Mostova čitalnica 2013 v Pilonovi galeriji, petek, 22. 2 ob 19 uri

13

Št. 19 • 15. februar 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Stoletnik Rafael Merkelj Skupaj s sestrama štejejo skoraj 300 let

15

Dan z mladim Ajdovcem Luka Vončina, študent in naj natakar

11

Ne spreglejte!Javni razpisi Občine Ajdovščina

4

2,3

Kmečka tržnica v

Ajdovščini9. marec,

Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Večni raziskovalec Danilo JejčičDanilo Jejčič je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. Prav danes se kar na treh različnih razstaviščih odpirajo razstave njegovi del, s skupnim naslovom Retrospektiva.

Poslovna osebnost februarja je Marjan Lozej

9

Uspešna predstavitev Vipavske na sejmu TIP

7

Kaj se bo letos naredilo po naših krajevnih skupnostih

6

Kulturni praznik 8. februarja je v Ajdovščini po-

tekala osrednja slovesnost ob kultur-nem prazniku, letos v organizaciji

ZKD Ajdovščina. Slavnostni govor je pripravila Bernarda Paškvan, ob-javljamo ga v celoti.

Vesela pustovanja Letos je bilo v Ajdovščini pu-

stnih prireditev na izbiro. Najprej so nas obiskali kurenti, na sobotnem večernem pustovanju pod šotorom so na svoj račun prišle odrasle ma-škare, na torkovo pustno popoldne

pa je potekalo še tradicionalno otro-ško pustovanje v športnem centru. Vendar pa je za pustne šeme tokrat skoraj zmanjkalo prostora, zato se bomo o njih obilneje razpisali v pri-hodnji številki.

Danilo Jejčič

Retrospektiva

Petek, 15. februar 2013 Ob 19.00

Pilonova galerija Ajdovščina Ob 20.00

Lokarjeva galerija Ajdovščina

Od 15. 2. do 15. 3. razstava Jejčičevih plakatov

v MC Hiša Mladih, kjer bo 14. marca zvečer potekal tudi

pogovor z umetnikom.

Vabljeni!

19-24

Št. 19 • 15. februar 20132 Danilo Jejčič

Večni raziskovalec Danilo Jejčič in njegova poetika sence in rastraNovopečeni osemdesetletnik Danilo Jejčič je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih umetnikov, ki svoj ugled opravičuje z enim od formalno-oblikovno najdoslednejših slovenskih opusov ter s tehnično popolnostjo, ki odseva iz slehernega njegovega dela.

Kot eden najvidnejših predstav-nikov geometrične abstrakcije je priznan v Sloveniji in onkraj meja, udeležuje se vseh večjih svetovnih grafičnih manifestacij in samostoj-no razstavlja v vseh pomembnejših slovenskih galerijah. Toda pregledne razstave, ki se je v razširjeni obliki iz ljubljanskega Mednarodnega gra-fičnega centra preselila v Pilonovo galerijo, Lokarjevo galerijo in MC Hišo mladih, se najbolj veselimo, saj je Danilo Jejčič predvsem Ajdovec – tu živi že vse življenje, tu ustvarja, se povezuje v umetniške skupine in skupnosti, tu je deloval kot kulturni organizator – in tu smo najbolj po-nosni nanj.

Jejčičev opus se običajno definira s pojmi geometrijske abstrakcije in nepredmetne umetnosti, ki nima aluzivne vsebine in ki nastaja v kon-tekstu konstruktivizma in op-arta. Vse te označbe do neke mere drži-jo, delno pa so preveč ohlapne ali pa preozke, da bi zajele vse nianse mojstrove bogate vizualne govorice. Odločitev za pripadnost temu slogu namreč predstavlja izhodišča, ne pa tudi pravila, s katerimi bi si umetnik postavljal meje, saj njegovo delo ve-dno znova dokazuje, da je živo, da se nenehno razvija in podira te na-videzne kalupe, ki so mu pripisani.

Za človeka, rojenega pod tujo oblastjo, je bilo še bolj kot za druge Slovence pomembno, da se je v iz-brani smeri lahko šolal v mater-

inem jeziku; tako se je Jejčič leta 1948 vpisal na Šolo za umetno obrt v Ljubljani, za tem pa na slikarski oddelek tamkajšnje Akademije za upodabljajočo umetnost, ki sta bili ustanovljeni takoj po drugi svetovni vojni. Čeprav se je že zelo zgodaj za-povedal geometričnim tendencam, bi mu po njegovih likovnih začetkih iz tega obdobja z lahkoto napovedali bleščečo figurativno prihodnost. Ta-krat so po mimetičnih študijskih za-povedih pod njegovo natančno roko nastajale imenitne realistične risbe, krokiji in grafike, med njimi tudi čudovita podoba konja v tehniki lesoreza, ki mu je na sprejemnih iz-pitih zagotovila mesto na akademiji. Zmotno pa je misliti, da risba nima nobene vloge v procesu nastajanja njegovega poznejšega abstraktno geometričnega opusa, saj je njegova skicirka prava poezija za sladokusce in dokazuje, da mu šolsko znanje že ves ta čas pošteno služi!

Tako kot večina njegovih študijskih kolego v in sodobnikov se je po šo-lanju v začetku 60. let vrnil domov in se posvetil pedagoškemu pokli-cu, svojo umetniško pot pa je začel najprej s slikanjem na steklo, v pre-teklosti sicer priljubljeno tehniko podobarskih delavnic. Naivne po-dobe svetnikov pa tu nadomeščajo sproščene abstraktne barvne plasti, ritmično nanizane po zastavljenem polju, kakršne je pozneje prenesel na kolaže v še svobodnejši potezi. Na vezano ploščo je z ekspresivno in fluidno potezo nanašal barvne plasti in lepil ploskve časopisnih matric, izrezke iz revij, čipk in zaves, nanjo nanašal grudaste mase iz peska ter dodajal tudi tipografske vložke, zna-čilne za informel.

Večletna ustvarjalna pavza, med katero si je uredil tudi atelje, v ka-terem še vedno ustvarja, ga je spod-budila k novemu začetku, saj se je v preteku časa s predhodnim delom že prekinila kontinuiteta. Takrat, v začetku 70. let, se je zgodil tudi umetnikov popolni prehod v svet abstraktnih geometričnih oblik, obenem pa je iz ploskovitega medi-ja prešel na oblikovanje prostorskih dimenzij. Njegovi reliefi, naj gre za objekte ali komponibile, predstavlja-jo enega najpomembnejših nacio-

nalnih prispevkov ambientalne bar-vane plastike 70. let, na Goriškem pa enega redkih prispevkov sodobne skulpture nasploh, ki je bila ta čas tako glede zanimanja po študiju kot glede produkcije v zatišju.

S slogovnega vidika so Jejčiča so-dobnemu konstruktivizmu približa-la in mu začrtala pot v minimalistič-no govorico z op-artovskim in pop--artovskim vzdušjem zaznamovana pozna šestdeseta in sedemdeseta leta. Njegove prve skulpture so bili t.i. objekti, leseni geometrični reliefi vegetativnih oblik, ki jih formirajo površine živih barv in kontrastnih barvnih kombinacij. Gre za unika-tne stvaritve, ki se ne rojevajo le v svetu matematične geometrije, tem-več je bolj očitna njihova organskost, oziroma abstrahirana in stilizirana biološka forma, ki nas lahko asocii-ra na polža, kapljico vode ali pogled pod mikroskopom. Jejčičevi objek-ti poleg umetniškega predstavljajo tudi obrtniški dosežek, katerega iz-vedba brez avtorjevega mizarskega znanja ne bi bila mogoča, saj se pod bleščečo gladko površino, prekrito z avto-lakom, skriva do neprepoznav-nosti zamaskirana, komplicirana struktura iz lesa in iverke. Njihova perfekcionistična obdelava in odsev novodobne materialne kulture kon-kurirata celo visokemu dizajnu se-demdesetih let.

Moderna tehnologija je v 70. le-tih spodbudila prevod njegovih ab-straktnih geometrijskih komponi-bilov, jeder in skladov iz lakiranega lesa v polistirol in ABS folijo. Podob-no kot pozneje v grafiki je nova, iz industrijske množične produkcije izvirajoča tehnika omogočala multi-plikacije osnovne lesene predloge, ki jih je avtor kombiniral in sestavljal v kompleksnejše postavitve. Poleg kombinatorike vzorcev je podobo celote soustvarjala barva, zastopana z monokromnimi polji intenzivnih odtenkov in živahnih kombinacij. Komponibili avtorju dopuščajo igro z elementi, ki jih lahko odvzema ali dodaja, kompozicija je lahko polna ali celo popolnoma prazna, toda šele optimalna postavitev (kdo ve, šele katera po vrsti!) se trajno fiksira na podlago.

»Skulptoslike« ostanejo Jejčičeva

inspiracija še dolgo po tem, ko jih ne izdeluje več, pa naj iz njih črpa bar-ve, oblike ali celotne kompozicije, iz katerih izreže elemente in jih na novo sestavi, kar izpričujejo grafični cikli in posamezni listi Fuga (1975), Sklop (1976), Rondo, Kontrapunkt (1977), Sklad (1988), Ritmična struk-tura (1989), Modulacije (1992). Za njegove prve sitotiske so v navezavi na objekte značilne žareče, samoza-vestno izbrane barve in organske, na mikrobiološki svet spominjajo-če oblike, ki so najprej popolnoma ploskovite, brez vsakršne globinske iluzije in popolnoma pop-artistično obarvane. Navajen dela v haptičnem mediju pa je umetnik želel prostor-

ski učinek reliefov doseči tudi na dvo-dimenzionalni podlagi. Telesa v obliki na pol prerezanih cevi in krogel, sicer realnih elementov iz komponibilov, je s preseki, odseki, prekrivanji in podvajanji razrezal na ploskovite odvode in jih domiselno razporejal na način, da je dosegel kontrast med tridimenzionalnimi volumni in dvodimenzionalnimi liki. Optična igra, ki so jo nudili reli-efi v realnem prostoru, se tu nadalju-je v imaginarnem brezprostorju, kjer o avtorjevi matematični hladnosti ni sledu, kvečjemu je tu opazna nje-gova igrivost s ščepcem humorja. V teh zgodnjih štiribarvnih sitotiskih avtor še ni uporabljal rastra, temveč je barva tista, ki ustvarja prostor; presek nakazujejo ploskve drugih barv, globino pa vedno tanjše, v ritmu razmikajoče se vzporednice. Med črtovjem se vmesni prostor sto-pnjevano manjša, razmik pa v istem razmerju povečuje, kar od daleč ge-nerira zamišljeni učinek.

Veliko strožji vtis pusti dvobarvna serija, kjer se Jejčič poslužuje tudi tiska na aluminij, da pridobi vtis žlahtne srebrne barve. Redukcija barv ga spodbudi k iskanju novih rešitev vtisa reliefnosti, ki jo dosega z nežno doziranim črtnim ali pik-častim senčenjem. Ovalne forme, ki so v svoji geometričnosti na prvi pogled omejene in rigidne, ustvar-jajo z zamiki, s segmentiranjem in nizanjem konveksnih in konkavnih površin dinamične vizualne struktu-re in avtonomne likovne organizme. Če v primeru večbarvnih sitotiskov kombinacija oblik in barv igra na popolnoma čutno dojemanje grafi-ke, nas ta cikel očara s svojo čistostjo in eleganco enakomernih zlatih in srebrnih odtenkov, ki s svojo nad-zemeljsko avro dopolnjujejo visoko--tehnološki videz sitotiskov. Serija Modularnih kompozicij (1996) po-meni nadaljevanje tega istega preči-ščenega in barvno bolj umirjenega vzdušja, kjer postanejo osnovni gra-dniki anorganski, linije pa ravne in ostro lomljene.

V ciklih Variacije (2001) in Diver-

timento (1999-2001) se ponovno vzpostavi vez s komponibili, bodisi da umetnik na isti način najmanj-ši element multiplicira in sestavlja v raznovrstne kompozicije, ali jih uporabi za svojo podlago in nanjo

ritmično polaga izbrane oblike. Gra-fični list Etuda (2002) predstavlja vez med naslednjim velikim poglavjem Alfa in Omega in predhodnimi cikli, saj geometrijska telesa ali liki, v tem ciklu še enakomerno razporejeni po mreži, pozneje začnejo v podobni kompoziciji lebdeti v istem prosto-ru in se med seboj celo prekrivati v kompaktno konstrukcijo, značilno za zgodnejše grafike (npr. Ritmične strukture ali Skladi iz 80. let). Vselej gre torej za neskončne kompozicij-ske in barvne kombinacije, ki se sta-pljajo v optično iluzijo matematične harmonije, popolna razmerja in do-miselne variacije.

Enako občudovanje kot končni iz-delek pa lahko požanje tudi sam po-stopek izdelave Jejčičevih sitotiskov, sploh tistih iz »predračunalniškega obdobja«, ko je bilo potrebno po-samezni sitotisk še ročno razbiti na prafaktorje barvnih plasti. Avtor se ročnim študijam ni odrekel niti v da-našnjem digitalnem času, saj se nje-gov proces vedno začne s podrobno malo skico (nekoč preneseno v ori-ginalnih merilih na plastično podla-go, ki onemogoči deformacije mer!). S šestilom in risalnim peresom na svoj kompozicijski temelj – mrežo s svojim binarnim sistemom črte in četrtine krožnice zapisuje ritme, ki jih poglobi v prostor z mojstrskim senčenjem. Posebno patino daje Jej-čičevim tiskom izrazit, najraje bolj grob pikčasti ali linijski raster, ki od daleč enako natančno izriše podo-bo, vključno z vsemi najmanjšimi detajli, razami in packami, kot tisti finejši, od blizu pa ponuja vpogled v sam »atom« grafike, pokaže, ka-kšna je grafika od znotraj in s tem popelje gledalčevo oko v povsem druge dimenzije. Grob raster poskr-bi tudi, da barve bolj zažarijo, te pa so poleg forme enako pomemben element umetnikovih del. Res je, da vselej najprej nastane kompozi-cija, torej risarski del, toda izboru ustreznih odtenkov Jejčič posveča ravno toliko pozornosti – o tem pri-čajo njegove drobne barvne študije, kakršne nastanejo za vsak sitotisk

posebej s pomočjo tempere, tiskar-skih barv ali kolaža. Da ga ni strah barv, je dokazal že v svojih zgodnjih delih in čeprav se je njegova barvna lestvica v naslednjih desetletjih oži-la in prelila v bolj eterične tone, se

Odrti konj, 1951-52, lesorez, 19,7 x 28,7 cm

Ribičevo popoldne, 1965,mešana tehnika, panelka, 88 x 55 cm

Foto

: Ose

bni a

rhiv

Št. 19 • 15. februar 2013 3Danilo Jejčič

je med njimi vedno našel prostor za nenavadne in privlačne kombinaci-je. Še več, barvna redukcija ni samo stvar Jejčičevega umetniškega proce-sa, temveč gre tudi za eksperiment znotraj razvoja ene same grafike, ki jo izvede v večbarvnih variantah in jim počasi odvzema barve do mo-nokromije. Na tak način umetnik preizkuša, ali delo funkcionira tudi brez barv. Pri vprašanju barv Jejčič zagotovo ni minimalist, saj je za nji-mi ves čas na preži in od vsepovsod črpa vzorce ter ustvarja svoj lastni »pantone«. Verjetno ni odtenka, ki ga ne bi opazil, saj je kombinatorika barv in njihovih nians enako bogata kot kombinatorika njegovih geome-trijskih elementov.

V zadnjem desetletju se je Jejčič posvetil tudi fotografiji, s čimer je v svojem dosedanjem ustvarjanju dosegel dvojni preskok, tehnični in likovni. Preizkusil se je v novem mediju in se soočil z novimi zakoni-tostmi, ki ga le-ta prinaša. Avtorske fotografije, sicer samostojne likovne enote, so postale tudi sestavni del njegovih grafik iz cikla Alfa in Ome-ga (2002/07), ki izpričuje avtorjevo nenehno raziskovanje in nadgradnjo osebnega stila, ki je še vedno pre-poznavno »jejčičevski«, a obenem tudi svež in po svoje drugačen od predhodnega. V fotografskem razi-

skovanju površin, ki umetnika nago-varjajo s svojo zgradbo, teksturo ali barvo, se podaja v iskanje človekove prisotnosti v prostoru. Posveča se ostankom in naključnim sledem, ki so nastali kot (stranski) produkt člo-veških rok, oziroma njihovih tehno-loških podaljškov, ter išče spremem-be v zgradbi okolja, ki so jih povzro-čili posamezni materiali in tehnični objekti. V podobah, ki jih je našel na deponijah, smetiščih, reciklažah, v industrijskih objektih in njihovih nadstropjih zverižene pločevine ter odvržene embalaže, v okolici mesta, kjer je burja veje dreves oblekla v ra-znobarvne plastične vrečke, ali zgolj na bližnji neasfaltirani poti, kjer so težke gume v blato vtisnile globoke vzorčaste brazde, je zaman iskati člo-veka, njegovo orodje, vozilo ali stroj, ki so proizvedli te rezultate. S tem pa se odpre popolnoma nov element v Jejčičevem ustvarjanju; njegova umetnost optično-estetskih učinkov, ki doslej dosledno niso dopuščali nikakršnih literarnih aluzij, tokrat prvič artikulirano nagovarja gledal-ca in izraža avtorjevo sporočilo, pr-vič se v njegovem delu pojavi realna podoba s svojo zgodbo, tako kontra-stna doslejšnjim virtualnim geome-tričnim svetovom. Iz nje je namreč razbrati iskreno zaskrbljenost avtor-ja, ki je doživel razvoj industrijske

hiperprodukcije in evolucijo plastike od časov, ko je ta pomenila tehnič-no inovacijo in rešitev mnogoterih problemov, do trenutka, ko je tudi sama postala problem. Jejčičeve fo-tografije iz ciklov Sledi civilizacije, Gume in Zvita pločevina (1998 – 2003) odlikuje precejšnja slikovitost, ki se kaže v bogatejšem videzu oblik, barv in ritmov ter sploh dopuščanju naključij vzorcev, ki jih oblikuje ne-nadzorovan splet okoliščin. Gre za pravo nasprotje v primerjavi s pre-čiščenimi oblikami grafičnega mi-nimalizma, ki nastajajo pod njegovo precizno roko, pa vendar se tudi v teh realnih podobah avtor ozira po ritmu, izzivalni teksturi in harmoniji detajlov.

V grafiki se novosti kažejo z meh-čanjem matematične prečiščene podobe in s postopnim oddaljeva-njem od stroge simetrije ter boga-tejšim videzom vzorcev, ritmov in barv, ki ponujajo pestrejšo, pa tudi bolj naravno paleto kot posledico »realističnih« fotografskih predlog. Posamezno delo iz serije običajno nastane tudi v dveh barvnih različi-cah, v nekakšnih kompatibilnih pa-rih, ki dokazujejo, kako sprememba barve zgolj enega elementa popolno-ma spremeni značaj celotne grafike. Posebno napetost povzroča vedno prisoten kontrast med popolnostjo večne geometrične podobe in min-ljivostjo, izgubo lepote vsega »real-nega« sveta.

Grafike iz cikla Alfa in Omega predstavljajo le vrh ledene gore, ki pod vodno gladino skriva ogromno zavrženih kombinacij in neupora-bljenih fotografij ter neštete preiz-kuse v iskanju ustreznih geometrij-

skih elementov, njihovih prostorskih učinkov, odnosov do podlage in ne nazadnje še barvnih razmerij, ki niso preživele avtorjeve stroge selekcije. Da ne bi bilo preveč enostavno, so avtorjeve študije vedno ročne in ski-ca je še vedno osnovni in nepogre-šljivi del procesa, pa čeprav se zanjo zahteva mikroskopsko natančna ris-ba ali lepljenje milimetrskih krogcev na malo podlago. Zato so sinteze v stilu na fotografsko ozadje umeščena geometrijska telesa, barvne igre, ki jih omogoča rastrsko, filmsko tiskanje in drugi eksperimenti zgolj zelo po-splošen opis, ki ne zajame vseh od-tenkov, drobnih detajlov, preciznih predvidevanj in laboratorijskih po-drobnosti, združenih v pravo malo vesolje, lastno vsaki grafiki posebej. Pa naj gre za prezrte lesene ali papir-nate makete geometričnih teles, ki so z realnimi sencami prenesene v gra-fiko, za odkrivanje vzorcev, ki so ga pritegnili ob sprehodu po industrij-skem obrobju in jih je fotografiral, naj gre za vztrajno čakanje na pravo svetlobo ali celo avanturistične pod-vige za pridobitev pravega posnetka. Naj gre za iluzionizem senc, ki pre-tentajo še tako pameten računalnik - ki bi na prvi, površen pogled lahko generiral podobno kompozicijo v precej krajšem času, toda iste ne bi mogel, saj mu manjka »človeški fak-tor«, manjka mu intuicija, predvide-vanje naslednjega koraka, v katerem se lahko pojavijo tudi odstopanja... To, kar torej deluje kot hitra računal-niška poteza, je pravzaprav dolgotra-jen analogni postopek.

Če je nepredmetnost v Jejčičevem delu začela izgubljati svoj primat že s pojavom fotografije, ko so se na si-totiskih začeli pojavljati »znani pred-meti« iz našega okolja, se v njegovih zadnjih delih iz cikla Alfa in Omega (z letnicama 2010/11), ta težnja le še stopnjuje. Kompozicija postaja ve-dno bolj razgibana in se ne drži več nujno načela simetrije, geometrijska telesa, ki so bila več kot štiri dese-tletja Jejčičev zaščitni znak, se sedaj umikajo posameznim elementom, ki so avtorja nagovorili v »tem« svetu in ne več v tistem abstraktnem, vir-tualnem, pa naj gre za del lokomo-tive, prometni znak ali detajl starih vrat, pozneje izrezan iz fotografij. Bazično spremembo zadnjih sito-

tiskov pa predstavlja montaža foto-grafskih izrezov s fotografsko pod-lago ali celo montažno več fotografij v novo kompozicijo. Občudovanja vreden je način, kako umetnik uspe iz elementov marginalnega okolja, ki predstavlja rdečo nit njegove foto-grafije, zarjavelih vrat, grdih ograj, starih prometnih znakov ali detajlov težke mašinerije sestaviti čisto estet-sko izkušnjo in tem zavrženim pred-metom dodati avro lepote.

Jejčičeva produkcija zadnjih let nam razkriva, da osemdesetletnik z dušo raziskovalca in ustvarjalnim tempom mladeniča živi prav sveže, izvirno in plodno obdobje. V foto-montažah, ki vzporedno nastajajo zadnja leta, lahko prvič v Jejčičevem opusu opazimo celo klasična motiva, kot sta krajina in figura, ki dokazu-jeta, kako nepredvidljiv, radoveden in raziskovalen je umetnik, ki ne počiva na lovorikah svoje preizkuše-ne umetniške usmeritve. Skozi svoj opus, ki predstavlja njemu lastno videnje (urejenega, popolnega!) sveta, se nam umetnik razgalja tudi kot človek in potrjuje, da njegova pripadnost geometrijski abstrak-ciji ni le odločitev za slog, temveč je način življenja. Tako kot njegova najznačilnejša dela je tudi sam izje-mno precizen, eleganten in zadržan, toda lahko je tudi barvit in duhovit, kakršne so njegove prve grafike, ali pronicljiv in odgovoren opazovalec sveta okrog sebe, kot njegove foto-grafije. Dosledno se sprehaja preko novih, od prejšnje postaje razno-likih in presenetljivih prijemov, in ne dovoli, da bi ga omejevale razne slogovne definicije. Toda perfekci-onizmu in estetiki ... o ne, njima pa se ne bo nikdar odpovedal! Maja Marinkovska

Rumeno-zeleni sklad, 1974, vakumiran in lakiran polistirol, 64,5 x 64,5 x 6 cm

Prevoji VI (Movimento v oran-žnem), 2000, barv. sitotisk, 72,5 x 67 cm

Pilonova Debeluška malce drugače V četrtek, 31. januarja se je v zgo-

dnjih popoldanskih urah v Pilonovi galeriji zgodilo zaprtje/odprtje raz-stave risb, fotografij in instalacije

gimnazijk in gimnazijcev prvega le-tnika SŠ Veno Pilon Ajdovščina. 27 dijakinj in dijakov 1. b razreda je vse od lanskega septembra pa do začetka

letošnjega januarja ustvarjalo zno-traj delavnice, ki se je v sodelovanju med Pilonovo galerijo in SŠ Veno Pilon Ajdovščina dogajala že deve-to leto zapovrstjo. V svojem peda-goškem programu Pilonova galerija namreč izvaja likovne in fotografske delavnice, na katerih se udeleženci - na teoretičnih in pozneje praktičnih ravneh - seznanijo z določeno temo, praviloma v navezavi na šolski pro-gram pri pouku likovnega snovanja, likovne umetnosti ali izbirnih vse-bin. Z lastnim ustvarjanjem zada-no nalogo razvijejo in nadgradijo, čemur sledi tudi soočenje z ustvar-jenim na razstavi. Na izbrano temo delavnice Akt v likovni umetnosti so tokrat dijakinje in dijaki poustvar-jali pod mentorstvom prof. likovne umetnosti Damjane Plešnar ter ku-stosinje pedagoginje Tanje Cigoj.

Posvetili so se sami risbi, najprej v kopiranju po modelu Pilonove slike Debeluška (1926, olje na platno) ter njegovih slik in grafik iz galerijske stalne zbirke, na katerih so upodo-bljenci ujeti v (delno) goloto. V na-daljevanju so v fotografski objektiv (za fotoaparatom sta stala dijakinja 3. letnika in dijak 2. letnika) ujeli obris/gib telesa z baterijsko svetlo-bo (risba z lučjo) ter se ob zaključku lotili tudi risbe z žico, to je risbe v prostoru. Telo in njegov gib so zaje-mali v črto, ki so jo zarisali svinčnik, svetloba in žica - na papir, prozorno plastično folijo, fotografijo in v pro-stor. Uporabljene tehnike in medija ter njihove kombinacije in variacije so s svojim razponom - pa čeprav so slednji večidel bazirali na risbi, torej črti -, delavnici pridali pečat izvirne-ga. Tokratni projekt je bil s svojo te-

matiko nekoliko drugače zastavljen, malce posebno je tako učinkovala tudi sama razstava v galerijskem prostoru. Mladi razstavljavci so se morali kljub razvrednotenju podobe golega telesa, ki nas brez - estetskih - zadržkov napada prek internetnih strani, naslovnic tiskanih revij in znotraj časopisov ter ne nazadnje tudi z reklamnih panojev že ob vstopu v mesto, skozi upodabljanje soočiti z dandanašnji splošno veljav-nimi obrazci in vzorci, predsodki, normami in normativi. Razstava del dijakinj in dijakov je bila v Pilono-vi galeriji vidna od 22. januarja na-prej - namesto odprtja smo tokrat obeležili zaprtje razstave, dijaki so namreč na omenjeni dan pripravili in izvedli kulturni program, ki obi-čajno spremlja začetek razstave. TC

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Foto

: Tih

omir

Pint

er

Št. 19 • 15. februar 20134 Kulturni praznik

Proslava ob kulturnem prazniku, 8. februar 2013Prav na praznični dan, 8. februarja

2013 pod večer, je v Dvorani prve slo-venske vlade v Ajdovščini potekala osre-dnja proslava ob kulturnem prazniku v naši občini, letos v organizaciji Zveze kulturnih društev Ajdovščina. Praznični govor je pripravila ravnateljica Glasbene šole Vinka Vodopivca v Ajdovščini, pro-fesorica glasbe, umetnica in predvsem zelo kulturna oseba, Bernarda Paškvan. Opozoriti je želela na splošno pomanjka-nje kulture in morale, tudi v medseboj-nih odnosih.

Ob prihodu na proslavo nas je priča-kala umetniška tržnica, ki je vse popol-dne potekala na Trgu 1. slovenske vlade, ob spremljavi literarnega marataona - na malem odrčku je namreč potekal literar-ni bralni maraton in odmevala pretežno domača literarna ustvarjalnost.

Kulturni program proslave so obliko-vali šolski zbor OŠ Danila Lokarja pod vodstvom mojstrice Marinke Šuštar, simpatični šolski pevski zbor OŠ Šturje pod vodstvom odlične Zore Gregorc in Moški pevski zbor Srečko Kosovel pod vodstvom izvrstnega Matjaža Ščeka. Li-terarno nit so med pesmimi napletali člani KUD Javorov Hudič, izbor literatu-re in režijo je imel v rokah Peter Avbar.

Praznični nagovor na proslavi ob kul-turnem prazniku

Spoštovani župan Občine Ajdovščina, gospod Marjan Poljšak, člani občinskega sveta, ravnateljice in ravnatelji, učitelji, kulturniki, spoštovani ljubitelji kulture, pozdravljeni na nocojšnji praznični ve-čer!

Priznam, da sem se zelo težko odločila, v katero smer naj popeljem svoje razmi-šljanje o kulturi. Beseda predstavlja tako širok pojem, kot je zgodovina človeštva in o njej so z več modrosti govorili že mnogi pred mano. Kultura je namreč vse, kar nas definira: je jezik, v katerem se sporazumevamo, so ljudski običaji, ki so se izoblikovali skozi stoletja in je ume-tnost, ki iz teh prvin črpa in ustvarja na-rodu lastno in edinstveno glasbo , poezi-jo, arhitekturo…In je morala, način ob-našanja do soljudi, do vseh živih bitij in do planeta…Kultura je človeška težnja in sposobnost, da živi polno in vsestransko razgibano življenje, da svoje bivanje z la-stnimi izumi izboljšuje, da s pridobljeni-mi izkušnjami izobražuje in bogati svoje potomce, da z lepoto umetnosti okra-si svoj vsakdan. Kultura je ustvarjalna energija v družbi, je kakovost bivanja… vse objemajoča, prisotna v vseh porah našega bitja. Torej je kultura tudi človek sam , je tudi stanje duha v nekem naro-du, v nekem časovnem obdobju. Kakšno pa je stanje duha v današnjem svetu, ka-terega del je tudi slovenski prostor?

Zdi se mi, da Slovenci izgubljamo tla pod nogami kot jih nismo še nikoli v svoji zgodovini! Kultura namreč umira, ali bolje, kulturo ubijajo v vseh njenih plasteh, predvsem na tistih, ki so v prete-klosti skrbele, da je narod obstal! Umira na primer spoštovanje do učiteljskega poklica, čigar poslanstvo je vedno bilo, da »vzgajajo otroke in delujejo kulturno med ljudstvom, organizirajo kulturna društva, prireditve in podobno…« Če-prav to učitelji počnejo tudi danes, je njihovo delo povsem razvrednoteno, da ne rečem zasramovano! Umira spošto-vanje do umetnikov. Vedno pogosteje so namreč prikazani kot nekakšni zaje-

davci družbe. Umetnik ne more zlora-bljati umetnosti tako, da jo sili v služe-nje in opravljanje vsakdanjega dela, niti se umetniki, kot pravi Marij Kogoj » ne dajo najeti, da bi delali po volji mnogo-terih omikancev, ki nočejo razumeti, da naj umetnik živi od svojega opravila, tako kot vsi drugi stanovi!« V preteklosti so kulturne delavce in umetnike prega-njali sovražniki našega naroda, zato, ker so se bali njihove moči in v tem je bilo skrito tudi nekaj spoštovanja. Danes so deležni še veliko hujšega ponižanja, ker se jih skuša prikazati kot nepotrebne. In še en pomemben del kulture je danes v veliki nevarnosti, da žalostno umre- mo-rala! Novodobne zapovedi so se izpridile v popolno nasprotje čisto preproste ži-vljenjske filozofije: ne stori nikomur, kar ne želiš, da on stori tebi!

Skozi zgodovino so bili vsi poskusi izbrisa našega naroda uperjeni prav v sistematično uničevanje kulture. Je mo-goče, da danes to počnemo sami sebi? Težnja po samouničenju se širi v vse pore našega bitja in žitja. Ne priznava-mo nobenih vrednot več, ne poznamo mej v svojem obnašanju, vse je dovolje-no, vse je na dosegu roke. Najhuje pa je, da ta načela prenašamo mladim, ki jih srkajo kot gobe. Mladim je lastno, da hočejo vsako izkušnjo doživeti na svoji koži. Njihov um, njihovo telo si želita doživetij, občutkov, izkustev in to vedno novih in intenzivnih! Če bomo njihov svet skrčili na izključno materialnost in virtualnost, navidezno resničnost, po-tem bo potrebo po intenzivnih občutjih nadomestilo nekaj drugega in kaj je bolj intenzivno kot smrt? Najprej smrt dru-gih, ki jo povzročijo drugi, morda potem smrt, ki jo povzročiš sam in nazadnje, najintenzivnejša izkušnja-lastna smrt, ki jo povzročiš sam…Kako naj si drugače razlagamo strahotna sporočila, ki jih v svet pošiljajo Breivik in njemu podob-ni? Ali nas ob teh mislih, ki so prav tako uresničljive kot so neverjetne, vsaj malo spreleti srh? Smo morda tudi mi postali neobčutljivi in nas tisto, kar se ne dotika neposredno nas samih, ne vznemiri več? Moramo začutiti popolno izvotljenost duše, preden bomo spoznali, da smo v času, ko ne izbiramo več le med dvema smerema, temveč se bomo morali od-ločiti za življenje ali smrt, za kulturo ali življenje brez nje?

Trdno sem prepričana, da je izhod iz te spirale duhovnega umiranja umetnost, kajti , če ponovno citiram Kogoja:» ume-tniku je narava v vsem pokorna in de-luje, kot je njemu prav. Ob njem zaživi mrtva stvar, oživljena tvarina se pregiblje po njegovi volji…« Umetnost je sposob-na v ljudeh vzbujati intenzivne občutke, je mogočnejša od staranja, je večno pre-magovanje smrti! Brez nje nam ostane le

minevanje, le en korak do pogreznjenja v nič. Našim otrokom moramo od roj-stva naprej vsakodnevno »predpisovati« dozo umetnosti za duševno zdravje! Če prikrajšamo otroka in mladostnika, ga prikrajšamo za vse življenje, kajti iz tega vodnjaka bo do smrti črpal moralno moč ! Človek, ki ni izobražen v umetnosti, je nesposoben videti lepoto in, kot pravi Platon,« postane sovražnik pogovora in nič več ne uporablja prepričevanja z be-sedami, ampak v vseh okoliščinah ravna kot zver, z uporabo nasilja in divjosti !« Umetnost mora postati nepogrešljiv del našega vsakdana, da razbije utrujajočo rutino in da našemu življenju smisel. Ne, nikakor ni res, da je umetnik družbi nepotreben! Potrebujemo ga vedno bolj!

Tako, kot je v svojih delih še vedno živ med nami naš veliki poet in domoljub Prešeren, tako bo preživela tudi današnja poezija, glasba, pesem! Dovolj moči in poguma premoremo, da bomo naš svet utirili v pravo smer. Postavimo Cankar-jeve besede na laž – nismo hlapci- morda nam je kdo od velikih narodov namenil to vlogo, a smo se uprli in smo tu še da-nes, kot enakopraven del Evrope, sveta! Če nismo postali hlapci tujcem, potem zagotovo ne bomo dopustili, da hlapču-jemo povzpetnikom iz lastnih vrst! Vsa-ka kriza prinese tudi nekaj dobrega- od nas zahteva, da pogledamo vase, preve-trimo stanje in napravimo obračun. To mora narediti tudi kultura, mora se spo-mniti svoje primarne vloge, ki ni le eks-perimentiranje z izraznimi sredstvi, tem-več vzgoja naroda. Dajmo mladim tako dobro kulturno popotnico, da nam bodo pametno zavladali. Ne podcenjujmo jih- v njih je več sposobnosti in poguma, kot smo si pripravljeni priznati, predvsem pa jih ne obremenjuje preteklost nobene barve. Starši naj podpirajo učitelje in ne nasedajo vsakemu, ki trdi, da je njihovo delo slabo in preplačano, posebno take-mu, ki nikoli ni stopil v učilnico. Raje naj si vzamejo čas in se z njimi pogovarjajo, da bodo našli skupne rešitve, ki bodo predvsem koristile otrokom. Lokalne skupnosti naj podpirajo kulturna dru-štva, šole, umetnike, omogočijo naj jim prostor in sredstva, da se bodo v miru razvijali in krepili, kajti prevzgoja se zač-ne v majhnih sredinah, ne na državni ravni! Kulturna društva in ustanove naj pokažejo kulturno obnašanje, izkažejo naj se s svojim dobrim, plodnim delom, preden zahtevajo več, kajti malha dejan-sko ima dno!

In ne pozabimo znane resnice: kultura ustvarja družbo, kultura ustvarja politi-ko! Vsem nam želim, da bi bil vsak dan v letu kulturni dan. Kultura je namreč tudi to, da drug drugega spoštujemo in da so-sedu prijazno voščimo dober dan!

Bernarda Paškvan

Prireditev ob dnevu kulture v Črničah

V nedeljo, 10. Februarja, je v večna-menski dvorani v Črničah potekala prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika in v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

V uvodu je oktet Sotočje zapel Slo-vensko himno, sedmo kitico Prešer-nove Zdravljice. Sotočje so na prire-ditvi zapeli tudi kot mešana vokalna skupina. Njihov član Boris Jež pa se je predstavil še kot recitator Zdra-vljice.

Glavni ustvarjalci prireditve so bili otroci. Nastopali so, od najmlajših iz vrtca, do petošolcev iz podružnične osnovne šole v Črničah. Sproščeno so igrali, prepevali in recitirali. Pred-stavili so tudi Prešernova dela in nas vse skupaj spomnili, kako velikega

pesnika imamo Slovenci. Nastopile so pevke ŽPZ Večernica

pod vodstvom zborovodje Mirana Rustja. Dramsko pevska skupina Zarja pa se je predstavila z recitaci-jami. Tako so se v skupni prireditvi povezali mladi in starejši, ki so sku-paj ustvarili prijetno slovesnost za veliko število obiskovalcev, ki so na-polnili dvorano.

Trud, ki so ga v pripravo pri-reditve vložili otroci z njihovimi učitelji in mentorji, krajevna sku-pnost Črniče in vsi nastopajoči, je bil bogato nagrajen z aplavzi. Vsi so se strinjali s povezovalko prire-ditve Elizabeto Gustin o tem, da so take prireditve še kako dobro-došle v teh ne-rožnatih časih. Vidmar Nevenka

Domači zbori na tradicionalni reviji

Prva revija Naši zbori pojo sega v leto 1998, ko sta bila v organizaciji ZKO Ajdovščina in na pobudo prekajenega poznavalca zborovskega petja Klavdi-ja Koloinija v novembru izvedena dva koncerta - v Podnanosu in v Ajdovščini.

Leto kasneje je organizacija prešla pod okrilje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, revija pa se je nadaljevala, decembra sta tako potekala koncerta v Vipavi in Ajdovščini. Leta 2000 se e en koncert selil v Selo, drugi pa tradicio-nalno ostal v Ajdovščini. Tega leta se je obstoječim pevskim sestavom pridru-žilo nekaj novih. V letu 2003 revije ni bilo, ker se je selila v mirnejše januarsko obdobje, kjer vztraja še danes – takrat je bil to januar 2004. Drobna sprememba, ob vedno novih pevskih sestavih, je pri-šla v letu 2008, ko je eden od koncertov potekal v Dobravljah, drugi pa v Vipavi. Leta 2010 pa je eden od koncertov pote-kal v novi dvorani v Budanjah.

Vsa ta leta so revije Naši zbori pojo spremljali strokovni spremljevalci, pri-znani slovenski zborovski ustvarjalci, g. Andraž Hauptman, g. Marko Munih, g. Ambrož Čopi, Stojan Kuret in Maja Cilenšek, ki so po nastopih strokovno

svetovali zborovodjem in podali oceno dela zborov in pevskih sestavov.

Na posamezni reviji nastopi od 350 do 400 pevcev, pred njimi se je zvrstila že lepa četa odličnih zborovodij.

V letošnjem letu so se nam na koncer-tih v Ajdovščini in v Vipavi predstavili Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava, ŽePZ Večernica Ajdovščina, Fantje s´pod velba, MePZ Primorje Ajdovšči-na, MoPZ Napev Batuje, Oktet Castrum Ajdovščina, MePZ Stanko Premrl Pod-nanos, Komorni zbor Ipavska, MoPZ Vinograd Vrtovin, MoPZ Janez Sve-tokriški Vipavski Križ, VS Grlica Bu-danje, Oktet Sotočje Selo, VS Šumljak Budanje, KUD Duri Col, DePZ Plejade Ajdovščina in MoPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine. »Stari« znanci v novih pre-oblekah, z nekaj novimi pevci in novimi zborovodji. Po mnenju strokovne spre-mljevalke revije ga. Maje Cilenšek je pri nas čutiti, da se z zborovstvom ukvar-jajo že v osnovnih šolah in imajo pevci dobro pevsko podlago za nadaljevanje z aktivnim petje v zborih. Reviji sta bili lepi in vredni ogleda in predvsem poslu-šanja, saj sta eni izmed kakovostnejših. Vidmar Nevenka

Foto

: Ang

el V

idm

arFo

to: N

even

ka V

idm

ar

Št. 19 • 15. februar 2013 5Občina

Iz 24. redne seje ajdovskih občinskih svetnikov Na zadnji januarski dan je potekala

24. redna seja ajdovskih občinskih sve-tnikov, katere najpomembnejša točka je bila sprejem rebalansa proračuna za leto 2013 ter proračuna za leto 2014. Poleg tega pa so svetniki sprejeli še ne-katere druge sklepe.

Občinske finance Rebalans proračuna za leto 2013 in

proračun za leto 2014 sta sprejeta, kar je velikega pomena za nemoteno de-lovanje Občine ter vodenje investicij. Predhodno so predloga obravnavali tudi vsi štirje občinski odbori ter sve-tnikom predlagali sprejem.

V letu 2013 bomo porabili 23.688.116,74 evrov, kar bomo po-krili s tekočimi prihodki v višini 17.689.913,96 evrov prihodkov, pre-nosom sredstev iz leta 2012 v višini 4.246.142,53 evra in s kreditom v vi-

šini 1.854,292. evrov, ki bo v večjem delu namenjen gradnji nove Osnovne šole Danila Lokarja. Med odhodke je prišteto odplačilo glavnice kredi-tov v skupni vrednosti 505.691 evra. Za leto 2014 pa je načrtovanih za 17.379.296,80 evrov prihodkov in za 20.316.551,62 odhodkov, skupaj z odplačilom glavnice kreditov v višini 548.558 evrov. Planirana pa je tudi za-dolžitev v višini 2.937.585 evrov, ki bo namenjena izvedbi različnih investicij.

Rebalans in proračun sta bila spreje-ta ter sta že objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina , www.ajdovscina.si, najdete ju pod rubriko »informacije javnega značaja«.

Prejemki funkcionarjevSledila je druga obravnava točke o

plačah in drugih prejemkih funkcio-narjev. Predlog pravilnika, dopolnjen z nekaterimi predlogi iz prve obravnave, je bil sprejet. Po novem pravilniku, ka-terega spremembe je pogojeval pred-vsem Zakon o uravnoteženju javnih financ, bodo svetniki in ostali občinski funkcionarji prejemali nekoliko niž-je prejemke, dobrodošla novost pa je uvedba sejnine za predsednike krajev-nih skupnosti.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

Po hitrem postopku in brez razpra-ve je bil sprejet Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ra-zlog za sprejetje novega odloka so bile mnoge spremembe prej veljavnega odloka, nov dokument se vsebinsko ne spreminja, vsebuje pa vse spremembe, ki so nastale od leta 2003 naprej. Gre torej zgolj za uradno prečiščeno bese-dilo, ki bo marsikomu olajšalo delo.

Mladi v akciji Strategija za mlade je sprejeta. O na-

stajanju tega pomembnega dokumen-ta, katerega bistveni cilji so izboljšanje stanja na področju mladinskih dejav-nosti, soodločanje pri občinski politi-ki, ki se dotika mladih in končni cilj, da mladi ostajajo v domačem kraju ter si tu ustvarijo življenje, smo v Ajdo-vskih novicah že veliko pisali. Strategi-jo vam v posebnem prispevku predsta-vlja predsednica MSA Helena Harej. Svetniki so pozdravili strategijo, skozi krajšo razpravo pa so bili izraženi tudi nekateri dobronamerni predlogi, kot je povečanje aktivnosti za mlade in v zvezi z mladimi tudi na podeželju.

Program kulture Brez razprave pa je bil sprejet letni

izvedbeni program kulture v občini, ki za programe v javnem interesu name-nja 806.422,13 evra.

Cene komunalnih storitev Ponovno so bile na sporedu cene ko-

munalnih storitev, razlog za ponovno obravnavo te točke je Uredba o dopol-nitvi uredbe o metodologiji za obliko-vanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je omejila spreminjanje cen komunalnih storitev. Nove predlaga-ne cene se po vrednosti ne razlikujejo od sprejetih na decembrski seji, se pa razlikujejo v sestavi in delitvi posame-znih postavk na položnici. KSD d.o.o. Ajdovščina je za namene oblikovanje novih cen izdelala elaborate za vsako od štirih postavk: oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, čiščenje od-padnih voda in ravnanje z odpadki.

Delno bodo storitve po novem obra-čunane že na naslednji položnici, v ce-loti pa v naslednjih nekaj mesecih.

Vsi pripravljeni sklepi so bili sprejeti, razprav ni bilo.

Taborniški dom na Kovku gre v prenovo, energetsko prenavljamo tudi javno razsvetljavo

Občina Ajdovščina namerava za pre-novo taborniškega doma na Kovku črpati razpisna sredstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razpis , ki namenja sredstva obnovi in razvoju vasi, je že objavljen, dokumen-tacija pripravljena. Gre za novogra-dnjo ob obstoječem objektu, vključno z opremo, ki bo služila kot sanitarni objekt ter zunanjo ureditev. Investicija je bila načrtovana že v lanskem letu, vendar zaradi prevelikega navala vlog ni uspela na razpisu, zato se zamika v letošnje leto, ko so možnosti za prido-bitev sredstev precej večje.

Svetniki so se strinjali s pripravlje-nim sklepom.

Energetski konceptSledilo je poročilo o lokalnem ener-

getskem konceptu. V lanskem letu je Občina pristopila k energetski sanaciji javne razsvetljave. Do konca leta 2012 je bilo zamenjanih 1096 svetilk z bolj varčnimi. V letošnjem letu se preno-va nadaljuje, preostane še okoli 400 svetilk, nepovratna razpisna sredstva so že odobrena. Glede na predvidene prihranke in nižjo ceno se ocenjuje, da se bo investicija povrnila v dveh letih, ob upoštevanju pridobitve ne-povratnih sredstev. Občina je v lan-skem letu pripravila tudi dve vlogi na Petrolov razpis za nepovratna sredstva – energetsko prenovo občinske stavbe in Dvorane prve slovenske vlade – žal sredstva niso bila odobrena, prav tako še ni pojasnila zakaj takšna odločitev. V teku je izdelava projektne dokumen-tacija za energetsko prenovo vrtca ob Hublju, tudi za ta projekt se bo posku-šalo pridobiti nepovratna sredstva.

Skozi krajšo razpravo so svetniki spraševali o priključitvi mestnih jav-nih zavodov na energetsko varčnejše načine ogrevanja, uprava je pojasnila, da določene aktivnosti v tej smeri že potekajo.

Informacije in pobude Tudi tokrat je bilo podanih nekaj

zanimivih pobud in vprašanj: kakšna usoda se namenja Rizzatov vili in sta-remu vojaškemu objektu pri vodarni ob Hublju; ali se razmišlja o odkupu objekta restavracije bivšega Primorja, dana je bila pobuda za dvoizmenski pouk na osnovni šoli Danila Lokarja ter izpraznitev najnevarnejše stav-be, pa poziv, naj občina ob naročilih manjše vrednosti povpraševanja pošlje vsem domačim ponudnikom storitve, ki jo išče, pa da naj opravi pregled občinskih stanovanj, ker so menda nekatera prazna, v tem primeru naj se stanovanja odvzame in se jih dodeli ti-stim, ki jih potrebujejo.

Posebej zanimiva pa je bila pobuda o javni blagajni za plačevanje položnic, ki je bila izražena tudi že pri proračun-ski debati. Izkazalo se je, da so potrebe po tovrstni blagajni velike, pa tudi, da ima Občina Ajdovščina kot solastnica banke več možnosti za rešitev te pro-blematike. Župan in uprava so oblju-bili, da bodo vse možnosti proučili v

14 svetnikov glasovalo za reba-lans 2013 in proračun 2014

Odloka o proračunu za leto 2013 in za leto 2014 predstavljata najpo-membnejša odloka Občine Ajdo-vščina teh dveh let ter obsegata na-slednje glavne investicije: Osnovna šola Ajdovščina, športna dvorana in zaklonišče ob OŠ Ajdovščina; center za tretje življenjsko obdo-bje; otroški vrtec Ribnik – objekt 2; energetska sanacija otroškega vrtca Ob Hublju; učni center Brje; objekt ob taborniškem domu na Kovku; ureditev vaškega jedra v KS Cesta; prostori za KS Skrilje; kanalizaci-ja Žapuže; sofinanciranje RCERO Nova Gorica; izgradnja mostu čez Lokavšček in povezovalne ceste od poti v Gradišče do Lokavške ceste; izgradnja krožišča na Goriški ce-sti pri policiji; pločnik na Vipavski cesti; pričetek gradnje krožišča pri cestni bazi; razširitev ceste Tevče--Štrancarji; pločnik Cesta – Stomaž; kanalizacija Velike Žablje, Vipavski Križ, Budanje, Dolga Poljana, Rib-nik in drugje; subvencioniranje kanalizacijskih priključkov; vodo-vodi Malo Polje, Avžlak, Lokavec, Žapuže, Selo; večnamenski prostor Plače; obnova fasade v stari šoli Bu-danje; ureditev trgovine na Otlici; ureditev parkirišč Na Livadi; ure-janja mrliških vežic in pokopališč v Podkraju, Selu, Gojačah, Lokavcu, Batujah, Gaberjah in drugod; ureja-nje športnih igrišč v Selu, Šmarjah, Podkraju in drugje.

Izvedbo teh investicij in drugih dejavnosti občine so omogočili vsi svetniki koalicije, ki so glasovali ZA rebalans 2013 in proračun 2014: Bajec Matjaž, Česnik Igor, Furlan Igor, Kodrič Peter, Kovač Boris, Krašna Ivan, Kreševec Anton, Piz-zoni David, Vales Borut, Vidmar Angel, Vidrih Drago, Zelinšček Jan, Žagar Anton - Božič Lozar Neva je bila opravičeno odsotna. Vsi sve-tniki opozicije so se vzdržali in ni korektno, če nekateri občanom ter v medijih sporočajo, kako so zago-tovili denar za določeno zadevo ali investicijo. Dvoličnost ne velja, naj razlagajo zakaj določene zadeve niso podprli!

Župan Poljšak Marjan

najkrajšem času. Druga pobuda v zve-zi s položnicami se je nanašala pred-vsem na šole – nekateri starši imajo v isti šoli več otrok, posledično tudi več položnic, ki bi jih bilo mogoče zdru-žiti, pa se javni zavodi tega precej ote-pajo. Združevanje položnic že nekaj let prakticirajo na OŠ Dobravlje, torej bi lahko podobno uvedli tudi po drugih šolah.

Sledile so pobude za rednejše či-ščenje cest in drugih javnih površin, predvsem po zimi in v jeseni, pa za vestnejše čiščenje cest in drugih javnih površin ter za pokritje ajdovske tržnice in druge.

Finančna pomoč zboru ob obletnici Točko je župan naknadno uvrstil na

sejo, ker je želel skozi javno razpravo slišati mnenja drugih svetnikov. MPZ Srečko Kosovel bo namreč v letu 2014 praznoval 70. obletnico ter je zapro-sil Občino Ajdovščina za finančno

pomoč. Predlog vsebuje dve varianti obeleževanja, po prvi bi zbor ponov-no prepotoval pot, ki jo je naredil ob ustanavljanju ter praznovanje zaklju-čil z velikim koncertom v Ajdovščini, stroški za to varianto znašajo 116.100 evrov. Po drugi bi namesto potovanja opravil več koncertov po Sloveniji, z zaključnim v Ajdovščini, za kar bi po-rabili 45.000 evrov. Številke so visoke, razprava pa je bila vroča. Pa pravza-prav nihče ni proti temu, da se zboru pomaga, le o višini občinske dotacije so mnenja zelo različna. Na tokratni seji svetniki niso prišli do zaključka. Debata se bo torej nadaljevala na eni od naslednjih sej. Morebiti že na nasle-dnji, v začetku marca.

Napovedi, gradiva in zapisnike sej najdete na spletni strani Občine Ajdo-vščina, www.ajdovscina.si/organi_ob-cine/obcinski_svet/napovedi_sej. Sh

Mladim Ajdovcem se obetajo boljši časi

Ajdovščina, 31. januar 2013. Ob-činski svet Občine Ajdovščina je na 24. redni seji občinskega sveta so-glasno sprejel Strategijo za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018, katere namen je strukturirano vsebinsko in finančno začrtati delovanje Občine na področju mladine, spodbujati in vzpostavljati kontinuiran dialog med mladimi in Občino ter vzposta-viti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti v Občini Aj-dovščina.

Strategija za mlade je za izjemno pomemben dokument, ki bo v nasle-dnjih šestih letih mladim Ajdovcev prinesel občinske štipendije (pred-vsem za lokalno pomembne oziro-ma deficitarne poklice) podjetniški inkubator, ugodnosti pri reševanju stanovanjskih in zaposlitvenih težav, izobraževalne programe za podje-tništvo mladih, ureditev prostorov za glasbene skupine, sredstva za ure-ditev letnega kina,... S Strategijo pa se v Ajdovščino vrača tudi prireditev Ajdovščina v maju, ki je v preteklosti prijetno popestrila pomladne dni.

Tadej Beočanin, glavni tajnik Mla-dinskega sveta Ajdovščina (MSA) in soavtor Strategije za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018, kot največjo investicijo, ki jo bo dokument prine-sel, prepoznava mladinski podjetni-ški inkubator, katerega izgradnja je predvidena za leto 2015. »V mladin-skem podjetniškem inkubatorju bodo lahko mladi podjetniki pridobili pro-

store in opremo za zagon in izvajanje svoje dejavnosti ter okolje, v katerem bodo za zagon svoje dejavnosti dobi-li ustrezno vsebinsko podporo. Mladi bodo z nizkimi začetnimi stroški lah-ko zagnali svojo dejavnost, jo okrepili in v trenutku, ko bodo lahko konkuri-rali trgu, inkubator zapustili ter vsto-pili na trg brez dodatne pomoči drža-ve oziroma občine.« Vse to pa pred-stavlja nova delovna mesta in nov zagon za sedaj že precej ohromljeno gospodarstvo Vipavske doline.

Sprejeta Strategija je torej pomem-ben dokument, ki bo odločilno vpli-val na izboljšanje stanja mladih v občini Ajdovščina in predstavlja za-četek dolgoročnega, načrtovanega in usklajenega reševanja težav, s kateri-mi se srečujejo mladi. Na MSA pou-darjajo, da Strategija za mlade teme-lji na obširnih raziskavah na podro-čju mladih v občini Ajdovščina in na željah mladih, zato verjamejo, da ne bo ostala le še en dokument, ki gre z leti v pozabo. Ob tem velja opozoriti, da bo za spremljanje in vrednotenje izvajanja strategije zadolžena skupi-na mladih, ki jih bo na predlog MSA in Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina imenoval župan.

Pričakovanja, ki jih Strategija za mlade prinaša mladim Ajdovcem so nedvomno velika, kot so veliki napori Mladinskega sveta Ajdovšči-na, ki že 10 let skrbi za ustvarjanje mladim prijaznejšega okolja. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 19 • 15. februar 20136 Po naših krajih

Po naših krajih Občino Ajdovščina sestavlja 26 kra-

jevnih skupnosti, vsaka ima svoje po-trebe, za uresničevanje le-teh pa skr-bijo sveti krajevnih skupnosti, na čelu z njihovimi predsedniki. Razpolagajo z lastnimi in investicijskimi sredstvi in sredstvi za tekoče vzdrževanje ter tekoče stroške delovanja. Na podlagi načrtov krajevnih skupnosti uprava Občine Ajdovščine pripravi finančni načrt izvedbe investicij. Že pred leti je bilo dogovorjeno, da se investicije na-črtujejo za štiriletno obdobje, tako je denar pošteno razdeljen, investicije pa se izvajajo enakomerno po vseh krajih občine Ajdovščina. Nekatere investici-je po posameznih krajih so financira-ne tudi iz drugih postavk občinskega proračuna ali iz drugih sredstev. Tudi v letošnjem letu se bo precej postorilo, v nadaljevanju vam ponujamo prelet dela po naših krajih v letošnjem letu.

Krajevna skupnost Ajdovščina bo v letošnjem letu uredila dvižno ploščad v Domu krajanov, to bo ena pomemb-nejših pridobitev za krajevno skupnost, saj bo tako tudi gibalno oviranim omo-gočen dostop do dvorane v prvem nad-stropju. V mestu pomembne investicije načrtuje tudi Občina Ajdovščina, poleg gradnje osnovne šole bo velika prido-bitev za celotno občino izgradnja Cen-tra za 3. življenjsko obdobje. Center bo namenjen za dejavnosti upokojencev, tu pa bo hkrati prostor za medgene-racijsko povezovanje vseh občanov. Poleg rednega vzdrževanja javnih poti ima krajevna skupnost letos v načrtu še ureditev javnih površin – parkirišč in zelenic - na Livadi ter prenovo jav-ne razsvetljave na ulici IV. Prekomor-ske. Po dokončani gradnji kanalizacije Žapuže – Kožmani pa bo na Vipavski cesti urejen tudi pločnik. Iz drugih virov občinskega proračuna bo v leto-šnjem letu urejeno križišče proti novi šoli. S šolskimi potmi je povezana tudi večja investicija – cestna povezava ob Lokavščku, nov most čez Lokavšček ter priključitev na lokavško cesto. Idejna zasnova je že izdelana, v letošnjem letu je predvidena tudi izgradnja novega mostu. Prav vsi bomo veseli tudi do-končne ureditve osrednjega mestnega krožišča – projekti so izdelani, vsa po-trebna soglasja pridobljena. V kratkem bo objavljen javni razpis za izbiro izva-jalca, tja do poletja pa bo novo urejeno krožišče nared.

Krajevna skupnost Batuje se je ob lanski šagri veselila novega večna-menskega objekta na športnem igri-šču, letos pa bodo ob njem urejena še parkirišča. V načrtu imajo še ureditev meteornih voda na območju za cerkvi-jo in v spodnjem delu vasi – tu je nova meteorna kanalizacija nujna tudi zara-di preprečevanja poplav. Po kraju bo zasvetilo nekaj novih luči javne razsve-tljave, ob rednem vzdrževanju poti po kraju pa bo na novo urejena pot mimo gostilne.

Krajevna skupnost Brje za letošnje letu nima predvidenih večjih investicij, zato pa bo v kraj investirala Evropa. Občini Ajdovščina je namreč uspelo pridobiti sredstva za ureditev Učne-ga centra Brje, centra za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov, ki bo namenjen razvoju, izobraževanju in trženju za domače sadjarje. Učni cen-ter bo urejen v prostorih stare šole.

Gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki se nanaša zgolj na prenovo obstoječega objekta, je že pridobljeno, gradnja pa se bo pričela še to pomlad. Krajevna skupnost bo poskrbela za redno vzdr-ževanje javnih poti, občinski proračun pa bo primaknil še za ureditev poti na odcepu za Furlane.

Krajevna skupnost Budanje je v akciji – hkrati s kanalizacijskimi pri-ključki ureja tudi meteorno kanali-zacijo. Lepe načrte imajo s staro šolo, ki so jo »okupirala« izredno aktivna domača društva. V stavbi bodo uredili nove sanitarije, z novo fasado jo bodo olepšali tudi navzven. Za investicijo bodo porabili vrnjena sredstva kraja-nov iz vlaganj v javno telekomunika-cijsko infrastrukturo, ki jih hranijo že nekaj let, preostanek pa bo primaknil občinski proračun. Z rednimi vzdrže-valnimi deli bodo poskrbeli za poti po kraju, medtem ko so že zgradili pod-porni zid v Logu. Investiralo se bo tudi v Curkovsko - Seversko cesto in cesto Budanje – Dolga Poljana. Prav kmalu bo pri novi šoli urejeno športno igrišče – v letošnjem občinskem proračunu so zagotovljena sredstva za projektno do-kumentacijo, izvedba pa je predvide-na v prihodnjih dveh letih. Kraj bosta okrasili tudi dve turistično-informativ-ni tabli.

Krajevna skupnost Cesta ima v na-črtu manjše investicije v vzdrževanje javnih poti in na športnem igrišču. Skupaj s Krajevno skupnostjo Vipavski Križ nameravata urediti pokopališče z žarnim zidom in okolico ter prenoviti mrliško vežico. Gre za obsežnejši pro-jekt, ki bo zaključen do leta 2015, v le-tošnjem letu bo izdelana projektna do-kumentacija. Krajevna skupnost si želi pri igrišču ob železnici zgraditi dom krajanov. Trenutno še vedno potekajo postopki za brezplačno pridobitev ze-mljišča, sledila bo izdelava projektov, nato pa še gradnja, ki naj bi bila zaklju-čena v naslednjih dveh letih. Že konec letošnjega leta pa se bo pričela gradnja pločnika ob regionalni cesti med Cesto in Stomažem. Izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku.

Krajevna skupnost Col bo investicij-ska sredstva namenila vzdrževanju jav-nih poti. V okviru občinskih investicij bosta urejeni cesta Žagolič – Strmec ter Jeler – Vodice – Col (mimo Alpine). V izdelavi je tudi projektna dokumenta-cija za ureditev prehoda za pešce v sre-dišču vasi. Občina pa ima v letošnjem proračunu predvidena še sredstva za dokončanje izgradnje vodovoda ter vodohrana v Malem Polju.

Krajevna skupnost Črniče bo v le-tošnjem letu urejala nekatere krajevne ceste, med drugim tudi pot do Ušajev

na Ravnah. Investirati namerava tudi v javno razsvetljavo po kraju. Pripravlja pa se na obsežnejši projekt – ureditev pokopališča in izgradnjo mrliške veži-ce – za katerega bo letos izdelana pro-jektna dokumentacija.

Krajevna skupnost Dobravlje je ve-liko vlagala v kraj v minulih štirih letih in ji letos pripada »investicijski poči-tek«. Prav nazadnje so se v kraju veseli-li prenove oddelka Lavričeve knjižnice v nadstropju krajevne dvorane, ki kra-janom ponuja bogat nabor knjižnega gradiva, tudi ob sobotah dopoldne, ter jim tako prihrani pot do mesta. Inve-sticijo pa bo v Dobravljah izvajala Ob-čina, urejena bo namreč kanalizacija v zaselku Hrobači.

Krajevna skupnost Dolga Poljana ima za letos v načrtu urejanje javnih poti, meteorne kanalizacije ter športni park. Urejena bo tudi cesta med Dol-go Poljano in Budanjami. Že lani je bila izdelana projektna dokumentaci-ja idejne zasnove za prenovo dvorane v Domu krajanov, realizacija je načr-tovana v prihodnjih letih. Finančna konstrukcija tega projekta je za sedaj še odprta, prizadevanja gredo v smer pridobivanja nepovratnih sredstev. Je pa v Dolgi Poljani delovno, saj je v teku dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja.

Krajevna skupnost Gaberje bo z ve-čjimi vlaganji počakala na naslednje štiriletno obdobje. V letošnjem letu bo urejena pot čez Klanec. Občina pa ima za letos rezervirana proračunska sredstva za izdelavo projektne doku-mentacije za ureditev pokopališča in mrliške vežice, gradnja naj bi potekala v letu 2014.

Krajevna skupnost Malovše – Go-jače ima že izdelano projektno doku-mentacijo za širitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Pridobljeno je tudi že gradbeno dovoljenje, dela se bodo pričela v naslednjih mesecih ter zaključila v prihodnjih letih. Letos bosta v kraju zgrajena podporni zid na cesti Malovše – Gojače ter avtobusna postaja v Malovšah – ti dve investiciji bo vodila Občina. Naselje Gojače bo letos priključeno na čistilno napravo v OC Gojače.

Krajevna skupnost Kamnje ima poleg vzdrževanja javnih poti za letos v načrtu ureditev javne razsvetljave. Uredila se bo pod med Kukanjami in Dobravljami ter cesta med Potočami in Kamnjami. V naselju Krkoči v Potočah bo urejen podporni zid. Proračunska sredstva pa so rezervirana tudi za iz-gradnjo novega vodohrana v Potočah.

Krajevna skupnost Lokavec bo v le-tošnjem letu vse moči in večino sred-stev usmerila v ureditev pokopališča in mrliške vežice. Gradnja se bo pričela

letos ter se nadaljevala v 2014. Izdelava projektne dokumentacije je v zaključni fazi, takoj nato bo pridobljeno še grad-beno dovoljenje. Občina bo investirala v izgradnjo vodohrana ter hidroforske postaje za zaselek Palkovše, urejen bo vaški vodovod v Komparih, pričela pa se bo tudi gradnja vodovoda od izvira Hublja do Slokarjev.

Krajevna skupnost Otlica nadaljuje urejanje poti po kraju – za letos ima v načrtu asfaltacijo nekaterih makadam-skih cest. Občina namerava prenoviti prostore bivše trgovine, del sredstev bo primaknila tudi krajevna skupnost. V nove prostore se bo širila gostilna, tu pa bo urejena tudi manjša trgovina.

Krajevna skupnost Planina name-rava letos zgraditi avtobusno postajo v Tevčah. V Gornji vasi bodo dobili javno razsvetljavo, razsvetlili bodo tudi športno igrišče. V proračunu so zago-tovljena sredstva za popravilo poti v Štrancarje, kjer se je »posul« podporni zid. Še pred turistično sezono bo pri stari šoli postavljena tudi nova turistič-no informacijska tabla, ki jo bo uredilo Društvo Matija Vrtovec v sodelovanju z domačimi ponudniki.

Krajevna skupnost Podkraj je sredi največje investicije v zadnjih letih v svojem kraju – širitev pokopališča in gradnja nove mrliške vežice potekata po načrtu. Po zaključku te investicije je v načrtu še ureditev parkirišča na drugi strani ceste. Od pokopališča do sredi-šča vasi bo ob regionalni cesti urejen pločnik – pridobivanje gradbenega do-voljenja za ta del projekta je že v teku. Poleg tega se bodo v kraju ubadali še z rednim vzdrževanjem poti. Pripravlja-jo pa se na novo in dobrodošlo inve-sticijo – izgradnjo športnega igrišča. Projekti so že izdelani, trenutno poteka pridobivanje soglasij lastnikov sose-dnjih parcel – igrišče bi želeli umestiti nad šolo. Poleg tega bo Občina investi-rala še v ureditev vodovoda v Podkraju in Strelicah.

Krajevna skupnost Predmeja bo v letošnjem letu imela nekaj »investicij-skega počitka«. V načrtu ima predvsem redna vzdrževalna dela ter asfaltacijo nekaterih makadamskih poti. Še na-prej si bodo prizadevali iskati ugodne finančne vire za dokončanje projekta obnove »hotela« na Predmeji, kjer je svoj stalni prostor že dobila zanimiva naravoslovna razstava o Trnovskem gozdu.

Krajevna skupnost Selo svoja leto-šnja sredstva namenja izdelavi projek-tne dokumentacije za cestni priključek od športnega igrišča do regionalne ceste v Sovinu. Tu se bodo nadaljevala dela na vodovodni in elektro napelja-vi. Pripravljajo se tudi na gradnjo nove mrliške vežice na pokopališču. Občina ima v proračunu rezervirana tudi sred-stva za izvedbo vodovodne linije, ki pa se bo gradila v sklopu prenove križišča v Selu – to investicijo bo izvajala dr-žava preko DRSC, vendar predhodno potrebuje soglasja lastnikov okoliških zemljišč.

Krajevna skupnost Skrilje za letos nima planiranih večjih investicij. Je pa v teku priprava projektne dokumenta-cije za izgradnjo doma krajanov pod vaško cerkvijo. Že pred leti je bil odku-pljen in tudi že porušen objekt, na me-stu katerega bo stal nov dom krajanov. Gradnja se bo pričela prihodnje leto, med drugim bodo letos vse sile usme-

rili tudi v iskanje virov za sofinancira-nje te investicije.

Krajevna skupnost Stomaž bo do-bila nov javni vodovod, priključen na vodovodni sistem Hubelj – gre za ob-činsko investicijo, letošnji proračun zagotavlja sredstva za projektno doku-mentacijo. V tem okviru je predvidena tudi izgradnja vodohrana za dnevno izravnavo vodnih količin za vodovodni sistem Hubelj na območju med Stoma-žem in Skriljami.

Krajevna skupnost Šmarje bo svoja sredstva porabila predvsem za vzdrže-vanje javnih poti, v tem okviru bo pote-kalo tudi dokončanje širitve in ureditve ceste med Šmarjami in Zavinom. Pred nekaj leti je zaselek Vrtovče dobil novo in lagodnejšo povezavo z Ajdovščino, preko Tevč, kar je velika pridobitev za kraj. Občina ima v proračunu zagoto-vljena sredstva za ureditev športnega igrišča v Zavinu. Središče Šmarij pa bo prav kmalu ozaljšano z informativno – turistično točko.

Krajevna skupnost Ustje se je na lan-ski krajevni praznik z veliko proslavo veselila novega, večnamenskega objek-ta. S to investicijo je kraj ogromno pri-dobil, v novih prostorih se že živahno odvija življenje, krajevna skupnost pa je koristno porabila svoja investicijska sredstva v štiriletnem obdobju. Zato letos ne bo dosti dela, poleg rednega vzdrževanja javnih poti so si zastavili še dokončanje ureditve meteorne ka-nalizacije.

Krajevna skupnost Velike Žablje bo v letošnjem letu opravila nekaj inve-sticijskih del na cesti do Šmarij, ki kar kliče po prenovi. Občina pa se bo lotila tudi izvedbe kanalizacije po naselju, dela bodo dokončana v letu 2014.

Krajevna skupnost Vipavski Križ bo skupaj s KS Cesta prenavljala po-kopališče in mrliško vežico. Del sred-stev namenja vzdrževanju cest. Pred seboj pa ima tudi obsežnejši projekt – izgradnjo večnamenskega prostora v Plačah. V letošnjem letu bo izdelana projektna dokumentacija, načrtovan je tudi odkup zemljišča, medtem ko se bo gradnja izvajala v prihodnjem letu. In-vesticijo bo vodila Občina Ajdovščina.

Krajevna skupnost Vrtovin za le-tos nima načrtovanih večjih investicij. Počivala pa tudi ne bo. Občina ima namreč v načrtu ureditev poti mimo šolske stavbe, do Šatejev in Subanov. V proračunu so rezervirana sredstva še za ureditev vaškega vodovoda Vrtovin.

Krajevna skupnost Žapuže vsa le-tošnja investicijska sredstva namenja vzdrževanju javnih poti in izgradnji meteorne kanalizacije. Ta dela bo iz-vajala hkrati z občinsko investicijo izgradnje kanalizacijskih priključkov, v tem sklopu pa bo prenovljen tudi vodovodni sistem. V Žapužah bo to-rej pestro tudi na ulicah, ne zgolj v njihovem Domu krajanov, kjer pote-kajo živahne aktivnosti domačih dru-štev in gostujočih dogodkov. Sanda Hain in Mojca Božič

Št. 19 • 15. februar 2013 7Občina

Stolp na ajdovski tržnici gre v prenovo

Obveščamo vas, da bo Info točka v stolpu na ajdovski tržnici tja do pozne pomladi zaprta – stolp se bo namreč v tem času prenavljal. Do-tlej pa ste vabljeni v TIC Ajdovšči-na, ki ima prostore v mladinskem hotelu v Palah.

Stolp na ajdovski tržnici je zadnje arhitekturno delo priznanega do-mačega arhitekta Svetozarja Križaja. Zgrajen je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja, na temeljih nekdanjega rim-skega stolpa v okviru trdnjave Ca-stra. Od tedaj so tu domovale različ-ne vsebine, stolp pa je najbolj zaživel v času TIC Ajdovščina, ki se je pred dvema letoma preselil v prostore Mladinskega centra in hotela v Pale.

Denar za obnovo stolpa izhaja iz projekta Enjoy tour, za katerega je Občina Ajdovščina v sodelovanju z mnogimi partnerji iz te in one strani meje pridobila nepovratna razpisna sredstva iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 - 2013. Projekt želi spodbujati razvoj turizma v podeželskem prostoru, predvsem na področjih tipičnih lo-kalnih pridelkov in izdelkov, narav-ne in kulturne dediščine ter temat-skih poti. Vodilni partner v projektu je KGZ Nova Gorica. Finančno je prenova ocenjena na 47.894,73 evra, od tega bo kar 85% prispeval Evrop-ski sklad za regionalni razvoj, 10% bo dodalo Ministrstvo za gospodar-ski razvoj in tehnologijo, preostanek v vrednosti 2.394,69 evra pa je že re-zerviranih v občinskem proračunu.

Stolp bo tako dobil novo streho, to-plotno izolacijo in stavbno pohištvo. Znotraj bodo prenovljene sanitari-je in čajna kuhinja, izvedene bodo nove elektroinstalacije ter namešče-

na nova oprema, ki bo ustrezala novim vsebinam.

Po prenovi bo v stolpu št. 12 nastal razstavni prostor za pode-želske produkte, kar bo prispevalo k večji promociji in trženju, pa tudi boljšemu sodelovanju med ponu-dniki tovrstnih izdelkov in pridelkov ter storitev na območju Vipavske doline.

Dela se bodo pričela takoj, ko bo vreme to dopuščalo ter bo zaključena v pozni pomladi. Sh

Projekt sofinanciran v okviru Progra-

ma čezmejnega sodelovanja Slovenija-Itali-

ja 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada

za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.- Progetto

finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione

Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo

di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOL. LETO 2013/14

Otroški vrtec Ajdovščina obvešča starše predšolskih otrok, da bo vpis otrok v vse enote in oddelke vrtcev letos potekal v marcu: od 4.3. do 8.3. 2013 V vrtcu Ob Hublju bomo vpisovali otroke za vrtec Ob Hublju, Črniče in Selo vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ureV vrtcu na Ribniku bo vpis otrok za vrtec na Ribniku, Vipavski Križ in Lokavec, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ureV vrtcu Vipava bo potekal vpis za vrtec Vipava, Budanje, Vrhpolje, Podna-nos in Col v času od 13.00 do 15.00, v sredo pa od 13.00 do 17.00.Obrazce za vpis boste starši dobili v vrtcu ali na spletni strani mojedete.si.Starše prosimo, da s seboj prinesejo enotne matične in davčne številke obeh staršev in otroka.Starše otrok, ki so v vrtec že vključeni in želijo spremembo enote za priho-dnje šolsko leto, morajo to javiti pomočnici ravnateljice v tednu, ko poteka vpis za š. l. 2013/2014. Starši, ki imajo otroka v vrtcu že vpisanega, ga za prihodnje šolsko leto ne potrebujejo ponovno vpisovati.Vloge sprejemamo po pošti na upravo vrtca ali osebno v času vpisa.

Uprava

O ekosubvencijah in ekokreditih

Na podlagi letošnje objave jav-nih pozivov za dodeljevanje ne-povratnih sredstev Ekosklada povzemamo, da je tudi v letu 2013 razpisanih skupaj 20,8 milijonov evrov nepovratnih sredstev za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah in 0,8 milijona evrov za vozila, ki manj obremenjujejo okolje.

V letošnjem letu so se, v primer-javi z lanskim javnim pozivom, nekoliko spremenile tehnične zahteve pri vgradnji kurilne na-prave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno bi-omaso. Z namenom optimiranja energijsko učinkovite gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš pa so spremenjene površine, za katere bo mogoče dodeliti ne-povratne finančne spodbude Ekosklada. Nepovratne finančne spodbude za nakup okolju prija-znih vozil ostajajo nespremenje-ne.

Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo od-prti do konca leta 2013 oziroma do objave zaključka. Tudi letos gre poudariti, da se bodo finanč-ne spodbude dodeljevale samo za naložbe, ki ob oddaji vloge še ne bodo izvedene. V nasprotnem primeru vlagatelj ne bo upra-vičen do nepovratne finančne spodbude.

Dodatna ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja investitorjem ob-čanom je možnost najema ugo-

dnega kredita ob hkratni pri-dobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lahko zdru-žujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinan-cira in ki skupaj presežejo 10.000 evrov priznanih stroškov, kot so opredeljeni v javnih pozivih. Pri tem velja, da skupni znesek ne-povratnih sredstev in kredita ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe.

Več informacij o razpisih za prido-bitev nepovratnih sredstev in o kre-ditih lahko dobite na spletni strani Eko sklada: http://www.ekosklad.si oz. na njihovi tel.št.: 01/ 241 48 28, občani pa se za brezplačno energet-sko svetovanje lahko obrnete tudi na svetovalne pisarne, združene v sve-tovalno mrežo ENSVET.

Agencija GOLEA tudi letos izvaja delavnice v primorskih občinah, kjer lahko pridobite natančnejše informacije o javnih razpisih Eko sklada ter ostalih aktualnih razpisih za pridobitev nepovratnih spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učin-kovito rabo energije. Ekipa GOLEA

VABILO NA JAVNO PREDSTAVITEV

Delavnica učinkovite raba energije

z ekoSpodbudami, ekoKrediti in druge možnosti pridobitve

nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije in

obnovljivih virov energije

Javni razpisi za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti

KDAJ? sreda, 20.02.2013 ob 18:00

KJE?

V stavbi obrtne zbornice Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina

Organizator delavnice: Občina Ajdovščina v sodelovanju z agencijo GOLEA

Delavnica je organizirana v sklopu programa PETROLURE

LOGOTIPI PROJEKTOV

Vljudno vabljeni na delav-nico, ki jo bomo, v sodelova-nju z občino Ajdovščina, or-ganizirali 20.02.2013 ob 18. uri v prostorih obrtne zbor-nice Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina.

Vipavska dolina na sejmu Turizem in prosti čas

Od četrtka, 24. do nedelje, 27. ja-nuarja je na Gospodarskem razsta-višču v Ljubljani potekal osrednji slovenski turistični dogodek, sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Na sejmu se je tudi letos predsta-vila Vipavska dolina, ki je s števil-nimi ponudniki predstavila svojo raznoliko in privlačno turistično ponudbo.

Za promocijo naše dežele sta po-skrbela TIC Ajdovščina in TIC Vi-pava, ki sta imela svoj razstavni pro-

stor v Stekleni dvorani, v Marmorni dvorani pa se je na domiselen način pod okriljem Turistične zveze Slove-nije predstavilo še Društvo DOLI iz Lokavca.

Da se je Vipavska dolina usedla v misli obiskovalcev sejma, so se po-leg prijaznih turističnih informatork zelo potrudili tudi domači ponu-dniki, ki so s svojo bogato ponudbo poskrbeli, da so se obiskovalci radi sukali okrog našega razstavnega prostora.

Kljub majhnosti je bil naš razstavni prostor vselej dobro obiskan, ver-jamemo, da bodo obiskovalci letos radi zahajali v naše kraje.

Za uspešno predstavitev na sejmu se zahvaljujemo:

Zavodu za šport in Mladinskemu hotelu Ajdovščina, Planinskemu društvu Vipava, Kampu Tura, Ju-lijani Krapež, Katji Blagonja, Turi-stičnemu društvu Vinoreja Šmarje, Vinarskemu turističnemu društvu Slap-vas zlatih kapljic, Društvu go-spodinj s Planine pri Ajdovščini, Pivovarni Pelicon, Društvu DOLI, Krajevni skupnosti Erzelj, ŠKTD Si-nji vrh, Turističnemu društvu Okno, Vinarsko turističnemu društvu Vrh-polje ter Društvu turističnih vodni-kov Ajdovščina in vsem ki, ste nam posredovali svoje promocijske mate-riale. TIC Ajdovščina in TIC Vipava

8. 2. že 18. po 118 letih – po snegu s staro opremo Društvo Gora je letošnji kulturni

praznik proslavilo še posebej kul-turno – z oživljanjem starodobnega smučanja. V Tihi dolini na Predmeji je potekal že 18. Filipov tek in spust, v spomin na prvo smučarsko tekmo v tem del Evrope, ki je potekala 8. Marca pred 118 leti.

Vreme je kar dvakrat služilo – naj-prej je nasulo dovolj snega, nato pa naredilo čudovit dan, tako da so imeli smučarji 18. tekme v stari opremi odlične pogoje, kar se je po-znalo v »pomanjkanju« atraktivnih padcev. Na štart se je postavilo 50 smučark in smučarjev ter se najprej zapodilo v tek po ravnem, nato pa v

klanec, na bližnji grič, od koder so se potem v spustu spustili nazaj na cilj. Prvi je na vrh klanca pritekel Danilo Pudgar, v tem delu tekmovanja tako--rekoč brez konkurence. Zato pa je bila toliko hujša v spustu, kajti v sicer skupni rezultat kombinacije se je po-leg časa štel tudi avtentičen nastop v spustu, in pa ustreznost opreme.

Na tekmi so nastopile ekipe: Nova-ški lok smučarji, Rovtarji, SD Kanina Bovec, Ta leseni Kropa, Izvir Zvirče, Kamniške grče, nastopil je tudi pla-našar iz Velike Planine, Društvo Gora, SD Ajdovščina, Podmeninski gadje, predstavniki Batageljeve sku-pine iz Ajdovščine, SD Gozd in en

posamezen tekmovalec, Ajdovec. Najstarejša udeleženka tekmovanja, gospa Sonja Grajšek, je štela kar 83 let, najmlajša, Julija Podobnik, pa komaj 9.

Po tekmovanju je Lojzka iz društva predmejskih kmečkih žena poskrbe-la tako za kulturno, kot tisto tapra-va hrano, domači »muzkontarji« z Bojanom in Božotom na čelu pa so poskrbeli še za družabnost. Orga-nizatorji tekmovanja, člani Društva Gora, so se ponovno izkazali kot odlični gostitelji, dobro pa so se od-rezali tudi domači tekmovalci. Sh

Št. 19 • 15. februar 20138 Podjetno

Obrtni dom mora ostati v domači lasti

Obrtništvo in podjetništvo v teh časih ni v zavidljivem položaju. Poleg tega je v sprejemanju še nov zakon, ki med drugim že kar zago-tovo odpravlja obvezno članstvo v obrtni zbornici. Ob večjem upadu članstva ajdovski obrtni zbornici grozi, da bo izgubila Obrtni dom, ki so ga v celoti financirali ajdovski in vipavski obrtniki. Zato že pri-pravlja načrte, kako se izogniti naj-bolj črnemu scenariju, kljub vsemu pa upa, da do tega ne bo prišlo. O težavah domačega obrtništva smo se pogovarjali z Markom Rondi-čem, sekretarjem na ajdovski ob-močni obrtno-podjetniški zborni-ci.

Kakšna je trenutna situacija na področju obrtništva in podjetni-štva?

Če pustimo spremembe obrtnega zakona ob strani, potem je takole: izvozniki delajo dobro ali celo bolje kot v prejšnjih letih, vsi ostali, ki so vezani na lokalni trg, na Slovenijo, pa so v izredno težki situaciji. Veli-ko pove podatek, da je število članov glede na leto 2009 padlo za 12%, to je 100 zaprtih podjetij. Glede na lani pa je teh podjetij kar 50! Res je, da se zapirajo manjša podjetja, kljub temu pa gre za 150 do 200 delovnih mest. Še vedno pa domače obrtništvo in podjetništvo zaposluje okoli 1800 ljudi.

Preživetje obrtne zbornice je odvi-sno od članov – če bodo ostali čla-ni tudi ob prostovoljnem članstvu, potem bo zbornica delovala, kajti financirana je izključno iz članarine, drugih prihodkov nima. Po sprejetju zakona bo sledilo neko prehodno obdobje uveljavitve neobveznega članstva, ki je že dejstvo, v tem času bo potrebno spremeniti akte, opra-viti volitve … Koliko časa bo trajalo to obdobje se še ne ve, najhujša je ta negotovost, ki traja že eno leto.

Kakšne so prednosti zbornice za obrtnike?

Zbornica je trenutno edini za-stopnik obrtnikov in podjetnikov. Prednost naše, ajdovske zbornice pa je, v tem, da imamo verjetno najširši spekter storitev v Sloveniji. Svetu-jemo na vseh področjih delovanja podjetja, na Vipavskem smo edini s tovrstnim servisom za obrtnike. Na naši E-vem točki smo samo v letu 2012 opravili 567 brezplačnih po-stopkov registracij, sprememb, izbri-sov … Našim članom ponujamo dve vrsti izobraževanj, ena so splošna, ki se tičejo vseh – o davkih, varstvo pri delu in podobno. Potem so to še specifična oz. speializirana izo-braževanja, ki so vezana na branže. Imamo 15 sekcij, in na podlagi nji-hovih želja pripravljamo načrt dela za naslednje leto. To so zelo različna izobraževanja, tako o novostih iz po-dročja posamezne branže, kot tudi o že pozabljenih znanjih, ki jih želimo ohraniti.

Če je članov dosti, je strošek soli-darno razporejen. Članarina se bo po sprejetju novega zakona zniža-la na 20 evrov in bo za vse enaka (doslej povprečje 23 evrov). Če bi ostalo članstvo v enakem številu, bi

zbornica normalno poslovala. Če pa zbornice ne bo, potem ne vem, kdo bo opravljal vse te storitve – pri nas imamo znanje, pa tudi izkušnje. Po anketi, opravljeni na državnem ni-voju, je 75% obrtnikov za zbornico, težava je v tem, da bi članarino, ki je edini prihodek zbornice, plačevalo le 30% članov.

Kje se bodo najprej pokazale po-sledice ukinjanja zbornice?

Dejansko bo nastal problem za-stopanja. Zbornica je kot socialni partner v postopkih sprejemanja zakonodaje lahko podala svoje mnenje. Res je, da zakonodajalec ni vedno upošteval vseh naših pri-pomb, vendar odslej ne bo nobene. Eden zadnjih uspehov zbornice je preprečitev dviga prispevkov za so-cialno zavarovanje za 67%. Če tega nebi preprečili, bi v le dveh mesecih obrtniki in podjetniki za socialne prispevke odšteli toliko, kot znaša letna članarina zbornice! Pa davčne olajšave, pa plačevanje z gotovino, delno povračilo trošarin na gorivo… Žal tega pomembnega dela zborni-ce naši člani doslej niso opazili. Pri zastopanju pa si močan toliko, kot imaš članov. Zdaj nas je 52.000 in 200.000 delovnih mest.

Politiko pa ne zanima, da bo zaradi njenih ukrepov marsikdo zaprl pod-jetje, ima svojo računico, čeprav se v končni fazi izkaže, da realno več iz-gubi, kot pridobi. Namesto, da bi po-nudili ugodno okolje, da bi obrtniki lahko delali, zaposlovali in plačevali davke, ter s tem omejili delo na črno, dvignejo prispevke. Saj lahko dvi-gneš prispevke, vendar bo zato še to-liko več podjetij zaprtih, toliko manj delovnih mest in toliko manj denarja tudi za proračun.

Kakšno pa je razmerje med obr-tno in gospodarsko zbornico?

Odnos je precej rivalski. Zakon še ni sprejet prav zaradi vpliva gospo-darske zbornice, ki želi definirati obrt kot rokodelstvo. Njeno stališče je namreč, da obrtniki ne delajo s stroji! Razlog se skriva v slabem fi-nančnem stanju gospodarske zbor-nice, zato ji je v interesu, da k sebi pripoji še obrtništvo. Vendar pa imamo diametralno nasprotna stali-šča. GZ na primer zagovarja 20% po-plačilo v prisilnih poravnavah, mi pa smo lani s protesti dosegli 50%. Zna-no dejstvo je, da prisilne poravnave najbolj udarijo prav navadne upnike, med katerimi je največ obrtnikov. GZ zagovarja 120 dnevni plačilni rok in podobno. Ne razumem, kako bi takšna inštitucija lahko hkrati za-govarjala velika gospodarska pod-jetja in njihove podizvajalce?! Je pa treba priznati, da ima GZ veliko ve-čji vpliv na politiko, kot mi.

Problem v Sloveniji, ki ga v tujini ni, je pravočasnost stečajev. S steča-jem ni prav nič narobe, če je pravo-časen. Če gre podjetje v stečaj, kadar dolguje 10.000 evrov, ni problema-tičen, problem je, da gre pri nas v stečaj ko je dolžno 5 milijonov in nima nobenega premoženja več. No, pri obrtnikih takšnih težav ni, če ni za prispevke, davčna uprava po 3 dneh blokira račun in zgodba je za-

ključena. V Sloveniji pa je kar nekaj gospodarskih družb, ki poslujejo in zaposlujejo, kljub temu, da imajo blokirane račune tudi že več kot eno leto. Zanimati bi nas moralo kako sploh izplačujejo plače?

Domača zbornica se je že obrnila po pomoč na obe zgornjevipavski občini. Gre predvsem za ohranitev Obrtnega doma. Kaj ste predlagali občinama?

Nova zakonodaja določa, da se v primeru propada zbornice njeno premoženje prenese na drugo zbor-nico ali na OZS. Če bi članarino pla-čevalo 30% članov, to pomeni 36.000 evrov letno. Stroški doma znašajo 15.000 evrov, ostanek pa ne zadostu-je niti za plačilo enega človeka, ki bi načelno zadostoval ob tako zmanj-šanem članstvu. Vendar pa zmanjka za storitve, ki jih ponujamo doslej, predvsem za svetovanja, za kar na-jemamo dobre strokovnjake, ki sta-nejo …

Naš obrtni dom so s svojimi pri-spevki in delom zgradili ajdovski in vipavski obrtniki. Ne OZS, ne drža-va, niti nihče drug ni primaknil niti centa! Zato želimo, da v primeru najbolj črnega scenarija obrtni dom ostane v lokalni skupnosti. Predla-gamo, da se prenese na obe naši občini, Obrtna zbornica pa ohrani nujne prostore za delo v brezplačni uporabi.

Ne glede na obstanek ali propad zbornice pa bodo obrtniki in pod-jetja delovali naprej. Prepričan sem sicer, da se bodo slej ali prej začeli združevati, lahko tudi na drugačen način, saj bodo videli, da kot posa-mezniki marsičesa ne zmorejo, da nimajo vpliva. Mogoče zbornica ni idealna, vendar so jo naši obrtniki postavili pred 34 leti! Menim, da je treba organizacijo popraviti, ne pa uničiti! Tudi za državo bo bolje, če bodo obrtniki združeni. Zbornica trenutno daje različna mnenja, skr-bi za izobraževalne programe, moj-strske izpite, NPK, izdaja licence za prevoznik, dovolilnice, izvaja naloge e-vem točke … to bo nekdo moral opravljati še naprej, kar bo državo »koštalo«.

Naša obrtna zbornica želi biti pri-pravljena na vse. Zato pričakujemo, da bosta obe občini podprli naš predlog in v primeru premajhnega števila članstva prevzeli obrtni dom. Edino kar želimo je, da bi bile vsebi-ne obrtnega doma povezane s pod-jetništvom. Definitivno pa je naš in-teres ohranitev zbornice in obrtnega doma, zato si bomo prizadevali po-kazati in dokazati, da smo koristen povezovalni člen domačega obrtni-štva in podjetništva, ter obstati. sh

Pipistrel za boljši svet

Ameriška revija »Wired Magazine« je kot naslovno zgodbo svoje febru-arske izdaje objavila članek »Sedem velikih idej, ki lahko spremenijo svet« (ang. Seven Massive Ideas That Can Change the World). V članku je podjetje Pipistrel opisano kot iz-delovalec prvega električnega štiri-sedežnega letala, ki glede energijske učinkovitosti nima prave primerja-ve.

Med opisanimi predlogi so na pri-mer sprememba puščav v obnovljive vire energije ali pa digitalni prikazo-valniki v obliki kontaktnih leč. Na prvem mestu je izpostavljena ideja o letalih na elektriko, ki poziva k razmisleku o spremembah v letalski

tehnologiji, ki bo iz ekonomskih in okoljevarstvenih razlogov morala izboljšati svojo energijsko učinko-vitost. Eden od glavnih načinov za izboljšanje učinkovitosti in hkrati ogljičnega odtisa je uporaba elek-tričnega pogona, tu pa ajdovski Pipi-strel tako-rekoč nima konkurence. V domačih delavnicah je nastalo prvo komercialno dvosedežno električno letalo Taurus Electro G2, nato pa so sledili uspehi na doslej vseh treh Nasinih tekmovanjih: za najboljše osebno letalo v 2007, za najboljšo tehnologijo majhnih letal v 2008 ter zadnje, tudi najodmevneje, za ener-gijsko najbolj učinkovito letalo v 2011. Z letalom Taurus G4, ki je tudi prvo štirisedežno električno letalo na svetu, pa so osvojili tudi najvišjo denarno nagrado, podeljeno v zgo-dovini letalstva. Revija Wired prav Taurus G4 navaja kot primer uspe-šne uporabe električnih pogonskih tehnologij.

Pipistrel v tem trenutku razvija ele-ktrični pogon tudi za svoje komerci-alno štirisedežno letalo Panthera. Povzeto po pr Pipistrel

Metal design osvaja svetovne zvezdnike

Metal designu, proizvajalcu kovin-skega pohištva iz Ajdovščine, je po odličnih uspehih na dveh London-skih vrtnih razstavah uspelo osvojiti še svet slavnih.

Danes verjetno najboljšemu slo-venskemu proizvajalcu kovinskega pohištva, Metal design d.o.o. Ajdo-vščina, je lani uspel večji podvig: povabili so jih namreč k sodelova-nju pri opremi hiše za resničnostni show ‚Styled to Rock‘ s pevko Ri-hanno. Omenjen show sta poleti 9 tednov predvajala Sky Living TV in producentska hiša Twenty Twen-ty. Gostila ga je pevka Rhianna. V showu so tekmovalci oblikovali ko-stume za zvezdnike kot so Cheryl Cole, Katy Perry, Scissor Sisters in drugi. Podjetje Metal design je bilo kot proizvajalec luksuznega vrtne-ga pohištva povabljeno, da opremi zunanjo teraso hiše, v kateri so sta-novali tekmovalci v času snemanja. Svoj pečat pa je Metal design pustil

tudi na različnih notranjih dodatkih za dom, kot so dekorativna stojala za rože, obešalniki in podobno.

Da je sodelovanje v tovrstnem sho-wu za Metal Design pomembno, pri-ča dejstvo, da je bila vila v kateri so tekmovalci stanovali, skupaj z opre-mo, ocenjena kar na pol milijona angleških funtov. Tako v notranjosti kot zunanjosti je bila opremljena le z vrhunskim pohištvom in izdelki.

Domače podjetje je na angleškem trgu prisotno že dve leti, vedno bolj so uspešni, njihovo pohištvo pa za-dovolji tudi zelo visoke standarde. Pohištvo, ki je rezultat najsodobnej-še tehnologije s tradicijo rokodelske umetnosti v vintage stilu, ni prilju-bljeno le na angleškem trgu. Izdel-ki krasijo impresiven seznam po-membnih reprezentančnih objektov tudi v Sloveniji. Med najbolj znanimi so grad Kromberk, Vila Bled ter dvo-rec Zemono in grad Bogenšperk.

Št. 19 • 15. februar 2013 9Podjetno

Če ne bi imel inštituta, bi imel kmetijo

V februarju smo pod drobnogled vze-li uspešnega ajdovskega podjetnika, ki je svoje prve delovne izkušnje pridobi-val kot rezkalec na Tekstini, danes pa ima uspešno podjetje z 22 zaposlenimi pretežno visoko izobraženimi stro-kovnjaki in štirimi dislociranimi eno-tami po Sloveniji, katerega dejavnost je inženiring varstva pri delu, požar-nega varstva in varstva okolja. Če pa bi takrat, na začetku, imel priložnost obdelovati malo večji kos zemlje, bi ga danes predstavljali kot uspešnega kmetovalca.

Marjan Lozej se je pred kratkim uma-knil z direktorskega položaja in je »zgolj« še lastnik Inštituta za varnost Lozej in projektant najzahtevnejših projektov. Večina ajdovskih delavcev smo se s pod-jetjem in njegovimi strokovnjaki srečali na katerem od obveznih usposabljanj iz varstva pri delu ali požarne varnosti. Marjan nerad govori o uspehih, čeprav ima veliko razlogov za to – dejstvo je, da je podjetje poslovno uspešno in v vseh 19 letih delovanja še ni beležilo izgube, predvsem pa je ugledno in perspektivno.

»Niti slučajno si nisem predstavljal, kaj bo nastalo …«

Marjan Lozej se je zaposlil leta 1976 v ajdovski Tekstini, kjer je ostal do leta 1993. Prva štiri leta v vzdrževanju, to ob-dobje je zaključil kot strojni tehnik. Po prihodu od vojakov, kamor je odšel leta 1979, se je vpisal na višjo tehnično šolo za varstvo pri delu. Študij, vključno z di-plomo, je zaključil v 3 letih: »Trikrat na teden sem hodil v Ljubljano na predava-nja, doma popravljal bajto in še dva mula imel, ob redni službi seveda. Takrat sem bil na volji,« se Marjan Lozej spominja tistih časov. Od leta 1981 do leta 1993 je bil vodja službe varstva pri delu, nato pa je šel proč. Takrat je na Tekstini vladala močna recesija, število zaposlenih se je prepolovilo, med tistimi, ki so kot teh-nološki višek romali na Zavod za zapo-slovanje, je bil tudi Marjan Lozej. Za pol leta. Nato je odprl podjetje Lozej inženi-ring, trgovina in svetovanje. Začetki so bili boleči, s prvimi dejavnostmi v zvezi z zaščitnimi sredstvi ni mogel preživeti, niti za bencin ni zaslužil. »Je pa res, da sem si v tem času pridobil prve stranke,« Marjan značilno pozitivno gleda tudi na trpke izkušnje. »Prva firma, ki sem se je lotil obdelovat, je bila Komunala,« nato se je podjetje počasi začelo širiti.

Po dveh letih samostojnega dela v do-mači garaži na Ustjah, kjer si je Marjan uredil pisarno, je zaposlil prvo sodelav-ko, in hkrati odprl prvo dislocirano eno-to v najeti pisarni obrtnega doma v Idriji. Leta 1997 so bili štirje, odtlej naprej je podjetje zaposlovalo pretežno mlade, ki so tu opravljali prakso. Danes ima Inšti-tut za varnost Lozej štiri dislocirane eno-te: v Idriji, v Logatcu in v Krškem s po enim sodelavcem, v Sežani so zaposleni

štirje – ostali do 22 pa na sedežu podjetja v Ajdovščini. Pretežno so visoko izobra-ženi, med njimi so tudi priznani speciali-sti za posamezna področja. Za delo, ki ga opravljajo, je znanje predpogoj.

Sedež podjetja ima svoje prostore v obrtni coni v Ajdovščini. Sem se je pre-selilo leta 1996, takrat v zgornjo etažo, že prihodnje leto so se pričeli pogovarjati o odkupu. Čez nekaj let so odkupili celo-ten objekt in ga nad nekdanjo avtopral-nico nadvišali ter s tem pridobili doda-tne prostore. V zgornjem nadstropju so pisarne, v spodnjem pa imajo predaval-nico, pisarniške prostore, arhiv in gara-že. Dislocirane poslovne enote pa so v nameščene v dobro opremljenih najetih pisarnah.

Konkurenčnost v tem poslu je pe-strost ponudbe

Varnost in zdravje pri delu, požarna varnost in varstvo okolja so tri osnovna področja, s katerimi se ukvarjajo sode-lavci Inštituta za varnost Lozej. Te dejav-nosti so se nekdaj odvijale kot notranje službe podjetij, zaradi zahtevnosti po-dročij pa se je skoz čas izkazalo, da je bolj ekonomično tovrstne storitve najemati zunaj. Čeprav je bil preboj trd že zaradi same narave dela, ki zahteva tudi veliko etične odgovornosti, Marjan meni, da so prav »zunanji« veliko naredili za prepo-treben red na teh področjih.

Konkurenčna prednost Inštituta za varnost Lozej je v celi paleti dejavnosti. So edino večje tovrstno podjetje na na-šem koncu. »Nalogo opravimo komplet,« pravi Marjan Lozej, za kar ima podjetje poleg lastnih prostorov na voljo tudi vso opremo, ki jo potrebuje za izvajanje vseh sort meritev, analiz in drugih zahtevnih postopkov. »Kadar pelješ kufre v avtu, je avto ponavadi zelo poceni,« slikovito opiše vrednost in pomembnost aparatur. Opravljajo vseh sort meritev: tempera-tur, kakovosti zraka, osvetljenosti, to-plotnega sevanja, prisotnosti plinov, … Precejšen strošek so tudi najsodobnejši zahtevni računalniški programi, službe-ni vozni park pa sestavlja kar devet av-tomobilov.

Zadnja tehnološka novost v podjetju, ki je tudi med prvimi v Sloveniji, je ter-mokamera, katere potreba se bo, »zaradi mase sončnih elektrarn z dvomljivim izvo-rom, ki imajo maso napak«, šele izkazala in s katero upravlja usposobljen, posebej za ta namen izšolan termografist. Mar-jan pa je namignil tudi, da imamo sedaj v Ajdovščini možnost preveriti rezultate opravljenih energetskih sanacij stavb.

Sicer pa si dajo precej opraviti z meri-tvami hrupa v okolju, za kar so morali pridobiti posebno akreditacijo, ki pod-jetje letno stane 5000 evrov. Organ za meritve hrupa mora biti popolnoma ne-odvisen, med izvajanjem meritev ne sme nihče in ničesar vplivati nanj in preverke akreditacij so izredno stroge. Že kakšnih

sedem, osem let podjetje posluje tudi po ISO standardih 9001 in Marjan priznava, da je to koristno. Vzeli so si čas za pri-pravo poslovnika, rezultat pa je urejeno in tekoče delo.

Vsak je samostojen pri svojem deluZahtevnega dela se v Inštitutu za var-

nost Lozej lotevajo timsko, čeprav je vsak strokovnjak samostojen in sam od-govoren za svoje delo. Razdeljeni so na operativce in specialiste. Prvi skrbijo za podjetja, poskrbijo za vse, kar podjetje potrebuje, od rednih pregledov, do iz-vajanja poučevanj in svetovanja, izdelajo požarni red, opremijo prostore z označ-bami, redno vodijo vse potrebne evi-dence, opozarjajo in obveščajo … »Mi smo tisti, ki firme priganjamo,« Marjan pojasnjuje način dela. »Delodajalcu je na začetku leta jasno, kaj je potrebno opravi-ti, vključno s terminskim planom, jasno je kakšen strošek bo in koliko časa bo izgu-bil.« Specialisti so predvsem projektanti za različna področja. Največ dela je na področju požarne varnosti, kjer sode-lujejo pri izdelavi tehnične dokumenta-cije za gradbena dovoljenja. »Tu imamo kar nekaj dela, štirje delamo nonstop na tem, pa včasih ne zmoremo,« Marjan po-kaže na velik kup »papirjev« na njegovi pisalni mizi. Delo je zahtevno, obvezni projektantski izpit pa je mogoče prido-biti šele po petih letih prakse. Poseben tehnični oddelek skrbi za različne vrste meritev in preglede zahtevnejših strojev ter za vse, kar je v zvezi s kemikalijami in okoljem.

Njihovo delo zahteva še vrsto drugih izpitov, vsakoletnih izpopolnjevanj, za opravljanje storitev pa imajo pooblastila ministrstva za delo na področju varstva pri delu, ministrstva za obrambo na po-dročju požarnega varstva ter ministrstva za okolje na področju varstva okolja.

V firmi imamo nekoga, ki nam vsako jutro prebere Uradni list

Na vprašanje, koliko časa zaposlen po-rabi za spremljanje novosti zakonodaje, se oba, Marjan Lozej in direktor Stanko Ožbot zasmejeta. »V firmi imamo neko-ga, ki vsako jutri prečita Uradni list in nam na maile pošlje vse, kar se tiče našega dela.« Redno se udeležujejo seminarjev, mnoga izobraževanja so obvezna in si z njimi nabirajo točke za podaljševanje licenc. »Če hočeš slediti spremembam, je treba vse poznati. Kriteriji so zelo visoki, pogoji za izobraževanje so hudi, poberejo ogromno časa,« Marjan meni o obveznih zahtevah. Še večja težava pa je pogosto menjajoča se in nedosledna zakonodaja, ki ji manjka vrsta podzakonskih aktov. »Agencijo za okolje bi morali ukinit … in začet od začetka, tam je dejansko inflacija predpisov, ki jim je nemogoče slediti,« se huduje direktor Ožbot. Lozej pristavi, da je na njegovem področju vsaj pet pred-pisov, ki se »končajo v SFRJ«: »Mi pa se moramo držati tistih, ki veljajo.« Lah-ko se sicer odločijo za predpise drugih evropskih narodov, vendar se je v tem primeru potrebno teh predpisov drža-ti v celoti, za kompleten posel. Torej je potrebno obvladovati velik del tuje zako-nodaje in spremljati tudi te spremembe, pa prevajati predpise, s čimer je največ težav. Predvsem pa je treba še kako ve-deti, za kaj gre.

Z Brankom takoj pomisliva, kako kori-stno bi bilo to praktično znanje uporabiti za priprave in spremembe predpisov, pa Lozej pove, da sicer sodelujejo v postop-kih priprave, in to z veseljem, vendar nji-hove pripombe in predlogi običajno ne

veljajo nič. Za en evro izgubiš posel »Če bi gledal leto 2000, smo okoli tri-

četrt ponudb, ki smo jih napisali, tudi izvedli, tako je bilo še leta 2005, 2006. Danes pa, če izvedeš 10% napisanih po-nudb, si dober,« Lozej primerja čase pred in med gospodarsko krizo. »Trg je postal neizprosen, za en evro izgubiš posel.« Največja konkurenca so jim po-dobna podjetja iz Ljubljane, Murske Sobote, Maribora. Cene znižujejo tudi vnaprej določeni budžeti projektantov. Kljub temu nekaj velja tudi kakovost in dobro ime: »Kar se tiče izvajanja nalog, dosti pomeni ime naše firme, je zaupanja vredno. Če smo mi zraven, včasih celo ne gledajo na ceno, največkrat rečejo naj na-pravimo in po primerni ceni.« Inštitut za varnost je podpisan pod vrsto pomemb-nih objektov, veliko projektirajo za javne ustanove, v lanskem letu so izdelali kar 8 strokovnih nalog za vrtce. Veliko na-log delajo za zahtevne objekte, nazadnje je bil svojemu namenu predan helioport na ljubljanskem Kliničnem centru, nujna in dobrodošla pridobitev za največjo slo-vensko bolnišnico.

Mnoga podjetja pa na tovrstne storitve še vedno gledajo kot na nepotrebni stro-šek, kar se jim zna slej ali prej maščevati. Marjan opozarja, da v primeru nadzora ali nesreče »obrnejo vsak papir, vse do zadnjega« in vsi morajo »zdržati«. »Ko pride zadeva na sodišče, ni enostavno,« opozori predvsem na množico poškodb na delu. Zdaj je že vajen sodišč, prizna-va pa da je bilo to v začetku hudo. V teh primerih je izdelovalec dokumentacije tisti, ki zagovarja ponesrečenca, če ne drugače, kot priča. »Če je papir podpisan s tvojim imenom, te lahko celo obtožijo.« Dejstvo pa je, da zaščitna oprema in de-lavec, ki je poučen o varnem rokovanju z orodji, lahko podjetju prihranita marsi-kakšen evro.

Firma, ki posluje z izgubo, se mora ukinit

Inštitut za varnost Lozej nima težav s solventnostjo, niti z bankami in sproti poravnava vse svoje obveznosti. Težave pa ima s plačili. Najhuje je bilo v letih, ko se je recesija začela, 2008/09/10, iz tega časa beležijo za okoli 250.000 »od-pisanih« evrov. Vrednost vseh dolgov pa se giblje in znaša tudi do 400.000 evrov. »Mi nismo še imeli izgube. Jaz tako gle-dam, firma ki posluje z izgubo, se mora ukinit, dokler je čas,« trdi Marjan Lozej. Zaposleni imajo solidne plače, predvsem pa so socialno varni, poslovanje inštituta namreč stoji na trdnih temeljih, najhujše je očitno tudi že minilo.

Inštitut, ker si to zaslužijoPri 15 letih se je podjetje Lozej d.o.o.

preimenovalo v Inštitut za varnost Lozej. Da bi svojemu delu, ki je po vseh teh letih doseglo zelo visok strokovni nivo, dodali nekaj nadgradnje, zaslužene veljave. Ob tej obletnici je Marjan Lozej prejel Pe-tomajsko priznanje Občine Ajdovščina. Ponosen pa je tudi na priznanje Avgusta Kuharja iz področja varstva pri delu, ki nekaj velja v stroki.

Vzdušje v inštitutu je delovno, vendar si znajo vzeti tudi čas za zabavo, za dru-ženje, kakršno ob delu ni mogoče in ki daje motivacije za prihodnost. Tako si vsaj dvakrat na leto privoščijo športno--zabavni izlet, eden teh dni, ki seveda potekajo ob delovnikih, je »direktorjev dan«. Pobudniki in organizatorji so za-posleni, firma pa podari delovni dan in večidel tudi pokrije stroške. Nazadnje se

je kolektiv z avtobusom odpravil na iz-let k novemu kolegu, ki jim je razkazal Krško.

Družbeno odgovoren Kljub temu, da se ukvarja z zahtevnim

poslom, ki terja ogromno časa in angaži-ranosti, je Marjan vedno voljan prispe-vati tudi za družbeno korist in za javno dobro. En mandat je predsedoval svetu Krajevne skupnosti Ustje. »Takoj ko sem prišel na Ustje, sem se začel aktivno vklju-čevat v krajevno skupnost, nato pa dolgo ne, se nekako nisem dobil … zmerej je veljalo, da če si zet na Ustjah, potem nisi dosti vreden. Zdaj smo jim pa pokazali, zeti, da smo,« se pošali Marjan. Ponosen je na svoj prispevek v krajevni skupnosti, še posebej na tisti družabni del. V nje-govem mandatu so začeli postavljati dva mlaja na Ustjah, za 1. maj in za 8. avgust, tradicija se bo očitno obdržala. Pred-sednik je postal v času, ko se je zaklju-čevala gradnja mrliške vežice in je bila krajevna blagajna izpraznjena. Do konca svojega mandata je uspel pripraviti vse papirje in zbrati vsa potrebna sredstva za gradnjo večnamenskega objekta.

V tem času je Marjan postal tudi član Društva Matija Vertovec, danes je nje-gov predsednik. Za vodenje so ga člani izbrali prav zaradi njegove sposobnosti združevanja in nekonfliktnega iskanja skupnega interesa. Za seboj ima že lepo število dobro izpeljanih pohodov, pred-vsem pa zadovoljne člane, ki so voljni delati tudi v naprej.

Nedeljski kmetovalec Marjan se je z ženo Nado na Ustje pre-

selil iz Ajdovščine, potem ko je tast tu leta 1976 kupil hišo, obnavljali pa so jo skupaj. Imata tri otroke, starejši sin ima svoje podjetje, računalniški inženiring, mlajši in žena sta zaposlena na Inštitutu, najmlajša hči pa še študira in jo nosi v bolj umetniške, oblikovalsko-scenograf-ske vode.

Hišo obdaja majhno posestvo, 4000 kvadratov lepo obdelane zemlje. »Krom-pir moraš pridelat, si ne predstavljam, da si nebi pridelal svojega krompirja … ko je krompirja konec, se tam poseje še redič,« pravi Marjan, ki to tradicijo prinaša še iz Podrage, od koder je doma. Pridela tudi veliko druge zelenjave, neguje 150 sadnih dreves. Včasih je, »kot taprav Po-dražan«, imel tudi trte, pa ni imel časa za nego in jih je moral vreči iz zemlje. Prizna, da je od zmeraj raje obdeloval zemljo, kot opravljal svoje delo in da če bi se takrat, na začetku, pokazala kakšna priložnost za večji kos zemlje, bi takoj pustil vse skupaj in začel kmetovati. Kljub pomanjkanju časa ima dober pri-delek, viške pridelka pa z veseljem raz-deli med prijatelje in sorodnike.

No, počasi prihaja njegov čas: »Včasih sem zjutraj sedel v avto in nikoli nisem vedel, kdaj bom prišel domov. Danes se ve, običajno mi uspe priti na pozno ko-silo domov, zadnje čase pa potem niti ne odhajam več v službo.« Delo v podjetju je dobro organizirano, svojim sodelav-cem zaupa, počasi bo lahko izpregel in se posvetil kmetovanju ter svoji najljubši rekreaciji: »Strašno rad imam vso opremo za rekreacijo, strašno težko pa jo upora-bljam – še najraje imam kavč.«

In čeprav pravi, da če bi ga še enkrat spravljali, naj se loti vsega od začetka, bi nas vse nekam poslal, si lahko v miru prizna, da ni šlo za Izgubljen čas, svo-je poslanstvo je opravil z odliko. Sanda in Branko

Št. 19 • 15. februar 201310 Mladi

»Dobimo se na postaji« Srednja šola Veno Pilon Ajdovšči-

na že drugo leto sodeluje v projektu »Dobimo se na postaji«, ki spodbuja trajnostno mobilnost s poudarkom na uporabi javnega potniškega pro-meta, hoje in kolesarjenja za prihode in odhode v / iz šole.

Ena izmed aktivnosti, v katere se je šola vključila v okviru tega pro-jekta je tudi »Tekmovanje za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo«. Učitelji in dijaki imajo veliko idej, kako promovirati trajnostno mobil-nost med mladimi in v svoji lokalni skupnosti, za kar je to tekmovanje velika priložnost, da se pokaže izvir-nost dijakov in zaposlenih, spodbuja sodelovanje dijakov in šole z lokalno skupnostjo, aktivno državljanstvo ter prostovoljstvo. Tim dijakov in dijakinj bo na podlagi pripravljene-ga načrta, posvetovanj z vodstvom šole in predstavniki oddelka za oko-lje in prostor, iz področja lokalnega prometa in zvez, uredil smerokaze za peš poti iz različnih koncev kraja do šole. Oznake bodo dobro vidne in opremljene z napisi, razmišljanji in prednostmi javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. Dijaki pripravljajo tudi študijo urejenih kolesarskih parkir-nih prostorov za šolske potrebe in kako obstoječa kolesarska stojala osvežiti z novo podobo, pobarvati zid ob stojalih in dodati napise o rabi koles, pravila in koristnosti. Dijaki so pripravili osveščevalne plakate o trajnostni mobilnosti in izobesili

vozne rede avtobusov in vlakov, ki so uporabni za prihode in odhode v šolo. Zaposleni na šoli se bomo za spodbujanje trajnostne mobilnosti še bolj kot doslej trudili z dobrim zgledom, saj nas veliko hodi v služ-bo peš, s kolesom ali pa uporabljamo »carpooling«*.

Aktivnosti so v polnem teku, še vedno pa z veseljem sprejmemo še kakšno povezljivo idejo, ki bo pri-šla izven šole. Z objavljanjem naših aktivnosti v okviru trajnostne mo-bilnosti pozivamo tudi lokalno sku-pnost, da se nam pri tem pridruži. Vsak dan, ko je treba na delo ali po opravkih si organiziramo pot tako, da čim več opravimo peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.

*Kaj je »carpooling«? Kadar javni prevoz ni kakovosten, je spodbujanje »carpoolinga« oz. povečanja zasede-nosti avtomobila preprost in učinko-vit ukrep za zmanjšanje števila av-tomobilov in stroškov. »Carpooling« je zelo učinkovit ukrep predvsem za posamezna podjetja, katerih delavci prihajajo v službo ob istem času. Karmen Lemut

Ženske v znanosti

Mlada raziskovalka Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici je postala štipendistka na-cionalnega programa »Za ženske v znanosti«

Partnerji nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« L’Oreal Slo-venija, Slovenska nacionalna komi-sija za UNESCO in Slovenska znan-stvena fundacija so na slovesnosti v Narodnem muzeju Slovenije podelili štipendije sedmi generaciji mladih raziskovalk. Štipendijo za razisko-valno delo v okviru doktorskega študija v višini 5.000 evrov, ki jo lah-ko štipendistke porabijo v poljuben namen, je prejela tudi Tina Jerman Klen, mlada raziskovalka Centra za raziskave vina in doktorska študent-ka doktorskega študijskega proga-ma Znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici v zadnjem letu študija.

Na že sedmi razpis za štipendije programa L’OREAL-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki si prizadeva opozarjati na pomen in vlogo žensk v znanosti, je prispelo največ prijav doslej, in prvikrat tudi največ s po-dročja biotehnologije.

Tina Jerman Klen v svoji doktorski nalogi raziskuje transformacije in porazdelitev fenolov oljk med proi-zvodnjo oljčnega olja. Fenolne spo-jine oljk naj bi namreč imele močne antioksidativne lastnosti, s tem pa pomembno preventivno vlogo pri pojavnosti nekaterih vrst raka ter bolezni srca in ožilja. Hkrati te spo-jine v odpadnih oljčnih produktih predstavljajo velik okoljski problem, zaradi česar je njihov nenadzorovan izpust v okolje strogo prepovedan. Namen njene raziskave je oceniti učinkovitost obstoječih tehnik sti-skanja olj ter ugotoviti, ali je mogoče s spremembami tehnologije izbolj-šati kakovost oljčnega olja in hkra-ti zmanjšati okoljsko obremenitev skozi nadaljnjo uporabo odpadnih produktov, oboje pa lahko pomemb-no spodbudi slovensko oljčno indu-strijo.

Prejeta nagrada je veliko prizna-nje dosedanjemu delo študent-ke Tine Jerman Klen ter njene mentorice doc. dr. Branke Moze-tič Vodopivec, obenem pa velik dokaz, da je študij na Univerzi v Novi Gorici visoke kvalitete. Andreja Leban

Štipendije za mlade fizikeŠtipendijski sklad »Mladi fiziki

2020« na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici

Sodelavci Fakultete za aplikativno naravoslovje so se v letu 2012 pove-zali z institucijami in posamezniki, ki so preprečani, da je prihodnost Slovenije tesno povezana z inova-tivno in odlično izobraženo mla-dino, ki bo z lahkoto ujela korak z najsodobnejšimi dogajanji v svetu naravoslovja in tehnike. Rezultat teh povezav je štipendijski sklad »Mladi fiziki 2020«, ki združuje donacije, iz katerih bodo študentje, ki se bodo v akademskem letu 2013/2014 prvič vpisali v študijski program Fizika (I. stopnja) Fakultete za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici, prejeli zanimive štipendije.

Študijski program Fizika (I. sto-pnja) predstavlja v slovenskem vi-sokošolskem prostoru sodobno po-nudbo za izobraževanja strokovnja-kov s področja fizike, saj vzgaja štu-dente v duhu celostnega reševanja najrazličnejših problemov sodobne industrije in znanosti. S širokim na-borom eksperimentalnega znanja so diplomanti cenjeni povsod tam, kjer

je potrebno podrobno poznavanje fizikalnih problemov in inovativnost pri reševanju le-teh, natančno mer-jenje količin, ki so ključne pri opti-mizaciji proizvodnega procesa ali v novih fizikalnih raziskavah. Za prvo-stopenjsi program Fizika je značilna interdisciplinarnost, saj se študen-tje spoznajo tudi s povezavo fizike in biologije ali fizike in elekronike, hkrati pa so deležni izbirnih poglavji s področja intelektualne lastnine. Z izbirnostjo predmetov je še dodatno zagotovljeno, da diplomanti dobijo tisto znanje, za katerega so prepriča-ni, da jim bo najbolj koristilo v bo-doči karieri. Študij poteka v majhnih študijskih skupinah, ki zagotavljajo pristen stik med študenti in profe-sorji, dodatno pa je kvaliteta študija povečana s sistemom tutorjev. Nad vsakim študentom, ki si tega želi, na-mreč bdi mlajši sodelavec Univerze v Novi Gorici in skrbi za to, da so študentove obveznosti opravljene v predpisanih rokih in osvojeno zna-nje na primerni, visoki, ravni.

Štipendijski sklad »Mladi fiziki 2020« je bogat že v prvem letu ob-stoja, saj ta trenutek ponuja vsaj 10

štipendij, ker pa se novi štipenditorji še vključujejo, bo to število do okto-bra 2013 zagotovo še naraslo. Vsaka štipendija zagotavlja posameznemu prejemniku 200 EUR mesečno in traja vsa tri leta študija (vsako leto študent prejema sredstva 10 mese-cev), pogoj za ohranitev štipendije ves ta čas pa je redno napredovanje po programu. Med štipenditorji lah-ko najdemo sodobna podjetja, kot sta GEN-I, d. d., ali COSYLAB, d. d., Občino Ajdovščina ter razisko-valno inštitucijo svetovnega slovesa Sinhrotron iz Trsta. Najprestižnejšo štipendijo, ki jo prejme najboljši štu-dent v generaciji, pa osebno daruje Rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilo Zavrtanik.

Za podrobnosti o vpisu, študij-skem programu ali štipendijskem skladu »Mladi fiziki 2020« se obrnite na Dekana Fakultete za aplikativno naravoslovje, prof. dr. Gvida Bratina (gvido.bratina@ung.si, tel. 05 365 35 00).

Dodatne informacije: Andre-ja Leban, T: 05 3315 397, E: an-dreja.leban@ung.si Andreja Leban

Mladi o okolju

2. februarja 2013 je bilo sobotno dopoldne v Ajdovščini namenjeno okolju. V organizaciji Mladinskega sveta Ajdovščina in pod vodstvom Mladinskega sveta Slovenije je v Hiši mladih potekalo lokalno sre-čanje projekta Mladi o okolju. Do-godka se je poleg skupinice mladih udeležila tudi predstavnica Občine Ajdovščina, vodja oddelka za oko-lje in prostor ter predstavnica Ko-munalno stanovanjske družbe Aj-dovščina, odgovorna za ravnanje z odpadki.

Projekt Mladi o okolju se osredo-toča na izpostavljene teme, ki jih mladi iz posameznega lokalnega okolja, kjer se srečanje odvija, zazna-jo kot problematične: ureditev mla-dim prijaznejšega okolja, trajnostni razvoj in s tem povezano ravnanje in varovanje okolja idr. Na lokalnih srečanjih mladi sami najprej identi-ficirajo probleme v svojem lokalnem okolju, predlagajo rešitve in jih nato predstavijo odločevalcem.

Tudi mladi Ajdovci so v prvem delu sobotnega srečanja sami raz-pravljali o možnosti ureditve mesta

Ajdovščina tako, da bi postalo mla-dim prijaznejše ter izpostavili nekaj pomembnih predlogov: mladi si naj-bolj želijo ureditve kolesarskih poti, ki jih v Ajdovščini skoraj ni; postavi-tev smetnjakov za pasje iztrebke ter celostno ureditev mesta Ajdovščina, saj, kot ugotavljajo mladi Ajdovci, slednje nima dolgoročnega prostor-skega plana, ki bi celostno urejal umestitev novogradenj v prostor in s tem posamezna območja namenjal različnim dejavnostim in panogam.

Mladi so tudi tokrat dokazali, da jim svežih zamisli nikdar ne zmanj-ka in za novo mesto Ajdovščina po-iskali konkretne in realne rešitve, narisali zemljevid mesta Ajdovščina, ga prekrili s kolesarskimi potmi in tako predstavili podobo novega me-sta »po meri mladih«. »Ureditev pre-dlaganih kolesarskih poti ne prinaša večjih finančnih vložkov, saj bi kole-sarske poti lahko umestili na del že obstoječe infrastrukture«, ugotavljajo mladi udeleženci projekta Mladi o okolju. Udeleženci sobotnega sre-čanja namreč predlagajo postavitev kolesarskih poti ob avtomobilskih

cestah tam, kjer so te dovolj široke: predvsem vzdolž Goriške ceste, ki jo mladi zaznavajo kot najbolj pro-blematično, ker zaradi širine in pre-glednosti omogoča, da se vozniki skozi mesto peljejo prehitro. Mladi predlagajo ureditev kolesarskih poti tudi ob poljskih poteh, ki vodijo na ‚‘ajdovsko polje‘‘, kamor se mnogo Ajdovcev zateče za rekreacijo, a se do začetka stez pripelje z avtomobilom. Kolesarske poti bi lahko uredili tudi ob obvoznici, v smeri proti Novi Go-rici, mimo industrijske cone,...

V zemljevid mesta Ajdovščina mladi niso pozabili umestiti niti smetnjakov, predvsem tistih za pas-je iztrebke, ki jih po mestu skoraj ni; predvideli so ureditev glavnega trga, označili industrijske cone, cone na-menjene mladinskih aktivnostim in označili središče kulture,...

Svoje rešitve in pobude so v dru-gem delu srečanja predstavili pred-stavnici iz Občine ter predstavnici Komunalno stanovanjske družbe, ki sta bili konkretnih pobud mladih veseli in sta jih z navdušenjem spre-jeli. Pogovor se je nato usmeril še k ostalim aktualnim temam o okolju: ravnanje z okoljem in odpadki, ure-ditev mesta ter ostalih težavah, s ka-terimi se dnevno srečujemo v našem mestu.

Vse pobude mladih, ki so v sobo-to dokazali, da jim za svoje okolje ni vseeno, so na Mladinskem sve-tu Ajdovščina skrbno zabeležili in jih bodo v prihodnjih dneh v pi-sni obliki posredoval Občini. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 19 • 15. februar 2013 11Dan z mladim Ajdovcem

Da je voda vir življenja, je splošno znano. Človek je kmalu spoznal, da je voda tudi vir zdravja. Vse velike civilizacije so nastale ob rekah in vse so spoznale pomen dobre vode. Voda, predvsem tista neoporečna in čista postaja vedno pomembnejša dobrina za človekov normalen razvoj. Je osnovna komponenta človeškega telesa. Pri odraslem moškem predstavlja 60%, pri odrasli ženski (zaradi bolj izraženega maščobnega tkiva) 50% in pri dojenčku 70%. V njej so raztopljene hranilne snovi, voda jih iz prebavil prenaša do najmanjše celice našega telesa. Tudi pri odpadnih in strupenih snoveh, ki nastajajo v telesu ali zaidejo vanj s hrano ali vdihanim zrakom, je voda tista, ki jih prenese do organov za izločanje. Pomembna je za vzdrževanje vlažnosti sluznic, brez nje bi prišlo do trenja med različnimi tkivi. Voda je najpomembnejši regulator telesne temperature – pri vročinskih boleznih, ob naporih ali v vročih dneh vsi opažamo, da se naše telo bolj znoji kot običajno in s tem izravnava povišano temperaturo telesa.Pri običajnih prehranjevalnih navadah pride do uživanja tekočine preden

nastopijo občutki žeje. Žeja naj bi bila le v izjemnih primerih dražljaj za uživanje tekočine. Posebej pri starih ljudeh je lahko občutenje žeje tako oslabljeno, da niso več sposobni ustrezno zaznavati obstoječega pomanjkanja tekočine. Slednjemu sem bila v času šolanja priča tudi sama, saj so starejši ljudje pogosto radi pozabili na vnos tekočine in tako dnevno zaužili le tri do štiri decilitre tekočine, kar je absolutno premalo! Bodisi je k temu pripomoglo oslabljeno občutenje za žejo velikokrat pa tudi malomarnost in brezbrižnost zdravstvenega osebja (ne vseh), da bi starejšemu, na posteljo priklenjenemu človeku ponudili kozarec vode. Človeško telo zdrži brez vode le nekaj dni. Vzrok se skriva v dejstvu, da

človek vsak dan izloči precejšnjo količino vode. Glavna pot izločanja so ledvice, približno 1,6 litra je izgubimo na ta način. Okrog 0,4 litra jo izločijo pljuča z izdihanim zrakom in ob običajni telesni aktivnosti jo okrog pol litra izgubimo z znojenjem. Približno 1 deciliter pa se jo izloči z blatom. Če seštejemo izločene tekočine vidimo, da človeško telo za normalno delovanje vsak dan potrebuje 2 do 3 litra tekočine! Vsekakor pa velja zlato pravilo, ki pravi, da naj bi odrasel človek zaužil 1,5 litra vode s pijačo in 8 decilitrov s hrano, kot so juha, sadje in zelenjava. Kadar je izguba vode večja od vnosa nastopi dehidracija ali izsušitev. Da bi

preprečili dehidracijo telesa, ki nastopi v lažji obliki že ko imamo suha usta, moramo telesu priskrbeti redno pitje vode. Izgubljeno telesno tekočino in minerale je priporočljivo nadomestiti z navadno vodo iz pipe, čaji in svežimi sadnimi sokovi, izogibajmo pa se sladkanim in gaziranim pijačam. Večje težave lahko nastopijo, kadar nam vode dolgotrajno primanjkuje, zaradi česar telo razvije varčevalne ukrepe, ki lahko negativno vplivajo na pojav različnih alergij, kroničnih bolečin, glavobola in zvišanega krvnega pritiska ter po zadnjih raziskavah, tudi na slabšo imunsko sposobnost organizma. Da bi se izognili tem nevšečnostim, bodimo pozorni na naše telo in popijmo več vode ob višjih temperaturah, povečani telesni aktivnosti, kadar se znojimo in imamo povišano telesno temperaturo. Pri tem telo potrebuje 2 decilitra več vode za vsako stopinjo telesne temperature, ki je nad normalno (37°C). Pozorni bodimo tudi na količino popite vode, kadar uživamo kofeinske pijače in alkohol ter tudi sladkor, saj ti odvajajo vodo iz telesa in jo moramo temu primerno nadomestiti.Voda je zdrava pijača, ki ne redi in ne vnaša v telo dodatnih snovi, ki bi jih

moralo telo nato zopet izločiti, za kar spet potrebuje vodo. Odločitev, katero vodo bomo pili, je naša. Izbiramo lahko med vodovodno in ustekleničeno vodo. Pomemben podatek je, da iz naše pipe teče zelo kvalitetna pitna voda. Zato kar pogumno po kozarec vode in na zdravje!

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Voda za življenjeLuka Vončina, študent in »naj natakar«

Mladinski svet Ajdovščina v okviru praznovanja svoje 10-letnice nada-ljuje z redno rubriko »Dan z mladim Ajdovcem«. Tokrat smo dan prežive-li z Lukom Vončina, ki ga gostje Bara Hiša mladih v Palah zagotovo po-znate. Z njim smo preživeli enega od januarskih petkov in se pozanimali, kako simpatični natakar usklajuje svoje delo z ostalimi obveznostmi.

Štiriindvajsetletni Luka je absol-vent visokošolske smeri na fakul-teti za Management v Kopru in do zaključka študija ga loči le še nekaj izpitov ter diploma. Ker smo Luko spremljali v času izpitnega obdobja, se je njegov dan pričel z učenjem za izpit, zato smo se mu pridruži-li, ko smo se sami dobro naspali in ga tako prepustili študijskim obve-znostim. Na letapreživeta v Kopru ima Luka lepe spomine, vendar je nad samim študijem managemen-ta nekoliko razočaran: »Zdi se mi, da bi od študentov morali zahtevati več znanja ter predvsem dati več poudarka na prakso,« je kritičen Luka, ki je v času izobraževanja praktično usposabljanje pogrešal in si ga želel več. »Na 5-tedenski praksi v marketingu na ajdovskem podjetju Mlinotest sem se ogromno naučil.« Tudi sicer se v prihodnosti najbolj vidi v delu povezanim z marketin-gom, čeprav resnih načrtov še nima. Pravi, da je odprt tudi za druge mo-žnosti: »Moja edina želja je opravljati delo, povezano z ljudmi,« nam svoje želje iskreno razkrije. Luka se je že soočil tudi z vodenjem trgovine. S

punco Nušo ter družino so v Ajdo-vščini odprli trgovinico Piknik, ki pa je po treh mesecih žal morala zapreti svoja vrata.

Po študijskem jutru Luka odhiti v Pale, v Bar Hiša mladih. »Petkovi večeri v baru so vedno pestri in priprave na dogajanje se pričnejo že veliko pred dogodkom. Danes so na vrsti karaoke! Pripraviti je treba ozvočenje, prostor...«. Luka ponosno pove, da jim je uspelo v približno enem letu, odkar so prvič poskusi-li s karaokami, sramežljive Ajdovce sprostiti in vedno več se jih opogu-mi in pokaže svoj »talent« oziroma pogum pred mikrofonom. Poleg pri-prav za karaoke, je Luko v baru čakal še sestanek s kolektivom. S sodelavci, s katerimi se Luka odlično razume, so delali načrte za prihodnje mese-ce ter debatirali o novih idejah za koncerte in dogodke. »V prihodnje lahko tako pričakujemo še veliko koncertov, kmalu bodo spet na vrsti karaoke, marca pa se bomo lahko preizkusili celo v igri »Človek ne jezi se« v človeški velikosti. Imamo že dve ekipi od štirih, mislim, da bo res zabavno. V baru hočemo delati nove stvari, zabavati goste, ker verjamemo, da so že malo zdolgočaseni enih in is-tih dogodkov v okolici,« nam načrte Bara Hiša mladih razkrije Luka.

Po opravljenih obveznostih se z Lukom odpravimo k njemu domov, kjer punca Nuša kuha kosilo. Ker si delita hišna opravila, posodo pomi-je on. Ta čas izkoristimo za klepet z Nušo, ki nam pove, da se je v Vi-pavsko dolino, kjer se dobro počuti, preselila iz Brd. »Skupaj živiva že nekaj mesecev, svoj kotiček pa sva si uredila v hiši Lukovih staršev.« S trenutno situacijo sta zadovoljna in ponosna na to, da sta si s svojimi prihranki in delom lahko uredila svoje stanovanje. Luka in Nuša se za-vedata, da situacija v Sloveniji glede stanovanj za mlade ni rožnata, ven-dar menita, da bi vseeno več mladih lahko zaživelo na svojem: »Sicer je potrebno nekaj odrekanja, izkoristiti kar imaš na voljo ter sprejeti tudi pomoč staršev.«

V prostem času se Luka rad ukvar-ja s športom. Košarko je igral v Aj-dovščini do konca srednje šole, sedaj pa se je pridružil društvu Gajbice, rekreativci, ki so tudi nekoč igrali košarko. Dvakrat tedensko imajo treninge, ob sobotah pa v Postoj-ni igrajo TRIM ligo. »Do sedaj smo nesporni zmagovalci lige.« Pomemb-no se mu zdi, da se ljudje športno udejstvujejo tudi pozimi, zato je zadovoljen z možnostjo rekreacije v ajdovskih športnih dvoranah, ven-dar opaža, da so te dokaj zasedene in seveda ne zastonj. Kot pohvalno je Luka izpostavil ugodnosti, ki jih ima kot član Kluba ajdovskih študentov: »Brezplačno rekreacijo v mali dvorani ter možnost nakupa cenejše karte za notranji bazen v ŠRC Police v Ajdo-vščini.«

Zvečer z Luko spet odhitimo v Pale, saj se njegovo delo za šankom prične ob 20. uri. Nadene si predpasnik in se prelevi v »naj kjlnarja«, prevzame pa tudi vlogo vodenja karaok. Za spodbudo publike k sodelovanju se tudi sam opogumi in po svojih naj-boljših močeh odpoje nekaj uspe-šnic. »Postavim nizke standarde, da se obiskovalci prej opogumijo :) .« Pri svojem delu uživa: «Od vedno me veseli delo z ljudmi, zadovoljen pa sem tudi s tem, ker lahko z delom v Baru Hiša mladih ne le strežem go-ste, ampak tudi aktivno sodelujem pri izvedbi dogodkov ter tako pripomo-rem k bolj pestremu dogajanju v Aj-dovščini.« Seveda pa Luka ne pozabi omeniti, da se v Baru Hiša mladih dobro počuti predvsem zaradi super sodelavcev in gostov. Končna misel preden se poslovimo od njega, zato ne more biti drugačna, kot vabilo na pijačo v Bar Hiša mladih. Sami smo petkovo zabavo sicer zaključi-li predčasno, Luko pa smo ponov-no srečali že v ponedeljek, ko nam je postregel z jutranjo kavico. Mladinski svet Ajdovščina

Zaključek praznovanja 60 letnice Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina1. februarja 2013, na petkov večer

je bilo v Mladinskem centru v Hiši mladih v Ajdovščini veselo. Ajdovski taborniki so praznovali zaključek 60 letnice delovanja svojega Društva ta-bornikov Rod Mladi Ajdovščina. Na prireditvi se je zbralo kar nekaj ljudi, bivšjih tabornikov, sedanjega vodstva, podpornikov taborništva ter predstav-nikov Zveze tabornikov Slovenije in še mnogo drugih, ki so kakorkoli poma-

gali pri pisanju zgodovine ajdovskega taborništva. Ob beleženju visokega jubileja, je tabornike s svojim obiskom počastil tudi župan.

V lanskem letu je Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina uspešno, z več prireditvami in dogodki obeležilo svojih že 60 let delovanja. Spomnimo se samo razstave v mesecu marcu ob pode-litvi priznanj Športne zveze Ajdovščina, velikega kresovanja konec aprila v graj-

skem obzidju z nastopom Ane Pupedan ter vseh drugih aktivnosti, ki so potekale. Ogromno dela je bilo narejenega, ogro-mno truda vloženega in prav vsakemu, ki je kakorkoli bil del njihove 60 letne zgodovine so posebej hvaležni.

V petek so s slavnostno prireditvijo taborniki zaključili niz prireditev in do-godkov, ki so se odvijali v okviru pra-znovanja 60 letnice njihovega delovanja. V uvodnem delu petkovega srečanja je najprej g. Borut Koloini iz Goriškega muzeja predstavil svojo raziskavo o zgo-dovini taborništva v Ajdovščini in kratek film o taborništvu v preteklosti. Nato pa je sledil slavnostni dogodek, podelitve priznanj in zahval Zveze tabornikov Slo-venije zaslužnim ajdovskim tabornikom in nekaterim drugim, ki so pomagali pri delovanju taborniške organizacije in praznovanju 60 letnice.

Zveza tabornikov Slovenije svojim pri-dnim in požrtvovalnim članom podelju-

je pohvale in priznanja in taborniki so petkovo slovesnost izkoristili za to, da so se svojim članom na tak način zahva-lili za njihov trud in delo ter prispevek k delovanju in razvoju društva ter jim podelili pohvale in priznanja, ki so jih aktivni člani prejeli za svoje 5, 10, 15 ali več letno aktivno delovanje v taborniški organizaciji in pomoč pri organizaciji posameznih dogodkov in akcij. S pode-litvijo posebnih zahval so se taborniki zahvalili tudi ajdovskim podjetjem, ki jim s svojim sponzorstvom že vrsto let pomagajo predvsem pri izvedbi letnega taborjenja ter organizaciji nekaterih dru-gih več dnevnih aktivnostih ter pri nude-nju drugih posebnih uslug.

Posebno priznanje pa je od tabornikov prejela tudi Občini Ajdovščina in njen župan Marjan Poljšak za prispevek k delovanju taborniške organizacije. Ob-čina Ajdovčina društvu tabornikov nudi ogromno podporo že dolga leta. Dovze-

tna je za veliko njihovih želja in zahtev, med katerimi lahko navedemo več pod-pornih aktivnosti v smislu infrastruktur-ne podpore – tako v mestu Ajdovščina, kot tudi v taborniškem domu na Kokvu. Nudi pa jim tudi finančno podporo s so-financiranjem projektov, programov, le-tovanj, športnih aktivnosti, izobraževanj članov, opreme, ipd. Posebna sredstva občina namenja tudi izvajanju posebnih aktivnosti, ki odpirajo organizacijo nav-zven v družbo in tako prispeva k delu in s tem razvoju taborniške organizacije in si kot taka zasluži posebno pohvalo s strani ajdovskih tabornikov, ki jo je v pe-tek tudi prejela.

Po zaključenem uradnem delu pri-reditve so se vsi priostni zbrali ob pri-grizku, obujali spomine na pretekla 60-ta leta ter se zadržali v veseli ta-borniški družbi še dolgo v noč. Rod Mladi bori

Št. 19 • 15. februar 201312 Mladi

Obvestila MC Hiše mladih

Razstava Jejčičevih plakatov – petek, 15. Februar Hkrati z odprtjem retrospektivne razstave Danila Jejčiča se v Galeriji Hiša mladih 15. Februarja odpira razstava njegovih razstavnih plakatov. Na ogled bodo do 15. Marca. V četrtek, 14. marca, bo ob 20:00 potekal po-govor z gospodom Danilom Jejčičem v Baru Hiša mladih.Torek, 19. februar 2013 - potopisno predavanje Malavi & MozambikNiz potopisnih predavanj v letu 2013 se nadaljuje s Tino Grčar, ki nam bo predstavila svoje potovanje po afriških deželah, Malaviju in Mozambiku. Vabljeni v torek, 19. februarja, ob 19h, v MC Hiša mladih Ajdovščina na brezplačno pot v afriško avanturo!Četrtek, 21. februar ob 19.00, bar Hiša mladih, večer branja poezije Drage pesnice in pesniki! V četrtek, 21. februarja, ki je obenem mesec kulture, je na vrsti prvi večer branja poezije v živo, v MC Hiša mladih. Večer bomo obogatili z gosti iz sveta poezije ter z glasbeno spremljavo. K udeležbi vabimo vse, ki jih zanima poezija, si z njo krajšajo čas in uživajo ob njej. Zato naprošamo vse, ki bi radi svoje pesniške ideje predstavili v živo, da se nam pridružite. Zaželene so predhodne prijave na info@mc--hisamladih.si.Predstavitev Evropske prostovoljne službe v Ajdovščini Postani tudi ti EVS prostovoljec in izkusi to enkratno in nepozabno do-živetje v tujini! Ste vedeli, da projekt EVS (Evropska prostovoljna služba) že več let deluje v Ajdovščini? NE? Vabljeni torej (tako mladi, kot njihovi starši), da se udeležite predstavitve programa EVS v četrtek, 21. febru-arja, ob 18.30, v prostorih Lavričeve knjižnice. Predstavili se vam bo-sta mladi aktualni EVS prostovoljki, ki trenutno svojo službo opravljata v Ajdovščini. Marija Sakalauskaite iz Litve, ki trenutno dela kot evropska prostovoljka v Mladinskem centru Hiša mladih in Heli Hongisto s Finske, ki svojo prostovoljno službo opravlja na Medobčinskem društvu prijate-ljev mladine Ajdovščina. Dekleti vam bosta predstavili svojo EVS izkušnjo in pa krajšo predstavitev kulture obeh držav. Sreda, 27. februar 2013 - enodnevni smučarski izlet v ZoncolanVsi ljubitelji smučanja in bordanja, vabljeni na MC počitniški izlet, ki bo v sredo, 27. februarja 2013. Skupaj s turistično agencijo Marco Polo se peljemo v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Pohitite s prijavami, saj je število mest omejeno.Cena izleta znaša 35 eur in vključuje: prevoz s sodobnim turističnim av-tobusom, celodnevno smučarsko vozovnico, osnovno nezgodno zavaro-vanje in organizacijo izleta. Izlet je odprt za vse starosti, mlajši od 14 let morajo imeti nujno starejšega spremljevalca, mlajši od 18 let pa nujno potrdilo staršev, ki potrjuje dovoljenje za odhod. Prijavnice dobite v MC Hiša mladih oz. na naši spletni strani www.mc-hisamladih.si za več in-formacij pa smo dostopni na 05 368 93 83 / 041 945 392 ali INFO@MC--HISAMLADIH.SI.Četrtek, 7. marec - ustvarjalno poučna delavnica: izdelajmo naravno milo iz domačega oljčnega oljaDa bi se poučili o izdelavi naravnega mila in ekološkem pomenu njegove uporabe za nas in za okolje, vas vabimo na delavnico izdelovanja mila.Delavnica bo potekala v četrtek, 7. marca ob 18.00 uri, v prostorih Mla-dinskega centra Hiša mladih Ajdovščina (Pale). Vodila jo bo Katjuša Reja Mozetič, univ.dipl.ekolog. Trajala bo okoli 2 uri. Cena 20 eur. Ude-ležba je omejena, zato naprošamo za predhodne prijave (do vključno sre-de 6. marca 2013). Kontakt: info@mc-hisamladih.si, 041 945392, 05 368 93 83Redna dejavnost mc-ja:Vabljeni tudi, da se na pridružite na redni tedenski dejavnosti Mladinske-ga centra Hiša mladih, kjer je na sporedu sledeče: Družabni popoldnevi z EVS prostovoljko Marijo iz Litve: vsak ponedeljek med 17.00 in 19.00 filmski večeri po vašem izboru; vsak torek med 16.00 in 18.00 barvanje mandal ter vsako sredo med 17.00 in 19.00 družabne igre. Ob sredah se lahko priključite tolkalski delavnici ob 20.00, katero vodi domačin Gal Furlan (zaželen je lasten boben, v kolikor bobna nimate, pa le to sporočite na naše kontakte in vam ga zagotovimo). Vljudno vabljeni v našo družbo!

Dobrodelni večer v Hiši mladih

Na predvečer Prešernovega prazni-ka, 7. februarja, je v Baru Hiša mla-dih potekal prvi dobrodelni večer s

koncertom glasbene zasedbe „UNI TISTI“. Dogodek, ki ga s skupnimi močmi pripravljamo MC Hiša mla-

dih in Bar Hiša mladih, je bil  po-svečen dobrodelnosti, saj so bili vstopnina in prostovoljni prispevki namenjeni pomoči družini v stiski, za kar je poskrbel Center za socialno delo Ajdovščina, ki nam je prijazno ponudil vso podporo in pomoč. Poleg tega je bil vsak obiskovalec deležen slastnega kulinaričnega preseneče-nja, ki so ga v ta namen prostovolj-no pripravili kuharji in slaščičarji po srcu: Erika Jerkič, Natalija Vidic in Peter Bajnoci.

Zbranih je bilo 300,00 EUR prosto-voljnih prispevkov, za kar se organi-zatorja zahvaljujeta obiskovalcem. Dobrodelni duh ajdovske mladine nas navdihuje za organizacijo po-dobnih dogodkov tudi v prihodnje.

Rock n' roll, letala in Pelhan!

Pelhan je nov svež hard rock band na slovenski sceni. Zasedbo sesta-vljajo sami izkušeni glasbeniki, ki so delovali ali pa še vedno delujejo v skupinah, kot so Skalp, Requiem, Lene kosti, Kalamari, Divine Illusi-on, Forgotten Eden, Prizma, Obroč,

ShadowIcon, Slavko Ivančič … Skupino sestavljajo Aleš Pelhan

(vokal in kitara in še vedno tudi pri SkalpihJ), Matjaž Švagelj (bas kita-ra), Gregor Volk (kitara), Miha Ne-doh (bobni) in Peter Smrdel (klavi-ature). Zasedba se je zbrala v začet-

ku leta 2012, sprva kot solo projekt Aleša Pelhana, pozneje pa je zaradi odlične kemije med člani prerasla v band. Kot prvi singel so nam pred-stavili komad »V Neznano«, ki bo 14.3.2013 izšel na istoimenskem al-bumu. Fantje so izid singla podprli tudi z videospotom, katerega so po-sneli v družbi ultra lahkih letal, sve-tovno priznanega podjetja Pipistrel v Ajdovščini. Na albumu najdemo 12 avtorskih skladb, ki so nastale pod peresom Aleša Pelhana. Za miks in mastering plošče sta poskrbela Bo-rut Žbogar ter Gaber Radojević.

Zasedba obljublja močno dozo kvalitetnega rocka, ki jo lahko po-slušalci preverite na njihovem pre-miernem koncertu v Orto Baru na dan izida albuma.

Znate marmorirati papir? V ponedeljek, 28. in torek 29. Janu-

arja sta v prostorih MC Hiša mladih Ajdovščina potekali delavnici, kjer so udeleženci spoznali tehniko mar-moriranja papirja. Vodila sva jo Ma-rijo Biluš in Julijana Božič iz Društva Jutro. Skupaj smo uživali ob nastaja-nju unikatnih posameznih izdelkov čarobnih vzorcev in barv.

Marmoriranje papirja je tradici-onalna azijska metoda slikanja na vodni gladini, pri čemer nastanejo

vzorci podobni kamnitim ali mar-mornim površinam. Na japonskem je tehnika poznana kot Suminagashi, v islamskem svetu pa kot Ebru. V 17. stoletju se je razširila tudi v Evropo. Uporabljali so jo za okras kaligrafije, okras platnic bogato vezanih knjig, okvirjali in razstavljali so jih tudi kot slikarska dela. Ebru pomeni oblake in opisuje umetnikov notranji svet. J.B.

V.I.P. Dance Company prihaja v AjdovščinoSkoraj leto dni je trajalo, da smo se uskladili in sedaj bodo največje plesne

senzacije na voljo tudi v Ajdovščini. To je bila želja mnogih staršev mladih plesalcev, potem, ko so se ukinili tečaji specifičnih plesnih zvrsti, kot sta breakdance in Shuffle.

Smo plesna šola z desetletno tradicijo in številnimi referencami. Ustvar-jamo uspešne tekmovalce, veliko učencev sedaj tudi aktivno nastopa. Po-hvalimo se lahko z odličnimi trenerji, ki so poleg doseženih zavidljivih rezultatov tudi opravili licenco trenerja športnega plesa Plesne zveze Slo-venije za področje modernih tekmovalnih plesov.

Ker vemo, da je današnja gospodarska situacija težka, smo cene občutno znižali in prvim 20 plesalcem, ki se bodo vpisali v plesno šolo, podarja-mo spominsko majico kluba! S treningi v Ajdovščini začnemo v mese-cu marcu. ZA več informacij vas vabimo k ogledu naše spletne strani www.vipdance.si

Pust in pustna povorka v AjdovščiniVelika dvorana ŠRC Police se je

v torek 12. februarja spremenila v pestro paleto pustnih maškar. Star-še in otroke smo pričakali z glas-bo za katero je poskrbel DJ Samo in pustnimi delavnicami v izvedbi Mladinskega centra hiša mladih ter MDPM-ja (Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina). Otroci so lahko izdelovali različne pustne okraske in pripomočke ter poplesavali v družbi domačega ple-snega studia ADC, ki je poskrbel za plesno pustno atmosfero.

Več o pustu v prihodnji številki.

Foto

: Ana

Ket

e

Št. 19 • 15. februar 2013 13Knjige

Potujoča knjižnica v februarju in marcu

PETEK, 15. februar Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 18. februarSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 19. februarVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30PONEDELJEK, 4. marecVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 5. marecVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 6. marecPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 7. marecFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 8. marecVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 11. marecPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 12. marecVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 13. marecBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 14. marecVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PONEDELJEK, 18. marecSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 19. marecVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 041 596 130, potujoca@ajd.sik.si

Mostova čitalnica 2013 v Pilonovi galerijiČlanice in član krožka ustvar-

jalnega pisanja pri društvu Most imajo znova veliko srečo, da se predstavljajo v Pilonovi galeriji. Letošnja predstavitev polletnega ustvarjanja bo v petek, 22. februar-ja, ob sedmih zvečer. Glasbeni del večera bodo prispevale vnukinje in nečakinje avtoric.

Letos smo prvič v novico o literar-nem večeru zapisali žensko in mo-ško obliko samostalnika član/člani-ca. Kar nekaj let je bilo treba, da je tudi en član, prepričani smo, da se bo pridružil še kateri, razbil zgodbo o tem, da je literarno ustvarjanje v tretjem življenjskem obdobju le žen-ska zadeva. Namen našega druženja vsa leta je razvijati svoje sposobnosti izražanja in sporočanja lastnega in samo lastnega, bi rekli matematiki, ko razlagajo aksiome, doživljanja sebe in sveta. Svojih odzivov na sle-

dove, ki jih svet z vsem svojim doga-janjem, lepim in manj lepim, pušča v nas. Avtorice in avtor pišejo pesmi in kratko prozo, nekateri se lotevajo tudi daljših tekstov, ne želijo ostati anonimni, postavljajo se „na ogled“, pripravljeni so sprejeti mnenje dru-gih in ob njem rasti. Že vsakoletni nastop v galeriji, letos nas bodo v njej obkrožale grafike izjemnega aj-dovskega umetnika Danila Jejčiča, je tako dejanje. Kar nekaj članov krož-ka je že izdalo svoje knjige pesmi ali proze, drugi se na to pripravljajo, sodelujejo z društvom Lipa iz Dom-žal, sodelujejo z Likusom, objavlja-jo na portalu Locutio in na portalu pesem.si, nastopajo na prireditvah v naši občini in drugje, njihova proza je bila že v Naši ženi, izdali so svoj la-stni zbornik, predvsem pa vsako leto sodelujejo s prispevki v društvenem glasilu.

Letos nam bodo svojo ustvarjalno bero predstavili tudi v oknih nek-danje samopostrežne trgovine na Lavričevem trgu. Praznino bodo zapolnili s svojo besedo, ki naj pride tudi do nas. Zapis namenoma ne go-vori o tem, kaj bodo letos predstavili: izhodišče ustvarjanja članov krožka je spomin, a spomin je več kot prete-klost, vsak drobec davnega prežema naše sedanje bivanje in ga tudi dolo-ča. Določa naše ravnanje, odzive na vse, kar je okrog nas, spomin je vtkan tudi v tisto, kar bo. Spomin drugega prebuja našega lastnega, ustvarjanje drugega nas spreminja tudi nas same v ustvarjalce, pregledovalce lastnega življenja. Letošnje srečanje ustvarjal-cev in poslušalcev v Pilonovi galeriji ima, poleg vsega, tudi ta namen. ISL

primorci.siS kulturnim praznikom je začel de-

lovati spletni portal primorci.si .Spletni biografski leksikon pri-

morci.si je spletni vzajemni biograf-ski leksikon znanih Primork in Pri-morcev. Vanj so vključene osebnosti, ki so rojene na Primorskem, so tukaj živele in/ali se šolale, predvsem pa so s svojim delom zaznamovale razvoj pokrajine v zgodovini in sedanjosti: pisatelji, pesniki, literarni ter ume-tnostni zgodovinarji in kritiki, no-vinarji, slikarji, glasbeniki, arhitekti, duhovniki, znanstveniki, raziskoval-ci, profesorji, gospodarstveniki, poli-tiki, športniki, …

Ne glede na zgodovinske meje Pri-morske so v leksikon zajete osebno-sti s širšega območja regije.

Trenutno je v njem shranjenih okrog 300 zapisov. Spletni biografski leksikon primorci.si nastaja sproti in se dopolnjuje s podatki o znanih osebnostih iz zgodovine in sedanjo-sti vsak dan, tako da njegova vsebi-na nikoli ni dokončna. Za določeno osebnost je pripravljen krajši življe-

njepis s poudarki na njenem delu, fotografija, vrednost leksikona pa je v navedbi virov in literature in pa spletnih povezav na mesta, kjer lah-ko dobimo dodatne informacije.

V Sloveniji že delujejo portali go-renjci.si , notranjci.si, pomurci.si in celjskozasavski.si.

Spletno stran upravljata Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Go-rica in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper v sodelovanju z dru-gimi primorskimi splošnimi knjižni-cami.

Za področje zgornje Vipavske doli-ne vnaša podatke Lavričeva knjižni-ca Ajdovščina. Zelo veseli bomo pre-dlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@ng.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca na portalu Primorci.si. www.primorci.si

Vabimo vas, da pokukate na sple-tno stran primorci.si. Prav goto-vo boste zvedeli kaj novega. Zdenka Žigon

Šolenčki so zopet oživeli v skupini Pikapolonic

V letošnjem šolskem letu v skupini Pikapolonice vrtca Ob Hublju vsa-ko temo pričnemo z raziskovanjem v knjižnici. Tako smo se po novem letu odločili raziskati vse o obutvi. Naleteli smo na slikanice o Šolenč-

kih (James Driscoll). Tako se je pri-čelo naše ustvarjanje.

Izmed vseh slikanic so otroci izbra-li najprej slikanico o Švedri. To je bil ponošen čevelj z luknjo, ki jo je bilo potrebno zakrpati. Otoke sva prese-

netili z novim podajanjem vsebine preko episkopa. Očarala jih je napra-va, ki tako poveča slike , pa vendarle to ni televizija, ker se čevlji ne pre-mikajo. Isto slikanico smo večkrat pogledali in otroci so vsakič odkrili nekaj novega.

Skupaj smo ugotovili, da imamo tudi mi kakšen copat, ki je potreben popravila, še več pa jih je verjetno doma. Prosili smo starše, da nam od doma prinesejo čevlje, ki jih ne potrebujejo več. V skupini smo ure-dili Čevljarnico. Pred tem smo spo-znali poklic čevljarja, ki je pri nas že skoraj redkost. Opremili smo jo z orodjem, s katerim so otroci »popra-vljali« čevlje in copate. Dodali so jim zaplate, po potrebi zamenjali barvo z barvanjem … Zanimivo je bilo opa-zovati njihovo igro in jih poslušati med popravljanjem.

Naša tema so bili Šolenčki. Tudi mi smo hoteli naše čevlje iz čevljarnice

»oživeti«. Z brskanjem po spletu, smo prišli na idejo čevljev iz mav-ca. Vsak otrok je v mavec pomočil svoj par čevljev. Ko so bili suhi, so jih pobarvali. Šolenčki živijo v svojih hiškah, vsak v svoji, vsak v drugačni. Tudi mi smo naredili našim čevljem hiše iz odpadnih škatel.

Ker so nam tako lepo uspeli, smo se odločili, da jih predstavi-mo staršem in ostalim na razstavi. Uredili smo jo v garderobi Otro-škega vrtca Ob Hublju. Starši in zaposleni so bili navdušeni, zato jo želimo deliti tudi z vami. Brigita Ličen, Agata Praček

PODVEČER SLUTNJE

Miran Rustja

Tiho ždimo v noč,

za nami dan caplja v nedrja spominov,

zremo v ljudi iskajoč pomoč,

za tistih nekaj žlahtnih nam encimov.

Za kri, ki domovino nam postavlja v zavetrje

lastnosti,

za domovino naših nezvestih nam bridkosti

in nje sledišče iščemo v kanjonih,

za sebe, njih in za prestop vseh onih,

ki brskajo po smetiščih želja v nezavestnih

sanjah

in perejo oblake v svojih in tujih banjah.

Dalje gremo po poti svojega beraštva,

da jutri bomo konec in poboj sovraštva,

in sneli s poti bomo ubijalskega nas hrušča,

brez dote in brez pretiranega trušča.

In ulice bodo šepetale doto sanj, ki kličejo

po sreči,

na poti bo otroštvo, zdaj in starčevska obleka,

znali bomo prave konje vpreči,

in sreči bomo segli v roko sedanjega nam

veka.

Za vse, ki prihajajo, odhajajo in so,

za vse, ki srkajo nebesno slo,

za njih, ki kopljejo grobove zlu,

vse kličem vas, da zdaj je čas, da zdaj smo tu.

Št. 19 • 15. februar 201314 3. življenjsko obdobje

V zadnjem času smo Slovenci zopet lahko ponosni nase. Zahvaliti se moramo seveda našim športnikom, ki dosegajo res neverjetne uspehe. Naši smučarji, skakalci, biatlonci, hokejisti, ki so se uvrstili na olimpijske igre, rokometaši, ki so četrti na svetu, če naštejem samo nekaj odmevnih dosežkov. Kaj je skupni imenovalec vseh teh uspehov? Upam si trditi, da je, poleg talentiranih posameznikov in njihovega trdega dela, ključ v njihovem vodstvu in še bolj v posameznikih, ki stojijo na čelu teh ekip. Naša trenutno daleč najuspešnejša športnica Tina Maze bi verjetno že zdavnaj končala svojo športno pot, če se ne bi srečala z Andreo Masijem. Na čelu skakalcev je Goran Janus, hokejiste vodi Matjaž Kopitar, rokometaše je zbral ter jim vgradil zmagovalno mentaliteto Boris Denič. Upam, da bo kaj podobnega, kot je bila prva nogometna pravljica, uspelo tudi Srečku Katancu.

V Ajdovskih novicah že nekaj številk predstavljamo naše uspešne podjetnike, ki so vsi bolj ali manj začeli iz nič. V svoji ali najeti garaži. Dolga leta so trdo delali in vse zaslužke ter dobiček vgrajevali v razvoj. Sedaj vodijo relativno velika in uspešna družinska podjetja. Spisek uspešnih podjetnikov še zdaleč ni končan. Pa ne samo na področju podjetništva, obrti ali kmetijstva. Tudi v kulturi, izobraževanju in umetnosti imamo zelo uspešne posameznike in organizacije. Vendar se tudi tu vsi uspehi gradijo na zagnanem posamezniku in ekipi, ki jo je zbral okoli sebe.

Kaj se je tako hudo zalomilo v državi, kjer nič ne deluje? Škandali v državnem zboru, korupcija med vrhunskimi politiki, popolnoma neučinkovita sodišča, tožilstva in inšpektorji. Kako naj dosega uspeh ekipa, kjer igralci vso energijo porabijo za borbo drug proti drugemu? Politika ima polna usta varčevanja in pri tem misli na učitelje, medicinske sestre in podoben kader, ki ga celo še primanjkuje. Ob tem pa veselo zaposluje svoje v udobnih državnih službicah. Preko 5.000 novih zaposlitev samo v letu 2012. Kje so tu uspešni vodje, sposobni trenerji, ljudje z vizijo, ki bi nas popeljali iz globoke krize v kateri smo? Kje so uspešni strokovnjaki in menedžerji, ki bi tudi v politiki zbrali dobre ekipe ter naredili red in nas popeljali k zmagam in svetovnemu vrhu?

Rekli boste: »malo čuden uvodnik za stran, ki obravnava tretje življenjsko obdobje«. Vendar, to je naše življenje. Želel sem vas opozoriti na lepe in grde stvari, ki spremljajo naš vsakdan.

Pisatelj Tone Pavček je napisal: »Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.«

Ta svet in ta trenutek je edini ki ga imamo. Lahko ga poizkušamo spremeniti, prilagoditi sebi in si ga tako organizirati, da nam postane lep ali vsaj znosen. Temu je namenjen tudi naslov uvodnika. Izkoristi dan oziroma zelo znan latinski izrek Carpe diem. Meni je še bolj všeč drugi latinski izrek ki pravi Ride, si sapis, ali po slovensko – smej se, če si pameten. Poiščite razloge za dobro voljo in poizkusiti pozabiti na probleme, ki nam jih dnevno servirajo preko televizije, radia in časopisja.

V osrednjem današnjem članku pišem o osamljenosti, ki je lahko velik problem starejših.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Izkoristi dan - Carpe diem

OsamljenostOdločitev, da bom pisal o osamlje-

nosti je bila po eni strani lahka, po drugi pa zelo težka. Lahka zato, ker je osamljenost ena od najbolj po-gostih težav, ki spremljajo starejše. In ker pišem o problemih, ki tarejo starejše, se temu pač nisem mogel, ne smel izogniti. Težka pa je bila odloči-tev zato, ker mi niti moja izobrazba in še manj delovne izkušnje ne daje-jo zadovoljive osnove za pisanje o tej kompleksni problematiki. Pri pisanju članka sem si pomagal s prispevki, objavljenimi na internetu: psiho-analitik.si, zdravje.si in e-zdravje.com. Seveda ta moja razmišljanja ne morejo biti nekaj dokončnega, uni-verzalnega. Morda pa bodo komu le pomagala pri razmišljanju in iskanju poti k rešitvam za svoje probleme ali za lažje razumevanje problemov svo-jih bližnjih.

Osamljenost je torej eden od naj-večjih problemov, ki doletijo starej-še. Osamljenost ni isto kot biti sam. Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti. Psihologi ugotavljajo,

da se pri osamljenosti človek počuti sam, tudi če je obdan z množico ljudi.

Poglejmo pogost primer. V številni družini treh generacij živi tudi sta-rostnik. Pred nekaj leti mu je umrla žena, sin in snaha imata kup prob-lemov ter jima je ostareli oče prej v napoto, kot dobrodošel član družine. Vnuki ga seveda popolnoma izklju-čujejo. Kaj pa se nono spozna na po-pevke, šport, mobitele in računalni-ke. Tudi na splošno smo se prenehali pogovarjati. Celo ko družina sede, na primer k skupni večerji, je prižgana televizija, prebrati je potrebno časo-pis, ali vsaj reklame, s katerimi nas vsak dan zasipajo. Kje so časi, ko se je pri večerji zbrala celotna družina in se pogovarjala o vse mogočem. O tem, kaj se je komu zgodilo na njivi, v službi, v šoli, kaj je novega na vasi ali v soseščini , kaj se bo delalo naslednji dan, kako se bo reševalo težave … Se-daj v večini domov večere zapolnjuje televizija.

Pred leti sem nekaj časa živel v le-pem vojvodinskem mestu Subotici.

To je mesto s preko 100.000 prebival-ci in v navadi je, da se gre zvečer ven, v center na sprehod. Prijatelji so me zvabili iz stanovanja in zelo hitro sem spoznal množico ljudi. Ti sprehodi so zgledali tako, da sva se s prijatel-jem, domačinom, peš odpravila po središču mesta. Vsakih nekaj metrov se je prijatelj ustavil, se pozdravil (in rokoval) z znancem, me predstavil, in tako naprej od prijatelja do prijatelja. Kmalu sem poznal množico ljudi, oziroma še več ljudi je poznalo mene in me ogovarjalo, tudi če sem bil sam. V mestu sem zvečer srečal po-slovne partnerje, ki so peljali otroke na igrala, starejšo kolegico, ki je pri-šla z otroci in vnuki na sladoled itd. Nekoč se me v družbi vprašali koliko prebivalcev ima »moja« Ajdovščina. Ko sem rekel da okoli 7.000 so za-ključili: »potem ti poznaš vse«. Težko sem jim pojasnil, da se mi srečujemo zelo poredko. Da gredo pri njih stari in mladi ven praktično vsak večer, mi pa se držimo bolj stanovanja ter da še največ znancev srečam, ko grem v market.

Ta primer navajam kot način nave-zovanja socialnih stikov. Ljudje se po-govarjajo, spoznavajo probleme drug drugega, se družijo in ugotavljajo, da sami pravzaprav niso nič posebnega, izjemnega. Da sami niti niso pomilo-vanja vredni in ohranjajo pozitivno samopodobo. Tudi čas mine veliko hitreje v družbi prijateljev.

Na internetnem forumu sem pre-bral stisko gospoda, ki se je pred osamljenostjo zatekel v delo in postal pravi deloholik. Razlog njegove osa-mljenosti je bilo dejstvo, da pri iskan-ju življenjske sopotnice nima sreče. V zanimivih odgovorih berem stališča, da ženske pač ne marajo deloholi-kov. Naj si poišče kakega konjička, pri katerem bo spoznal prijatelje in seveda prijateljice. Ena od udeleženk je napisala: »Ne znam si predstavljati partnerja, ki zjutraj zgodaj vstane, gre v službo, pride zvečer iz službe in se utrujen spravi spat. Mogoče ima veliko denarja, vsekakor pa jaz rabim njegov čas, njegovo družbo, ne njegov denar.« Verjetno si je tudi težko poiskati zadovoljstvo v skupnem življenju s partnerjem, ki vsako popoldne obišče bife in se zvečer vrne malo okajen ter gre direktno spat.

Osamljenost ima tisoč obrazov. Vsakdo od nas se v teku življenja sreča s katerim od njenih pogledov. Osamljenost je lahko nekaj trenutne-ga, kot bežni občutek, ki nas preide v jesenskem večeru ali kot tedensko počutje, ki mu ne znamo najti razlo-ga. Lahko pa je trajno stanje, s kate-rim živimo, se ga ne moremo otresti ali pa smo se ga že tako navadili, da drugega niti ne poznamo. Občutek osamljenosti je nekaj povsem uni-verzalnega. Je v jedru človekovega bivanja, preži v globinah in grozi s svojo težo. Ljudje smo pripravljeni napraviti marsikaj, da osamljenosti ne bi začutili, saj je to eden najbolj neznosnih občutkov.

Zanimivo je stališče, da v samoti nisi vedno tudi osamljen. Ljudje včasih potrebujemo samoto. Potrebujemo mir okoli sebe. Potrebujemo prostor in čas, da uredimo svoje misli ter se posvetimo sebi. V takih trenutkih ni zaželeno, da nekoga nadlegujemo, ga

silimo v družbo in posiljujemo s kle-petom, silimo k fizičnim aktivnostim ali čemurkoli že. Čeprav je zelo po-hvalno, da nekomu pomagamo v osa-mljenosti mu vseeno dovolimo biti tudi sam.

Huda je osamljenost med prazniki. Vsi okoli nas se veselijo in so dob-re volje. Nekateri osamljeni ljudje se zatekajo v navidezen (virtualen) svet. S pomočjo televizije, interneta ali svojega razmišljanja si ustvarijo neko svojo skupnost. Med prazni-ki so filmi in reklame polne podob srečnih družin in blagostanja. To je praznični ideal, ki povsem neopazno – prav zato, ker je tako kričeč – živi v kulturi in sleherniku. Za mnoge, ki družine nimajo več ali je nikdar niso imeli, je zato praznični čas veliko bre-me. Spomni jih na to, česar nimajo več. Prav tako so prazniki težki za tiste, ki v svojih družinah nikdar niso občutili razumevanja ali pa so imeli v družinah povsem nemogoče raz-mere. Izkušnja mnogih je, da se prav praznična družinska srečanja najraje izjalovijo.

Najboljše zdravilo proti osamljeno-sti so prijatelji. Seveda je lahko zelo dober ali najboljši prijatelj tudi za-

konec, starši ali otroci in na splošno sorodniki. Prijatelj razume tvoje pro-bleme, z njim se lahko pogovoriš, lah-ko mu zaupaš svoje težave in dvome. In kar se tiče prijateljev verjamem v pravilo: »Nikoli ne sprašuj druge zakaj niso tvoji prijatelji – vprašaj sebe«.

Osamljenost ni nekaj dokončne-ga. To je stanje, ki ga vsekakor lahko spremenimo. Predvsem je to stanje in znamenje, da določene potrebe in želje niso zadovoljene. Pomagamo si lahko na različne načine. Na primer s prebiranjem literature, ki opisujejo podobne težave. Verjetno se bomo kje videli in spoznali rešitve. Konjič-ki, oziroma ljubiteljske dejavnosti, ki zaposlujejo naš čas in misli ter mor-da tudi telo, so lahko zelo raznoliki. Ne bodimo preveč kritični do svojih dosežkov in ne izogibajmo se družbi in druženju. Morda se boste vprašali kje pa naj najdem družbo, druženje in aktivnosti? V občini Ajdovščina imamo starejši res široko in razno-liko ponudbo. Tu prednjačita dru-štvo upokojencev in Most –univerza za tretje življenjsko obdobje. Tudi v Ajdovskih novicah sem že več-krat predstavljal te aktivnosti. Branko Lavrenčič

Ω Civilni in cerkveni obred,

Ω lipiški poroËni protokol,

Ω poroËno fotografi ranje na

koËiji z belimi lipicanci,

Ω razliËne pogostitve svatov,

Ω zabava dolgo v noË,

Ω prvi skupni zajtrk v gratis

poroËnem apartmaju

hotela Maestoso.

Vajin DA

Kobilarna Lipica & Lipica turizem d. o. o. telefon: (05) 73 91 696Kontakt: poroke@lipica.org

v Lipici

www.lipica.org

Lipica_poroke_107x100mm_2012.indd 1 5.12.12 9:05

Vinc

ent V

an G

ogh

- Žal

ujoč

i sta

rec

Št. 19 • 15. februar 2013 15Mladi po srcu

Vse najboljše za vaših 100 let, gospod Rafael Merkelj 5. februarja 2013 je častitljiv oseb-

ni jubilej, 100. rojstni dan, prazno-val Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj. Osebno mu je voščil tudi župan Ob-čine Ajdovščina, Marjan Poljšak.

Domačija Rafaela in Marije Mer-kelj je bila tistega dne polna obisko-valcev – sorodnikov, sosedov in pri-jateljev. V imenu Krajevne skupno-sti je slavljencu čestital predsednik Jožko Bat ter mu izročil umetniško sliko z motivom Velikih Žabelj. Go-spod Rafael je bil veselo presene-čen nad obiskom župana Marjana Poljšaka, ki mu je ob častitljivem jubileju iskreno voščil ter mu izročil košaro dobrot. Nad čilostjo gospoda Rafaela Merklja pa je bil presenečen tudi župan ter mu je zaželel še obi-lo zdravja. Slavljencu je zapel Oktet

Castrum. Nečakinja mu je pripravila pesniško sestavljen opis njegovega življenja, soseda pa »himno stoletja« za stoletnika.

Gospod Rafael se je rodil februarja leta 1913 v Velikih Žabljah. Kot mlad fant je bil vpoklican v italijansko vojsko, ob pričetku druge svetovne vojne pa je bil ponovno vpoklican kot rezervist. Domov se je vrnil šele leta 1947. Leta 1954 se je poročil z Marijo, s katero imata sina in hči. Rafael je še do pred nedavnim aktiv-no kmetoval, še danes pa sem in tja sede na traktor. Je dobrega zdravja in čilega duha ter sam skrbi zase, celo za štedilnik se odpravi in skuha kaj zase in za Marijo. Rodila sta se jima dva otroka, danes pa za živžav v hiši skrbijo dva vnuka in en pravnuk.

Družina Merkljevih pa ima močne korenine, saj ima Rafael dve sestri – ena živi v Domu starejših občanov, Mirka Kete je bila rojena 19. 4. 1910, torej šteje 103 leta in je najstarejša Ajdovka, pa verjetno tudi širše. Rozi Štokelj pa šteje 94 let, danes živi pri eni od treh hčera v Velkih Žabljah. Ko ni več zmogla dela na kmetiji, se je vrnila k svoji priljubljeni ročni de-javnosti, rašeljeju. S prti je opremila sorodnike, prijatelje, pa tudi cerkve, še posebej domačo v Žabljah. Do leta 2008, ko jo je zdravje izdalo.

Skupaj torej brat in sestri štejejo skoraj 300 let! Želimo jim čim več zdravja, pa čilega duha še naprej! sh

Tretji rojstni dan v Pristanu

V teh dneh minevajo tri leta, od-kar je v Pristanu vzvalovalo življe-nje. Prvi stanovalci so se v Center starejših v Vipavi vselili v začetku februarja 2010. V sredo, 6. marca 2013, bodo v Pristanu pripravili dan odprtih vrat za vse tiste, ki bi si želeli center ogledati ali pridobiti dodatne informacije o življenju in pestrem dogajanju v njem.

Prostorno okolje za veliko doga-janja

Leta 2004 je Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki ga vodi direktor Martin Kopatin, začel z izvajanjem storitve Pomoč družini na domu in do danes pridobil kar 7 občinskih koncesij. Štiri leta kasneje je na raz-pisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobil koncesijo za izvajanje institucionalnega var-stva starejših. V prvih mesecih leta 2010 so se v novozgrajeni Center starejših Pristan začeli seliti prvi sta-novalci – do danes se jih je zvrstilo že veliko število.

V centru je prostora za 104 stano-valce, ki so razporejeni v pet oddel-kov, izmed katerih je eden prilagojen stanovalcem z demenco, ki potrebu-jejo 24-urni nadzor. Vse sobe, eno in dvoposteljne, so nadstandardne in stanovalcem nudijo veliko mero udobja in varnosti. V Pristanu je veliko skupnih prostorov, ki omo-gočajo druženje in bogato družabno življenje. V pritličju sta prostora za fizioterapijo in delovno terapijo, ka-varna ter prostorna avla.

Aktivno in kakovostno preživlja-nje prostega časa

Aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa v poznejših življenj-skih obdobjih je zelo pomembno, prav zato je v Pristanu stanovalcem

na voljo veliko oblik aktivnosti, ki se jih po svojih željah in zmožnostih z veseljem udeležujejo. Večina stano-valcev Pristana zjutraj komaj čaka na skupinsko telovadbo, po kateri sledijo še individualne aktivnosti v fizioterapiji in delovni terapiji. Sta-novalci na razgibalnih uricah pridno vrtijo sobno kolo in na druge načine krepijo mišice ter vzdržujejo fizično kondicijo. V delovni terapiji se uri-jo v ročnih spretnostih in miselnih igrah. Radi se pomerijo v šahu, pika-du, kartah, zlagajo domino ter sode-lujejo na različnih delavnicah. Vsak ponedeljek popoldan med stanoval-ci zavlada posebno vznemirjenje. Na vrsti je namreč tombola, ki jo imajo posebej radi. Poskrbljeno je tudi za duhovno oskrbo: za stanovalce, ki to želijo, je v Pristanu vsako dopoldne bogoslužje, še posebej obiskane pa so nedeljske maše v večnamenskem prostoru.

Obiski prostovoljcev in društevStrokovno usposobljeno osebje v

Pristanu daje velik pomen medgene-racijskemu povezovanju. Stanovalce redno obiskujejo otroci iz vrtcev, šolarji, in gimnazijci. Iz Škofijske gimnazije v Vipavi, ki se nahaja v neposredni bližini Pristana, vsako šolsko leto tedensko prihaja na obisk k stanovalcem preko 50 prostovolj-cev. Lavričeva knjižnica Ajdovščina z mrežo prostovoljcev skrbi za bral-ni krožek v Pristanu. Stanovalci se vključujejo v sodobno terapijo s po-močjo psov. Dvakrat mesečno jih iz društva Tačke pomagačke s svojima pasjima prijateljema obiščeta Cvetka in Alenka Gorjan. V popoldanskem času različna društva v avli pripra-vijo krajše koncerte in gledališke uprizoritve. Redni gostje v Pristanu

so člani Kulturnega društva Vipavski tamburaši, moški pevski zbor župni-je Sv. Štefan Vipava, mladi kitaristi iz Podnanosa, članice društva Žar, Medgeneracijsko društvo 4 letni časi Ajdovščina,…

Razvajanje želodčkov Na prvem mestu je skrb za dobro

počutje stanovalcev, k čemur prispe-va tudi pester in raznolik jedilnik, za katerega redno skrbijo kuharji v Pristanu. Enkrat mesečno pripravijo eko hrano, ki jo nabavijo pri okoli-ških kmetih. Želodčke stanovalcev dodatno razvajajo Irena Durn in njene prijateljice, ki stanovalcem vsak torek spečejo domače flancate. Ob sredah popoldne je na vrsti Ku-linarika. Članice različnih društev iz cele Vipavske doline, ki delujejo pod okriljem Društva Upokojencev Ajdovščina, stanovalcem skuhajo razne dobrote ter se z njimi družijo ob kavi. Najslajši pa je četrti dan v tednu, ki ga v Pristanu imenujejo kar Sladki dan. Stanovalci se dopoldan ob druženju ob kavi in okušanju sla-ščic prepustijo ritmom glasbe.

Pustno rajanje in drugi prazniki Posebej veselo vzdušje je pred pra-

zniki, ko stanovalci izdelujejo deko-racije, voščilnice,… Igrivosti in idej ob tem ne zmanjka. Nazadnje so izdelali pustne maske za rajanje na pustni torek. V toplejših mesecih se podajo na planinske pohode do Ze-mona in drugih okoliških gričkov, posebej pa se razveselijo izletov z av-tobusom. Vsako jesen se stanovalci skupaj s svojci in prijatelji družijo na kostanjevem pikniku.

Dan odprtih vrat: 6. Marec ob 10. In 16. Uri

Tretji rojstni dan bodo v Prista-nu obeležili z dnevom odprtih vrat, ki bo 6. marca. Predstavitev in voden ogled centra bo v dveh sklopih, ob 10. in 16. uri. Do-brodošli so vsi, ki si želijo center ogledati, začutiti valovanje življe-nja v njem in pridobiti dodatne informacije. Podatke in odgovore na vprašanja bodo lahko pridobi-li tudi tisti, ki jih zanima storitev Pomoč družini na domu, ki jo za-vod Pristan med drugim izvaja v občinah Ajdovščina in Vipava.

V DSO Ajdovščina smo praznovali

Vsak torek se v Domu starejših v Ajdovščini zbere naša skupina, ki smo jo poimenovali Burja, ki je tako značilna za Vipavsko. V skupini se nas zbere približno deset, voditeljici sta Hilda in Marija, sovoditeljici pa sva Darja in jaz.

Čas v skupini zelo hitro mine, saj ob skodelici vroče kavice in prigriz-ku, pogovor hitro steče. Vedno se spomnimo tudi rojstnih dni – tako

je te dni praznovala visok jubilej, 90 let, gospa Lojzka, ki nam je pripravi-la sladko presenečenje v obliki zelo dobre torte. Veliko smeha je bilo, ko se je ob rezanju torte, prevrnila šte-vilka 9 … in smo videli 6…

V Domu smo prazno-vali tudi častitljiv jubilej ge. Micke – 101. Rojstni dan. Vlasta Ferjančič

MD 4 letni časiNa izobraževanju in usposabljanju Štirje člani – prostovoljci MD 4

letni časi smo uspešno zaključili 120-urni program »Usposabljanje in izobraževanje prostovoljk in prosto-voljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč«. Program je potekal od 13.09.2011 do 19.12.2012 v Ajdo-vščini, v izvedbi Zveze društev za so-cialno gerontologijo Slovenije.

Zagovor nalog ob zaključku uspo-sabljanja in izobraževanja ter slav-nostna podelitev potrdil o zaključe-nem usposabljanju, je bila v sredo, 19. decembra 2012 v novih prostorih Doma upokojencev Idrija.

Iz MD 4 letni časi Ajdovščina so se

izobraževanja udeležili:Marta ČERNIGOJ, Štefan ČIČI-

GOJ, Vlasta FERJANČIČ in Darja SOBAN.

Naše srečanje se je nadaljevalo s kulturnim programom, kjer so bili prisotni tudi stanovalci Doma upo-kojencev in ga je povezovala ga. Ema Brelih. Vse prisotne je pozdravil tudi direktor doma, g. Samo Beri-čič, ki je v svojem govoru poudaril, kako pomembno je delo prostovolj-cev v domovih za starejše občane . S petjem sta večer popestrili Irena in Milena, Duo Mir iz Medvedje-ga Brda in nato smo s kratko zaku-sko zaključili naše srečanje. Vlasta Ferjančič

Št. 19 • 15. februar 201316 Dediščina

Vzemite januarsko »stranpot« o začetkih in razvoju ajdovske predilnice, prednice Tekstine d.d. , dolga desetletja gnane z močjo Hublja, kot še zelo negotovo napoved česa obsežnejšega (»mnogo« Drobcev…). Ker nas le še dobro desetletje loči od visokega jubileja, dvestoletnice!!, od začetkov »še« žive

ajdovske tekstilne industrije(1826 – 1828). Vzemite kot izziv ali vabilo k sodelovanju, za primerno proslavitev jubileja, v oddolžitev in v spomin tovarni in njenim deset-tisočim ajdovskih tekstilcem. Ne pretiravam, samo po letu 1949 (do 2005) je bilo v matične knjige zaposlenih v TTA, kasneje Tekstini, vpisanih nad 6000 naših sosedov, sokrajanov, občanov … Poklicani, lastniki, mladi (ustrezno izobraženi ali le zagnani ljubitelji…) vsi, ki vam ni vseeno? Vračam se k Hublju. Že Stano (g. Bačar) je odkril in zapisal, da je bilo na levem (kranjskem) bregu Hublja, pod (dolvodno) ajdovsko predilnico, (na desni, primorski - goriški strani) »še nekaj«. Da je bilo, in da je bilo gnano od Hublja ni več nobenega dvoma, kot ni nobenega dvoma, da za tem ni »v naravi« prav nič ostalo. Tik nad izlivom vodnega kanala, »roje«, iz ajdovske predilnice nazaj v Hubelj (z desne) je stal jez, takoj za tem na levem bregu velika večnadstropna stavba in nasproti nje most čez Hubelj. Zapisano v spomin iz otroštva (1960) dokazujejo že objavljene kopije katastrskih map iz okoli 1900 za to področje - zemljevid vodnih kanalov -»roj«, papirnice, mlina,ajd. predilnice in objekta »še«neznanega namena. Danes poleg situacije iz 1949, ki je identična tudi že objavljeni iz 1920 objavljam le zadnji del. Da je »še neznano« gnal za jez ujet Hubelj dokazuje tudi odtočna »roja«, s katero pa se uganka ponovi. Namesto da bi se po najkrajši možni poti končala v Hubelj, se je tekla ob strugi Hublja sto in več m nižje, do še enega objekta. Tudi v tem je bilo »nekaj gnano z vodo«, saj je samo v tem primeru tako dolga roja, ločena od Hublja, smiselna. Zagotovila je primerno akumulacijo zalogo vode in potreben padec. Danes še večja uganka pa je še daljša odvodna roja iz tega drugega objekta. Ob strugi Hublja je tekla skoraj na Rusne. Od tu do izliva Hublja v Vipavo, niti na levem niti na desnem bregu ni bila nič več le deželna meja med Kranjsko in Goriško, je prav na Rusnah s Hublja zavila proti zahodu (glej križec). Da sta veliko pred ajdovsko predilnico na desnem bregu, nižje na levem bregu, stala od Hublja gnana obrata (mlina

ali ?) dokazujeta vsaj dva zemljevida. Na starejšem, Jožefinskem vojaškem zemljevidu iz 1763-1787 in zemljevidu iz 1811 sta označena s stiliziranimi vodnimi kolesi in tako do zgornjega, kot spodnjega vodi vozna pot. Na starejšem zemljevidu je ob obeh tudi še nerazvozlan zapis. Zemljevida, objavljena v knjigi »Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline« iz leta 2011), avtorice, zamejske Slovenke, Elene Mulic, sta tudi zanimivi priči časa pred 200 in več leti v prostoru, ki ga danes živimo. Poti ki jih ni več, poimenovanja krajev in vodotokov, ledinska imena…..Na zemljevidu iz leta 1811 pa je še nekaj, kar zadeva Hubelj in mi kot Ušanu ne gre v glavo. Danes se na vseh zemljevidih potok Jelšek ( Jev(l)š(č)ek) pod vasjo Ustje (pasji poligon)

izliva v reko Vipavo. Takrat se (na zemljevidu) isti potok poimenovan Koczeveec (?) izliva v Hubelj in ta malo nižje v Vipavo?! Koczevetz se je potok imenoval tudi na starejši kart, kjer pa se v Vipavo izliva tam, kjer še danes! Napaka risarja ali tiskarja? Sta se strugi potoka in posebej hudournega Hublja selili? Tudi prihodnjič še o Hublju, izlivu, ustju, sotočju in zemljevidih.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Rad se spominjam starih brivnic 3

Ko preko mosta čez Hubelj zaviješ rahlo v levo, se ti odpre pogled na ulico, ki se v vbočenem loku razteza vse do znanega »Šturskega placa«. Tu nekje se začenja prepletena in zapletena zgodba o starih šturskih brivnicah.

Ko sem iskal podatke o brivcu Danilu Šapla, pri kateremu sem se večkrat strigel, sem vsekakor želel izvedeti kdaj in kje se je rodil, koliko časa je delal kot brivec, kdaj je zapu-stil ta svet … Brivec Danilo ni imel potomcev. Edina, ki bi morda kaj vedela o njem, sta nečaka Franko in Boris. Stopil sem do slednjega in ga zaprosil za pomoč.

»Veš Roman,« mi je dejal, »veliko o stricu Danilu ne vem, vem le to, da

je bil rojen leta 1919, da je umrl leta 1981 in da se je za brivca izučil pri našemu očetu. Veliko ti pa lahko po-vem o mojem očetu Francu, ki je bil tudi brivec, verjetno tega nisi vedel. Da boš lažje razumel, ti bom pokazal še, kje so te brivnice bile. Na placu pred Terčeljevim spomenikom je lep pogled na tri lokacije: proti jugu vidiš brivnico, kjer je delal stric Da-nilo, proti vzhodu, pred Snico, veš, tam je bilo nekoč veliko poslopje mi-zarske delavnice, na robu proti tisti veliki hiši je stala druga brivnica. Če se ozreš proti severu, tam kjer je ka-mnit obokan vhod in kapelica je bila tretja, tam je tudi naš dom. Če iz pla-ca narediš samo par korakov proti severu in se ozreš na desno, vidiš, ti-

sta velika garažna vrata v Šircavi hiši, tudi tam je bila nekoč brivnica. Moj oče Franc Šapla se je rodil 17. maja 1916 v Šturjah Potreba ali veselje ga je peljalo v uk za poklic brivca. Zna-nje je z vso zagnanostjo in veseljem črpal pri takratnem brivskem moj-stru Stanku Prosenu, kjer je opravil izpit in se za nekaj časa zaposlil pri njem. Kasneje je odprl svojo delav-nico na lokaciji pred Snico Tu je de-lal med leti 1938 – 1940. Leta 1940 je bil ponovno vpoklican k vojakom. Po vrnitvi je odprl brivnico v Širca-vi hiši in končno še v domači hiši, kjer je delal do konca svoje brivske kariere. Da bi spodobno preživljal številno družino je delal tudi ob ne-deljah in to od jutra do večera. Ob nedeljah so bili namreč ljudje prosti in se takrat odločali za striženje ali britje. Svojo poklicno pot s škarjami in glavnikom, ki so toliko let zago-tavljali preživetje, je zaključil nekega dne v juniju leta 1957, razloga ne poznam, morda zaradi pomanjka-nja dela, vem le, da se je zaposlil na Fructalu in tam delal do upokojitve. Umrl je zelo mlad, star komaj 52 let. Ob tej priložnosti bi dodal še to, da je družina Šapla en najstarejših dru-žin v Šturjah. Njene korenine segajo vse tja v leto 1581.

Zgodbo sta pripovedo-vala sinova Franko in Boris. Roman Žonta

Kje so naše meje?

V Dvorani Edmunda Čibeja v Lo-kavcu smo letos januarja že drugo leto zapored gostili dr. Aleksandra Šinigoja. Lansko leto nam je predsta-vil nevroligvistično programiranje (NLP), zbirko tehnik in orodij, ki naj bi pomagala pri izboljšanju življenja. NLP preučuje predvsem to, kako delujejo naši možgani in podzavest, kakšne predstave si na podlagi izku-šenj in prepričanj ustvarimo o svetu, ki nas obdaja. Zaradi tega ima vsak od nas svoj ''zemljevid sveta'', ki se lahko bistveno razlikuje od predstav nekoga drugega. Ustanovitelja Ri-chard Bandler in John Grinder sta preučevala življenja uspešnih ljudi in opazovala, zakaj so bili uspešni, ter ugotovila, da lahko s pomočjo nekaterih tehnik, ki jih uči NLP, od-pravimo slabe vzorce in izboljšamo odnose. NLP je umetnost spremi-njanja sebe in s tem, ko spreminja-

mo sebe, lahko spreminjamo druge in svet okrog nas.

Na plakatu je pisalo, da je dr. Ale-ksander Šinigoj »NLP trener, NLP coach ter predavatelj in svetovalec na področju osebne in poslovne ra-sti. Šolal se je na Univerzi v Salfordu, na London School of Economics in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Delal je za številna ugledna podje-tja v Sloveniji in v tujini, kot je npr. Coca-cola GmbH iz Nemčije. Preda-va na seminarjih v Sloveniji, Veliki Britaniji, Španiji in drugje. Kot član in vodja večjih skupin MasterMind je pridobil konkretna znanja in mo-tivacijske sposobnosti za vodenje, spodbujanje, reševanja največjih izzivov in vprašanj. S številnimi de-lavnicami doma in v tujini nenehno vnaša pozitivno energijo, razmišlja-nje in spremembe v posameznike in organizacije.«

Marsikdo si ni znal povsem pred-stavljati, kakšno predavanje bo sle-dilo. Če so lani napolnili dvorano predvsem obiskovalci iz drugih kra-jev, je bilo letos več domačinov, ki so slišali, kako je bilo lani zanimivo in kaj so zamudili. Dr. Aleksander Ši-nigoj ima sposobnost, da resne teme predstavi na zabaven način in uspe pritegniti poslušalce. Letos je na predavanju pojasnjeval, da so meje človeške zmogljivosti zelo različne in da jih lahko s postopnimi kora-ki prestavimo, če le imamo dovolj močno željo, da dosežemo nek cilj in smo za to pripravljeni nekaj naredi-ti. NLP tehnike so uspešne tudi pri odpravljanju fobij in raznih strahov. Aleksander je zelo dober motivator in tudi letos mu je uspelo navdušiti obiskovalce predavanja, ki ga je or-ganiziral študijski krožek »Le eno ži-vljenje imam, ga lahko izboljšam?«, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina. Zaradi številnih delav-nic, tečajev in osebnih svetovanj je zelo zaseden, zato smo mu hvaležni, da se je odzval našemu povabilu. Alenka Furlan

Št. 19 • 15. februar 2013 17Narava in družba

Pomagajmo pticam z gnezdilnicamiČeprav nam je zima te dni še enkrat pokazala svojo moč in izgleda, kot da

je pust ni prestrašil, pomlad vendarle nezadržno prihaja. Ste v sončnih dneh preteklega tedna kaj prisluhnili oglašanju sinic? Ste opazili, da postaja njihovo oglašanje bolj melodično? Verjeli ali ne, prvi samčki so že začeli peti in vabiti samičke. Imate na vrtu staro drevo z duplom, v katerem bodo lahko naredili gnezdo? Če ga nimate, nič hudega. Postavite na vrt gnezdilnico in mogoče se bodo ptice že to pomlad vselile vanjo.Gnezdilnice rade naselijo ptice,

ki gnezdijo v duplih, a si le-teh ne izdolbejo same. Med najbolj

poznanimi so prav gotovo sinice. Prav jim pride vsak predmet, ki spominja na duplo, pa naj bo to poštni nabiralnik ali bencinski rezervoar zapuščenega mopeda. Zaradi pomanjkanja primernih gnezdilnih dupel se med pticami bijejo prave bitke zanje. Večje ptice izpodrivajo manjše, zato z velikostjo odprtine v gnezdilnici določimo, katera vrsta jo lahko naseli. Velike sinice potrebujejo odprtino, ki meri v premeru 35 milimetrov, medtem ko je za plavčka dovolj že kakšen milimeter manj kot 3 centimetre. Sinice odnašajo iztrebke mladičev več metrov proč od gnezda, zato je gnezdilnica lahko nameščena tudi pod napušč ali na drevo, pod katerim poleti radi posedate. Pri nameščanju gnezdilnice bodite še posebno pozorni na to, da do nje ne bodo mogle mačke in drugi plenilci. Namestite jo tako, da vanjo ne bo deževalo in da ne bo preveč izpostavljena soncu. Če se vam bodo v gnezdilnico naselili vrabci, se ne razburjajte. Tudi te ptice pojedo v času gnezdenja ogromne količine raznih žuželk z vaše zelenjave na vrtu, zato ste lahko veseli njihove bližine. Če imate star sadovnjak ali živite v bližini gozda, bo mogoče pri vas gnezdila vijeglavka. Je najmanjša od naših žoln in njen kljun je premajhen in prešibak, da bi si z njim pomagala pri dolbenju dupla. Zato si mora gnezdo narediti v duplih, ki so jih zapustile druge žolne ali detli oziroma v duplom podobnih luknjah. Ker si ne spleta gnezda, moramo na dno gnezdilnice, ki je lahko nekoliko višja, kot je gnezdilnica za sinice, dati nekaj mahu, suhe trave ali lesnih oblancev. Prav tako postiljamo gnezdilnice, ki so namenjene čuku in velikemu skoviku. Bodite brez skrbi, ti ptici ne bosta privabili smrti v vašo hišo, ampak življenje na vaš vrt. Veliki skovik se hrani z večjimi žuželkami, čuk pa tudi z manjšimi sesalci kot so miši in voluharice. Zaradi pomanjkanja ustreznih gnezdišč ter uporabe strupov pri zatiranju žuželk in malih glodavcev, sta oba med najbolj ogroženimi vrstami ptic v Sloveniji. Vsaka pravilno nameščena gnezdilnica pomeni tem pticam eno možnost več v boju za preživetje, zato vabim vse, ki ste vešči žage in kladiva, da poprimete zanju in izdelate gnezdilnico. Bližajo se počitnice in to lahko postane »počitniški projekt« za vaše otroke oz. vnuke. Pri sestavljanju gnezdilnice sprednjo stranico pritrdite tako, da se jo lahko odpira. Jeseni je namreč potrebno gnezdilnice počistiti, saj so v starih gnezdih različni zajedavci, ki bi prihodnje leto zarodu povzročali težave. Upam, da vam bo izdelava in namestitev gnezdilnic uspela in da boste imeli

spomladi že prve pernate podnajemnike na vrtu. Prisluhnite samčkom, ko bodo s svojim petjem snubili samičke, opazujte parček, ki bo spletal gnezdo in kasneje hranil mladiče, spremljajte kako bo mladi rod zapuščal gnezdo in se podajal v svet. Želim vam veliko lepih trenutkov ob opazovanju ptic in naj prinesejo ptice čim prej pomlad na vaš vrt!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Februarski naravoslovni izziv

Izdelajte gnezdilnico in opazujte svatovanje sinic! Sporočite nam svo-ja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon www.rdeci-apolon.si, kjer si lahko preberete tudi več o izde-lavi in pravilni namestitvi gnezdilnic za različne vrste ptic.

POVABILO VRTCEM IN ŠOLAMŽelite februarske dni popestriti z zgodbami iz ptičjega sveta in izdelati

gnezdilnico? Z veseljem vašim učencem pripravimo predavanje, opazo-vanje ptic v naravi ali delavnico izdelovanja gnezdilnic. Več informacij na www.rdeci-apolon.si ali na tel. 040-560955.

Anton Bianchi in njegova geološka zbirka

Slovensko naravoslovje premore mnoge znane in manj znane oseb-nosti, ki so veliko doprinesli k pre-poznavnosti naše narave. Med manj znane, a izjemno aktivnega naravo-slovca lahko uvrstimo ajdovca Anto-na Bianchija (1858 – 1933). Bianchi se je za naravo verjetno navdušil že v šolskih klopeh, saj je bil njegov učitelj naravoslovec in pisec Fran Erjavec. Njegovo zanimanje za nara-voslovje je bilo zelo široko saj je zbi-ral vse vrste predmetov od skeletov živali, lupin polžev in školjk, hro-ščev, metuljev in vse do kamnin. Del njegovih zbirk je bilo uničenih, ne-katere pa so se ohranile vse do danes. Večji del Bianchijevih naravoslovnih zbirk je danes shranjenih v Prirodo-slovnem muzeju Slovenije, kamor jih je podaril prav Bianchi, verjetno kmalu po prvi svetovni vojni. V ar-hivskih dokumentih na žalost nismo našli nobenih natančnejših podat-kih, kdaj in koliko primerkov je bilo podarjenih muzeju.

V stari mineraloški zbirki Prirodo-slovnega muzeja Slovenije smo pred leti že iskali neznani »meteorit«, ki naj bi bil shranjen v Bianchijevi zbirki. Prav to je bil tudi povod za temeljit pregled in združenje celotne Bianchijeve geološke zbirke. Zbirka združuje primerke fosilov, mine-

ralov in kamnin, ki so bili izjemno natančno evidentirani in shranjeni. Zbirka je nastajala v začetnih dese-tletjih 19. stoletja.

Anton Bianchi je geološke primer-ke zbiral sam, predvsem po Krasu, na Trnovskem gozdu, okolici Vipa-ve in Ajdovščine ter drugod po Pri-morski. Mnogo primerkov fosilov je našel in nabral v okolici Vipolž v Goriških Brdih, o pričajo tudi zapisi na evidenčnih lističih, ki jih je Bian-chi skrbno dokumentiral. Velik del primerkov je tudi verjetno kupil ali zamenjal, kar kažejo tudi nekateri lističi v zbirki. Med fosili in mine-

rali je mnogo primerkov iz Nemči-je, Češke, Poljske in drugih nekda-njih Avsto-Ogrskih držav. Skupno vsebuje geološka zbirka Antona Bianchija 497 evidentiranji enot in preko tisoč primerkov. O ponov-nem združenju in proučitvi zbirke je Prirodoslovni muzej Slovenije izdal tudi novo številko muzejske revi-je Scopolia, ki je v celoti posvečena Bianchijevi geološki zbirki. Zbirka predstavlja pomembno kulturno in naravoslovno dediščino in bo na vo-ljo prihajajočim generacijam. Matija Križnar in Miha Jeršek

Jurski ramenonožci iz nahajališča Kovk nad Ajdovščino, kjer jih je na-bral Anton Bianchi.

Družinska orientacija

Ena izmed najaktivnejših intere-snih dejavnosti Osnovne šole Do-bravlje je orientacija. Učenci so znani po odličnih rezultatih, ki jih dosegajo na državnih in tudi med-narodnih tekmah. Zato enkrat letno organiziramo mednarodno tekmo na terenu v okolici šole med Skrilja-mi, Potočami, Kamnjami in Kuka-njami. Pripravimo tri različno dolge in zahtevne proge.

Letos so bili udeleženci tekme tudi učenci, ki sodelujejo v projektu Zdrav življenski slog.

Proga A je bila najzahtevnejša, dol-ga okrog 4km. Srednja, B je merila

okrog 3km in je primerna za tiste osnovnošolce, ki so vešči orientacije. Osnove orientacije pa so potrebne tudi za najkrajšo, C progo, ki je me-rila 2,5km.

Kot posebnost pa že nekaj let pri-pravimo posebno, družinsko progo, ki je letos merila 3,5km je potekala po gričih, travnikih in ob potokih med Dobravljami, Potočami in Ka-mnjami.

Vsako leto je številčno več družin, letos lahko rečemo kar veliko, okrog 30. Nekatere družine se tekme redno udeležujejo in verjetno ponesejo do-ber glas o tem športu do prijateljev

in znancev. Spoznaš in opazuješ tiste kotičke narave, ki jih sicer ne bi videl. Spotoma morajo poiskati še kontrol-ne točke, kar je za mlajše udeležence družine prijetno doživetje. Na vsaki točki se morajo namreč registrirati z elektronskim čipom, kar pomeni, da ta zapiska in še posveti rdeča lučka.

Na najzahtevnejši progi je bil naj-boljši jaka Piltaver iz orientacijskega kluba Brežice. Drugo mesto je osvo-jil Peter Tušar, OK Azimut, tretje pa Sandi Kmetič, OK Polaris.

Na srednje dolgi progi je bil naj-boljši naš učenec, devetošolec Luka Štor, ki je 3km pretekel v 29 minutah in našel vseh 9 kontrolnih točk. Na drugem mestu je bil Gašper Rejec, OK Azimut, tretji pa Charles Nelson, OK Harlequins.

Na C progi je bil najhitrejši Simon Stanovnik, OK Azimut, drugo mesto je osvojil Denis Krhlikar, OK Azi-mut in tretji je bil Gorazd Mlekuž, PD Ajdovščina.

Na družinski progi je bila prva dru-žina Soban, ki je našla 14 kontrolnih točk v 45 minutah. Drugo mesto je osvojila družina Sever, tretja pa je prispela do cilja družina Pahor-Pe-tra.

Vsem udeležencem česti-tamo in upamo, da se priho-dnje leto ponovno srečamo. mk

Družina potrebuje pralni strojDružina v veliki socialni stiski bi nujno potrebovala pralni stroj. Če ima kdo doma dobro ohranjenega in delujo-

čega in bi ga bil pripravljen podariti, bi mu bila družina zelo hvaležna. Prevoz bi zagotovil Rdeči križ. Pokličete nas lahko na 05 366 4930 ali 051 430 722.

Hvaležni vam bomo tudi za oprana in cela rabljena oblačila, predvsem moško obutev, odeje, brisače, posteljnino in druge dobrine, ki jih sprejemamo v našem skladišču v Regijskem skladišču civilne zaščite, Goriška cesta 79, Ajdovščina, vsako sredo od 13. do 17. ure.

Št. 19 • 15. februar 201318 Šport

Skoki na Predmeji

Na Predmeji se je v soboto 9. 2. odvijalo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih. Potekalo je v rahlem sneženju, udeležba pa je bila nekoliko skromnejša kot prejšnja leta. Temu pripisujemo predvsem veliko število tekmovanj pokalnih tekem, ki so bile s konca decembra prestavljene na ta vikend, posledič-

no se klubski tekmovalci iz naše re-gije udeležujejo pomembnejših tek-movanj. Pa vendar se je zbralo skoraj 20 tekmovalcev iz 4 različnih klubov, ki so se pomerili v petih starostnih kategorijah.

Tekmovanje je potekalo kot po tekočem traku, izpeljali smo ga v treh serijah: poizkusna ter dve ura-

dni seriji. Na koncu smo imeli čas za izpeljavo še ene posebne serije, v kateri so se lahko pomerili le pol-noletni tekmovalci, torej skakalci iz kategorije članov ter veteranov. Se-rija je postregla z nekaj atraktivnimi slogi ter idejami. Njen namen pa je bil prepričati sodnike, da si naredil najatraktivnejši in najizvirnejši skok.

Najdaljši skok je uspel Matjažu Bolčini, ki je bil tudi zmagovalec članske kategorije, v seriji za naji-zvirnejši skok pa je zmaga odšla v Horjul k Gregorju Čeponu, ki se je odločil, da se bo kljub mrazu in sneženju po skakalnici spustil kar v adamovem kostumu.

Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi tekmovanja, ter zvestim prostovolj-cem, ki so tri dni neumorno poma-gali pri pripravi skakalnic.

Se vidimo naslednje leto. Mitja Velikonja

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Skupinska vadba na kolesihNamenjena je tako moškim kot ženskam in je primerna za rekreativce

vseh starosti ter vrhunske športnike. Poteka v trim kabinetu ŠC Ajdovšči-na, vsak vadeči si prilagodi obremenitev glede na stanje fizične pripravlje-nosti. TERMINI: pon,sre,pet - 6.45 do 7.30 ali 18.00 do 18.45 ali 19.00 do 19.45. CENA: 1x obisk - 6 EUR, 10 obiskov - 45 EUR, organizirane skupine 10 obiskov (istočasni zakup ter rezervacija terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obiskov) - 40 EUR. MAX št. udeležencev: 7 

Ostale vadbeZUMBA - torek od 20:00 do 21:00AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00 in petek od 18:00 do 19:00PILATES - ponedeljek, sreda od 19:00 do 20:00TERAPEVTSKA VADBA - sreda od 20:00 do 21:00VADBA V VODI ZA MALČKE: sreda - 16.45 do 17.45Praznovanja rojstnih dni za otroke od 5 do 14 letOb sobotah po dogovoruPokriti bazen na voljo tudi v jutranjem času. Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporab-

nike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.

Urnik pokritega bazena v času zimskih počitnic od 25. februar do 1. marec. PON, TOR, ČET, PET, od 10.00-15:00, 2,5€ vsi uporabniki 16:00 do 21:00 po veljavnem ceniku; SRE od 10.00-15:00, 2,5€ vsi uporabniki 16:00 dalje organizirane skupine, SOB od 14:00 do 21:00 po veljavnem ceniku

Savna: PON-PET od 16:00 do 22:00, SOBOTA od 14:00 do 22:00AKCIJE: dan žena ter dan mučenikovObisk bazena in savne je dobro dopolnilo za kvalitetno preživljanje pro-

stega časa. Zato vam v Zavodu za šport Ajdovščina 8 marca (za dan žena ter dan mučenikov) nudimo 10% popust pri nakupu vstopnic za bazen ter savno

Obvestilo Športne zveze Ajdovščina Športna zveza Ajdovščina vabi vse športnike ter športne navdušence na

podelitev priznanj Športne zveze Ajdovščina ter Olimpijskega komiteja Slovenije za športnike iz Severno Primorske regije in zamejstva. Slavno-stna podelitev bo v petek 15. marca ob 19:00 uri v Dvorani Prve slovenske vlade.

Priprave na MAJSKI TEK pričnejo 5. marca!Zdravje in dobra telesna kondici-

ja sta dve vrednoti, ki sta v današnji družbi na najvišjem mestu. Vsi vemo, da čudežev ni. Dobra in dolgotraj-na telesna kondicija se lahko doseže samo z redno in ustrezno vadbo, ki je prilagojena našim trenutnim sposob-nostim.

Zime je konec, pred nami so lepi in toplejši dnevi, tek pa je eden tistih športov, ki je priljubljen pri ljudeh vseh starosti. Če smo začetniki, bomo ugotovili da tek ni enostaven šport. Če začnemo teči brez predpriprav, bomo zelo hitro omagali, to bo pri-peljalo do pomanjkanja volje, izgube motivacije in spet bomo na začetku.

Zavod za šport Ajdovščina vam v sodelovanju s ŠD Tekači vipavske

doline ponuja pravi recept ter pravi dogodek za usmerjanje motivacije ter izpolnitev želenih ciljev.

Priprave na MAJSKI TEK, ki bo potekal 18. maja, bomo pričeli v to-rek 5. marca, pod strokovnim vod-stvom. Treningi so namenjeni pol-noletnim osebam in bodo potekali ob torkih in četrtkih ob 17:30 uri, z zbornim mestom pred glavnim vho-dom Športnega centra Ajdovščina. Sodelovanje je brezplačno ter prina-ša bonuse pri prijavi na Majski tek.

Na treningih, kjer bodo sodelovali tudi člani ŠD tekači Vipavske doline, bomo vadili v treh skupinah s tremi trenerji –vaditelji. Razporeditev v skupine je seveda fleksibilna ter omo-goča prehajanje tako navzgor kot nav-

zdol glede zahtevnosti.- Popolni začetniki oziroma vsi, ki bi

želeli pričeti na novo oziroma tisti, ki se ne vidite v drugih dveh skupinah.

- Tekači in tekačice, ki ste sposobni preteči 5 – 10 km v zmernem tempu (tek, malo hoje, raztezne vaje,…)

- Tekači in tekačice, ki bi se pripra-vljali na udeležbo na Majskem teku. Ta tek je dolg 11 km in ga seveda zmorejo vsi, ki so že tekli na podob-nih tekih ali razdaljah. Zato pričaku-jemo udeležbo najmanj 15 – 20 naših članov

Prijave sprejemamo do četrtka 28. februarja 2013 na www.zs-ajdovsci-na.si ali na tel 05-364-47-21 (22) med 8:00 ter 16:00 uro.

Šahovski kotičekLeto 2013 so člani Šahovskega dru-

štva Čaven začeli zelo aktivno; vrstila so se namreč številna tekmovanja . Tako so se Teo Stupar, Sebastjan Bizjak in Elena Koradin udeležili kvalifikacij za mladinsko državno prvenstvo v Br-dih, kjer so dosegli odlične rezultate. Sebastjan Bizjak je bil šesti, Teo Stupar sedmi v konkurenci 14-ih šahistov v kategoriji dečki do 12 let . Elena Ko-radin je v kategoriji deklice do 14 let izgubila proti Japič Sabini in se tako na koncu uvrstila na drugo mesto.

Tudi na OŠ Lokavec in OŠ Col so se v mesecu januarju pričeli šahovski krožki , na katerih mentorja Zdravko Spasojević in Marjan Hajdinjak učita mlade nadobudneže osnovnih pravil šaha . Na mesečnih turnirjih mladih iz osnovnih šol Vipavske doline tako lah-ko pričakujemo še več otrok iz osnov-nih šol Ajdovščine, Šturje, Dobravlje, Lokavca, Cola in Vipave. Po treh kolih vodi Elena Koradin iz OŠ Dobravlje pred Teom Stuparjem in Sebastjanom Bizjakom iz OŠ Danila Lokarja.

Odprtega tekmovanja HIT OPEN 2013 so se udeležili tudi trije šahisti Šahovskega društva ČAVEN , kjer se je dobro odrezal David Trebižan, saj si je priboril drugo kategorijo.

Za konec pa še nekaj šahovskih ugank, kjer beli izkorišča na-sprotnikovo slabost zadnje vrste. DVJ

Beli matira v dveh potezah

Najdi najboljšo potezo belega

Beli matira v treh potezah

Kinološko društvo Ajdovščina odpira vrata in vpisuje v vse programe

Športno kinološko društvo Ajdo-vščina tudi letos na široko odpira svoja vrata mladim, željnim kino-loškega znanja. 17. februarja prireja društvo Dan odprtih vrat s pričet-kom ob 10 uri. Člani društva bodo

s svojimi psi predstavili znanje v poslušnosti, prikazali bodo delo na obrambi in v sledenju ter potek dela na parkurju za agility. Na ta dan se bodo interesenti lahko vpisali v te-čaje, uvodno predavanje za vse nove

tečajnike pa bo potekalo v brunarici na društvu 20. februarja ob 19 uri.

Društvo deluje že 26. leto, od leta 2009 pa je tečaje obiskalo več kot 300 tečajnikov in preko 70 je bilo takih, ki so se z vztrajnostjo in marljivim delom, uspešno preizkusili na izpi-tih. Te številke pričajo o znanju in ljubezni do kinologije, in to se vsa-ko leto znova prenese tudi na nove člane.

Vabljeni vsi pasji prijatelji, 17.2.2013 ob 10 uri na društvo ŠKD Ajdovščina!

JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PLANINSKE KOČE V NAJEM

Planinsko društvo Ajdovščina ob-javlja Javni razpis za oddajo planin-ske koče Antona Bavčerja na Čavnu v najem od 1.4.2013 dalje. RAZPI-SNI POGOJI: Opis planinske koče: Planska koča Antona Bavčerja na Čavnu leži na 1242 m n.v. Dostopna je po gozdni poti. V poletnem času je možen dostop z osebnim vozilom. Koča je kategorije 3a in ni gostinski objekt.

Ostali pogoji razpisa:1. Da je interesent samostojni pod-

jetnik (s.p.) ali lastnik d.o.o. (dokazi-lo registracija)

2. Da izpolnjuje pogoje, ki so pred-pisani za izvajalca storitev, ki obisko-valcem koče

ponujajo hrano in pijačo3. Da ponudi ustrezno najemnino

za čas letne in zimske sezone4. Da priloži program ponudbe v

koči ter aktivnosti, ki so vezane na planinsko dejavnost. Rok za prijavo

na razpis je do 6.3.2013.Prijave z dokazili o izpolnjevanju

pogojev pošljite na naslov: Planin-sko društvo Ajdovščina, Gregorči-čeva 20, 5270 Ajdovščina. Z izbra-nim kandidatom bomo sklenili na-jemno pogodbo. Prednost pri izbiri imajo člani PD Ajdovščina. O izbiri bomo interesente obvestili v roku 8 dni od poteka razpisa. Podrobnejše informacije dobite na tel. 031 853 405.

Upravni odbor PD Ajdovščina

Št. 19 • 15. februar 2013 19Občinski razpisi

Javni razpisi Občine Ajdovščina V nadaljevanju kot posebno prilogo Ajdovskih novic objavljamo javne razpise Občine Ajdovščina. Vsi razpisi, vključno s posebnimi vlogami in obrazci za izpolnjevanje, so objavljeni tudi na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 11. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 5/12, 76/12 – v nadaljevanju Pravilnik), objavlja

Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite v občini Ajdovščina za leto 2013

1. SPLOŠNA DOLOČILASubvencioniranje obrestne mere se odobri

za najete kredite pri poslovni banki oziroma drugi finančni instituciji, s katero Občina Ajdovščina sklene pogodbo o subvencioni-ranju obrestne mere za stanovanjske kredi-te, za namen gradnje, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše občanov na območju občine Ajdovščina ter za poplačilo že odobrenih stanovanjskih kreditov obča-nov.

Z Odlokom o rebalansu proračuna Obči-ne Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS, št. 12/13) so za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite zagoto-vljena sredstva v višini 90.000 €.

Obrestna mera za kreditojemalce je EU-RIBOR + 0%, odplačilna doba kredita je do 10 let.

Rok koriščenja najetega kredita je do 30.11.2013. Upravičenci so dolžni v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi subvencije Občino Ajdovščina pisno obve-stiti ali bodo sklenili kreditno pogodbo in koristili odobrena sredstva, sicer se šteje, da odobrenih sredstev ne bodo koristili in se ta lahko dodelijo naslednjemu upravičencu na prednostni listi.

UPRAVIČENCINa javni razpis se lahko prijavijo fizične

osebe, ki so državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem na območju Občine Ajdovščina in ki na območju občine Ajdo-

vščina rešujejo svoj stanovanjski problem.RAZPISNI POGOJIUpravičenci do subvencioniranja obre-

stne mere morajo izpolnjevati vsaj enega od splošnih pogojev in oba posebna pogoja, določena v Pravilniku.

Splošni pogoji so: • da si z gradnjo ali nakupom ali pre-

novo stanovanja, stanovanjske hiše rešujejo stanovanjsko vprašanje,

• da prenavljajo stanovanje ali stano-vanjsko hišo, ki je starejša od 15 let,

• da jim je zaradi spremenjenih družin-skih, zdravstvenih ali socialnih razmer do-sedanje stanovanje postalo neprimerno,

• da imajo odobren stanovanjski kredit za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše, stanovanja.

Neprimerno stanovanje je stanovanje, ki po normativih ne ustreza določbam 10. čle-na Stanovanjskega zakona. Smiselno enako se obravnava primernost stanovanjske hiše.

Sredstva za subvencioniranje obrestne mere kredita v primeru prenove se po Pra-vilniku lahko dodeli samo za izvedbo ali prenovo fasade, toplotne izolacije, prenovo dotrajane strehe, obnovo sanitarij, elektro in vodovodnih instalacij, tlakov in stopnišč, vgradnjo ali zamenjavo oken in vrat ter vgradnjo ali zamenjavo sistema ogrevanja.

Posebni pogoji so: • da niti sam niti njegov zakonec oziro-

ma zunajzakonski partner ter otroci, ki so

jih starši dolžni po zakonu preživljati, niso lastniki primernega stanovanja po 10. členu Stanovanjskega zakona, razen v primeru prenove stanovanja, stanovanjske hiše ali poplačila stanovanjskega kredita,

• da ima sam ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner pravnomočno grad-beno dovoljenje, oziroma drugo ustrezno dokumentacijo v primeru prenove stano-vanjske hiše, stanovanja oziroma sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup stanovanja, oziroma skle-njeno pogodbo o stanovanjskem kreditu v primeru poplačila drugega stanovanjskega kredita.

Ob pogoju, da proračunska sredstva za subvencioniranje obrestne mere navedena v razpisu, niso v celoti porabljena, se lahko iz-jemoma subvencionira obrestno mero tudi lastniku primernega stanovanja, ki rešuje stanovanjsko vprašanje na vasi, z namenom razbremenitve mesta. V tem primeru je po-trebno dostaviti dokazilo, s katerim se iz-kazuje, da je stanovanje v mestu, v katerem trenutno prebiva, prodano.

MERILA ZA OBLIKOVANJE PRED-NOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRA-VIČENCEV

Merila za ocenjevanje vlog upravičencev in sestavo prednostnih list so:

• status družine, • materialno in premoženjsko stanje

prosilca in njegove družine,

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. l. RS št. 57/03, 26/04 in 15/05), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Ur.l. RS št. 13/12, 12/13) objavlja

Javni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2013PREDMET JAVNEGA RAZPISA so

proračunska sredstva Občine Ajdovščina, ki se bodo dodelila za projekte inovacij v letu 2013, in bodo pokrivala naslednje stro-ške:

a. stroške za pridobitev patenta oziroma za zaščito izdelka – do višine 3.000 EUR

b. stroške izdelave začetnega prototipa – do višine 5.000 EUR

c. predlogi inovativnih tehničnih rešitev – do višine 1.000 EUR

d. tehnično dokumentirane inovativne ideje – do višine 1.000 EUR

e. stroške tehničnih raziskovalnih nalog, ki so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev – do višine 2.000 EUR

2. POGOJI ZA DODELITEV SRED-STEV

2.1. Na javni razpis se lahko prijavijo:1. za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b:

- občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter

- mala in srednja podjetja s sedežem v ob-čini Ajdovščina,

ki morajo razpolagati z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziro-ma želijo opraviti začetni razvoj. Prijavitelji lahko za delo v projektu najamejo izumite-lja novosti oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje določene s predpisi o raziskovalni dejavnosti. Začetni razvoj pa obsega razvojna dela, ki so potrebna,

da se preverijo tehnične in druge lastnosti izuma.2. za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e:

- občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter

- zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina

2.2. Popolne vloge na razpis morajo biti pripravljene v skladu z navodilom za pri-pravo vloge, ki je sestavni del razpisne do-kumentacije.

2.3. Vloga za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b mora vsebovati:

2.3.1. Potrdilo pristojnega organa, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. Za fizične osebe pa je potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice.

2.3.2. Predstavitev predlagatelja;2.3.3. Predstavitev novosti;2.3.4. Finančno konstrukcijo projekta z

viri financiranja;2.3.5. Izjava, da za prijavljeni projekt v

zadnjih 3 letih, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.

2.4. Vloga za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e mora vsebovati:

2.4.1. Za fizične osebe pa potrebno pre-dložiti fotokopijo osebne izkaznice;

2.4.2. Predstavitev tehnične rešitve, ino-vativne ideje oziroma raziskovalne naloge..

3. MERILA ZA DODELITEV SRED-

STEV Pri razvrščanju predlogov projektov, ki se

sofinancirajo iz ukrepa a in b bodo upošte-vani naslednji ocenjevalni kriteriji:

Zap. št. Ocenjevalni kriteriji Najvišje

št. točk

1.Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalifici-rane delovne sile

25

2.

Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vlo-ženih sredstev v novosti

25

3.Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta

20

4. Večja varnost in racio-nalnost 10

5.Število podeljenih paten-tov oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij

10

6.

Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje razi-skovalne oz. izobraževalne institucije

10

Za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e, bo prejete vloge ocenila strokovna ko-misija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta. Sofinancirani bodo le inovativni in hkrati najboljši projekti.

4. VIŠINA SREDSTEV za dodelitev sub-vencij za projekte inovacij v letu 2013 je 5.000 EUR.

Višina subvencije za prijavljene projekte ne sme presegati 50% vrednosti upraviče-nih stroškov projekta.

Upravičeni stroški za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b so:

• stroški za pridobitev patenta,• stroški za zaščito izuma,• stroški dela, ki nastajajo neposredno

kot posledica raziskave in razvoja projekta,• materialni stroški za izdelavo začetne-

ga prototipa,• stroški raziskovalnih in svetovalnih

storitev,• stroški instrumentov in druge opre-

me, ki se izključno uporabljajo za izvedbo projekta.

DDV ni upravičen strošek.Zgornja višina pomoči ne sme biti prese-

žena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena.

5. ROK do katerega morajo biti porablje-na dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 01.12.2013.

6. Razpisna dokumentacija se lahko dvi-gne v času trajanja razpisa vsak dan od 8.00 do 12.00 v vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh Obči-ne Ajdovščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve raz-pisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa. Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu na številki: 05 365 9135 (Doris Grmek).

7. Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS – INOVACIJE 2013« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo

predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina osebno ali s priporočeno poštno pošiljko do najkasneje 16.05.2013, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga.

8. Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 45–ih dni od dneva oddaje popolne vloge.

9. Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funk-cionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član po-slovodstva ali je neposredno ali preko dru-gih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ozi-roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za dr-žavne pomoči v primeru naravnih nesreč.

• socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,

• stanovanjske razmere prosilca in nje-gove družine,

• način reševanja stanovanjskega vpra-šanja.

Točkovno vrednotenje meril je opredelje-no v 8. členu Pravilnika. Na podlagi točkov-anja in ob upoštevanju pogojev iz Pravilni-ka, se oblikujejo prednostne liste upravičen-cev (lista A, lista B, lista C,…). Na predno-stno listo A se uvrščajo prosilci, ki niti sami niti njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji v obdobju 10 let pred letom razpi-sa še niso bili upravičenci do subvencioni-ranja obrestne mere za stanovanjske kredite s strani Občine Ajdovščina; na prednostno listo B se uvrščajo prosilci, ki so sami ali njihov zakonec oz. zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred letom razpisa že bili en-krat upravičeni do subvencioniranja obre-stne mere; na prednostno listo C se uvrstijo prosilci, ki so sami ali njihov zakonec oz. zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred letom razpisa že dvakrat bili upravičeni do subvencioniranja obrestne mere v skladu s Pravilnikom in enako naprej.

Dodelitev subvencij poteka po zaporedju do porabe sredstev tako, da se subvencije najprej dodeli upravičencem na listi A, po-tem upravičencem na listi B in tako naprej.

VIŠINA KREDITA Višina kredita je odvisna od števila dru-

žinskih članov izkazanih iz potrdila iz go-spodinjske evidence, in sicer:

število družinskih članov

najvišje možno posojilo v €

1-2 29.000,003-4 36.000,00

5 ali več 44.000,00

Najvišji znesek posojila se za namen ob-nove starih hiš na vasi in v starem mestnem jedru poveča še za dodatnih 20%.

Banka ima glede na ugotovljeno kreditno sposobnost kreditojemalca pravico znižati

dodeljen znesek kredita. 6. KRAJ, NAČIN IN ROK PRIJAVE:Razpis se objavi na spletni strani Občine

Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko javni razpisi, in v časopisu Ajdovske novice, dne 15.2.2013. Občina si pridružuje pravi-co, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavi kot popravek na spletni strani največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

Vloga za prijavo na javni razpis se nahaja v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovšči-na ali na spletnih straneh občine.

Rok za oddajo vlog je petek 22.3.2013. Vloge se odda osebno v sprejemno pisar-

no Občine Ajdovščina ali po pošti na na-slov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - subvencija stanovanjskega kredita«. Na hrbtni strani kuverte se izpiše polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prija-va pravočasna, če je zadnji dan roka osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina do 12. ure, oziroma, če je bila zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno. Nepravoča-sno prispele prijave bodo s sklepom zavr-žene.

V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo, bo občinska uprava prijavitelja pozvala, da vlogo dopol-ni. Če prijavitelj vloge ne dopolni v roku, se tako vlogo s sklepom zavrže.

Dodatne informacije lahko zainteresirani občani dobijo na Oddelku za družbene de-javnosti Občine Ajdovščina, kontaktna ose-ba Jerica Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37.

IZID RAZPISA Prejete vloge bo strokovna komisija od-

pirala dne 26.3.2013. Občinska uprava izda sklepe o uvrstitvi na prednostne liste in o dodelitvi sredstev s subvencionirano obre-stno mero oziroma sklepe o zavrženju ali zavrnitvi vlog predvidoma v roku 40 dni od preteka roka za oddajo vlog.

Št. 19 • 15. februar 201320 Občinski razpisi

Občina Ajdovščina, Občina Vipava in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina na podlagi Pravilnika o pospeševanju in razvoju malega gospodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava (Ur. l. RS št. 57/03 in 40/04) in Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Ur. l. RS št. 13/12, 12/13) Odloka o proračunu Občine Vipava za leto 2013 (Ur. l. RS št. 106/12) ter sklepa upravnega odbora Območne obrtne zbornice Ajdovščina, z dne 07.02.2013 objavlja

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2013

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, Občine Vipava in sredstva Območne obr-tno-podjetniške zbornice Ajdovščina, na-menjena za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje in razvoj malega gospo-darstva v občini Ajdovščina in Vipava, ki se bodo dodelila v primeru, ko pomoč predsta-vlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.

2. POGOJI ZA DODELITEV SRED-STEV

2.1. Posojila se bodo odobrila za investicije za naslednje namene:

• nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,

• nakup, graditev ali investicijsko vzdr-ževanje poslovnih prostorov,

• nakup nove ali generalno obnovljene opreme.

2.2. Upravičenci do kredita so:• majhna podjetja (samostojni podjetni-

ki, družbe z omejeno odgovornostjo),• občani, ki so pri organu vložili vlogo za

priglasitev statusa samostojnega podjetnika,• male gospodarske družbe, ki so na

pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register.

2.3. Do sredstev kredita niso upravičena podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Pri-loge 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in podjetja v težavah. Do sredstev niso upravičeni tudi podjetniki, ki bi zaradi pomoči dali prednost rabi domačega blaga pred uvoženim. Do sredstev niso upravičena

tudi podjetja iz cestnoprometnega sektorja, za namen nakupa vozil za cestni prevoz to-vora.

3. MERILA ZA DODELITEV SRED-STEV

Posojila se bodo prednostno dodeljevala prosilcem, ki bodo poleg pogojev poslovne banke izpolnjevali naslednje kriterije :Zap.

št.

Ocenjevalni kriteriji Najvišje št.

točk

1. vlaganja v začetne

investicije

20

2.

vlaganja v poso-

dobitev obstoječe

dejavnosti

20

3.

vlaganja v nakup oz.

izgradnjo poslovnih

prostorov za izvaja-

nje dejavnosti

20

4. zagotavljanje novih

delovnih mest

20

5. višina lastnega vlož-

ka prosilca

10

6.

vlaganja v dejavno-

sti, ki so energetsko

varčne in ne onesna-

žujejo okolja

10

V primeru enakovrednih vlog za prido-bitev posojila, se bo pri dodelitvi upošteval naslednji prioritetni vrstni red:

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja občina Ajdovščina, se pri vsakokratnem dodeljeva-nju dodeli prosilcem po naslednjem priori-tetnem vrstnem redu:

a. s sedežem družbe v občini Ajdovščina za investicijo na območju občine Ajdovšči-na,

b. s sedežem družbe v občini Vipava za

investicijo na območju občine Ajdovščina,c. ne glede na sedež družbe za investicijo

na območju občine Ajdovščina,d. s sedežem družbe v občini Ajdovščina

za investicijo na območju občine Vipava.Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja občina

Vipava, se pri vsakokratnem dodeljevanju dodeli prosilcem po naslednjem priorite-tnem vrstnem redu:

a. s sedežem družbe v občini Vipava za in-vesticijo na območju občine Vipava,

b. s sedežem družbe v občini Ajdovščina za investicijo na območju občine Vipava,

c. ne glede na sedež družbe za investicijo na območju občine Vipava,

d. s sedežem družbe v občini Vipava za in-vesticijo na območju občine Ajdovščina.

4. OKVIRNA SREDSTVA za refunda-cijo obrestne mere: Občina Ajdovščina – 40.000,00 Občina Vipava – 25.000,00 EUR in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina 2.000,00 EUR in sicer za kredi-te z odplačilno dobo 5 let 13.000,00 EUR, za kredite z odplačilno dobo 7 let 27.000,00 EUR in za kredite z odplačilno dobo 10 let 27.000,00 EUR.

Odplačilna doba posojila: • krediti za nakup premičnin ter krediti

za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin do višine kredita vključno 25.000 EUR je odpla-čila doba 5 let,

• krediti za nakup oziroma izgradnjo ne-premičnin, do višine kredita vključno 50.000 EUR je odplačilna doba 7 let in

• krediti za nakup oziroma izgradnjo ne-premičnin nad višino kredita 50.000 EUR je odplačilna doba 10 let.

Subvencionirana obrestna mera: 6-meseč-

ni EURIBOR + 0% letno.Moratorij za odplačevanje glavnice kredi-

ta: do 1.1.2013.Stroški vodenja kredita; 0,2% od stanja

kredita – enkrat letno.Stroški odobritve kredita 50 EUR, ne glede

na višino kredita.Rok vračila in način vračila: po pogojih

poslovne banke.Okvirna višina kredita za posameznega

prosilca je največ 50.000 EUR. Če razpolo-žljiva sredstva presegajo povpraševanje, se lahko razdelijo ne glede na zgoraj navedeno višino.

Višina kredita ne sme presegati 50% pre-dračunske vrednosti upravičenih stroškov posamezne investicije in 10% skupne kre-ditne mase oz. največ 50.000 EUR, razen v primeru, da strokovna komisija ugotovi upravičenosti in gospodarnost investicije. V tem primeru, lahko strokovna komisija odobri posojilo tudi nad zgoraj navedeni-mi limiti, vendar višina državne pomoči, ki se jo dodeli posameznemu upravičencu na podlagi pravila »de minimis« ne sme prese-gati 200.000 EUR oziroma 100.000 EUR za podjetja iz cestnoprometnega sektorja, v ob-dobju 3 let od zadnjega prejema takšne dr-žavne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Višino dodeljene državne pomoči po pravilu »de minimis« bo za vsakega upra-vičenca posebej preverjala strokovna komi-sija pri Ministrstvu za finance RS.

Posojilna pogodba se bo sklepala med po-sojilojemalcem in banko. Namensko porabo pridobljenega posojila bo preverjala stro-kovna komisija in banka.

Upravičeni stroški investicije so:

• strošek nakupa, urejanja in opremlja-nja zemljišča ter pridobivanja dokumentaci-je za gradnjo poslovnih prostorov,

• strošek nakupa, graditve ali investicij-skega vzdrževanja prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost,

• strošek nakupa opreme.Prejemnik posojila poda izjavo, da za inve-

sticijo, s katero kandidira na razpisu, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih vi-rov.

5. ROK KORIŠČENJA POSOJILA je od objave razpisa do pokoriščenja celo-tne kreditne mase oziroma najkasneje do 01.12.2013.

6. Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi po-sojila obveščeni najkasneje v roku 30–ih dni od dneva oddaje popolne vloge. V primeru, da prosilec odobrenega posojila ne prične koristiti v roku treh mesecev od datuma prejema sklepa, izgubi pravico do koriščenja sredstev in do ponovne prijave na razpis v koledarskem letu.

7. Interesenti oddajo vlogo na posebnem obrazcu - vloga, ki jo lahko dvignejo na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdo-vščina, tajništvu Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava, na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdo-vščina ali ga natisnejo iz spletne strani www.ajdovscina.si. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

8. Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ, PRIJAVA NA RAZPIS – PODJETNI-ŠTVO« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Območna obrtno-podjetniška zbornica, Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdovščina od 20.02.2013 dalje do najkasneje 20.09.2013 do 12.00 ure oziroma do porabe sredstev kreditne mase.

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS št. 13/12, 12/13), Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina, v nadaljevanju pravilnik ter Mnenja o skladnosti sheme državne pomoči št. K-BE150-5879914/2007, Občina Ajdovščina objavlja

Javni razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina za leto 20131. Predmet javnega razpisa je dodeli-

tev državne pomoči za urejanje kmetijskih zemljišč (sadovnjaki), ureditev ograj za pašnike, posodabljanje, adaptacije in novo-gradnje objektov za rejo živali in za name-ne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup opreme za vrtnarstvo, nakup kmetijske me-hanizacije ter izgradnja pomožnih objektov za kmetijstvo.

2. Upravičenci: do sredstev po tem raz-pisu so upravičene pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med SME, kot je opredelje-no v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju občine Ajdovščina. Do sredstev so upravi-čene tudi pravne in fizične osebe s sedežem oziroma stalnim bivališčem v občini Ajdo-vščina, ki se uvrščajo med SME, kot je opre-deljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju katastrskih občin Budanje, Erzelj, Slap in Vrhpolje.

Pred dodelitvijo sredstev mora upraviče-nec do sredstev državne pomoči podpisati klavzulo o kumulaciji državne pomoči. Kla-vzula obsega izjavo upravičenca do državne pomoči, da za namen, za katerega pridobiva državno pomoč ni prejel pomoči iz držav-nega proračuna ali ni pridobil mednarodne pomoči, oziroma koliko sredstev je že prejel. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES, št. 1857/2006, ne sme kumulira-

ti z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja ali s fi-nančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES), št. 1698/2005, ali s finančni-mi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumu-lacijo presežena največja dovoljena inten-zivnost pomoči, določena z Uredbo (ES), št. 1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES), št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s pod-poro de minimis v smislu Uredbe (ES), št. 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumu-lacijo presežena intenzivnost pomoči, dolo-čena v Uredbi (ES), št. 1857/2006.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-skih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sred-stev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v pri-meru naravnih nesreč.

3. Pogoji za pridobitev sredstevKREDITNA SREDSTVA S SUBVENCI-

ONIRANO OBRESTNO MERO EURI-BOR + 0%.

Splošni pogoji:• Doba odplačevanja kredita je odvisna

od višine kredita. Za kredite do vrednosti 7.000 EUR je doba odplačila 3 leta, krediti v vrednosti od 7,001 EUR do 20.000 EUR je doba odplačevanja 5 leta, nad 20.000 EUR pa 10 let.

• Najvišja vrednost kredita z bonifici-rano obrestno mero, ki ga investitor lahko pridobi je 42.000 EUR.

• Doba za odplačevanje kreditov za na-kup premičnin (kmetijska oprema, mehani-zacija) je ne glede na višino kredita največ 5 let, za nakup oziroma izgradnjo nepremič-nin (stavbe, zemljišča) pa 10 let.

a. ) Nakup kmetijske mehanizacije Cilj ukrepa je sofinanciranje nakupa opre-me (nove ali rabljene) za osnovno kmetijsko proizvodnjo in drugih tehnoloških rešitev za izboljšanje in preusmeritev proizvodnje. Upravičeni stroški so stroški nakupa kme-tijske mehanizacije, strojne in druge opreme za osnovno kmetijsko pridelavo. DDV ni upravičen strošek.Pogoji za pridobitev sredstev: Vlagatelj mora izkazati potrebo za nakup kmetijske-ga stroja ali opreme, ki je predmet dodelitve kredita ter zagotoviti rabo stroja oziroma opreme. Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, mnenje Kmetijske svetovalne službe ter predračun za stroj oziroma opremo, ki je predmet dodelitve kredita. Potrebo za

nakup ter zagotovitev rabe, vlagatelj izkaže oziroma dokaže z opisom kmetijskega go-spodarstva ter izjavo.Višina sofinanciranja: Za nakup strojev in opreme se dodeli kredit z bonificirano obrestno mero do največ 75% vrednosti upravičenih stroškov investicije, bruto in-tenzivnost pomoči ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov investicije. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sred-stva državnih pomoči, ki so bila za investici-jo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

b. ) Posodabljanje, novogradnje ter nadomestne gradnje objektov za rejo ži-vali ter gradnjo pomožnih živinorejskih objektov (silosi, senik, gnojišča, gnojne jame).Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve ob-stoječih ali novih objektov za rejo živali (go-vedo, konji, drobnica) ter pomožnih živi-norejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev staleža živali v občini Ajdovščina.Upravičeni stroški so stroški gradbeno in-štalacijskih ter obrtnih del ter stroški vgra-jene opreme. Stroški priprave projektne in investicijske dokumentacije, stroški nadzo-ra ter inženiringa, niso upravičeni stroški. Stroški izgradnje gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva« ni upravičen strošek. V sklopu novogradnje hlevov je strošek gnojnih jam in gnojišč upravičen strošek. DDV tudi ni

upravičen strošek.Pogoji za pridobitev sredstev:

Najmanjši obseg investicije v izgradnjo ali prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobni-ce v območjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju, za rejo krav molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižin-skem območju, za kombinirano rejo (krave molznice, mlada živina), najmanj 15 v ob-močjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v nižinskem območju. Za krave dojilje veljajo enako kot za kombinirano rejo; za konje, najmanj 10 ležišč.

Najmanjši obseg pomožnih živinorejskih objektov je 30m2 gnojišča, 50m3 gnojne jame, 120m3 silosa, 250m3 uporabnega vo-lumna senika.

Vlagatelj predloži izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z označeno loka-cijo načrtovanega posega, mnenje Kmetij-ske svetovalne službe, predračun in pravno-močno veljavno dovoljenje za gradnjo, kjer je to potrebno.Višina sofinanciranja: Za posodabljanje, novogradnje ter nadomestne gradnje objek-tov za rejo živali ter gradnjo pomožnih živi-norejskih objektov se dodeli kredit z boni-ficirano obrestno mero do največ 75% pre-dračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 40% upravičenih stroškov in-vesticije. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči,

Št. 19 • 15. februar 2013 21Občinski razpisi

ki so bila za investicijo, ki je predmet dode-litve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

c.) Novogradnja ali adaptacija objek-tov za namene dopolnilne dejavnosti na kmetiji (nastanitveni prostori, hladilnice, vinotoči, prostori za izvajanje dejavnosti, in drugi prostori za pridelavo kmetijskih pridelkov)Cilj ukrepa je povečati ponudbo dopol-nilnih dejavnosti in kvalitete proizvodov, ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje do-hodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev. Upravičeni stroški so: priprava dokumen-tacije, gradbena in obrtniška dela, stroški nakupa opreme, vključno z računalniško opremo, stroški promocije, stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih, pove-zanih z dejavnostjo.Pogoji za pridobitev sredstev:

vloga z zahtevanimi prilogami, dopolnilna dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi, že registrirana ali registrirana pred izplačilom pomoči, predračuni. Višina sofinanciranja: Za novogradnjo ali adaptacijo objektov za namene dopolnil-ne dejavnosti na kmetiji se dodeli kredit z bonificirano obrestno mero do največ 75% predračunske vrednosti upravičenih stro-škov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov investicije. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih po-moči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

d.) Urejanje kmetijskih zemljišč (sadov-njaki, matičnjaki, nasadi trajnic)Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve kme-tijskih zemljišč za izboljšanje in preusmeri-tev proizvodnje (urejanje sadovnjakov, ma-tičnjakov ter nasadov trajnic).Upravičeni stroški: zemeljska dela (odstra-nitev zarasti in kamenja, navoz zemlje, tera-siranje, planiranje, rigolanje), analiza zemlje v sklopu celovitega urejanja kmetijskih ze-mljišč, založno gnojenje, opora, mrežniki za zaščito proti toči in dežju, zaščitna ograja za divjad, stroški večletnih sadik in zatravljanja ter drugi stroški, vezani na urejanje zemljišč. Drenažna dela niso upravičen strošek.Pogoji za pridobitev sredstev: investicija še ni začeta, najmanjša površina, na kateri se predvideva izvedba ukrepov, ki so predmet pomoči, je 0,3 ha, vloga z zahtevanimi prilo-gami in kopijo katastrskega načrta, dokazilo o lastništvu ali dolgoročna zakupna pogod-ba in predračun.Višina sofinanciranja: Za urejanje matič-njakov in večletnih sadovnjakov, se dodeli kredit z bonificirano obrestno mero do naj-več 75% predračunske vrednosti upraviče-nih stroškov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 40% upravičenih stroškov investicije. Pri odmeri državne

pomoči bodo upoštevana vsa sredstva dr-žavnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že do-deljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

NEPOVRATNA SREDSTVAa.) Urejanje kmetijskih zemljišč (sadov-

njaki, matičnjaki, nasadi trajnic)Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve kme-tijskih zemljišč za izboljšanje in preusmeri-tev proizvodnje (urejanje sadovnjakov, ma-tičnjakov ter nasadov trajnic).Upravičeni stroški so stroški zemeljskih del (odstranitev zarasti in kamenja, navoz zemlje, terasiranje, planiranje, rigolanje), stroški analize zemlje v sklopu celovitega urejanja kmetijskega zemljišča, stroški za-ložnega gnojenja, stroški opore, mrežnikov za zaščito proti toči in dežju, stroški zaščitne ograje za divjad, stroški večletnih sadik in zatravljanja ter drugi stroški, vezani na ure-janje zemljišč (lastno delo). Stroški drena-žnih del niso upravičen strošek. DDV tudi ni upravičen strošek.Pogoji za pridobitev sredstev:

Najmanjša površina ureditve sadovnjaka oziroma nasada trajnic, ki je predmet dode-litve državne pomoči je 0,3 ha.

Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vlo-ge, kopijo katastrskega načrta z označeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, dolgoročno zakupno pogodbo s so-glasjem za izvedbo investicije, ki je predmet dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela ni v celoti v lasti vlagatelja, dokazilo o lastni-štvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske sve-tovalne službe ter račune za izvedena dela. Za določanje naklona zemljišča, bo upošte-van podatek iz geografsko informacijskega programa IOBČINA. Program se nahaja na spletni strani www.ajdovscina.si na de-sni strani. V program vstopate brez prijave, vpišete parcelno številko. Ko vam parcelno številko najde, kliknete na ikono opravila, ki se nahaja na desni strani ter izberete ikono - Izračun naklona parcel. V stolpcu MEAN prva vrstica je vpisan procent, katerega vpi-šete na vlogo. Višina sofinanciranja: občina Ajdovščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravi-čenih stroškov investicije, vendar ne več kot 3.000 EUR/ha pri zemljiščih z naklonom do vključno 20%, pri zemljiščih nad 20% naklona pa ne več kot 4000 EUR/ha. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumu-lacija državne pomoči).

b.)Urejanje pašnikovCilj ukrepa je sofinanciranje ureditve pa-šnikov zaradi izboljšanja kakovosti in iz-boljšanja naravnega okolja.Upravičeni stroški so stroški žice ali mreže, stroški količkov, izolatorjev, stroški agre-gata, transformatorja in pašnega aparata

in drugi stroški (lastno delo). DDV tudi ni upravičen strošek.Pogoji za pridobitev sredstev:

Najmanjša letna ureditev pašnika je 1 ha. Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z označeno po-vršino, ki je predmet dodelitve državne po-moči, dolgoročno zakupno pogodbo s so-glasjem za izvedbo investicije, ki je predmet dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela ni v celoti v lasti vlagatelja, dokazilo o la-stništvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske svetovalne službe ter račune oziroma pred-račune za izvedena dela. Ureditev pašnika ne sme biti v nasprotju z veljavnim prostor-skim planom občine Ajdovščina.Višina sofinanciranja: Občina Ajdovščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravi-čenih stroškov investicije, vendar ne več kot 300 EUR/ha. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih po-moči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

c.)Posodabljanje, novogradnje ter nado-mestne gradnje objektov za rejo živali Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve ob-stoječih ali novih objektov za rejo živali (go-vedo, konji, drobnica) ter pomožnih živi-norejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev staleža živali v občini Ajdovščina.Upravičeni stroški so stroški gradbeno in-štalacijskih ter obrtnih del, stroški vgrajene opreme in drugi stroški (lastno delo). Stro-ški priprave projektne in investicijske doku-mentacije, stroški nadzora ter inženiringa, niso upravičeni stroški. Stroški izgradnje gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjeva-nja standarda »Nitratna direktiva« ni upra-vičen strošek. V sklopu novogradnje hlevov je strošek gnojnih jam in gnojišč upravičen strošek. DDV tudi ni upravičen strošek.Pogoji za pridobitev sredstev:

Najmanjši obseg investicije v izgradnjo ali prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobni-ce v območjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju, za rejo krav molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižin-skem območju, za kombinirano rejo (krave molznice, mlada živina), najmanj 15 v ob-močjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v nižinskem območju. Za krave dojilje veljajo enako kot za kombinirano rejo; za konje, najmanj 10 ležišč.

Vlagatelj predloži vlogo z zahtevanimi pri-logami; kopijo katastrskega načrta z označe-no lokacijo načrtovanega posega, mnenje Kmetijske svetovalne službe račun in prav-nomočno, veljavno dovoljenje za gradnjo, kjer je potrebno.Višina sofinanciranja: Občina Ajdovščina

bo sofinancirala do 40% vrednosti upra-vičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 300 EUR/ležišče za govedo in konje pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah

oziroma največ 75 EUR/ležišče za govedo in konje pri adaptacijah, za novogradnje in nadomestne gradnje hlevov za drobnico ne več kot 75 eur/ležišče oziroma 20 EUR/ lež-išče pri adaptacijah hlevov za drobnico. Pri številu ležišč se upošteva dejansko število vhlevljenih živali, ki pa ne sme biti večje od v dovoljenju navedene kapacitete hleva Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumu-lacija državne pomoči).

d.) Nakup opreme za vrtnarstvoCilj ukrepa je sofinanciranje nakupa opre-me za osnovno kmetijsko proizvodnjo in drugih tehnoloških rešitev za izboljšanje in preusmeritev proizvodnje v vrtnarstvu.Upravičeni stroški: stroški specialne kme-tijske mehanizacije za vrtnarstvo brez po-gonskih agregatov ter stroški rastlinjakov s potrebno opremo. DDV ni upravičen stro-šek.Pogoji za pridobitev sredstev: najmanjša letna izgradnja rastlinjaka je 200m2, Vlaga-telj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z označeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, mne-nje Kmetijske svetovalne službe ter račune za izvedena dela, dovoljenje za gradnjo kjer je to potrebno.Višina sofinanciranja: do največ 10 % vre-dnosti upravičenih stroškov, vendar ne več kot 10 eur/m2 rastlinjaka. Pri odmeri dr-žavne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že do-deljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

4. Vlagatelj lahko za isti namen kandidi-rajo ter pridobijo le eno vrsto državne po-moči (nepovratna sredstva ali kredit z boni-ficirano obrestno mero), prav tako vlagatelj ne more za urejanje iste površine prejeti državne pomoči po več kot 1 namenu.

5. Višina razpisanih sredstev po tem jav-nem razpisu je 35.000 EUR za ukrepe dode-litve nepovratne državne pomoči ter 10.000 EUR za subvencioniranje obrestne mere.

6. Občina Ajdovščina bo sredstva po tem razpisu dodeljevala v skladu z določili Pra-vilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina. V primeru, da razpi-sana sredstva ne bodo zadoščala bodo upravičencem, dodeljena glede na skupno razpoložljivo višino sredstev, sorazmer-no nižja sredstva. Vlagatelji lahko na tem javnem razpisu kandidirajo z investicijami, ki so bile izvedene v letu 2012 in 2013. Vla-gateljem državna pomoč ne bo dodeljena, če bo komisija ugotovila, da je vlagatelj za ureditev, obnovo, ograditev, izgradnjo ali adaptacijo na prijavljenih parcelah s strani občine Ajdovščina, za katerikoli namen, že prejel državno pomoč.

7. Prejemniki državne pomoči morajo

ohranjati sadovnjak oziroma trajni nasad, ki je predmet ureditve še najmanj 10 let, pašnik uporabljati še najmanj 10 let, hlev oziroma pomožne kmetijske objekte imeti v rabi za katere so pridobili sredstva (vse-ljene živali) še najmanj 10 let po pridobitvi državne pomoči. Strojev ter opreme pa ne sme odtujiti še najmanj 5 let po pridobitvi državne pomoči. Z vsemi trajnimi nasadi, pašniki ali objekti, ki so predmet dodelitve državne pomoči, morajo prejemniki ravnati po načelu dobrega gospodarja. V primeru, da se prejemniki ne bodo držali pogojev iz tega razpisa, sklepa in pogodbe ter ne bodo ravnali po načelih dobrega gospodarja, bodo morali dodeljena sredstva vrniti sku-paj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve do dneva vračila.

8. Prejemniki sredstev bodo na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklenil pogodbo z Občino Ajdovščina. S pogodbo bo natanč-neje urejen način in pogoji koriščenja sred-stev ter izplačilo le-teh. Dodeljena sredstva po tem razpisu bodo izplačana po izvedeni investiciji, najkasneje do 30.11.2013.

9. Vloge morajo prispeti na naslov: Ob-čina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdo-vščina, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 15.03.2013 do 12.00 ure. Vloge morajo biti oddane v zapečatenem ovitku, označenem z: » Ne odpiraj - prijava na razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina za leto 2013«, na ovitku mora biti tudi ja-sno označen natančen namen, na katerega se vloga nanaša ter ime, priimek in naslov vlagatelja.

10. Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 18.03.2013 ob 9.00 uri v prostorih Ob-čine Ajdovščina. Prepozno prispele vloge, se zavržejo. Zavržejo se tudi vse neustrezno opremljene vloge. Neutemeljene vloge se za-vrne. Rok dopolnitve nepopolno predlože-ne vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 45 dni od datuma odpiranja.

11. Vlagatelji morajo vlogo predložiti na predpisanih obrazcih, skupaj z vso z razpi-som zahtevano dokumentacijo. Razpisno dokumentacijo potencialni vlagatelji lahko dvignejo na vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.ajdovscina.si, pod rubriko raz-pisi. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

12. Kontaktna oseba za vprašanja v zvezi s tem javnim razpisom ter razpisno doku-mentacijo je Doris Grmek; tel.: 05 365 91 35 ali doris.grmek@ajdovscina.si

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS št. 13/12, 12/13) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2013I. Predmet javnega razpisa je sofinan-

ciranje:a. prireditve Ajdovščina v maju, b. prireditve silvestrovanje v občini Aj-

dovščina 2013,c. drugih prireditev,katerih cilj je povečanje obiska v občini

Ajdovščina ter promocija in turistični ra-zvoj kraja. Občina Ajdovščina bo sofinan-cirala prijavljene prireditve, ki bodo reali-zirane v času od 1.1.2013 do 31.12.2013.

II. Na razpis se lahko prijavijo: • pravne in fizične osebe, registrirane v

skladu z Zakonom o gospodarskih druž-bah, s sedežem v občini Ajdovščina,

• društva, registrirana v skladu z Zako-nom o društvih s sedežem v občini Ajdo-vščina

• druge pravne osebe in fizične osebe, ki organizirajo prireditve na območju občine Ajdovščina.

Na javnem razpisu ne morejo kandidirati neposredni in posredni proračunski upo-rabniki.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala le ti-ste prireditve, ki se bodo izvedle na obmo-

čju občine Ajdovščina. III. Višina razpoložljivih sredstev je:a. za prireditev Ajdovščina v maju 2013;

8.000 EUR,b. za prireditev Silvestrovanje 2013; 5.000

EUR, sredstva zagotovljena s proračunom občine Ajdovščina za leto 2014,

c. za sklop drugih prireditev; 17.000 EUR.V kolikor sredstva pod sklopom priredi-

tev Ajdovščina v maju, ne bodo podeljena zaradi neustreznih prijav, se ta sredstva po-razdelijo na sklop drugih prireditev.

Sredstva so zagotovljena v proračunu

Občine Ajdovščina na proračunski postav-ki »sofinanciranje turističnih prireditev«.

Sredstva bodo razdeljena na podlagi po-gojev in meril, ki so sestavni del tega raz-pisa.

IV. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva mo-rajo biti porabljena do 31.12.2013.

V. Pogoji in merila za dodelitev sred-stev:

a. prireditev Ajdovščina v maju Prireditev se mora odvijati na Lavriče-

vem trgu ali njegovi neposredni okolici in sicer med 10.05.2013 in 12.5.2013.

Program prireditve Ajdovščina v maju mora biti obvezno:

• namenjen različnim ciljnim skupi-nam obiskovalcev;

• sestavljen iz kakovostnih kulturnih in zabavnih vsebin;

• sestavljen iz domače produkcije ter prireditev, ki poleg osrednjega dogodka ponudijo obiskovalcem dodatne animacije: 1. delavnice, 2. sejem domačih pridelkov, izdelkov in produktov, 3. prikazi običajev, 4. degustacije;

• pripravljen v sodelovanju z drugimi

Št. 19 • 15. februar 201322 Občinski razpisi

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o sofinanciranju mladinskih in otroških programov in projektov (Uradni list RS, št. 113/09) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje mladinskih in otroških programov, projektov, letovanj ter dodelitev enkratnih nagrad v letu 2013

1. Predmet javnega razpisa ter splošni pogoji za prijavo na razpis:

Občina Ajdovščina bo v letu 2013 sofi-nancirala naslednje sklope:

Sklop A: mladinski programi in projektiSklop B: letovanja za obdobje november

2012-oktober 2013Sklop C: nagrade učencem, dijakom in

študentom za izjemne dosežke Sklop A: Mladinski programi in pro-

jektiI. področje 1: programi/projekti, ki ob-

segajo pretežno delovno akcijo v splošno korist

II. področje 2: programi/projekti, ki so usmerjeni v obiskovanje in spoznavanje narave

III. področje 3: vsebina projekta/progra-ma, ki obsega ali zagotavlja:

• neformalno učenje, usposabljanje in druge oblike izobraževanj za večanje kom-petenc mladih,

• dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,

• zagotavljanje avtonomije mladine, • vključevanje mladih z manj prilo-

žnostmi,• spodbujanje delovnih navad, prosto-

voljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih,

• spodbujanje zdravega, aktivnega nači-na življenja mladih in preprečevanje različ-nih oblik odvisnosti mladih,

• spodbujanje kulturne ustvarjalnosti in inovativnosti mladih,

• spodbujanje participacije in sodelova-nja mladih pri upravljanju družbe in različ-

nih skupnosti v njej.Sklop B: LetovanjaObčina Ajdovščina bo sofinancirala leto-

vanja, ki bodo izkazovala, da gre za orga-nizirano druženje otrok in/ali mladih do starosti vključno 18 let ali letovanja oseb s posebnimi potrebami, za katere starostna omejitev ne velja. Sofinancira se letova-nja od 1. november 2012 do 30. oktobra 2013, ki trajajo najmanj dve nočitvi.

Na razpis v okviru sklopa A – mladin-ski programi in projekti se lahko prijavijo mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki izpolnjujejo naslednje splošne in posebne pogoje:

• pravne osebe s statusom društva, ustanove, mladinski sveti, zasebni zavodi ali druge organizacije in so registrirane za opravljanje programov/projektov na razpi-sanem področju

• imajo sedež, izpostavo ali enoto v Ob-čini Ajdovščina

• imajo v program/projekt vključene otroke in mlade s stalnim bivališčem v Ob-čini Ajdovščina

• imajo zagotovljene materialne, pro-storske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje prijavljenih programov oziro-ma projektov

• delovanja v razpisanem letu nimajo financiranega iz proračuna občine v okviru posebnih ali drugih proračunskih postavk, razen če gre za sofinanciranje javnega dela oziroma drugih oblik zaposlovanja, ki so po smislu podobna javnim delom

• imajo izdelano finančno konstrukcijo za prijavljene mladinske programe oziro-

ma projekte, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov

• so v celoti in pravočasno izpolnili po-godbene obveznosti do občine na podlagi razpisa predhodnega leta.

Na razpis v okviru sklopa B – letovanja se lahko prijavijo mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki izpolnjujejo na-slednje splošne in posebne pogoje:

• so pravne osebe neprofitnega značaja• so registrirane za izvajanje letovanj za

mlade oz. za izvajanje programov name-njenih otrokom in mladim

• imajo v letovanje vključene mlade s stalnim bivališčem v občini Ajdovščina,

• imajo zagotovljene materialne, pro-storske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje letovanj mladih

• imajo izdelano finančno konstrukcijo za prijavljena letovanja, iz katere so raz-vidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sred-stev udeležencev in delež sredstev iz drugih virov

• so v celoti in pravočasno izpolnili po-godbene obveznosti do občine na podlagi razpisa predhodnega leta.

Izvajalci, katerih osnovna dejavnost je šport lahko prijavijo programe letovanj, v kolikor ti programi niso sofinancirani v okviru drugih proračunskih postavk Ob-čine Ajdovščina v letu razpisa.

Višino sredstev za posamezne izvajalce programov, projektov oziroma letovanj iz sklopa A in B, se določi v skladu z merili

iz Pravilnika o sofinanciranju mladinskih, otroških programov in projektov ter leto-vanj.

Sklop C: Nagrade učencem, dijakom in študentom za izjemne dosežke

Pogoj za dodelitev nagrade za izjemne dosežke je javno priznan uspeh ali izjemen dosežek v zadnjih dveh letih. Kandidati do-kazujejo izjemno nadarjenost oz. izjemne dosežke s priznanji, nagradami ali potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj (razen šolskih tekmovanj do vključno državnega nivoja), potrdili o objavljenih delih, po-trdili o sodelovanju pri znanstvenih razi-skavah, umetniških razstavah ali koncer-tih, kritikami in recenzijami dosežkov na področju umetnosti in priporočili šole oz. drugega izobraževalnega zavoda. Na raz-pis se lahko prijavijo kandidati s statusom učenca, dijaka oz. študenta, ki imajo stalno prebivališče v Občini Ajdovščina.

K prijavi je potrebno priložiti dokazila o javno priznanem uspehu, izjemnem dosež-ku oz. drugo ustrezno potrdilo ter potrdilo o šolanju.

2. Okvirna višina sredstev (skladno z Odlokom o rebalansu proračuna Občine Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS št. 12/2013) namenjenih za sofinanciranje po-sameznih sklopov v letu 2013:

Sklop A: mladinski programi in projekti, 18.500,00 €

Sklop B: letovanja, 19.065,00 €Sklop C: nagrade učencem, dijakom in

študentom, 1.200,00 €.3. Kraj, način in rok prijave ter drugi

pogoji razpisa:

Občina Ajdovščina javni razpis objavi na svoji spletni strani in v Ajdovskih novicah.

Rok za oddajo vlog je sreda, 20.3.2013. Prijave z zahtevano dokumentacijo, se

pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovšči-na, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdo-vščina. Prijavo se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte: »Ne odpiraj-prijava na javni razpis MLADI« in z OBVEZNO USTREZNO OZNAKO SKLOPA (A, B ali C). Na hrbtni strani kuverte se napiše polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prijava pravočasna, če je bila zadnji dan roka osebno prinesena v vloži-šče Občine Ajdovščina do 15. ure oziroma, če bila zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno.

Prijavi se priložijo obrazci in drugi doku-menti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo na sedežu Obči-ne Ajdovščina in na spletnih straneh Obči-ne Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si/.

Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Erika Zavnik, tel. št. (05) 365 91 22.

Občina Ajdovščina si pridružuje pravi-co, da morebitne spremembe in dopolni-tve razpisa kot popravek ali dopolnitev na spletni strani Občine Ajdovščina, najka-sneje 15 dni pred zaključkom razpisa.

Nepravočasno prispele prijave bodo s sklepom zavržene.

V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. V

domačimi društvi in organizacijami;• sestavljen iz prireditev in dogodkov,

ki so razporejeni skozi ves dan, vse dni trajanja prireditev, z večernimi zaključki, usklajenimi z Odlokom o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure nasle-dnjega dne ter nedelja največ do 01.00 na-slednjega dne).

Poleg tega mora organizator poskrbeti za:• promocijo in oglaševanje prireditve,

tudi izven meja občine Ajdovščina;• varnost obiskovalcev, bližnjih prebi-

valcev ter kulturne in naravne dediščine v bližnji okolici prireditvenega prostora;

• obvestiti mora bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo;

• pridobiti vsa potrebna dovoljenja in poskrbeti za pravočasno prijavo prireditve.

Prireditev mora biti dostopna obiskoval-cem brez vstopnine.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala pro-gram zgolj enega organizatorja, ki bo v ce-loti ustrezal zgoraj navedenim merilom.

b. prireditev Silvestrovanje v Ajdovščini 2013

Organizator mora zagotoviti:• silvestrovanje, ki naj poteka na Lavri-

čevem trgu in sicer 31.12.2013;• družabni program, ki temelji na glasbi

v živo;Organizator prireditve, je dolžan poskr-

beti za varnost obiskovalcev, ter pravoča-sno poskrbeti za vsa potrebna dovoljenja in prijave prireditve. Prireditev mora biti obiskovalcem dostopna brez vstopnine.

Izbran bo en organizator. Prednost bo imel tisti organizator, ki bo poleg družab-nega programa, ki temelji na glasbi v živo zajemal tudi ognjemet.

c. Druge prireditveNa javni razpis lahko upravičenci prija-

vijo izvedbo prireditev na območju občine Ajdovščina, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih pogojev:

• so del celovitega programa prireditve z daljšim obdobjem trajanja ali povezujejo več akterjev skupnem projektu (društva, krajevne skupnosti, ponudniki turističnih produktov in storitev, podjetja, zavodi…)

• tradicionalne prireditve, ki so okolju prijazne in poudarjajo kulturno identiteto občine Ajdovščina;

• prireditve, ki so sestavni del celovite turistične ponudbe občine Ajdovščina in imajo promocijske učinke;

• tradicionalni pohodi, ki imajo urejene in vzdrževane tematske poti in zajemajo obiskovalce izven meja občine Ajdovščina;

• so sestavljene iz domače produkcije (animacije, delavnice, sejmi domačih pri-delkov in izdelkov, prikazi starih običajev, degustacije)

• oživljajo mestno in vaška jedra; • ohranjajo dediščino in oživljajo ljud-

ske običajeDo sredstev iz tega razpisa niso upraviče-

ne naslednje prireditve:• zabavne prireditve za pospeševanje

lokalne gostinske prodaje;• kulturna prireditve, ki so predmet

drugih razpisov;• športna tekmovanja, turnirji zabavno

rekreativne narave, ki so financirani iz dru-gih razpisov občine Ajdovščina;

• obletnice in proslave organizacij, ki so v prvi vrsti namenjena svojim članom in ne širši javnosti;

• šagre.Do sredstev iz tega razpisa niso upravi-

čeni tisti predlagatelji vlog, ki: • so v stečajnem postopku, • prijavljajo izvedbo promocijskih ak-

tivnosti, ki so več kot 30% ali v celoti so-financirane iz drugih virov občinskega proračuna.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala pri-reditve do največ 50% celotne vrednosti prijavljenega projekta. Delež sofinanciranja je odvisen od višine razpoložljivih sredstev glede na celotno višino v vlogah zaprošenih sredstev. Vloge, ki bodo zadostile večjemu številu meril in pogojev, bodo ocenjene z višjim številom točk. Merila in pogoji iz tega odstavka so med seboj enakovredni.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-dovščina ali od nje pooblaščenega orga-nizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v javnem interesu ali prireditev, ki služijo obeležitvi državnega ali občinskega prazni-ka oziroma drugega dogodka, pomembne-ga za Občino Ajdovščina.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funk-cionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član po-slovodstva ali je neposredno ali preko dru-gih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ozi-roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za dr-žavne pomoči v primeru naravnih nesreč.

VI. Razpisna dokumentacija vsebuje:1. obrazec, iz katerega so razvidni podatki

o prosilcu: ime in priimek ali naziv prosil-ca, točen naslov, telefon, ime odgovorne osebe, št. TRR, davčna številka 2. fotoko-

pijo obvestila o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt od AJPES-a (oziroma Statističnega urada RS)

3. fotokopijo potrdila o registraciji (za društva odločba o vpisu društva v register društev, za krajevne skupnosti potrdila o registraciji ni potrebno dostaviti),

4. izdelan program za vsako prireditev posebej:

• podroben opis prireditve, način iz-vedbe prireditve in datum izvedene prire-ditve;

• vrednost in cena celotne prireditve s finančno konstrukcijo (razdelan stroškov-nik-odhodki) in predviden način zagoto-vitve pokrivanja stroškov prireditve (pri-hodki),

5. dokazilo o mednarodni organizaciji prireditve, če je le ta mednarodna,

6. izjavo vlagatelja, da sprejemajo razpi-sne pogoje, ki so sestavni del javnega razpi-sa; da so seznanjeni z merili za ocenjevanje vlog za dodeljevanje sredstev; da vse na-vedbe, ki so podane v prijavi ustrezajo de-janskemu stanju; da so vse kopije prilože-nih dokumentov k vlogi enake originalom; da se strinjajo z določili vzorca pogodbe.

VII. Naknadno zahtevana dokumenta-cija:

S sklenitvijo pogodbe o črpanju dodelje-nih sredstev mora upravičenec po realiza-ciji projekta predložiti še:

• poročilo o izvedbi prireditve, • finančni obračun prireditve. VIII. Obravnava vlog: 1. Vloge bo obravnavala tričlanska komi-

sija, ki jo imenuje župan. 2. Vse pravočasno prispele vloge bodo

ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa.

3. Sredstva bodo upravičenci koristili v

skladu s sklenjenimi pogodbami. 4. Prepozno prejete vloge se zavržejo, ne-

utemeljene pa zavrnejo. 5. Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija

v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelji v predpisanem roku ne bodo dopolnili, se zavrže.

IX. Roki za predložitev vloge: Upoštevane bodo vloge, ki bodo prispele

na vložišče Občine Ajdovščina najkasneje do 18.03.2013 do 10 ure.

Pisne vloge morajo biti poslane na na-slov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in ozna-čene z oznako: »Ne odpiraj - javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2013«

X. Rok, v katerem bodo potencialni pre-jemniki obveščeni o izidu razpisa:

Vsi predlagatelji vlog bodo o izidu javne-ga razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključku razpisa.

XI. Informacije: Razpisna dokumentacija je od dneva te

objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v vložišču Občine Ajdovščina.

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na tel.št.: 05/365-91-35 (Doris Grmek).

Razpis je objavljen na spletnih straneh Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravi-co, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

Št. 19 • 15. februar 2013 23Občinski razpisi

primeru, da prijavitelj v roku vloge ne bo dopolnil, se vlogo s sklepom zavrže.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne

sme poslovati s subjekti, v katerih je funk-cionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član po-slovodstva ali je neposredno ali preko dru-gih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri

ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ozi-roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike

javno-zasebnega partnerstva, razen za dr-žavne pomoči v primeru naravnih nesreč.

4. Izid razpisa:Prejete vloge bo strokovna komisija od-

pirala 25.3.2013. O izidu javnega razpisa

bodo izvajalci obveščeni v roku 60 dni od roka za oddajo vlog. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov/projektov, letovanj ter o dode-litvi nagrade za izjemne dosežke.

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 97/2012) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov, obnove nepremične kulturne dediščine ter delovanja zvez v občini Ajdovščina v letu 2013

1. Predmet javnega razpisa so javni kul-turni programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih do-brin na področju glasbene, gledališke, lut-kovne, plesne, recitacijske, literarne, likov-ne, fotografske, filmske in video dejavnosti, založništva, varstva nepremične kulturne dediščine, delovanje kulturnih zvez.

Javni kulturni program po vsebini pred-stavlja zaključeno celoto in traja nepretr-goma najmanj eno leto. Kot javni kulturni program se sofinancirajo tudi abonmajske ter druge ciklične gledališke in glasbene predstave.

Projekti s področja kulture so:a) posamična kulturna aktivnost izvajalcab) obnova in restavriranje nepremične

kulturne dediščine. 2. Izvajalci javnih kulturnih programov

in projektov so: • društva in zveze, registrirana za iz-

vajanje programov na področju kulture oziroma imajo v statutu določeno, da opra-vljajo tudi naloge s področja kulture

• posamezniki samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo in uveljavljeni umetniki z referencami

• zavodi in druge pravne osebe, registri-rane za opravljanje kulturnih dejavnosti,

• pravne in fizične osebe, lastniki oz. upravljavci nepremične kulturne dediščine.

3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati iz-vajalci:

• da imajo sedež oz. stalno bivališče v Občini Ajdovščina,

• da imajo zagotovljene osnovne ma-terialne, prostorske, kadrovske in organi-zacijske pogoje za izvajanje predloženega programa in projekta,

• da imajo društva in zveze urejeno evi-denco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,

• da delujejo na področju kulture več kot eno leto,

• da je nepremična kulturna dediščina na območju občine in je vpisana v register

kulturne dediščine• da nimajo neizpolnjenih, zapadlih

oziroma neporavnanih obveznosti do Ob-čine Ajdovščina.

Za sofinanciranje javnih kulturnih pro-gramov lahko kandidirajo le izvajalci na-šteti v prvi alineji 2. točke tega razpisa.

Za sofinanciranje javnih projektov se lah-ko prijavijo tudi društva ali zveze društev iz območja severne primorske, katerih pro-jekti se deloma odvijajo tudi v Občini Aj-dovščina in z njimi bistveno pripomorejo k popestritvi kulturne dejavnosti v občini.

Izvajalci javnih kulturnih programov, ki so registrirani manj kot eno leto prejmejo pavšalni znesek 100€.

Ne sofinancira se javnih kulturnih pro-gramov in projektov, ki so sofinancirani iz drugih razpisov Občine Ajdovščina ali iz posebnih proračunskih postavk Občine Ajdovščina.

Na javnem razpisu ne morejo kandidirati neposredni in posredni proračunski upo-rabniki.

V sofinanciranje se ne sprejme progra-mov/projektov društev, katerih osnovna dejavnost je dejavnost mladih, šport, pro-mocija oz. ostale neprofitne dejavnosti, razen v primeru, da so programi/projekti, ki jih izvajajo izključno kulturni programi/projekti in prijavljeni programi/projekti po vsebini ne bi sodil v njihovo osnovno de-javnost.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. UPB2, 69/2011) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-skih pravicah, upravljanju oziroma kapita-lu. Ta prepoved smiselno velja tudi za dr-žavne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-za-sebnega partnerstva, razen za državne po-moči v primeru naravnih nesreč.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-dovščina ali od nje pooblaščenega orga-nizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v javnem interesu ali prireditev, ki služijo obeležitvi državnega ali občinskega prazni-ka oziroma drugega dogodka, pomembne-ga za Občino Ajdovščina.

4. Financiranje: Javni kulturni progra-mi, delovanje zvez in projekti ter obnova nepremične kulturne dediščine bodo sofi-nancirani po merilih iz Pravilnika o sofi-nanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Ur.l. RS št. 97/2012).

5. Okvirna višina sredstev znaša : • za javne kulturne programe: 91.280

EUR• delovanje kulturnih zvez: 4.700 EUR • za kulturne projekte 35.340,00 EUR• za obnovo kulturne dediščine

18.000,00 EUR.Projekt obnove nepremične kulturne de-

diščine se sofinancira največ do višine 40% vrednosti projekta.

6. Merila za izbor:MERILA ZA JAVNE KULTURNE PRO-

GRAMEMerila za izbor in sofinanciranje progra-

mov letnih programov kulturnih društev v občini Ajdovščina so sestavljena iz 1.) po-sebnih meril po področjih dejavnosti in 2.) dodatnih meril

1. Posebna merila se nanašajo na realiza-cijo programov kulturnih društev v prete-klem letu. Pri tem se upošteva: dosežena raven spremljanja z oceno programskih dosežkov, število članov, število vaj, stro-kovni sodelavec, število samostojnih na-stopov in drugih priložnostnih nastopov,

2. Dodatna merila pa se nanašajo na ude-ležbo na različnih tekmovanjih, sodelova-nje na srečanjih in akcijah drugih organi-zatorjev programske posebnosti, obletnico delovanja.

MERILA ZA VREDNOTENJE ABO-NMAJEV IN DRUGIH CIKLIČNIH PREDSTAV

• pomembnost in kvaliteta programa, • število predstav, • število obiskovalcev v preteklih sezo-

nah. MERILA ZA DELOVANJE KULTUR-

NIH ZVEZ• število vključenih društev• leta delovanja zveze• raznolikost vključenih društev vklju-

čenih v zvezo• odmevnost zveze v okolju in obletniceMERILA ZA VREDNOTENJE KUL-

TURNIH PROJEKTOV• pomembnost projekta za občino, • inovativnost kulturnega projekta, • kvaliteta in zahtevnost predloženega

projekta, Sprememba prijavljenega projekta po

preteku roka za prijavo na razpis ni mo-goča.

Za uvrstitev v sofinanciranje kulturnih projektov je potrebno doseči najmanj 70 točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE NEPRE-MIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

• pomembnost kulturne dediščine, • ogroženost, • ustreznost programa obnove, • finančna izvedljivost projekta oziro-

ma višina zagotovljenih lastnih sredstev. 7. Rok izvedbe: Obnova kulturne dedi-

ščine in kulturni projekti morajo biti izve-deni najkasneje do 30.11.2013. Dodeljena sredstva za javne kulturne programe in delovanje zvez morajo biti porabljena do 31.12.2013.

8. Vsebina prijave: Prijava na javni raz-pis mora biti izdelana izključno na obraz-cu, ki je sestavni del razpisne dokumentaci-je. Prijava mora biti čitljivo in pregledno napisana, v nasprotnem primeru ne bo obravnavana. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izde-lana prijava bo obravnavana kot popolna.

9. Kraj, način in rok prijave: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni

strani Občine Ajdovščina: http://www.aj-dovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v informacijski pisarni Občine Ajdovščina.

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovšči-na, kontaktna oseba Gordana Krkoč, tel.št.: 05/365-91-23.

Razpis je objavljen na spletnih straneh Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravi-co, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene z naslednjim besedi-lom: JAVNI RAZPIS – KULTURA. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov predlagatelja kulturnega programa ali projekta.

Rok za posredovanje vlog je 18.3.2013. Šteje se, da je vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporo-čeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 15.00 ure.

Nepravočasno prispele vloge bodo zavr-žene s sklepom.

10. Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo 20.3.2013. V primeru nepopolno izpolnje-nih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, se prijavitelja v osmih dneh od odpiranja prijav pozove, da dopolni prijavo v roku 5 dni. V primeru, da je prijavitelj v roku ne bo dopolnil, bo prijava zavržena.

11. Izid javnega razpisa: O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obveščeni predvi-doma v roku 60 dni od datuma odpiranja prijav. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.

Informativni dan za pripravo prijave in predstavitev novosti pravilnika bo v sredo, 20. februarja 2013 ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine Ajdovščina.

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih, invalidskih in drugih neprofitnih organizacij (Uradni list RS, 80/09 – v nadaljevanju Pravilnik) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov humanitarnih in invalidskih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij v letu 2013

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA:Občina Ajdovščina bo v letu 2013 sofi-

nancirala naslednje programe in/ali pro-jekte:

A. splošnih dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč,

B. invalidskih organizacij in organizacij za kronične bolnike,

C. drugih neprofitnih organizacij, ki niso organizacije iz sklopa A ali B.

A. Programi in/ali projekti splošnih dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč

V sklopu splošnih dobrodelnih organi-zacij in organizacij za samopomoč se sofi-nancira:

• programe in/ali projekte splošnih dobrodelnih organizacij in organizacij za

samopomoč, namenjene reševanju in lajša-nju socialnih, psihosocialnih stisk in težav prebivalcev, zagovorništvu socialno ogro-ženih posameznikov in družbenih skupin, nudenju pomoči ljudem in reševanju ljudi, katerih zdravje ali življenje je ogroženo ter krepitvi zdravja prebivalstva, ki prepreču-jejo poslabšanje ali izboljšujejo socialni po-ložaj ali ki izvajajo dejavnost tudi za druge človekoljubne cilje oziroma izvajajo pro-grame na področju sociale, varstva otrok, mladine in starejših občanov,

• programe in/ali projekte ki so name-njeni predvsem skupnemu medsebojne-mu reševanju psihosocialnih težav članov organizacije in nečlanov s podobnimi psi-hosocialnimi težavami, kot jih imajo njeni člani ali pa so namenjeni reševanju njiho-

vih zdravstvenih težav in ohranjanju ter izboljšanju kakovosti njihovega življenja, pri tem pa ne gre za osebe s kronično bo-leznijo.

B. Programi in/ali projekti invalidskih organizacij in organizacij za kronične bolnike

V sklopu invalidskih organizacij in orga-nizacij za kronične bolnike se sofinancira:

• programe in/ali projekte invalidskih organizacij in organizacij za kronične bol-nike, s katerimi se ugotavljajo interesi, za-govarjajo potrebe in uveljavljajo človekove pravice invalidov, načrtujejo, organizirajo in izvajajo programi, ki posameznim sku-pinam invalidov omogočajo aktivno sode-lovanje in neodvisno življenje, so name-njeni preprečevanju in odpravljanju ovir

v fizičnem in socialnem okolju ter zagota-vljajo vključenost v družbo in vzpodbuja-nju invalidov za opiranje na lastne moči ter sposobnosti, zagotavljanju avtonomnosti invalidov kot uporabnikov storitev, nude-nju pomoči pri uveljavljanju potreb invali-dov, preprečevanju in blaženju socialne ter psihične posledice invalidnosti, razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovo in-formiranost,

• programe in/ali projekte za enako-pravno vključevanje kroničnih bolnikov v življenje z zdravimi, za ohranjanje in iz-boljšanje kakovosti življenja s kronično bo-leznijo ter za preprečevanje napredovanja kronične bolezni v invalidnost in ukrepov, s katerimi se preprečuje nastajanje invali-dnosti.

C. Programi in/ali projekti drugih ne-profitnih organizacij

V sklopu programov drugih neprofitnih organizacij se sofinancira programe in/ali projekte, ki pomenijo dodatno ponudbo programov v Občini Ajdovščina organiza-cijam, ki niso organizacije iz sklopa A ali B.

2. POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS:Na javni razpis za sofinanciranje humani-

tarnih in invalidskih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij se lahko prijavijo izvajalci programov in/ali projektov, ki so pravne osebe s statusom društva, ustanove, zavoda ali druge organizacije in so registri-rane za opravljanje programov in/ali pro-jektov na razpisanem področju ter katerih delovanje v razpisanem letu ni financirano iz proračuna občine v okviru posebnih ali

Št. 19 • 15. februar 201324 Mnenje

Barvo določajo dejanja, ne knjižica

Kot po navadi Tripković Mitja v član-ku Javni poziv po opravičilu Marjana Poljšaka v Latniku št. 135 z dne 1.2.2013 sprevrača nekatere moje besede, ki so napisane o njemu v Ajdovskih novicah št. 17 z dne 18.12.2012 v članku Brani-telj tujim interesom naklonjene poli-tike in potem zahteva, da naj bi se mu opravičil, ker napisano, ki ni napisano, »vzame za žaljivo in obrekovalno«. Koga brani, oziroma zaradi koga me napada?! Očital sem mu, da brani politiko Janeza Janše in Boruta Pahorja, ki je naklonjena tujim interesom – in to je vse res. Pahor je bil izvoljen, tudi s podporo interesov ameriškega kapitala – videli smo o tem očitne posnetke in slišali izjave ameri-škega veleposlanika, nikoli se ni postavil proti prodaji podjetij tujcem, pač pa nas je zavajal v druge smeri. Pahor je zmagal predvsem s podporo Janše ter vodstva katoliške cerkve, da bi nudil podporo Janši. Posledice dolgoletne Janševe poli-tike so pospešeno širjenje tujega vpliva predvsem nemškega, preko sesuvanja našega gospodarstva, naših podjetij, ko jih potem kupijo tujci. A ni vse to kri-stalno jasno?! Sedaj je Janša dal še spisek kaj vse bi radi še prodali – recimo Luko Koper (nemškemu kapitalu). Glejte TVS3, ko vodja poslanske skupine SD Janko Veber, to imenuje veleizdaja. Tudi predsednik SD Igor Lukšič je v zvezi s tem izredno radikalen. Način delovanja in stališča člana SD Tripkovića pa so v marsičem zelo različna, bi rekel (dia-metralno) nasprotna od stališč Vebra in

Lukšiča.Tripković prevrača tudi moje napisane

besede »del prej navedenega ogromno denarja je prišel tudi od tujih sil v Slo-veniji in njihovih kolaborantov« in pravi, da je to »v nebo vpijoča laž«. Tripkoviće-va kampanja na županskih volitvah 2010 proti meni je bila tako bogata, da kaže porabo tudi do 10 krat toliko denarja, kot je stala moja kampanja. Vem, da so mu v kampanji 2010 pomagale stranke, ki so poskušale doseči, da jaz ne bi bil ponovno izvoljen za župana. Dvomim, da so mu nekatere gospodarske orga-nizacije dodale vse ostalo, torej ostane logično, da mu je moral nekdo še doda-tno pomagati – po mojem mnenju tuje sile ali njihovi kolaboranti v Ljubljani, iz razloga poraziti mene. To sklepam zato, ker so me večkrat poskušali onemogoči-ti že pred temi volitvami in to še naprej prikrito ter prefinjeno počnejo. Poleg tega je Tripković v Latniku vodil kam-panjo proti meni že precej prej, kot se je začela volilna kampanja jeseni 2010, to je že v letu 2009 in naprej v letu 2010, pa tudi k temu mu je nekdo moral dajati do-daten denar, ker ni mogel vseh stroškov pokriti iz prihodkov z reklamami.

V ilustracijo navajam, kaj vse so mi »priskrbeli« iz Ljubljane. Nekdo je plačal Ivu Godniču leta 2003 za nočni pogrom in zastraševanje mene! Kdo v Ljubljani je leta 2006 in 2010 načrtoval ter speljal scenarij postaviti me pred izvršeno dej-stvo in s tem v nujni konflikt v primeru spomenika Filipu Terčelju, da bi izgubil čim več glasov volivcev. Tudi pobudo za-selek Strane na Planini, v katere dobro-namernost sem zaupal, sedaj razumem kot sabotažo proti meni, zato ker na to nakazujejo povezave v ozadju na Obali in v Ljubljani, ki sem jih naknadno ugo-tovil. Že leta 2003 in 2006 so mi posku-šali organizirati srečanje z ameriškim ve-leposlanikom in sem odklonil. V volilni kampanji 2010 sta v Latniku proti meni izpostavila svoji sliki Pahor in Janša. Sedanji ameriški veleposlanik, podpor-nik Janše in Pahorja, glavni tvorec sedaj vladajoče tujim interesom naklonjene politike v Sloveniji, je poskušal imeti stik z mano pred volitvami 2011. Zakaj?! Vem, da te sile v Vipavski dolini vzpo-stavljajo ali poskušajo vzpostavljati stike

z raznimi »akterji«. Vzrok vsemu temu je dejstvo, da sem eden pomembnejših aktivnih nasprotnikov tujih interesov in interesov njihovih kolaborantov na poli-tični sceni v Sloveniji. Glavne nasprotni-ke imam v Ljubljani in ne v Ajdovščini. V Ljubljani so tisti, ki me želijo diskvali-ficirati in dajo ustreznim posameznikom v Ajdovščini, bodisi navodilo, bodisi na posreden način denar za ukrepanje proti meni. Pozor, volilna kampanja za leto-šnje predčasne volitve v DZ je že začela! Tudi županske volitve 2014 so zelo blizu. Volilni boj se ne začenja tri mesece pred volitvami, ampak traja stalno ter narašča proti datumu volitev.

Tripković je začel politični boj proti meni leta 2009 potem, ko Latnik ni bil več izbran za občinsko glasilo in ko na občini nismo več izbrali njegovega sode-lovanja za organizacijo zabavnih priredi-tev Ajdovščina v maju in za Novo leto. Proti meni je celo sprožil tožbo o korup-ciji, ki ni uspela. Opisovanje in obravna-vanje tega v Latniku in drugih medijih je bilo zame »žaljivo in obrekovalno«.

Tripković trdi, da so ga v kampanji 2010 s finančnim vložkom podpirali vsi domači podjetniki, ki so bili zaprošeni za pomoč. Ne navaja niti, koliko jih je bilo, še manj pa, kdo so bili ali celo koliko naj bi kateri prispeval. Ker je mene podpirala Lista podjetništva in obrti ocenjujem, da je večina podjetnikov podpirala mene. Je pa res, da sem jaz, kot vedno, speljal volilno kampanjo le z denarjem Narodne stranke dela, to je denar na osnovi glasov volivcev in s svojimi prihranki. Drugih nisem niti vprašal za denarno pomoč in se zahvalil tistim, ki so mi jo ponu-dili. Torej sem dolžan le volivcem. Tisti pa, ki prejema od drugega denar, mu v povračilo gotovo da neke obljube. Kaj je Tripković obljubil tistim, ki so mu dali denar?! Njim je dolžan. Vem, da so se ga mnogi bali, ker je poudarjal svoje po-vezave s tedaj vladajočo stranko, pa tudi povezave ter znanstva njegovega župan-skega kandidata na ministrstvu za kme-tijstvo in prehrano so nekateri logično morali objektivno upoštevati. Kdo zame-ri gospodarstveniku, če ravna previdno? Jaz že ne! Kot pravim, je bila moč (in de-nar) Tripkovićevega kroga ogromna. Kje je torej logika, da smo jo premagali? Naj

zmaga ljudstvo nad strankarstvom! Pa saj to je najpomembnejša vsebina seda-nje Vseslovenske ljudske vstaje! Pač, še nekaj je bilo odločilno, odkrita in tiha podpora izrednih ajdovskih osebnosti, posebno iz področja kulture in visoke tehnologije. Sedaj je zopet volilna kam-panja, moramo vse pregledati in premi-sliti za nazaj in za naprej!

Po moje je Tripkoviću najbolj narobe, ker sem napisal, da ni »rdeč«. In pokaže partijsko izkaznico – rdečo knjižico. Saj partijsko izkaznico so imeli ali celo še imajo Borut Pahor, Janez Janša, Dimi-trij Rupel, Igor Bavčar, itd. Jaz cenim za »rdečega« tistega, ki se vsaj srednje trudi živeti in delovati po načelih socializma, komunizma, krščanskega socializma, narodnega socializma in podobno. Tvoja dejanja te označujejo, ne partijska izka-znica! S Tripkovićem sem imel več po-lemik, ko je on zagovarjal kapitalizem in kapitalistične metode, jaz pa socializem. Pa tudi pri odnosu do nekdanjega sola-stnika v podjetju Nova sem ga spoznal, da je daleč od socialistične ali če hoče-te komunistične morale. V občinskem odboru SD se je aktiviral, da bi vstopil v občinsko politiko, zmagal s svojim žu-panskim kandidatom in povečal svoje možnosti za odločanje o postavkah ob-činskega proračuna in ni si težko zami-sliti, kako bi bile te stvari videti, če bi res zmagal v kampanji 2010. Nič »rdečega« ne vidim v njegovih dejanjih! O partij-cih še to. Na govornici DZ sem leta 1993 vprašal Dimitrija Rupla zakaj je bil v partiji in je na govornici takoj odgovoril, da zaradi kariere. Razmišljajte o morali takega ravnanja! Pa, kdor gleda inter-vjuje Lada Ambrožiča na TVS1 je slišal enak odgovor tudi od Zorana Jankovića. Poznam pa mnogo komunistov, ki še ve-dno, tudi s skromnostjo, pošteno živijo s socialističnim prepričanjem. Oni niso vstopili v partijo zaradi kariere! Mnoge so nas prevarali tudi pripadniki poli-tičnih elit, ki imajo politično poreklo v Zvezi socialistične mladine, pa so se v tranziciji izkazali vse drugo, samo soci-alisti ne. No Vseslovenska ljudska vstaja od vseh teh zahteva odstop. Vendar to ne bo šlo, potrebna bo odstavitev.

Ali naj vzamem »za žaljivo in obreko-valno«, ko me Tripković označi za »poli-

tičnega kameleona« in ocenjuje, da sem menjal vsaj sedem partijskih knjižic? Lahko bi to vrgel čez ramo, vendar to je »žaljivo in obrekovalno«, saj mi očita ne-načelnost in spreminjanje političnih sta-lišč po trenutnih potrebah, kar je huda žalitev mene in »v nebo vpijoča laž«. Sicer pa se sploh ne spomnim, če smo v SDZ imeli knjižice, izkaznico SNS sem zavrgel, izkaznico NSD še imam, je pa ne rabim. Imam pa uradni papir o mojem statusu Zapornika bivšega političnega sistema, ki ga tudi ne rabim. Stranka je sredstvo, da se udeležiš političnih bo-jev po svojem prepričanju! Za bralce pa v zvezi s tem v nadaljevanju navajam najpomembnejše podatke. Moja prva stranka: 1990 sem se vključil v »Ruplovo stranko« Slovensko demokratsko zvezo (SDZ), ker sem napačno ocenil, da so narodnjaki. Po osamosvojitvi 1991 je v SDZ nastal spor: eni smo bili za delavsko delničarstvo, drugi – Rupel, Bavčar in Janša za lastninjenje, danes vidimo ka-kšno. Pridružil sem se delu SDZ, ki se je pod vodstvom Rajka Pirnata imenoval Narodni demokrati (ND). Ker so bili ND premalo agilni, sem se pred volitvami v DZ 1992 vključil v Slovensko nacional-no stranko (SNS) Zmaga Jelinčiča ter bil izvoljen. Hitro smo večina poslancev SNS spoznali, da Jelinčič ni narodnjak in smo se mu uprli. Postopno sem organizi-ral Nacionalno stranko dela (NSD) in z njo neuspešno nastopil na volitvah v DZ 1996. 2005 smo stranko preimenovali v Narodna stranka dela in ves ta čas sem član in predsednik te majhne neparla-mentarne stranke, ki uspešno nastopa le na občinskih volitvah v Ajdovščini in Vipavi. Na vseh volitvah v DZ sem, zaradi majhnosti NSD, brez vstopa v ka-terokoli stranko – brez njihove knjižice, kandidiral na listah od NSD malo večjih strank ali list. Bili smo neuspešni. Nisem se hotel pridružiti nobeni veliki stranki, ker so zame bile skorumpirane in niso revolucionarne. Sedaj pa se kaže velika možnost, da se bom lahko pridružil za politični boj v vrstah politične sile, ki bo nastala iz Vseslovenske Ljudske Vstaje. Knjižica ne bo potrebna! Se vidimo v metežu političnih bitk!

Župan: Poljšak Marjan

drugih proračunskih postavk, razen če gre za sofinanciranje javnega dela.

Zgoraj našteti izvajalci programov in/ali projektov morajo za prijavo na razpis iz-polnjevati še naslednje pogoje:

• imajo sedež, izpostavo ali enoto v Ob-čini Ajdovščina ali

• so organizirani za več občin, katerih program in/ali projekt se izvaja tudi na ob-močju Občine Ajdovščina in so vanj vklju-čeni prebivalci s stalnim prebivališčem v Občini Ajdovščina ali

• gre za organizacije, katerih program in/ali projekt se ne izvaja na območju obči-ne Ajdovščina, vendar samo pod pogojem, da so vanj vključeni tudi občani s stalnim prebivališčem v Občini Ajdovščina;

• imajo zagotovljene materialne, pro-storske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje prijavljenih programov in/ali projektov in

• imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa in/ali projekta, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež

sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/11 – UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-skih pravicah, upravljanju oziroma kapita-lu. Ta prepoved smiselno velja tudi za dr-žavne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-za-sebnega partnerstva, razen za državne po-moči v primeru naravnih nesreč.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-dovščina ali od nje pooblaščenega orga-nizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v javnem interesu ali prireditev, ki služijo obeležitvi državnega ali občinskega prazni-ka oziroma drugega dogodka, pomembne-

ga za Občino Ajdovščina. Prijavitelj se ob prijavi na razpis opredeli,

za kateri sklop razpisa daje prijavo. Prijave med sklopi se izključujejo.

3. OCENJEVANJE IN KRITERIJI ZA IZBOR PROGRAMOV IN PROJEKTOV TER VIŠINA SREDSTEV:

Komisija oceni prispele vloge na podlagi meril za dodelitev točk iz 8., 9. in 10. člena Pravilnika. Višina sredstev za posamezne izvajalce programov in/ali projektov se določi na podlagi doseženega števila točk iz meril posameznega sklopa in vrednosti točke za ta sklop.

Okvirne višine sredstev skladno z Od-lokom o rebalansu proračuna Občine Aj-dovščina za leto 2013 (Uradni list RS, št. 12/13) namenjenih za sofinanciranje pro-gramov in/ali projektov po posameznih sklopih za leto 2013 znašajo:

A. za splošne dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč 15.000 €

B. za invalidske organizacije in organiza-cije za kronične bolnike 12.000 €

C. za druge neprofitne organizacije 5.075

€.4. KRAJ, NAČIN IN ROK PRIJAVE:Javni razpis se objavi na spletni strani

Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko javni razpisi, in v časopisu Ajdo-vske novice, dne 15.2.2013. Občina si pri-družuje pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavi kot popravek na spletni strani največ 15 dni pred zaključ-kom razpisa.

Vlogi se priložijo obrazci in drugi doku-menti navedeni v razpisni dokumentaci-ji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih straneh občine.

Rok za oddajo vlog je petek 15.3.2013. Zainteresirane organizacije vloge od-

dajo osebno v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina ali po pošti na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdo-vščina, v zaprti kuverti z oznako »Ne od-piraj – prijava na razpis« in z OBVEZNO USTREZNO OZNAKO ORGANIZACIJE (humanitarna, invalidska ali druga nepro-fitna). Na hrbtni strani kuverte se izpiše

polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je pri-java pravočasna, če je zadnji dan roka oseb-no prinesena v vložišče Občine Ajdovščina do 12. ure, oziroma, če je bila zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno. Nepra-vočasno prispele prijave bodo s sklepom zavržene.

V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisi-ja prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. V primeru, da prijavitelj vloge ne bo dopolnil v roku, se vlogo s sklepom zavrže.

Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37.

5. IZID RAZPISA:Prejete vloge bo strokovna komisija od-

pirala 19.3.2013. O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obveščeni predvidoma v roku 45 dni od izteka prijavnega roka. Z iz-branimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.

Št. 19 • 15. februar 2013 25Društva

E, moj Castro, zavzdihne gospod Janez in odstavi pravkar kuhano mineštro. Dozdeva se mu, da se mu je celo posrečila. Nagne se, ovohava, jo poskuša z leseno kuhalnico in je ves blažen, ko ugotovi, da bo jed izvrstna, pa še dober kos rebrc zraven in doma pečen kruh … Ko čaka, da se mineštra ohladi, zleknjen na starem naslonjaču razmišlja o oddaji, ki jo je poslušal zjutraj na nacionalnem radiu. Otroci so govorili o svojih vtisih iz šole, o tistih, ki nekaj imajo, se kupčkajo, se režijo in zasmehujejo one, ki niti vseh zapovedanih šolskih potrebščin nimajo … pa tudi malice ne. Tu smo torej, družba popredalčkanih elit in neelit. Za te novodobne vsegaimetnike bi bilo pametno, da bi jih malo … No, no zdaj sem pa že krut. Veš, Castro, jezi me to, da so nam ukradli najprej tovarne zdaj pa še dostojanstvo in sanje. Vidiš, kako so to pametno naredili; za vse imetje, ki so ga naše mame in očetje ustvarili in mi tudi v prejšnjem sistemu, so nam dali nek papir, potem pa to imetje porazdelili po svoje … obogateli, vzgojili svojo politično elito, ki laže in noče odnehati … Kako tudi bi, saj drugega ne zna. Pa kaj ti to pripovedujem, ti itak razumeš samo zvok briketov. Vidiš, in nekaj dni prej sem spet bil pri gospodu, ki ima v zasebni lasti največji simbol revolucije, tisto zvezdo v vinogradu. Zvezda, simbol upora, zdaj pa se upira samo burji … Menda sva jo že omenjala, seveda … Veš, Castro, zdaj bo tam zgoraj zrasel sodoben agromedicinski center. Smešna reč, kaj … Ampak res, tam se bodo stvari dogajale. Ja, poglej. Blage depresije bodo zdravili z motiko, malo težje, z nekakšno rogačko, kaj jaz vem, kaj je to … čuden medicinski pripomoček, baje pomaga. No, za prav težke bodo uporabili pa kar kramp. In seveda bodo zdravili tudi druge bolezni, ne samo psihiatrične, čeprav, glede na stanje v državi … V ta namen je tam posajenih tudi prav toliko fig, kolikor je poslancev, pa še en elitni nasad za vrh države. Namreč znano je, da je Buda doživel razsvetljenje pod figo, pa bodo naši politiki, torej poslanci in predsedniki, naprošeni, da pridejo posedet pod fige pred pomembnimi sejami, morda se bo zgodilo novo razsvetljenje. Fige bodo torej zdravile s posebno meditacijo, vsaj tako me je prepričeval vodja in lastnik fignika, ki je hkrati tudi v vlogi glavnega agroterapevta. Sevda mu asistira, v te namene nastanjena višja asistentka, mislim, da je španskega porekla, Almita, da … No, ta ceneter ima tudi anestezijološki oddelek v kletnih prostorih, kjer bodo pod skrbno odmerjeno anestezijo odpravljali živčne zlome, izpah mišljenja, srčne aritmije, kolcanje, kronično nezadovoljstvo, prebavne kolike, komplicirane izreze ideološkega mišljenje in še mi je našteval, a si nisem vsega zapomnil. Kajpak mi je tudi pokazal zelo resne študije o zbiranju kozmičnih energij v zvezdi, ki v ta namen stoji sredi vinograda. Te kozmične sile naj bi v sebi nosile tudi informativnost, torej napotke, kako naj bi naš del civilizacije uspešno živel, pa je zato vino iz tistih področji v bistvu nek sirup resnice. Saj pravijo, v vinu je resnica … Najbrž je res, saj so ob pitjih vsi tako zelo pametni in vsi vedo, kako bi državo rešili. No, poleg tega bo tam tudi natalitetni center. V te namene je bil že pred leti postavljen zametek tega centra, saj se je dalo ob cesti Tevče – Vrtovče, prebrati na leseni tabli, da je tam nekakšen Ljubčkalnik. Saj nas je premalo, to je dejstvo. In kako to, da politiki ne uvidijo, da jim volilna baza usiha. Ampak oni nas kar veselo nategujejo, pa bi raje … Od tega nategovanja ni nihče noseč … o ja, na nek način je - težave in probleme mora nositi ljudstvo in donositi. Torej se bo v tistem natalitetnem centru veselo špricalao … Ne to pa ne, saj se bo tam dogajala ekološka pridelava!? Hja, kako pa potem? Oh, Castro, ne vem, ne vem … Še sreča, da nisem obiskal oddelka za anestezijo. Poleg tega naj bi tam bil tudi rehabilitacijski center za tiste, ki imajo resne težave s križem, da … Nekajkratna hoja okrog zvezde, naj bi težave s križem odpravljala … nenadni useki v križu, togost hrbtenice; pripomogla naj bi celo k pokončnosti in novi samozavesti. Ja, nekateri res trpijo zaradi križa, da … No baje se ustanavlja oddelek tudi za kolenske probleme, posebna manjša enota. Poleg tega bo tam tudi inštitut, kjer bodo proučevali kvaliteto počivanja. Našteval mi je take reči, ki jih niti ne razumem: fiziologija počivanja, patologija počivanja, ergonomija počivanja, psihologija počivanja, biomotorični procesi počivanja … Ja, ta filozofija mi je všeč – počivanje naj bi odrešilo svet. Več kot bodo ljudje počivali, manj bodo trošili, torej bodo kapitalisti imeli manj dobička, in končno bodo ugotovili, da ljudje nočejo več toliko stvari proizvajati, ker jih preprosto ne rabijo … S tem bodo tudi zavarovani naravni resursi. Torej resnično, počivanje bo odrešilo svet, ne lenoba, dragi Castro. Lenoba je samo patološko stanje v toku počivanja. In v vizji je tudi nova industrija: izdelovali bi vrhunsko zasnovane pripomočke za počivanje, seveda po dognanjih domačega inštituta za počivanje, na oddelku za ergonomijo počivanja. O, Castro, posebne postelje, posebna obuvala, posebni naslonjači, z vgrajenimi merilniki za kvaliteto odpočitka. Ljudje bi nenadoma izdelovali stvari, ki bi služile užitku in počivanju, če že hočeš, aktivni lenobi, ne taki kot je tvoja. No, menda bo mineštra zdaj že ohlajena … Gospod Janez vstane in se pretegne. Potem pa bobnenje pri vratih. Zdaj ti pride ta, ta … »Naprej, naprej,« se Janez le zarepenči. »Mmm, danes pa dobro diši,« Mici reče, ko stopi skozi vrata v zasoparjeno kuhinjo,

zunaj pa kar vztraja dež. »Ja, že od zjutraj se vrtim okrog loncev. Malo sem dremal, malo poslušal radio in

kuhal. Sedite, sedite. Bi kozarec resnice? Je od tam gor, od mojega prijatelja izpod zvezde,« je Janez vljuden kot zmeraj. »Rdečega, no, en glaž pred kosilom, tako za apetit, naj bo,« se Mici vda. »Pa ste večkrat takole ob apetit …?« »No ja …« Ko sta premlela običajne vaške novice, ji je Janez zaupa, da ga je zjutraj ujezila

oddaja o revščini v osnovnih šolah. Mici samo kima in prisrkuje odlično vino. Potem pa reče: »Zdaj vam povem, kako je bilo, ko so otroke še cepili in pregledovali po šolah. Pa pride, zdaj že pokojni zdravnik na neko šolo, ne bom povedala na katero, in pregleduje otroke. Potem pride na vrsto jokajoč malček, sicer živ da je kaj, da ga mlada mamica komaj drži. Zdravnik nekaj zamrmra in omeni, da je otrok umazan … Prime vato, jo namoči v neko raztopino in potegne otroku po vratu. In res, vata je bila sivkasto črna. In reče: Vidite, to umazanijo, vidite. Potem se pa mamica zbere, postavi otroka na tla in odrezavo reče: Veste kaj, gospod tovariš doktor, kemično pa pri nas otrok ne čistimo! Smeh se je pomešal s soparao. Ko je Mici odšla, je Jnaez tudi mačku serviral

ohlajeno mineštro in se v mislih spomnil velikih otroških oči pred krožnikom v šolski jedilnici, kjer nekateri jedo, nekateri pa …

Bojan Bizjak

SmehalnicaRazgibane zimske počitnice 2013

Med 25. februarjem in 1. marcem 2013, v času zimskih počitnic za šo-larje in dijake naše regije, vas vabi-mo, da se nam pridružite!

Brezplačne ustvarjalne in gibalne delavnice pripravljamo v Ajdovščini, v MC Hiša mladih v Palah, od pone-

deljka do petka med 10:00 in 13:00 uro. Poleg pestrih aktivnosti bodo udeleženi otroci imeli možnost po-govora v angleščini z našo EVS pro-stovoljko Heli s Finske - lahko pa bodo rekli tudi kakšno po finsko.

Ustvarjali in rajali bomo tudi v dvo-

rani KS Gojače Malovše v Gojačah. V četrtek, 28. februarja in v petek, 1. marca 2013 bomo ob obilo zaba-ve barvali mandale in krasili vazice. Tudi te delavnice bodo brezplačne.

V torek 26. in v sredo 27. februarja 2013 pripravljamo enodnevna izleta v Atlantis in Kolosej – prijave so ob-vezne, odhod in povratek bo s parki-rišča pri Športnem centru Police, ob odhodu je treba predložiti izpolnje-no prijavnico.

V petek, 1. marca 2013 gremo ob zadostnem številu prijav smučat na Črni vrh nad Cerknim – prijave in smučarske čelade so obvezne.

Prijave sprejemamo na telefonskih številkah 05/368 91 40 in 041, po e--pošti infodpm-ajdovscina.si in v času uradnih ur v pisarni. Prijavnice bodo na voljo v osnovnih šolah, na spletni strani www.mdpm-ajdovsci-na.si in v naši pisarni, v MC Hiša mladih v Palah v Ajdovščini. Gordana Maroh Črv

KK Marc v letu 2012Pri KK Marc lahko leto 2012 ocen-

imo kot uspešno. V članski konku-renci so fantje sezono 2011/12 v 3. ligi spomladi zaključili kot tretje uvrščeni, a to ni najpomembnejše. Ob koncu sezone je klub zapustil trener Aleš Lenassi, v začetku pri-prav na novo sezono pa je ekipo pre-vzel Samo Miška, ki tudi sam pod-pira miselnost kluba, da je izkušnje potrebno osvežiti z mladimi (doma-čimi) igralci. Tako sta v jesenskem delu sezone 2012/13 na svoji prvi članski tekmi mladostno energijo in košarkarsko znanje uspešno prika-zala šestnajstletnika Nejc Prinčič in Luka Žonta Winkler. Glede na dano priložnost sta mlajšim igralcem do-kazala, da so z dobrim delom vrata v člansko ekipo odprta tudi mlajšim.

Mladinska ekipa je v lanski sezoni nastopala v tekmovanju 2.SKL. Skozi celotno tekmovanje so fantje poka-zali veliko željo in se na vseh tekmah borili kot levi. S tem so pokazali, da so iz pravega testa in da lahko v bo-doče na njih še kako računamo.

Mlajše kategorijeŠe enkrat je potrebno poudariti, da

so fantje letnika 2000 konec oktobra na polfinalnem turnirju, ki smo ga organizirali v Ajdovščini, osvojili 3. mesto, skupno pa je to pomenilo 5. mesto v državi v kategoriji U12, kar je največji uspeh v zgodovini kluba. Vsi v klubu se zavedamo, da bo ta-kšen rezultat izredno težko ponoviti ali celo izboljšati, nam je pa vsem skupaj potrditev o dobrem delu in odlična motivacija za naprej.

Je bilo pa mogoče slutiti, da so fantje pravi košarkarji z zmagoval-no miselnostjo že aprila na Dunaju, kjer se je 20 fantov letnika 1999 in 2000 udeležilo tradicionalnega Ve-likonočnega turnirja (Wien Oster-turnier). Taisti fantje letnika 2000 so med 43-imi ekipami kategorije U12 v mednarodni konkurenci z ve-likimi imeni nemške, avstrijske, …, košarke pometli (skoraj) z vso kon-kurenco. Klonili so šele v finalu proti domačinom, a drugo mesto na tur-

nirju je neprecenljiva mednarodna izkušnja! Za »nagrado« so se fantje v juniju udeležili memoriala Luka Špike v Zadru, kjer so se pomerili z gostitelji turnirja KK Sonik Punta-mika in proti podmladku Zadra, ki je že tradicionalno znan po temu, da ima eno boljših košarkarskih šol na področju bivše skupne države in pa tudi v Evropi.

Da pa ne bomo krivični do osta-lih – fantje letnika 1998 in 1999 so tekmovali v svoji kategoriji U14, v 2.SKL. Na samem začetku sezone so fantje, skoraj vsi leto mlajši od na-sprotnikov, okusili, kaj pomeni igrati kvalifikacije za 1.SKL, kjer je bila za las močnejša ekipa iz Tolmina. Kljub temu, da je naša ekipa nastopala na nižjem nivoju, so pokazali zavidljivo igro in dosegli odlične rezultate, saj so v sezoni nanizali 11 zmag in le 5 porazov.

Prvo nedeljo v decembru so se fantje mlajših kategorij udeležili tradicionalnega srečanja Sončkov dan, ki je potekalo v Novi Gorici, v sklopu tega tekmovanja pa smo v Ajdovščini gostili ekipi Nikšića in Plevlje iz Črne gore ter ekipo Basket Carros iz Francije.

Mlajši igralci so pokazali, da košarkarska šola, ki trenutno šte-je približno 150 članov, deluje zelo uspešno. Fantje so nad košarko nav-

dušeni in radi prihajajo na treninge, trenerji pa z veseljem posredujejo košarkarsko znanje. Da je način pravi, dokazuje tudi 10 fantov (2 le-tnika 1999 in 8 letnika 2000), ki so vključeni v model regijskega selek-cioniranja pod okriljem KZS. Jakob Kočevar (2000) pa je bil član našega kluba, ki se je udeležil Dneva sloven-ske košarke in zaigral za ekipo U12 v

Rogaški Slatini.Na zadnji članski tekmi konec de-

cembra smo se skupaj s sotekmoval-ci iz Tolmina ter »legendami« ajdo-vske in tolminske košarke z veteran-sko tekmo poklonili spominu na leta 2011 preminulega košarkarja Darka Likarja. Srečanje naj bi postalo tra-dicionalno, izmenično v Tolminu in Ajdovščini, pod imenom »Smučkov memorial«.

Načrti za leto 2013? So. Predvsem dobro in uspešno

delati z mladimi. Da bomo la-hko o dosežkih poročali v vsa-ki številki Ajdovskih novic. KK Marc

Št. 19 • 15. februar 201326 Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013http://www.sklad-kadri.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalcido porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposli.me 4–2012tržni delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Slovenski podjetniški sklad

P7 2012 - Mikrokrediti za mikro in mala podjetja

mikro in mala podjetja

do 9.12.2013 oz do porabe sredstev(razpisanih je 26 rokov oz po 2 roka na mesec; razen februar in marec, ko so 3 roki)

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki (dodatni): 5.3., 5.4., 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

NAJAVA RAZPISA P2 – subvencije za zagon podjetij

Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013; Podjetje mora biti najkasneje ob oddaji vloge član SIO (tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji).

objava je predvidena v februarju 2013

http://www.podjetniskisklad.si

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo– SMER+

Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v letih 2013 in 2014

- gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki;- registrirani pred letom 2010,- so imeli v letu 2012 vsaj 5 zaposlenih; - so vpisani v evidenco ARRS – SICRIS

Rok za oddajo vlog je najkasneje do 12.3.2013

http://www.mgrt.gov.si

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47OB12  občani 28. 2. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

 19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

JAVNI POZIV 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebedo porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 123: »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2013.

1. kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo,2. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali3. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti, na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka(vlagatelji morajo izpolnjevati pogoje za mikropodjetja)

3.4.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 3 izgradnja velikih namakalnih sistemov

pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč prihodnjega ali obstoječega namakalnega sistema pooblastijo za vodenje, izgradnjo in upravljanje naložbe

27.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 1. komasacije oziroma predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih

občine 27.3.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013

člani kmetijskega gospodinjstva 28.2.2012http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane

skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake

20.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 142 – podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev za leta 2013, 2014 in 2015

skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna minister za kmetijstvo in okolje po 89. členu ZKme-1 in Pravilniku o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti

20.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Pozornost in previdnost pri odlaganju lesnega pepela!!!

Lesni pepel ni biorazgradljiv odpa-dek, je pa izredno bogat potencialni vir kalija za rastline, zato je dobro, da konča svojo pot kot sestavina v kompostu. V kolikor čistega lesnega pepela ne kompostirate, ga odložite v rjav zabojnik, v katerem se zbirajo biorazgradljivi kuhinjski odpadki.

Pri tem je nujno potrebna previ-dnost: zbran pepel pustite nekaj dni zunaj v kovinski posodi in šele, ko ste prepričani, da ne vsebuje žerjavi-ce oziroma je ta pogašena, ga lahko odložite v rjav zabojnik na ekolo-škem otoku.

Zeleni vrtni odpad

Zeleni vrtni odpad (rože, plevel, li-stje, pokošena trava, obrezano grmi-čevje, veje dreves...) je biorazgradljiv odpadek, ki nastaja pri delu na vrto-vih, na zelenicah, pri urejanju živih mej, v sadovnjakih.

Zeleni vrtni odpad je prepove-dano mešati z drugimi odpadki oziroma ga odlagati na ekoloških otokih.

Kam z zelenim vrtnim odpadom?1. Kompostirajte na svojem vrtu z

namenom pridobivanja koristnega organskega gnojila.

2. Pripeljite odpadek v Zbirni center Pod Dolgo Poljano in ga brezplačno oddajte.

3. Odvoz zelenega vrtnega od-pada naročite komunali: za večje

količine naročite dostavo 7m3 kon-tejnerja, manjše količine do 2m3 pa odpeljemo s poltovornim vozilom; v soseskah se lahko skupaj dogovorite za naročilo kontejnerja in si strošek odvoza porazdelite.

4. NOVO! Na dom vam dostavi-mo 120 l ali 900 l zabojnik za redno zbiranje zelenega vrtnega odpada. Frekvenca praznjenja se določi po dogovoru (npr. na 14 dni ali 1x mesečno). Odvoz se zaračuna po veljavnem ceniku KSD d.o.o. Ajdo-vščina.

Enkraten odvoz zelenega vrtnega odpada naročite na GSM 031 302 985. Za najem 120 l ali 900 l zabojni-ka pokličite na tel. št. 05 365 97 51 ali 05 365 97 13.

Zabojniki pred zbirnim centrom so odstranjeni

Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov, ki so bili nameščeni pred vhodom Zbirnega centra pod Dolgo Poljano, so z mesecem februarjem odstranjeni.

Na lokaciji, kjer so se zbirali od-

padki izven delovnega časa Zbirnega centra, je odslej prepovedano pušča-ti kakršne koli odpadke. Odpadke iz gospodinjstev je možno še naprej, brez doplačila, oddajati v delovnem času Zbirnega centra.

Št. 19 • 15. februar 2013 27Napovedujemo

Koledar prireditev za FEBRUAR 2013

petek, 15. februar

ob 18:00SKI BOR Čni vrh

8. Pinela open 2013 - veleslalom Prijavnina12 €. Info in prijave: prepihsail@gmail.com

petek, 15. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina, Lokarjeva galerija Ajdovščina

Danilo Jejčič: Retrospektiva Odprtje razstave del priznanega domačega ustvarjalca.

petek, 15. februar

ob 20:00Vipavski hram v Vipavi

Valentinov večer v Vipavskem hramu Večer bo popestril Petar Grašo.Rezervacije: 040 475 580, info@vipavskihram.si

sobota, 16. februar

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

147. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

sobota, 16. februar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: Vidkova srajčicaInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 16. februar

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - E.F.F. Roma

sobota, 16. februar

ob 20:00Dom krajanov Planina

Koncert Duo BakalinaVstopnina 7 €. Število vstopnic je omejeno.Info in rezervacije: Judita Curk Vidrih 051 240 999, Mateja Rosa drustvo.gospodinj@gmail.com

nedelja, 17. februar

ob 9:00Športni park Tiha dolina Predmeja

Tradicionalni pohod na zasneženi GolakStartnina 5 €.Info: Peter Likar (041 590 648), Dušan Brus (041 617 607), dusan.brus80@gmail.com, info@drustvo-gora.si

ponedeljek, 18. februar

ob 18:30večnamenska dvorana MC Hiša mladih Ajdovščina

Shakti dance - Joga plesCena: 40 € - sklop 4-ih obiskov. Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si

torek, 19. februar

ob 18:30Prostori stare šole na Slapu pri Vipavi

Brezplačno predavanje: Italijanska kultura skozi časInfo: www.lu-ajdovscina.si Obvezne prijave: 05 366 47 50.

torek, 19. februar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predavanje: Glinokopi in jarki - pomembna zatočišča rastlin in živali

torek, 19. februar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje: Malavi & MozambikPredavanje je brezplačno.

sreda, 20. februar

ob 19:00Ajdovščina - OŠ Šturje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898

četrtek, 21. februar

ob 10:00Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Knjige so zame

četrtek, 21. februar

ob 16:00prostori Studia Mozaik, Prešernova 23 a v Ajdovščini

Delavnica:Samopomoč pri stresuPrijave do torka, 19. februarja na 040 830 862, studio-mozaik@amis.net. Cena delavnice: 30 €/osebo.

četrtek, 21. februar

ob 19:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Večer branja poezije Prijave: info@mc-hisamladih.si

petek, 22. februar

ob 19:00Pilonova galerija Ajdovščina Mostova čitalnica

petek, 22. februar

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Las CuerdasVstopnina: 5 €.

sobota, 23. februar

ob 15:00Predmeja (pri Brigiti)

Spominska slovesnost ob 70. obletnici zločina na PredmejiV primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani KS Predmeja.

nedelja, 24. februar

ob 7:00odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Pohod: Po Slovenski IstriInfo: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, Mirko Soban 041 891 368, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 24. februar

ob 8:00pred Gasilskim domom v Vrhpolju

Tradicionalni pohod Med vrhpoljskimi vinogradi

ponedeljek, 25. februar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Koliko pomena imajo naše misli, dejanja, kretnje in kako je to povezano z zrcalnimi nevroniCena 10 €. Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

ponedeljek, 25. februar

ob 20:00Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanjeVaš prispevek (8 €) bomo porabili za kritje stroškov.Obvezne prijave: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com.

torek, 26. februar

ob 18:30Dvorana Edmunda Čibeja. Lokavec

Brezplačno predavanje: Papirnato cvetjeInfo: www.lu-ajdovscina.si Obvezne prijave: 05 366 47 50.

torek, 26. februar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina Gibljive slike Vipavske doline in Gore

sreda, 27. februar

ob 5:45odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Enodnevni smučarski izlet v Zoncolan (Italija)Cena: 35 € pri najmanj 40 potnikov; 38 € pri najmanj 30 potnikov.Info in prijave: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

Koledar prireditev za MAREC 2013

petek, 1. marec

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Občni zbor Planinskega društva AjdovščinaInfo: 031 853 405.

sobota, 2. marec

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Krim

torek, 5. marec

ob 16:00Notranji bazen Športnega centra Ajdovščina

Začetek rekreativnega plavanja za odrasleInfo: O41 472 128 (Tomaž Lulik), 040 348 264 (Martin Koron), rekreativcek@gmail.com, http://rekreativcek.gmajna.eu

sobota, 9. marec

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 5. marca na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 9. marec

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Burke jurke burkeInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 9. marec

ob 19:00Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Pivka

nedelja, 10. marec izhodišče pohoda Vrtovin

Pohod za dan ženaInfo: PD Ajdovščina, Valter Pirjevec 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pd-ajdovscina.si

od torka, 12. do nedelje, 17. marca

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

Zmajarska tekma - Aeros Winter RaceInfo: Ivan Brovč, 041 641 887.

sobota, 16. marec

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

148. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

sobota, 16. marec

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - ŽRK Ptuj TM

nedelja, 24. marec

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina – PorezenInfo: PD Ajdovščina, Blaž Kodelja 031 437 972, Vladimir Lemut 041 275 542 www.pd-ajdovscina.si

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.

comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:ŠD REKREATIVČEK 20 urni tečaj smučanja za otroke Termin: 25.2. - 1.3.2013 (v času zimskih počitnic)Kraj: Smučišče Javornik

Program bo potekal od ponedeljka do petka od 9:00 do 13:00 (ure vadbe na smučišču).Opomba: možnost izposoje opreme (doplačilo). Število prijav omejeno.Rekreativno plavanje za odrasle - notranji bazen Športnega centra Ajdovščina Termin:3. termin - od 5. marca do 25. aprila Trajanje: 16 ur (2x tedensko)Urnik: tor in čet med 16:00 in 17:00Info: O41 472 128 (Tomaž Lulik), 040 348 264 (Martin Koron), rekreativcek@gmail.com, http://rekreativcek.gmajna.eu Smučarsko društvo AjdovščinaSmučarski tečaj na Smučišču JavornikTermin: 25.2. - 1.3.2013Cena: 150 € (cena je preračunana za udeležbo najmanj 18 otrok, drugi otrok ima 20 € popusta).Prijava: erik.simonic76@gmail.com, 031 585 445 (pon.- pet. med 17:00 in 19:00). Info: Več informacij glede tečaja dobite na www.sdajdovscina.siPD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINA- 7.3.2013 - DU Ajdovščina organizira praznovanje ob Dnevu žena. Praznovamje z zabavnim programom in plesno glasbo bo v Dami (obrtna cona) s pričetkom ob 18h.- sobota, 9. marec - popoldansko kopanje v HOTELU DELFIN v Izoli,- nedelja 10. marec ob 18:00 - praznovanje DAN ŽENA v Restavraciji DAMA v Ajdovščini (večerja in glasba),- torek, 12. marec ob 17:00 - kulturna prireditev »GREGORJEVO« v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina, - četrtek, 14. marec ob 16:00 - Občni zbor Društva upokojencev Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina, - četrtek, 28. marec - Gledališka predstava »FILUMENA MARTURANO« v Novi Gorici (odhod avtobusa iz AP Ajdovščina ob 17:15).Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Tradicionalni pohod iz Žapuž na Sinji Vrh Prvi vikend v februarju 2013 je bil,

kot že večkrat to zimo, bogat s pada-vinami in je bila nedelja pod vpraša-jem glede vremena za pohodništvo v hribe. Skupina planincev, opremlje-nih za zimsko hojo, se ni ustrašila sivih oblakov in ostre burje ter se odzvala povabilu krajevne skupno-sti Žapuže ter društva DEŠK. Izpred doma krajanov v Žapužah smo se po jutranji kavi podali na zimski pohod na Sinji Vrh, že 17. po vrsti.

Po prehojeni polovici poti je po-stala pot zasnežena in drevesa so se priklanjale na stezo kot v pravljici. Narava nas je nagradila s pravimi umetninami na zasneženih vejah. Veter se je polegel, tudi mraz je po-puščal, tako da smo po globoki gazi v svežem snegu prispeli na rob Gore. Sonce se je prikazalo izza oblakov in

nas spremljalo na stezi proti Sinjemu vrhu, kamor smo prispeli ob 11 uri. V fotoaparat smo ujeli igrive kom-binacije, na stezo upognjenih vej, obrobljenih z zmrznjenim snegom, ki so spominjale na idrijske čipke. Razsvetljena dolina, je ponujala ja-sen razgled od italijanskih Dolomi-tov, do še nerešene meje s Hrvaško. Na vrhu je sledila obvezna skupinska slika ter spust v Vidmarjevo domači-jo pod vrhom , kjer smo se ogreli in okrepčali. Sledilo je obvezno žigosa-nje kartončkov.

Na povratku v dolino nas je vodja pohoda Florjan peljal mimo kmetije Likar, kjer so nam postregli z zdra-vilnimi napitki ter ponudili domač sir. Gurmani so sir tudi kupili za do-mov. Vseh 40 pohodnikov, ki smo se udeležili, nas je bilo s pohodom za-

dovoljnih, tako zaradi slikovite nara-ve, kot tudi zaradi okusnega golaža, ki ga je Damjan pripravil pod pokro-viteljstvom župana Zvoneta v domu krajanov na povratku v Žapužah. Aleš Brecelj

Novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok Prazniki številnim družinam ne

prinašajo topline, druženja in ve-drega razpoloženja, ampak še večje zavedanje o pomanjkanju in odri-njenosti na rob družbe. Ob takih priložnostih stisko še bolj občutijo tudi najmlajši. V prednovoletnem času, ko pridne otroke obdarijo do-bri možje, se nimajo česa razveseliti. Da bi jim vsaj nekoliko polepšal pra-znike in jim pričaral malo praznič-nega vzdušja, je Rdeči križ Ajdovšči-na 80 socialno ogroženim otrokom do 8 leta starosti pred novim letom razdelil darilca s sladkarijami, otro-škimi higienskimi potrebščinami, barvicami, zvezki ali igračo.

Darila so nam s podarjenimi igra-čami pomagali dopolniti učenci

Osnovne šole Danila Lokarja Ajdo-vščina in člani skupine Migetalnica. Vsem se za njihovo prijazno gesto najlepše zahvaljujemo! Prejeli smo res veliko zelo lepih in lepo ohranje-nih igrač, nekatere so bile tudi pov-sem nove. Usta najmlajših ste raz-tegnili v nasmeh in upam, da so ob tem zavedanju božični in novoletni prazniki lepše minili tudi vam. Irena Žgavc

Društvo gospodinj z dramsko

skupino Planina pri Ajdovščini

vabi na koncert

DUO BAKALINA

V Domu krajanov Planina v

soboto, 16. februarja, ob 20. uri!

Vstopnina samo 7 €.

Število vstopnic je omejeno.

Št. 19 • 15. februar 201328 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Vtisi s turneje z Anno Netrebko (II.del)

In že smo na polovici turneje. Pot nas spet vodi v Frankfurt, ki tokrat ne bo samo prenočišče in postojanka do nasle-dnjega mesta, ampak mesto šestega kon-certa na turneji. Frankfurt, sedež evrop-ske centralne banke, mesto z najvišjo stolpnico v Evropi (Kommerzbank 259m), znanim božičnim sejmom, ki je bil 18. novembra še v pripravi, in slav-nim meščanom - največjim nemškim pesnikom Goethejem, me je navdušilo. Ko pa so zvečer obiskovalci koncerta do zadnjega kotička napolnili Alte Oper (2500 sedežev) in ob koncu navdušeno aplavdirali, je bil vtis, ki mi ga je pustilo mesto, še podkrepljen. Pevci, ki so v Jo-lanti interpretirali glavne vloge, predsta-vljajo vrh svetovnih opernih pevcev in so angažirani v najpomembnejših evrop-skih opernih hišah (Scala Milano, Statt-sopera Dunaj) ter v glasbenih gledališčih v Rusiji in Ameriki. Poleg sopranistke Anne Netrebko so odlični tudi vsi ostali glavni pevci. Ruski 'paket' so sestavljali: basist Vitalij Kovaljov (kralj Rene), tenor Sergej Skorohodov (grof Vaudemont), bariton Aleksey Markov (burgundski vojvoda Robert) in bariton Vladislav Su-limski (zdravnik). Koncert za koncertom so potrjevali svojo odličnost. Naši fantje so lahko našli dober zgled v teh pevcih, saj so visoko profesionalni in predani glasbi in petju. V zaodrju pa prijazni in preprosti v komunikaciji. V šopku teh ruskih pojočih grl se je znašel tudi ame-riški baritonist Lucas Meachem, ki je pel v alternaciji z Aleksejem Markovim in je poleg vloge Roberta, s katero se je pred-

stavil ljubljanski publiki, pel tudi vlogo zdravnika. Vse nas je navdušil s svojo značilno ameriško spontanostjo in seve-da s svojim glasom, njegovimi potentni-mi in zanesljivimi visokimi toni, ki bi mu jih lahko zavidal marsikateri tenor. Na-slednji koncert je bil v starem srednjeve-škem mestu Nürenberg. Žal je to mesto večini poznano po predvojnem sedežu nacistične stranke, shodih in paradah ter govorih njihovega vodje Adolfa Hitlerja. Poraz nacizma pa zaznamujejo nüren-berški procesi. Je pa mesto povezano tudi z umetnostjo, saj se je v tem mestu rodil slikar Albrecht Dürer. Znano je po v XVI. stoletju delujočih mojstrih pev-cih, društvu pevcev in pesnikov. Njihov najbolj znan član je bil resnično živeča oseba, pesnik in čevljar Hans Sach, zna-na figura v nemški literaturi Tako je tudi Richard Wagner leta 1868 napisal ko-mično opero z naslovom Die Meistersin-ger von Nurenberg in se v operi poleg zgodbe o mojstrih pevcih nuremberških poslužil tudi pravil komponiranja ter iz-vajanja, katera so uporabljali nurember-ški mojstri pevci. Tako ni naključje, da se dvorana v Nurenbergu, v kateri smo imeli koncert, imenuje Sall Meistersin-ger . Po koncertu smo se razveselili sre-čanja z našo sošolko Natalijo Budin, ki je skupaj s svojim očetom Andrejem prišla iz Mirna v Nurenberg poslušat Jolanto . To je bil že drugi obisk katerega izmed naših pevcev sošolcev na turneji. V Stut-tgart je iz Švice, kjer je zaposlen, prišel na koncert Domen Fučka. Dobra glasba in petje sta 'zasvajajoč in benigni virus', s

katerim želim okužiti čim več ljudi. Na god sv. Cecilije smo na poti v Prago. Nemčija, Nizozemska, Francija in sedaj Češka. Za konec nas čaka še naša soseda Avstrija. Pričakala nas je sončna, a mrzla Praga, starodavni Karlov most, pod kate-rim se vali mogočna Vltava, navdih skla-dateljem Smetani, Dvoraku in številnim drugim umetnikom. Secesija v vsej svoji bohotnosti. Arhitekturni biseri, tudi dela našega Maksa Fabianija in Jožeta Plečni-ka. 23. novembra zvečer smo nastopili v čudoviti dvorani Smetana Sall. Izvedba opere je bila odlična , tako kot vse izved-be do sedaj. Vendar pa je bila ta, vsaj zame, nekaj posebnega. Najbrž k celo-tnemu vtisu pripomore tudi lepota in veličastnost dvorane, okrašena z dekora-cijami češkega slikarja Alfonza Muche. Morda pa je k vtisu pripomoglo tudi to, da smo bili poleg solistov, katerim so or-ganizatorji vedno podarjali čudovite šopke rož, tokrat tudi zboristi in orke-straši nagrajeni s čudovito vrtnico. V Pragi sta bila načrtovana dva prosta dne-va, vendar pa smo v Essen, kraj nasle-dnjega koncerta, odpotovali že dan prej. Vzrok, da odidemo prej iz Prage, nam je pred koncertom v Frankfurtu razkril di-rektor slovenske filharmonije g. Damjan Damjanovič. Sporočil nam je, da so se predstavniki založbe Deuscthe Gram-mophon , ki so nas prišli poslušat v München odločili, da opero posnamejo. Torej jih ženske koncertne obleke (ki to niso bile) niso niti malo motile. Lahko si mislite kako smo bili veseli, da bo to ču-dovito doživetje- izvedba Jolante z Anno Netrebko in ostalimi velikimi pevci ter slovensko filharmonijo in slovenskim komornim zborom zapisan na nosilcu zvoka. Z nami se je veselila tudi g. Marti-na Batič, pomočnica dirigenta za zbor in umetniški vodja, saj je to zanjo, poleg dobro pripravljenega zbora in uspešnih koncertov, še dodatna potrditev. Prav tako je bil zadovoljen dirigent Emmanu-el Villaume, ki je ves čas suvereno vodil koncerte in uspel združiti soliste, zbor in orkester v homogeno zvenečo celoto. Tako nas je v Essnu poleg koncerta čaka-lo še snemanje in vsi, ki smo že kdaj bili v tej situaciji, vemo kako je lahko to mučno. Vendar pa smo imeli tokrat na ZNIŽAJTE STROŠKE

OGREVANJA!IR PANELI

„SUNLIE“tehnologijanove generacije

Ste tudi vi razmišljali, da bi letošnjo zimo pocenili ogrevanje od 40 do 60%?

Varčno, zdravo, toplo: nizka investicija

BIROCENTER Miran Kobal s.p.Goriška cesta 27a Ajdovščina

tel.:041 470500www.ekosen.si

naši strani vse dobre sile in svetnike in vse je šlo zelo lepo. Brez številnega pona-vljanja. Je pa treba poudariti, da smo snemali v čudoviti novi dvorani, z vr-hunsko snemalno opremo in tehničnim osebjem. Dvorana filharmonije v Essnu (1900 sedežev), dokončana leta 2004, ve-lja za najsodobnejšo in najkakovostnejšo koncertno dvorano v Nemčiji. Ampak to nič ne pomaga,če izvajalci niso pripra-vljeni in koncentrirani na delo, saj vemo, da je za napake skoraj vedno kriv člove-ški faktor. Vendar tokrat smo se izkazali kot veliki profesionalci. To je velika na-grada tudi za pevce soliste, ki so v operi zasedali manjše vloge. Tako bomo na posnetku lahko prisluhnili slovenskim pevkam: Moniki Bohinec ( Marta), Tere-zi Plut (Brigitta) in Nuški Rojko (Laura), ter argentinskemu basistu slovenskega rodu Lucasu Debevcu Mayerju v vlogi Bertranda ter korejskemu tenoristu Džun Ho Ju, ki je v skupini teh pevcev izstopal in vedno izvrstno odpel vlogo kraljevega oprode. Komaj čakam na po-snetek, saj bodo ob poslušanju te glasbe oživeli številni spomini in se na tak način ohranjali še daleč v prihodnost. Kako čas hitro teče sem se zavedla ob dejstvu, da je pred nami zadnji, deseti koncert na turneji. Iz porurskega rudarskega mesta Essen nas do Dunaja loči še' slabih '1000 km in dva dni potovanja. Tudi tokrat je bilo potovanje razdeljeno na dva dela, najprej do Regensburga in nato še do glavnega mesta Avstrije. Dunaj te nikoli ne pusti ravnodušnega. Če pa ga obiščeš v prednovoletnem času, svoji stalni im-presivnosti in prisotnosti duha nekega veličastnega časa, s svojo okrašenostjo in lučmi doda še čarobnost božiča in nove-ga leta. Dunaj je podkrepil v moji zavesti svoj sloves glasbene prestolnice z za-dnjim koncertom na turneji. Izvedli smo ga v prekrasni dvorani Konzerthausa, ki v letošnjem letu slavi 100 letnico svojega delovanja. Nekako ne najdem besed, s katerimi bi opisala veličastno doživetje koncerta, ki ga je spremljalo zavedanje, da se s tem zaključuje neko čudovito do-živetje v mojem življenju, ki mu bo naj-brž šele časovna oddaljenost dodelila primerno vrednost . Po koncertu smo bili vsi nastopajoči povabljeni na spre-jem, ki ga je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju in vele-

poslanik Aleksander Geržina. Skozi ce-lotno turnejo so se tkala poznanstva in nekatera prerasla v prijateljstva. Ob tem dogodku so se še poglobila in vsi smo bili veseli ob spoznanju, da je za nami uspešna turneja. Lepo je delati glasbo na tako visokem nivoju, kjer sta merilo odličnost in profesionalnost. Hkrati pa vidiš, da je vsemu osnova človek, njegova profesionalnost, delo in njegova oseb-nost in človečnost. Po mesecu dni, tiso-čih prevoženih kilometrov, štirinajstih hotelih v katerih smo bivali, smo bili 1. decembra spet srečno doma. Spet v neki drugi realnosti, naši vsakdanji. Pravijo, da potovanje vsakogar spremeni in da domov ne prideš isti, kot si odšel na pot. Res je. Domov se vrneš z novimi spozna-nji in na svet si sposoben pogledati tudi iz druge perspektive in ne zgolj iz svojega udobnega naslonjača. Morda zmoreš vi-deti tudi sebe v drugačni luči in znaš ce-niti svoje domače okolje iz katerega izha-jaš, ki ti je navsezadnje omogočilo, da si bil lahko del velike 'glasbene družine' in deležen vsega, kar je turneja nudila. Ni-kakor pa zato nimaš vzroka, da postaneš nadut, pač pa ostaneš preprost in se še naprej trudiš, da si čim boljši v tem kar delaš. Še enkrat se je izkazala moč glasbe. Čajkovski je v svojo glasbo in zgodbo slepe Jolante povezal ljudi različnih na-rodnosti, kultur, verovanj, jezikov in sposobnosti. Tako različni, a vendar ena-ki v čustvovanju in dojemanju ter inter-pretaciji glasbe. Tako lahko ugotovim, da glasba res povezuje in ljudi nagovarja za dobro. Zato si želim še veliko podobnih priložnosti in doživetij. Jerica Rudolf

Srčna vrtnica Na naše uredništvo smo prejeli fo-

tografijo cvetoče vrtnice, ki sicer ne bi bila nič posebnega, če nebi cvetela že ves čas, odkar je bila podarjena, tudi v tej mrzli zimi. Prijateljica jo je podarila prijateljici za rojstni dan. Dana je bila s srcem, negovana je z ljubeznijo, vrača pa s čudovitimi cvetovi. Naj živi in cveti, vrtnica in prijateljstvo!

Črnogorci na usposabljanju v Ajdovščini

Konec januarja je Razvojno agen-cijo ROD obiskala štiri članska de-legacija iz Občine Nikšič v Črni Gori. Sodelavci ROD-a so kolegom predstavili možnosti sodelovanja v evropskih projektih in jih naučili osnov priprave in upravljanja pro-jektov, ki so sofinancirani z evrop-skimi sredstvi. Črna gora je od leta 2010 kandidatka za vstop v EU in

je v letu 2012 pričela odpirati poga-jalska poglavja. Razvojna agencija ROD kot nosilka projektov in pro-jektna partnerica že leta uspešno sodeluje v številnih mednarodnih

medregionalnih in čezmejnih pro-jektih, sodelovanje s Črno Goro pa se je pričelo že v letu 2010 v okviru programa bilateralne pomoči. Ra ROD