Razpis za neprofitna stanovanja

20

Št. 27 • 17. december 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Wajdouski rokenrol – Abadon

13

Novoletno voščilo Sare Savnik

12

Vstajenje Primorske v Patagoniji

16

Po domače v Faladur

3

Obrtnica meseca decembra je Miroslava Hrovatin

5

Bogato obiskan Vertovčev pohod

3

Vabljeni na prireditev

OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

Četrtek, 26. decembra 2013 ob 18. uri,Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

slavnostni govornik župan Marjan Poljšak

V kulturnem programu bo sodeloval MePZ Duri s Cola,

z dirigentko Veroniko Škedelj

Dobrodošli!

SR(E)ČNO 2014!Sodelavci Ajdovskih novic

Polona Suzana Anja

Mojca Irena Sandi Tanja Dušan Branko

Sanda Marko Primož Nevenka Tomaž

Planinske gospodinje v akciji

4

Št. 27 • 17. december 20132 Srečno novo leto!

Ajdovščina z zavezo, da ostaja mladim prijazna občina

Občina Ajdovščina je ena od še-stih občin, ki so sredi novembra prejele certifikat Mladim prijazna občina. Certifikat razvija in izdaja Mladinski svet Ajdovščina, v so-delovanju s Skupnostjo občin Slo-venije in pod častnim pokrovitelj-stvom predsednika RS Boruta Pa-horja. V letošnjem letu je program podprla tudi Evropska prestolnica mladih Maribor 2013.

Mladim prijazne občine so tiste, ki so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladin-skih politik in tako zagotavljale mla-dim prostor, v katerem lahko raz-vijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo avtonomijo in hitreje vsto-pajo v odraslost. S certifikatom pa se posamezna občina zaveže, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in ohranjala ali še dvigala nivo učinkovitosti. Podeljen je letno, s štiriletno veljavnostjo.

Sodelovanje med Občino in mladi-mi v Ajdovščini kontinuirano poteka že vrsto let. Z januarja letos sprejeto Strategijo za mlade pa so želje, cilji in vizija tudi zapisani v razvojnem dokumentu. V Strategiji so zbrani konkretni ukrepi iz vseh pomemb-nih področij, kot so izobraževanje, podjetništvo, stanovanjska politika, zaposlovanje, mobilnost mladih, pa tudi izraba prostega časa in partici-pacija mladih pri pomembnih odlo-čitvah. Certifikat Mladim prijazna občina je torej le še en, vendar po-memben člen v verigi dobrega sode-lovanja in skupnega izvajanja ukre-

pov za mlade. Na podlagi Strategije, predvsem pa

na podlagi aktivno izvajajočih ukre-pov politik za mlade, se je Občina Ajdovščina v letošnjem letu prijavila na javni poziv za pridobitev certifi-kata Mladim prijazna občina ter ga v novembru tudi uspešno prejela. Pri-dobljen certifikat je velika pohvala Občini Ajdovščina, da se zaveda po-mena aktivne mladine, ki bo nekoč prevzela vajeti odločanja in razvoja v svoje roke. Hkrati pa je certifikat tudi obveza, da bo Občina mladim stala ob strani ter si prizadevala za ustvarjanje takšnih pogojev zno-traj naše lokalne skupnosti, ki bodo omogočali mladim razvoj njihovih lastnih osebnosti, predvsem pa do-volj kakovostno življenje v domačem kraju.

Prireditev z izobraževalnim do-godkom in s podelitvijo certifika-tov je konec novembra potekala v Mariboru, kjer je Občino Ajdo-vščina, kot eno od šestih letošnjih dobitnic certifikata, zastopal pod-župan Igor Česnik. Letos je prire-ditev podprlo ajdovsko podjetje Petrič d.o.o., ki je letošnjim dobi-tnicam certifikata podelil table Mla-dim prijazna občina. Občina Ajdovščina

Lahko se pretvarjamo, da je na-loga vsakega mladega, da se sam neustrašno spopade s težavami, s katerimi se dnevno srečuje, lahko pa prevzamemo tudi svoj del odgo-vornosti in naredimo tisto, kar je v naših močeh. Z mladim prijazni-mi ukrepi v okviru javnih politik lahko oblikujemo tako skupnost, ki bo vzgajala mlade v odgovorne od-rasle državljane, v katero se bodo mladi, ne glede na to, kam jih bo pot peljala, radi vračali oz. v njej postavili trdne korenine svoje pri-hodnosti.

Helena Harej, predsednica MSA

Ne pozabite oddati vloge za znižano plačilo vrtca Vsi starši, katerih otroci obiskujejo vrtec, morate v decembru na Center za

socialno delo oddati vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, s katero boste uveljavljali znižanje plačila vrtca od 1. januarja 2014 naprej. Vlogo od-date na enotnem obrazcu za uveljavljanje socialnih transferov, ki jo najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ali pa jo kupite v knjigarni. Če boste rok zamudili, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, po oddaji vloge (če boste vlogo oddali v januarju, vam pravica prične teči 1. februarja).

Z novim letom pa bodo pričele veljati tudi nove cene programov Otroškega vrtca Ajdovščina, ki pa ne bodo bistveno višje od trenutnih. Po dobrem letu dni od zadnjega usklajevanja cen je prišlo do nekaj sprememb – materialni stroški so se povišali, stroški živil pa so se znižali. Nove cene v prvem staro-stnem obdobju bodo višje za 3,38%, v drugem starostnem obdobju za 1,17%, cena programa v kombiniranem oddelku pa bo višja za 6,84%. Različen dvig cen je predvsem posledica različne strukture strokovnih delavcev.

Gostinci – ne pozabite prijaviti urnik obratovanja za prihodnje leto

Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno posto-riti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki poslujejo v podaljšanem obratovalnem času, čim prej prijaviti urnik obratovanja gostinskega obra-ta za prihodnje leto.

Podaljšani čas obratovanja pomeni odprtje in poslovanje lokala pred 6.00 uro zjutraj ali po 22.00 uri zvečer, nanaša pa se na gostinske obrate, ki se na-hajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej uredba velja za večino lokalov v občini Ajdovščina.

Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču Ob-čine Ajdovščina (informacijski pult v srednjem nadstropju občinske stavbe), kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vrednosti 22,66 evra.

Občina Ajdovščina

Razpis za šport bo objavljen še pred koncem letaObčina Ajdovščina bo v petek, 20.12.2013 na svoji spletni strani objavila

Javni razpis za izbiro izvajalcev letnega programa športa za leto 2014. Rok za prijavo na javni razpis bo predvidoma 28.1.2014.

Voščilo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka ob novem letu 2014Občanke in občani občine Ajdovščina!

V novem letu 2014 vam voščim spoznanje, da je glavni izvor težav gospodarske krize v slovenski poli-tiki, povezani s tujimi interesi, ki to prikriva na različne načine. Resda je to spoznanje neprijetno, vendar nujno, da bomo, ko nas bo dovolj odločenih za preobrat, zares obrnili naš družbeni sistem v bolj pravičen, gospodarsko uspešen, kar naprej po-meni več zaposlitev za naše otroke

in preživetje za njihove družine ter naše vnuke. Obračunali bomo s tisti-mi, ki so nas pahnili v sedanje stanje.

S potrebami utemeljeno pa vam voščim, da se veselimo našega pri-jateljstva, tovarištva in sodelovanja. Seveda moramo k temu prispevati, to je tisti temeljno, kar mi ustvar-jamo za naše življenje in preživetje. Pomagajmo si sami in ne računajmo na druge! Energija našega boja je kot adrenalin, ki se aktivira, ko je človek v stiski in potrebuje posebno moč ter posebne inovativne rešitve. Obup ne pride v poštev. Nekaterim je zmanj-kalo moči ali pa živijo v obupnih razmerah. Pozivam jih, da ne obu-pajo, ker vedo, da drugim moč še ni pošla in da se oblikuje nova moč za nove boje. Naši predniki so večkrat bili še v večjih težavah in grožnjah preživetja. Pa so domislili nove re-šitve in zbrali nove moči ter uspeli. Tako bomo tudi mi zmagali!

Res pa je, da so med nami nekate-ri, ki potrebujejo obup za izgovor, da

jim ni potrebno delati ali iti v boj, pač pa v zasedi čakajo na plen in predvi-devajo izkoristiti trud drugih. Tem sporočam, da si bodo z njihovim parazitstvom škodovali predvsem sebi, ker to dolgoročno ne prispeva k boljšem zdravju in duhovnem po-čutju. Vabim jih, da spremenijo svoj življenjski slog.

Voščim vsem nam, da verjamemo vsak v svoj boj in se veselimo uspe-hov, čeprav majhna pridobitev zah-teva ogromno dela. Voščim, da vsi skupaj verjamemo v novo zarjo pri-hodnosti, kjer bo egoizem izrinjen čez rob družbe, v kateri dobiček ne bo več vrednota, ampak bo vredno-ta resnični izdelek, usluga ali odnos v korist sočloveka in s tem v korist vsakega izmed nas.

Zato srečno in borbeno v novo leto 2014!

Župan Marjan Poljšak

Vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno Novo leto!

Ena od velikih modrosti življenja je, da je nekaj vredno le tisto, kar naredimo za druge. Zato vam želimo prijetne in vesele praznike v krogu najdražjih,

v novem letu pa veliko srčnosti, prijaznih odnosov in dobrih odločitev!

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

novoletno voscilo 2014.pdf 1 13.12.2013 11:27:47

Čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Vabimo vas na prireditev v čast prazniku, ki bo potekala 26. decembra ob

18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Slavnostni govornik na proslavi bo župan Občine Ajdovščina Marjan

Poljšak. V kulturnem programu bo med drugim sodeloval MePZ DURI s Cola, ki pripravlja živahen, slovesno-družabni program. Nekaj prazničnih presenečenj pa bo razkritih na prireditvi, ki jo Občina Ajdovščina posveča obeleževanju pomembnega državnega praznika ter poklanja občankam in občanom za praznike. Dobrodošli!

Voščimo si skupaj, na silvestrovo, na ajdovskem placu! Na zadnjo noč v letu 2013 pa bomo skupaj nazdravili novemu letu. Na

najlepšem, starem ajdovskem placu, bo potekalo osrednje ajdovsko silve-strovanje na prostem, oziroma pod šotorom. Zabava se bo pričela ob 22. uri, ko bo na odru zaigrala glasbena skupina Pop Design. Opolnoči pa nas bo že po tradiciji nagovoril naš župan Marjan Poljšak.

Silvestrovanje je finančno podprla Občina Ajdovščina, ognjemetu pa se iz finančnih in iz ekoloških razlogov tudi letos odpovedujemo.

Občina Ajdovščina

Po novem letu ob sobotah k dežurnemu zobozdravniku v Novo Gorico

V Zdravstvenem domu Ajdovščina bo sobotna dežurna zobozdravniška služba na voljo le še do konca leta 2013, nato pa bo po nujno zobozdravni-ško pomoč potrebno v Novo Gorico. Dežurno zobozdravstveno službo, ki je bila do 1. septembra finančno na ramenih posameznih zdravstvenih do-mov, odslej plačuje zdravstvena zavarovalnica, vendar na nivoju regije. To pa pomeni, da bodo ob sobotah v nujni zobozdravstveni ambulanti v Novi Gorici dežurali tudi ajdovski zobozdravniki. Dodatno dežurstvo v Ajdo-vščini bi jih preveč obremenilo, hkrati pa Zdravstveni dom Ajdovščina sam ne zmore več plačevati storitve, ki smo je bili Ajdovci vrsto let deležni kot nadstandard, predvsem na račun skrbnega poslovanja javnega zavoda.

Št. 27 • 17. december 2013 3Podjetno podeželje

V Faladur po produkte domačega podeželja

Na zadnji novembrski večer se je v Palah, tik ob ajdovskem mla-dinskem hotelu, slovesno odpiralo razstavno-prodajni prostor, na-menjen bogati ponudbi domače-ga podeželja. Faladur, kot sta ga poimenovala mlada najemnika, je Občina Ajdovščina uspela urediti s pomočjo evropskih sredstev, s so-delovanjem v čezmejnem projektu Solum.

Faladur po starem pomeni pred-prostor – v hram, na kaščo – v sve-tišče vipavskega kmeta. Zanimivo

idejo je našel oče enega od fantov, ki v roke jemljeta košček prihodnosti, razvoja, domačega podeželja. Ime je vsebinsko bogato in dovolj nena-vadno, da pritegne zanimanje, pred-vsem pa na svoj način pripoveduje o dejavnostih, ki jih bosta izvajala Matej Lavrenčič in Erik Žabar. Sre-čo in uspeha jima je zaželelo veliko obiskovalcev, ponudnikov, partner-jev projekta Solum. Simbolni trak pa jima je pomagal prerezati župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Faladur je prvi prostor v Ajdovšči-

ni, namenjen predstavitvi, promo-ciji in prodaji pridelkov in izdelkov domačega podeželja. Že to je velika pridobitev, Matej in Erik pa imata v sodelovanju z Občino Ajdovščina širše načrte – tako na področju ra-zvoja podeželja, predvsem dopol-nilnih dejavnosti vseh vrst, kot tudi na področju turizma in spodbujanja podjetništva nasploh.

Občina Ajdovščina je tako te-meljito in obsežno investicijo lah-ko izvedla le zaradi velike pomoči evropskih sredstev. S sodelovanjem v čezmejnem projektu Solum je pri-dobila kar 85 % sredstev, potrebnih za obnovo, pa tudi za promocijo šir-še zastavljenega projekta promocije podeželskih produktov ter dobre partnerje, s katerimi lahko dobre ideje in sodelovanje razvija naprej tudi po zaključku projekta.

Faladur v Palah bo ponujal dogod-ke in prireditve, namenjen bo degu-stacijam za vnaprej naročene skupi-ne, ponudniki ga bodo lahko najeli za svoje goste in drugo. Prostor bo torej služil predvsem za promocijo, predstavitve, izobraževanja, delavni-

ce, … Sprejme lahko tudi do 80 obi-skovalcev hkrati.

Razmeroma velik in lepo urejen prostor v Palah dopolnjuje trgovi-nica Faladur v mestu. Urejena je v stolpu na ajdovski tržnici, odprta je vse delovne dni v tednu in dopolnju-je obstoječo tržnično ponudbo. Erik in Matej imata trenutno sklenjeno sodelovanje z okoli 30 domačimi ponudniki vseh vrst domačih dobrot ter rokodelskih izdelkov. Meščani in drugi obiskovalci mesta bodo imeli ponudbo domačega podeželja stalno na voljo, hkrati pa je prostor, kjer je

mogoče pridelek ali izdelek proda-ti, domačemu podeželju dodatna spodbuda za iskanje idej kako si z dopolnilno dejavnostjo pomagati do dodatnega zaslužka.

Vertovčev pohod privabil množice

V nedeljo, 17. novembra, je pote-kal 13. pohod po Vertovčevih po-teh. Po Vipavskih gričih se je letos sprehodilo krepko preko 5000 za-dovoljnih pohodnikov, po nekate-rih ocenah naj bi jih bilo celo 7 ali 8 tisoč, vsekakor pa je bil letošnji pohod eden najbolj obiskanih do-slej. Hvala vsem, ki ste pomagali Društvu Matija Vertovec, skupaj smo pohodnikom priredili čudovi-to doživetje.

Na napovedano nedeljo se je nare-dilo prav čudežno lepo vreme, ki je spravilo v dobro voljo organizatorje ter risalo nasmehe na obraze poho-dnikov. Da so jutranje priprave po-tekale tako, kot je treba, sta skrbeli dve ekipi. David Marc in njegovi fantje, tudi člani PGD Col, so po-magali pohodnikom pri parkiranju, predsednik KS Ustje David Vovk in njegova ekipa pa so uredili pro-stor pod hrastom. Ekipi ajdovskega TIC-a so pri informiranju pomaga-li člani Društva lokalnih turističnih vodnikov Ajdovščina. Družbo so jim delali mladi in njihove rastoče ideje iz MC Hiše mladih, ki so se poho-da udeležili v okviru Festivala Hiše mladih.

Na pot – najprej v Dolenje, od tu navkreber proti Sveti Marjeti, kjer so »dežurali« Dolenjci. Nato do vrha – na Nabojs, kjer je očaral čudovit razgled na Vipavsko dolino. Živah-no je bilo na Planini, pohodniki so si v prostorih stare šole lahko ogledali

zanimivo razstavo rezbarjev in in-tarzistov, mojstri so svoje umetnine ustvarjali »v živo«. Razstavo je pri-pravil Darko Poženel s Planine.

Marci, Ojstri vrh, Potok – tu pot skrene v Jakuline, rojstno vas Matije Vertovca, današnji gospodarji Ver-tovčeve rojstne hiše so gostoljubno sprejemali pohodnike. Turistično društvo Vinoreja Šmarje je v prire-dilo dobrodošlico pohodnikom v Šmarjah, vključno z osrednjo slove-snostjo, ki je potekala po maši in v kateri so sodelovali šmarenski šolarji ter domače pevke, ob kitarski spre-mljavi župnika Sašota. Množico po-hodnikov so nagovorili predsednik TD Vinoreja Darko Poljšak, predse-dnik Društva Matija Vertovec Mari-jan Lozej in župan Občine Ajdovšči-na Marjan Poljšak. Tudi Turistično društvo Vertovče je lepo poskrbelo za množico obiskovalcev, »slačli so turšco«, otroci pa so imeli poseben

kotiček, kjer so si lahko ogledali sta-ro otroško pohištvo, igrače in druge pripomočke ter se igrali … Tik pred Tevčami so si pohodniki z zanima-njem ogledovali novo info tablo z zgodbo o Nevidni meji. Sledil je spust do reke Vipave in ob njej, skozi družabne Uhanje, še skok do Ustij, od tu pa še sprehod skozi vas in že se je pokazal mogočni hrast, okoli njega pa bogato obložene stojnice. Domačini so jih resnično okrasili s pestro ponudbo pridelkov, doma na-rejenih dobrot, rokodelskih izdelkov …

V ozadju pa so za varnost pohodni-kov skrbele ekipe Gorsko reševalne službe, Prve pomoči RK Ajdovšči-na, PGD Col. Zahvaljujemo se tudi vsem domačinom, ki ste urejali pri-zorišča ter ponoči kuhali čaj in kofje, da je bilo zjutraj vse pripravljeno. S skupnimi močmi nam je ponovno uspelo, pohodniki so ob koncu za-dovoljno zagotavljali, da se priho-dnje leto vrnejo. Mnogi med njimi so naši stalni gostje – ne le na poho-du, pač pa so na Vipavskem sklenili prijateljske vezi, v našo deželo redno prihajajo po domače pridelke, pred-vsem pa širijo še kako dobrodošel in lep glas o lepotah naše dežele in o gostoljubnosti naših ljudi.

Dobrodošli na 14. Pohodu po Ver-tovčevih poteh, prvo nedeljo po mar-tinovi nedelji, 16. novembra 2014. sh

Oljčna bandima Slab teden po letošnjem martinu so

v Plačah brali oljke. Letošnja letina je zaradi muhastega vremena neko-liko pozna, kljub temu pa obilna – olja je dovolj za vse. Mojca in Iztok Trošt sta za sedaj edina pridelovalca oljčnega olja na Ajdovskem, nasad v Plačah obsega dobrih 400 oljčnih dreves. Obiranje oljk pa je zanju svo-jevrsten praznik, tako kot je bandi-ma za vinogradnike. Nabrane oljke še isti dan stisnejo, Troštova jih vozi-ta v torkljo v Krkavčah. Letošnje olje je še nekoliko motno, vendar izvr-stnega, nekoliko bolj blagega okusa.

Februarja pa bodo svoje povedali še ocenjevalci žlahtnih oljčnih vejic.

Mojci pa se je oljk lotila tudi na gospodinjsko ustvarjalen način – po oljkah v slanici in oljčnem likerju je letos skuhala oljčno marmelado. Olj-kam je dodala sladkor in … majhno skrivnost. Po prvih, tudi zelo stro-kovnih ocenah, je marmelada nekaj zelo posebnega in dobrega ter se poda tako k sladkim, kot k slanim je-dem. Mojco in Troštovo oljčno olje, tudi v ličnih darilnih stekleničkah, boste v teh predprazničnih časih naj-laže našli na vseh domačih sejemskih prireditvah in kmečkih tržnicah. sh

Pravljična dežela daril – božični sejem v Šturskem parkuV soboto, 21. decembra, vabljeni v Pravljično deželo daril, božično

sejemsko prireditev, ki bo ves dan potekala v Šturskem parku v Ajdo-vščini. Obiskal jo bo tudi Božiček!

Med 9. in 16. uro bo v parku potekal sejem lokalnih dobrot, ki vas vabi tudi z dobrimi namigi za božično-novoletna darila, saj se bodo prideloval-cem pridelkov in okusnih izdelkov pridružili tudi rokodelci in umetniki na Art marketu. Ob sejmu pa bodo potekale zanimive delavnice za od-rasle, s svojo ponudbo se bodo predstavile okoliške regije, vrstile se bodo glasbene točke, potekale bodo druge zanimive animacije, ki sodijo v ta čas.

V vili sredi parka pa bodo v tem času potekale delavnice za otroke, izde-lovali bodo okraske in slaščice, plesali bodo in uživali ob plesnih točkah. Skupaj bodo pričakali enega najbolj pričakovanih – Božička.

Po programu v parku pa vas vabi Faladur v Palah, kjer bo potekala bo-žična degustacija.

Ponudniki, več informacij o možnosti sodelovanja poiščite pri Mateju Lavrenčiču 040 232 987 ali Eriku Žabarju 051 247 035, najdete ju tudi v novi trgovini Faladur, v stolpu na ajdovski tržnici.

Št. 27 • 17. december 20134 Podjetno podeželje

Nasmejani šolski spomini

Prvo decembrsko nedeljo so čla-nice (in člani) Društva gospodinj z dramsko skupino ter društveni pev-ski zbor na domači Planini premi-erno predstavili letošnji projekt Do-bra stara šola ali Utrinki iz šolskega življenja na Planini pri Ajdovščini skozi čas. V veliko strokovno pomoč jim je bila tudi letos etnologinja Ja-sna Fakin Bajec. Zbrano gradivo – podatke, fotografije, zanimivosti … - so strnile v brošurico, ki že sama po sebi spominja na nostalgično oguljen star zvezek. Imenitna je tudi razstava, Šola nekoč in danes, ki pa je v stari šoli na Planini odprta le še

do 22. decembra, ob torkih in četrt-kih med 17. In 18. uro. Razstava je namreč sestavljena iz zanimivih pri-kazov »v živo«.

Navdušila pa je tudi predstava, v katero so nas vpeljala dekleta žen-skega pevskega zbora društva go-spodinj, z novo zborovodkinjo Ano Štokelj in novimi zabavnimi av-torskimi skladbami. Dušan Česen, avtor dramskega besedila in režiser predstave, je ponovno prijetno pre-senetil. Zgodbe se je lotil v današnjih časih ter jo skozi zabavne, romantič-ne, nostalgične, na trenutke celo ne-koliko otožne spomine, zapeljal na-

zaj – v čas in v šolske klopi. Zgodbo je ponovno postavil v svoj kraj, kjer šole že dolgo ni več, osrednji vaški trg pa danes vsemu navkljub kraljuje lepo obnovljena, predvsem pa zelo živahna, »stara šola«. Na premierni prireditvi po dolgem času ponovno okrašena s pravo šolsko tablo, ki je kot nadomestek knjige vtisov zaba-vala obiskovalce. Ob koncu priredi-tve pa nas je čakala – šolska malica. Kruh in sir, marmelada, bela kava … pa tudi »planinčki s cukrenimi figa-mi« in podobne kulinarične domi-slice, ki iz tradicionalnega, že skoraj pozabljenega, naredi okusno in pri-vlačno za današnji čas.

Novost letošnje zgodbe je tudi dobrodelni evro od vsake prodane vstopnice, ki ga društvo preko ka-ritasa namenja nakupu šolskih po-trebščin za otroke iz socialno ogro-ženih družin. Naslednja priložnost za ogled predstave bo 12. januarja 2014 v Vipavi.

Zmagovalno kosilo za 10 evrov Planinske gospodinje so stalno v

akciji. Med najbolj vročimi priprava-mi na premiero letošnjega projekta so namreč počele še cel kup drugih reči, tudi zmagale na 20. tekmova-nju kuharskih amaterjev revije Naše žene, Kuhinja za krizne čase. Ekipa je morala skuhati kosilo, katerega cena ni smela preseči 10 evrov. Med 14 ekipami je zmagala naša! Šefica Natalija (Boža) Kete in pomočni-ce Nežka Božič, Tatjana Lokar in Tina Koren so pripravile mineštro iz brzot (ohrovta), domače široke rezance s paradižnikovo omako s pr-šutom, solato, za sladico pa kakijevo strjenko s smetano.

Gospodinje so nam prijazno zau-pale recept, ki bo, sploh v teh kriznih časih, dobra ideja tudi za praznično

pogrnjeno mizo. Izvolite:

Vipavska mineštra iz ohrovtaSestavine: ½ kg na rezance nare-

zanega ohrovta, 25 dag kuhanega fižola, 60 dag krompirja, čebula, sol, poper, strok česna, 5 žlic olja ali žlica svinjske masti.

Priprava: Zelene liste ohrovta na-režemo na malo širše rezance in damo kuhat v slan krop, pustimo da se kuhajo 2 minuti, nato vodo odce-dimo in nalijemo 1 ½ l mrzle vode ter kuhamo še 30 minut. V drugo kozico damo olje ali mast in popra-žimo čebulo, dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, pomešamo in zalijemo z vodo, toliko, da prekri-je krompir. Kuhan krompir pretlači-mo, dodamo prepasiran fižol, kuhan

ohrovt, po potrebi dolijemo še malo vode, posolimo, popramo po okusu, dodamo sesekljan česen. Vse skupaj kuhamo še 10 minut,da se okusi pre-pojijo. Mineštra je okusnejša, če jo pustimo, da nekaj časa postane.

Domači široki rezanciSestavine: 40 dag ostre moke, 3 jaj-

ca, 1 žlica olja in 1-2 žlici vodePriprava: Na desko damo moko,

naredimo jamico in vanjo vlijemo tri razžvrkljana jajca, dodamo olje in vodo, ter ugnetemo bolj trdo testo. Testo pustimo počivati 15 minut. Nato ga razvaljamo, pustimo, da se malo osuši, nakar nareženo 0,5-1 cm široke rezance. V slanem kropu jih kuhamo 7-10 minut, nato jih odce-dimo in stresemo v omako.

Omaka iz pršutaSestavine: pršut, paradižnikova

mezga, smetana za kuhanje, olje/mast

Priprava: Na masti malo popra-žimo pršut da zadiši ter zalijemo z mezgo in smetano. Po okusu lahko dodamo tudi začimbe.

Kakijeva strjenkaSestavine: 300 ml jogurta, 70 g

sladkorja v prahu, 4 liste želatine, 300 ml stepene smetane, 500 g kakija

Priprava: Jogurt in sladkor zmeša-mo. Liste želatine namočimo v mr-zli vodi, nato jo ožamemo, nekoliko pogrejemo, da se utekočini in jo ob stalnem mešanju v tankem curku ulijemo v jogurt. Dodamo stepeno smetano in narahlo zmešamo. V kozarce damo po eno veliko žlico kakija, nanj vlijemo zmes jogurta in smetane, nato to še dvakrat ponovi-mo. Na koncu okrasimo s smetano in listi melise.

Anja Korenč

Praznična darila iz domače doline

December je po eni strani tisti čarobni mesec ob koncu leta, ko se spomnimo na ljudi, ki so nam blizu in jih imamo radi. Po drugi pa velika zlata jama trgovcev, ki polnijo police s svojimi izdelki in nas prepričujejo v njihov nakup. Tako pozabljamo, da prava vrednost darila ne tiči v tem koliko denarja smo zanj odšteli, ampak kaj izdelek nosi v sebi. Zato letos bližnjim podarimo zanimiv lokalni izdelek, ki izžareva pozitivno noto, ter s tem podprimo ustvarjalce in proizvajalce Vipavske doline, brez težav bomo našli nekaj za vsak žep, okus in spol.ModnoModni dodatek je lahko enkratno darilo sploh, če je kakovosten in nekaj

posebnega.

OkusnoVse navdušence okusnega bomo nedvomno lepo presenetili s kakšno

lokalno dobroto.

DobrodelnoPri obdarovanju smo lahko tudi dobrodelni. Sodelujmo v akciji Lions kluba

Zemono, ki je skupaj z vipavskimi vinarji pripravil izbor petih vrhunskih vin. Pri nakupu katerekoli steklenice prispevamo 2 evra za pomoč socialno ogroženi družini.

Pinela 2012 - Vinska klet Miška, Cabernet Sauvignon 2012 - Posestvo Ferjančič, Zelen 2012 - Tomasvin, Rebula 2009 - Vina Sveti Martin, Penina Zelen 2011 - Vipava 1894 d.d., 7€ za posamezno steklenico

V kolikor tudi sami ponujate izdelek, ki bi bil zanimiv za objavo v kateri izmed prihodnjih številk, nam pišite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si

ZAN

J: sv

etlo

piv

o - S

umm

er A

le, P

ivov

arna

Pel

icon

, w

ww

. piv

ovar

nape

licon

.com

, 2,7

5€

ZAN

JO: piškotki Dolom

iti, Slaščičarna Ajdovščina,

FB: slascicarna.ajdovscina, 5€

ZAN

JO: k

eram

ična

bro

ška,

Han

a Ka

rim, w

ww

.han

akar

im.c

om, 3

2€ ZAN

J: usnjena denarnica, Sofia N

ogard, ww

w.sofianogad.si, 60€

Št. 27 • 17. december 2013 5Uspešni v poslu

Svoj poklic opravlja z užitkom

Zadnja letošnja stalna stran, ki jo v Ajdovskih novicah namenjamo predstavitvam uspešnih domačih poslovnih zgodb, predstavlja pod-jetnico, ustanoviteljico danes Fri-zerske in kozmetične hiše Mira, ki velik del časa posveča tudi umetno-sti in rokodelstvu z glino. Miroslava Hrovatin s svojo dolgoletno uspešno poklicno kariero in s svojo neizmer-no željo po ustvarjalnem delu in osebnostnem razvoju dokazuje, da je mogoče uresničiti svoje želje.

Miroslava je frizerka, ki ima izredno rada svoj poklic in ga uspešno opra-vlja že 45 let in več. Zadnjih 15 let kot »pomočnica« v Frizerski in kozmetič-ni hiši Mira. Poleg tega je tudi roko-delka, umetnica, in (predvsem) skrb-na nona vnukom obeh svojih mladih družin.

Želela je ustvarjati in biti samostojna

Slava se je rodila v podnajemniškem stanovanju v Jejčičevi hiši, prav tam, kjer ima umetnik danes dnevno sobo. Po starših je Gorjanka, pri njenem pr-vem letu se je družina iz podnajemni-škega stanovanja sredi mesta preselila v ajdovski »dahau«. Na to, da je bila »dahauski otrok«, je ponosna: »Mi smo bili posebni otroci, manjvredni, ampak bogati.«

Miroslava Hrovatin se je sama odlo-čila za svoj poklic, s čimer je povzro-čila nemalo negodovanja v družini. Gnali sta ju veselje po ustvarjanju in želja po samostojnosti. Zavedala pa se je tudi dejstev, da je njena družina v očeh takratnih oblasti »problematič-na«, invalidsko upokojena starša pa bi ob dveh študentih težko prenesla še breme tretjega, kljub njuni želji po klasični izobrazbi hčere.

Na 17. rojstni dan je spoznala bodo-čega moža Leona, takrat sta, na tiho, začela načrtovati odhod v tujino, v Švico. Leon je odšel pol leta pred Sla-vinim 18. letom, ko je »s trebuhom za kruhom« odšla za njim v obljubljeno deželo. Takrat je morala dobesedno uiti, saj je bila tudi zaradi Leonovega odhoda pod budnim nadzorom Po-licije, težave je imela tudi pri prido-bivanju vseh potrebnih dovoljenj za delovno vizo in potni list. »Vedno pra-vim, da sem se hotela rešit iz blata. Bila sem pridna delavka, imela sem ogro-mno strank, ampak želela sem si več.« Po 9 mesecih dela se je na 18. rojstni dan, z nekaj malega osebne prtljage, denarjem za pot do Zuricha, in v rde-čem plaščku, delno z javnimi prevozi, delno na štop, odpravila na konzulat v Zagreb, po dokumente. Tam so hote-li imeti fotografijo, za katero ni imela ne denarja, ne časa. »Pred avtomatom sem čakala, da bo kdo prišel,« se z vla-žnimi očmi spominja, kako je naključ-nega prepričevala, da sta se na hitro zamenjala v avtomatu, da je vendarle dobila tisto nujno potrebno fotografi-

jo, ki je potem odpotovala v Švico … Sledila je dolga pot do Leona v Švici, kamor je po nekaj dneh prišla lačna in umazana. »Naslednji dan sem šla delat. To je bil začetek, cilj pa čim prej pri-šparat denar, da grem nazaj domov, da si bom odprla salon.« Pa se je obrnilo drugače, zaradi neznanja nemščine je dobila nenavadno priložnost, službo pri norveškem konzulu, vstop v čisto drugačen svet: »Takrat sem res dožive-la zanimive stvari. Pri njih sem živela, izobraževala sem se, vpisali so me na frizerske, kozmetične tečaje, nabita sem bila z energijo. Vozili so me na do-puste, bila sem v St. Moritzu, takrat so bile tam zvezde, kot je Brigitte Bardot …« To je bila dobra izkušnja: »V Švici sem naredila življenjsko fakulteta. Red, disciplina, spoštovanje, izobraževanje, razvoj … zame je bila to obljubljena dežela.«

Prvi salon v Puli, pa Sofia Loren in Jovanka Broz …

Iz švicarskih sanj jo je zbudil brat, ta-krat šef kontrole letenja v Puli, kjer so zgradili nov hotel Splendid, s frizer-skim salonom … Ena prejokana noč je bila potrebna za odločitev in odhod. Dve leti je plačo puščala na banki in zdelo se ji je, da ima ogromno denarja. Po nasvetu odvetnika ga je naložila na pravo banko, kar se ji je še obrestova-lo. »Takrat se je to delalo,« se pravza-prav kar vsi trije spominjamo obdobja prenašanja deviz iz ene na drugo ban-ko …

Pula je bila sezonska epizoda v Slavi-ni karieri, vendar kljub temu začinje-na z zvezdami. Monden hotel, puljski filmski festival, igralci in bogataši … Pod rokami mojstrice Slave so se zna-šle celo zvezde kot so Sofia Loren, pa španska princesa in njeni nečakinji. Njenih spretnosti si je zaželela celo Jovanka Broz, danes se mojstrica sme-ji vsemu protokolu, ki je spremljal en tak frizerski obisk na Brionih. In prizna, da ji takrat vsa ta znana ime-na niso pomenila tega, kar pomenijo nam, poslušalcem njenih zgodb. Mo-rebiti tudi zaradi švicarske izkušnje, kjer je ta svet prestiža dodobra spo-znala. Ker ji je morska klima povzro-čala zdravstvene težave, je že kupljen salon v Puli prodala in se vrnila nazaj domov, v Ajdovščino.

Zlata osemdeseta »na vogalu« Slava je imela prvi salon v Ajdovšči-

ni v Putrhih, v hiši nasproti sodišča, kjer je danes gostilna Na vogalu. Tudi pri pridobivanju »papirjev« za odprtje salona v Ajdovščini so Slavo spremlja-le stare družinske zamere, težavam pa je malce botrovala njena drugačnost, atraktivnost, ki jo je prinesla iz tujine in je v domačih ljudeh, hočeš nočeš, sprožala ljubosumje, govorice ... Sa-lon je odprla za božič 1970, v uradnih papirjih pa je to 4. januar 1971, kar ji je navzkriž hodilo tudi pri penziji. Z grenko-sladkim nasmehom se spomi-nja, kako je morala hoditi na zagovore na občino, ker je pozabila obesiti za-stavo ali zaradi neprimerne izložbe, okrašene z mahom …

Posel je dobro tekel: »Imela sem ogromnega dela, moram priznat, imela sem zaposlene delavke, zmeraj pri meni izučene. Izučila sem najmanj 15 zelo dobrih frizerk, ki imajo svoje salone, ali pa so šle v tujino in se tudi s tem preži-

vljale. Na to sem zelo ponosna. So bile vse zelo pridne, res zelo pridne delavke. Nikoli nismo imeli nobenih incidentov z delavkami.«

Je pa bila najemnina oderuška in je pobrala zaslužek polovice meseca. Ob sklepanju pogodbe jo je odvetnik na to opozoril, vendar »chi non rischia non rosica« (kdor ne riskira, ne pri-dobi), stavila je na svoje znanje in na dobro opravljeno delo.

Pot do poslovnega uspeha je ljube-zen do svojega dela

Po 12 letih sta se salon in družina preselila v hišo, ki sta jo medtem na Polževi ulici zgradila Slava in Leon. Dekleti sta bili ob selitvi stari štiri, pet let. »Moji punci sta bili samorastnici, valjali sta se v salonu pod nogami, zra-sli sta kar mimogrede,« pove Slava. Da-nes žal že pokojni mož Leon ji je ves čas stal ob strani in jo podpiral, ven-dar pa je imel svojo obrt in delavni-co. V stiski se je po pomoč zatekala k mami, ali pa k Jožici in njeni družini.

Danes sta dekleti prevzeli mamino obrt in še razširili dejavnost. Slava pravi, da tega ni hotela, želela je, da bi sledili svojim potem, odhajali in pri-hajali. Pa sta z dušama vsaka v svojem poklicu, Leonida ima frizerski salon, Korina je kozmetičarka. »Meni je ta poklic zelo všeč in sem ga vedno z užit-kom opravljala. Nikoli in nikdar nisem grdo govorila o njem, zato se jima ver-jetno ni priskutil,« o razlogih za od-ločitev deklet razmišlja Slava. Da sta pravi hčeri svoje mame sta pokazali že ob šolanju, Korina se je odločila za far-macijo, Leonida za frizerstvo, hkrati pa sta obe opravili še kozmetično šolo. Leonida je ob šolanju nabirala odlične praktične izkušnje v takrat zelo zna-nem in trendovskem salonu pri Meti v Ljubljani. Korina pa si je, kljub lepi zaposlitvi v lekarni, želela iti na svoje – prav zanjo so na Polževi razširili hišo in poleg frizerskega uredili še kozme-tični salon. Zdaj ima vsaka od deklet svoj salon in svojo dejavnost. To pa je v družini Hrovatin tudi vse, kar je razdeljeno, kajti vse ostalo je skupno. Slava smeje pripoveduje, kako je hiša začela postajati vedno bolj tesna: »Tri družine smo živeli na kupu, tako da sva na koncu midva pobrala šila in kopita in šla.«

Smo edini salon na Goriškem, ki ne naroča

»Moja vizija je bila zmerej: ne ome-juj človeka. Če si zdaj zaželiš frizuro, si slabe volje, ali pa te mož spravi na obrate, rečeš, zdej se grem pa oddahnit v salon in si bom nekaj privoščila…«. Slava poudari, da so o naročanju pov-prašali tudi stranke, ki so absolutno proti. V salonu je še vedno aktivna, predvsem zaradi stalnih strank, ki jih frizira že 40, 42, tudi 45 let: »Jst se enostavno ne morem umaknit … če mi je bila stranka dobra celo življenje no-sit v salon, ji bom z veseljem naredila uslugo in jo sfrizirala.« Svoje stranke si poskuša čim bolj skoncentrirati na en dan, preostali čas je na voljo družina-ma in vnukom: »Devet nas je, nikoli se ne kuha na dveh štedilnikih.«

V frizerskem salonu ima Leonida zaposleno dekle, medtem ko je Ko-rina pri kozmetiki sama. Obe mladi mojstrici imata visoke zahteve in svoji imeni gradita na kakovostnih stori-

tvah. To vedo stranke, tega se zavedajo tudi proizvajalci raznih izdelkov, ki bi jih želeli promovirati in prodajati Fri-zerski in kozmetični hiši Mira. Stran-ke v salonu lahko kupijo proizvode, ki jih za delo uporabljajo mojstrice, za nadaljnjo nego doma. »Trgovina je legalizirana! Si štejem v veliko veliko prednost to, da moje punce niso nikoli nikomur nič dolžne,« doda Slava. Tega, da je treba najprej poravnati vse ob-veznosti, so jo naučile lastne izkušnje. Zase so lahko porabili, če je kaj ostalo: »… če ne je bla pa lukna v copatih …«.

Delamo samo na kakovosti »Zdaj je kriza, ampak ugotavljamo,

da je to popolnoma normalno. Tista stranka, ki se je prej frizirala vsak me-sec, se zdaj vsak drugi, ali se pa pride pobarvat vsak tretji, ampak mi delamo samo na kvaliteti. Cena je že toliko let enaka, kljub temu sta prva izobra-ževanje in kvaliteta. Prepričana sem, da se bomo samo tako prebili,« meni Miroslava Hrovatin o aktualni situ-aciji. Boli jo krivičnost sistema, siva ekonomija najbolj tepe prav frizersko stroko, vendar na svoj način ljudi po-skuša razumeti. Predvsem pa se, raje kot težavam, v celoti posveča svojemu delu. Svoj uspeh meri z zadovoljstvom strank: »Pri nas je glavni strošek mate-rial. Suma sumarum ima lahko vsaka druga frizerka na koncu meseca več denarja v žepu, kot naša Leonida, ki toliko da na kakovost.«

Leonida je danes predsednica sekcije frizerjev na ajdovski obrtni zbornici, ki jo je tako-rekoč ustanavljala mati Miroslava. V današnjem času je so-delovanje izrednega pomena, saj to pomeni organizirano izobraževanje, skupno zagovarjanje lastnih interesov in podobno. Pa se prav na področju izobraževanja kaže precejšnje nezani-manje, kar je velika škoda. Spomnimo se starih časov modnih revij na Ze-monu, kjer so frizerke lahko pokazale vse svoje sposobnosti in ustvarjalnost. »Tega zdaj absolutno manjka, pa ne zato, da bi od tega frizerji kaj imeli, pač pa zato, ker to enostavno spada zra-ven,« ugotavlja mojstrica.

Da ima Frizerska in kozmetična hiša Mira pravo vizijo, govori tudi struktu-ra strank. Še vedno so to pretežno do-mačini, vendar pa prihaja vedno več

rednih strank iz Nove Gorice, Sežane in Krasa nasploh ter drugih okoliških krajev, pa tudi iz Ljubljane.

Pod do življenjskega uspeha je lju-bezen do sebe in drugih

Slava se je že pred mnogimi leti od-ločila, da ne gre čakati na »penzijo« s svojimi hobiji in željami, ker je očitno ne bo dočakala. Zato že vrsto let aktiv-no sodeluje v društvu Poc, že v drugo je tudi predsednica društva. Glina je njena ljubezen, pa je, tako kot k poslu, tudi k tej ljubiteljski dejavnosti pristo-pila načrtno in v celoti. Doslej je opra-vila približno 35 strokovnih tečajev o keramiki in glini, doma in v tujini. Ne nazadnje je za svoja dela prejemala tudi priznanja. In ko se Branko pohe-ca, da je to pa že postranski zaslužek, se zasmeji in pritrdi: »Prodam sicer nič, vendar moji otroci vsi darujejo, nič ne grejo kupit. To je zaslužek.«

Življenje vseh Hrovatinovih družin je prepleteno, tako medsebojno, kot s poslom, s katerim se ukvarja ženska ekipa. To zna biti zahtevna organizaci-ja: »V naši družini se pogovarjamo. Si povemo vse, se tudi skregamo, vendar se pogovarjamo. Radi se imamo, vse se zmenimo med seboj in dan rešujemo skupaj.« Od štirih vnukov je poklic mame in none zasvojil najmlajšo, ki menda že prav mojstrsko vadi na nju-nih laseh.

»To me ni minilo« S Slavo klepetava še o njenem odno-

su do frizur, do mode … kar se teh-nologije in materialov za obdelavo las tiče, prizna, da jo je povozil čas, da je vajenka svojih deklet. Od nekdaj pa je zagovarjala atraktivno, drugačno po-dobo, drznost v izgledu, ki si jo je tudi privoščila: »Če bi bla še enkrat mlada … že tako so imeli dosti za povedat o meni, ampak zdaj bi imeli še več. Zato ker to me ni minilo!«

Drznosti, ki je skozi vse poslovno, pa tudi osebno življenje, spremljalo Mi-roslavo Hrovatin, ji želimo še naprej, v letih ki prihajajo. Vam pa Slava ob prihajajočih praznik ponuja nasvet: »Najlepše je, da se uredite tako, da bo-ste všeč sami sebi.« In še: »Ne poznam grdega človeka, pa sem imela pred seboj miljardo obrazov …« Srečno! Sanda in Branko

Št. 27 • 17. december 20136 Podjetno

s proizvodom, ker zastopaš podjetje in stranka zahteva tovrstno znanje. Če ti primanjkuje znanja in ne znaš dobro obravnavati izdelka, bo stranka to razumela kot slabost izdelka; če-prav tvoje znanje dejansko nima nič s produktom, bo stranka vseeno to razumela tako.

Krzysztof Bedkowski, poljski za-stopnik: Seveda moraš poznati leta-lo, imeti moraš znanje in pozitiven odnos do letenja. Imeti moraš strast do letenja na tak način, da lahko to z užitkom pokažeš drugim, ki bi jih utegnilo zanimati.

Koliko časa povprečno traja pro-daja enega letala, oziroma, kako se lotiti prodaje letala?

Michael Coates, avstralski zasto-pnik: Pretežno to pomeni obiskovati letalske mitinge in sejme ter poskuša-ti najti kupce. Pipistrelova letala ima-jo po vsem svetu ugled kot najboljša mala letala v svoji kategoriji, torej imamo tudi veliko kupcev, ki proizvo-de iščejo po spletu in nas neposredno kontaktirajo. Prodati eno letalo torej lahko traja eno uro… ali eno leto.

Brad Marzari, promotor iz ZDA: Zaupati moraš v proizvod. Stranka potrebuje navadno od šest mesecev do enega leta, da kupi letalo, to ni tako kot kupiti televizijo, ki jo kupiš, ko jo zagledaš v trgovini na polici. Le-talo pazljivo raziščejo, z njim morajo vzpostaviti odnos. Zato je prvo vpra-šanje, ki ga vprašaš: s kakšnim razlo-gom potrebuješ letalo?

Krzysztof Bedkowski, poljski za-stopnik: Da prodaš letalo, se moraš najprej osebno srečati s stranko, ji razkazati letalo – ji dovoliti, da se ga dotaknejo, da si ogledajo njegove prednosti, performanse… Stranka za-čuti, ali se ima udobno ali ne. Po tem mu moraš biti seveda na razpolago – odgovoriti moraš na njegovih tisoč vprašanj…

Kaj distributerjem pomeni sode-lovanje s Pipistrelom, oziroma, v čem je Pipistrel drugačen (boljši) od drugih proizvajalcev?

Michael Coates, avstralski zasto-pnik: Če govorim iz lastnih izkušenj, zastopal sem sedem različnih proi-zvajalcev letal, ampak skozi leta so bile moje izkušnje s Pipistrelom tako ugodne, da sedaj na tržišču letal za-stopam le še Pipistrel. Za začetek iz-delujejo eno najboljših letal na svetu – načrtovano je po najvišjih standardih, ima najboljše performanse in brez dvoma najboljšo končno izdelavo na tržišču – toda najpomembnejši aspekt zastopnikovega odnosa s Pipistrelom je zaupanje. Pipistrel je podjetje, ki mu lahko zaupaš kjerkoli po svetu.

Brad Marzari, promotor iz ZDA: Obisk sedeža podjetja nam je fizično prikazal Pipistrelovo predanost med-

narodnim rokodelskim standardom. To jim zagotavlja, da mi, zastopniki, predstavljamo letala na točno takšen način, kot to želi podjetje.

Atilla Hacisuleymanoglu, zasto-pnik iz Turčije: Letala so bila sprva moj hobi, ne poklic. Turško tržišče se šele razvija v tej smeri – v Turčiji sem prodal samo eno letalo, ampak že takrat sem opazil, da kvaliteta tistega letala ni bila dobra. Zato sem se odlo-čil najti nekaj boljšega. Obiskoval sem letalske sejme in v Friedrichshafnu v Nemčiji videl Pipistrel. Takrat sem se odločil, da ga bom poskusil pripeljati tudi v Turčijo.

Gabor Schmidt and Peter Chra-nach z Madžarske: Pipistrelova letala so enostavno najboljša. Tudi midva sva pilota in pač veva, da najbolje leti-jo! (smeh)…)

Pa vtisi gostov ob obisku naše de-žele?

Michael Coates, avstralski zasto-pnik: Tole je moj verjetno že 20-ti obisk Pipistrela. Spomnim se leta 2002, ko so bili še zgoraj, v centru mesta. Pohvalno je, da lahko vidim napredek in izboljšanje podjetja v teh dvanajstih letih, kar sodelujem z njimi. Iz majhnega garažnega podje-tja so postali velika korporacija. To je odsev kakovosti ljudi, ki delajo v Pipi-strelu. Moj najboljši izgovor, da lahko obiščem Ajdovščino, pa je najboljša pizza na svetu! Na nesrečo pa moram po vsakem obisku Slovenije in Pipi-strela na strogo dieto, predvsem za-radi vaših tortic »kremšnit«. Vaše sla-ščice so predobre! Tudi vaše vreme je kar… hudo! Ko sem se odpravljal na pot, je poletna avstralska temperatura kazala 37 stopinj Celzija, odšel sem v kratkih hlačah… in prišel sem v bur-jo in dve stopinji – v kratkih hlačah!! Bilo je zelo… osvežilno!

Brad Marzari, promotor iz ZDA: Vtis? Saj sem tole objavil celo na svo-ji spletni strani: tovarna in okoliško letališče se mi zdi eno najlepših le-tališč, na katerih sem imel možnost leteti. Ajdovščina se mi zdi majceno podeželsko naselje, ampak ima vse: lepe zgrajene pločnike, čisto je, ima trgovine in restavracije, vsebuje šarm malega podeželskega mesteca hkrati pa luksuz velikega mesta!

Atilla Hacisuleymanoglu, zasto-pnik iz Turčije: Nimam pojma, am-pak narava v okolici mesta je zelo… naravna! (smeh). Enkrat sem prišel sem z motorjem. Drugo leto poleti bom spet prišel, gotovo!

Gabor Schmidt and Peter Chra-nach z Madžarske: Res lepo majhno mestece, krasen kraj. Vtis na naju so naredile visoke gore v okolici, česa takega na Madžarskem ni. SH in TB

Distributerji Pipistrelovih letal iz vsega sveta na obisku v Ajdovščini

Podjetje Pipistrel je konec no-vembra gostilo distributerje svojih letal iz vsega sveta. Nekajdnevno srečanje zastopnikov je bilo name-njeno predvsem izobraževanju in praktičnemu usposabljanju, je pa to tudi redka priložnost za druženje in koristno izmenjavo mnenj ter izku-šenj.

Podjetje Pipistrel prodaja svoja leta-la na vseh celinah. Z domačim pod-jetjem sodeluje preko 60 zastopnikov (distributerjev). Večina jih je nekaj dni konec novembra preživela v Ajdo-vščini, kjer so jih domači strokovnjaki poučevali o novostih, novih postop-kih pri sestavljanju in servisiranju, spoznavali pa so tudi nove modele. Hkrati pa je to priložnost za izme-njavo izkušenj in mnenj, ki so lahko zelo koristna za proizvodnjo, kot je na primer informacija o obnašanju letal v deželah z ekstremnimi podnebji. Prodaja letal je precej zahteven posel, zato podjetje Pipistrel skrbno izbira zastopnike – osnova pa je znanje o pilotiranju. Najuspešnejši Pipistrelov zastopnik je še vedno Avstralec Mi-chael Coates, ki je prodal največ letal ter lani osvojil laskavi naziv »distribu-ter leta«.

Srečanje smo izkoristili tudi za za-nimiv klepet z Ivom Boscarolom ter nekaterimi zastopniki.

Kakšen mora biti zastopnik letal Pipistrel, mora imeti posebna zna-nja ali izpolnjevati kakšne posebne pogoje?

Ivo Boscarol: Ker so naša letala zelo drugačna in specifična, saj so grajena

po tehnologiji jadralnih letal (čeprav so motorna), in imajo zaradi tega bi-stveno boljše karakteristike od kon-kurence, jih je zelo težko prodajati in prepričati kupce. Zato je nujno, da imajo kupci naša letala na razpolago tudi za testne lete. Edino na tak način bodo podatkom iz prospekta namreč verjeli. Prodaja naših letal zgolj preko prospekta enostavno ni mogoča, zato zahtevamo od naših zastopnikov, da kupijo najmanj dve različni letali, kar je pogoj, da dobijo zastopništvo. Za večje države še celo več - tako mora na primer kitajski zastopnik, zato da sploh ohrani zastopstvo, prodati pri-bližno za 3 milijone evrov letno! Poleg tega mora pravi zastopnik organizira-ti tudi servisno mrežo za vzdrževane letal ter tečaj za usposabljanje – šolo pilotov, biti prisoten na sejmih, preve-sti vse reklamne materiale v svoj lo-kalni jezik in poskrbeti za vse papirje - lokalne certifikacije in dovoljenja za letalo.

Dejstvo je, da sodelovanja podjetja na raznih tekmovanjih, sejmih, pri-reditvah in še posebej Pipistrelove eko-aktivnosti dvigajo prepoznav-nost podjetja in njegovih produktov ter seveda prodajo. Kaj pa to dejan-sko pomeni? Koliko manjši bi bili brez teh aktivnosti, oziroma, koliko novih distributerjev ima podjetje na ta račun?

Ivo Boscarol: Dejstvo je, da za pov-prečnega pilota Pipistrel ni zanimiv. Obstajata samo dve kategoriji pilo-tov: tisti ki pravijo, da jih poraba ne zanima in glasen hrup tudi ne - in s

tem seveda tudi ne Pipistrelova filo-zofija… Na drugi strani pa je druga polovica pilotov, ki jim je nadvse po-membno, da porabijo manj goriva, da so letala tiha, varčna in okretna - in ki nas zato kujejo v zvezde ter so se pripravljeni po vseh forumih kregati z nasprotno polovico, češ koliko sve-tlobnih let pred klasičnim letalstvom je Pipistrel (smeh)!

Zato nimamo težav s pridobivanjem zastopnikov. Sami se nam ponujajo, nas poiščejo, izmed njih si lahko iz-beremo najboljše in zaradi tega tudi nimamo težav s prodajo drugje. Naša letala letijo že v skoraj 70 državah po vsem svetu, zastopniško mrežo pa imamo razpredeno širše kot vsi naši konkurenti. Nagrade, priznanja in ek-stremni podvigi (kot na primer polet okoli sveta z našim letalom) dvigujejo vrednost Pipistrelove blagovne znam-ke in lajšajo prodajno delo tudi našim zastopnikom.

Vaši zastopniki prihajajo iz zelo različnih dežel, tudi zelo eksotičnih. Ste že obiskali vse?

Ivo Boscarol: Žal ne prav vseh, veliko večino pa. Navadno sam obi-ščem zastopnika, preden mu pode-limo zastopstvo, da vidim kakšna je letalska kultura v njegovi državi, kaj je pomembno in kaj ni, kakšne so omejitve in s kakšnimi problemi se lahko srečamo. Zavedati se moramo namreč, da je ta svet izredno raznolik - ne samo, da kar je nekje standard, lahko drugje niti ne poznajo; celo kar je nekje popolnoma legalno in nava-dno je lahko drugje prepovedano ali obratno.

Klepetali pa smo tudi z zastopniki.Kako dobro mora zastopnik po-

znati letalo, da ga lahko prodaja?Michael Coates, avstralski zasto-

pnik: Res je pomembno, da zasto-pniki dobro poznajo vsa Pipistrelova letala. Veliko jih prihaja z drugih celin in imeti morajo podrobno znanje o letalu, da lahko nudijo podporo lokal-nim strankam. Pipistrelov tehnični iz-obraževalni program omogoča zasto-pnikom z vsega sveta nujno znanje, da lahko nudijo strankam vrhunsko pomoč v letalski industriji.

Brad Marzari, promotor iz ZDA: Biti moraš zelo podrobno seznanjen

Uresničil svoje sanje Da so mnogi ajdovski fantje (in

dekleta) zaljubljeni v letenje, ob ak-tivnem letališču in atraktivnih do-mačih letalcih ter konstruktorjih ni prav nič nenavadnega. Ob tistih, ki svojo poklicno ali ljubiteljsko letal-sko pot hodijo lepo prizemljeni, pa se najdejo tudi taki, ki so se znali odlepiti od realnosti in uresničiti na prvi pogled nemogoče. Primož Jo-vanovič se je kot mlad fant zaljubil v galeba, enega najboljših jugoslovan-skih šolskih vojaških letal. V začetku letošnjega decembra si je po dolgo-letnih prizadevanjih željo uresničil, galeb je poletel. Dve desetletji stara zgodba je tako dobila svoj epilog, oziroma nov začetek. Da bi še naprej znal leteti tako visoko, želimo Pri-možu Jovanoviču, in upamo, da nam

ga bo med vsemi njegovimi poleti vendarle uspelo ujeti na tleh ter vam v eni od naslednjih številk Ajdovskih novic predstaviti njegovo zgodbo.

»Fantje nikoli ne odrastejo. Le vse starejši so, njihove igrače pa vse dražje.«

Št. 27 • 17. december 2013 7Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predviden je še 1 rok za oddajo vlog:- 1. 3. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis)

delodajalci 31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-155-jr/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« (173. JP)

delodajalci, osebe zasebnega prava, registrirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, ki imajo vsaj enega zaposlenega.

od 29. 11. 2013 do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 1. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-mentorstvo-za-mlade-173-jp/

Zavod za zaposlovanje Javna dela v letu 2014 Neprofitni delodajalcido porabe sredstev oz. najdlje do 7.10.2014 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729

Zavod RS za zaposlovanjeUsposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.6.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.4.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebedo porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarjem čebelarji

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstev

http://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

Spirit Slovenija

Javno povabilo podjetjem za oddajo prijav in sodelovanje v »PROGRAMU ZA SPODBUJANJE RAZVOJA NOVIH PRODUKTOV V LETIH OD 2013 DO 2015 – RNP 2013«

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah, ki imajo potrjeno in javno objavljeno letno poročilo poslovnega leta 2012 in imajo ob objavi javnega povabila vsaj 1 zaposlenega s končano VII. stopnjo izobrazbe za polni delovni čas.

16.12.2013 do 10.00 ure, 15.1.2014 do 10.00 ure, 14.2.2014 do 10.00 ure

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2013-10-25-Javno-povabilo-podjetjem-za-oddajo-prijav-in-sodelovanje-v--PROGRAMU--ZA-SPODBUJANJE-RAZVOJA-NOVIH-PRODUKTOV-V-LETIH-OD-2013-DO-2015---RNP-

RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica

Javni poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 – Goriška regija

Mladi do 35 leta, ki so visoko izobraženi in so prijavljeni v evidenci ZRSZ

30.12.2013 do 14:00 ure

http://www.rra-sp.si/aktualno/novice/javni-poziv-za-vkljucitev-v-operacijo-podjetno-v-svet-podjet

Čestitke domačim obrtnikom jubilantom!Območna obrtno-podjetniška

zbornica Ajdovščina je v začetku decembra že tradicionalno pode-lila priznanja članom, ki letos pra-znujejo 10, 20 ali 30 let opravljanja

dejavnosti. Posebno slovesno je potekala podelitev priznanja dru-žini Kranjc iz Ajdovščine, za 80 let neprekinjenega opravljanja avtome-hanične dejavnosti. To je tudi naj-

starejša še aktivna obrtna delavnica v Ajdovščini. 10 let opravljanja obr-tne dejavnosti je letos zabeležilo 14 obrtnikov, članov domače zbornice. 20 let opravljanja dejavnosti ima za seboj 25 domačih obrtnikov. Pred-sednik domače obrtne zbornice, Peter Skapin, je letos čestital tudi dvema obrtnikoma, ki beležita 30 let opravljanja dejavnosti, to sta moj-ster soboslikar Peter Batič in izdelo-valec pohištva Vinko Kobal. mr

R CERO - svetniki glasovali za regijski projekt Na dnevnem redu novembrske se

je znova znašla točka o regijskem odlagališču, tokrat na pobudo sve-tniške skupine SD. Skozi razpravo je Občinski svet ponovno preučil oko-liščine in dejstva ter ugotovil, da je v tem trenutku smiselno in modro nadaljevati regijsko zgodbo. Razlo-gov za novo odločitev je več: vse tako kaže, da so alternativne možnosti (ureditev odlagališča Dolga Poljana) pod velikim vprašajem, smiselno je graditi čim lepše odnose v regiji, ne nazadnje pa tudi pridobljeno pravno mnenje govori v prid morebitni tož-bi s strani ostalih županov iz regije.

Regijska zgodba o odpadkih ni enostavna, zato si bo občinska politi-

ka in uprava še naprej prizadevala za gospodarno in ekonomično izved-bo projekta. Občina Ajdovščina želi slediti viziji o čim bolj ekološkem in naravi prijaznem ter trajnostno na-ravnanem načinu ravnanja z odpad-ki, ki bi bil, predvsem v finančnem pomenu, prijazen tudi do občank in občanov.

Ne glede na vsa prizadevanja in na zadnjo odločitev svetnikov pa je izvedba projekta še vedno pod vpra-šajem, saj obstaja tveganje, da ne bo-sta pridobljeni gradbeno in okoljsko dovoljenje.

Občina Ajdovščina pa vendarle upa, da se bo zgodba razpletla v ko-rist celotne regije.

Večkrat, ko pozdravim nekoga, mu zraven še zastavim kratko vprašanje »Kako je?«. Pogostokrat dobim odgovor »Bo,« sam pa iz navade iz otroških let, ko se je zdelo, da vse traja dlje, dodam »Počasi, ne?«. Relativnost časa je pripomogla k temu, da se na tak dražljaj vedno pogosteje odzovemo z besedami »Ne, ne, hitro gre.«. In res je december že tu. Leto je naokrog, prišel je čas želja, obdarovanj in obljub, ki jih bomo sprejeli, da bo prihodnje leto še boljše.Čeprav je zimsko obdobje v naravi obdobje umirjanja in regeneriranja, je december

za večino podjetij čas dinamike in aktivnosti. Potrebno se je zahvaliti partnerjem, ki so pomagali pri poslovanju in s tem začrtati namero za sodelovanje v prihodnosti. Zaposlenim se je primerno zahvaliti za trud in izkazati spoštovanje do njihovega dela ne glede na delovno mesto, ki ga zasedajo. Večina podjetij išče na trgu še zadnje priložnosti za izboljšanje letnih poslovnih rezultatov.Konkurenca na trgu je zahtevna in vsi se trudijo, da bi pridobili kupce. Nekatera

bodo v ta namen prevzela enega izmed treh decembrskih dobrih mož in ga dodatno obremenila s snemanjem reklamnih oglasov. Spet druga bodo s popusti upala na to, da bo potrošnik prepoznal večjo vrednost nakupa pri njih. Ne moremo obsojati marketinških prijemov, čeprav manipulirajo z željami, da ljubljenim osebam damo čim več. Iz praznikov, ki so poudarjali vrednote, je nastalo vrvenje, ko poskušamo naklonjenost izraziti najprej z darili in šele nato s srcem. (Pohvalno za vsakogar, če je ta vrstni red obrnil.) V današnjem svetu je vse preveč teženja za takojšnjo učinkovitost, koristnost; živimo nestrpno in v nenehnem pričakovanju novosti. Odnos podjetje - kupec je zelo preprost. Podjetje potrebuje kupce za njihove

produkte, da v končni fazi ustvarijo dobiček. Ta je praviloma namenjen razvoju podjetja, novih produktov, nagradi vodstva in zaposlenih, nekaj pa ga morda namenijo tudi v dobrodelne namene. Družbena odgovornost, ki bi sicer morala biti prisotna preko celega leta. In kaj vse se skriva v pojmu družbene odgovornosti podjetja? Gotovo je to vpetost in skrb za okolje, v katerem podjetje deluje. To pomeni visoko stopnjo upoštevanja zakonodaje, etičnih standardov in mednarodnih pravil. Seveda imamo v poplavi zakonov tudi določila, ki omejujejo podjetništvo in jih je treba v dialogu strokovne prakse in teorije izboljšati. Nedoslednosti in nedorečenosti zakonodaje rešujejo družbeno odgovorni posamezniki in podjetja z opozarjanjem ter si prizadevajo za ustrezne spremembe, saj kršenje zakonodaje ni etično in odgovorno. Etični standardi so obsežne vsebine, ki vključujejo odnose do okolja in do ljudi.

Delovanje v smeri trajnostnega razvoja je le segment teh standardov, ki jih prepoznavajo in cenijo potrošniki. Raziskave so pokazale, da so takim podjetjem bolj naklonjeni. Uspešna podjetja sledijo tem trendom; morda samo zaradi večje prodaje, morda pa iz resnične skrbi za prihodnost naše družbe. Visoki mednarodni standardi pomenijo korektno sodelovanje, povezovanje,

predvsem pa neizkoriščanje šibkosti drugih. Torej, za okolje in za družbo je pomembno, da imajo podjetja, ki so družbeno

odgovorna. To podpira razvoj vseh dejavnosti tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Družbena odgovornost ni statična danost. Je želja predvsem vodilnih, da

pripomorejo k razvoju, se izpopolnjuje in ukoreninja v razvojne načrte in poslovne modele podjetij. Le-ti pa za tako poslovanje prejmejo darila v obliki večje razpoznavnosti, pozornosti potrošnikov in tudi dobička. Kako je pa z nami, našo Skupino za razvoj podjetništva? Da potrdim trditve, vam z

veseljem omenim naš prvi primer. Bili smo deležni družbene odgovornosti podjetja, ki velikokrat postavi Ajdovščino na svetovni zemljevid inovacij. Pipistrel nam bo s prijaznim darilom pomagal, da bomo uspešnejši pri promociji naših aktivnosti. Gojimo željo, da vzpostavimo delujoč sistem, ki bo mlade podpiral pri razvoju

njihovih veščin v področja, ki jih bomo potrebovali. Vzgajati želimo podjetniški duh, ki bo sposoben sprejemati dobre odločitve in bo pripomogel k razvoju našega okolja. Načrtujemo, da bomo v začetku prihodnjega leta izvedli podjetniške delavnice, ki bodo udeležencem dale praktična znanja ter jih usposobile za razvoj podjetniških idej. Upamo na najboljši rezultat – nova podjetja in delovna mesta; seveda pa ostajamo realni in pripravljamo načrt tudi za vse tiste, ki si podjetja ne bodo želeli odpreti, a iščejo možnosti za ustvarjanje. Ti bodo iskali izkušnje in povezave z gospodarstvom ter ostalimi institucijami. To je darilo, ki smo ga pripravili iz srca in bo prinašalo vrednost vsakomur, ki ga bo pripravljen sprejeti.»Gost skupaj z darilom prinaša tudi prijateljstvo.« (tadžiški pregovor)

Tomaž Bizjak

Želje in darovi

Št. 27 • 17. december 20138 Kultura

Pet pogledov v Lokarjevi galerijiV petek, 22. novembra, se je v Lo-

karjevi galeriji Društvo likovnih umetnikov severne primorske po-klonilo svojim nekdanjim, sedaj že pokojnim članom z razstavo, s ka-tero razgrinjajo samo nekatera nji-hova izbrana dela, večinoma zajeta v zaključeni ciklus, ki odstira samo delček njihovih bogatih ustvarjalnih prizadevanj, razmišljanj, hotenj, ču-tenj in videnj. Kot hommage. Kot na-mig, da jih ne smemo pozabiti. Raz-stavo je v sodelovanju z društvom pripravila in tudi odprla umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec.

Sama o njih pravi: »Samo kratek čas so soustvarjali v istem obdobju in v istem, širše goriškem ali sever-noprimorskem prostoru ter vsak zase hodili po poti ustvarjalnih is-kanj: Rafael Nemec (1914-1993), Ivo Lenščak (1929-1987), Miloš Volarič (1933-2010), Negovan Ne-mec (1947-1987) in Zmago Posega (1959-2009). Trije slikarji in dva ki-parja. Pet pogledov. Pet umetniških osebnosti, ki so s svojim likovnim opusom zaznamovali čas in prostor. In tudi kot člani stanovskega združe-nja pustili vidno sled.

Na umetniško pot so stopali v času, ko je zahodno slovensko obrobje, ki je izgubilo svoje kulturno središče, na likovnem področju iskalo nove izzive ob dediščini, ki so jo ustvari-la prepoznavna imena prve polovice preteklega stoletja, in se z zaupljivo-stjo in radovednostjo odpiralo no-vostim sosednjega zahodnega sveta. Vpijali in vsrkali so vse, kar sta jim ponudila šolanje in življenjsko oko-lje ter sprejemali in vključevali vse tiste novosti sodobne likovne ustvar-jalnosti, ki so jih spodbudili njihova umetniška nrav, ustvarjalna nuja in najintimnejše hotenje. Zavedali so se, da hodijo po poti, ki jo spre-mlja pestrost številnih in različnih izmov, ki se že prevešajo v spozna-nja, da so stil, simbol, struktura ter umetniški načini, ki jih je razvijala umetnost minimalizma in koncep-tualizma, nesmiselni, ker sta vse bolj pomembna postajala objekt in kon-cept. Vedeli so, da ustvarjajo v za-dnjih desetletjih stoletja, ki je likov-nim predstavam in predmetom dalo nove pomene; da so tradicionalno sprejeti kriteriji umetniških disciplin in žanrov postali vprašljivi, in, da se še vedno veliko govori tudi o koncu modernistične slike ali kipa figure. Toda verjeli so vase, v svojo neomaj-no ustvarjalno moč. In verjeli so, da jih prostor ob zahodnem narodno-stnem robu, ki je na novo pisal svojo zgodovino, kljub težavam in morda pomislekom, ki so jih sprožali pisana paleta umetniških izrazov, smeri in usmeritev ter čas, ko je modernizem prehajal v postmodernizem ter se likovna iskanja stapljala v vizualna, sprejema in razume ter jim ponuja

možnosti rasti in bogatega ustvar-janja. Rafael Nemec, Ivo Lenščak, Miloš Volarič, Negovan Nemec in Zmago Posega so ustvarjali z žarom in energijo, z zanosom in ljubeznijo, ki so porodili prepoznavne opuse, s katerimi so se trdno zapisali v kul-turno zakladnico tega prostora.

Pot iz realistične tradicije k moder-nističnim iskanjem je tlakoval staro-sta povojnega goriškega likovnega sveta, slikar Rafael Nemec: njegov ustvarjalni lok se je vzpel od por-tretov in krajin do izrazito osebne interpretacije likovnih impulzov, iz-rezov in pogledov, ki so mu jih poro-dili narava, ljudje ali literarni junaki, kjer sta v sproščenem nanosu in po-tezi spregovorila njegova kreativna narava in bogastvo domišljijskega sveta. Z njegovih platen sta zrcalili izkušenost in mojstrstvo.

Prav drugačna ustvarjalna pota je hodil Ivo Lenščak, spoštljivi razi-skovalec spoznanj in novosti, stilov in usmeritev, ki so jih vnesli slikarji prve polovice 20. stoletja in so dol-go in na različne načine odmevali v drugo polovico, ki je sprejemala in nadgrajevale vse, kar je bilo živega in tvornega. Z vnosom osebnega, premišljenega in vitalnega, so zrasla premalokrat predstavljena in videna Lenščakova dela. Tudi tista, ki so čr-pala v različnih izvirih in z močnej-šim naslonom na geometrični kon-trapunktični novokonstruktivizem. Dela, ki so slikarja nagovarjala k ti-hemu premišljevanju.

V svojem skoraj pol stoletja dolgem ustvarjalnem obdobju je slikar Miloš Volarič ustvaril številna dela v različ-nih likovnih tehnikah, svoj zadnji ci-klus svojevrstnih duhovnih pejsažev z naslovom Rojenice, kjer se njegova barvita gesta izpoje v suverenem za-mahu, ki svojih izvorov ne morejo povsem prikriti, pa v akrilu na pla-tnu, ki je slikarju ponudil široke mo-žnosti spontanih vizualizacij občutij ter dinamično igro barvitih nanosov širokega spektra. V svojem zadnjem opusu slikar izvirno podoživi in iz-razi svoja razmišljanja o življenju in smrti in se odpre zgovorni moči svetlobe v vsej njeni zračnosti in lah-kotnosti. Rojenice so odmik od ma-terialnega k duhovnemu, so pogled vase in v nove dimenzije.

Kipar Negovan Nemec, ki je v svojem kratkem življenju ustvarjal malo, srednjo ter javno plastiko, na-govarja z izjemno občuteno in este-tizirano formo ter premišljenim pre-pletom volumnov, prostorov, senc in svetlobe, ki kljub abstrakciji oziroma stilizaciji v sebi še vedno nosi dovolj zgovorna narativna in asociativna sporočila. Z nezmotljivim čutom za dimenzije, volumen, statiko in za la-stnosti materiala je organske oblike oživel v različnih dimenzijah in ma-terialih. Videnja form, ki jih je vselej

izpeljal do visokega estetiziranega prepleta in hkrati zlitja organskih oblik, s svojo preprostostjo in hkrati popolnostjo izzovejo pogled in od-ziv: navdajo z občutenji in čustvi, ki spodbudijo ugodje in lepoto.

Tudi kiparstvo Zmaga Posege kore-nini v njegovi občutljivi in spoštljivi navezanosti in zavezanosti klasične-mu kiparskemu materialu - posebej glini in kamnu, ki ga je usmerjal k materialni kiparski gmoti in obvla-dovanju prostora v širšem in ožjem pomenu besede, pa tudi k veliki lju-bezni do figure in fragmenta. Če ga je najprej povsem prevzel človeški hrbet, napet in usločen, živ in ero-tičen, ki je zaživel kot popolna in samostojna forma, se je zadnja leta izpovedoval v krožnih kompozici-jah kot metaforah kroga življenja in smrti, sedanjosti in preteklosti. Z globoko senzibilnostjo in občute-njem. S strastjo in predanostjo. Tako v mali plastiki kot javnih delih. In tudi v risbi, ki je spodbujala njegova kiparska iskanja.«

Razstava bo na ogled v Lo-karjevi galeriji do konca leta. Vladimir Bačič

Sredozemlje v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji bo od petka, 20. decembra na ogled prostorska postavitev Sredozemlje /Mediter-

raneo, allegro barbaro Patrizie Devidè, zamejske ustvarjalke srednje generacije, ki v svojih delih izraža tenkočutno eleganco. Avtorici besedil v spremljajočem katalogu sta kustosinja razstave dr. Irene Mislej ter Laura Safred, umetnostna zgodovinarka in redna profesorica na akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Zadnja v nizu letošnjih razstav bo na Pilonovi domačiji na ogled do 19. januarja 2014.

Na Pilonovi domačiji je bilo ustvarjalno

Skozi oktober in november ter v začetku decembra smo skupaj z otroci iz vrtca, šolarji ter dijaki sle-dili razstavi Pilonovih risb ter stal-ni zbirki z likovnimi delavnicami. Nizu teh bomo v prihodnjem letu postavili piko na i z razstavo na-stalega – vabljeni k ogledu! Foto: Primož Brecelj, Nataša Rupnik

Št. 27 • 17. december 2013 9Kultura

Obvestila ZKD Ajdovščina

Ljubim te - spremeni se! (muzikal)Gledališki abonma in IZVEN, 19. 12. 2013 ob 20.00 uri, Dvorana prve slovenske vladeTa izjemno zabaven gledališki kolaž nam govori o nam dobro znanih do-godkih in odzivanjih nanje. Igra je zabavna, ker nas opozarja, da skušamo kar naprej spreminjati (in popravljati) druge, v resnici pa ljubimo njihovo drugačnost. Zaljubiti se in ljubiti ni tako preprosto kot se zdi – ali pač?V prevodu Milana Dekleve, režiji Gašperja Tiča, glasbenem vodstvu Loj-zeta Krajnčana in koreografiji Fione Johnson Kocjančič ga izvajajo štirje izvrstni ustvarjalci – Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Dani-jel Malalan in Marjan Bunič. Nov slovenski muzikal je nastal v produkciji Prospota d.o.o. (Jurij Fran-ko), producenta izjemno uspešnega družinskega muzikala Moje pesmi moje sanje. Gledališče KU KUC: Prazniki na mlečni cestiŠkratkov abonma in IZVEN, 28.12.2013 ob 10.30 uri, Dvorana prve slo-venske vladeNa Mlečni cesti se srečata dva svetova. Kravica, ki živi za praznike in trosi čarobnost na vse sosednje ceste, in gospod policist … ups … se opravi-čujem, komandir, ki skrbi za red in disciplino in za to, da gredo vsi dnevi po ustaljenem režimu in v skladu s predpisanim pravilnikom. Včasih pa le ni vse tako urejeno, včasih nas lahko malce zanese in dvigne v nebo … in praznični čas so dnevi, ki ne tečejo po ustaljenem pravilniku … ko bi le gospod policist… ups… se opravičujemo, komandir to dojel. Morda pa letos le zapleše… Ob čarobnih in iskrivih potegavščinah kravice in nerodnostih gospoda komandirja se bomo zabavali približno 35 minut.

Furlanovo leto v Ajdovščini Ob strani osrednjim dogajanjem

v Furlanovem letu tudi Lavričeva knjižnica z dvema lepima dogod-koma zaključuje skozi vse leto tkan niz spominov na Silvana Furlana, ki je pomembno zaznamoval slovenski filmski prostor, mladost pa je preži-vel na Brjah.

Predstavitev knjige Jožeta Dol-marka Tkanje pogledov

V sredo, 18. decembra ob 18.30 v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. »Film je zgodba, stkana iz pogledov. Na platnu se oči in obrazi igralcev križajo in kličejo po pogledih gledal-cev tam spodaj v temni spovednici, ki je v vsakem pravem spočetku vedno kinotečna dvorana …«, je zapisal Jože Dolmark, v eni od izjemnih razprav, ki jih prinaša njegova knjiga Tkanje pogledov. Knjiga se dotika pomemb-nih filmskih ustvarjalcev - naših in tujih, in se spominja ljudi, ki so filmu dali veliko.

Med njimi na Brjah rojenega Sil-vana Furlana, ki je sooblikoval seda-njost slovenskega filma. S Furlanom sta od mladih nog odkrivala svet filma in soustvarjala temelje publi-cistike o filmski umetnosti. Beseda

bo ob tej priložnosti zato tekla tudi o Furlanu.

Jože Dolmark je za revijo Ekran in druge podpisal številne eseje, kritike in teoretske članke s področij filma, fotografije in likovne umetnosti. Predavatelj zgodovine filma na Viso-ki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici.

Filmski kritik, esejist in publicist, scenarist, dramaturg, pronicljivi in duhoviti predavatelj bo ob izteku Leta Silvana Furlana naš gost

Deklica s frnikulami, projekcija filma Silvana Furlana

V petek, 20. decembra ob 18.30 vas vabimo v Dvorano prve slo-venske vlade, na filmski večer, posvečen Silvanu Furlanu. S pro-jekcijo njegovega filma Deklica s frnikulami (posvečen prvi sloven-ski filmski igralki mednarodnega slovesa Iti Rini) in kratkih filmov iz sveže mladinske produkcije Prstan in NIBIRU=NIMIRU v Ajdovščini zaključujemo Leto Silvana Furla-na. Obeta se lep filmski večer, ki ga bomo začeli z otvoritvijo razstave o Silvanu Furlanu v preddverju.

Čarobna jesen V prostorih okrepčevalnice Ango-

ra na Otlici je na ogled postavljena razstava fotografij Damjana Vidica iz Predmeje. Razstava nosi naslov Čarobna jesen.

Damjan se je rodil na pomlad pred 28 leti. Otroška leta, ki jih je pre-življal na Gori so v njem vzbudila zanimanje za lepoto narave in vse-ga kar jo obdaja. Izbral si je poklic v gozdarstvu. Uspešno je zaključil šolanje na srednji gozdarski šoli in nato še na Biotehnični fakulteti, smer gozdarstvo. Kljub temu, da v svojem osnovnem poklicu ne najde zaposlitve, je tesno povezan z goz-dom in vsem, kar v njem živi. Prav tej povezanosti in ljubezni je posve-čena njegova razstava. Damjan je svoje prve fotografije posnel z oče-tovim fotoaparatom, kasneje pa se opremil z sodobnejšim, ko je ugoto-vil, da mu je fotografija izziv. Z njo lahko ujameš trenutek, ki se nikoli več ne ponovi. Vsaka fotografija je zgodba, ki je enakovredna drugim ;

likovnim, besednim, glasbenim …zgodbam.

Vsaka od predstavljenih fotografij nosi zapis o nastanku ter njeni vse-bini. Vsaka je svet zase, ki pa se na koncu, po ogledu vseh fotografij, poveže v celoto in odene v čudovite barve »čarobne jeseni«, kakor je Da-mjan imenoval svojo razstavo.

Damjan ima poleg dobrega očesa, tudi znanje in vedenje o zakonito-stih, ki se odražajo v kompoziciji,

tretjinah, diagonalah, postavitvi. In svetlobi, brez katere redkokdaj na-stane spodobna fotografija. Tako se je Damjan pridružil skupini foto-grafov z Gore, med katerimi so ne-kateri že veliki mojstri, kot je Miran Krapež, Bojan Bizjak, Roman Žonta, Tomaž Velikonja.

Dobrih luči in ostrih oči Damjan na tvojih fotografskih poteh. Neva in Roman

Tečaj slovenščine za tujce»Z besedo nam je podarjena mi-

lost.« (M. Košir)

Tudi letos mi je bilo dano, da sem učila na Ljudski univerzi v Ajdovšči-ni ljudi, ki jih je življenjska usoda od drugod prinesla k nam. Večina jih je prišla v želji po boljšem življenju. Temeljni pogoj za življenje v novem okolju, med tujimi ljudmi, je zna-nje jezika. Poučevanje sem sprejela, tako kot vedno, kot izziv, še bolj pa kot privilegij, da mi je zaupano tako odgovorno, pomembno in tudi lepo delo.

Udeleženci tečaja, prevladuje-jo ženske, so s strahom pristopili k učenju našega jezika, tako kot zače-njamo s strahom in pričakovanjem vsako novost. Vendar se je ta razbli-nil, ker je bila želja znati jezik novega okolja velika, da ne zapišem, bila je celo srčna. Udeleženci tečaja živijo različno dolgo v Sloveniji: nekateri le nekaj mesecev, drugi že daljši čas. Nekaterim je bil naš jezik bližje, dru-gim zelo daleč. Prišli so iz različnih dežel, zato je bil različen njihov prvi jezik, njihova materinščina. Na za-četku smo se sporazumevali na raz-lične načine, celo z risbo in z mimi-ko, samo da smo se razumeli.

Večkrat se mi je milo storilo, ko sem jih opazovala, kako ponavljajo za menoj besedo za besedo, kako me z začudenjem gledajo, ker ne razumejo mojega navodila. Zdelo se mi je, da z beležko v roki lovijo naše besede, jih hitro zapišejo, da bi jim ne ušle. Nam se zdi to samo po sebi umevno, vendar ni tako. Sluša-telji so si postavili tihi cilj: razume-ti jezik okolja, potem nam bo bolje. To je bilo kmalu čutiti, ker so hitro napredovali. Tudi sami so se veselili uspehov. Vsaka lepo povedana mi-sel je dvigala samozavest, bodrila in razveseljevala. Odnosi so postajali toplejši, iskreni. Z jezikom je tesno povezana kultura naroda. Z usvaja-njem jezika so udeleženci tečaja spo-

znavali tudi našo kulturo.Tako so se notranje bogatili, izpo-

polnjevali, povezovali domače s tu-jim. Torej jezik je kultura in kultura je jezik. Na tečaju so se prepletale različne kulture, kulture dežel, iz ka-terih so prišli udeleženci. Vsaka je dodala svoj kamenček v mozaik, da se ob koncu tečaja ta lepše blešči.

Iz z jezikom, z njegovim znanjem in vedenjem, spoznavajo udeležen-ci tečaja naše življenje. Z jezikom se spoznavajo med seboj in z nami, se približamo drug drugemu, lahko si pomagamo. Besede odpirajo poti vase in do drugega.

Njihovi otroci obiskujejo slovenske šole, torej pride z njimi domov tudi naše šolstvo, naše norme in vredno-te. Ob jeziku in z njim se srečujejo in bogatijo generacije. Drug drugemu pomagajo, starši otrokom in otroci staršem, da postane sporazumevanje lažje, stiki z novim okoljem boljši.

Udeleženci tečaja se z jezikom, z novimi besedami, z novimi besedili

srečujejo z našo deželo, spoznavajo naše šege in navade, naše kulturne in naravne znamenitosti, o vsem razmišljajo in poskušajo razumeti. S tem spoznavajo tudi nas, našo prete-klost in sedanjost.

Jezik ni samo beseda, je veliko več: je samopodoba posameznika, je delo, je dežela in je življenje – smo ljudje.«Psihologija medčloveških odnosov zagovarja pomen žive be-sede, stiska rok, pogleda iz oči v oči. Tega se ne da z ničimer nadomesti-ti.« (A. Trstenjak)

Tudi sama zaključujem tečaj bo-gatejša za nova srečanja z ljudmi, z njihovo kulturo, z njihovo deželo, ki mi je postala bližja. Spoznavala sem ljudi, ki so usvajali in povezovali slo-vensko besedo za besedo, poved za povedjo, da so izrazili vsakdanje mi-sli in želje. Slovenci pa smo prepriča-ni, da nam je vse to dano, zato … Irena Šinkovec

Št. 27 • 17. december 201310 Kultura

Idrijske zgodbe Ane Balantič

V Lavričevi knjižnici smo predsta-vili knjigo Odrezana sreča avtorice Ane Balantič. To je že njena peta knjiga. Po treh pesniških zbirkah ( Modra srebrina, Globina praznine, Slana vitica življenja), po, kot je v spremni besedi opredelil Janez Kav-čič, literarno naglašeni avtobiografiji Moja poletja, je izšlo njeno drugo prozno delo Odrezana sreča. Knji-ga je pravzaprav sestavljena iz dveh delov. V prvem nas avtorica popelje po rodni Idriji, med njene značilne hiše, med družine in ljudi, ki so v njih bivali v predvojnem, vojnem in povojnem času. Zgodbe, bolje usode družin, ki so jih avtorici pripovedo-vali še živeči potomci, so take, kot je življenje, večkrat trpke, tudi krute, pa iznajdljive in tudi hudomušne. Za nas je gotovo zanimiva zgodba dru-žine krojaškega mojstra in trgovca Kristjana Kertela, ki se je iz Ajdo-vščine preselil v Idrijo, odprl kroja-ško delavnico, si ustvaril družino in postal znan in cenjen daleč naokrog.

Njegov sin Danilo Kertel pa je bil ne-kaj časa sodnik v Ajdovščini. Dogo-dek iz življenjske zgodbe prednikov krojaškega mojstra Kertela je v svo-jem delu opisal tudi Danilo Lokar.

Drugi del knjige obsegajo štiri no-vele. V življenjskih zgodbah z ne-verjetnimi zapleti in razpleti, kljub temu, da ni imen in priimkov, še vedno zaslutimo utrip rudarskega mesta in, mogoče domačini, še ve-dno prepoznajo usode določenih posameznikov.

Knjigo je predstavila profesorica Ivana Slamič, ki je knjigo tudi lek-torirala in napisala spremno besedo, odlomke pa sta prebirali avtorica in Francka Čuk, njena kolegica iz Lite-rarnega društva RIS in Literarnega društva Zeleni oblaki.

Idrijske zgodbe Ane Balantič nas kar vabijo, da se s knjigo, kot malo drugačnim turističnim vodnikom, sprehodimo po Idriji in odkrivamo njeno polpreteklo zgodovino. Zdenka Žigon

Srečanje s pesnikom

Dijaki 3. in 4. letnikov Gimnazije in Predšolske vzgoje letos v pripra-vah za Tekmovanje iz materinščine za Cankarjevo priznanje beremo besedila pesnika Marka Kravosa in pripovednice Maje Haderlap; tako spoznavamo ustvarjanje in družbe-no ozadje nastanka besedil, ki izha-jajo iz slovenske zamejske literature.

Zelo veseli smo bili, da se je na naše povabilo odzval tržaški pesnik, go-spod Marko Kravos, in nam v prije-tnem pogovoru razodel marsikatero skrivnost njegovih pesmi.

Dijakinje so interpretirale pesmi iz jubilejne pesniške zbirke »V ka-men, v vodo«, ki je bila izdana ob pesnikovi 70-letnici. Tako so se nam

odstirale zanimive podobe, ki jih prej mogoče nismo v celoti opazili. Navdušeni smo bili nad pesniko-vo iskrivostjo in tenkočutnostjo za družbene pojave. V pesmih izražen ironični pogled pa nam kaže eno od poti preživetja tudi v današnjem ka-otičnem svetu.

Pesniku Marku Kravosu se za-hvaljujemo za prisrčen, poučen in živahen pogovor, za sproščeno in prijetno vzdušje ter za vse, kar smo začutili tudi med vrsticami v njegovi besedi.

Glasbeniki so obogatili naše be-sedovanje s prijetno glasbo. Dijaki in dijakinje SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Gostovanje Vokalne skupine ŠUMLJAK v Srbiji

Čeprav se počasi že bližamo de-seti obletnici delovanja, smo pevci moške Vokalne skupine Šumljak iz Budanj v Vipavski dolini do sedaj le redko nastopali izven meja matične domovine. Še najdlje nas je k zamej-cem v Italiji vodila pot nastopov v okviru prireditve Primorska poje. Vzrok za to je verjetno sam značaj in delo naše skupine, ki je bila usta-novljena predvsem v želji po ohra-nitvi in okrepitvi fantovskega petja v domači vasi. V vseh teh letih so se naši člani uspešno preizkusili tudi v drugih vidnejših slovenskih zborih, nekateri so se odločili za študij so-lopetja, tako da smo lahko veseli, da zdaj to svoje novo znanje, veselje do petja in ljubezen do slovenske pesmi vračamo domačemu okolju, v kate-

rem je vse to zraslo in ki je to rast vseskozi vzpodbujalo. Zato ni na-ključje, da nas je prvo daljše gostova-nje vodilo k budanjskemu rojaku in prijatelju, župniku Marku Troštu, ki v Srbiji požrtvovalno vodi katoliške župnije v mestih Jagodina, Aleksinac in Smederevo. Njegovo povabilo je sovpadalo z nekaj pomembnimi do-godki in obletnicami, z 1700 letnico Milanskega edikta in tako imeno-vanim Konstantinovim letom 2013, z letom svetih bratov Cirila in Me-toda in 1150 letnico njunega priho-da v slovansko Panonijo, ob koncu naše poti pa smo bili povabljeni, da z petjem sooblikujemo slovesni za-ključek in blagoslov del na mozaiku p. Marka Rupnika v župnijski cerkvi Rojstva svetega Janeza Krstnika v Smederovem.

V petek 24. novembra smo se torej zgodaj popoldne, po konča-nih predavanjih in službah, z vso potrebno pevsko prtljago, z notami, oblekami, dobro voljo in nekaj vzne-mirjene neučakanosti posedli v večji kombi in se iz Budanj preko Ljublja-ne odpravili proti Jagodini. Ko smo v poznem večeru prispeli na cilj, sta

nas tam pričakala prisrčen Markov objem, topla večerja in sobe s po-steljami; mi pa smo že prvič zapeli. Naslednje dopoldne smo si ogledali Jagodino, njeno pisano tržnico, obi-skali muzej voščenih lutk iz srbske zgodovine, si ogledali nastajanje po-slikav v tamkajšnji novi pravoslavni cerkvi, po kosilu pa smo se odpeljali do Aleksinca, kjer so nas pričakali dirigentka tamkajšnjega pravoslav-nega ženskega župnijskega zbora, gospa dr. Marina Gavrilović, ter đakon Hadži Nenad Popović in oče Ivan, kot se je pozneje večkrat izka-zalo, vsi tudi odlični pevci. Pod nji-hovim vodstvom smo si najprej ogle-dali samostan sv. Romana, ki stoji na mestu ene najstarejših cerkva in sa-mostanskih skupnosti v Srbiji. V tej

cerkvi naj bi sv. mašo darovali vodje srbske vojske tik pred odhodom v slavno bitko na Kosovem polju, ob njej pa je še vedno skrbno ohranjen prvotni grob ruskega polkovnika Nikolaja Rajevskega, ki je leta 1876 padel v bližnji vasi Gornji Adrovac v osvobodilnih bojih proti Turkom. Po njem je pisatelj Tolstoj oblikoval literarni lik grofa Vronskega, ljubimca Ane Karenine v svo-jem istoimenskem romanu. Na svoj skromen način smo se tako lahko poklonili spominu na osebo, katere pustolovsko življenje in tragična smrt sta pomagali navdihnit eno naj-bolj priljubljenih in temeljnih literarnih del naše skupne evropske kulture. Pred odho-dom sta nam đakon Nenad in oče Ivan podelila še blagoslov sv. Romana. V majhni, ozki kapelici, kamor smo se komaj vsi stisnili, sta se izmenjali naša in njuna pesem, s seboj pa smo odnesli novo, pretre-sljivo izkušnjo skupne duhov-nosti. Po obisku samostana Plašča svete Matere Božje z

njegovim izvirom zdravilne vode in po vročem čaju smo se vrnili v Ale-ksinac. Tam smo v pravoslavni cer-kvi odpeli krajši program duhovnih pesmi, sledila je večerja in čudovito, prijateljsko, predvsem pa dolgo pev-sko druženje z gostitelji. Lepo je bilo ugotovit, da je Budanjam in pravo-slavni župniji v Aleksincu skupen tudi svetniški zavetnik, sv. Nikolaj.

V nedeljo zgodovinsko po-membno Smederevo, po besedah papeža Pija II., »kapija Balkana«. Po odpeti sv. maši smo se odpravili naj-prej mimo slavne bizantinsko srbske trdnjave do Donave, potem na obil-no kosilo. Po krajšem počitku je sle-dil blagoslov spominskega križa na dvorišču katoliške župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika, postavljenega ob obletnici Milanskega edikta, potem pa smo skupaj z Župnijskim zborom sv. Nikolaja iz Aleksinca in inštru-mentalnim komornim ansamblom Sirius sooblikovali kulturni pro-gram, v katerem so se združili slo-venska narodna in duhovna pesem ter pravoslavna liturgija. V posebno čast in veselje nam je bilo v takem okolju odpeti skladbi Otče naš Čaj-kovskega in našo pesem Liepa roža. Visoki gostje večera so bili beograj-ski nadškof msgr. Stanislav Hočevar, namestnik slovenskega ambasadorja v Srbiji gospod Milan Predan z ženo, ter županja mesta Smederevo, dr. Ja-sna Avramović. Če nas v ponedeljek ne bi čakale službene in študijske ob-veznosti, bi se tudi to druženje zavle-klo pozno v noč, tako pa smo se, za vse prezgodaj, s pesmijo na ustih in v srcih in z obljubo vnovičnega sni-denja kmalu poslovili.

Naše prvo pevsko gostovanje je bilo uspešno in prelepo. Pa ne toliko zaradi truda, ki smo ga vložili v pri-prave, ali zaradi našega petja, ki so ga povsod nagradili z iskrenim odo-bravanjem in aplavzom. Na vsakem koraku nas je spremljal naš prijatelj župnik Marko, ki z svojo energijo, delom, predvsem pa z svojo ljube-znijo in odgovornostjo do svoje ži-vljenjske poklicanosti vsak dan na novo tke že tisočletje pretrgane du-hovne in kulturne vezi med kristjani različnih veroizpovedi. Upamo, da bomo ta zgled spoštljivega sobiva-nja in odprtosti za sočloveka tudi doma znali ohraniti in posredovati naprej. VS Šumljak

Št. 27 • 17. december 2013 11Mladi

Dan z mladim Ajdovcem - Boštjan Marc, predsednik Rotaract kluba Ajdovščina – Logatec

Naš zadnji gost v letošnji celoletni rubriki Dan z mladim Ajdovcem je 25- letni Boštjan Marc, bodoči di-plomirani ekonomist, samostojni podjetnik, ljubitelj avtomobilizma ter predsednik Rotaract kluba Ajdo-vščina – Logatec. Že iz uvodne pred-stavitve je razvidno, da je Boštjan zelo aktiven mlad fant in zato ni nič čudnega, da je bila sobota, ki smo jo preživeli z njim, zapolnjena od jutra do večera.

Boštjanu zjutraj najprej sledimo v Idrijo, v delavnico Darka Peljha-na, večkratnega državnega prvaka v rellyju. Boštjan je v svet hitrih avto-mobilov vstopil že kot otrok. Strast do dirk je podedoval od očeta, ki je s svojim podjetjem sprva nudil sponzorstvo drugim dirkačem, nato pa tudi sam stopil na svojo tekmo-valno pot. »Sam sem nekajkrat tek-moval kot sovoznik., večkrat pa sem v delavnici in pomagam pri izdelavi in pripravi avtomobilov. Danes pri-pravljamo avtomobil za hrvaškega voznika Daniela Šaškina. Daniel je v tej delavnici najel avto z asistenco in bo z njim ta konec tedna tekmoval na dirki pri Zagrebu.« Vonj po bencinu nas spremlja kakšnih 5 ur, ves čas ko Boštjan in ekipa pripravljajo avto-mobil za makadamski rally.

Po končanem delu v Idriji se skupaj

z Boštjanom odpravimo proti Vipa-vski dolini in med potjo izvemo, da je Boštjan pravzaprav že nekaj let mlad podjetnik. Za podjetniško pot se je sprva odločil ravno zaradi rel-lya. Leta 2007, ko je bil star šele 19 let, je poleg študija registriral štu-dentski s.p. Iz tujine je uvažal avto-dele in jih nato prodajal naprej. Z leti je svoje področje dela nekoliko raz-širil. Sedaj ima doregistrirano drugo storitev, ki jo ponuja spletni trgovini z avtodeli in si tako služi kruh. Glede podjetništva med mladimi pa meni: »Ni tako lahko kot mogoče zgleda. Menim, da bi predvsem mladi potre-bovali boljše pogoje in spodbudo za začetek podjetniške poti. Tudi sub-vencije so le začasna rešitev in ravno zato veliko podjetnikov v nekaj letih svoja podjetja zapre. Sicer se z dosti truda da narediti marsikaj, potem pa je še vprašanje iznajdljivosti ter po-znanstev.«

Doma Boštjan dobesedno prese-dla na svoj drugi hobi in štiri kolesa zamenja za dve. Že kakšne tri leta je navdušen nad novo disciplino v sve-tu kolesarstva imenovano Enduro. Za nekaj časa nas zapusti in se od-pravi na vožnjo s kolesom. Z njim se spet srečamo zvečer in sicer na prav posebnem dogodku, ki ga organizira Rotaract klub Ajdovščina – Logatec,

čigar predsednik je ravno Boštjan. Kmalu izvemo, da je Rotaract med-narodni program pod okriljem Ro-tary International. Združuje mlade med 18. in 30. letom starosti, ki slu-žijo potrebam svojih skupnosti, širi-jo svoje osebne in strokovne stike ter povečujejo svoje razumevanje sveta. Boštjan nam o njihovem klubu pove: »Člani Rotaract kluba Ajdovščina - Logatec prihajamo iz Ajdovščine, Nove Gorice, Sežane, Vipave in Lo-gatca. Skupaj nas je 15 in delujemo približno eno leto. Skupna nam je predvsem želja po nudenju pomoči socialno prizadetim, bolnim in dru-gače ogroženim članom družbene skupnosti s poudarkom na mladini.« Poleg dobrodelnosti je članom kluba pomembno tudi druženje oziroma skrb, da so mladi aktivni na čim več področjih. Tokratni dogodek Vina in kulinarika Vipavske doline je na-menjen predvsem druženju. Vina in kulinariko najprej spoznavamo v kleti Tilia estate, nato pa še kot prvi gostje v čisto novem degustacijskem prostoru Faladur v Palah (Faladur je uradno otvoritev doživel teden kasneje). Ura postaja pozna, vendar nas Boštjan še preden se poslovimo opozori in povabi na dobrodelni do-godek, ki ga bo Rotaract klub Ajdo-vščina – Logatec organiziral januarja 2014: »Vsi lepo vabljeni na Orien-talsko pravljico, ki se bo odvijala 17. januarja 2014 v Hiši mladih. Uživali boste lahko ob plesni predstavi ori-entalskih plesov, poskrbljeno pa bo tudi za prigrizke ter dobro kapljico lokalnega vina. Vsa sredstva zbrana na dogodku bomo namenili druži-ni v stiski.« Mi se bomo Orientalske pravljice vsekakor udeležili in z vese-ljem pomagali pri zbiranju sredstev. Upamo, da se tam srečamo v čim ve-čjem številu. Do takrat pa lepe pri-hajajoče praznike in naj bo leto 2014 srečno za vse naše mlade Ajdovce ter vse, ki ste našo rubriko spremljali.

Mladinski svet Ajdovščina v letu obeleževanja 10 obletnice

Januar 2013: Strategija za mlade v občini Ajdovščina 2013 – 2018Občina Ajdovščina in mladi bodo do leta 2018

uresničili potrebe in želje mladih, ki jih je Mla-dinski svet Ajdovščina skupaj z Občino Ajdo-vščina zapisal v Strategijo. Mladim bodo tako omogočili hitrejše osamosvajanje in lažji pre-hod v odraslost, jih spodbujali k aktivni druž-

beni participaciji v lokalnem okolju in tako podpirali razvoj mladinske sfere v Ajdovščini.

Februar 2013: Šola podejtništvaIzobraževalni program, ki udeležencem omogo-

ča pridobivanje temeljnih znanj o podjetništvu. 9 mladih Ajdovcev je tako v mesecu maju uspešno zaključilo in izdelalo po-slovni načrt ter tako naredilo prvi korak k uresničitvi soje poslovne ideje.

April 2013: Praznovanje 10-letnice MSA s kresovanjem Mladinski svet Ajdovščina je slavnostno obeleži svojih 10 let

delovanja in pripravil kulturno-razvedrilni program v ajdo-vskem gradu za celotno lokalno skupnost, ki ga je pospremil s posebno izdajo Latnika in zaključil s prižigom kresa, ki so ga

postavili ajdovski taborniki.Maj 2013: Ustanovitev Inštituta za mladinsko politiko Namen katerega je spodbujanje aktivne participacije mladih,

raziskovanje, vzpostavljanje in razvoj mladinske politike v slo-venskih občinah, državi in na mednarodni ravni.

Avgust 2013: Predsednica MSA v Svet vlade RS za mladinoPredsednica MSA Helena Harej je na rednih volitvah kot predstavnica

lokalnih mladinskih svetov ponovno izvoljena v Svet vlade RS za mladino. September 2013: Winfo.si - informator ajdovske mladineSpletni portal, ki mlade Ajdovce obvešča o aktualnih vse-

binah s področja izobraževanja, zaposlovanja, stanovanja, zdravja, socialne varnosti, prostega časa.

November 2013: Občina Ajdovščina prejme certifikat Mladim prija-zna občina 2013-2017

Certifikat Mladim prijazna občina prejmemjo občine, ki iz različnih po-dročij izvajajo ukrepe za mlade. Razvil in izdaja ga MSA v sodelovanju Skupnosti občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. V letu 2013 postane nosilka certifikata tudi občina Aj-dovščina, ker je v minulih letih uspešno izvajala ukrepe s področja lokal-nih mladinskih politik.

December 2013: MLADINSKI SVET AJDOVŠČINAMladinski svet Ajdovščina

ima v mesecu decembru že nove načrte za novo leto in pozitivno zre vanj. Vsem mla-dim pa želi, da bi bilo to leto namenjeno njim, polno aktiv-nih dni, novih izzivov, uresni-čenih idej in mladostne ener-gije, ki bo prinesla več smeha in sreče.

Srečno in uspešno tudi v letu 2014! Mladinski svet Ajdovščina

Naj gre letos 0,5% vaše dohodnine za mlade, Mladinskemu svetu Ajdovščina

Namenite letos svojega 0,5% do-hodnine Mladinskemu svetu Ajdo-vščina, mladinski organizaciji, ki skrbi za razvoj mladinskega dela v Ajdovščini in ustvarja okolje prija-znejše mladim.

Možnosti, preko katerih lahko namenite dohodnino MSA (izberi-te tisto, ki vam najbolj odgovarja):

Zahtevo za namenitev lahko na obrazcu pošljete na naslov Mladin-ski svet Ajdovščina, Cesta IV. pre-komorske 61A, 5270 Ajdovščina.

Pokličete lahko v pisarno MSA na 040 475 677 in se dogovorite za obisk našega zastopnika, ob kate-rem boste uredili vse formalnosti.

Zahtevo za namenitev lahko ka-dar koli oddate prek sistema eDav-ki na spletni strani  http://edavki.durs.si, če poslujete preko tega sis-tema.

Zahtevo za namenitev lahko na

obrazcu pošljete na pristojni davč-ni urad oziroma izpostavo.

Zahtevo za namenitev lahko po-date ustno na zapisnik pri pristoj-nem davčnem organu.

Obrazec, s katerim podate zahte-vo, se nahaja na spletni strani MSA msa.si, v katerega vpišite svoje po-datke (vključno z davčno številko), kraj pristojnega davčnega urada, datum in se podpišite. V rubriko »Ime oz. naziv upravičenca« vpišite »Mladinski svet Ajdovščina«, davč-no številko »77947843« in odstotek »0,5« ali manj, če svoj del dohodni-ne namenjate več organizacijam.

V kolikor potrebujete dodatne informacije, vam jih z veseljem posredujemo preko e -maila info@msa.si ali telefona 040 475 688.

Za izkazano podporo se vam is-kreno zahvaljujemo. Helena Harej

Program za mlade poskusno tudi v Rodu Mladi bori

V letošnjem letu se je Društvo ta-bornikov Rod Mladi bori Ajdovšči-na kot pilotni rod pridružilo ostalim enajstim rodovom po Sloveniji, ki so vključeni v uvajalni projekt prenove programa za mlade Zveze tabornikov Slovenije (ZTS).

V zadnji verziji Taborniškega pri-ročnika Program za mlade v ZTS piše, da je Program za mlade v Zvezi tabornikov Slovenije dinamičen orga-nizem, ki skuša odgovoriti na potrebe mladih, hkrati pa izpolnjevati njeno vzgojno poslanstvo. Zato se v njem kot osnovni strukturi vsake mladin-ske organizacije dogajajo nenehne spremembe.

V predlogu Programa za mlade, ki še čaka na sprejetje na skupščini, naj-višjem organu ZTS, je med drugim predstavljen tudi sistem osebnega napredovanja, ki mladim ponuja mo-žnost, da so zavestno in aktivno vklju-čeni v lasten razvoj. Ob upoštevanju ostalih delov programa (poslanstvo, vrednote, vzgojni cilji, dejavnosti,

...) se osebno napredovanje oziroma stopnjevanost kaže v oblikah dela, v pridobivanju znanja in spretnosti, v starosti ustreznemu sodelovanju pri odločanju, v postopnemu učenju pre-vzemanja odgovornosti, ... in drugem.

Program za mlade ne spreminja vsebine taborništva, temveč način, kako prenašati znanje na ostale, mlaj-še člane. Pripravlja jih tudi na to, da bodo nekoč sami postali vodniki, zato jih navaja na aktivno sodelovanje pri sestavljanju programa za vodova sre-čanja in izbiro veščin, ki jih želijo kot posamezniki opravljati v novem ta-borniškem letu. S prenašanjem osvo-jenega znanja na druge člane pa tudi sami soustvarjajo program. Gre za učenje postopnega prenašanja vedno večje odgovornosti že od dobe med-vedkov in čebelic, starih od 6 do 10 let, pa vse do obdobja popotnikov in popotnic, članov od 16. do vključno 20. leta starosti.

V delovanje rodu so ajdovski ta-borniki začeli predlog programa za

mlade uvajati oktobra letos. Kot eden od pilotnih rodov bodo do konca leta Komisiji za program za mlade poda-li svoje ugotovitve, kaj jim je recimo predstavljalo največ težav in katere so bile prednosti. V ta namen so v rodu vrednotene vse akcije in sestanki. Na-čelnica Roda Mladi bori Ajdovščina je na sprejemu popotnikov in popotnic, ki je konec novembra potekal v tabor-niškem domu na Kovku, izvedla tudi predavanje o omenjenem programu. Vodnikom ajdovskih tabornikov je predstavila konkretne primere, kako lahko program uvajajo v že napisane letne programe posameznih vodov. Ko bo Program za mlade potrdila skupščina Zveze tabornikov Slove-nije, bo to postal temeljni dokument oziroma priročnik za vodnikovo delo v vodih.

Št. 27 • 17. december 201312 Družabno

Sara Savnik, Miss Univerze Slovenije

Ajdovščino je sredi novembra do-segla najlepša domača novica doslej. Čeprav (pre)pozno, po zaključenem svetovnem izboru, si je lento najlep-še v vesoljni Sloveniji nadelo domače dekle Sara Savnik. Sari je sicer žal, da svojih talentov ni predstavila žiriji svetovnega tekmovanja, kljub temu pa je vesela in ponosna na naslov. Svoje poslanstvo jemlje izredno re-sno in delovno, do konca kraljevanja pa ji ostaja še vrsta dolžnosti in ob-veznosti.

Naziv Miss Univerze Slovenije 2013 ni Sarin prvi lepotni naziv, je pa za-gotovo najpomembnejši doslej. Sara se je namreč že kot majhno dekletce zapisalo modi, lepoti in kreativnemu ustvarjanju. Zato jo mnogi že do-bro poznajo kot odlično oblikoval-ko nakita in kot stilistko za različne posebne priložnosti. Njeno delo je med drugim zmagovalna kreacija za

kraljico vrtnic 2012/2013, letos pa je nastala njena prva kolekcija kvačka-nih kopalk. Sara je prva ambasador-ka delfinov, je pa tudi prva Slovenka, ki je sodelovala na azijskem tednu mode, kar je posebno zanimiva izku-šnja, predvsem pa veliko priznanje. Dober vtis, ki ga je Sara pustila, pa ji odpira nove možnosti.

Prazniki so pred nami. Za Saro tudi z bolečim spominom, saj je pred osmimi leti, zaradi poka petar-de, ostala skoraj brez sluha. Težko preizkušnjo je premagala z veliko voljo, naučila se je drugače spora-zumevati, privadila se je slušnemu aparatu. Prav zato si Sara v teh pred-prazničnih časih prizadeva osveščati o hudih posledicah pokanja. Sari če-stitamo za vse njene uspehe in ji že-limo uspešno kariero v svetu mode in lepote.

Bližajo se najbolj čarobni dnevi v mesecu decembru. Ko obdarujemo in se družimo z družino in prijatelji. Novo leto nam da priložnost za nov začetek in dobre želje, ki prihajajo iz srca. Želje se uresničijo in podvojijo, če jih privoščimo in delimo z drugimi. Moja želja domačinom je tokrat nasvet- naj se novo leto začne z lepimi trenutki. Ne pozabite nase, imejte se radi in v sebi najdite le dobre stvari. Bodite ponosni na to kar počnete. Naj upanje razbije vaše strahove! Naj na vaših obrazih prevladuje smeh. Naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, izbrati prave priložnosti in ubrati prave poti. Hitite počasi ozrite se okoli sebe, dan je čudovit čeprav dežuje ali piha burja. Naj vsaka vaša želja postane resnična, ker ste samo vi krea-torji svojih želja, čudežev, ciljev, idej in sanj. Na padce pa ne glejte kot na poraze, to vam daje priložnost, da odkrijete samega sebe. Najbolj srečen je človek, ki se je srečo naučil izluščiti, ne iz idealnih pogojev, ampak iz svojih aktivnih okoliščin. Naj vam bo zdravje in zdrav način življenja prioriteta. Delite ljubezen in jo znajte tudi sprejeti! Pozitivne misli prinesejo poziti-ven rezultat! Z dobrimi sekundami si narediš dobre minute, z minutami ure, z urami dneve, z dnevi tedne, s tedni mesece, z meseci leto in če se tega držiš, ne moreš imeti slabega leta.

Vse najlepše v prihajajočem letu vam želi vaša Miss Universe 2013, Sara Savnik

Obiskal nas je Miklavž!

Stopili smo v praznični čas in kot vedno je Sv. Miklavž prvi, ki nas obi-šče. Letos seveda ni bilo nič druga-če. Mladinski center Hiša mladih je skupaj z Občino Ajdovščina, orga-niziral tradicionalno Miklavževanje za najmlajše v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini.

Tokrat je otroke obiskal in nago-voril v četrtek, 5. decembra 2013. Od 15h dalje je bil na trgu v manj-ši obliki Miklavžev sejem, v avli pa se je odvijal program za najmlajše. Mladinski center Hiša mladih je pri-pravil veliko leseno darilo na katere-ga so lahko otroci pisali in risali želje

ob prihajajočem novem letu. Prosto-voljka Heli iz MDPM Ajdovščina, pa je pripravila ustvarjalne delavnice za najmlajše.

Odrsko dogajanje so otvorili otro-ci pevskega zbora Višaji (OŠ Danila Lokarja) pod vodstvom Petre Habja-nič. Plesalci plesnega centra ADC, od najmlajših do tistih že izkušenih, so se predstavili v kar štirih plesnih točkah, pod mentorstvom Elene Mikuž. Program sta povezovala pro-stovoljca Mladinskega centra Hiša mladih Dejan in Nina. V goste je pri-šel izkušen in zabaven čarodej Sam Sebastjan, ki je otroke nasmejal in

naučil novih vragolij. Čisto na kon-cu se je s konjsko vprego pripeljal sv. Miklavž, ter nas s svojimi pomočniki angelčki in hudički, kot vsa leta do sedaj prijazno nagovoril in pogostil.

Dogodek je bil letos rekordno obi-skan in se je iztekel v nadvse prije-tnem vzdušju za kar se MC Hiša Mla-dih zahvaljuje: Občini Ajdovščina, plesnemu centru ADC, ŠKD Vrnivec iz Ceste, OŠ Danila Lokarja (Višaji), MDPM Ajdovščina, prostovoljcem MC-ja Vesni, Dejanu in Nini, vsem sodelujočim sejmarjem, ajdovskim tabornikom za topel čaj in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi programa, ter seveda vsem otrokom in njihovim staršem, ki so nas obi-skali v letos res velikem številu. MC Hiša mladih

V petek 27. decembra, pa po-novno vabljeni v Dvorano prve slovenske vlade, kjer nas bo obi-skal nihče drug kot Dedek Mraz!

Program dogodka:16.00 – Otroški ustvarjalni ko-

tiček 17.00 – Predstava za otroke Pika

išče Dedka Mraza 17.40 - PRIHOD DEDKA

MRAZA

Medgeneracijsko sodelovanje odrasli – otrokom v vrtcu v Vipavskem Križu

V vrtcu Vipavski Križ, se vedno kaj zanimivega dogaja. V septembru smo spoznali bivališča ljudi ter nji-hova spreminjanja skozi stoletja, ob tem pa tudi življenje in delo ljudi v preteklosti in danes. V svoji oklici smo opazovali način gradnje hiš in jih primerjali med seboj ter spozna-vali razlike med vasjo in mestom. Spoznali smo tudi našo deželo Slo-venijo. Otroci so razvijali interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta in domačega okolja. Človek je del družbenega okolja, v katerem ra-ste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo.

V mesecu oktobru smo praznovali teden otroka in FIT – gibalne dneve z zanimivimi dejavnostmi v okviru dveh skupin, ki smo jih poimenovali dnevi ringaraja.

V mesecu novembru smo veliko pozornost namenili seznanjanju otrok z različnimi poklici, kulturami

in tradicijami. Velik poudarek smo dale medgeneracijskemu učenju, ki zagotavlja prenos izkušenj in znanja med generacijami. Ob slovenskem tradicionalnem zajtrku smo v go-ste povabili Maksovega očeta Mate-ja Štora - čebelarja, ki nam je pred-stavil življenje čebel, delo čebelarja, izdelke iz voska in cvetnega prahu, ter pripomočke, ki jih uporablja pri delu s čebelami. Otroci so se sezna-nili o pomenu čebel za ljudi, pome-nu čebelarjev in medu samega v boju zoper bolezni. Dogovorili smo se, da se spomladi zopet srečamo in si od bližje ogledamo čebele, ter izvemo še veliko novega.

Seveda brez kruha zajtrka ni! Zani-malo nas je od kje kruh? Kaj vse je potrebno narediti, da pride kruh na mizo. Kako se ga speče? Zato smo v sodelovanju z Ljudsko univerzo Aj-dovščina v tednu medgeneracijskega sodelovanja odrasli – otrokom v go-ste povabili tudi ga. Elviro Devetak, ki nam je prikazala, postopek pripra-ve kruha. Seznanila nas je z osnovni-mi sestavinami, iz njih zamesila testo

in ga dala počivati. Otroci so z zani-manjem opazovali. Sledil je najzani-mivejši del dneva - delo otrok. Vsak otrok si je pregnetel testo in obliko-val svoj hlebček. Otroci so opazovali, kako hlebčki vzhajajo. Poleg razvija-nja veselja do dejavnosti, motoričnih spretnosti in sodelovanja pri dejav-nostih spoznavajo delovne procese in razvijajo primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti ter od-krivajo in spoznavajo, kako se snovi mešajo in kako pri tem spreminjajo lastnosti. Hlebček kruha so otroci odnesli domov in z njim pogostili domače. Veseli smo, da so otroci o svojih izkušnjah z navdušenjem pri-povedovali tudi doma.

Vendar naših obiskov še ni konec. Obiskala nas je tudi ga. Zvonka Bla-ško – stara mama deklic, ki obiskuje-ta naš vrtec. S seboj je prinesla koša-ro, v njej je bil ˝poušter˝, pravijo mu tudi ˝punkla˝, ˝bula˝ ali ˝matevž˝. Na ˝pouštru˝ je bil papirc ali ˝mu-šter˝, na vsaki strani so viseli klekli, na katere je bil navit sukanec ali nit. Verjetno vam je že znano, kdo nas je obiskal? To je bila kljeklarica. Otrokom je na njim zanimiv način pokazala, kako nastajajo čudoviti izdelki, katerim se reče čipka. Se-veda so imeli otroci možnost po-skusiti svoje klekljarske spretnosti. Ugotovili so, da je potrebno veliko truda, potrpežljivosti in vztrajnosti preden nastane izdelek. Ga. Zvonka je otrokom povedala, da so si včasih, ko še ni bilo TV in računalnika, čas krajšali s pripovedovanjem zgodb in ročnimi deli.

Najlepša hvala vsem za sodelo-vanje. Z vami nam je bilo lepo in se veliko novega tudi naučili. Otroci iz Vipavskega Križa, Mavricija in Janja

Javni poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 Javni poziv je odlična priložnost, da v prijaznem okolju razvijate svojo podjetniško idejo in s pomočjo mentorjev pridobite potrebna znanja in veščine, ki vam bodo v kratkem času omogočili ustanovitev lastnega uspe-šnega podjetja. Za mlade in izobražene, ki želijo v kar največji meri sami oblikovati svojo poklicno pot in delovno okolje.

Predmet javnega poziva je vključitev 10 mladih visoko izobraženih oseb v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 v Goriški regiji, cilj pa samo-zaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju ali zaposlitev pri drugem deloda-jalcu. Zadnji rok za prijavo na javni poziv je 30. 12. 2013.

Javni poziv je objavljen na spletni strani razpisovalca, RRA Nova Gorica, pa tudi na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Št. 27 • 17. december 2013 13Rokenrol

Feljton o popularni glasbi na Ajdovskem skozi desetletjaSANDI ŠKVARČH

Quo Vadis, Postaja, Abadon, Mr Jack... Ajdovski rokenrol je znova zaživel v začetku osemdesetih Če so Pietrosi, Kristali in Nočne ptice prva generacija ajdovskih glasbenikov, ki se je v šestdesetih in sedemdesetih sorazmerno uspešno spoprijela s popularno glasbo in rock'n'rollom, se je v začetku osemdesetih na domačo sceno prebijala nova generacija, ki so jo predstavljali fantje iz skupin Quo Vadis, Postaja, Mr Jack, Abadon, TNT, Šeiki…

V zgodnjih šestdesetih je bila ne-kakšna valilnica idej glasbena šola, kjer so zrasli tudi prvi ajdovski ro-kerji, fantje, ki so želeli svoje glasbe-no znanje nadgraditi izven okvirov klasične glasbe. Z vse večjo popula-rizacijo ameriške in britanske pop in rock glasbe, ki se je na ploščah, preko radijskih postaj in tudi s po-močjo specializiranih glasbenih revij hitro prijela v teh krajih, se je krog poznavalcev in posnemovalcev raz-širil. Nove ideje so se rojevale zlasti v gimnazijskem in srednješolskem okolju oziroma v takratnih klasičnih zbirališčih na bazenu v kavarni ali v kinu. Za prenekatere fante in de-kleta ni bilo dovolj, da so svoje idole Micka Jaggerja, Boba Dylana, Erica Claptona, Marianne Faithfull in dru-ge posnemali zgolj z dolgimi lasmi, ozkimi kavbojkami, semiškami ter z bundami Tankericami oziroma vie-tnamkami, kot so jim nekateri rekli, ampak so želeli poskusiti tudi z nji-hovo glasbo. Ena prvih zasedb, ki je nastala v tem okolju in je tudi pustila opazno sled je bila skupina Postaja. Njeni zametki segajo v leto 1978, ko so se med poletnimi počitnicami po koncu osnovne šole zbrali kitaristi Matej Marc, Martin Prosen, Dragec Kobal – Piko, klaviaturist Klavdij Skrt in bobnar Borut Žgavec pri ka-terem so tudi imeli prve vaje. Poime-novali so se Quo Vadis in v akustični izvedbi preigravali takrat popularno glasbo Beatlov, Stonesov, Pink Floy-dov in ostalih znanih skupin, ki so jih poslušali na vinilkah in kasetah, ali pa tu pa tam ujeli na radijskih valovih. Ampak šola je bila takrat pomembnejša in skupina se ni ob-držala. Toda iskrica je tlela in fantje so se naslednje leto ponovno zbrali v malce spremenjeni zasedbi, saj se jim je namesto Mateja pridružil Go-

ran Velikonja, ki je že takrat izstopal z glasbenim znanjem, na bas kitaro pa je zaigral Robert Krkoč; menjave med ansambli in spremembe v za-sedbah so bile takorekoč stalnica.

Italijanska penzija za kitaroKer so iz akustike presedlali na elek-

triko seveda niso več mogli vaditi pri Borutu, niti v stanovanju pri Klavdi-ju, zato so se preselili v prostore nad delavnico pri Kobalovih na Goriški in se zaradi bližine Železniške posta-je preimenovali v ansambel Postaja. Tam so dobili tudi zaveznika, ki so ga mladi mulci najbolj potrebovali. »Nona Olga mi je obljubila, da mi bo kupila novo kitaro, ko bo dobila ita-lijansko pokojnino,« se Piko spomi-nja časov, ko so tudi marsikje drugje čakali na »darilo« iz Italije. In ko so lire prišle se je takrat 16 – letni mulc skupaj s svojim očetom odpravil - kam drugam kot h Brunu Godeni v »raštel« v italijanski Gorici. Zagledal se je v čudovit model Gibson Les Paul DeLuxe, ki je visel pod stro-pom. Cena je bila takrat vrtoglavih 1.200.000 lir, (1.200 nemških mark), ki sta jo nato z očetom Leandrom z mučnim pogajanjem oklestila na 780.000 lir. »Mar bi jih dala meni za nov vrtalni stroj,« se je pridušal oče Landko, ki je ravno takrat opremljal delavnico. Fantje so seveda marsikaj iz Italije prešvercali, mikrofone in kable so ponavadi skrili kar v spo-dnjice, ozvočenje pa so zaradi ugo-dne ponudbe naročili v neki zasebni delavnici v Ljubljani. Vendar pa je bilo daleč od obljubljene kvalitete in v spor s »šušmarjem,« ki je pretental neizkušene mulce so se vmešali ne-kateri njihovi starši. Vrhunec zased-be Postaja je bil nastop v nekdanjem Domu kulture (na dapsu), na dan republike (29. november) leta 1981, kjer so bili predskupina na koncertu

legendarne zasebe Buldožer.Piko je bil seveda z novo gibsonko

glavni frajer med vrstniki, vendar pa se je pozneje, ko si je skupina Postaja prostor za vaje našla v Selu, znašel v eni od številnih rošad, ki so krojile zasedbe; včasih je bil zanje kriv ka-kšen droben spor, včasih nove ide-je, ali nova prijateljstva. V bend so pripeljali novega kitarista Martina Prosena, ki je, podobno kot nekateri drugi ajdovski rokerji, osnove prido-bil v glasbeni šoli. Tako kot Klavdij, ki je obiskoval ure klavirja v razredu Vidojke Curk, nekdanja klaviaturist-ke Nočnih ptic in pa Goran Veliko-nja, ki se je nasploh povsem zapisal glasbi, saj je končal harmoniko in klavir ter postal ob Klavdiju Skrtu eden redkih iz tiste generacije, ki so se pozneje prebili tudi v znane slo-venske zasedbe (Klavdij je igral pri skupinah Peter Pan, Amadeus in Hiša, pri vojakih v Somborju se je občasno družil s klaviaturistom Bi-jelo Dugme Lazo Ristovskim; Goran je bil vrsto let klaviaturist vrhunske rock zasedbe Karamela).

»Tragedija« na NanosuŠolske obveznosti, odhodi k vo-

jakom, včasih neresnost nekaterih članov, pa tudi dejstvo, da so trčili skupaj fantje iz različnih družbenih slojev; vse to je krojilo usode an-samblov iz tistega obdobja. Veliko je bilo menjav, novih idej, tudi kakšna zamera je bila vmes, kot tista, ki je povzročila razpad Postaje. Fantje so namreč dobili imenitno ponudbo, da bi za mesec in pol odšli na Krk in igrali v kampu podjetja Lipa na Njivicah. Si lahko mislite: celo pole-tje na morju, čez dan poležavanje na plaži, zvečer žuranje na terasi, pono-či… Toda njihov bobnar Bota je imel drugačne načrte, saj je odšel na dalj-še potovanje in nazadnje je v skupini počilo. »Takrat sem prvič spoznal, kaj 'družbene razlike' pomenijo v ži-vljenju,« se spominja Robert Krkoč, danes kajakaški trener in poslovnež, ki je pozneje poskusil z novo zased-bo, a mu glasba ni več pomenila pra-vega zadovoljstva.

V ozadju razpada Postaje se je se-veda hitro oblikovala nova zgodba in leta 1980 je nastala ena kvalitetnej-ših zasedb tistega časa, v kateri so združili moči Klavdij, Goran, Borut, Martin in basist Herman Franca, ki je prej igral v lokavški zasedbi Al-batros. Pevec in frontmen je postal Jože Lavrenčič – Pepo iz Vrhpolja, skupina pa se je lotila trših ritmov in zahtevnejše glasbe, ki jim je leža-

la na duši, kot se danes spominjajo. Preigravali so pesmi zasedbe Steve Miller Band, Black Sabath, spogle-dovala se je tudi s psihadeliko in od tu tudi ime. »Ja, želeli smo nekaj bolj mističnega, nekaj kar bi ustrezalo našemu glasbenemu izražanju in iz-brali smo ime Abadon,« pojasnjuje Klavdij Skrt, ki je s pomočjo staršev seveda privarčeval za takrat vrhun-sko klaviaturo Fender Rhodes. »Vsi so jo občudovali, nihče pa je ni želel nositi, ker je bila tako težka,« v šali dodaja in se obenem spominja tudi »tragedije,« ki je doletela dva čla-na zasebe. Leta 1980 so na Nanosu snemali film Nasvidenje v naslednji vojni in statiste našli tudi med sre-dnješolsko mladino. Izbrana sta bila tudi Klavdij in Borut, toda pogoj za dobro plačano statiranje je bila voja-ška frizura. »Domov sva seveda pri-šla ostrižena in takrat je bil to velik 'udarec' za bend,« se med smehom spominja Klavdij.

Zanimivo pa je, da se skupinama Postaja in Abadon ni uspelo opazne-je prebiti v sosednje občine. Nasto-pali sta v glavnem na gimnaziji, na valetah in krajevnih praznikih. Tu pa tam so na oder povabili tudi ka-kšnega gosta in če je bil kje pri roki, je ponavadi Smoke On The Water odpel sedanji gostinec s Cola Miloš Tratnik. So pa imeli fantje imeniten prostor za vaje, ki so si ga s pomo-čjo poznanstev uredili v opuščenem grajskem poslopju v Ložah. Toda do-bro zastavljena ideja, ki ji ni bilo moč oporekati in ki je bila na tem da ven-darle pljuskne tudi preko obronkov Zgornjevipavske doline, se je razbli-nila v pičlem mesecu: oktobra 1982 je moral bend k vojakom in Abadon je bil, v luči prispodobe z njihovim imenom, za vedno pogubljen v judo-vskem kraljestvu mrtvih.

Le še ob jubilejihKljub temu, da so se njihove poti

razšle, pa so mnogi člani bendov ohranili stike, se občasno povezovali v nove glasbene zgodbe in projekte ter ostali zvesti kitaram in bobnom. Martin Prosen je ob Klavdiju in Go-ranu eden redkih iz tiste generacije, ki je sodeloval pri izdaji albuma in sicer z legendarnimi Pietrosi. Her-man Franca – Hill se uveljavlja kot izdelovalec kitar, z blues glasbo na-stopa sam, zimzelene evergrine pre-igrava z zasedbo Šišur. Sin Nejc je bobnar v skupini Real Life Version, hčerka Aja profesionalna plesalka. Dragec Kobal - Piko je bil nekaj se-zon član zasedbe Lapos, njegov sin Patrik je na Bitki talentov nastopil z glasbenim izrazom, ki se imenuje

BeatBoxer. V izbirnih zasedbah se seveda ben-

di iz zgodnjih osemdesetih zberejo le še ob posebnih priložnostih, kot so koncerti generacij ali ob okroglih jubilejih, saj druga generacija ajdo-vskih rokerjev prav v teh letih vstopa v šesto desetletje življenja.

Vzporedno z Abadoni so se seveda na prelomu iz sedemdesetih v osem-deseta pisale tudi zgodbe drugih za-sedb. Vsaj tri so nekoliko izstopale, Šeiki, TNT in Mr Jack. Slednja mor-da še najbolj. O njihovih zgodbah več prihodnjič.

Druga generacija ajdovskih rokerjev

QUO VADIS je nastal poleti 1978: Borut Žgavec – bobni, Matej Marc – kitara, Martin Prosen – kitara, Dra-gec Kobal – kitara, Klavdij Skrt – kla-viature.

POSTAJA je nastala leta 1979: Dra-gec Kobal – kitara, Borut Žgavec – bobni, Martin Prosen – kitara, Goran Velikonja – kitara, Robert Krkoč – bas kitara, Klavdij Skrt – klaviature.

ALBATROS je nastal v Lokavcu leta 1979: Jože Gregorc – kitara, Marko Česnik – bas kitara, Herman Franca – kitara, Roman Bunc – bobni, Bogdan Slokar – pevec.

Mr. JACK je nastal leta 1979: Evgen Kete – kitara, Borut Dietz – bas ki-tara, Damjan Vrčon – bobni, Dušan Kavčič – kitara, Zdravko Troha – kla-viature

ABADON je nastal leta 1980: Borut Žgavec – bobni, Goran Velikonja – kitara, Herman Franca – bas kitara, Martin Prosen – kitara, Klavdij Skrt – klaviature, Jože Lavrenčič – pevec.

TNT je nastal leta 1980: Dušan Kavčič – kitara, Edo Čuk – bas kitara, Beniamin Michelizza – bobni, Martin Prosen – kitara, Darja Čuk – klavia-ture.

ŠEIKI so nastali leta 1981: Martin Groznik – kitara, Simon Vidic – ki-tara, Aleksander Skrt – bas kitara, Miloš Černigoj – bobni, Ada Skrt – klaviature.

ABADON na koncertu generacij 2013

Abadon: Goran Velikonja, Herman Franca, Martin Prosen, Borut Žgavec, Klavdij Skrt, Joze Lavrenčič.

Abadon na nastopu v ajdovski gimnaziji

Št. 27 • 17. december 201314 Šport

Člani SK Pok se pridno pripravljajo na zimo

Spomladi ustanovljeni skakalni klub SK POK, ki združuje mlade nadobudne športnike iz Predmeje, Otlice in Kovka, se je začel predsta-vljati na raznih klubskih tekmova-njih širom po Sloveniji. Kljub temu da so skakalci s svojimi treningi in prvimi skoki začeli šele konec me-seca maja, je vidno napredovanje in veselje do obuditve tradicije na ob-močju Gore. Udeležili smo se dveh tekem, in sicer nas je na skakalnici v Ljubnem zastopal Marko Polanc. Že na naslednji tekmi v Krškem, ki jo je organizirala tamkajšnja SK Gora pa je bila udeležba že večja, saj so se

Markotu pridružili še Jaka Leban in Sanja ter Teo Krivec. Njihov napre-dek je vsak dan večji in vsi skupaj se že veselimo nadaljnjih tekmovanj ter upamo na ugodno zimo, da bomo lahko začeli opravljati prve skoke na snegu.

6 zagnanih skakalk in skakalcev pod ostrim očesom trenerja Mitje Velikonja in nesebično pomočjo in sodelovanjem staršev trenira dva-krat na teden in se pridno pripra-vljajo na zimo, kondicijo nabirajo v šolski dvorani na Otlici.

Kot prvo se bodo na snegu pred-stavili 16.1 2014 v Zabrdju kjer bo

potekalo šolsko regijsko tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smu-čmi. Ob tej priložnosti vabim vse, male nadobudne smučarje iz naše občine od 7 do 11 leta starosti da se nam pridružijo. Z nekaj sreče in zna-nja pa se lahko uvrstijo na državno prvenstvo, ki bo konec januarja. Ka-sneje se bodo člani SK POK vključili v regijska in državna tekmovanja za pokal COCTA, ki poteka pod okri-ljem Smučarske zveze Slovenije.

Ker je interes kluba v prihodnje pridobiti večje število sponzorjev in seveda čim večje število mladih športnih navdušencev tudi iz širše okolice, ter uspešno sodelovanje z osnovnimi šolami, vabimo vse, ki imate interes, k sodelovanju z nami. V kolikor ste vi ali vaši otroci nav-dušeni nad smučarskimi skoki do te mere, da bi jim radi dali priložnost, da se v tem športu tudi preizkusijo, se lahko obrnete na trenerja Mi-tjo Velikonja, ki vam je na voljo na številki 051/357-535. Prav tako lah-ko na isto številko pokličete glede šolskega regijskega prvenstva z alp-skimi smučmi. Z veseljem vam bo odgovoril na vaša vprašanja. Valentina Velikonja

Celoletni trud bogato poplačan

Člani društvo ljubiteljev staro-dobnih vozil Vipavska dolina iz Ajdovščine- državni prvaki za leto 2013.

Člani Društva ljubiteljev starodob-nih vozil Vipavska dolina smo se tudi letos udeležili celoletnega tek-movanja za državno prvenstvo, ki ga organizira Zveza starodobnih vozil Slovenije, v katerem sodelujejo dru-štva in njihovi člani iz vse Slovenije. Konec novembra so na sedežu Zveze v Škofljici razglasili najboljše, ki so se v letošnji tekmovalni sezoni ude-leževali tekmovanj in se potegovali za čim boljše uvrstitve. Tekmovanja za prvenstvo so pripravljala različna društva, včlanjena v Zvezo starodob-nih vozil Slovenije, Zveza in društva

so včlanjena tudi v mednarodno organizacijo FIVA. Tekmovanja so potekala v različnih krajih širom po Sloveniji, tudi na območju Vipavske doline v okviru tradicionalnega ral-ly-ja starodobnikov Vipavska dolina. Vsa tekmovanja so bila izpeljana po strogih merilih, ki jih na vsaki tekmi

budno spremlja delegat Zveze in trije člani športne komisije kvalificirane pri vsakem društvu. Ob zaključku tekmovalne sezone 2013 je športna komisija Zveze na osnovi doseženih rezultatov izbrala tri najboljše uvr-stitve posameznega tekmovalca v njegovi kategoriji, kategorije so do-ločene glede na starost vozil, oziro-ma na leto izdelave in tako razglasila najboljše.

Člani društva Vipavska dolina Aj-dovščina so v letošnji tekmovalni se-zoni dosegli odlične rezultate.

Prva mesta so v posameznih kate-gorijah osvojili:

Drago Kukovič z vozilom DODGE letnik 1924; Miro Štrancar z vozilom TOPOLINO 500 letnik 1939; Vinko Remec z vozilom ZASTAVA 615 le-tnik 1967; Bogdan Troha z vozilom LANCIA letnik 1975 in Vladimir Žiberna z motornim kolesom z boč-no prikolico znamke BENELLI 500 letnik 1934.

Vsako prvo mesto je v skupni se-števek prineslo po 30 točk.

Druga mesta:Anton Fabjan z vozilom BALILLA

letnik 1932; Aleksander Simčič z vo-zilom LANCIA letnik 1960 in Dušan Bizjak z vozilom INOCENTI-MINI letnik 1974, vsako drugo mesto je prispevalo po 26 točk.

K skupnemu uspehu društva lju-biteljev starodobnih vozil Vipavska dolina so z dobrimi uvrstitvami pri-spevali še Ines Troha, kot edina žen-ska voznica v društvu, z osvojenim četrtim mestom, z vozilom AUSTIN MINI letnik 1970; Peter Ambrožič z vozilom FIAT 500 L letnik 1970 osvojil peto mesto; Tomaž Trošt z vozilom ZASTOVA 750 letnik 1966 z osvojenim šestim mestom, ter z devetim mestom Venceslav Košuta z vozilom VOLKSWAGEN 1300.

Skupni seštevek doseženih rezulta-tov je društvo popeljalo na odlično prvo mesto.

Na drugo mesto se je povzpelo pri-jateljsko društvo ADRIA CLASSIC iz Kopra.

V društvu Ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, pa smo še posebej veseli mladih, ki se vklju-čujejo v društvo in njegovo delo, ter se tudi uspešno kosajo na tekmo-vanjih. Njihovi rezultati so tudi del skupnega uspeha društva v letošnji tekmovalni sezoni, osvojitve naslova državnega prvaka za leto 2013. Miro Štrancar

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Praznični urnik Športnega centra Ajdovščina Božično novoletni prazniki so primeren čas za obisk Športnega centra Aj-dovščina. Ne spreglejte prazničnega urnika bazena in savn ter počitniških cen obiska notranjega bazena po 2,5€ na obiskovalca. Urnik bazena in savn: 27., 30. 12. od 10:00 do 21:00 (savna do 22:00), 28. 12. od 14:00 do 21:00 (savna do 22:00)Vodene vadbeV času božično novoletnih praznikov bodo vodene vadbe potekale po pri-lagojenem urnikuPonedeljek, 23. in 30. 12.: Aerobika Body shaping od 19:30 do 20:30; Sku-pinska vadba na kolesih od 18:00 do 18:45 ter 19:00 do 19:45Petek, 27. 12: Aerobika TNZ od 18:00 do 19:00 (TRIM KABINET); Sku-pinska vadba na kolesih od 19:00 do 19:45 ter 20:00 do 20:45Športni center bo ZAPRT 25., 26., 31. decembra 2013 ter 1. januarja 2014.Ponovni vpis vadbe v vodi za dojenčke in malčke: Zavod za šport Ajdo-vščina zbira prijave za vadbo dojenčkov in malčkov. Z 10 urnim progra-mom bomo pričeli v sredo, 8. januarja, prijave pa zbiramo do petka, 3. ja-nuarja. Dodatne informacije na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina: www.zs-ajdovscina.si. PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4 do 14 let - ob sobo-tah od 14:00 ure dalje ZLATAKARTICA Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite postati? Kupite zlato kartico, katera vam omogoča neo-mejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina. Odrasli 350€, otroci 160€. POPUSTI PRI NAKUPU DARILNIH BONOVPodarite doživetje ob posebnih priložnostih! V Športnem centru Ajdo-vščina Vam ponujamo 10 % popust pri nakupu darilnih bonov pri nakupu kart za 10 obiskov savne in bazena. ZAPOSLENI V ZAVODU ZA ŠPORT AJDOVŠČINA VAM ŽELI-MO VESELE IN PRIJETENE PRAZNIKE, V LETU 2014 PA VELIKO USPEŠNIH, ZDRAVIH DNI, KI NAJ JIH DOPOLNJUJEJO ŠPORTNE AKTIVNOSTI.

Info novičke Triatlon kluba Ajdovščina

Triatlonček - celoletna šola plavanja za predšolske otroke (3-5 let)Namenjena je otrokom od 3. leta dalje; za neplavalce in plavalce. Poteka v zimskem bazenu Športnega centra Ajdovščina, enkrat tedensko, ob so-botah med 11. In 12. uro. Potrebujete kopalke, brisačo ali kopalni plašč, natikače za po bazenu. PROGRAM : prilagajanje na vodo skozi igro in zabavo za najmlajše ( pri-lagajanje na odpor na vodo, izdihovanje v vodo, gledanje pod vodo,... ), učenje prve tehnike plavanja, učenje druge tehnike plavanjaCENA: mesečna vadnina 1x tedensko: 20 EUR. Vpis: vsako soboto ob 10.45 pred zimskim bazenom3atlonska šola za otroke in mladinoProgram poteka celo leto, med šolsko sezono in med počitnicami, po pri-lagojenem programu tudi med počitnicami. Cilji gibalno športne aktiv-nosti so pestre in raznolike vadbe, tudi v naravi, aktivnost vseh mišic, kar daje odlično možnost za zdrav razvoj otroka. Triatlon je eden najbolj zdra-vih športov, z majhno verjetnostjo poškodb, klub pa namerava sodelovati tudi na tekmovanjih: akvatlonih, duatlonih in triatlonih za otroke PLAVANA VADBA: ob TORKIH in PETKIH na zimskem bazenu v ŠC Ajdovščina, od 15.00–16.00 ureTEKAŠKA VADBA: ob SREDAH v telovadnici ŠC Ajdovščina ali v naravi od 15.00–16.00 ureKOLESARSKI IZLETI (poligoni, spretnostno kolesarjenje): se odvijajo ob koncu tedna, po dogovoru v spomladanskem deluCENIK ( na otroka/mesec ): 1x tedensko: 20 eur, 2x tedensko: 32 eur, 3x tedensko: 44 eur, 2 otroka in več: 10% popust. Po predhodnem dogovoru s starši pridemo otroka iskati tudi v šolo v podaljšano bivanje ( trenutno samo v OŠ Danila Lokarja ). Vpis: vsak dan v času vadbe ob 14.50 pred zimskim bazenom ali malo dvorano na Policah.Triatlon program kravl tehnika - za rekreativceV Triatlon klubu Ajdovščina vabimo vse, ki se želite redno rekreirati, se naučiti ali izboljšati kravl tehniko plavanja, se pripraviti na svoj prvi triatlon oziroma želite izboljšati svoje čase v triatlonu, na vadbo plava-nja-kravl za rekreativce. Vadbo načrtujejo in izvajajo izkušeni in ustre-zno izobraženi in usposobljeni trenerji.Program bo potekal celotno koledarsko leto, predvidoma do meseca maja 2014, ob PONEDELJKIH, TORKIH, ČETRTKIH in PETKIH na zim-skem bazenu v ŠC Ajdovščina, od 20.30–21.30 ure.CENIK ( vadeči/mesec ): 1x tedensko: 25eur, 2x tedensko: 40 eur, 3x te-densko: 50 eur. Informacije: uros.medvedec@gmail.com, mob.št.: 041 377 446 ali na spletni strani www.3atlon.si in na FB profilu kluba.

Srečno2014

Št. 27 • 17. december 2013 15Šport

Dihanje in (u)poraba kisikaOdpravite se na krajši izlet na bližnji hrib in po relativno kratkem času

postanete zadihani. Tudi ko poizkusite teči, vam po nekaj sto metrih prične zmanjkovati zraka. Vaša pljuča nenadoma ne zmorejo več. Bolj, ko se vaše prsi dvigajo, bolj naporno postaja za vas. Na koncu vas tako izčrpa, da se morate ustaviti in loviti zrak.V prejšnjem članku sem precej okvirno opisal dogajanje v mišicah ter o nalogi

srca, da mišice preskrbi s potrebno »hrano« in kisikom. Spomnimo se. Za funkcioniranje našega telesa (delovanje organov, dihanje in celo razmišljanje) ter seveda za vsako gibanje je potrebna energija. Srce preko ožilja dovaja v mišice »gorivo« in kisik, ki v procesu izgorevanja proizvajata energijo, ta pa potem opravlja delo - gibanje. Pa poglejmo malo bolj podrobno kaj se dogaja v mišici. Zaužito hrano in

zalogo, ki jo imamo v telesu, organizem pretvarja v uporabne vire energije. Glavni je grozdni sladkor - glukoza. Ko se mišica skrči razpade glukoza najprej v mlečno kislino in ob tem dobi mišica potrebno energijo. Del mlečne kisline takoj nato oksidira (se spoji s kisikom) ter tvori vodo in ogljikov dioksid. Ob tem se sprošča toplota. Drugi del mlečne kisline se spoji nazaj v glukozo, ki je zopet vir energije. Tu naj omenim še, da se ne spremeni vsa mlečna kislina. Nekaj jo vedno ostane in ta se kopiči v naših mišicah. Zato smo po aktivnosti utrujeni. Mlečna kislina je za mišice strup in jih hromi. Če je je preveč, se mišica ne more več krčiti in ne more zadovoljivo opraviti dela. Če dela mišica hitro in naporno, pljuča in srce ne zmoreta dovolj hitro dovajati toliko kisika, kolikor ga je potrebno, da bi se mlečna kislina sproti razkrajala.Tako smo prišli do potrebe po kisiku in dihanju. Največkrat za naše

nezadovoljstvo z rezultati ali s svojo vzdržljivost krivimo mišice. Na prvo mesto po pomembnosti bi postavil preskrbo s kisikom. Tu sta odločilna dva faktorja. Prvi je pravilno dihanje, ki nam omogoči vnos čimvečje količine zraka v naša pljuča in s tem čim večje količine kisika. Drugi faktor je sposobnost organizma po absorbciji kisika.Kako dihati pravilno? Večina rekreativnih tekačev uporablja prsno dihanje in

ne trebušnega – s prepono. Da bi videli razliko opravite nakaj gimnastičnih vaj ali pretecite neko razdaljo oziroma telo obremenite toliko, da se dihanje pospeši. Nato se ustavite in položite eno dlan na prsi, drugo pa na trebuh. Če se dviga roka na prsih potem je vaše dihanje prsno – napačno. Še lepše bo rezultat viden, če se uležete na hrbet ter enkrat na prsi, drugič na trebuh položite knjigo. Trebušno dihanje, dihanje s prepono, je veliko bolj učinkovito in v pljuča spravi veliko več zraka. Pri prsnem dihanju dvigujemo tudi celoten prsni koš. Ob kratki aktivnosti to dodatno delo ni velika poraba energije. Pri enournem teku in frekvenci samo 20 vdihov na minuto je to 1.200 vdihov in to pomeni kar precej dvignjenih kilogramov. Naslednja napaka dihanja je prevelika frekvenca dihanja. Ob povečanem naporu večina rekreativcev poveča tudi frekvenco dihanja. Vdih in izdih sta kratka in skromen je tudi vnos kisika, ki ga postane premalo za procese v mišicah. Visoka frekvenca in plitko dihanje med tekom pomenita le dvoje- da tečete veliko prehitro in/ali da ne znate pravilno dihati.Dihanje bo sicer vsak prilagodil sebi. Za vadbo je priporočljivi ritem dihanja

je 3:3. Trije koraki vdih, trije koraki izdih. Vdih in še posebej izdih naj bosta dolga in globoka. Samo intenziven izdih naredi prostor za sveži zrak. Ne sramujte se glasnega dihanja. Tudi najboljši tekači ga uporabljajo. Vaja za globoko dihanje je na primer način dvojnega izdiha. Ob izdihu izpustimo glas »haaa, haaaa«. Pa še to. Ob teku v hladnem vremenu bi bilo seveda pravilno vdihovati samo skozi nos. Tako hladen zrak ne bi prihajal direktno v pljuča. Vendar so te odprtine premajhne za potrebne količine. Vdih naj bo zato skozi nos in usta, izdih pa samo skozi usta. Kaj pa sposobnost absorpcije kisika? Uporablja se oznaka VO2max

(maksimalni volumen kisika - O2), ki opredeljuje maksimalno porabo kisika našega organizma ali maksimalno aerobno kapaciteto. Podatek pove koliko mililitrov kisika se v eni minuti lahko veže na naša rdeča krvna telesca v krvi. V veliki meri je ta sposobnost odvisna od naših prirojenih lastnosti, delno pa jo s treningom lahko tudi izboljšamo. Najvišji izmerjeni podatki so bili doseženi pri vrhunskih maratoncih, tekačih na smučeh, kolesarjih, ,.. in sicer celo preko 90 ml/kg/min (mililitrov na kg telesne teže v minuti). Za rekreativne športnike je zelo dober podatek okoli 50 ml, neaktivni ljudje imajo ta podatek manj kot 40 ml/kg/min. Po 25 letu starosti se ta sposobnost slabša. Negativen vpliv ima tudi prevelika telesna teža (prevelik delež maščob v telesu). Seveda se postavlja vprašanje kako ta podatek izmeriti in potem kako ga uporabiti.Natančna meritev je medicinska metoda. Tečemo na tekalni stezi s posebno

masko, ki meri količino kisika v vdihanem zraku in količino kisika v izdihanem zraku. Razlika pri največji obremenitvi, ki jo naš organizem še zmore dalj časa (aerobni prag) , je VO2max. Ta test je relativno drag – ca 100 €. Obstajajo tudi druge (posredne) metode, kot na primer Cooperjev test (tabela), Conconijev test, preračun iz srčnega utripa, preračun iz rezultata teka na določeni razdalji itd. VO2max je zelo dober pokazatelj telesne pripravljenosti in napredka v treningu. Podatek lahko uporabimo tudi za preračun porabljene energije. En liter potrošenega kisika (O2) pomeni porabo 5 kilokalorij. Malo preračunavanja nam pove, da 75 kg težak tekač, ki ima VO2max 46ml/kg/min v eni uri porabi ca. 1.000 kcal (75x46x60x5= 1.035)).Uporabil sem izraz »maksimalna aerobna kapaciteta«- aerobni prag.. Ta

izraz uporabimo za ločnico, ko naša pljuča in srce še zadovoljijo potrebe mišic po kisiku. Od te meje naprej se procesi zelo spremenijo, zato obremenitve ne morejo trajati dolgo. Recimo šprint na koncu daljšega teka. Proces se ustavi, ko je v mišicah nakopičene preveč mlečne kisline.

Čudežno zdravilo – gibanje

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Športno društvo Rekreativček v letu 2013Let 2013 je bilo za Športno društvo

Rekreativček dejavno in uspešno, iz-vajali smo raznovrstne programe. Z veseljem ugotavljamo, da si je v le-tos v naših programih veliko število otrok in odraslih razgibalo dušo in telo, hkrati pa uživalo in koristno iz-popolnilo svoj prosti čas.

Najmlajšim je bila od oktobra do maja namenjena šola plavanja, ki so se je lahko udeležili predšolski otroci v starosti 4 do 5 let, ter šoloobvezni otroci med 6. in 12. letom starosti. Za najmlajše smo v društvu poskr-beli tudi preko zimskih in poletnih počitnic. Med zimskimi počitnicami smo na smučišču Javornik za šolo-obvezne otroke izvedli tedenski te-čaj smučanja, za predšolske otroke pa smo izvedli vikend tečaje smuča-nja. Preko poletja so se otroci lahko udeležili tečajev tenisa, rolanja in plavanja, ali pa se vključili v celo-dnevne programe aktivnih počitnic v vodi oziroma obiskovali nogome-tni kamp.

V društvu nismo pozabili niti na odrasle, saj jim preko celega leta omogočamo pestro športno udej-stvovanje. Dvakrat tedensko v no-tranjem bazenu poteka vadba rekre-ativnega plavanja za odrasle, vadbe se lahko udeležijo tako začetniki, kot tudi tisti, ki si želijo svoje znanje

izpopolniti. Poleg tega, za odrasle v Ajdovščini, Šmarjah, Budanjah, Čr-ničah, Divači in Kobjeglavi izvajamo program MIX aerobike. Skupaj s Fitnes studijem Healthy life ude-ležencem MIX aerobike omogo-čamo posebne pakete ugodnosti za kombinirano obiskovanje aerobike in fitnesa. V oktobru smo pričeli tudi z novim programom in sicer s funkcionalno vadbo z Mihom Go-lobom za odrasle, ki poteka vsak torek v večnamenskem prostoru srednje šole. Ta učinkovita vadba je namenjena tistim, ki bi radi raz-vijali in osvajali motorične sposob-nosti, ob tem pa okrepili ključne točke telesa, ki jih obremenjujemo v vsakodnevnih situacijah. Pri  vad-bi uporabljate le težo lastnega telesa, poteka pa v timskem duhu, kar je morda tudi prednost, saj tak način dela lahko predstavlja dodatno mo-tivacijo in moč za opravljanje kva-litetne vadbe. V Ajdovščini v pro-storih krajevne skupnosti izvajamo tudi program Vadba v zrelih letih, za tiste nekoliko »starejše«, a mlade po srcu, ki se zavedajo, da je redna vadba nujno potrebna za zdravje in vitalnost v vseh obdobjih, največji učinek in pomen pa ima predvsem v kasnejšem življenjskem obdobju. V letošnjem letu smo pričeli sodelo-

vati tudi z Društvom upokojencev in Društvom invalidov, tako da imajo njihovi člani dodatne ugodnosti pri udeležbi na naših vadbah.

Ker je vsako leto priložnost za nov začetek, storite nekaj zase in za svoje telo ter se v letu 2014 udeležite ene izmed športnih vadb, ki so vam na voljo v naši pestri ponudbi . V pra-zničnem decembru pa lahko svoje najdražje obdarite z darilnimi boni Športnega društva Rekreativček.

Informacije o vseh programih najdete na spletni strani društva http://rekreativcek.gmajna.eu ŠD Rekreativček

SMUČANJE ZA OTROKE 6- 1 2 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO) Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 17. 2. - 21. 2. 2014 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

VIKEND TEČAJ SMUČANJA 4- 6 let Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin: 1. 2. - 2. 2. 2014; 8. 2. - 9. 2. 2014; 15. 2. - 16. 2. 2014 Trajanje: 900-1200 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

NOVO!!! IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME NOVO!!! Letos prvič nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko

izposodite za posamezni dan ali za cel teden.

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Nov državni rekordBudanjski lokostrelci so v soboto, 23.

novembra poskrbeli za prijetno športno popestritev v Ajdovščini. V veliki dvora-ni športnega centra je namreč potekala lokostrelska dvoranska tekma za sloven-ski pokal. Kar 150 najboljših slovenskih tekmovalcev iz 26 klubov je v dveh izme-

nah z različnimi vrstami lokov streljalo v tarče oddaljene 18m.

Poleg novega državnega rekorda, ki

ga je med dečki osvojil tekmovalec klu-ba iz LK Kamnik so za dobre rezultate poskrbeli tudi domači tekmovalci. Janja Ferjančič je nadaljevala svoj niz odličnih streljanj in prepričljivo zmagala med članicami. Med deklicami z ukrivljenim lokom dobro napreduje Katarina Novak, ki je tokrat zasedla drugo mesto. Karin Krapež je med mladinkami z ukrivlje-nim lokom dosegla bron, ravno tako tudi Klemen Zabukovec med dečki z go-lim lokom. Pohvaliti gre tudi udeležbo klubskega podmladka: kar pet tekmo-valcev v mlajših kategorijah se je tokrat prvič udeležilo tekme za slovenski pokal.

Tekma, ki je organizacijsko in logi-stično zahteven zalogaj, je bila s strani sodnikov ocenjena kot odlična, pohvale gostoljubnosti pa so izrekli tudi številni zadovoljni tekmovalci.

Se vidimo novembra prihodnje leto, saj je LZS tekmo v Ajdovščini že uvrstila na tekmovalni koledar LZS za leto 2014.

Cooperjev test je verjetno najbolj znan test za oceno maksimalne aerobne kapacitete. Uporabljajo ga vzdržljivostni športniki, rekreativci in institucije kot enega od kriterijev vrednotenja telesne pripravljenosti in napredovanja. Potek testa: Na stadionu tečemo čim hitreje 12 minut in na koncu zabeležimo pretečeno razdaljo na najbližjih 100 metrov. VO2 max izračunamo po formu-li: = (pretečena razdalja v metrih - 504.9) / 44.73

Vrednotenje za rekreativce in športnikeStarost Odlično Nadpovprečno Povprečno Podpovprečno Slabomoški 20-29 >2800m 2400-2800m 2200-2399m 1600-2199m <1600mženske 20-29 >2700m 2200-2700m 1800-2199m 1500-1799m <1500mmoški 30-39 >2700m 2300-2700m 1900-2299m 1500-1999m <1500mženske 30-39 >2500m 2000-2500m 1700-1999m 1400-1699m <1400mmoški 40-49 >2500m 2100-2500m 1700-2099m 1400-1699m <1400mženske 40-49 >2300m 1900-2300m 1500-1899m 1200-1499m <1200mmoški >50 >2400m 2000-2400m 1600-1999m 1300-1599m <1300mženske >50 >2200m 1700-2200m 1400-1699m 1100-1399m <1100m

Vrednotenje za vrhunske vzdržljivostne športnikemoški >3700m 3400-3700m 3100-3399m 2800-3099m <2800mženske >3000m 2700-3000m 2400-2999m 2100-2399m >2100m

Št. 27 • 17. december 201316 Potepanja

uGani (Drugi del)

Gana ima lepo zastavo, ki je ob osamosvojitvi leta 1957 nadome-stila zastavo Združenega kraljestva. Gana velja za prvo afriško državo, ki je dosegla neodvisnost in navidezno končala zgodbo s kolonializmom. Rdeča, rumena in zelena so bar-ve Pan-afriškega gibanja in ganski predsednik Kwame Nkrumah, ki je Gani predsedoval do leta 1966, je bil eden izmed idejnih vodji giba-nja. Črno zvezdo naj bi si gospodje sposodili iz zastave Black Star Line, ki je bila ganska “Splošna plovba”, simbolizira pa Afriško emancipacijo in (neskončen) boj proti kolonializ-mu. Rdeča predstavlja kri, prelito v boju za neodvisnost. Rumena, ozi-roma zlata, predstavlja mineralna bogastva Gane (in teh res ni malo). Zelena pa pomeni čudovito naravo in gozd.

V Gani nas barve zastave spremlja-jo povsod. Ko sem prosila otroke v šoli naj kaj narišejo, so vedno našli tistih par kvadratnih centimetrov papirja, ki jih je prekrivala ta močna barvna kombinacija. Seveda v šoli nismo samo risali. Kot sem omenila že v prvem prispevku, je bil namen mojega prostovoljstva vodenje de-lavnic na temo okolja in znanosti, bi-ologije, fizike. Z ekstremno interak-tivnimi metodami (za afriško šolo) in inovativnimi pristopi smo se jaz, moji učenci, njihovi bratje in sestre veliko naučili.

Tako kot otroci v Sloveniji, so tudi

otroci v Gani neskončno radovedni. Nekateri bi radi vedeli vse in še več, drugi bi radi igrali nogomet, tretji brali enciklopedije in ljubezenske romane, plesali Azonto, imeli sonč-na očala, računalnik in internet. Telefon iz »desete roke« za začetek. Lahko vidiš, kako široko odprte oči vsrkavajo moje amaterske skice, ki razlagajo od kje in kako pride ele-ktrika. Velikim očem se pridružijo odprta usta, ko s prstom po zemlje-vidu sledimo poti, ki jo naše majice “Made in Bangladesh” opravijo na poti do Afrike – z večletnim postan-kom v evropskih omarah. Pogovar-jamo se o uvozi in izvozu v druge države, o izkoriščanju Afrike, o izko-riščanju izjemnih naravnih bogastev in delavcev. Gledamo dokumentarne filme o našem planetu in primerja-mo življenje na kontinentih - najbolj nepredstavljivo je življenje na skraj-nem severu planeta. Ko govorimo o tehniki, se punce dolgočasijo in na pol spijo, kmalu pa se povsem zbu-dijo ob pogovoru o izobraževanju, o AIDSu, zdravju in bolnišnicah. Iz knjig natančno prerisujemo okostja dinozavrov, navijamo da bi naravni filter za vodo skupine “Black Stars” premagal filter skupine “Friends of

Nature” in tako naprej. Rada bi izpostavila trenutke, ko

mi je zmanjkalo besed, ko nika-kor nisem dobila ganskim otrokom sprejemljive razlage. Takrat sem bila opomnjena, da jaz in moje znanje izhajava iz popolnoma drugačne kulture in okolja in vprašala sem se, kaj točno počnem v šoli v Yaka-wu, kjer mogoče noben od otrok ne bo deležen izobrazbe po konča-ni osnovni šoli. Ob koncu delavnic sem otrokom napisala v zvezke citat pred kratkim preminulega voditelja Nelsona Mandele: Izobrazba je naj-boljše orožje za spreminjanje sveta. Vem, da je v Gani izobrazba izjemno cenjena in želim si, da sem vsaj ka-terega od otrok navdušila za znanje, za študij, za spreminjanje sveta. Pa čeprav nisem znala odgovoriti na vprašanje: »Madame zakaj smo mi

ljudje tako različni?«, ki mi ga dekle-ta postavijo medtem, ko občudujejo moje lase in jih primerjajo s svojimi. In to takrat, ko se res nočeš zaplesti v razlaganje genetike, vpliva okolja in evolucije. Ali pa takrat, ko se trudim razložit atome in molekule in me učenci opomnijo: »Ampak Madame, v Bibliji piše da smo ljudje narejeni iz blata!«.

Razlage in zgledi iz okolja so izje-mno močni in dogaja se, da so zgre-šeni. Vrednote iz preteklosti so po-zabljene, nadomestile pa so jih uvo-žene (kolonialne?) ideje, ki so vse prej kot primerne za lokalno okolje. Primer: Skrb za okolje in odlaganje smeti v Gani. Plastične embalaže so vseprisotne, uporabne in primerne, vendar ne v okolju, kjer ni poskrblje-no za odlaganje in odvoz odpadkov, kaj šele recikliranje. Ker ni sredstev

(volje?) za omejitev onesnaževanja, je to postal nacionalni problem. Ide-je o trajnostnem razvoju so bile v Gani že pred časom pomendrane z globalizacijo in potrošniško misel-nostjo, ki žal obvlada cel svet. Vem, da so proti koncu naših delavnic mladi spoznali in razumeli koncept trajnosti, in spet, iskreno upam, da ga bodo lahko uporabili v svojih vsakdanjih opravilih in tako počasi integrirali v skupnost. Mogoče je to tudi ena izmed mojih želja v priha-jajočem letu.

Mimogrede, Zavod Voluntariat išče nove prostovoljce za sodelova-nje v projektu GLEN, več informa-cij lahko poiščeš na njihovi spletni strani: http://www.zavod-volunta-riat.si/?p=3456. Zvesti bralci pri-spevkov uGani pa ste lepo vabljeni na potopisno/vtisno predavanje/pogovor uGani, ki bo predvido-ma 16. Januarja v Hiši Mladih. Bpk

Patagonija 2012Let iz Benetk je že nekaj mesecev

rezerviran 23.10. ob 13.15. Zadnje, 5. Letališče je Rio Gallegos, tam doli na jugu Argentine, kjer se ti zdi, da skoraj že vidiš obrise belega konti-nenta, Antarktike.

25.10. ob 3.15. z Dejanom Kore-nom (AO Vipava) pristaneva na majhnem letališču ribiškega mesteca Rio Gallegos. Varnostnik, ki nama s pomočjo google prevajalnika, pi-sno svetuje spanje na letališču, ker, da je ob tej uri avtobusna zaprta, pa še mraz je zunaj, nama s prvim de-janjem pokaže, kakšni ljudje živijo tam doli.

V Patagonijo sva z Dejanom odšla plezat v gorovje nad El Chaltenom,

kjer domujejta slavna Fitz Roy in Cerro Torre. Sprva smo želeli v treh, skupaj z Nejcem, prijateljem iz Tol-mina, plezati v odmaknjeni pokra-jini 300 km severneje, vendar nam je Nejčeva poškodba rame načrte preprečila. El Chalten je posebno mestece, ki je izven sezone, pred de-cembrom, precej prazno in po svoje zelo romantično. Vse se odvija po-časi, ni industirje, dan je enak dne-vu, pozitivni domačini na vsakem koraku,nad njimi pa ob jasnem vre-menu kulisa, ki ji ni para na svetu. Meni lepša, kot tista v Zermattu.

Nastaniva se v enem od številnih kampov ter tam ostaneva en me-sec, teoretično sva imela možnih 25 plezalnih dni. V gorah sva bila skupno 10 dni, 4 dnevi so bili pri-

merni za plezanje in dobre vzpone. Velika ovira je veter, ki v Patagoniji piha konstantno več dni skupaj in dosega hitrosti čez 200 km/h. On so-lidni vremenski napovedi, se 28.10. odpraviva po čudoviti dolini Lagu-na Torre pod vzhodno steno Cerro Torreja, meni najlepše podobe, ki se je iz gmote granita kjerkoli izobliko-vala. Prvi bivak imava kar na peščeni moreni, naslednji dan pa dostopiva do zahodne stene in se vkopljeva v sneg, kjer čakava 1 dan na izboljša-nje vremena. V četrtek 31.10. 4. dne ture, po nevihtnem jutru ob 11h vstopiva v smer Ragni v zahodni ste-ni Cerro Torreja. Ob 20.30 sva nekaj 10 m pod vrhom tega Patagonskega bisera. Pot nama zapira pribljižno 30 meterska previsna snežna goba (na-pihan sneg), za katero nama zmanj-kuje časa. Vrh nama vzame poslab-šanje vremena. Med sestopom naju ponovno ujame patagonski viento z meglo in sneženjem. Ob 2h ponoči sva nazaj v najini snežni luknji pod zahodno steno. Naslednje jutro po-skušava prečiti 20 km ledenik, gaže-nje in pomanjkanje vode naju prisili v 5. bivak, na ledeniku. 6-ega dne, v soboto 2.11. sva ponovno v civiliza-ciji, zelo sva vesela te pridobitve člo-veštva!

Ker nama 6 dnevna tura prizadeja nekaj ran, 8 dni zdraviva posledice in kujeva načrte, za čas ko se po-nonvo sestaviva skupaj. 12.11. se le odpraviva v gore nad Chaltenom, zelo mrzel, viharen zimski dan je. Ko doseževa najin 5. bivak iz prejšnje ture, v snežnem viharju nikakor ne

najdeva sledi patagonske gostoljub-nosti. Po predrgetani noči in dnevu sušenja, se 14.11. odpraviva odkrivat nov svet, ne kot conquistadorji, pač pa kot alpinista, ki rada vidita nekaj, kar še ni bilo videno. Veriga Marco-nijev je precej nepreplezano gorovje veličastnih stolpov. V oči nama pade zadnji velik zob, ki še nima pristopa na vrh. Odločiva se in s srednje tež-kim plezanjem v zahodni steni pote-gneva novo linijo, Vstalo Primorsko naravnost na vrh Cerro Dumbota. Sestopiva s spusti po vrvi in v ve-likem zanosu še isti dan doseževa kočo Pidero del Fraile, razdaljo, za katero sva 2 tedna nazaj porabila 2 dni, sedaj prehodiva v slabih 8 urah.

Po osvojitvi Cerro Dumbota in novi smeri Vstala Primorska, težav-

nosti V, 45-85st, M6, 900 m, ostane-va še nekaj dni v El Chaltenu, nato pa greva uživavat v Calfate, da potrdiva patagonski pregovor, ki pravi:«Kdor pije čaj mate in uživa Calafate, se bo vrnil!« V petek 22.11. spiva na letali-šču Rio Gallegos in čakava na let, ki ga imava ponovno ob 3h ponoči. To-krat varnostniku ni potrebno upora-bljati googlovega prevajalnika, saj je situacija znana, španščina pa precej bljižja.

Za finančno podporo alpini-stični odpravi Patagonija 2013 se zahvaljujeva Komisiji za alpi-nizem pri PZS, podjetjema Jun-gheinirch d.o.o. in Gorenje GTI d.o.o. ter občini Ajdovščini. Boštjan Mikuž

Želimo vam srečen božič, ter uspešno novo leto 2014.

Št. 27 • 17. december 2013 17Družba

Seminar o obravnavi otrok s posebnimi potrebami V Dvorani prve slovenske vlade v

Ajdovščini je v soboto, 30. 11. 2013, potekal seminar o obravnavi otrok s posebnimi potrebami (avtizem in druge motnje v duševnem razvo-ju) za starše in strokovne delavce, v skupni organizaciji Združenja bodi ZDRAV, CIRIUS Vipava in Društva Sožitje Ajdovščina – Vipava. Sprego-vorili so predstavniki Ministrstva za zdravje, Inštituta za avtizem, Zavoda RS za šolstvo, CUDV Draga, CIRI-US Vipava, OŠ Kozara Nova Gorica, Oddelka za invalidno mladino Stara Gora, Centra za pomoč otrokom in staršem JAZ, MIDVA, MI, skupine za samopomoč in Združenja bodi ZDRAV.

Seminarja so se udeležili starši in strokovni delavci s cele Slovenije – od Maribora in Novega mesta do Kopra in Tolmina, saj potrebujejo več informacij o tem, katere tera-pevtske obravnave dajejo najboljše rezultate, kaj je novega v svetu in pa tudi o možnostih terapij, ki so že na voljo pri nas. Predstavljeno je bilo tudi delo nekaterih centrov, kjer je na enem mestu strnjeno znanje, ustrezen kader, prostorske kapaci-

tete, dolgoletne izkušnje in dobra praksa… Kakšne programe se izva-ja, po katerih metodah, kako je po-skrbljeno za dodatno izobraževanje kadra, možnosti mobilnih terapev-tov, sodelovanje z nevladnimi orga-nizacijami. Kakšne možnosti obsta-jajo, da bi kar najhitreje zagotovili čim boljšo obravnavo čim večjemu številu otrok… Predavatelji so spre-govorili o vseh starostnih skupinah – od predšolskih, šolskih in pa tudi

o obdobju po zaključku šolanja, saj so takrat nekatere možnosti odvisne prav od predhodnih izbir v šolskem obdobju.

Avtizem med otroci strmo nara-šča – zgolj v dveh desetletjih je iz zelo redke bolezni izbruhnil v pravo epidemijo in dandanes ogroža že 1 % otrok. Ker je avtizem kar petkrat

pogostejši med fantki kot med dekli-cami, ima kar 2 % fantkov eno izmed avtističnih motenj. Ni čudno, da je predavateljem prisluhnila skoraj pol-na dvorana – okrog 180 udeležencev, saj je problematika zelo aktualna in vse bolj močno trka na vrata števil-nih družin, vrtcev, šol, zdravstvenih domov in drugih inštitucij.

Prihaja plaz avtizma, iz šolskega se pomika tudi že v pošolsko obdo-bje, država pa ni pripravljena, niti ne zvonijo alarmi. Večina bremena pada na družine, starši in društva opozarjajo pristojne inštitucije na probleme in predlagajo rešitve, ven-dar pa se od obljub in lepih besed ne da živeti. Država financira društva in programe za vse mogoče bolezni in težave, avtizem pa ostaja prezrt. Zato starši apeliramo na vse ob-čane, da izkoristite možnost, ki jo omogoča naša zakonodaja – s svo-jim podpisom lahko zahtevate od države, da nekaj denarja nameni za humanitarne namene. To vas nič ne stane – namesto davčni upravi namenite del dohodnine otrokom z avtizmom. Pozanimajte se na davčni upravi ali na spletnih straneh DURS, obrazec – zahtevo pa lahko najdete tudi na spletni strani Zdru-ženja bodi ZDRAV ali pa na spletni strani Društva Sožitje.

Več informacij o našem delu naj-dete na naših spletnih straneh… Danilo Koren

Kdor slika s srcem, mu oči sledijo

Medobčinsko društvo slepih in sla-bovidnih Nova Gorica je s pomočjo Lions Kluba Nova Gorica ter Mestne občine Nova Gorica oblikovalo in iz-delalo koledar za leto 2014, ki je pri-lagojen tudi za slepe in slabovidne, s povečanim tiskom in brajico, v ka-terem so predstavljena likovna dela izpod čopiča članov in članic MDSS Nova Gorica. Gre za prvi tovrstni koledar v Sloveniji.

Izkupiček od prodanih koledarjev bo društvo namenilo programom, na katerih primanjkuje sredstev za kakovostno izvedbo, so pa temelj-nega pomena poslanstva društva. Gre za individualno pomoč slepim in slabovidnim, na območju celotne severne Primorske, v okviru progra-ma Rehabilitacija kasneje oslepelih in slabovidnih oseb na osebnem ni-voju. Zelo pomembno je, da oseba z okvaro vida sprejme novo nastalo situacijo, pridobi ustrezne veščine in

se usposobi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb in se ponovno integrira v socialno okolje. Del iz-kupička bo namenjen delavnicam osveščanja predšolskih in osnov-nošolskih otrok o okvarah vida, specifičnih potrebah slepih in sla-bovidnih ter pravilnem pristopu do slepe in slabovidne osebe. V okviru teh delavnic otroci pridobijo pristno izkušnjo slepote in slabovidnosti, jo ozavestijo in prenašajo na svoje svoj-ce in bližnje. Na ta način zmanjšuje-mo predsodke in stereotipe o slepoti in slabovidnosti ter pripomoremo k večji enakopravnosti slepih in slabo-vidnih v okolju.

Do koledarja lahko pridete s plačilom donacije v višini 10 €/kos in tako pomagate Medobčin-skemu društvu slepih in slabo-vidnih Nova Gorica pri kakovo-stnem izvajanju naših aktivnosti. Koledar lahko naročite na telefon društva: 05 333 46 50 ali pri Igor-ju Miljavcu: 041 485 430, igor.mi-ljavec@guest.arnes.si.

Sredstva lahko donirate tudi na transakcijski račun Medob-činskega društva slepih in slabo-vidnih Nova Gorica št. 05100-8010758941, odprt pri Abanki Vipa d.d, za namen: donacija za MDSSNG.

Kaj je sreča, če ni to …

V okviru vsakoletnega projekta JAZ SEM TA BISER NAŠEL KAR V SEBI je v mesecu septembru v Ajdo-vščini potekala 10. Ulična kolonija ustvarjalnih dejavnosti, v kateri so sodelovali ljubiteljski slikarji, in si-cer člani posameznih invalidskih društev Slovenije, nekateri slikajo z usti, in drugi gostujoči slikarji. Tudi letošnja temo je likovna kolonija na-šla v pesmi, tokrat pesnice Ljubice Jančar z naslovom KAJ JE SREČA, ČE NI TO …, tako da so ustvarjalci v sebi iskali vse tisto, kar jih osre-

čuje. Skupinska likovne razstave je bila odprta 5. decembra, v Likovni galeriji Mercator Center Kromberk Nova Gorica, obogatil jo je literarni recital poezije in proze članov Zve-ze paraplegikov Slovenije (Benjamin Žnidaršič, Ljubica Jančar), društva ŠENT (Nataša Karnel, Joško Likar, Andrej Volčič) in Društva Most Aj-dovščina (Ivana Čermelj) ter igra-nje Skupine citrark Akordi Ljube-zni iz Nove Gorice. Razstava bo na ogled do sredine januarja 2014. I.K.

Soseska krajevnih skupnosti Cesta, Dobravlje, Skrilje in Vipavski Križvas vabi na 5. NOVOLETNI POHOD SPOZNAJMO SOSEDA iz STO-

MAŽA, KAMENJ in POTOČDobimo se v nedeljo, 5. januarja 2014 ob 8.30, pri pokopališču v Skriljah.Tokrat je naš cilj bolje spoznati sosede v krajevnih skupnostih Stomaž

in Kamnje-Potoče, kjer se veselijo našega obiska in nam želijo predstaviti zanimivosti svojih krajev.

Pohod bo predvidoma trajal okrog 5 ur, zaključil pa se bo pred Podru-žnično osnovno šolo Skrilje, z malico, žigosanjem popotnega dnevnika in prijetnim druženjem. Se vidimo!

Dober sosed je boljši kot oddaljen prijatelj. Najboljše pa je, če je tvoj so-sed tudi tvoj prijatelj.

ŠENTov dan v Lavričevi knjižniciŽe deset let se v ŠENTovem dnev-

nem centru v Ajdovščini lahko vsak dan srečujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju ali pa tisti, ki se trenutno znajdejo v duševni stiski. ŠENT – Slovensko združenje za du-ševno zdravje je neprofitna in nevla-dna organizacija, ki deluje na podro-čju zagotavljanja podpore in pomo-či osebam s težavami na področju duševnega zdravja. Pod okriljem združenja nastajajo po vsej Sloveni-ji dnevni centri, stanovanjske sku-pnosti in socialna podjetja. Program dnevnega centra predstavlja vrsto dejavnosti, ki služijo aktivnemu pre-življanju prostega časa, vzpostavlja-nju in ohranjanju socialnih stikov, sprostitvi, svetovanju, informiranju, kar vse prispeva k višji kvaliteti ži-vljenja uporabnikov.

S ŠENTom sodelujemo že dve leti. V tem času se redno srečuje-mo na naših bralnih srečanjih, ki

jih popestrimo z reševanjem misel-nih orehov, ki jih sami pripravimo: rešujemo rebuse, iščemo besede v skritih križankah, tremo »besedne orehe«. V prazničnem decembru pa smo sklenili pripraviti prav poseben ŠENTov dan. Začeli smo ga z našim bralnim srečanjem, od poldne na-prej so obiskovalci knjižnice lahko kupovali izdelke, ki so jih izdelali v dnevnem centru, zvečer pa smo pri-pravili pravi literarni večer.

Predstavili smo roman Andreja Volčiča: Tudi drevo ima svoje srce, spomine Gordana Kumarja Boj za življenje in pesniško zbirko Slavka Trebšeta Pesmi ljubezni za vedno.

Tudi drevo ima svoje srce je že druga knjiga Andreja Volčiča. V svoji prvi knjigo Brezno je opisal al-koholikove vzpone in padce, njegov najnovejši roman pa opisuje življenje Tončka Kajžarja iz Tolminskih hri-bov: zelo je navezan na naravo, od

babice se je naučil prepoznavati in uporabljati zelišča (v knjigi je polno uporabnih receptov), opisuje hribe in planine, iskreno je prikazano to-varištvo prijateljev iz časa služenja vojaškega roka. Zgodba se tekoče bere in je polna optimizma in zau-panja.

V knjigi Boj za življenje je Gordan Kumar nanizal svoje poglede na do-gajanja, ki so se mu odvijala v življe-nju. Od utrinkov iz otroštva, kjer se prvič sreča z poglobljenim strahom, preko drugega dela knjige, kjer se bori s svojo duševno motnjo Opisuje dogodke, kot jih sam imenuje, kjer se srečuje »moj svet in resnični, zunanji svet«. »Človek se nekako nauči živeti s temi napadi groze: ob napadih gro-ze se moram držati zunanjega sveta. Misli delujejo tam, kamor usmerim um in od tega je odvisno, kako se počutiš. Že samo če verjamemo, bo zaradi tega bolje«.

Skozi večer nas je spremljala poezi-ja iz zbirke Pesmi ljubezni za vedno. Slavko Trebše - Taras je s pisanjem našel izhod in izraz tako stiskam in bolečinam kot navdušenju in najlep-šim čustvom. Pisanje mu je v pomoč pri spoznavanju samega sebe, občut-kov in odnosa do sebe in ostalega sveta. V spremni besedi ga Bernar-da Pavlovec Žumer imenuje odločni trubadur in še dodaja, da ko vstopa-mo v njegov pesniški svet, stopamo v svet ideala, saj pesnik izpoveduje svojo neomajno vero v ljubezen in zvestobo eni in edini ženski.. Zdenka Žigon

Št. 27 • 17. december 201318 Modra

Luč – Moč – Razvoj – Napredek (2. del)Danes objavljamo kopije začetka in konca leta 1910 v nemščini napisane

najemne pogodbe med ajdovsko predilnico in ajdovskim županstvom, za zemljišča za prvo hidrocentralo na Hublju. Pogodba, napisana v Trstu, sklenjena med strankama iz Trsta (sedež ajdovske predilnice) in krajem Ajdovščina v Goriški pokrajini Avstro-ogrske monarhije, je bila napisana v nemščini in kasneje (po I. svet. vojni) prevedena v italijanščino. Na prevodu je namreč žig italijanske firme za elektrifikacijo (S.A.C.E.I.O. – Societa Anonima Costruzioni Elettricita Italia Orientale), ki je gradila drugo hidrocentralo na Hublju leta 1931, najemna pogodba za zemljišča za prvo hidrocentralo pa je še veljala (od 1910 do 1940). Pogodba ni samo dokaz zaslug in aktivne udeležbe ajdovske predilnice pri elektrifikaciji Ajdovščine, pač pa tudi jezikovne in narodne pestrosti na tem prostoru pred stoletjem.

Pod nemškim tekstom notarske overitve je italijanski žig notarja, pod njim pa podpis g. Viktorja Vessela, notarja, ki po priimku sodeč očitno ni bil niti Nemec, niti Italijan. Pod Der Burgermaister (nem. župan) se je 20. julija 1910, s podžupanom in sopodpisniki, podpisal g. Ignac Kovač (Putrhi so bili že Ajdovščina), toda žig kraja je slovenski. In v žig so si naši predniki že pred sto leti zapisali: INDUSTRIJELNI KRAJ AJDOVŠČINA!!! Pozornosti vreden je tudi okrogel grb v sredini. Je veliko zobato kolo, simbol obhubeljskega fužinarstva, ali univerzalni simbol industrije? Če je tisto v sredini, pokonci, kladivo (Kovač?), kaj simbolizira narisano v grbu spodaj? Perut? Pramen nitk (preje)? Kaj tisti prisekan polmesec? Je bil to žig kraja, občine ali le ŽUPANSTVA? Žig ajdovske predilnice je nemški, pod njim pa podpisa Brunner, Leopold (zato je bila med starejšimi ajdovci še v mojem otroštvu ajdovska tudi brunnerjeva predilnica) in Richetti, Ettore. Pogodbo sta podpisala 2. avgusta 1910.

Prav na zadnji strani pa je 18. novembra 1910 v slovenščini zapisana ugotovitev o vknjižbi s pogodbo utemeljenega v zemljiško knjigo. Za Zemljiški urad cesarsko kraljeve okrajne srenje(?) v Ajdovščini se je podpisal uradnik, Slovenec, g. Jamšek, in udaril slovenski pečat.

V naslednji št. Daljnovod Gorica - Ajdovščina

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

ČASA NE MOREŠ ZADRŽATI, LAHKO PA GA IZKORISTIŠ! Srečno 2014!

Društvo upokojencev Ajdovščina,

Društvo MOST, univerza za 3. življenjsko obdobje,

Društvo invalidov Ajdovščina – Vipava

Vsi različni in vsi enaki

Tretje leto zapored je Društvo upo-kojencev iz Ajdovščine organiziralo dobrodelno prireditev z naslovom, » VSI RAZLIČNI IN VSI ENAKI«.

Na odru v Dvorani prve Slovenske vlade so nastopali mladi in starejši, gluhi in naglušni, otroci in odrasli s posebnimi potrebami. Vsem pa

je skupno prijateljstvo in druženje. Prireditev je povezovala Ana Žga-vec in predstavila nastopajoče: VDC Ajdovščina-Vipava, CIRIUS Vipava, Društvo gluhih in naglušnih iz Nove Gorice, učenci iz O.Š. Šturje, Joško Ferjančič z harmoniko, Dramska skupina DU Ajdovščina ZARJA z skečem, v katerem je sodeloval tudi učenec O.Š. Šturje Tine Mikuš.

Vsi nastopajoči se veselijo ponov-nega srečanja, v upanju, da bo prire-ditev postala tradicionalna in pove-zovala vse različne in vse enake. Nevenka Vidmar

Dom krajanov Ajdovščina odslej prijazen tudi do gibalno oviranih

Krajevna skupnost Ajdovščina ima čudovit in nadvse uporaben Dom krajanov, z lično dvoranico v nad-stropju. Odslej bo dvorana dostopna prav vsem, tudi gibalno oviranim, kar je bila velika želja tako vodstva krajevne skupnosti, še posebej pa mnogih invalidov. V dvorani se na-

mreč odvija veliko različnih dogod-kov, ki bodo odslej dostopni prav vsem.

Za ureditev dvižne ploščadi je bilo potrebno statično in arhitekturno predelati stopnišče, ki je za tovrstne namene precej ozko in izven stan-

dardnih mer. Strošek, okoli 18.000 evrov, je v celoti pokrila Krajevna skupnost Ajdovščina, ki bo še pred koncem leta veliko pridobitev tudi slovesno obeležila.

Vesele božične praznike ter zdravo,

uspešno in sreče polno

novo leto 2014!

Veliko sreče in lepih sanj,

naj Vam prinese božični dan,

Novo leto pa naj zaživi,

radosti polno brez solza in skrbi.

Predsednik: Valentin Krtelj

Krajevna skupnost Ajdovščina

Balinarji in igralci pikada DU AjdovščinaLeto se izteka, športna srečanja in

turnirji so zaključeni. Rezultati se preštevajo, načrti za prihodnje leto pa so že pripravljeni.

V letu 2013 so se balinarji udele-žili vseh 14 turnirjev, ki so potekali v organizaciji Društev upokojencev v Sloveniji in zamejstvu. Ženski del ekipe je zelo uspešen, saj vedno do-segajo dobre rezultate in se iz tek-movanj vračajo s pokali. Moški so na Majskem turnirju v Ajdovščini dosegli drugo mesto. Vsi so zelo pri-zadevni, redno trenirajo v Palah, v ekipi pa je 36 članov in članic.

Igralci pikada so se udeležili 10 tur-nirjev. Ženska ekipa šteje šest članic,

prvo mesto si je priigrala kar trikrat, enkrat drugo in četrto. Prav tako so se posamično dobro odrezale Pavla Zemljič in Sonja Ušaj s prvimi mesti. Tudi moška ekipa šteje šest članov, skupaj z žensko trenirajo v Palah. Dosegli so tretje mesto ekipno v Lo-gatcu, posamično pa si je tretje me-

sto priigral Janez Ovniček. Veliko časa in energije je potrebno

vložiti, da so cilji doseženi. Dobri re-zultati, druženje in prijateljske vezi pa odtehtajo vse napore. Balinarjem in igralcem pikada v DU Ajdovšči-na želimo še veliko uspehov. Nevenka Vidmar

Št. 27 • 17. december 2013 19Narava in družba

Naravna smrečica z rdečimi balončkiKljub sončnim dnem ne moremo spregledati, da se je sonce spustilo nizko

nad obzorje in da so dnevi občutno krajši. Jesen se je prav potiho umaknila zimi in namesto pisanih krošenj se proti nebu raztezajo gole veje navidezno mrtvih dreves in grmov. Nekaterim rastlinam pa nizke temperature in kratki dnevi nič ne škodijo. Te so že od nekdaj človeku pomenile upanje na boljše čase, pripisoval jim je čudežno moč in zato ne preseneča, da jih je že v davni preteklosti uporabljal za krašenje domov v času, ko tema zmaguje nad svetlobo.

Ko sem kot otrok prvič našla lobodiko, se mi je zdela kot smrečica z živo rdečimi balončki in sama po sebi popoln okras za ta letni čas. Še danes se je razveselim, ko naletim nanjo. Raste v listnatih gozdovih in sestojih grmičevja, saj prenese precej sence. Razširjena je v južni in zahodni Evropi ter vse tja do Črnega morja. Pri nas je pogosta predvsem na Primorskem, najdemo pa jo tudi v Kolpski dolini, Halozah in nekaterih drugih predelih v notranjosti Slovenije. Jaz sem nanjo vedno naletela v kakšni senčni grapi, kjer je v bližini tekel potok. To je malo manj kot meter visoka zimzelena trajnica z razraslim steblom.

Kdor jo je že kdaj poskusil utrgati, si je prav gotovo zapomnil njene bodičaste liste. V resnici pa to niso listi, ampak listasto preoblikovani poganjki. Ti navidezni listi, ki so dolgi nekaj čez tri centimetre, so jajčaste oblike in bodeče priostreni. Da so to poganjki in ne listi dokazujejo drobni zelenkasto beli cvetovi, ki zgodaj spomladi poženejo prav na sredi teh lističev. Iz ženskih cvetov se jeseni razvije živo rdeča jagoda, ki gre pticam v slast. V zameno za okusen obrok ptice pomagajo razširjati semena. Človek je že v davni preteklosti spoznal lobodikine vrline. V Angliji ji pravijo

»mesarjeva metla«, saj je bila obvezen pripomoček v mesnicah. Rastline so povezali v butaro, s katero so pometali panje, na katerih so mesarji razkosavali meso. Z njo naj bi tudi odvračali miši od suhih mesnin, ki so visele s stropa. Ali so jo uporabljali tudi naši mesarji ne vem, a nekoč, ko je bila kava še dragocen napitek, je marsikdo pražil semena lobodike in iz njih kuhal kavni nadomestek. Danes so bolj kot semena cenjeni nežni pomladanski poganjki, ki spominjajo na beluše (šparglje). Komur je všeč njihov malo grenak okus, si jih lahko pripravi kot šparglje v omleti. Dokazan je tudi učinek pripravkov iz korenike. Deluje predvsem na ožilje, zato je učinkovito zdravilo proti krčnim žilam, hemoroidom, krčem, oteklim nogam … Ker pa je rastlina grenka, so bolj kot čaj uporabni pripravki v kapsulah ali kreme za mazanje. Zaradi lepote zelenih poganjkov in živo rdečih jagod pa je lobodika postala

tudi zanimiva za božično-novoletno okrasje. V preteklosti so jo v obmejnih krajih na Primorskem nabirali v tako velikih količinah, da jo je bilo potrebno pravno zavarovati. Ena od občin, ki je lobodiko zavarovala, je bila tudi Nova Gorica. Danes je lobodika zavarovana po vsej Sloveniji, a zavarovanje prepoveduje le prodajo, medtem ko je nabiranje za lastne potrebe dovoljeno. Zato si brez slabe vesti utrgajte poganjek za okras, spomladi par poganjkov za frtaljo!Za konec pa vam za prihajajoče leto voščim veliko sreče ter užitkov ob

opazovanju in spoznavanju naše prečudovite narave!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

NARAVOSLOVNI IZZIV MESECA DECEMBRA:

Ste med sprehodom kje naleteli na lobodiko? Nahajališča lobodike so v

naši občini manj poznana, zato bo vsak podatek dobrodošel. Vaša poročila

in morebitne fotografije pošljite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271

Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.

Snežno bela kraljica vrtov

Če je popolnost sploh mogoča, po-tem je to 'Madame Hardy'. Čeprav presunljivo lepoto pogosto povezu-jemo s hladnim, ošabnim srcem, to za gospo Hardy ne velja. Bogastvo njenih ljubkih cvetov ogreje srce in poboža dušo vsakega vrtnarja, ki ima srečo, da to gospo gosti na svo-jem vrtu.

'Madame Hardy' zraste v meter in pol visok, krepak grm, ki ravno to-liko meri tudi v širino. Tanki zeleni poganjki so prekriti z mešanico bo-

dic od tankih iglic do močnih za-krivljenih trnov. Listi so iz petih do sedmih jajčastih lističev, ki so mat zelene barve in rahlo prepognjeni po sredini. Cvetovi so na koncu po-ganjkov v majhnih šopkih, ki šteje-jo do pet popkov. Ti so na začetku obdani z lepo oblikovanimi dolgimi čašnimi listi. Ko se čašni listi razpre-jo, razkrijejo temno rdeč popek, ki se postopoma odpre v popolnoma bel cvet. Močno polnjeni, ploski cvetovi imajo skrbno zložene venčne liste v

četvernato obliko, na sredi med nji-mi pa je pestič kot smaragdno zeleni gumbek. Omamno močan, sladek vonj, ki je značilen za vse vrtnice da-maščanke, bo zadovoljil tudi najbolj zahtevne nosove. Kot piko na i vsem tem njenim odlikam naj povem še to, da je ta vrtnica med najbolj od-pornimi na različne bolezni. Res pa je, da cveti le maja in junija, tako kot vse vrtnice iz razreda damaščank. Tudi to je eden izmed razlogov, da se te vrtnice ne boste nikoli naveličali in da boste vsako pomlad željno ča-kali na njene čudovite cvetove.

Kdo pa je bila gospa Hardy, po kateri je ta vrtnica dobila ime? Fe-licite Hardy je bila žena pariškega žlahtnitelja Aleksandra Hardyja, ki je bil glavni vrtnar vrta cesarice Jo-sephine, Napoleonove prve žene, na dvorcu Malmaison. Ker žlahtnitelji poimenujejo po svojih ženah le naj-lepše vrtnice, lahko to vzamete kot zagotovilo, da je 'Madame Hardy' res nekaj izjemnega.

To ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si oziro-ma pri Ireni Kodele Krašna v Buda-njah (tel. 040 560 955).

Pionirke PGD Selo na državnem tekmovanju

23. novembra letos je na osnov-ni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem potekal že 12. državni kviz gasilske

mladine Slovenije. 300 mladih gasilk in gasilcev se je pomerilo v pozna-vanju zgodovine gasilstva, požarne

preventive, štafetnega vezanja vozlov in gasilskega orodja.

Pravico do nastopa na državnem gasilskem kvizu so imele ekipe, ki so se iz občinskega tekmovanja prebile na regijsko in dosegle prvo ali dru-go mesto v svoji kategoriji: pionirji, mladinci in pripravniki. Iz Severno primorske regije se je na državno prvenstvo uspelo uvrstiti tudi ekipi pionirk iz Gasilske zveze Ajdovšči-na, PGD Selo: Zoji Pahor, Anji No-vak in Lari Lozar pod mentorstvom Anite Pišot in Sergeja Škrlja. Udelež-ba na državnem prvenstvu je bila za mlade gasilke prvi, tako velik izziv. Tovrstna tekmovanja usposablja-jo in vzgajajo mladino, omogočajo mladim njihov vsestranski razvoj za odgovorno delovanje v gasilski orga-nizaciji in družbi.

Plavalni klub Ajdovščina na prvi tekmi

Plavalni klub Ajdovščina, se je preteklo soboto udeležil prijatelj-ske tekme z ostalimi primorskimi plavalnimi klubi, ki se je odvijala v 50m bazenu v Žusterni pri Kopru. Na tekmovanju so bili poleg ajdo-vskega kluba prisotni tudi PK Koper, PK Nova Gorica, PK Biser Piran in tržaški klub Pro nuoto. Plavalni klub Ajdovščina je zastopalo 16 tekmo-valcev, ki so tekmovali v kategorijah: 50m po Francetu (prosto po Prešer-nu), 50m prosto, 50m prsno in 50m hrbtno.

To je bilo dejansko prvo tekmo-vanje Plavalnega kluba Ajdovšči-na in ponosni smo na rezultate, ki so jih dosegli naši plavalci. Po ko-maj nekajmesečnem treningu, smo odlično odplavali in ostalim poka-zali, da smo iz dobrega testa. Ana Ličen

Št. 27 • 17. december 201320 Razpis

Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list

RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 9/07 Odl.

US: P-31/06-4, 18/07 Skl.US: U-I-70/04-18, 45/08 – ZVE-

tL, 57/08, 90/09-Odl.US: U-I-128/08-23, Up-933/08-18,

62/10-ZUPJS, 56/11 Odl.US: U-I-255/09-14, 87/11, 40/12-

ZUJF) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v

najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11)

– v nadaljevanju pravilnik, Občina Ajdovščina objavlja

JAVNI RAZPISza dodelitev neprofitnih stanovanj v najem

1. PREDMET RAZPISA:1.1 UvodObčina Ajdovščina razpisuje oddajo v

najem okvirno 6 neprofitnih stanovanj v Ajdovščini.

Stanovanja bodo upravičencem dode-ljena na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki bo izdelan po določilih tega raz-pisa, vseljiva pa predvidoma v prvi po-lovici leta 2014. Upravičenci bodo naje-mne pogodbe sklenili za nedoločen čas.

1.2 Neprofitna najemninaNajemnina za dodeljena neprofitna sta-

novanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencionira-nih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 ZUPJS, 40/11 ZU-PJS-A, 14/13 ZUPJS-B) oziroma na pod-lagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem in urejanju ter traja-nju najemnega razmerja.

Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lah-ko uveljavljajo pravico do subvencioni-ranja neprofitne najemnine v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 14/13, 56/13-ZŠtip-1, 99/13) oziroma predpi-som, veljavnim v času najema stanova-nja.

Za povprečno veliko dvosobno stano-vanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša mesečna najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpi-sov, približno 180 EUR mesečno.

Najemodajalec neprofitnega stanova-nja ima pravico vsakih pet let preveriti ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanova-nja po veljavnem pravilniku na dan pre-verjanja. Podatke o denarnih prejemkih za preteklo koledarsko leto pred prever-janjem izpolnjevanja pogojev za upora-bo neprofitnega stanovanja pridobivajo najemodajalci iz uradnih evidenc in dru-gih zbirk osebnih podatkov v skladu z zakonom. Najemniki morajo na zahtevo najemodajalca predložiti vse zahtevane izjave in dokazila zase in za uporabnike v roku 30 dni od prejema zahteve. Če na-jemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje. Če se socialne razmere na-jemnika, ki plačuje za stanovanje prosto oblikovano najemnino, spremenijo tako, da dohodek pade pod mejo, določeno v 5. členu pravilnika, lahko najemnik od najemodajalca zahteva preveritev svo-jega socialnega stanja in ponovno spre-membo prosto oblikovane najemnine v neprofitno najemnino. Če pridobi naje-mnik ali njegov zakonec oziroma oseba s katero živi najemnik v dalj časa trajajoči zunaj zakonski skupnosti v last primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, sme

lastnik odpovedati najemno pogodbo. 1.3 Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj

bodo upoštevani naslednji površinski normativi:Število članov gospodinjstva Površina stanovanja

1-člansko od 20 m2 do 30 m2

2-člansko nad 30 m2 do 45 m2

3-člansko nad 45 m2 do 55 m2

4-člansko nad 55 m2 do 65 m2

5-člansko nad 65 m2 do 75 m2

6-člansko nad 75 m2 do 85 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospo-dinjstva se površine spodnjega in gor-njega razreda povečajo za 6 m2. Najemo-dajalec lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem stri-nja ali če to želi. Najemodajalec lahko odda v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m2 obračuna kot prosto oblikovana najemnina.

2. RAZPISNI POGOJI:2.1 Splošni pogojiSplošni pogoji, ki jih morajo izpolnje-

vati prosilci, da so upravičeni do dodeli-tve neprofitnega stanovanja so:

1. državljanstvo Republike Slovenije in ob izpolnjevanju pogojev vzajemnosti državljani ostalih članic Evropske unije, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji;

2. stalno prebivališče v občini Ajdo-vščina;

3. da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, od-danega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik dru-gega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino;

4. da prosilec ali kdo izmed članov go-spodinjstva, ni lastnik drugega premože-nja, ki presega 40% vrednosti primerne-ga stanovanja;

5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj gi-bljejo v mejah, določenih v 5. členu pra-vilnika in točki 2.2 tega razpisa;

6. da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v na-jem, poravnal vse obveznosti iz prejšnje-ga neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

Žrtve nasilja v družini z začasnim biva-njem v materinskih domovih in zatoči-ščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko so-delujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem tudi v kraju začasnega bivališča.

Invalidi, ki so trajno vezani na upora-bo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stal-nega prebivališča, zaprosijo za pridobi-tev neprofitnega stanovanja tudi v občini Ajdovščina, če imajo večje možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.

Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stano-vanjih, odvzetih po predpisih o podrža-vljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v skladu s pravilnikom.

2.2 Dohodkovni kriterijProsilci so upravičeni do dodelitve ne-

profitnega stanovanja, če dohodki nji-hovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne presegajo:Velikost gospodinjstva

Dohodek ne sme presegati naslednjih % od povprečne neto plače v državi

Povprečna neto plača v letu 2012: 991,44 €Meja dohodka/mesec

1-člansko 200% do 1.982,88 €

2-člansko 250% do 2.478,60 €

3-člansko 315% do 3.123,04 €

4-člansko 370% do 3.668,33 €

5-člansko 425% do 4.213,62 €

6-člansko 470% do 4.659,77 €

Za vsakega nadaljnjega člana gospo-dinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk.

2.3 Premoženje prosilca Glede lastništva premoženja prosilca

in ostalih članov gospodinjstva, ki z njim ˝stalno prebivajo, se v premoženje ne všteva vrednost poslovnih prostorov in opreme do celotne vrednosti primerne-ga stanovanja, kolikor gre za dejavnost, s katero se prosilec preživlja. Kolikor gre za prosilca invalida oziroma družino z invalidnim članom, se ob predložitvi ustreznih dokazil od celotnih dohod-kov gospodinjstva odšteje znesek, ki ga invalid namenja za nakup določenih pri-pomočkov, ki jih potrebuje zaradi invali-dnosti. Kolikor gre za žrtev nasilja v dru-žini, ki zaradi nasilja v družini ne more koristiti pravice do solastniškega deleža na stanovanju ali stanovanjski hiši, se obseg stanovanjskega premoženja pose-bej evidentira in upošteva pri odločitvi najemodajalca o času najema in višini najemnine.

Pojem »drugo premoženje« zadeva vse drugo premoženje v državi in v tujini, premično ali nepremično, razen stano-vanjskega premoženja po tretji alinei 3. člena pravilnika.

Pri vrednotenju drugega premoženja v razmerju do vrednosti primernega stanovanja se kot primerno upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporab-nikov stanovanja, slednje v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine po 14. členu pravilnika. Površina je odvisna od števila družinskih članov, ki se name-ravajo vseliti v najemno stanovanje:število članov gospodinjstva

najvišja vrednost premoženja(40% vrednosti primernega stanovanja), v €

1-člansko 15.148,802-člansko 18.515,203-člansko 23.564,804-člansko 27.604,485-člansko 31.980,806-člansko 35.347,20

3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCE-NJEVANJE STANOVANJSKIH IN SO-CIALNIH RAZMER PROSILCEV

Stanovanjske in socialne razmere pro-silca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa veljavni pra-vilnik ter na podlagi točkovnega vredno-tenja prednostnih kategorij upravičen-cev, ki so določene s tem razpisom.

Pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem imajo prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mla-de družine, mladi, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki. Prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo za dodeli-tev neprofitnih stanovanj Občine Ajdo-vščina, se uvrščajo kot prednostna kate-gorija, ker že več let čakajo na neprofitno stanovanje. Točkovanje prednostnih ka-

tegorij je izraženo s številom točk v na-slednji preglednici:prednostne kategorije prosilcev

število točk

družine z večjim številom otrok (najmanj trije otroci)

50 točk(za vsakega nadaljnjega otroka še 50 točk)

mlade družine (starost družine do 35 let)

60 točk

mladi (starost prosilca do 30 let)

50 točk

družina z najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen samo en družinski član oz. nihče

80 točk

invalidi in družine z invalidnim članom

100 točk

državljani z daljšo delovno dobo, (moški 13 let, ženske 12 let), ki so brez stanovanja ali podnajemniki

100 točk

prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj OA v letu 2011

50 točk

Vrednosti za ocenjevanje stanovanj-skih in socialnih razmer ter prednostne kategorije prosilcev so razvidne iz obraz-ca, objavljenega kot priloga pravilnika.

3.1 Dodatni pogojObčina Ajdovščina določa v skladu s 4.

členom pravilnika poleg splošnih pogo-jev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Občini Ajdovščina, ki ga morajo izpol-njevati prosilci, da so upravičeni do toč-kovanja dodatnih pogojev, in sicer:Dodatni pogoj Število točk stalno bivanje v Občini Ajdovščinanad 5 do 10 let nad 10 do 15 letnad 15 do 20 let nad 20 let

255075100

Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1961 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče pridobiti po-trdila o stalnem prebivanju na območju Občine Ajdovščina. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta ne seštevajo.

Če dva ali več prosilcev dosežeta enako število točk po seštevku stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kate-gorij in dodatnega pogoja, imajo pred-nost prosilci, ki imajo daljšo dobo biva-nja v občini Ajdovščina.

4. RAZPISNI POSTOPEK4.1 ObrazciRazpis se objavi na spletni strani Ob-

čine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko javni razpisi, in v časopisu Aj-dovske novice, dne 17.12.2013. Vlogo za prijavo na javni razpis zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovšči-na, ter na spletni strani občine.

4.2 Upravna taksaOb vložitvi vloge so prosilci dolžni

plačati upravno takso za vlogo po tarifni številki 1 in upravno takso za odločbo po tarifni številki 3 Zakona o upravnih taksah Uradni list RS, 106/10 – UPB 5), v skupnem znesku 22,66 €. Upravna taksa se plača ob oddaji vloge v sprejemni pi-sarni Občine Ajdovščina, oziroma s pla-čilnim nalogom na račun št. SI56 0120 1401 0309 152, s sklicem SI11 75000-7111002, katerega fotokopijo se priloži ob oddaji vloge.

Taksni zavezanci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zahtevajo opro-stitev plačila upravne takse, če izpolnju-jejo zahtevane kriterije po 25. členu Za-kona o upravnih taksah, s tem da status upravičenca dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo.

4.3 Rok za oddajo vlogeRok za oddajo vlog je sreda 15.1.2014.

Šteje se, da je vloga pravočasna, če je zadnji dan roka osebno oddana v spre-jemno pisarno Občine Ajdovščina do 16.30 ure, oziroma, če je bila zadnji dan roka oddana po pošti s priporočeno po-šiljko in pripisom »Prijava na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v na-jem«. Nepravočasno prispele vloge bodo

s sklepom zavržene. V primeru nepopolno izpolnjenih

vlog s pomanjkljivo dokumentacijo, bo občinska uprava prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. Če prijavitelj vloge ne do-polni v roku, se vlogo s sklepom zavrže.

4.4 Predložitev listinskih dokazilVlogi za pridobitev neprofitnega stano-

vanja v najem morajo prosilec in polno-letni člani gospodinjstva priložiti nasle-dnje listine:

• izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih nji-hovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom;

• dokazila o vseh izplačanih neto pla-čah v letu razpisa, če v preteklem kole-darskem letu pred razpisom ni imel do-hodkov iz delovnega razmerja;

• izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena pra-vilnika;

• najemno oziroma podnajemno po-godbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih;

• dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o veza-nosti na trajno pomoč druge osebe, v ko-likor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena tega pravilnika;

• drugo z razpisom zahtevano doku-mentacijo, s katero se izkazuje socialno--zdravstvene razmere in

• izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu ne-profitno stanovanje.

Prosilec in polnoletni člani gospodinj-stva lahko najemodajalcu s pooblastilom dovolijo pridobivanje, vpogled, prepis, izpis ali kopiranje njihovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost, ter občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru morajo vlogi priložiti pisne izjave, ki veljajo za osebno oziroma pisno privolitev na podlagi do-ločb zakona, ki ureja varstvo osebnih po-datkov, zakona, ki ureja splošni upravni postopek in zakona, ki ureja davčni postopek. Občina Ajdovščina lahko na podlagi podpisane izjave pridobi nasle-dnje listine:

• potrdilo o državljanstvu, • potrdilo o stalnem prebivališču in

številu članov gospodinjstva, • potrdilo o dobi bivanja v občini Aj-

dovščina, • podatke o obdavčljivih in neobdav-

čljivih dohodkih ter prejemkih. Dohodki gospodinjstva se upoštevajo v

obsegu in na način, določenima v zako-nu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Na zahtevo najemodajalca upravljavci zbirk podatkov brezplačno posredujejo vse podatke o obdavčljivih in neobdav-čljivih dohodkih in prejemkih za prete-klo koledarsko leto pred letom razpisa za prosilca in polnoletne člane gospo-dinjstva, navedene v vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja.

Prosilec ali njegov družinski član doka-zuje status brezposelne osebe s prijavo v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije.

Socialno-zdravstvene razmere se doka-zuje z:

• veljavnim dokazilom o stanovanj-skem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba; pogodba o biva-nju v delavskem domu; dokazilo o biva-nju pri starših ali sorodnikih: potrdilo

Št. 27 • 17. december 2013 21Pisma in mnenja

o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti; prosilec, ki je lastnik stanova-nja v tretjinskem ali manjšem solastni-škem deležu, ki ne presega 40% vredno-sti zanj primernega stanovanja: dokazilo o lastništvu;

• v primeru bivanja v neprimernem stanovanju: dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik ali opis stanovanja: leto izgradnje, opis prostorov v uporabi, ipd);

• v primeru utesnjenosti – navedba stanovanjske površine z opisom posa-meznih prostorov in navedbo površin ter števila oseb, ki imajo v tem stanova-nju prijavljeno stalno prebivališče in po-samezne prostore uporabljajo;

• potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;

• zdravniško potrdilo o nosečnosti (zdravniško izkazana nosečnost se pri točkovanju upošteva kot že rojeni član gospodinjstva);

• odločbo socialne službe o loče-nem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);

• dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – doka-zilo, da je preživnina neizterljiva oziro-ma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oziroma

sklepom o izvršbi zoper zavezanca;• odločbo o razvrstitvi otroka, mla-

dostnika ali mlajše polnoletne osebe gle-de na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali od-ločba o podaljšanju roditeljske pravice.

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega sta-tusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.

5. POSTOPEK DODELJEVANJA NE-PROFITNIH STANOVANJ

Pri obravnavi vloge bodo upoštevane razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se ne upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.

Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila vloge na podlagi prejetih listin in dokumentiranih poizvedb, ki jih bo opravila pri pristojnih organih in orga-nizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogleda.

Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja in se ne uvrsti na prednostno listo.

Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo prosilci do najema neprofitnega stanova-nja uvrščeni na prednostno listo upravi-čencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem glede na število zbranih točk.

Udeležencem razpisa bodo vročene od-ločbe o uvrstitvi oz. neuvrstitvi na pred-nostno listo in sicer v skrajnem roku 6 mesecev od zaključka javnega razpisa. Zoper odločbo je dovoljena pritožba. Odločitev župana o pritožbi je dokonč-na.

Po rešitvi pritožb bo javno objavljena dokončna prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Skladno s seznamom upravičencev naje-modajalec pozove upravičenca k skleni-tvi najemne pogodbe. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas. Če se upra-vičenec ne odzove na ponoven najemo-dajalčev poziv k sklenitvi najemne po-godbe, se črta iz seznama upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.

Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udele-ženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na neupraviče-nost, se prosilca črta iz seznama upravi-čencev. Dodatne informacije lahko zain-teresirani občani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37, v času uradnih ur.

Številka: 352-7/2013Datum: 17.12.2013

OBČINA AJDOVŠČINA

Neizpeljava lustracije se nam danes vrača kot bumerang

Slovenija se nahaja v težkih časih. Morda najtežjih doslej. Gospodarska kriza, v primežu katere smo se drža-vljanke in državljani znašli, je na plano naplavila vso umazanijo, ki jo je prejšnja leta prikrivala dozdevna blaginja. Prav tako lahko iz dneva v dan spremljamo, kako kriza vodi do obujanja jugo-no-stalgije, saj naj bi nam v prejšnji državi vsem skupaj šlo bolje. Nekdanja država, ki jo nekateri, tudi najvišji predstavniki te države, tako radi nostalgično obujajo, je žal dajala le navidezen občutek ena-kopravnosti in navidezen občutek so-cialne pravičnosti. Človeški spomin pa je tudi izjemno selektiven, saj pozablja na vse krivične in zločinske elemente, ki jih je komunistični sistem udejanjal in zaradi katerih posledice še danes trpi veliko število ljudi.

Situacija, v kateri se nahajamo, je ta-kšna tudi zato, ker, kot opozarjajo tudi različne resolucije evropskih institucij, nismo naredili ključnih tranzicijskih korakov. Še danes namreč ne znamo pietetno pokopati svojih mrtvih, za zlo-čine, storjene po vojni, nihče ne odgo-varja. Leta 1991, žal, ni bilo lustracije, o kateri govori tudi resolucija Evropske ljudske stranke, z demokracijo pa ni pri-šlo do spremembe v miselnosti, ki je v nekaterih segmentih še danes ostala ele-mentarno totalitarna. Prav neizpeljava

lustracije je bila ena bistvenih napak v tranzicijskem procesu, ki se nam danes kot bumerang vrača v obliki družbenih anomalij, nepravičnega pravosodja in nesposobnosti v spopadanju s krizo.

Nedavno je politična skupščina Evropske ljudske stranke s podporo vseh njenih članic sprejela Resolucijo o Sloveniji. V njej izraža skrb nad raz-merami, ki trenutno vladajo v Sloveni-ji in daje podporo stranki SDS kot eni izmed ključnih političnih sil v državi. Resolucija poudarja, kako pomembno je nepristransko in neodvisno sodstvo in poziva k hitremu sprejetju učinko-vitih zakonov lustracije v vseh državah članicah, ki tega še niso storile, kot tudi njihovo dosledno izvajanje.

Odpor vseh tistih, ki so se v omenje-ni resoluciji prepoznali, je bil silovit, a pričakovan. Na anomalije v državi, pa tudi znotraj pravosodja, v SDS že dolgo opozarjamo. Prav tako opozarjamo na politično imenovane ljudi na najvišjih funkcijah v pravosodju, kar pomeni ve-lik problem za neodvisnost sodstva, in posledično za pošteno in pravično so-jenje, ki bi moralo biti osnovno vodilo v pravosodju. Primer Patria zelo nazorno kaže, da imajo pri nas pred dejstvi pred-nost politične obsodbe brez dokazov.

Zaskrbljujoče je, da smo kot nekoč vzhajajoča zvezda Evrope, danes pristali na njenem repu, tako v gospodarskem kot tudi v socialnem smislu. Posebno zaskrbljenost pa zbuja tudi dejstvo, da se še v letu 2013 lahko, tako kot v pri-meru predsednika SDS, dogajajo mon-tirani politični procesi, ki bi morali biti zgolj opomin na preživetost totalitarne-ga časa.

Za svetlejšo in bolj stabilno prihodnost naše države je, kot sem nekoč že dejala, potrebna postopna evolucija v demo-kratičnem razmišljanju. Sploh, če želi-

mo v tem hiperaktivnem in sodobnem postmodernem času ponovno pridobi-ti fokus, ki bo usmerjen v blaginjo in gospodarsko rast, v pravno državo, za katero pa je predpogoj prav pravično pravosodje. In narediti moramo vse, da ohranimo socialno državo, ki jo vlada z vedno novimi davki pospešeno ruši.

Opraviti moramo nekakšno samo--očiščenje družbe, ki se mora izkazati tudi tako, da priznamo ključne napake iz preteklosti in se zanje opravičimo. Predvsem mladim ljudem, ki imajo pred seboj še vso pot, znanje, ideje ter življenjsko energijo.

Eva Irgl, poslanka

Mediji nam občasno prinašajo precej nasilne zgodbe o fanatičnih navijačih tega ali onega kluba. Na srečo pri nas ta bolezen še ni pretirano razširjena. Vsekakor pa mi je popolnoma nerazumljivo, zakaj bi navijača nasprotnega moštva moral z gorjačo po glavi. Priznam. Gledati katerokoli tekmo in ob tem ne navijati – je brez veze. Za nekoga se pač moraš odločiti. Nekoga pač moraš imeti rad. Navadno navijamo za naše. Torej za klub ali posameznika iz naše bližine

ali naše države. Tu ni dileme. Za Mazejevo navijamo vsi. Dokler zmaguje. Za našo nogometno reprezentanco navijamo vsi. Vsaj dokler zmagujejo. Ko začnejo zgubljati, ne navijamo več tako vneto. Saj tam igrajo, eh ja, pač vsi na ić. Mazejeva bo pa tako ali tako kmalu vzela italijansko državljanstvo. Ko zmagajo naši, vzklikamo: »Zmagali smo !!!! Mi smo najboljši!«. Ko izgubijo, se kujamo: »Izgubili so!!! Slabi so!«. Torej zmage so naše – porazi so njihovi. Zato pa je navijanje tako zanimiva zadeva. Sam nisi nikoli nič kriv. Krivi so preplačani fuzbalerji, ki si popravljajo ronaldo frizure, namesto da bi tekali.Zanimivo pa je tudi, kako se odločimo navijati za tega ali onega. Prav tu

opažam zanimiv pojav. Cel kup mladih ljudi navija za tuje klube. Za Barco, za Milan, za Bayern, Inter, Real … Meni, otroku vstale Primorske znotraj socialistične Jugoslavije, je popolnoma nerazumljivo, kako lahko nekdo navija za nemški ali italijanski klub. Ja, saj to so bili (mogoče so še?) vendar naši smrtni sovražniki!!! Mlajši očitno svet ne gledajo skozi enako zgodovinsko prizmo kot jaz. Mi pa vseeno ni jasno, zakaj nekdo navija za Barcelono in drugi za Real. Kaj ima nek povprečen Slovenec skupnega z Barcelono ali Madridom!? Večina še nikoli tam niti bila ni! Sprva se mi je zdela odločitev precej iracionalna. Važno je le navijati za nekoga. Ko sem malo razmišljal, pa se mi je razjasnilo: bolje je navijati za takega, ki večkrat zmaga kot izgubi! Zato je bolj imenitno in varno navijati za bogate klube kot pa za neki Rjazan od kdo ve kod. V našem medijskem svetu pa imamo na kupe tekmovanj – ne samo

športnih. Resničnostni šovi, bitke talentov, Evrovizija in drugi festivali … vse to so tekmovanja. Vsa imajo svoje navijače in živijo od navijačev. Nekateri navijajo bolj vneto, drugi bolj tiho. A navijanju se nekako ne moremo izogniti. To čustvovanje oziroma delovanje je globoko v nas. Očitno ga ljudje prav potrebujemo. Mediji pa ga prav nesramno izkoriščajo.Zelo zanimivo je pogledati odnos navijač – tekmovalec. Navijač v navijanju

dobi svojo dozo adrenalina in se mu ob tem sploh ni treba premakniti iz varnega fotelja ali od šanka. V tekmovalcu vidi junaka. Nekoga, ki zna in si upa narediti tisto, česar navijač ne zna, si ne upa ... Po mili volji ga lahko kritizira ali kuje v zvezde. Tekmovalec pa prav s številom navijačev krepi svoj ego, svojo pomembnost. Več ljudi navija zate, bolj pomemben si. Da sploh ne govorimo o denarju. Pomislimo samo na vstopnice, drese, telefonska glasovanja….Tudi volitve so neke vrste tekmovanje. Tudi tu ima vsaka politična barva

svoje navijače. Ti navijači pa so od vseh navijačev najbolj prizanesljivi do svojih junakov. Gladko jim odpuščajo takšne in drugačne prekrške, strele v prazno, prodane tekme … Tu sploh ni govora o kakšni pomladitvi ekipe, o zamenjavi selektorja, trenerja. V tem primeru naši nikoli ne igrajo slabo. Za slab rezultat so krivi tisti grobijani, kostolomci iz rdečega oziroma črnega kluba in seveda slab sodnik.Je pa stična točka. Enako kot nogometni navijači bi tudi ti, politični, navijača

nasprotnega moštva najraje z gorjačo po glavi.

Božo Remškar

Navijači

Srečanje Ajdovcev po 40 letih valeteV gostilni »Na žagi« se nas je zbra-

lo 45 veselih sošolcev, rojenih leta 1958. Na valeti nas je bilo iz štirih razredov skupaj 120. To so bili časi, ko smo potrebovali pol manjšo šolo, kot je potrebna danes. Učenci iz od-daljenih krajev, kot so Zavino, Šmar-je, Planina in Lokavec, so obiskovali šolo dopoldan, ker so se vozili z av-tobusom. Ostali iz bližnjih vasi in Ajdovščine pa smo hodili v iste pro-store popoldan.

Na prijazno povabilo v verzih so se odzvali predvsem tisti, ki so želeli obuditi spomine iz časov peresnikov, črnila, podpisov, ki so romali pogo-sto domov ter mnogo drugih dogod-kov, ki se jih Abrahamovci radi spo-minjamo. Med razredniki, ki so naše razredne čolničke uspešno prikrma-rili v osmi razred, se je vabilu odzval le profesor Pavel Bogataj, ki je v teh dneh praznoval svoj 80 rojstni dan. Skupaj smo nazdravili najprej njego-vemu častitljivemu jubileju ter nato

še našemu, ki je njegova polovička. Mi smo bili izredno veseli njegove-ga obiska in tudi on je v čustvenem in duhovitem govoru povedal, da je bil vesel povabila ter tudi srečanja z nami ter se spominjal zanimivih do-godkov iz časa poučevanja.

Zanimiva je bila organizacija sre-čanja v gostilni, kjer je že bilo pred-videno praznovanje nove Abraha-movke Suzane z veliko skupino. A ker sta obe skupini želeli prav tam

praznovati na isti večer, je spreten oštir uspešno postregel vse goste, pa še zaplesali smo skupaj.

Ob dobri hrani, prijetni glasbi ter veselih sošolcih smo kramljali pozno v noč. Na gasilski fotografiji, ki jo je posnel naš vrstnik Ljubo, se bomo gledali v letih ki prihajajo. Morda pa koga ne bomo prepoznali na priho-dnjem srečanju čez pet let? Aleš Brecelj

Št. 27 • 17. december 201322 Vabimo

Prihaja, za nekatere, tisti najlepši čas v letu. Čas obdarovanj, veselja, miru, želja, igrivosti,… Za nekatere pa tudi čas večjega stresa. Že dolgo je namreč znano, da se stres ravno v času med prazniki še poveča. Časovne stiske, finančne obremenitve in hiter način življenja pripomorejo k povečanju stresa. Očitno tudi delujemo tako, da namesto, da bi se praznikov veselili, si vse bolj ko se bližajo, nakopljemo na glavo še več stresa.Kronični stres pomembno vpliva na zdravje človeka preko mnogih

biokemičnih poti. Pri vsakem odzivu na stres ali obremenitev pride v našem telesu do kemičnih sprememb na več nivojih. Stres se začne z umom. Zaznamo situacijo, ki zahteva našo takojšnjo pozornost. Hiter signal spodbudi nadledvično žlezo in s tem izločanje hormonov adrenalina in kortizola. Poveča se utrip srca, dihanje se spremeni, zaloge glukoze (vir energije) se sprostijo v kri, mišice se napnejo, oči se razširijo, celo gostota krvi se poveča. Glavni vir glukoze, ki se pri tem sprosti v kri, je razgradnja glikogena v mišicah in jetrih. Značilno za kronični stres je stalno povišana količina izločenega kortizola. Primarna funkcija tega hormona je povečanje koncentracije sladkorja v krvi ter povečanje zalog sladkorja v jetrih v obliki glikogena. Vpleten je tudi v presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psihološki stres povzroči v telesu preko izločenih hormonov, predvsem kortizola, presnovne spremembe, ki vodijo v shranjevanje energije, zamaščenost trebušnih notranjih organov, znižano sposobnost imunskega sistema ter povišanje oksidativnega stresa. V modernem svetu smo poleg pretirane psihološke obremenitve izpostavljeni

tudi pojavu prehranjenosti. Ta dva pojava skupaj delujeta sinergistično, torej se njuni učinki več kot le seštevajo. Pretiran stres sam po sebi pripelje do prekomernega hranjenja. To predstavlja presnovno obremenitev, saj poveča proizvodnjo prostih radikalov in povečano shranjevanje maščob. Hitro delujoči enostavni in prečiščeni ogljikovi hidrati (bel kruh, sladkarije iz belega sladkorja, kosmiči in ostali izdelki z dodanim sladkorjem) ustvarijo v telesu stanje stresa, saj spodbujajo izločanje kortizola. Na drugi strani počasi delujoči ogljikovi hidrati zagotavljajo enakomerno sproščanje vira energije. Pri odzivu na stres uporabljamo energijo in hranila, ki bi jo sicer uporabili za normalne procese v telesu. Ko smo v stanju stresa, naše telo porablja dragocena hranila za nekaj, čemur sploh niso bila namenjena. Zaradi tega se naše potrebe povečajo, še posebej kar se tiče vitaminov in mineralov. Uravnotežena prehrana je bistven del strategije za odpravljanje stresa. Hormoni stresa so odvisni od nekaterih hranil: za nastanek adrenalina je potrebno dovolj vitamina B3, B12 ter vitamina C. Za kortizol je nujen vitamin B5. Vitamin B6 in cink sta vključena v delovanje inzulina. Cela vrsta hranil sodeluje pri pretvorbi glukoze v celično energijo: vitamini B1, B2, B3, B5, koencim Q10, vitamin C, železo, baker ter magnezij. Tudi zadostna količina aminokislin, gradnikov beljakovin, je nujna za sintezo hormonov stresa. Metionin, pogosto aminokislina v pomanjkanju, je nujen za hormone nadledvične žleze. Potreba po vseh teh hranilih se znatno poveča pri kroničnem stresu. Stanje stresa pogosto poglobimo z nezdravo hrano in nezdravim načinom prehranjevanja. Pogoste so neprimerne odločitve glede prehranjevanja, ki znatno obremenijo telo: spijemo preveč kave in drugih poživil, jemo napačno hrano (posegamo po hrani z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli), izpuščamo obroke, se nezavedno hranimo (poslužujemo se nepotrebnega hranjenja, saj nam hrana predstavlja čustveno polnilo),…Stres ni nujno zlo – prav nasprotno: je kot sol v zdravi prehrani. V malih

količinah je prav zdrav. Zavedanje o vzrokih stresa je prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladovanju. Včasih pomaga, da stvari pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj ga v resnici doživljamo. Čisto za konec pa še voščilo iz moje strani: ob prihajajočih praznikih vsem

bralkam in bralcem Ajdovskih novic želim, da bi praznike preživeli v krogu najbližjih in naj vas v letu 2014 spremlja predvsem zdravje, mir, sreča in zadovoljstvo.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Stres in prehranaBožična zgodba 2013 v Vipavskem Križu

Leto počasi končuje svojo zgodbo in nam daje priložnost, da v Vipa-vskem Križu uprizorimo našo BO-ŽIČNO ZGODBO, ki se bo dogajala

v nedeljo, 22. decembra 2013, ob 18. uri.

Božično zgodbo bomo spremljali in se vanjo lahko tudi vključili po

trgih in ulicah srednjeveškega me-steca. Sodelujoči nas bodo popeljali skozi dogajanje v času Jezusovega rojstva.

Zgodbi bo v Domu krajanov sledila otvoritev razstave jaslic ustvarjalcev iz naše okolice. Po gasah pa bodo o veselem oznanilu spregovorile jasli-ce, ki jih bomo Križani postavili ob svojih domovih. Razstava jaslic in jaslice na prostem bodo na ogled do 6. januarja 2014.

Po zaključku Božične zgodbe in ogledu jaslic bo sledilo prijetno dru-ženje ob prepevanju božičnih pesmi.

Vabljeni vsi, ki si želite lepega in prijetnega vstopa v praznične dni.

Vstop prost. Krajani Vipavskega Križa in okolice

Dobrodelna BOŽIČNA TRŽNICA bo potekala dne 26.12.2013 od 13.30 do 16.30 pred Zadružnim domom na Colu (v primeru slabega vremena v avli šole).

Vabljeni vsi ljudje dobre volje, ki bi se radi med sabo podružili, se srečali in poklepetali ob toplem kozarčku čaja, kuhanega vina in slastnega peciva.

Svoje izdelke bodo na stojnicah predstavili domači obrtniki, do-mači umetniki pa razstavili ume-tnine v zgornjih prostorih Zadru-žnega doma.

Dogajanje bodo popestrili do-mači pevski zbori. Zabave pa ne bo manjkalo niti za najmlajše, saj nas bo obiskal osliček Zdravko .

Kdor zmore, bo lahko ob tej priložnosti prispeval za socialno ogroženo družino iz naših krajev.

Za zaključek Božične tržnice, ob 17.00, pa bo v telovadnici svojo predstavo Evangelij po Čušinu odigral znan slovenski igralec Gregor Čušin.

Želimo vam lep praznični de-cember, se vidimo na Božični tržnici!

Društvo mladih Col

KS Lokavec Vas vabi,

da se nam na Silvestrov večer od 21.00dalje pridružite v Dvorani Edmunda Čibeja.

Za glasbo in pijačo bomo poskrbeli mi, hrano pa prinesite s seboj.

Predhodna prijava ni potrebna.

Vstop prost!

Silvestrovanje Lokavec

Št. 27 • 17. december 2013 23Napovedujemo

sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.OBVESTILA:DU AJDOVŠČINAInfo: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)Likovna razstava Pet pogledov Do sobote, 21. decembra - Lokarjeva galerija Ajdovščina Avtorji likovnih del so Rafael Nemec, Ivo Lenščak, Miloš Volarič, Negovan Nemec in Zmago Posega. Urnik: sreda - petek: od 16.00 do 18.00, sobota - nedelja: od 15.00 do 18.00, prazniki: zaprto. Izven urnika: telefonske najave na 051 377 490Slikarska razstava: Mali veliki čudeži avtorja Mateja Metlikoviča Do ponedeljka 6. januarja - Galerija Lična hiša AjdovščinaAkademski slikar Matej Metlikovič predstavlja izbor del zadnjih let. Info: 05 368 19 29, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comFotografska razstava: Čarobna jesen Do marca 2014 - Okrepčevalnica Angora, Otlica Fotografska razstava Čarobna jesen avtorja Damjana Vidica bo na ogled do marca. Info:05 364 93 70, 041 708 134 (Izidor)Porcelan in še kaj - razstava Do petka, 31. januarja 2014 - Obrtni dom Ajdovščina Razstava društva POC z naslovom Porcelan in še kaj bo na ogled v prostorih Obrtnega doma v Ajdovščini. Razstava jaslic in jaslice na prostemDo ponedeljka, 6. januarja - Ulice Vipavskega Križa in Dom krajanov Razstava jaslic in jaslice na prostem bodo na ogled do 6. januarja 2014.Razstava Patrizie Devide, Sredozemlje/Mediterraneo, allegro barbaro Do nedelje, 19. januarja 2014 - Pilonova galerija AjdovščinaPatrizia Devidè se je v galeriji predstavila že leta 1990 in 2004. Tokrat se vrača s pregledom minulega dela, ki mu je dodala še najnovejše likovno razmišljanje.

Koledar prireditev za DECEMBER 2013do nedelje, 22. decembra

Lokavec 76 b Osmica na kmetiji Černigoj - pri LovrinčkovihInfo: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com

torek, 17. december

ob 17:30 Telovadnica OŠ Šturje

Novoletno srečanje in dobrodelni novoletni sejemZbiranje sredstev za šolski sklad.

torek, 17.december

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca AjdovščinaVstop prost!Info: 05 368 01 20, info@gsajdovscina.net

sreda, 18. december

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige Jožeta Dolmarka - Tkanje pogledovKnjigo boste lahko tudi kupili.

četrtek, 19.december

ob 19:00 Obrtni dom Ajdovščina

Otvoritev razstave: Porcelan in še kajDruštvo KUID POC

četrtek, 19.december

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma: Ljubim te - spremeni seZa abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

četrtek, 19. december

ob 20:00Škofijska gimnazija Vipava

Adventni večeri 2013: Svetniki in svetnice - Naši zanesljivi priprošnjiki in priprošnjicePredaval bo dr. Leon Oblak.

petek, 20. december

ob 18:30 Dvorana prve slovenske vladeAjdovščina

Filmski večer posvečen Silvanu Furlanu in otvoritev razstave

petek, 20. december

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Otvoritev razstave Patrizie Devide, Sredozemlje/Mediterraneo, allegro barbaro

petek, 20. december

ob 19:00 Dvorec Lanthieri VipavaPredaval bo prof. dr. Diego De Leo, Avstralija

Znanstveni večer: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) - študija START: Ozadje, utemeljitev in razvoj v luči slovenskega sodelovanjaVečer bo potekal v angleškem jeziku.Info: 05 33 15 397 (Andreja Leban), andreja.leban@ung.si

petek, 20. december

ob 19:00 Vinoteka Vipava

Vinski večer »Slovenske penine«Cena je 5 €.Info: 051 215 226, 05 368 70 41, trg.vipava@siol.net

petek, 20. december

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Ana PupedanVstopnina 5 €.Info: barhisamladih@gmail.com

sobota, 21. december

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

157. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 21. december

Od 9:00 daljeŠturski park Ajdovščina

Pravljična dežela darilInfo: 040 232 987 (Matej), matej.lavrencic@vinosa.si

sobota, 21. december

od 9:00 do 13:00Čajnica Erilo, B 52 - Ajdovščina

Praznični sejem čajaRazlični čaji in piškotki.

sobota, 21. december

ob 15:00 Gostišče Podskala Vipava

Brezplačna božična animacija za otroke od 2. do 10. letaObvezne prijave do 18. decembra.Info: 040 222 686 (Nives), 051 201 773 (Ema)

sobota, 21. december

ob 19:00 Selo - Dvorana Selo

Veseli december v Selu - Vokalna skupina Sotočje

sobota, 21. december

ob 19:00 Športna dvorana Škofijske gimnazije v Vipavi

Božično novoletni koncert Pihalnega orkestra VrhpoljeVstop prost!Info: groznik.janez@gmail.com

sobota, 21. december

ob 19:00 Dvorec Lanthieri VipavaPredaval bo prof. dr. Francisco Ernesto Baralle

Znanstveni večer: Nepričakovana vloga skromnega jedrnega proteina v procesih nevrodegeneracijeVečer bo potekal v angleškem jeziku.Info: Andreja Leban, 05 33 15 397, andreja.leban@ung.si

sobota, 21. december

ob 20:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Na tuje, po domače: Transibirska železnicaPotopisno predavanje Špele Bizjak.

nedelja, 22. december

ob 18:00 Ulice Vipavskega Križa in Dom krajanov

Božična zgodba in otvoritev jaslicVstop prost.

nedelja, 22. december

ob 19:00 Župnijska cerkev sv. Jurija Šturje

Koncert Dekliškega pevskega zbora Šturje, Klape Planta, Otroškega pevskega zbora Šturje in Godalnega kvarteta Nova

ponedeljek, 23. december

od 15:00 do 19:00Čajnica Erilo, B 52, Ajdovščina

Praznični sejem čajaRazlični čaji in piškotki.

ponedeljek, 23. decembra

ob 19:00 Avditorij Škofijske gimnazije Vipava

Naši večeri na Škofijski gimnaziji Vipava - Kdo so skavti in zakaj jih svet potrebuje?Info: 05 365 53 10 (Jana), nasi.veceri@gmail.com

torek, 24. december

od 9:00 do 18:00 Čajnica Erilo, B 52, Ajdovščina

Praznični sejem čajaBožični čaj in cimetovi piškotki.

torek, 24. december

Mali Golak - pohod poteka iz različnih smeri

Pohod - Božični večer na GolakihTradicionalni nočni pohodInfo: 031 853 405 (Bogdan Kodele)www.pd-ajdovscina.si

sreda, 25. december

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Božične KaraokeVstopnine ni.

četrtek, 26. december

ob 9:30 zbirno mesto Gasilski dom Vipava

Žegnanje konj na ŠtefanovoInfo: 051 345 314, (Boris Blažko)

četrtek, 26. december

ob 13:30 pred Zadružnim domom na Colu (v primeru slabega vremena v avli šole)

Dobrodelna božična tržnica na ColuZbiranje prispevkov za ogroženo družino.

četrtek, 26. december

ob 17:00 Dvorana Selo

Veseli december v Selu - Nastop siuskih otrokNastop in predstavitev otrok iz vrtca Selo.

četrtek, 26. december

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Osrednja občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnostiSlavnostni govornik bo župan Marjan Poljšak.

petek, 27. december

ob 16:00Dvorana prve slovenske vladeAjdovščina

Prihod dedka MrazaInfo: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si

petek, 27. december

ob 20:00 Športni center Ajdovščina

Novoletni Capriccio Predprodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim in Petrolovi bencinski servisi

petek, 27. december

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Dobrodelni večer v Baru Hiša mladihDobrodelna dražba predmetov.Vstopnina 1 € gre v dobrodelni namen.

sobota, 28. december

od 9:00 do 13:00 Čajnica Erilo, B 52, Ajdovščina

Praznični sejem čajaRazlični čaji in piškotki.

sobota, 28. december

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma - Prazniki na mlečni cestiPredstava je za abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 28. december

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Funky house večerCocktails night, DJ Luca Sabattini

torek, 31. december

ob 19:00 Dvorana Selo

Veseli december v Selu – Silvestrovanje

torek, 31. december

ob 22:00 Lavričev trg Ajdovščina

Silvestrovanje v AjdovščiniIgral bo ansambel Pop Design. Vstop prost.

Koledar prireditev za JANUAR 2014torek, 7.januar

ob 16:00 ŠC Ajdovščina (notranji bazen)2. termin začetnega in nadaljevalnega tečaja

Rekreativno plavanje za odrasle2X tedensko- popusti za člane DU in DI ter člane MIDS. Info: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu

ob četrtkih od 9. januarja do 6. februarja

Ljudska univerza Ajdovščina25 urni tečaj

Šola retorike v AjdovščiniŠolnina: 550 €Info: 05 366 47 50, info@lu-ajdovscina.si

sobota, 11. januar

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniPrijave do torka, 7. januarja.Info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 11. januar

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma - Mali medoZa abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

četrtek, 16. januar

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma - Srečno ločenaZa abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 18. januar

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

158. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

nedelja, 19. januar

ob 11:00 Start v vasi Kamnje

8. Kamenjski krosPrijava na startu od 9:00 dalje.Info: 040 554 010 (Uroš Vodopivec), 040 876 817 (Vojko Vodopivec), sktd.kamnje@gmail.com, www.kamnje.si

sobota, 25. januar

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma - Slonček LeopoldZa abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

Napovedi za koledar sproti po-šiljajte na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale prispevke za Ajdovske no-vice zbiramo do 10. dne v teko-čem mesecu, na naslov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

DRSALIŠČE OBRATUJE V

GRAJSKEM OBZIDJU

VSAK DAN do 20.1.2014 OD

15.00 DO 18.00,

OB PETKIH, SOBOTAH,

NEDELJAH, MED PRAZNIKI

IN MED ŠOLSKIMI

POČITNICAMI OD 15.00 DO

22.00

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure

ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00,

Lepo je deliti.

V preteklih štirih letih smo dobrosrčnost 39.820 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup kar 50.790 dodatnih prehranskih

paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v stiski.

Hvala, ker ste delili.

“Prve stvari smo začeli deliti z drugimi že v otroštvuin od takrat si jih z enako dobrim občutkom delimo vedno več.”

Ker je kriza v življenja mnogih letos zarezala še globje, je število družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč, še veliko večje. Zato se z akcijo “Lepo je deliti” ponovno

obračamo na vse, ki ste jim po svojih močeh pripravljeni pomagati.

Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!

Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim obrazcem UPN na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s ključno besedo “SKUPAJ” (darujete 1 EUR) oziroma “SKUPAJ5” (darujete 5 EUR) na 1919.

Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Rdeči križ SlovenijeVeč informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj

Telekom Slovenije, Simobil, Tušmobil in IZImobil se odrekajo vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporočilom donirate 1 EUR ali 5 EUR.

Jože

Suh

adol

nik

StudioKVADRAT

oblik

ovan

je in

pro

dukc

ija

Št. 27 • 17. december 201324 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Korenč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%Enostavno in pregledno!

EOM = 0%že za 139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

0 EUR pologa0% obresti

0 EUR stroškov

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2.www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

GOPET d.o.o.Goriška cesta 755270 Ajdovščinawww.gopet.si

TRADICIJA, KAKOVOST, ZANESLJIVOST

GOPET d.o.o., Tehnični pregledi, Goriška cesta 75, 5270 Ajdovščina, www.gopet.si

Cenimo vaše 10 letno zaupanje, za kar se vam iskreno zahvaljujemo!Naša strokovna ekipa bo tudi v bodoče poskrbela, da bo vaša vožnja varna. Pri nas boste storitev opravili po najugodnejših pogojih, med domačimi ljudmi in v družbi domačega podjetja.

V mesecu novembru in decembru praznujte z nami

OB TEHNIČNEM PREGLEDU:1. prejmete darilo2. osebno vozilo vam brezplačno operemo v avtopralnici GO WASH3. pogostimo vas z brezplačno kavo v CC BARU

Pričakujemo vaš obisk - kolektiv tehničnih pregledov.

PE Ajdovščina, pri Avtocentru BAJC, Goriška cesta75, Ajdovščina, 05/3644210PE Vipava, pri Fami, Goriška cesta13, Vipava 05/3671199

10 LET TEHNIČNIH PREGLEDOV V AJDOVŠČINI