Embed Size (px)
Citation preview
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
1
STANDARDIZACIJA ČASOPISNEGA TISKA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
2
ZAKAJ STANDARDIZACIJA NA PODROČJU ČASOPISNEGA TISKA?
Področje časopisnega tiska je razvojno zelo intenzivno (prvi CTP).
Razlogi:• zelo pomembna je hitrost• velika ekonomska moč časopisnih hiš• tolerančni prag velik • časopisna tehnika ni zelo zahtevna
80 % dohodka časopisna hiša zasluži s publiciranjem oglasov, ne s prodajo.
UVOD
Pomembnejši proizvajalci rotacij za časopisni tisk so:• MAN Roland - Nemčija• KBA - Nemčija• GOSS - ZDA• TKS – Japonska• WIFAG – Švica
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
3
Rotacijski tisk in s tem tudi ˝časopisni̋ tisk se lahko izvaja z različnimi tehnikami/tehnologijami tiska:
• ofsetni (posredni litografski) tisk• globoki tisk• visoki tisk (knjigotisk in flekso tisk)• NIP (non-impact printing technologies)
Visokohitrostni sistem kapljičnega tiska.(240 dpi, 5m/s) – System 6240/Color Runnar, Scitex Digital Printing/Matti Technology)
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
UVOD
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
4
Tiskarske rotacije delimo glede na namen uporabe:• komercialni tisk (akcidenčni tisk heat set)• časopisni tisk (cold set)• tisk embalaže• tisk neskončnih obrazcev, etiket
Tisk na zvitke se razlikuje od tiska na pole:• konfiguracija tiskovnega člena• barvilni sistem• transportni sistem tiskovnega materiala.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
UVOD
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
5
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Prednosti rotacijskega tiska.Lažje je transportirati papir iz zvitka kot papir iz pole.Lažje je dosegati visoke hitrosti tiska:• tisk na pole (~ 4 m/s)• tisk iz zvitka (~ 15 m/s)
Posebnosti:Papirni trak teče med dvema gumi valjema, ki nosita hkrati funkcijo:• upodobitvenega in• tiskovnega valja
UVOD
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
6
Tiskovni členi pri časopisnih in splošno ofsetnih rotacijah.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
Hermann je patentiral tudi dvostranski tisk na tiskarski rotaciji – tiskovni člen: guma : guma. Tehnologija po patentu iz l. 1907.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
7
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ – RAZLIKE S KLASIČNIMI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
8
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
• Vertikalni in horizontalni tiskovni členi • Tri-četrt satelitski sistem (Three-Quarter Satellite)• Y- oblika tiskovnega člena• Prilagodljiv satelitski sistem (Combi Satellite)• Pol-satelitski sistem (Semi-Satellite)• ˝Color Deck˝• Štiri-etažna enota (Four-High unit)• Satelitni dvojček (Twin Satellite)• Vlažilni sistem• Keyless Inking Units (Barvni sistem brez conskih vijakov)• Leteča menjava plošč in sprememba širine papirnega traku(Flying Plate Change)
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
9
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Tri-četrt satelitski sistem (Three-Quarter Satellite)
Razvili so ga v ZDA, za barvni tisk na predhodno tiskanem substratu. Ima tri pare valjev (ploščni, gumi) razporejene okoli tiskovnega valja.Eden od parov valjev lahko spremeni smer vrtenja.
Možnosti tiska so: 3/0 in 2/1.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
10
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Y- oblika tiskovnega člena
Je poenostavljena oblika tri-četrt –satelitskega sistema.Nima posebnega tiskovnega valja ampak gumi valji medsebojno služijo eden drugemu kot tiskovni valji – ustvarjajo tiskovni tlak.
Gre za tisk 3/0 – tretja barva je tiskana po načinu di-litho process –iz plošče neposredno na papir.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
11
Prilagodljiv satelitski sistem (Combi Satellite)
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
• omogoča fleksibilnost, sistem s štirimi pari valjev pozicioniranih okoli enega tiskovnega valja• lahko deluje kot satelit ali pa kot gumi – gumi valj• valji imajo možnost obojesmermnega vrtenja
Obstajajo dve obliki postavitve Combi satelitskih enot:• vertikalna pot papirnega traku guma – guma• horizontalna pot guma-guma
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
12
Pol-satelitski sistem (Semi-Satellite)
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
10 valjčni sistem. Običajni tiskovni valj je razdeljen na dva valja.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
13
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Rotacija s kombinacijo 10 valjčnega satelita, ˝color deck˝, 4 in 6 etažnih tiskovnih enot (IFRA/WIFAG).
˝Color Deck˝
Redko v porabi, npr. za tisk dodatnih barv ali spot barv. Navadno gre za U obliko tiskovnega člena s katero je mogoče dodati barvo na način 1/1 ali 0/2.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
14
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Štiri-etažna enota (Four-High unit)
Razvili so jih okoli leta 1980. Predstavljajo najbolj enostavno možnost za izvedbo štiri barvnega obojestranskega tiska 4/4 v enem prehodu.
Dve možnosti postavitve:
• 4 etažna enota sestavljena iz 2 H tiskovnih enot(H enota sestavljena iz lok in U oblike)• 4 etažna enota sestavljena iz 4 lok vrst tiskovnih enot postavljenih ena nad drugo
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
15
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Štiri-etažna enota (Four-High unit)
Blažilci deformacije časopisnega papirja.
Dimenzionalna nestabilnost časopisnega papirja lahko predstavlja velik problem pri časopisnem tisku –neskladje…
Tako se uporabljajo razne naprave za blaženje deformiranja, raztezanja papirnega traku:- valji s koleščki (Buzzle rolls)- na ploščni valj se posamezne plošče vpnejo z rahlim zamikom
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
16
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Satelitni dvojček (Twin Satellite)
Sistem je bil razvit za tisk 4/4 tiska brez˝fan-out˝ efekta – dimenzionalna nestabilnost papirnega traku.
Večinoma je uveljavljen v Evropi, ZDA, Aziji in Avstraliji.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
17
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Vlažilni sistemi
Ni alkoholnega ali slojnega vlaženja – je brezalkoholno vlaženje.Pri časopisnem tisku velik problem predstavlja prašenje onesnaževanje VR.Zato v kolikor uporabimo klasično vlaženje ne sme biti reverznegakroženja VR.
Zato se uporablja nekontaktno vlaženje.
Na začetku je prevladovalo krtačno vlaženje:1. krtača potopljena v VR2. krtača v kontaktu z vlažilnim valjem3. spiralni valj v obliki ˝turbo˝ vlažilne enote4. jet-spray vlažilni sistemi (danes najbolj uporabljeni)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
18
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Vlažilni sistemiBrezkontaktno – krtačno vlaženje, krtača pobira VR in brizga kapljice naprej v sistem. Količino VR variiramo s spreminjanjem hitrosti vrtenja.
• včasih dolge ščetine in manjše hitrosti vrtenja• danes so bolj v uporabi kratke ščetine in višje hitrosti vrtenja
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
19
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Vlažilni sistemi
Na valju so montirane nekakšne izboklinice – CF sila omogoči oblikovanje kapljice in nato ˝izstrelitev˝ na ploščni valj.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
20
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Barvilni sistemi
Število barvilnih valjev je manjše kot 10 – težko se potiska večje površine.Niso prilagojeni za dovajanje večjih količin tiskarske barve.
Oblike barvilnih sistemov:• Anilox barvni sistem • z odjemalnim valjem in strgalom (pick up roller and scarper blade) • z oscilajočim nožem (oscillating doctor blade)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
21
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Barvilni sistemi – z Anilox valjem
Barvilni sistemi srednje velikosti.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
22
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Z odjemalnim valjem in strgalom (pick up roller and scarper blade)
Najdaljši barvilni sistemi.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
23
PRIMERI SODOBNIH ROTACIJ
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
24
Uniset – MAN Roland
Sistem 8 valjev: guma-gumaZavzame malo prostora, kratka pot papirnega traku – dobro skladje.Tehnologija brez mehanske povezave (shaftless)Coldset in heatset tehnologija tiskaKontrola tiska s PECOM sistemom
Čas menjave plošč je kratek – vgrajen sistem PPL – PowerPlateLoading.Možnosti tiska so:• 4/4 na enem traku• 2/2 na dveh papirnih trakovih in• 1/1 na 4 trakovihDodelava: 2:3:3 zgibanje
Tisk: 8 straniHitrost: od 65 000 do 75 000 odtisov/uroŠirina traku: 700 - 965 mm
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
25
Uniset – MAN Roland
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
26
Možnost tiska širine 3 strani:• izboljša učinkovitost in zniža stroške.• poveča se lahko št. strani časopisa• možnost tiska dveh različnih produktov v istem dnevu:npr. (časopis in tabloid…).
Uniset – MAN Roland
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
27
Uniset – MAN Roland
Isc tiskovni člen:• za specialne komercialne produkte • horizontalen tek traku
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
28
Colorman in Geoman – MAN Roland
8 valjni sistem guma-guma,• za tisk manjših formatov• možnost uporabe za Heatset tehnologijo• možnosti tiska:• 4/4 na enem papirnem traku• 2/2 na dveh trakovih• PPL
Možnosti sistema z 8, 9 in 10 valjiColdset in heatset tehnologija tiska
Kontrola tiska s PECOM sistemom
Tisk: 16 – 24 straniHitrost: 85 000 do 90 000 odtisov/uroŠirina traku: 1260 -1680 mm
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
29
Colorman in Geoman – MAN Roland
9 valjni satelitski sistem – način tiska 4/4 zagotavlja najkrajšo možno pot med tiskovnimi členi – dobro skladje, enostavno vodenje, PPL
10 valjni satelitski sistem – zagotavlja dobroskladnost in visoko produktivnost.Možnosti tiska:4/4 ali pa več trakov hkrati; npr. 4/2 ali 6/4(tisk spot barv)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
30
Colorman in Geoman – MAN Roland
Sistem Dyna Change:• menjava plošč na način – on the fly DynaPlate• menjava barv s sistemom DynaColor• dinamično spreminjanje števila strani z DynaPage
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
31
Konfiguracija 2:5:5
DODELAVA Konfiguracija 2:3:3
Konfiguracija 4:7:7
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
32
• CTP (UV, Visible light, termal)• visoke naklade, spremembe v zadnjem trenutku,• kakovost tiska se ocenjuje tudi po tem kakšen čas je potreben od prejetja informacije do tiska• vsaka stran 1 plošča, na enem cilindru več plošč – možnost ažuriranja
TB za časopisni tisk:• sušijo s penetracijo, ne z oksidacijo• vsebujejo malo ali nič veziva• mineralno olje se vpije v TM, pigment ostane na površini – težave,efekt sita?! • vezivo poviša ceno TB
Prihodnost časopisnega tiska:• CTP bo odpadel?• E-časopis?
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
33
CTP sistemi pri časopisnem tisku:• plošče se izdelujejo v zadnjem trenutku (tisk ažurnih informacij)• zahteva po kvaliteti ni zelo stroga(manjša upodobitvena ločljivost, nižji dpi…)
Zelo velika razlika med Ameriko in Evropo.• Amerika – prevlada termalna tehnologija• Evropa – prevlada UV tehnologija
CTP
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
CTP sistemi za časopisne hiše zahtevajo:• velikoformatni CTP sistemi• pogosto flat-bad geometrija upodabljanja• pogosto upodabljanje dveh plošč naenkrat
Veliko sistemov uporablja laserski izvor v vidnem območju.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
34CTP sistemi za časopisni tisk.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
35
KAPACITETA ROTACIJSKEGA(ČASOPISNEGA) TISKA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
36
Kako lahko povečamo kapaciteto časopisnega tiska:• povečanje širine valja – tiskovne površine• povečanje obsega valja • povečanje števila stolpnih enot
Običajno je povečanje širine valja dvakratno. Večje povečanje bi bilo nepraktično.Najpogosteje srečamo širino strani 2 ali 4.
8 - stranski format časopisa navadno ne daje zadovoljivih kapacitet, zato povečamo obseg.
KAPACITETA ČASOPISNEGA TISKA
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
37
Polsatelitska konfiguracija tiska ima obseg enak 2 × dolžini straničasopisa.
Možnosti:• dve enaki plošči (za tisk ene strani) ali• dve različni plošči – podvojitev števila strani
Neprekinjen tisk enakih strani – straight run
Neprekinjen tisk izmeničnih strani – collect run.
KAPACITETA ČASOPISNEGA TISKA
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
Hitrost tiska narekuje tudi hitrost dodelave, sicer se učinkovitost zmanjša.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
38
KAPACITETA ČASOPISNEGA TISKA
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
Postavitev strani je odvisna od:• postavitve plošč na TV• karakteristik zgibalne – dodelavne naprave
Primeri: časopis z obsegom 4 strani:A (1. in 4. stran) – prva, zgornja stranB (2. in 3. stran) – spodnja stran
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
39
KAPACITETA ČASOPISNEGA TISKA
Tisk ene širine – Single-width press (4 – strani)Prikaz postavitve za tisk s 4 tiskovnimi členi. Zunanja, zgornja pola (1. in 16.) – najbolj oddaljena,notranja pola (8. in 9. stran) – najbližje dodelavnemu sistemu.
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
U – oblika številčenja
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
40
KAPACITETA ČASOPISNEGA TISKA
Polcilindrični tisk – semicylindrical presses (8 – strani)
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
Prikaz polcilindričnega, 2 plošči po obsegu valja in enojne širine
Lahko tiska 2× več strani kot konvencionalni tisk. Lahko tiskamo z 2 enakima ploščama (streight mode) ali 2 različni plošči (collect run).
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
41
KAPACITETA ČASOPISNEGA TISKA
Tisk dvojne širine – Double-width pressesTiskamo 2 × več strani. Lahko tiskamo 1 časopis z 32 stranmi ali 2 časopisa s 16 stranmi.
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
42
Vlažilna raztopina:Za tisk časopisov navadno nevtralna ali alkalna
TB se suši samo s penetracijo! Lepljivost – tackPrevisoka lepljivost TB povzroči izpukovanje vlaken iz površine papirja. Časopisni tisk zahteva relativno nizko lepljivost TB.
OSTALI DEJAVNIKI
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
EmulzifikacijaDelež vode – emulgirane v tiskarski barvi.Premajhno ali preveliko navzemanje – slab odtis.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
43
OSTALI DEJAVNIKI
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
Zadovoljiv nanos TB:
SNAP predpisuje D za časopisni tisk:C 0.90; M 0.90; Y 0.85 in K 1.05 (± 0.05)
X-Rite je razvil konverzijski diagram – ilustracija pomembnosti spremljanja D pri tisku.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
44
OSTALI DEJAVNIKI
Zaporedje barv pri tisku
Dokazali, da je pri ČT najugodnejše zaporedje CMYK in ne YMCK.S poskusi dokazali (YMCK; R->O in G->Y)
1. Tiskana TB ima največje navzemanje,
Večje navzemanje: • finejši raster • spreminjanje lepljivosti TB
Pri časopisnem tisku mora biti lepljivost minimalna in približno enaka ne glede na vrsto TB.
Zaporedje CMY je priporočeno s strani SNAP odbora.
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
45
OSTALI DEJAVNIKI
Adams R., Reinertson R.: The GATF Guide to Digital Color Reproduction in Newspapers. GATF Press 1999, ISBN 0-88362-231-9.
Lastnosti TB za časopisni tisk:
9370Yellow
306010Magenta
102070Cyan
YellowMagentaCyan%
Hue error je že upoštevan!
Pri tisku CMY, je v C že toliko M, da se kompenzira razlika iz nenavzemanja,enako velja za zaporedje MY – v M že dodatek Y.
Priporočljiv FM raster:• manj problemov s skladjem• manj prisoten moire• večji barvni obseg
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
46
BARVNI OBSEG
Barvni obseg je pri časopisnem tisku majhen – manj kakovosten papir.
Površina papirja:Ø je bolj hrapava, kar je vzrok za manj oster odtis, Ø neznaten sijaj, razlika v pokritosti polnih površin, Ø nizka belina spremenjen ton barve zaradi same sestave papirja
Razlika med barvnima prostoroma.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
47
RAZVOJ BARVNEGA TISKA V SLOVENIJI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
48
V Evropi se je začel razvijati v 17. in 18. st., k nam pa je prišel pod vplivom reformacije in se prvotno tiskal v nemškem jeziku v začetku 18. stoletja. Tisk časopisa v barvah je v Sloveniji zaživel po letu 1980 in leta 1999 postal standardiziran.
Etažne časopisne rotacije.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
RAZVOJ BARVNEGA TISKA V SLOVENIJI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
49
RAZVOJ BARVNEGA TISKA V SLOVENIJI
1969 - tiskarna Ljudska pravica s tednikom Nedeljski dnevnik izvede prvi poskus barvnega tiska časopisov - časopis so popestrili s spot barvami.
1970 - tiskarna Delo na nedeljski izdaji časopisa Delo – tisk so izvedli na knjigotiskarski rotaciji - ni se obrestovalo ne po tehnološki niti po ekonomski strani.
1994 – digitalna grafična priprava in tržno naravnano gospodarstvo -poveča oglaševanje v časopisih. Od oktobra 1994 tiskarna Delo tiska v barvah.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
50
1994 - IFRA in NAA v okviru INCQC (International Newspaper Color Quality Club) razpišeta natečaj za najkakovostnejše barvne časopise. Njegov namen je bil:
• pospešiti promocijo • izboljševati kakovost barvnega tiska časopisov.
Tiskarna Delo je članica tega kluba.
RAZVOJ BARVNEGA TISKA V SLOVENIJI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
51
ORGANIZACIJE DELUJOČE NA PODROČJU
ČASOPISNEGA TISKA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
52
IFRA
International Association for Newspaper and Media Technology –Mednarodno združenje za časopisno in medijsko tehnologijo
Ustanovljena je bila leta 1961. Sedež ima v Darmstadtu v Nemčiji.
Njen namen: • podpirati člane pri uvajanju novih tehnologij • pospeševanje tehničnega razvoja • delovati kot forum za izmenjavo informacij in delovnih izkušenj• organizirati mednarodne simpozije, seminarje, tečaje• izvanje raziskovalnih projektov • organiziranje mednarodnih delavnic• nudenje individualnega svetovanja
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
53
IFRA
Šteje več kot 2000 članov (časopisnih družb, dobaviteljev, organizacij …), 11 iz Slovenije: • ČZP Večer d.d. • Gorenjski Glas p.o. • Delo-Revije • Dnevnik• GZS - Združenje za tisk • Gospodarski vestnik, d.d. • Mladina • Pavliha d.o.o. • Primorske novice • ČZD d.o.o. • Slovenske Novice d.o.o.
Je neodvisna organizacija, ki se financira z lastnimi dejavnostmi in s članarinami.
About IFRA, [online] [citirano 1.7.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.ifra.com>
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
54
NAA
Newspaper Association of Amerika – Časopisna zveza Amerike
Ustanovljena je bila leta 1992. Šteje več kot 2000 različnih časopisov iz ZDA in Kanade. Je neprofitna organizacija.
Zavzema se za medijsko izobraževanje konkurenčnosti časopisov. Na tem področju dela:• raziskave, • svetuje, • uvaja nove postopke trženja, nove tehnologije, • organizira razne prireditve (NEXPO – razstava dobaviteljev, konferenčni program) in izdaja številne publikacije.
Zastopa stališča in interese časopisne dejavnosti na vladnih in administrativnih ravneh.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
55
PANPA
Pacific Area Newspaper Publishers' Association –Pacifiška zveza časopisnih založnikov
Ustanovljena je bila 1969. Sedež ima v Avstraliji. »Združuje 195 časopisnih družb iz 14 držav, v glavnem vse pomembnejše časopise iz:• Avstralije, • Nove Zelandije in • angleško govorečega dela jugovzhodne Azije.
Je neprofitna organizacija. Deluje izključno kot forum za izmenjavo informacij in svetovanje. V ta namen izdaja mesečno revijo PANPA Bulletin in prireja specializirane delavnice in seminarje, ki zaobjemajo vse vidike časopisne tehnologije.
About PANPA, [online] [citirano 5.7.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.panpa.org.au/about_panpa.asp>
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
56
RAZVOJ STANDARDA ZA ČASOPISNI TISK
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
57
RAZVOJ STANDARDA ZA ČASOPISNI TISK
IFRA – UGRA prve TF za enobarvni časopisni tisk – l. 1988SA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
58
RAZVOJ STANDARDA ZA ČASOPISNI TISK
IFRA – UGRA prve TF za enobarvni časopisni tisk – l. 1988
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
59
RAZVOJ STANDARDA ZA ČASOPISNI TISK
NAA Digital Color Test FormSA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
60
Mini testna karta za hitro merjenje kakovosti časopisnega tiska
Omogoča kontrolo procesnih spremenljivkkot so:
Ø optična gostota polnega in rastrskega poljaØ prirast rastrske pikeØ zamik in dubliranjeØ prekrivanjeØ kolorimetrične vrednostiØ sivo ravnovesje inØ barvne razlike
RAZVOJ STANDARDA ZA ČASOPISNI TISK
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
61
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
62
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
63
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
64
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
65
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
66
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
67
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
68
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
69
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
70
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
71
STANDARD SIST ISO 12647-3
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
72
VREDNOTENJE KAKOVOSTI ČASOPISNEGA TISKA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
73
Ocenjevanje kakovosti po merilih INCQC (International Newspaper Color Quality Club) - Mednarodni klub za barvno kakovost časopisov
Celotna ocena se sestoji iz:
meroslovne kakovostiocenjuje se denzitometrično in kolorimetrično na odtisnjeni barvni tablici (SIST) ISO 12641 (IT 8.7) in na 16-poljnem merilnem klinu ocenjujejo: barvni obseg, sivo, barvno ravnovesje in upodabljanje barv ter tonov
vizualne kakovostiVrednotenje kakovosti scenskih fotografijOcenjujejo: preciznost in ubranost barv, upodabljanje naravnih barv (trave, neba, kože...), podrobnosti in ostrino ter splošni videz reprodukcije
tiskarske kakovostiVrednotenje naključno izbranih vzorcev, Ocenjujejo: obarvanje, barvno skladje, mehanična in reprodukcijska kakovost.
VREDNOTENJE KAKOVOSTI ČASOPISNEGA TISKA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
74
Barvna tablica (SIST) ISO 12641
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
75
LITERATURA
HORVATIĆ, S. Tiskarske rotacije i roto-tisak. Rijeka: Adamić, 2004, str. 183, 232, 324, 382, 417, 479.
PAASCH; U. Informationen verbreiten : Medien gestalten und herstellen. 2., erweiterte und aktualisierte Aufl. Itzehoe: Beruf+Schule, 2004. str. 351, 366, 367
[JOHANSSON, K., LUNDBERG, P., RYBERG, R.], A guide to print production,New Jersey : John Wiley & Sons, 2003
Tiskarna Delo in tiskarna Set, ustni vir, Ljubljana, 12. 5. 2005About IFRA, [online] [citirano 1.7.2005]. Dostopno na svetovnem spletu:
http://www.ifra.comAbout PANPA, [online] [citirano 5.7.2005]. Dostopno na svetovnem spletu:
http://www.panpa.org.au/about_panpa.aspKipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.Kumar, M. Drupa 2000: Digitalna evolucija, Grafičar, 3/2000, str. 4 - 27.http://www.umweltschutz
bw.de/images/6_Druck_und_Papier/4.Offsetdruck/4.4Offsetdruck_Wasserlos/KBA_Cortina_Druckwerk.jpg&imgrefurl=http://
http://oglasi.delo.si/index.php?pub=tehnicnehttp://www.kba-
print.de/en/home/produkte2/zeitungsdruck3/zonenschraubenlose/cortina/druckeinheit12.html
