abc.ed VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE _2013_dr._Kristjan_Musek_Lesnik...abc.ed 22 Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače [email protected]

abc.ed

VEDENJE TAKO ALI

DRUGAČE

K R I S T I J A N M U S E K L E Š N I K

Osnovna šola na slovenskem

Bled, 19.4.2013

abc.ed22

Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

[email protected]

Ne že spet o vedenju!!!

Vir: www.24ur.com

Morda ne pomeni, da se moramo o vedenju pogovarjati več kot doslej.

Vsekakor pa pomeni, da se moramo pogovarjati drugače, ker

dosedanje govorjenje očitno ni imelo resnega učinka.

Primerov vedenja 2 bo vedno več zaradi naraščajočih stisk in frustracij.

Primerov vedenja 1 bo vedno več, ker velikokrat slabo razumemo

njegove vzroke in zato neučinkovito ukrepamo.

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=2O7QB5jbQSvQGM&tbnid=3D7n9jh2TzpNhM:&ved=0CAUQjRw&url=http://24ur.com/novice/slovenija/kaos-v-razredu-kam-je-izginila-avtoriteta-ucitelja.html&ei=H05uUaujE-_B0gXxqYH4AQ&bvm=bv.45368065,d.ZWU&psig=AFQjCNFdRcU18gbfrd27t2JZKsH1GYxsgA&ust=1366269850384005

abc.ed33


[email protected]

VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE

Kako je mogoče, da množice otrok in mladostnikov

(ter njihovih staršev … pa tudi učiteljev) zmorejo

razumeti in upoštevati sleherno pravilo nogometa …

pri šolskih pravilih se jim pa zatakne?

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=eE95cN5yibVX-M&tbnid=zFK1UfCVTtDGRM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.pickywallpapers.com/blackberry-playbook/sport/soccer/schematic-green-soccer-field-wallpaper/&ei=bzZlUdepBczHsgai0YGYBw&bvm=bv.44990110,d.bGE&psig=AFQjCNEGX1iI6ihYCZqQb6iwlKVqe9KbYA&ust=1365673961950316

abc.ed44


[email protected]

ZAKAJ (IN KDAJ) GOVORIMO O

VEDENJU?

Ponavadi takrat, kadar se soočimo s

težavami, povezanimi z vedenjem.

Zato bom danes govoril

predvsem o neprimernem

vedenju (ter njegovih vzrokih in

soočanju z njim).

Začeli bomo s tremi MITI (ne starogrškimi pač pa sodobnimi miti slovenskega šolskega

prostora).

abc.ed55


[email protected]

Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!

MIT ŠT. 1

abc.ed66


[email protected]


Malo morgen … MIT št. 1 ne drži

Šola je VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o vzgojo še tako pometali iz nje

MIT ŠT. 1

abc.ed77


[email protected]


Malo morgen … MIT št. 1 ne drži

Šola je VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o vzgojo še tako pometali iz nje

MIT ŠT. 1

Šola ni POLIGON za zadovoljevanje

muh staršev in razvajenih mulcev … pa če nas apostoli brezmejnega pedocentrizma in hiperzaščitništva še

tako prepričujejo v tovrstne zablode … prijazna šola ni razpuščena

šola, pač pa zahtevna šola, ki otroku pomaga razviti vse potenciale

abc.ed88


[email protected]

Problem nikoli ni v otrocih!!!

MIT ŠT. 2

abc.ed99


[email protected]

Problem nikoli ni v otrocih!!! Ne ga

sr…!!!

Mit št. 2 (ne drži)

MIT ŠT. 2

Neprimerno vedenje otrok in mladostnikov – problem je

vedno tudi v njih (vedenje je vedno interakcija osebe in

okolja). Vzroki teh problemov ponavadi izvirajo iz družin, ožjega okolja in

širše družbe. Vzroki teh problemov so velikokrat sistemski (šolski prostor).

Pojavnost teh problemov v šolah je ponavadi premo

sorazmerna s kompetentnostjo šol (učiteljev, svetovalne službe,

vodstva) za soočanje s takšnimi vedenji (primer nasilje)…

abc.ed1010


[email protected]

MIT ŠT. 3

Mit št. 3: Število vedenjskih problemov

narašča, ker so današnji otroci (in

njihovi starši) drugačni od otrok (in

staršev), ki so včasih prihajali v šolo

abc.ed1111


[email protected]

MIT ŠT. 3

Mit št. 3: Število vedenjskih problemov

narašča, ker so današnji otroci (in

njihovi starši) drugačni od otrok (in

staršev), ki so včasih prihajali v šolo …

ta mit PA DRŽI!!! (primer parkirišče)

abc.ed1212


[email protected]

KAKO SE „ZDRAVI“ NEPRIMERNO

VEDENJE?

Tole bo samo prispodoba … da se ne bo kdo zgražal

Kaj se zgodi, če imate v zaboju z jabolki gnilo jabolko?

Zdrava jabolka sama od sebe ne morejo ozdraviti gnilega

Gniloba se širi na zdrava jabolka

Proaktivnost: ukvarjati se z okvarjenim jabolkom in ga zdraviti ob prvih znakih (če gre), v najslabšem primeru pa izločiti (da se zavaruje zdrava jabolka)

Učenci seveda niso jabolka in niso zdravi ali gnili … je pa lahko njihovo vedenje bolj, ali pa manj primerno

Začeti čim prej …

BTW: velja za vedenje v kateri koli skupini

abc.ed1313


[email protected]

ČE ŽELIMO „ZDRAVITI“ NEPRIMERNO VEDENJE, GA

MORAMO RAZUMETI IN OBENEM POZNATI NAŠE OMEJITVE

• Vzroki neprilagojenega vedenja v

šoli so skoraj vedno povezani z

vzgojo v družini. Pa pika!

• Vzroki neprilagojenega vedenja v

šoli so velikokrat povezani z

družbeno klimo, okoljem.

• Pogostost teh vedenj v šoli je

povezana z odzivanjem šole nanje.

Lahko spreminjate

neustrezne vzgojne

vzorce v družinah?

Lahko spreminjate

stanje v družbi?

Lahko vplivate na

pojavljanje

neprimernega vedenja v

šoli?Najprej je treba razumeti različne vzroke

takšnih vedenj, šele potem se lahko

uspešno soočimo z njimi.

Vsako vedenje je naučeno in ima neko funkcijo.

abc.ed1414


[email protected]

VSAKO VEDENJE JE NAUČENO

Če se Janezek nauči, da:

• je učiti se dobro, ker učenje prinese pozitivne posledice, se bo Janezek (in pozneje Janez) učil,

• je pomagati drugim dobro, ker se (1) zato počuti bolje in (2) bo prej deležen pomoči, ko jo bo sam rabil, bo Janezek (in pozneje Janez) pomagal ljudem okrog sebe,

• je lagati dobro, ker z lažjo prej in lažje doseže svoje, bo Janezek (in pozneje Janez) lagal,

• je ustrahovati druge in zganjati nasilje dobro, ker tako lažje in prej doseže svoje, bo Janezek (in pozneje Janez) zganjal nasilje in ustrahoval …

DOBRA NOVICA: Če je vsako vedenje naučeno, se da vsako neprimerno vedenje tudi „odučiti“ in nadomestiti s primernejšim

SLABA NOVICA: To je velikokrat dosti lažje napisati kot narediti!!! Poleg tega ponavadi zahteva voljo otroka in podporo staršev.

abc.ed1515


[email protected]

VSAKO VEDENJE IMA NEKO

FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU

DOBRA NOVICA: Če razumemo funkcijo nekega vedenja, ga laže razumemo

SLABA NOVICA: Včasih je težko razumeti funkcijo vedenja, še posebno, če ga želimo razumeti skozi prizmo „normalnega“ vedenja

abc.ed1616


[email protected]

VSAKO VEDENJE IMA NEKO

FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU

DOBRA NOVICA: Če razumemo funkcijo nekega vedenja, ga laže razumemo

SLABA NOVICA: Včasih je težko razumeti funkcijo vedenja, še posebno, če ga želimo razumeti skozi prizmo „normalnega“ vedenja

Pa smo nazaj pri 3. mitu: Otroci, starši

(tudi učitelji) so drugačni, kot včasih.

Vendar KAKO?

abc.ed1717


[email protected]

KLINIČNI PSIHOLOGI:

VČASIH VEČ „NEVROTSKIH“ TEŽAV

Niz motenj in težav, pri katerih

se čustveno nelagodje izraža

skozi različne telesne,

fiziološke in duševne težave;

prevladujoči znak je

anksioznost oziroma tesnoba.

abc.ed1818


[email protected]


DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI

Motnja osebnosti: sklop patoloških osebnostnih potez, ki

privedejo do pomembnih motenj delovanja v duševnosti

in v odnosih z drugimi.

Vzporedno se pojavljajo motnje v čustvovanju,

doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih

odnosih.

Osebnostne motnje so trajne duševne in vedenjske

značilnosti, kar pomeni, da so nespremenljive ali bolje

rečeno, slabo spremenljive.

Diagnosticirajo se pri odraslih. Otroci in mladostniki

lahko kažejo mnoge opozorilne znake (in imajo še nekaj

možnosti za spreminanje).

abc.ed1919


[email protected]



Vsak človek ima značilen način odzivanja na ljudi in okoliščine –

obenem je zmožen spreminjati vzorce reagiranja, če se stari načini

izkažejo za neučinkovite – pri os. motnjah pa poskušajo vzdrževati

vzorce reagiranja, spreminjati pa okolje.

Pri ljudeh z m. osebnosti namreč prevladujejo disfunkcionalna

bazična prepričanja oziroma sheme (jaz sem center sveta, drugi so

ničvredni), ki nastanejo na podlagi preteklih izkušenj in postanejo

del vsakodnevnega procesiranja informacij.

Sebe ne doživljajo kot osebnostno ali duševno motenega (ni

moten on / moteni so vsi drugi), ne želijo sprememb, saj so

njihove (čeprav neprimerne) strategije zanje funkcionalne v

mnogih življenjskih okoliščinah.

abc.ed2020


[email protected]



Nekatera disfunkcionalna bazična prepričanja:

• Paranoidna - ljudje so sovražniki

• Narcisistična - sem nekaj posebnega

• Histrionična - moram narediti vtis na druge

• Antisocialna - ljudi je potrebno izkoristiti

(Beck in Freeman, 1990)

abc.ed2121


[email protected]



Pogostost - podatki iz ZDA (mejna struktura osebnosti)

• 2,0 % (2000)

• 5,9 % (2010)

Strokovne ocene: 10 do 20% populacije (vse vrste os.

motenj).

Z motnjami osebnosti se povezuje t.i. „mračna trojica

osebnostnih lastnosti“, ki jih zaznamuje visoka

manipulativnost: narcisizem (jaz sem središče sveta),

machiavelizem (cilj opravičuje sredstva), psihopatija (požvižgam

se na druge) in prepričanje, da so drugi in družba na svetu

zato, da služijo mojim interesom – VEDNO VEČ ODRASLIH IN

OTROK.

abc.ed2222


[email protected]

POSLEDICA

Če raziskave držijo, imamo na šolah danes opraviti s približno:

• 10 % staršev z resnimi motnjami osebnosti

• 10 % učencev z vsemi nastavki za resne motnje osebnosti

• 10 % sodelavci z resnimi motnjami osebnosti

Velikokrat se zdi, da 90 % časa in energije porabimo za ukvarjanje s temi

10 % (ker so ukrepi neučinkoviti). Medtem pa zanemarjamo tiho večino, ki

je zaradi svoje „neproblematičnosti“ odrinjena ob stran.

Ker se pretirano ukvarjamo z manjšino motenih in jim namenjamo izjemno

pozornost, v mnogih primerih s tem celo utrjujemo njihove motene

vedenjske vzorce (v primerih motenj osebnosti s tem utrjujemo

prepričanja o njihovi izjemnosti in patološke vzorce).

Pri delu z osebnostnimi motnjami odpovejo

tradicionalni pristopi in „zdrava pamet“ (policija).

abc.ed2323


[email protected]

RAZLIKA MED „NEVROTSKO“ OSEBNOSTJO

IN OSEBNOSTNIMI MOTNJAMI„Nevrotska“ osebnost Osebe z motnjami osebnosti (motenim značajem)

Imajo razvito (celo pretirano) vest Imajo manj razvito in okrnjeno vest

Imajo močan občutek za „prav“ in „narobe“ in

vedno želijo početi „prav“

Ni„glasu“, ki spodbuja „delati prav“ in kara, ko

„počne narobe“; želi početi, kar mu/ji ustreza

Občutijo krivdo, če čutijo, da so ravnali „narobe“;

se trpinčijo zaradi občutkov krivde

Ne čutijo krivde; trpinčijo tiste, ki opozorijo na

njihove napake in neprimerno vedenje

Se sramujejo, če storijo kaj neprimernega Nimajo občutkov sramu

Trpijo če prizadanejo druge Trpinčijo druge, da dosežejo svoje

Si zastavljajo previsoke standarde vedenja, ki jih

ne morejo vedno uresničiti, zato doživljajo

močan stres

Se ne obremenjujejo z odgovornostjo in niso

kritični do sebe, ko naredijo nekaj, česar ne bi

smeli

So pretirano kritični do sebe, kadar ne uresničijo

pričakovanj

Kadar ne uresničijo pričakovanj, najdejo krivce

zunaj sebe

Ko gre nekaj narobe, čutijo tesnobo, ki jih žene k

temu, da poskušajo izboljšati situacijo

Ko gre nekaj narobe, bodo storili vse, da se

izognejo odgovornosti

Motiv: izboljšati sebe in svoje ravnanjeMotiv: ohraniti neprilagojene vzorce in

odstraniti vse, kar jih ogroža

abc.ed2424


[email protected]

ZAKAJ JE OSEBNOSTNE (ZNAČAJSKE)

MOTNJE TEŽKO SPREMINJATI

• Ker so del človekove osebnostne strukture

• Ker se ta na vse kriplje brani pred vsem, kar jo ogroža

• Ker so izjemno manipulativni; namesto, da bi se prilagajali

okolju, skušajo okolje prilagoditi sebi

• Dokler bodo čutili, da obvladujejo okolje, bodo manipulirali z

njim, ko začutijo, da ne gre več, se ne bodo soočili s svojimi

težavami in odgovornostjo, pač pa se bodo umaknili iz okolja, ki

ogroža njihovo strukturo in šli tja, kjer bodo lahko naprej

manipulirali

• Ker tradiconalni psihološki/terapevstski pristopi ne delujejo.

• Ker imajo učinkovite strategije izmikanja.

abc.ed2525


[email protected]

STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH

(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - EKSTERNALIZACIJA

Za svoje neprimerno vedenje / ravnanje vedno krivijo

druge (spretni manipulanti vas znajo na koncu

prepričati, da ste sami krivi za njihovo početje)

Cilj: izogniti se odgovornosti

„Zdrava“ osebnostOsebe z motnjemi osebnosti (motenim

značajem)

Podzavesten mehanizem, ker bi bilo

soočenje s svojo odgovornostjo preveč

boleče, vir tesnobe

Načrtna manipulacija: ve, da je naredil

nekaj neprimernega, vendar „hoče, da ga

drugi vidijo takšnega, kot se želi

prikazati“, ker bo tako lažje uresničeval

svoje cilje

abc.ed2626


[email protected]


(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - ZANIKANJE

Ne priznajo svojih napak in se upirajo soočenju s

svojo odgovornostjo za težave v življenju; lažejo sebi

in drugim o svojih dejanjih in namenih, zato, da jim

damo mir (ne muči jih vest, pač pa naše najedanje)


značajem)

Podzavesten mehanizem, ker bi bilo

soočenje s resnico preveč boleče,

nevzdržno

Ne gre za stanje nezavedanja zaradi

globoke notranje bolečine, pač pa

načrtno manipulacijo: hlinjenje

nedolžnosti in ohranjanje vtisa pred

drugimi

abc.ed2727


[email protected]


(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - MINIMALIZIRANJE

Skušajo zminimalizirati pomembne stvari. Kot del taktike

lahko priznajo kak del svojega ravnanja, ponavadi manj

pomembno stvar (cilj: upravljanje vtisa, ki ga imajo drugi

o njih; ohranjati dober vtis o sebi).


značajem)

Celo pretiravajo in katastrofizirajo

posledice svojih ravnanj, zaradi pretirane

vesti svoje drobne napake povečujejo v

katastrofe

Načrtna manipulacija za izogibanje pred

odgovornostjo v situacijah, ko so njihova

ravnanja tako očitna, da jih ne morejo

povsem prikriti; z lažnim prevzemanjem

odgovornosti skušajo „polirati“ svojo

podobo in zmanjšati posledice svojih

ravnanj

abc.ed2828


[email protected]

DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH

MOTNJAH – MANIPULIRANJE, LAGANJE

Lažejo, ker to postane del njihovega vzorca vedenja:

z manipuliranjem ohranjajo moč in prednost.

(Enakovreden položaj jim ne ustreza; želijo prednost

pred drugimi in izkoriščati njihove slabosti, zato se

vedno skušajo postaviti stopničko višje - lažejo celo

takrat, ko laž na videz nima nikakršne funkcije.)


značajem)

Lažejo nezavedno ali hote, cilj je

zmanjšanje napetosti, tesnobe

Lažejo načrtno, cilj je vzpostavitev

prednosti, pozicije moči

abc.ed2929


[email protected]


(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH – PRIKRITE GROŽNJE

Mnogi spretni manipulanti ne grozijo neposredno,

pač pa znajo s prikritimi grožnjami prisiliti druge, da

igrajo po njihovih pravilih. Če se že zatečejo k

neposrednemu nasilju, so ponavadi njegovi

pobudniki in vlečejo niti iz ozadja, medtem ko drugi

opravijo njihovo umazano delo.

Cilj: doseči svoje s prikritimi namigi, da se bo zgodila

cela apokalipsa, če ne bo po njihovo, ali če jih bo kdo

poskušal soočiti z njihovim neprilagojenim vedenjem

abc.ed3030


[email protected]


MOTNJAH – NASILNIŠTVO / NASILJE

Nekateri manipulanti grozijo neposredno in z

nasiljem vzpostavljajo nadrejeni odnos. Strah

uporabljajo kot orožje.

Cilj: vzpostaviti okolje, v katerem drugi ne bodo upali

nasprotovati njihovim interesom (pri tem včasih celo

hlinijo jezo in bes, z namenom preventivnega

ustrahovanja žrtev)

Posledica: ohranjanje neprilagojenih vzorcev, ki so

izrazito trdni, ker (1) gre za zelo uspešno taktiko

manipuliranja in (2) gre za učinkovito upiranje

avtoritetam in standardom vedenja.

abc.ed3131


[email protected]

VZROKI OSEBNOSTNIH MOTENJ

VZGOJA

• Patološki vzorci v družinah

• Patološki vzorci v družbi

(pedocentrizem, pravicološko

svetobolje …)

abc.ed3232


[email protected]

SPODBUJANJE PATOLOŠKIH

VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE

MOJ OTROK PA ŽE NI TAK

abc.ed3333


[email protected]


VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE

MOJ OTROK PA ŽE NI TAK

abc.ed3434


[email protected]


VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI

NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI

POJEM „OTROKOVE PRAVICE“ (PRIMER ODLOČBE)

abc.ed3535


[email protected]


VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI

NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI

POJEM OTROKOVE PRAVICE (PRIMER ODLOČBE, SODIŠČA)

abc.ed3636


[email protected]

KJE GA NAJBOLJ POLOMIMO V ŠOLAH?

Pri soočanju z (odraslimi ali otroki) z osebnostnimi motnjami (ali motnjami značaja), ga najbolj polomimo …

… kadar pristanemo na njihovo igro, ali celo vstopimo vanjo ...

… kadar se (zaradi pomanjkanja samozavesti) v strahu umaknemo grožnjam in navideznim avtoritetam.

abc.ed3737


[email protected]

ZAKAJ GA LOMIMO V ŠOLAH?

• Lomimo ga, ker od odraslih in otrok, ki imajo motnje

osebnosti, ali imajo nastavke tovrstnih motenj,

pričakujemo običajne vzorce vedenja in običajne odzive.

• Lomimo ga, ker ljudi vidimo podobne sebi in

predpostavljamo, da razmišljajo, skrbijo in čutijo

podobno kot mi – ljudje z motnjami osebnosti so v

resnici zelo drugačni.

• Lomimo ga, kadar sprejmemo njihova pravila igre in se

spustimo na njihov parket (kjer bomo nujno poraženi –

njihova igra namreč nima pravil, pa tudi če jih ima, jih

bodo spremenili takoj, ko jim ne bodo šla v prid).

abc.ed3838


[email protected]

KJE GA LOMIMO V ŠOLAH?

• Lomimo ga pri pouku in pri svetovalnem delu, ker večina učiteljev in svetovalnih delavcev izhaja iz tradicionalnih modelov, ki so lahko bili učinkoviti pri delu z drugačnimi težavami in motnjami – pri osebnostnih (značajskih) motnjah pa odpovejo.

• (Namesto, da bi učili otroka novih, bolj prilagojenih vzorcev in ga silili v soočenje z odgovornostjo, velikokrat sprejmejo njegovo igro in ne razumejo, da ne upravljajo več oni z otrokom, pač pa on – in njegovi starši – z njimi).

abc.ed3939


[email protected]

KAJ POMAGA PRI SOOČANJU Z VEDENJI KI SO (LAHKO)

POSLEDICA OSEBNOSTNIH (ZNAČAJSKIH) MOTENJ

Jasna pravila (tudi vzgojni načrt)

Doslednost pri uveljavljanju jasnih pravil

Vztrajanje pri pravilih igre (ne pustiti, da nas potegnejo v njihovo igro)

Pedagoška integriteta

Zdrava pamet

//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fc/Vienna-convention-sign-B2a.svg

abc.ed4040


[email protected]

KAJ POČETI• Učencev ne moremo vzgajati namesto staršev –

lahko jih pa jim (vsaj poskušamo) pomagamo

razvijati konstruktivne vedenjske vzorce („to je stvar staršev“ je slab izgovor za sedenje križem rok).

• Lahko postavimo jasna pravila in jih dosledno

uveljavljamo (otrok ima pravico do odkrite povratne informacije tudi takrat, ko ta ni prijetna).

• Lahko razumemo, da je šola vzgojno-izobraževalna,

ne zgolj izobraževalna ustanova.

• Lahko razumemo, da prijazna šola ni nezahtevna,

pač pa tista, ki je na vseh področjih tako zahtevna,

da otroku pomaga razviti vse potenciale.

• Včasih za otroka naredimo največ, če mu pustimo,

da pade in ga podpiramo pri pobiranju.

abc.ed4141


[email protected]

Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas.

Afriški pregovor

Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto posnemali.

James Baldwin

Ni dovolj dati vse od sebe; najprej morate vedeti, kaj početi, in potem dati vse od sebe.

W. Edwards Deming

Če je vaš cilj ugajati, morate biti pripravljeni na kompromis glede vsega in vsak trenutek, dosegli pa ne boste ničesar.

Margaret Thatcher

HVALA ZA POZORNOST

Documents

abc.ed VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE _2013_dr._Kristjan_Musek_Lesnik...abc.ed 22 Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače [email protected]