1

1. EUROPEAN UNION ECONOMICS

I. Final-term

1. What is European Union?

Sto e EU?Idejata za obedineta Evropa bila samo son na filozoferite.Victor Hugo zamislil mirna obedineta Evropa inspiriran od humanisticki idei.Sonot bil prekinat od dve vojni vo prvata polovina na 20 vek.Pomegu1945-1950 Konrad Adenauer, Winston Churchill, Gasperi i Robert Schuman gi uveruvale lugeo za vlez vo novata era.Institucii na EU se :Evropska komisija, Evropski parlament i Evropski sud na pravdata.2. What purpose does the EU serve?

Za koi celi sluzi EU?Specificni ekonomski kade glavni metodi e utvrduvanjeto na nekoi politici unii- Federalizacija, funkcionalizacija,nacionalizacija(Francija,Germanija,Italija,Belgija,Holandija i Luksemburg.

3. Why and how was EU set up?

Zosto i kako se uredi EU?EU se donese so niza na dogovori:

Dogovorot od Paris;

Dogovorot vo Rim;

Single Europen Act(1986);

Dogovorot za Evropskata Unija(Maastricht 1992) i

dogovorot vo Nica(2001).

Vo izminatiot povoen period zemjite na Evropa imaa potreba za povtorna izgradba,rastez, ekonomska stabilnost,socijalna sigurnost,potreba za rabota.Seto ova mozelo da se zgolemi ako deluvale i bile zaedno.

4. How does EU work?

Kako EU raboti?Niedna EU zemja ne e dovolno silna da ispadne sama na svetskiot Pazar.Da se dostigne sakan ekonomski stepen i da se najdat novi musterii,Evropskiot biznis mora da kreira pogolem Pazar osven nivnite zemji.Zatoa EU rabotese tolku mnogu za otvaranje na Evropski Pazar .

5. Can Europe continue to play a leading role on the world stage?

Moze li Evropa kontinuirano da igra vodecka uloga na svetskata scena?

EU e vodecka sila na pazarot i zatoa igra klucna uloga vo internacionalnite pregovori.EU ima poveke ekonomski,socijalni,tehnicki,komercijalni i politicki otkolku individualni napori na nejzinite clenki duri i koga ke se zemat site zaedno.6. What wants EU to promote? Sto saka EU da promovira?-Eu saka da promovira coveckite vrednosti i socijalniot progres.Lugeto sekade okolu se svedoci na globalizacijata i napredokot na tehnologijata vo svetot i tie sakaat tie da bidat gospodari a ne zrtvi na promenite.

-Komperativna i dinamicka ekonomska okolina.

-Da se ohrabrat malite i srednire(SME),

-Da se prezemat akcii za namaluvanje na neplatenata covecka sila,

-Da se zgolemi obrazovanieto i obukata.7. What are the key dates in the history of the European integration and which are the treaties of EU?

Koi se klucnite dati vo istorijata na Evropskata integracija i koi se dogovorite na EU?Klucnite dati za Evropskata integracija se:

-1948(7-11 maj) Kongresot vo Hag.Zboruvano e za novi formi na sorabotka vo Evropa,

-1949(27-28 Januari) Vrz baza na rezultatot vo Hag donesen e sovetot na Evropa, so sediste vo Strazburg.

-1950(9 Maj) Robert Schuman Francuskiot Minister za nadvoresni raboti na Francija ima vazen govor stavajki gi na masa predlozite bazirani na ideata na Jean Monnet.Toj predlaga Francija i Germanija da gi zdruzat nivnite resursi na jaglen i celik vo nov organ so sto drugite Evropski zemji moze da se pridruzat.9 Maj se slavi kako denot na Evropa.

-1951(18April)VoParis sest zemji: Belgija,Francija,Germanija,Italija,Luksemburg,i Holandija potpisaa dogovor za osnovanje na Evropska celicna i zaedniza za celik(ECSC).

-1955(1-2 Juni) Sobirot vo Mesina, Ministrite za nadvoresni raboti na sest zemji resija da se prosiri Evropskata integracija na ekonomijata vo celina.

-1957(25 Mart)Vo Rim sest zemji go potpisaa dogovorot za osnovanje na Evropska Ekonomska Zaednica(EEC) i Evropska zaednica za atomska energija(EURATOM).8. To which questions European Union offers a response from historical perspectives?

Na anja EU nudi odgovor od istoriska perspektiva? koi prasSest clenki do devet,potoa do dvanaeset i sega 25 zemji clenki.

9. What is EU common market and the economic policies of Member States?

Sto e EU zaednicki Pazar i ekonomskata politika na zemjite clenki?-So Dogovorot vo Rim 1957 e kreiran CU i CM.

Customs Union(CU)-slobodna trgovija so zaednicka nadvoresna tarifa.

Common Market(CM) CU plus slobodno dvizenje na kapital i rabotna sila.

Economic Union(ekonomska unija)-zaednicki Pazar i harmonizacija na ekonomskite i socijalnite politiki.

Economic and Monetary Union(EMU)- Ekonomska unija plus zaednicka monetarna politika.10. When the EU single market was completed and when the euro came into circulation? Koga EU edinstveniot Pazar bese kompletiran i koga bese pusteno euroto vo cirkulacija?Evropskata Komisija pod pretsedatelot Jacques Delors go izdadoa belata hartijaza Evropskiot edinstven Pazar na 1 Januari 1993.Na 1 Januari 2002 euroto pocna da se upotrebuva vo 12 EU zemji(oblast na evroto).11. Why does co-ordination need to be strengthened in the EU?

Zosto mora usoglasuvanjeto da bide zacvrsteno vo EU?Glavnata motivacija za coordinacija e da se ima smetka za kraj na pretekuvanje na nacionalnata politika i podobra alokacija na resursite i pogolem rast.Vaznosta na spill-overs e povrzana so prodolzuvanjeto na ekonomskata integracija.

12. What is the purpose of Fiscal co-ordination and the Stability and Growth Pact?

Sto e celta na Fiskalnata coordinacija i Paktot za stabilnost i rastez?Seriozniot rizik od fiskalnata izbalansiranost vo evro oblastite dodeka stabilnosta i efectite na fiskalnata politika na zaednickiot Pazar pravi potreba za koordinacija na makroekonomskata politika.Ova se reflektira na strogi pravila vo Dogovorot i Stabilizacija i Paktot za razvoj.Vo poleto na fiskalnata politika vo globala sistemot funkcionira uspesno.

13. Is the policy coordination in EU necessary?

Dali politikata na koordinacija vo EU e neophodna?Politikata na koordinacija e neophodna koga ima nesoedineti odlucuvaci,i koga nivnite akcii predizvikuvaar rascepkuvanje vo drugi oblasti.14. What are the benefits from the EU single market?

Koi se benefitite od EU slobodniot Pazar?. -Pazarot na pari i finansiskiot servis se prezemeni za da gi harmoniziraat nacionalnite zakoni na bezbednost i zagaduvanje.Zakonite vo kompaniite se harmonizirani vo EU i zemjite clenki gi donesoa nivnite nacionalni zakoni ,kreiraa mnogu podobra okolina za industriskite kooperacii.Se podobri rabotnickata pokretlivost,zgolemuvawe na trgovijata ,direktni investicii15. What is a custom union and the influence to the creating a single EU economy?

Sto e carinska uprava i nejzinoto vlijanie na osnovnata ekonomija na EU?Kreiranje na carinska uprava e prviot cekor vo pravenje na samostojna evropska ekonomija vo granicite na CU i e zavrsena vo 1968 so slobodna trgovija.So kreiranje na CU sekoja zemja e rangirana za poseben uvoz vo taa zemja.Ako e dolznost da se plaka za izvoz toa e isto i za voden,vozdusen i zeleznicki soobrakaj.

16. What are fundamental objectives for the European Union economy?

Koi se celi na ekonomijata vo zemjite na EU?Osnovni celi se ekonomski i socijalen progres i konstantno podobruvanje na zivotnite uslovi i uslovite za rabota.Iskustvoto pokazuva deka ekonomskata integracija na Evropa i dava mnogu podobri sansi za otvaranje na novi rabotni mesta i konstantno razvivanje.Dosega e postignata CU ,osnovni pravila vo ekonomijata ,monetarnata i ekonomskata unija.

17. What has EU already achieved for its citizens, and what new challenges does it face today?

Sto EU ima napraveno za svoite gragani i sto novo planira?Evropskata ekonomska zaednica EEC e napravena so cel da bide polesno za nejzinite gragani i clenovi na EU da ziveat i rabotat zaedno.Slobodata na dvizenje bila prosirena na onie sto baraaqt rabota, studenti, penzioneri t.e. site osven biznis lugeto.Poveke od 15 milioni gragani se imaat preseleno da rabotat i penzioniraat vo drugi drzavi vo EU.

18. What are the most principal areas of European social policy?Koi se najvaznite delovi od Evropskata socijalna polisa?Tie se:populacija, obrazovanie i obuka ,socijalna zastita, mok na platite, ednakvost megu polovite, zdravje i zastita na rabotnoto mesto.19. Which policy areas are covers with the Social Agenda of the EU?

Koi oblasti gi pokriva socijalnata agenda na EU?Socijalnata agenda se sostoi od promoviranje na penzii i socijalna zastita so cel da se napravi vistinski Evro pazar , da se zemat poveke luge za rabota , da se unapredi zakonot za rabota za toa da reflektira novi formi na rabota kako kratkorocni dogovori i da se sprovede restruktuiranje spored socijalen status.20. What are Social Inclusion and Social Protection?

Sto e socijalna zastita?Socijalen zastiten sistem na individualni Evropski drzavi reflektira specificni naviki, socijalni podobruvanja i kulturno bogatstvo a seto toa za cel na nacionalen zakon.Sekoj treba da ima pristap do socijalni beneficii kako sto se:zastita, penzija,dobro zdrastvo,so konstantno razvivanje dobra socijala i borba protiv siromastijata.21. What is regulated with the Social Chapter of EU?

Sto se regulira so socijalniot del na EU?1.uslovi za kompletiranje na edinstven evropski pazar

2.kreira socijalni sigurnosti kako osnova za politicka podrska

3.dogovor za socijalni pravija

4.socijalen dijalog

5.pravila na zaednicata.22. What is the budget of the European Union? How allocates its resources?

Sto e budzet na EU i kako gi alocira resursite?Budzetot na EU e akt sto sekoja godina go dozvoluva finansiranjeto na site aktivnosti i operacii na zaednicata.Gi alocira svoite resursi na momentalnite prioriteti.23. Could the Budget of EU be compared to national budgets?

Dali moze EU budzetot da se sporedi so nacionalniot budzet?NE. Potrebni se mnogu budzetski zakoni i proceduri da se finansira ili menadzira.24. Which are the budgetary principles?

Koi se budzetarnite principi?Toa se:

Edinstvo,Budzetarna ispravnost, ramnoteza, transparentnost, univerzalnost, zaednicki smetki.25. Explain what are the traditional own resources for financing the EU activities? Where they come from?

Kako i od kade EU gi finansira svoite aktivnosti?Tradicionalno sopstveni resursi prestavuvaat 14 % od vkupnite i gi sodrzat zemjodelskite uvozi od zemji sto ne se clenki na EU i carinskite dolznosti sto rezultiraat od aplikacijata na osnovnite carinski tarifi .Kako rezultat na namaluvanje na carinskite tarifi i zgolemuvanje na unijata ovie dva resursa poveke ne se suficitni za finansiranje na budzetot.

26. What are the main three task of the industrial policy of the EU?

Koi se trite najvazni zadaci na industriskata polisa na EU?Prvo , da se odstranat granicite na zemjite na EU spored koi industrijata moze da gi postigne svoite ambicii.

Vtoro, da se osigura deka uslovite se prisutni za industrijata da se razviva i da go spoznae potencijalot na konkurenijata.

Treto , da se osigura deka instituciite na sistemot i instrumentite se neophodni za biznis okolinata.27. What are the activities that are planning in the Multiannual Programme of the EU (known as the "MAP" in the industrial policy)?

Koi se aktivnostite sto se planiraat za Multianualna programa na EU(MAP)MAP e instrument za aktivnostite podpomognati za rastot i konkurencijata na biznisot promovirajki enterprenenship(nov biznis so rizici) podobruvajki ja finansiskata okolina za biznisot osobeno za malite i sredni biznisi.28. What is the Euro Info Centres network, and which types of support provides?

Sto e mrezata na Evro-info centrite i kakov tip na podrska sproveduvaat?Toa se finansiski instrumenti za razvoj na polisi i ne sproveduvaat direktna podrska na pretprijatijata.29. What is important for industrial policy from the regulatory aspects?

30. Which is the approach of EU in creating framework conditions for enterprise to improve its competitiveness?

Koj e pristapot na EU vo kreiranje sistem na uslovi na pretprijatijata za podobruvanje na nivnata konkuretnost?1.pazar baziran na negativna industriska polisa

2.Interveciona ili pozitivna industriska polosa

3.selektivna intervencija ili strategiska industriska polisa.31. What are the main areas of competition policy?

Koi se glavnite polinja od konkurentnata polisa?Toa se:-nedoverba(kartel)

-kontrola na zdruzuvanjeto

-liberalizacija

-drzavna pomos.32. Does the EU have regulations and conditions on mergers and takeovers of one firm?

Dali EU ima regulacii i uslovi za za zdruzuvanje i prezemanje na firmi?Komisijata moze da gi spreci uslovite na zdruzuvanje i prezemanjeto na firmi ako pogolema kompanija moze premnogu lesno da ja istisne konkurencijata, ili samo ako zdruzuvanjeto se otkaze.

33. How EU monitors the state aid available to business?

Kako EU ja nadgleduva drzavnata pomos na biznisot?EU nadgleduva odblisku kolku vladata na zemjite clenki napravila za biznis klimata vo zemjata.Ne e ocigledna pomos kako pozajmica ili garancii tuku taksi , proizvodi i uslugi i garancii za zaem sto mu dozvoluvaat na pozajmuvacot pomal rizik za kreditot.Ne e dozvoleno drzavna pomos na privatniot sektor.34. Why EU needs monetary union?

Zosto e potrebna monetarna unija?Na EU i bese potrebna nova valuta za priblizuvanje na ekonomskiot zaednicki pazar.Evroto stana edinstvena valuta za Evropskite zemji so sto lugeto mozat da patuvaat vo razni zemji od EU unijata bez da menjavaat pari .Evroto stana vtora svetska valuta.35. Why the European monetary system was designed?

Zosto bese dizajniran Evropskiot monetaren sistem?Za da se namalat razlikite vo promena na valutita na zemjite clenki.36. Which are the criteria about the EU economic and financial discipline?

Koi se kretiriumite za Evropskata ekonomska i finansiska disciplina?-inflacija

-namaluvanje na kamati

-namaluvanje na budzetkiot deficit na maksimum 3% od BDP

-ogranicuvanje na javnite pozajmici maksimum 60 % od BDP

-stabilizacija na valutata.37. What is European Monetary Union (EMU)? What are the gains and losses from EMU?

Sto e EMU?Koi se pridobivkite i zagubite od EMU?Zaednicka valuta od 1 januari 1999.Zaednicka monetarna politika vodena od Evropskata Centralna Banka od 1 Januari 1999.

Pridobivki na dolg rok:Zgolemuvanje na trgovijata, specijalizacija, zgolemuvanje na BDP po glava na zitel.

Zagubi:Mal rizik od asimetricen sok .38. Rules of EMU? The road to EMU?

Pravila na EMU?Pravila za ECB(1991)

Stabilnost i paktot za razvoj (SGP 1997).39. What is the future of the EMU: Risk and reforms?

Sto e idninata za (EMU)European Monetary Union rizici i reformi?1.Fiskalna politika

-transferi na fiskalna politika na EU

-reformi na pazarot na trudot

-zgolemena mobilnost na trudot

-Promena na paktot za stabilnost i rast.

-deficit

-Da se redifinira deficitot vo strukturen za da se izbegne prociklicna politika.

2.Monetarna politika

-Zgolemuvanje:prosecnata stapka na inflacija ke bide cel na mnogu mali zemji.

Reformi:novi proceduri vo glasanjeto za da se namali vlijanieto od pomalite zemji.

-Zgolemuvanje na kratkorocna stabilizacija

reforma: zgolemuvanje na sposobnosta na ECB.(Evropska Centralna Banka)

40. Which are the Intra-Eurosystem legal acts in monetary areas?

Koi se intra-Evropski akti vo monetarnata oblast?1.European Central Bank(ECB) vodici

2.ECB instrukcii i

3.Vnatresni odluki

41. What is the role of regional policy in EU? Kakva e ulogata na regionalnata politika vo EU? Regionalnata politika gi prefrla izvorite koi bi imale vlijanie na posiromasnite regioni.Taa e instrument na finansiska solidarnost i isto sila za evropskata integracija.Dvata zbora solidarnost i kohezija gi sumiraat vrednostite pozadi regionalnata politika vo EU.

Solidarnost zatoa sto politikata ima za cel da doprinese na graganite i regionite koi sto se ekonomski i socijalno ponazad vo sporedba so prosekot na EU.

Kohezija bidejki tie imaat pozitivni beneficii za site vo namaluvanje na razlikite na prihodi i bogatstvoto pomegu posiromasnite i onie koi se pobogati.

42. How regional policy in the EU is financed?Kako se finansira regionalnata politika vo EU?Evropskata regionalna politika e vistinska politika na spodelba bazirana na finansiska solidarnost.Toa dozvoluva transferite od poveke od 35% od budzetot na EU koj doaga od najbogatite zemji clenki kon pomalku bogatite.Regionalnata politika na EU raboti na baza na transferi od budzetot na EU za da bidat iskoristeni za specificni celi i samo vo specificni naznaceni regioni pomegu zemjite clenki.43. Where the money for EU regional policy goes?Kade odat parite vo EU od regionalnata politika?Parite za EU regionalnata politika odat vo:

Cel 1 Regioni kade sto BDP e pomal od 75% od prosekot na EU.

Cel 2 Regioni ,oblasti so ekonomsko opaganje poradi strukturalnite teskotii za da se pomogne so ekonomska i socijalna pomos i

Cel 3 Modernizacija na sistemot za trening i promoviranje na vrabotuvanjeto.44. What are the European Unions regional and cohesion challenges during the period 20072013?Koi se regionalnite predizvici i predizvici za kohezija za vreme na periodot od 2007-2013 vo EU?Toa se cetiri predizvici:

1.-Zgolemuvanje na kohezijata vo prosirena EU;

2.-Zasiluvanje na prioritetot vo EU;

3.-Da se podobri kvalitetot vo promocija na odrzliv i pobalansiran razvoj;

4.-Da se kreira novo partnerstvo za kohezija.45. The basic principles of the European Unions regional policy?

Osnovnite principi na EU regionalnata politika?1.Koncentracija

2.Programiranje

3.Zgolemuvanje

4.Partnerstvo.

46. What are the responsibilities of the Committee of the Regions of EU?

Koi se odgovornostite na sojuzot na regioni na EU?-obrazovanie i razvoj

-kultura

-javno zdrastvo

-socijalna politika

-zivotna okolina

-transport

-Trans-Evropska mreza na transport, telekomunikacija i energija

-strucnost.

47. What is the strategic approach of the EU in the environmental policy?

Koj e strategiskiot pristap na EU kon zivotnata sredina?Strategiskiot pristap e oznacen so 5 celi koja sekoja ja oznacuva potrebata za poefektivna implementacija i poinovativni resenija.GEAP odi ponatamu.Ova e najstrategiski pristap prifaten od EU komisijta i se povikuva na aktivno ucestvo i prifatlivost od strana na site sektori od opstestvoto za potraga za inovativni odrabotlivi i podrzani resenija sto se odnesuvaat za problemite za zivotnata sredina.

48. What is the main role of the European Commission to define new environmental legislation?

Koja e glavnata uloga na Evropskata komisija vo definiranje na zakonodavstvoto vo zivotnata sredina?Glavna uloga e da inicira i definira novo zakonodavstvo za zivotnata sredina i da se osigura deka merkite za koi se odnapred dogovoreni se koristat vo praktika kaj zemjite clenki.

49. Explain the principles of the Aarhus Convention on access to information, public participation in decision making process?

Objasni gi principite na Aarhus konvencijata za pristap na informacii i javno vklucuvanje vo procesot na donesuvanje na odluki?Principite na Aarhus konvencijata za pristap na informacii i javno vklucuvanje vo procesot na donesuvanje na odluki:

-1.Mu dozvoluva na clenot od javnota pogolem pristap na informacii za zivotnata sredina so sto se zgolemuva transparentnosta i vklucenosta na vladata.

-2.Dava moznost na lugeto da gi izrazat nivnite mislenja i zagrizenosti za prasanjata za zivotnata sredina i da se osiguraat deka tie sto nosat odluki vodat smetka za ova.

-3.I obezbeduva na javnosta pristap da moze da pregleda proceduri koga nivnite prava za informacii i participacija bile prekrseni i vo nekoi slucai da predizvikaat poveke prekrsoci vo zakonite za zivotna sredina.

50. What are the responsibilities of the European Environment Agency?Koi se odgovornostite na Evropskata agencija za zivotna sredina?-obezbeduva informacii na kreatorite na politikata vrz koi se baziraat nivnite odluki

-promovira najdobra rabota vo zastita na zivotnata sredina i tehnologii

-rasprostranuvanje na rezultatot od istrazuvanje vo zivotnata sredina

-Finansiranje za podobruvanje na zivotnata sredina.51. How EU disseminates the results of environmental research?Kako EU gi rasprostranuva rezultatite od istrazuvanjeto za zivotnata sredina?Istrazuvanje za prasanja za zivotnata sredina i semi za zastita na prirodnata zivotna sredina dobiva finansiski sredstva od LIFE programata, programite za istrazuvanje na EU i regionalnite razvojni programi.

52. What EU has introduced as part of its strategy to combat climate change under the Kyoto Protocol?

Sto voveduva EU kako del od strategijata vo borba za klimatskite promeni pod KYOTO Protokolot?EU voveduva prv svetski sistem za razmena na emisii.Vladite na zemjite vo EU izdavaat alokacii ili odreduvanje na industriski i energetski biznisi na koi im dozvoluvaat da imitiraat CO2,glavniot (greenhouse gas) do odreden limit.Isto Komisijata predlozi prosiruvanje na semata za razmena na emisii vo avionskiot soobrakaj.Dolznostite od ovoj dogovor se do 2012 no komisijata veke gi zapocna konsultaciite za posle 2012 za politika na klimatskite promeni. 53. What is the funding to promote sustainable development and care for the environment within the EU? 54. What are the objectives of the transport policy in the EU?

Koi se celite na politikata za transport na EU?Celite na politikata za transport na EU se kompletiranje na vnatresen Pazar za transport so koj ke obezbedi odrzliv razvoj na golemi mrezi vo Evropa , prostran menadzment, podobruvanje na sigurnosta i razvoj na megunarodnata sorabotka.

55. Why the EU promotes major transport infrastructure projects?

Zosto EU gi promovira golemite transportno infrastrukturni proekti?Za otstranuvanje na tesnite grla na glavniot istocno zapaden vnatresen pat povrzuvajki gi Rajna,Majna i Dunav .Programa za reguliranje na soobrakajot na zafatenite gradski linii od bregovite na EU da se prefrli na zeleznicata.

56. What the EU adopted in order to improve road safety?

Sto EU usvoi za podobruvanje na sigurnosta na patistata?Za da se zgolemi sigurnosta na patistata EU usvoi nova akciona programa. 57. How the transport policy regulation defines the various types of passenger transport?

Kako politikata za transport gi definira razlicnite vidivi na patnicki transport?Da primeni principi na sloboda i da obezbedi transportni uslugi.Sovetot prifati regulacija na kabotaza.Ovaa regulacija gi definira razlicnite vidovi na patnicki transport kade kabotazata e vozmozna i ja oznacuva liberalizacijata na povremeni uslugi i drugi regularni uslugi vo Juni 1999.

58. Why EU wishes to make improvement for the Community's railways and to make them more efficient?

Zosto EU saka da gi podobri lokalnite zeleznici i da gi napravi poefikasni?EU saka da im olesni na lokalnite zeleznici da se adaptiraat na potrebite na edinstveniot pazar i da bidat poefikasni.Za da se postigne ova bese predlozeno prestavuvanje na operativna dozvola za obezbeduvanje na uniformiran pristap kon infrastrukturata i da im obezbedi sistem za osiguruvanje deka infrastrukturnite kapaciteti se postaveni na nediskriminatorski mesta i deka korisnicite gi plakaat celosnite trosoci za uslugite sto gi koristat.

59. How EU creates policy for Safety at sea, maritime safety, aimed in particular at the environmental risks?

Kako EU ja kreira politikata za sigurnost na more , sigurnost vo pomorstvoto osobeno nasoceno kon rizikot za zivotnata sredina?Promoviranje na novi merki vo procesot na vospostavuvanje na EU politika za sigurnost na pomorstvoto nasoceni kon rizikot za zivotnata sredina predizvikani od tankerite za nafta.

60. What is the policy of the single European sky?

Koja e politikata za edinstveno Evropsko nebo?Edinstveno Evropsko nebo e inicijativa da se reformira nacinot na koj EU vozdusnata kontrola e struktuirana so pogled da gi zadovoli idnite kapaciteti i sigurnosni baranja.predlozite za Edinstveno Evropsko nebo se bazirani na koncept na slobodno dvizecki vozdusen prostor, dodeluvanje na patista na baza na slobodni kapaciteti,a ne spored civilna ili voena upotreba.

61. How EU plan to reform the work of the European air traffic control?

Kako EU planira da izvrsi reformi na Evropskiot vozduhoploven soobrakaj.1.zdruzen menadzment na vozdusniot prostor

2.regulacija

3.integracija na civilno i voeno rakovodstvo

4.sorabotka megu EU i Eurocontrol

5.moderna tehnologija

6.podobra koordinacija na politikata za covecki resursi vo sektorot na kontrola na vozdusniot soobrakaj.

62. In which aspects modern transport system in EU must be sustainable?

Vo koj aspekti moderniot transporten sistem moze da bide odrzliv?

Moderniot transporten sistem moze da bide odrzliv od ekonomska, socijalna, kako i od zivotnata sredina.

63. What are the links between the liberalisation of transport and harmonisation of social conditions in EU?

64. How EU Managese the changes about the future of EU transport policy? Kako EU rakovodi so promenite vo vrska so EU transportnata politika?Tri raboti se jasni vo odnos so idninata na politikata na transportot vo EU:

1.ima mnogu problemi i tie se identifikuvani

2.resenijata se identifikuvani no tesko se primenuvaat

3.globalen pristap e potreben vklucuvajki gi zasegnatite strani( Lokalni, nacionalni, i evropski)

65. Does the Common transport policy must be a part of an overall strategy of integrating sustainable development?

Dali zaednickata politika za transport e del od celosnata strategija za integracija na odrzliv razvoj?Treba da vklucuva:

-ekonomska politika i promeni

-politika za planirahje na upotreba na zemjiste

-socijalna i obrazovna politika

-politika na javen pransport

-budzetska i fiskalna politika

-politika za natprevar

-istrazuvacka politika za transport

66. What is The Common Agricultural Policy (CAP) of EU?Koja e zaednickata zemjodelska politika vo EU?CAP e sistem na zemjodelska pomos na EU sto prestavuva 44% od budzetot na EU.67. Which objectives of the CAP were set out?Koj celi na CAP se postaveni?Pocetni celi se postaveni vo clen 39 so dogovorot vo RIM.

1.Da se zgolemi produktivnosta

2.da se obezbedi dobar zivoten standard na zemjodelskata zaednica

3.stabilizacija na pazarite

4.dostapnost na nabavkata

5.da im se ponudi hrana na potrosuvacite so dostapna cena.68. How Common Agricultural Policy works?Kako raboti CAP?CAP e integralen sistem na merki koj raboti so oddrzuvanje na nivo na cena na nedviznosti vo EU i po proizvodstvo ima tri mehanizmi:

1.tarifite za uvoz se primenuvaat na specificni dobra uvezeni vo EU

2.Oni se postaveni na nivo da se podigne svetskata cena do planiranata EU cena

3.planiranata cena e izbrana kako maksimalna posakuvana cena za tie dobra vo EU.69. What are the links beetwen the CAP and rural development? Koi se vrskite megu CAP i ruralniot razvoj?CAP e kako socijalna alatka da pomogne na ekonomski nerazvienite oblasti i da ja socuva ruralnata zivotna sredina.Promenite vo poslednata dekada ,zapocna da se prefrla pomosta za zemjisteto ostaveno za kultiviranje i podobruvanje na ruralnata oblast.70. Do the CAP price intervention causes artificially high food prices throughout the EU?Dali cenite za intervencija na CAP predizvikuvaat vestacki visoki ceni na hrana vo EU?Da, CAP cenite predizvikuvaat visoki ceni na hranata niz EU(se plaka regresiven danok za konsumiranje).71. What are the Cost/benefit analysis of the CAP?

Koi se analizite za finansiski beneficii od CAP?Skorasnite prasalnici pokazuvaat deka graganite na EU gi cenat beneficiite na nacin sto CAP gi podrzuva farmerite i ruralnite oblasti.Iako mislenjeto vo EU gleda na CAP kako kontinuirano obezbeduvanje na vrednosta na pari,podobruvanja mozat da se napravat.

72. Are the CAP is sustainable in an enlarged EU?

Dali CAP pomaga vo zgolemuvanjeto na EU?

NE73. What is the contribution of the EU trade policy into the international trading?Koj e pridonesot od trgovskata politika vo EU vo megunarodnata trgovija?Vaznosta za trgovija kako faktor na razvoj i rastez e se poveke evidenten.Trgovskata politika na EU celi kon pogolem pridones na sto pogolema integracija na razvojnite zemji vo megunarodniot sistem niz koherentni akcii na tri nivoa:

1.muliteralna

2.bilateralna

3.niz avtonomni merki74. How is regulated the market access for industrial products in EU?

Kako e reguliran pristapot na Pazar za industriskite proizvodi vo EU?

?????? Regulirano e so carinska tarifa.

75. What are the aims of the EU trade policy into the international trading system through coherent actions?

???????

76. Do the EU belives that further opening and expansion of trade is an important contribution to sustained and continued economic growth for all countries?

Dali EU veruva deka ponatamosnoto otvaranje i prosiruvanje na trgovijata e vazen pridones za podrzan i kontinuiran ekonomski razvoj na site zemji?EU veruva deka ponatamosnoto prosiruvanje i razvoj na trgovijata so zemjodelski proizvodi e vazen pridones za podrzan i kontinuiran ekonomski rast vo site zemji.

77. Why many developing countries need assistance to improve their capacity to use the trading opportunities? Zosto mnogu zemji vo razvoj im e potrebna pomos vo trgovijata?Mnogu zemji vo razvoj imaat potreba od pomos za podobruvanje na nivniot kapacitet od multilateralniot trgovski sistem.Biten element e da se napravi trgovijata kako interalen del od nivnata nacionalen razvoj so programi i strategii za namaluvanje na siromastijata.

78. What is the Economic Partnership Agreements (EPA) which are being negotiated between the EU and African, Caribbean and Pacific countries?

STO e EPA?Dogovor megu EU i zemjite od Afrika, Karibi, i Pacifik.EPA e instrument za razvoj za podobruvanje na megunarodnata integracija i podobruvanje na biznis sredinata na eden kredibilen i podrzan nacin.

79. What are the main domains of interest between EU- USA JAPAN in their trilateral relations?80. In which sectors the Group of 4 EU Commissioners, are in charge of the external relations services?

Vo koi sektori kmesarite na grupata 4 na EU se zadolzeni za uslugite na nadvoresni odnosi?Tie se nadlezni za 6 nadvoresni odnosi, nadvoresni odnosi vo 2 oddela na komisijata:

Nadvoresni odnosi i

Kancelarija za kooperacija na Evropskata pomos. 18