijske podpore za ka-drovske procese je zagotovo sam obseg. Kako široko razvi-ti rešitev, da ne bo postala pre-kompleksna in kot taka nepri-ljubljena ali celo neprimerna za uporabo. Uporabniški vme-snik mora biti prijazen in intui-tiven. Uporabniku mora omo-gočati, da čim hitreje pride do želenih podatkov in informa-cij, in ga voditi skozi zahtevne

Kadrovski podatki sodijo v informacijski sistem

" Navadno so kadrovniki tisti, ki zaposlene prepričujejo, da so spremembe načina dela nujne za njihov strokovni razvoj.

»Na področju rešitev HRM imamo lahko kaj kmalu zaplet z osebnimi podatki, kjer mo-rajo biti podjetja pozorna na več omejitev in obveznosti. Zlasti pri uporabi rešitev tu-jih ponudnikov storitev HRM v oblaku, saj kadrovski podat-ki sodijo med občutljive oseb-ne podatke in kot taki ne sme-jo zapustiti območja EU. Posle-dično smo domači ponudniki in ponudniki teh rešitev iz EU v prednosti in to priložnost se splača izkoristiti,« meni Andri-ja Pušić, produktni vodja pod-ročja HRM v podjetju Špica In-ternational.

Da bo imela tehnologija še veliko večji vpliv na kadrovske rešitve prihodnosti, bodo pos-krbele rešitve s področja mo-bilnosti. Pametni mobilni tele-fon že danes ponuja ogromno možnosti za neposredno vklju-čevanje zaposlenih v procese HRM (na primer zahteve za do-pust, premestitev, vpogled v urnike dela, različne potrditve in odobritve ...), razvoj mobil-nih aplikacij in raba vsenavzo-čih senzorjev pa bosta sprem-ljanje dela zaposlenih dvignila na povsem novo raven.

Andrija Pušić, produktni vodja področja HRM v Špici International:Na področju rešitev HRM imamo lahko kaj kmalu zaplet z osebnimi podatki, kjer morajo biti podjetja pozorna na več omejitev in obveznosti. Zlasti glede uporabe rešitev tujih ponudnikov storitev HRM v oblaku.

Primož Svetek, produktni vodja rešitve Agito eHRM:Največji izziv pri razvoju informacijske podpore kadrovskim procesom je zagotovo sam obseg. Kako široko razviti rešitev, da ne bo postala prekompleksna in kot taka nepriljubljena ali celo neprimerna za uporabo.

procese. Potrebe po različnih poročilih so velike, zato mora rešitev omogočati uporabniku, da hitro pripravi različna poro-čila po meri,« razlaga Primož Svetek, produktni vodja rešit-ve Agito eHRM.

Slovenska podjetja so da-nes na zelo različnih razvoj-nih stopnjah kadrovskih pro-cesov. Precej podjetjem je že uspelo doseči strateško vlogo kadrovske funkcije, nekatera so celo že v naslednjih evolucij-skih fazah. Te so sicer značilne predvsem za multina cionalke, kjer kadre upravljajo bistveno natančneje, pohvalno pa je tudi to, da se vendarle vse več pod-jetij, tudi srednje velikih, zave-da, da je upravljanje talentov neposredno povezano z uspeš-nostjo podjetja.

Obračanje stvari na glavoNavadno so kadrovniki tisti, ki zaposlene prepričujejo, da so spremembe načina dela nujne za njihov strokovni razvoj. Kaj pa, ko so sami na vrsti in jih ča-kajo neizogibne spremembe? Vsaka vpeljava nove poslovne rešitve vsaj delno spremeni na-čin razmišljanja in na glavo obr-

ne procese v podjetju. Nekate-rim zaposlenim je sprva težko, saj se morajo navaditi na novo obliko dela, hkrati pa še na no-vo orodje. Tudi kadrovnikom ne more škoditi dodatno uspo-sabljanje, kjer jih ponudnik re-šitve s praktičnimi primeri nau-či dela z novim sistemom.

Veliko je odvisno tudi od obsega spremembe. Številna podjetja kadrovske informa-cijske rešitve vendarle uvaja-jo postopoma. Večina jih zač-ne pri kadrovski evidenci, izo-braževanju in kadrovanju, sle-dijo pa kompetence, ciljno vo-denje skozi razvojne in ocenje-valne pogovore ter poslovna in-teligenca in sestavljanje lastne »nadzorne plošče«.

Med tehnologijo in zakonodajoPodročje ravnanja z ljudmi mo-ra biti skladno s številnimi za-konskimi zahtevami, nekate-ra podjetja pa obenem zahte-vajo še dodatne prilagoditve v obliki različnih posebnosti. Ta-ko kot povsod v poslovni infor-matiki se tudi kadrovske rešit-ve niso izognile trendu preho-da v računalniški oblak.

na K r aT K o

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 186

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 18620 oglasna priloga iKT–informaTor 21

Se ukvarjate z obvladovanjem ali elektronsko hrambo dokumentov?

Uvajate brezpapirno poslovanje ali zgolj iščete rešitve vezane ne obvladovanje dokumentarnega ali arhivskega gradiva?

KONFERENCA MIKROGRAFIJE

Medijski partner:

Pridružite se nam na že sedmi letni konferenci mikrografije, kjer bomo govorili o• novostih v okviru ravnanja z dokumenti v e-obliki,• dolgoročni certificirani e-hrambi,• zakonodajnem vidiku brezpapirnega poslovanja,• primerih iz prakse na področju implementacije

e-računa, e-hrambe in e-procesov ter o• dobrih praksah s področja zajema knjižnega gradiva.

www.konferenca-mikrografija.si

21. oktober 2015, v Austria Trend Hotelu v Ljubljani

UDELEŽBA JE BREZPLAČNA, ZAGOTOVITE SI SVOJE MESTO.

V vašem podjetju potrebujete barve, vendar ne za vsako ceno. Vašim zaposlenim želite zagotoviti učinkovito upravljanje tiskanja, vendar zato ne želite spreminjati procesov. Poskusite z napravami Kyocera. Po zaslugi edinstvene zasnove, kjer je toner edini potrošni material, Kyocerine barvne naprave omogočajo izjemno nizke stroške delovanja. Poleg tega naprave nudijo napredne zmožnosti, ki omogočajo administratorjem sistema učinkovit nadzor nad dostopom in uporabo naprav. S tem pa še dodatno prispevajo k zniževanju skupnih stroškov upravljanja z dokumenti.KYOCERA barvni tiskalniki in večopravilne naprave – barve za sprejemljivo ceno!

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

IZKORISTITE MOČ BARV IN OHRANITE ZDRAVO RAVNOVESJE

A4_advert_mebius_SLO_type B_Finance.indd 1 22.9.2015 13:59:14

Od 25. septembra do 31. oktobraNavedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in prizorišče dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.

" Informacijska družba 2015, 18. mednarodna multikonfe-renca o vzgoji in izobraževanju v informacijski družbi, Fakulte-ta za organizacijske vede in Institut Jožefa Stefana, Ljubljana, 28. septembra–14. oktobra, Institut Jožefa Stefana (is.ijs.si)

"Where IT Works, konferenca in razstava o poslovnih IT, Messe Stuttgart, Stuttgart, 29. septembra–1. oktobra, Messe Stuttgart (www.messe-stuttgart.de)

"NETPRO, mednarodna networking konferenca, Business In-telligence Center, Ljubljana, 1. oktobra, Four Points by Shera-ton Ljubljana Mons (ww.bi-center.eu/si)

"Poslovni analitik, seminar o naboru opravil, znanj in tehnik za identifikacijo poslovnih potreb in odkrivanje poslovnih pri-ložnosti, Housing Co, Ljubljana, 1.–20. oktobra, učilnica pod-jetja (www.housing.si)

"Odkrivamo s srcem, poslovna IT-konferenca (s Katarino Čas), SRC, Ljubljana, 2. oktobra, Klub Cankarjevega doma (www.src.si)

"HospITal days 2015, tretja poslovno-tehnološka konferen-ca o IT in zdravju, Zagreb, 1. in 2. oktobra, Kongresni center Hypo Expo XXI (www.hospital.in2.hr)

"Varnost informacijskih sistemov z organizacijskega vi-dika, tečaj mag. Tomaža Pozniča o varnostnih pojmih in vpra-šanjih, s katerimi se lahko podjetja srečajo pri svojem poslova-nju, Housing Co, Ljubljana, 5.–10. oktobra, učilnica podjetja (www.housing.si)

"CIO Summit Europe 2015, 12. evropska konferenca direk-torjev IT o aktualnih vprašanjih IT in poslovanja, GDS Interna-tional, Dublin, 6.–8. oktobra, The Powerscourt Hotel (www.ci-osummiteurope.com)

"Butični IT – IT, ukrojen za poslovni uspeh, praktični pri-kaz najema IT-okolja v podjetju Paloma (predavanje in okrogla miza), S & T Svetovanje in Palsit, Ljubljana, 8. oktobra, hotel Lev (www.snt.si)

" Zanesljive odločitve, 6. konferenca o vpeljavi naprednih sis-temov obdelave podatkov, Marmis, Brdo pri Kranju, 9. okto-bra, Kongresni center Brdo (www.zanesljiveodlocitve.si)

"SIOUG 2015, 20. strokovno srečanje uporabnikov program-ske opreme Oracle z delavnico Toma Kyta, SIOUG, Portorož, 12. in 13. oktobra, LifeClass Hotel (www.sioug.si)

"VMworld Europe 2015, evropsko letno srečanje strokovnja-kov za virtualizacijo in oblak, VMware, Barcelona, 12.–15. ok-tobra, Fira Gran Via Barcelona (www.vmworld.com)

" ITU Telecom World '15, svetovni kongres in sejem teleko-munikacij, ITU, Budimpešta, 12.–15. oktobra, Hungexpo, Bu-dapest Fair Center (telecomworld.itu.int/doha)

" Infosek Expo 2015, 10. sodobni B2B sejem informacijske varnosti, Ljubljana, 15. oktobra, Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)

"Program Certificirani kontroler (4 moduli), šola kontrolin-ga, CRMT, Ljubljana, 16. septembra, učilnica podjetja (www.crmt.com)

"Gitex Technology Week, 35. sejem in konferenca o najno-vejših informacijskih tehnologijah, Dubai World Trade Center, Dubaj, 18.–22. oktobra, Dubai World Trade Center (www.gi-tex.com)

"Upravljanje IT-storitev, tečaj o ključnih konceptih, načelih, procesih in funkcijah za uspešno zagotavljanje IT-storitev, Lju-bljana, 19.–21. septembra, učilnica podjetja (www.housing.si)

"15. Adriatic ICV Kontroling konferenca 2015, »Analiziraj preteklost, načrtuj prihodnost«, šola kontrolinga, CRMT, Lju-bljana, 20. oktobra, Austria Trend Hotel, Ljubljana (www.crmt.com)

"Sinergija 2015, poslovno-tehnološka konferenca uporab-nikov Microsoftove programske opreme, največji IKT-dogo-dek v Srbiji, Microsoft Srbija, Beograd, 21.–23. oktobra, hotel Crowne Plaza (www.mssinergija.net)

"Smau 2015, 52. mednarodni sejem opreme, rešitev in stori-tev IKT, Smau Servici, Milano, 21.–23. oktobra, Fieramilano City (www.fieramilano.it)

"DW od A do Ž, Šola kontrolinga, CRMT, Ljubljana, 23.–25. septembra, učilnica podjetja (www.crmt.com)

"Poročanje za management – One Page Only, šola kontro-linga, CRMT, Ljubljana, 25.–30. septembra, učilnica podjetja (www.crmt.com)

"3rd TTT Conference: One Step Ahead – Translating the Fu-ture, mednarodna konferenca o prevajanju, tehnologiji, termi-nologiji (Translation Technology Terminology, TTT), Ljublja-na, 29. in 30. oktobra, Grand hotel Union (www.ttt-conferen-ce.com)

" ICAT 2015, 25. mednarodna konferenca o IKT in avtomatiza-ciji, Elektrotehniška fakulteta Sarajevo (ETF), Sarajevo, 29–31. oktobra, ETF (icat.etf.unsa.ba/icat-2015/cms)

Ko l E Da r i K T-D o g o D KoV Čeprav prodaja upada, se poslovna uporaba tiskalnikov povečuje

Prodaja tiskalnikov in več­funkcijskih naprav (MFP) upada, kažejo najnovejši podatki analitskega pod­jetja IDC. Prodaja tiskal­nikov se zmanjšuje hitre­je kot prodaja MFP, proda­ja laserskih naprav pa se zmanjšuje hitreje kot pro­daja brizgalnih.

V letošnjem drugem trime-sečju je bilo prodanih 22,9 milijona tiskalnikov in več-funkcijskih naprav (MFP), kar je 6,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Briz-galnih naprav je bilo proda-nih 14,1 milijona (3,3 odstot-ka manj kot lani), laserskih pa 8,8 milijona (10,4 odstotka manj kot lani). Med prodani-mi napravami je bilo 5,7 mili-jona tiskalnikov (14,7 odstot-ka manj kot v istem obdobju lani) in 17,2 milijona MFP (2,9 odstotka manj). Delež brizgal-nih naprav se je povečal na 61,6 odstotka, delež laserskih pa zmanjšal na 38,4 odstotka, medtem ko je delež večfunk-cijskih naprav zrasel na 75,1 odstotka, delež tiskalnikov pa upadel na 24,9 odstotka.

Delež barvnih naprav se povečujeProdaja barvnih naprav se je v drugem trimesečju zmanj-šala za 2,9 odstotka, njihov delež pa se je kljub temu po-večal na 20,7 odstotka, saj je prodaja črno-belih naprav upadla še precej bolj, za 12,1 odstotka v primerjavi z istim

Proizvajalci se posvečajo poceni modelomProizvajalci brizgalnih tiskalni-kov so svojo ponudbo in strate-gije razširili na področje malih in srednjih podjetij, ki zdaj lah-ko izbirajo med serijami tiskal-nikov, kot so HP OfficeJet Enter-prise, Epson Workforce, Canon Maxify, Xerox Phaser ali Kyoce-ra Ecosys. Večjo pozornost pro-izvajalcev in uporabnikov zbu-jajo poceni modeli tiskalnikov z nizkimi stroški natisnjene stra-ni, ki so primerni tako za do-mačo kot poslovno rabo. To so na primer modeli HP Ink Ad-vantage, Epson L & M Series in Brother InkBenefit.

Število natisnjenih strani se povečujePoslovni brizgalni modeli so neposredna konkurenca barv-nim laserskim tiskalnikom niž-jega razreda. Za prve se odlo-ča vse več malih in srednjih podjetij, in sicer zaradi niž-jih stroškov natisnjene stra-ni, zmožnosti barvnega tiska-nja (v nasprotju s črno-beli-mi laserskimi modeli) in več-je hitrosti tiskanja. Poleg tega brizgalna tehnologija posta-ja vse pogosteje predmet po-godb za upravljane storitve ti-skanja. Zaradi rastoče uporabe brizgalnih tiskalnikov v podje-tjih in ustanovah se kljub upa-du njihove prodaje v svetu (la-ni za 11,3 odstotka) povprečni mesečni obseg strani (AMPV) v večini držav povečuje – zato ker poslovni uporabniki tiska-jo več kot domači.

obdobjem lani. Najuspešnejši segment med barvnimi napra-vami so bili tiskalniki in MFP s hitrostjo tiskanja od 11 do 20 strani v minuti, katerih delež se je povečal na tretjino (32,3 odstotka). Na tem področju je bil posebej uspešen HP s svo-jo serijo večfunkcijskih naprav Color LaserJet Pro M277. Med črno-belimi napravami pa so največjo rast, to je 17,3-odsto-tno, dosegle laserske večfunk-cijske naprave s hitrostjo tiska-nja od 45 do 69 strani v minuti.

Prodaja črno-belih tiskal-nikov z enako hitrostjo (od 45 do 69 strani v minuti) se je v drugem četrtletju pove-čala za tri odstotke, pred-vsem zaradi Lexmarkove se-rije MX611. Na barvnem tr-gu so največjo rast, 72,9-od-stotno, dosegle večfunkcij-ske naprave s hitrostjo tiska-nja od 70 do 90 strani v minu-ti. Barvne naprave s hitrostjo od 31 do 44 strani v minuti so doživele 12,6-odstotno rast, barvne naprave s hitrostjo tiskanja od 45 do 69 strani v minuti pa 12,1-odstotno. V se-gmentu črno-belih laserskih večfunkcijskih naprav s sre-dnjimi hitrostmi tiskanja (od 31 do 69 strani v minuti) se je ohranila velika prednost for-mata A4 (77-odstotni delež) pred formatom A3 (23-odsto-tni delež).

Upadi v srednji in vzhodni EvropiKot kaže druga študija IDC, je bilo lani v srednji in vzhod-

ni Evropi prodanih 12 odstot-kov manj tiskalnikov in več-funkcijskih naprav kot leto prej – pri laserskih je bil upad 11,3-odstoten, pri brizgalnih pa 14,2-odstoten. Gre pred-vsem za posledico večjega splošnega zmanjšanja prodaje v Ukrajini in Rusiji ter krčenja prodaje v segmentu naprav za uporabo doma na celotnem trgu regije. Pri tem so nekate-ri manjši produktni segmenti, kot so laserski MFP in poslov-ni brizgalni tiskalniki, rasli, celo dvoštevilčno. Velika rast je uspela tudi prodaji tiskal-nikov s funkcionalnostmi, ki podpirajo mobilnost (tiska-nje z mobilnih naprav) ter oblak (skeniranje ali tiskanje iz oblaka).

Več kot 90 odstotkov pro-danih poslovnih brizgalnih modelov je vsebovalo funk-cionalnost WiFi, pogosto z neposrednim povezovanjem v splet in oblak, ter možnost tiskanja z mobilnih naprav.

" Uporaba brizgalnih tiskalnikov v podjetjih in ustanovah se povečuje.

6,1odstotka je bila v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem manjša prodaja tiskalnikov.

Synology, proizvajalec strežnikov NAS, se je za­nesljivo uveljavil v manj­ših poslovnih okoljih, saj s svojimi strežniki Disk­Station ponuja vsestran­sko prilagodljive naprave, ki skupinam uporabnikov omogočajo hiter in prep­rost dostop do datotek in drugih priljubljenih sto­ritev. Podjetjem z večjim številom zaposlenih oziro­ma res velikim delovnim skupinam pa Synology na­menja strežnike RackSta­tion, ki zmorejo biti tako ločeni zasebni kot tudi del hibridnih računalniških oblakov.

Pred kratkim je Synology predstavil skalabilen in viso-ko razpoložljiv strežnik NAS za zahtevna poslovna okolja. Model RS18016xs+ pripada no-vi generaciji strežnikov NAS, skupaj z razširitvenimi enota-mi RX1216sas pa ga je možno nadgraditi na več kot 1,4 peta-bajta (PB) prostora za hram-bo podatkov. Za izjemno hit-ro delo s podatki skrbi zmo-gljiv štirijedrni procesor In-tel Xeon, ki obvlada kriptira-nje podatkov v realnem ča-su na vseh 12 pogonih, vgra-jenih v strežnik. Zmogljivo-sti so za ta tip naprave eks-tremne, saj lahko uporabni-kom zagotavlja stabilne pre-nose več kot 3.900 megabaj-

" Model RS18016xs+ pripada novi generaciji Synologyjevih strežnikov NAS.

lagojeno za večje strežnike z več delovnega pomnilnika, kar bo zelo dobrodošlo v oko-ljih, ki stavijo na virtualizaci-jo svojih IT-virov. Posamezni DiskStation ali RackStation bo lahko v prihodnje poganjal več virtual nih sistemov DSM in omogočal enostavno migraci-jo podatkov med njimi. Z inte-gracijo vse večjega števila ob-lačnih storitev je okrepljena tu-di zaščita podatkov – uporab-nikom so že v preizkusni raz-ličici DSM 6.0 alpha na voljo inkrementalne varnostne ko-pije s posnetki, izdelanimi na vsakih pet minut, deduplika-cija, ki pozna več kot 65 tisoč različic, ter enostavna replika-cija podatkov na oddaljeno lo-kacijo. DSM oziroma naprave Synology že dolgo lahko delu-jejo ne le kot datotečni, tem-več tudi kot e-poštni in sple-tni strežnik podjetja.

Strežnik, ki mu lahko zaupate (vse)

tov podatkov na sekundo ob 348 tisoč vhodnih/izhodnih operacijah na sekundo (IOPS). To v praksi pomeni, da je kos tudi nekaj sto hkratnim upo-rabnikom.

Nadgradljiva in stroškovno učinkovita rešitevS podporo tehnologiji Syno-logy High Availability in števil-nimi redundančnimi strojnimi komponentami, vključno s po-datkovnimi potmi, napajalni-ki, ventilatorji ter štirimi mre-žnimi vhodi, je naprava prip-ravljena na nepretrgano delo. RS18016xs+ premore tudi teh-nologijo izdelave posnetkov stanja, ki podjetjem omogo-ča preprosto in samodejno iz-delavo kopij dokumentov na določen interval brez obre-menjevanja sistemskih virov. Prilagajanje politike pomnje-nja varnostnih kopij pozna do

256-urne, dnevne ali tedenske različice.

»S poenostavljeno strategi-jo hrambe in varnostnega ko-piranja je naprava idealna iz-bira za podjetja, ki potrebuje-jo stroškovno učinkovito, nad-gradljivo in sodobno rešitev za hrambo podatkov,« je komen-tiral Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte.

DSM 6.0 je že v deluNajvečji adut Synologyjevih omrežnih strežnikov je pro-gramska oprema DSM, saj ta skrbi, da štrlijo iz povprečja predvsem s svojo neverjetno prilagodljivostjo. Prejšnji te-den so v družbi napovedali ra-zvoj naslednje generacije ope-racijskega sistema za svoje na-prave NAS, ki poslovnim upo-rabnikom prinaša vrsto do-brodošlih novosti. Programje bo 64-bitno in tako še bolj pri-

na K r aT K o

SETCCE predstavil novo družino programskih komponent proXSign

Novi mobilni paketi Več, Še več in Največ

Predstavljen Office 2016

Za podporo elektronskemu poslovanju z digitalnimi potrdili je druž-ba SETCCE razvila povsem novo generacijo podpisne komponen-te, ki odpravlja težave, povezane z novimi brskalniki. Podpisne kom-ponente proXSign niso več vezane na uporabo tehnologije vtični-kov (plug-in), ampak so neposredno povezane z vsemi danes najpo-gosteje uporabljanimi operacijskimi sistemi Windows, Linux in Mac. S tem, ko je rešitev za digitalno podpisovanje vezana na operacijski sistem, so se lahko v SETCCE pri razvoju nove generacije podpisnih komponent proXSign posvetili izboljšavi uporabniške izkušnje, eno-stavnejši in hitrejši namestitvi, varnemu delovanju in popolni tehno-loški neodvisnosti od sprememb v brskalnikih. Nova generacija re-šitve SETCCE proXSign je že na voljo vsem dozdajšnjim uporabni-kom in uspešno nameščena v prva produkcijska okolja.

Telemach je včeraj predstavil nove mobilne pakete, ki jih podpira-ta nadgrajeno omrežje 3G in novo mobilno omrežje 4G/LTE. Uporab-nikom v pregledni obliki omogočajo več prenosa podatkov in še več zabavnih vsebin za čim lažjo komunikacijo. »Ob priključitvi Tušmo-bila smo v zelo kratkem času popolnoma prenovili mobilno omrež-je, dodatno omrežili slabše pokrita območja in z nadgradnjo uporab-nikom zagotovili nemoteno mobilno komunikacijo,« je povedal Mar-ko Šter, direktor Telemacha. Nove pakete Več, Še več in Največ zdru-žujejo skoraj neomejeno število pogovorov in tekstovnih sporočil ter spremljanje TV-programov prek aplikacije D3GO, poudarek pa je na količini prenosa podatkov.

Microsoft te dni po svetu predstavlja zbirko Office 2016, najnovejši dodatek za naročniško storitev v oblaku Office 365. Office 2016 pri-naša nove različice namiznih programov za okolje Windows (Word, PowerPoint, Excel, Outlook, OneNote, Project, Visio in Access), z na-ročnino na storitev Office 365 pa imajo stranke na vseh svojih na-pravah na voljo vedno posodobljene v celoti nameščene programe, ki jih dopolnjuje stalno razvijajoč se nabor storitev za domače in po-slovne uporabnike.

NOVA GENERACIJA PODPISNIH KOMPONENT

TELEMACH

MICROSOFT

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 186

www.finance.si Četrtek, 24. septembra 2015, št. 18622 oglasna priloga iKT–informaTor 23

ODLIČNA POSLOVNAPONUDBA

PRIHRANIMS PRAVO IZBIRO

Cene so v EUR z DDV. Za več informacij o storitvah Telekoma Slovenije obiščite Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto, www.telekom.si/podjetniki, pokličite 080 70 70 ali pišite na poslovni@telekom.si.

POSLOVNI PAKETI Z VIŠJIMI HITROSTMI Za lažje poslovanje sem se odločil za Napredni poslovni paket, ki je prve 4 mesece na voljo po polovični ceni in z brezplačno namestitvijo opreme. Internet deluje s hitrostjo 30/30 Mb/s na optičnih povezavah, več funkcijski modem pa mi omogoča dostop do skupnihdatotek prek vseh računalnikov in drugo. V paketu sta že vključeni dve IP-številki z brezplačnimi klici na vse IP-številke poslovne telefonije Telekoma Slovenije. Na voljo imam tudi brezplačno domeno za spletno stran. Prve štiri mesece je cena paketa 19,50 EUR na mesec, ker pa imam tudi poslovni mobilni paket, je cena le 17,50 EUR na mesec. NEOMEJENA KOMUNIKACIJA ZA DVAIzbral sem paket Poslovni Neomejeni C za dva uporabnika. Dobil sem dve številki in eno dal svojemuzaposlenemu. Tako imava oba neomejene klice v vsaslovenska omrežja, neomejena sporočila, 3 GB prenosa podatkov v vrhunskem mobilnem omrežju LTE/4G in ugodno komunikacijo v državah EU - za opravljene mobilne storitve plačava po porabi, vendar največ 2,90 EUR na dan. Redna cena paketa za oba je39,95 EUR, ker pa sem izbral tudi Napredni poslovnipaket, je moja mesečna naročnina nižja – le 33,95 EUR.

PRIZNANA PISARNIŠKA ORODJA Na službene računalnike smo namestili Office 365,ki ima vsa orodja pisarniške zbirke Microsoft Office.Sedaj po polovični ceni za 1 leto. Storitev smo najelipri Telekomu Slovenije, saj nam to omogoča večjosvobodo pri širitvi, pa še začetnih stroškov ni. Vsidokumenti so dostopni z vseh mobilnih naprav, tudi na terenu. Plačujem glede na število uporabnikov, hkrati pa dobim tudi svetovanje strokovnjakov.

Vsakdanje prepričljive poslovne in zabavne inovacijePredstavljamo nekaj novosti, ki smo jih našli na sejmu IFA, največjem sejmu potrošniške elektronike na svetuSejem IFA v Berlinu vsa-ko leto razveseli številne uporabnike potrošniške elektronike. Med njimi je tudi vse več poslovne-žev, ki na delovnem mestu uporabljajo tiste naprave, ki so jim najbolj blizu, pa čeprav jih prinašajo od do-ma. Kakšno sodobno ele-ktroniko lahko torej v pri-hodnje pričakujemo v po-slovnih okoljih?

Glavna pomočnika sodob-nega poslovneža sta pametni mobilni telefon in prenosni ra-čunalnik. Prav mogoče je, da se bo konvergenca tehnologij v prihodnje nadaljevala do te stopnje, da bo v žepu (ali tor-bici) »ostal« zgolj še mobilnik. Microsoft je namreč na sejmu IFA že napovedal, da si bo na vse kriplje prizadeval uresniči-ti vizijo »enih Oken«, kar v pra-ksi pomeni, da bo operacijski sistem, ki je v obliki Windows 10 že delno na voljo kot stori-tev, poenoten na vseh napra-vah. S tehnologijo Continuum lahko že danes hipno prekla-pljamo med načinom tabli-ce in prenosnika, s prihodom strojno naprednejših pame-tnih telefonov pa bomo mo-bilnik z Windows 10 s prepro-stim preklopom na računal-niški zaslon ali televizor spre-menili v pravcati računalnik in nadaljevali delo.

Huaweijev zaslon zaznava tudi moč pritiskaMed novinci se je okusu po-slovnežev še najbolj približal Huaweijev novi zastavonoša Mate S, ki v svet mobilnikov prinaša nekaj vsakdanje upo-rabnih inovacij. Da bo resen tekmec vsem modelom v pre-stižnem segmentu, dokazuje z vrhunskim zaslonom AMO-LED, ki kot prvi uvaja možnost zaznavanja pritiska, moči pri-tiska pa se nato prilagodijo tu-di funkcije upravljanja. Verje-li ali ne, z zaslonom lahko ce-lo tehtate lažje predmete. Do-datna inovacija, povezana z vgradnjo treh mikrofonov, ci-lja na uporabnike, ki veliko se-stankujejo. Skupaj s pametno programsko opremo lahko ta telefon bolj kakovostno po-sname sestanke kot kateriko-li diktafon.

Skeniranje z miškoA poslovneži se prenosnikom ne bodo hitro odrekli, sploh ne takim, ki bodo opremljeni s šesto generacijo procesorjev Intel Core. Ti namreč poleg še

" Nemški inženirji so razvili samodejno ključavnico za kolo.

" Z miško IRIScan Mouse Executive 2 lahko skeniramo vizitke in dokumente do formata A3.

" Devet miniaturnih pikoprojektorjev v Philipsovem televizorju AmbiLux TV na zaslonu predvajano sliko v zamegljeni različici projicira na steno okoli

televizorja. Uporabniška izkušnja je dih jemajoča.

večjih zmogljivosti prinašajo iz-redno energijsko učinkovitost, s katero bodo tudi najtanjši mo-deli ponudili avtonomijo, ena-ko ali daljšo delavniku.

Med vsakdanje uporabni-mi pisarniškimi računalni-škimi inovacijami lahko ome-nimo še računalniško miško IRIScan Mouse Executive 2. Ta ima vgrajen skener, ki ga akti-viramo s preprostim pritiskom gumba, nato pa z drsenjem mi-ške po površini skeniramo do-kumente do velikosti A3 in jih že v naslednjem hipu urejamo v programih, kot sta Word ali Excel. Miška premore tudi pro-gramsko opremo za natančno skeniranje poslovnih vizitk in shranjevanje vsebin v oblaku.

Pameten vložek za čevljeNa sejmu IFA ni manjkalo nosljivih naprav, smo pa med

nošenčki vendarle pričakova-li več inovacij, ki jih nismo do-čakali. Pametne ure so le ma-lenkostno shujšale, so pa sko-raj vse po vrsti lepše, zagota-vljajo več avtonomije, nekate-re delujejo povsem samostoj-no, brez povezave z mobilni-kom. Zapestnic, ki spremljajo dnevne aktivnosti uporabni-ka, je v izobilju, kot zanimiva novotarija pa se je izkazal pa-metni vložek za čevlje, ki prav tako meri telesno aktivnost in vitalne znake posameznika.

Za aktivne poslovneže, ki v službo pogosto prikolesarijo zadnjo minuto, je kot naročena samodejna ključavnica za ko-lo. Ključavnica I LOCK IT je na-mreč povezana s pametnim te-lefonom, in ko zazna njegovo odsotnost, se preprosto zaklene – in odklene, ko se lastnik prib-liža kolesu. Brez pritiska enega

samega gumba. Njena baterija, ki napaja tudi 120 decibelov gla-sen alarm, zdrži do devet mese-cev, seveda pa jo lahko kadarko-li napolnimo prek dinama ali kabla USB.

Televizor prevzema vlogo projektorjaSejma IFA ni brez televizorjev. Mnogo jih je bilo. Diagonale in ločljivosti še kar naprej raste-jo, zato ni nobenega dvoma, da bomo tudi v poslovnih okoljih v

direktorjevi sobi ali sobi za ses-tanke prej ali slej ugledali mo-dele z ločljivostjo 4K in preg-rešno dolgimi diagonalami. Za manjše skupine ali sestanke na-mreč vlogo projektorja že prev-zema televizor – pa še tih je.

A televizor, o katerem bo sanjala večina tehničnih zane-senjakov, prinaša edinstveno inovacijo. TP Vision, lastnik blagovne znamke Philips, je namreč izdelal televizor, ki se je še lani (ko so novinarjem in

ključnim partnerjem za zapr-timi vrati pokazali prototip) zdel oddaljen vrsto let. Philip-sova tehnologija Ambilight že vrsto let televizorjem poma-ga barvno osvetljevati okolico in tako lajšati gledanje vsebine (manj napora za oči), z mode-lom AmbiLux TV pa so letvico dvignili na povsem novo raven. V prestižni televizor so namreč inženirji vgradili kar devet mi-niaturnih pikoprojektorjev. Ti na zaslonu predvajano sliko v

zamegljeni različici projicira-jo na steno okoli televizorja (v vse štiri smeri), posledično pa je uporabniška izkušnja dobe-sedno dih jemajoča. AmbiLux TV hipno prepriča, a ne le film-ske navdušence, temveč uteg-ne njegova projekcija globoke slike zasvojiti predvsem igri-čarje – ti se znajo že od nekdaj resnično vživeti v okolje igre, ki jo igrajo.

Na sejmu IFA v Berlinu je no-vosti iskal Miran Varga.

NOVOST NA TRGU PAMETNIH MOBILNIKOV

Na evropski in slovenski trg v kratkem priha-ja še ena močna kitajska blagovna znamka mo-bilnih telefonov. Coolpad je namreč četrti naj-večji proizvajalec pametnih mobilnikov na Ki-tajskem – in sedmi na svetu. Podjetje želi uga-jati predvsem porabnikom, ki hočejo za svoj denar dobiti kar največ, hkrati pa stavi še na obliko in inovacije. V premijskem segmen-tu sploh ne želi sodelovati, temveč cilja na to, da uporabnikom za evrski stotak ali dva ponudi kar največ privlačno oblikovane in kakovostno izdelane sodobne tehnologi-je. Z modeloma Coolpad Porto in Modena kitajskemu proizvajalcu to vsekakor us-peva, saj ultratanka telefona premoreta zmogljiv procesor, spodoben fotoaparat in kamero ter podpirata delovanje v hitrih omrežjih 4G/LTE. Ker imata vgrajen tudi IR-oddajnik, lahko z njima upravljamo številne druge naprave v gospodinjstvu, pogosto upora-bljane funkcije (fotografiranje, predvajanje glasbe, brskanje po sple-tu) pa lahko aktiviramo s prstnimi kretnjami tudi takrat, ko je telefon v stanju pripravljenosti. Agresivna cenovna politika je kompromis dopustila zgolj pri zaslonu, ta je relativno nizke ločljivosti, a se telefo-na zato odkupita z možnostjo vstavitve dveh kartic SIM, kar je ideal-na rešitev za vse, ki s seboj ne želijo nositi dveh telefonov.

Prihaja kitajski Coolpad

na K r aT K o

Podjetje Httpool, speciali-zirano za spletno oglaše-vanje, je lani z družbo Twi-tter Inc. sklenilo sodelo-vanje glede trženja in ser-viranja spletnih oglasov v 30 državah. Letos je ta do-sežek še oplemenitilo, saj bo oglasni prostor v 17 dr-žavah srednje in vzhod-ne Evrope (CEE) tržilo tu-di za poslovno družabno omrežje LinkedIn.

Poslovno družabno omrežje LinkedIn ima že več kot 384 milijonov uporabnikov, upo-rabljajo ga v več kot 200 dr-žavah. V regiji CEE LinkedIn uporablja več kot 13 milijonov poslovnežev, spletna platfor-ma pa je že prevedena v 24 je-zikov – slovenščine, pričako-vano, ni med njimi. Omrežje LinkedIn bi lahko označili za povsod navzoče, saj uporab-niki do njega dostopajo prek najrazličnejših v internet po-vezanih naprav – predvsem računalnikov, tablic in pa-metnih mobilnikov. Omenje-no omrežje ne povezuje zgolj strokovnjakov in poslovne-žev, temveč jim pomaga, da so še bolj uspešni in produk-tivni, saj spreminja postopke, kako podjetja pridobivajo svo-je kadre, kupujejo in proda-jajo izdelke oziroma storitve. LinkedInova vizija je ustva-riti ekonomsko priložnost za vsakega člana omrežja ozi-roma globalne skupnosti za-poslenih.

LinkedIn najbolj natančno pozna svoje uporabnikeGlede na to, da je profil na omrežju LinkedIn za pov-prečnega uporabnika pravza-prav njegov digitalni življenje-pis, ki se razvija »v živo«, ima LinkedIn pred drugimi dru-žabnimi omrežji pomembno prednost. Svoje uporabnike najbolj natančno pozna, se-gmentacija je urejena zelo podrobno, kar je ne nazad-nje v prid tudi oglaševalcem, saj jim omogoča, da še bolj ciljano porabijo svoj denar. LinkedIn je izredno močan v B2B-segmentu uporabnikov, oglaševanje na tem omrež-ju pa najpogosteje uporablja-jo predvsem podjetja iz avto-mobilske, finančne ter kad-rovske industrije in predvsem številne premijske blagovne znamke. Nobenega dvoma

namreč ni, da so na omrežju LinkedIn delavni in uspešni ljudje, ki imajo nadpovpreč-ne prihodke.

Temeljita prenova oglaševanjaAmeriški spletni velikan je pred kratkim temeljito pre-novil področje oglaševanja, ki je zajelo tudi regijo srednje in vzhodne Evrope ter iskanje regijsko prepoznavnih par-tnerjev. Uspešno sodelova-nje podjetja Httpool z omrež-jem Twitter v regiji ni ostalo neopaženo. V LinkedInu so se odločili za istega partnerja in mu podelili pravice do tr-ženja spletnih oglasov na svo-jem družabnem omrežju v re-giji srednje in vzhodne Evro-pe, in sicer kar v 17 državah. S svojo regijsko navzočnostjo in številnimi uspešnimi kam-panjami so v Httpoolu prepri-čali novega spletnega velika-na, da je podjetju zaupal mo-netizacijo oglasnega prostora in vsebin. Slovensko podjetje bo skupaj s svojimi lokalnimi pisarnami v regiji skrbelo tu-di za podporo strank in izo-braževanje, saj si tako Httpo-ol kot LinkedIn prizadevata za kakovostno nadgradnjo sto-ritev in vsebin oglaševalskih kampanj v spletnih oglaše-valskih mrežah.

Več vlaganj v lastne spletne rešitve»Partnerstvo z družbo Linke-dIn podjetju prinaša dodatno regijsko in mednarodno pre-poznavnost ter pospešuje rast poslovanja. Tako bo Httpool v prihodnje še izdatneje vlagal v razvoj lastnih spletnih rešitev na področju oglaševanja za ci-ljanje ključnih uporabnikov v

omrežju poslovnežev,« je po-vedal Aljoša Jenko, ustanovi-telj in izvršni direktor podje-tja Httpool.

V Httpoolu načrtujejo, da bo sodelovanje z družbo Lin-kedIn prihodke skupine po-večalo za okoli desetino, saj oglaševalci omrežje Linke-dIn že prepoznajo kot zelo po-memben kanal za promocijo svojih nadpovprečnih izdel-kov in storitev.

Globalno spletno oglaševanje je velik poselLinkedIn je lani prodal za sko-raj pol milijarde dolarjev ogla-sov, samo v zadnjem lanskem četrtletju so prihodki od sple-tnega oglaševanja znašali 153 milijonov dolarjev, v prvih treh mesecih letos pa 119 mi-lijonov (38-odstotna rast gle-de na leto prej). Z dodatno re-gijsko in še bolj ciljano ponud-bo oglasov ter večjimi oglaše-valskimi kampanjami je priča-kovati, da bo ta številka v pri-hodnje še naraščala. Zelo us-pešen je predvsem del, pove-zan z vsebinskim trženjem, ki sestavlja že dve petini vseh prihodkov podjetja.

»Svoje storitve želimo po-nuditi tudi oglaševalcem v državah srednje in vzhod-ne Evrope, ki merijo na po-slovno usmerjene porabnike in odločevalce. Httpool smo izbrali za ekskluzivnega par-tnerja zaradi njegove odlične geografske navzočnosti ter pomembnih referenc,« je do-dal direktor prodaje v regiji EMEA (Evropa, Srednji vzhod in Afrika) v podjetju LinkedIn Fredrik Bernsel.

Pozitiven vpliv tudi za uporabnikeNa novo sklenjeno partner-stvo s podjetjem Httpool bo družabno omrežje LinkedIn in njegove uporabnike prib-ližalo številnim podjetjem v regiji. Ta lahko z natančneje usmerjenimi spletnimi ogla-ševalskimi kampanjami up-ravičeno pričakujejo otiplji-ve rezultate. Omenjeno par-tnerstvo bo seveda imelo po-zitiven vpliv tudi na uporab-nike omrežja LinkedIn. Ti bo-do deležni večjega števila lo-kalnih oglasnih vsebin in bo-gatejše komunikacije, hkrati pa bodo lahko še bolj poveza-ni s svojimi priljubljenimi bla-govnimi znamkami.

Twitter zaupal Httpoolu še trženje omrežja LinkedIn

Httpool bo še izdatneje vlagal v razvoj lastnih spletnih rešitev na področju oglaševanja za ciljanje ključnih uporabnikov v omrežju poslovnežev.

" S pametnim telefonom Huawei Mate S lahko celo tehtate lažje predmete.

Razmišljate o vstopu na tuje trge ali si želite novih poslov v tujini?

Pridružite se projektu Izvozniki.si, ki ga aktivno podpira že 61 velikih izvoznih podjetij. Skupaj smo močnejši.

Več informacij o projektu: miroslav.pejic@finance.si / 01 30 91 550