NE SPREGLEJTE! Občinski javni razpisi!

21 - 25

Št. 28 • 16. januar 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Wajdouski rokenrol – generacija osemdesetih

14

Primož in njegov galeb

28

Iz hobija Hobi – predstavljamo vam podjetnika Igorja Saviča

6

TEDx Ajdovščina – govorci navdušili

9

Do dvorane v nadstropju ajdovskega Doma krajanov tudi z dvižno ploščadjo

4

Med nebom in zemljo – 5124 prispelih, 1701 sprejetih fotografij na mednarodnem natečaju

11

Letošnja Vinska kraljica Slovenije prihaja s Planine, kraljevala bo v Vertovčevem letu

28. januarja bo minilo 230 let od rojstva Matije Vertovca, poklonili se mu bomo v rojstnih Jakulinih. To bo uvod v Vertovčevo leto, ki ga bo še požlahtnilo kraljevanje naše Špele Štokelj, Vinske kraljice Slovenije.

Kmečka tržnica v AjdovščiniSobota, 8. februar

Trg 1. slovenske vladeinfo: TIC Ajdovščina 053659140

5

Št. 28 • 16. januar 20142 Občina

Praznik samostojnosti in enotnosti v Ajdovščini

V Dvorani prve slovenske vla-de v Ajdovščini je prav na praznični dan, 26. decembra 2013, potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Osrednji kulturni protagonist pro-slave, Mešani pevski zbor DURI s Cola, z dirigentko Veroniko Ške-delj, je navdušil z izborom pretežno ljudskih slovenskih skladb, pa tudi z umetelno in lepo zvenečo izvedbo. Skoraj polni dvorani obiskovalcev so voščile tri predstavnice pomembnih skupin občanov. Slavnostni govor pa je pripravil župan Občine Ajdovšči-na Marjan Poljšak.

Slavnostni govor župana Marjana Poljšaka

Vsem čestitam za praznik samo-stojnosti in enotnosti slovenskega naroda.

Našo voljo do narodne samostoj-nosti smo posebej izkazali na plebi-scitu 23. decembra 1990. Našo voljo do slovenske samostojnosti izkazu-jemo ves čas in jo bomo tudi v pri-hodnje. Današnji praznik je posebna priložnost, da to še bolj poudarimo in obenem kritično razmišljamo, kako je z našo samostojnostjo sedaj in kako se bomo zanjo borili v pri-

hodnje.Najprej preglejmo kakšna preva-

ra se nam je zgodila v imenu naše samostojnosti. Na plebiscitu 1990 nismo glasovali za kapitalizem in sesuvanje slovenskega gospodarstva. Leta 1990 in 1991 mi nismo vedeli, toda glavni politiki ter politične elite so vedele, da je Samostojna Sloveni-ja le taktika, da sesujejo socializem, omogočijo prodor tujega kapitala in nas postopoma spravijo v Evropsko unijo – povezavo držav za interese v ozadju prikritih združb evropskega in ameriškega velekapitala, kjer se naša samostojnost stalno zmanjšu-je. Samostojnost Slovenije je bila in je le maska ter propagandni trik za prikrivanje uresničevanja egoistič-nih interesov kolaborantov tujih sil, kar vključuje tudi izdajo nacionalnih interesov. Nekateri so za svoje ego-istične interese izkoristili tudi vre-dnoto nacionalni interes in jo potem s pomočjo medijske propagande v veliki meri diskvalificirali, da bi čim več Slovencev spravili v sedanje sta-nje obupa. Tako so delali in delajo, ker so prikrito materialno in prikrito ter odkrito politično podprti od tu-jih sil, kar je politična korupcija in kolaboracija.

Dva od glavnih voditeljev Slove-nije pravita, da je potrebno prodati vso preostalo slovensko lastnino v državni lasti – banke in uspešna, večinoma monopolna podjetja. Pod-kupljeni propagandni stroj nam že dvajset let dopoveduje, da se mora država umakniti iz gospodarstva. Zakaj? Zato da bi banke in podjetja

prej ali slej kupil tuj kapital in nas čim bolj izkoriščal. Oslabljena slo-venska država ne bo mogla braniti slovenske lastnine, pa tudi sociala se bo še bolj sesula. Namesto da bi politika v interesu ljudstva obvla-dala kapital, je obratno, že ves čas Samostojne Slovenije kapital obvla-duje politiko in jo namerava še bolj. Najprej je slovensko politiko v veliki meri obvladoval slovenski kapital, sedaj pa je tega vedno manj, našo politiko vedno bolj obvladuje tuj kapital ali pa v davčne oaze odtujen slovenski kapital. Sesuvanje sloven-skega gospodarstva in odvajanje z malverzacijami v bankah uplenjene-ga kapitala v tujino je nesprejemlji-vo, pa če to izvajajo člani ali mreža nekdanje partijske nomenklature ali če to izvajajo posamezniki ali mreže novih špekulantov ter kolaborantov. Ni prihodnosti Slovenije, če s tem ne obračunamo. Sedanji pregoni ko-rupcije so malenkosti v primerjavi s tistim, kar je potrebno: preobrat družbenega reda in političen ter ma-terialen obračun najprej s politično korupcijo in potem z največjimi ple-nilci državnega denarja ter rušitelji podjetij.

Zadolževanje je eden od načinov potiskanja Slovenije in Slovencev v odvisnost od tujih posojilodajalcev. Zaigran politični boj in medsebojno obtoževanje, kdo je kriv med tistimi, ki se deklarirajo za nasprotnike, se na koncu izkaže kot dobro usklajeno sesuvanje slovenske samostojnosti in neodvisnosti. »Po njih delih jih boste spoznali!« Sesuta domovina je pred nami, sesuli so jo vladajoči. Z zakonodajo in politiko so omogočili tajkunom in drugim špekulantom malverzacije, plenjenje, kraje, stečaje in sprožili pregone šele sedaj, ko so banke in gospodarstvo že na tleh. To je sabotaža, to je izdaja narodnih in-teresov! Te kolaborantske mreže, ki so očitno po scenarijih tujih sil sesu-le naše gospodarstvo in banke ter ga pripravile za prodajo tujcem, so naš največji sovražnik.

Seveda se miselni centri - inteligen-tne službe – mrež tujih sil, sloven-skih kolaborantov, pa tudi sloven-

skih lopovskih lobijev premeteno trudijo ustvarjati ideološka in idejna nasprotja. Poudarjajo kolaboracijo iz druge svetovne vojne, da bi prikrili današnjo kolaboracijo. Poudarjajo korupcije na nižjih družbenih nivo-jih, da bi prikrili korupcijo vodilnih slovenskih politikov in političnih elit. Najprej so dovolili ali celo sve-tovali tajkunom malverzacije, potem so iz ozadij vodili sesuvanje podjetij zaradi zadolženosti, že zdavnaj so postavili uničujočo namesto odrešu-jočo zakonodajo o stečajih podjetij. Na koncu, ko je vse sesuto, pa pre-ganjajo nekatere lopove, da bi ljudi prepričali o pravičnosti sedanjega proti narodnega sistema. Največji lopovi žrtvujejo grešne kozle iz svo-jih vrst, da bi ohranili svoje položaje. Ne bodo nas zavedli. Da bi nas tudi duhovno razorožili, na razne načine širijo nekulturo kapitalizma, dobič-kaželjnosti, tekmovalnosti, razbija-štva, nasilja, nesočutja do sočloveka v duhu gesla »človek človeku volk«. Res, na tem področju smo z našo kulturo, z društvi, z vrednotami bratstva, sodelovanja in solidarno-sti že skoraj v protinapadu. Najprej duhovni upor in potem politična osvoboditev ter ponovni gospodar-ski zagon.

Pomembno propagandno geslo naših sovražnikov je pravna država. V zakone in ustavo so, gotovo po nasvetih tujih inteligentnih služb in ob podpori oziroma zaščiti najvišjih slovenskih politikov, postavili člene, ki so omogočili krajo in druge lopo-vščine. Kakšna sabotaža! Tiste, ki so to naredili, bomo poiskali. Zaslužijo si politično in materialno kazen. To je največja, za sedaj še prikrita lo-povščina Samostojne Slovenije. Kaj je sveto? Niso sveti lopovski členi zakonov, svet je obstoj slovenskega naroda! Postavili so tajnost podat-kov, da ni videti lopovščin. Postavili so, da je lopov nedolžen, ker mu so-dišče zaradi plačanih odvetnikov in lahko tudi skorumpiranih sodnikov, ne uspe dokazati krivde – imamo kriminal in kot da ni pripadajočih kriminalcev. Postavili so, da ne velja pravični zakon za nazaj – ne velja re-

trogradnost, zato da bi ostalo nere-šeno, nevrnjeno in nekaznovano vse, kar so pokradli. Ne! Naredili bomo družbeni preobrat, nenasilno revo-lucijo in kolikor bo mogoče porav-nali velike kraje, druge lopovščine ter prevare za nazaj!

Tudi sedanja vladajoča politika razprodaje državne lastnine je nele-gitimna. Pred dvema letoma je bila relativni zmagovalec državnozbor-skih volitev politika nacionalnega interesa, ki pa so jo onemogočile očitne politične mahinacije sedanjih slovenskih kolaborantov. Po zaslugi te politike je bilo tudi v naši občini sesuto naše največje podjetje. Zato so čim prej potrebne predčasne vo-litve, da se Slovenci izjasnijo ali so za razprodajo slovenske lastnine in obnovo nekdanjega hlapčevstva ali so za pravo in pošteno politiko na-cionalnega interesa ali so za to, da zrušimo ekonomsko okupacijo in kolaboracijo ter na novo zgradimo našo domovino. Naj bodo predčasne volitve nov plebiscit za slovensko sa-mostojnost!

Tretji od najpomembnejših vodite-ljev Slovenije nas je v petek prepri-čeval, da smo še vedno gospodarji na svoji zemlji in da to tudi lahko ostanemo ter da naj bi k temu po-magalo združevanje moči, nekakšna enotnost v duhu imena današnjega praznika. Vesel sem, da vsaj eden od najvišjih vodilnih Slovenije po-udarja politiko na svoji zemlji svoj gospod in je proti prodaji državne-ga premoženja. Ne strinjam se pa z njim glede enotnosti – slogaštva. S plenilci, skorumpiranci in kolabo-ranti ni sprave, je nujen le politični boj, da jim vzamemo oblast in iz-gradimo novo družbeni red, novo državo, pošteno delovno ter čim bolj samostojno Slovenijo. Danes je čas, da se Slovenci zavemo vseh prevar in krute stvarnosti ter se jutri upremo s političnimi sredstvi, z novo vstajni-ško narodno politiko.

Naj živi boj za slovensko samo-stojnost! Naj živi boj proti razpro-daji državne lastnine!

Župan Poljšak Marjan

Skavti občinskim svetnikom prinesli Betlehemsko luč miru

Luč miru iz Betlehema, ki je 15. decembra 2013 pripotovala v Slo-venijo, so ajdovski skavti podarili tudi svetnikom ajdovskega Občin-skega sveta, na njihovi zadnji lanski seji, 18. decembra.

»Poglej drugače« je bil slogan med-narodne dobrodelne akcije, razširje-ne po vsej Evropi. V Sloveniji akcija poteka že 23. leto zapored, nosilec akcije je Združenje slovenskih kato-

liških skavtinj in skavtov. Kot je že običaj, domači skavti luč miru po-klonijo tudi občinskim svetnikom, letos so zadnjič zasedali v sredo, 18. decembra, skupaj s plamenom pa so jim skavti izročili tudi voščilo.

Kljub temu, da je bila zadnja in vo-ščil polna, pa je bila ta seja občinske-ga sveta med pomembnejšimi. Reba-lans proračuna za leto 2014 je sprejet, torej se načrtovane investicije lahko

pričnejo izvajati.Ne preveč razveseljiva novica iz

letošnje zadnje seje ajdovskih ob-činskih svetnikov pa je podražitev komunalnih storitev, vodarina se je sicer nekoliko pocenila, ceno pa dvi-gajo odpadki – z novim letom je na-mreč mešane odpadke potrebno od-važati na druga odlagališča. Od mar-ca naprej bo povprečno štiričlansko gospodinjstvo prejelo za dobra 2 evra višjo položnico. Še vedno pa ostaja kanček upanja, domače komunalno podjetje namreč vsem zavrnitvam navkljub stoji za svojimi trditvami in izračuni ter še vedno računa na pri-dobitev okoljskega dovoljenja. Tako bi odlagališče Dolga Poljana, ki je eno najbolj ekološko vzornih majh-nih odlagališč pri nas, lahko odlagalo mešane odpadke do izgradnje regij-skega centra v Novi Gorici.

Javna blagajna v Ajdovščini s 1. februarjem

Občane Občine Ajdovščina obveščamo, da bo 1. februarja 2014 pričela z

delovanjem javna blagajna, kjer bo mogoče brez provizije poravnati polo-

žnice vseh občinskih javnih zavodov in podjetja, katerih ustanoviteljica je

Občina Ajdovščina.

Javna blagajna bo delovala v prostorih Hranilnice in posojilnice Vipa-

va d.d. na Tovarniški cesti 4h v Ajdovščini. Tu bodo lahko občani Obči-

ne Ajdovščina brez provizije plačevali položnice, ki jih izdajajo Glasbena

šola Ajdovščina, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Osnovna šola

Šturje, Osnovna šola Dobravlje, Osnovna šola Col, Osnovna šola Otlica,

Otroški vrtec Ajdovščina, Zdravstveni dom Ajdovščina, Gasilsko reševalni

center Ajdovščina, Lavričeva knjižnica, Razvojna agencija ROD, Zavod za

šport Ajdovščina, Ljudska univerza Ajdovščina, Komunalno stanovanjska

družba Ajdovščina in Občina Ajdovščina.

Občina Ajdovščina

Št. 28 • 16. januar 2014 3Občina

Obsežna investicija Varovanje povodja reke Vipave v okviru naše občine v celoti zaključena

Izgradnja kanalizacije ter obnova vodovodnega omrežja po naselju Žapuže in Kožmani je zaključe-na. Dela so tekla znotraj projekta Varovanje povodja reke Vipave, v okviru katerega je bilo na novo ure-jeno kanalizacijsko omrežje tudi v Dolenjah, na Ustjah, v Lokavcu in v Budanjah. Obsežna investicija je bila sofinancirana s sredstvi Evrop-skega sklada za regionalni razvoj.

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenije - Italija 2007 - 2013 iz sred-stev Evropskega sklada za regional-ni razvoj in nacionalnih sredstev. V okviru projekta izgradnje kanalizaci-je v Žapužah je bilo skupno na novo zgrajenega 4 km kanalizacijskega omrežja ter obnovljenega dober ki-lometer vodovodnega omrežja. V

celoti so bile sanirane in obnovljene tudi vse asfaltne površine na obmo-čjih, kjer so se gradili komunalni vodi.

Vrednost izgradnje novega kana-lizacijskega omrežja po Žapužah in Kožmanih je 575.528 evrov. Obči-na Ajdovščina je uspela pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v viši-ni 162.000 evrov. Strošek v obnovo vodovodnega omrežja, ki ga je v celoti kril občinski proračun, pa je dobrih 100.000 evrov. Hkrati je po-tekala tudi izgradnja priključkov na novo kanalizacijo, ki še ni v celoti zaključena. Predvidena je bila iz-gradnja 102 priključkov, izvedenih pa jih je več, 133. Občina je tudi v primeru investicije v Žapužah pre-bivalcem ponudila subvencionirano

ceno kanalizacijskega priključka, za kar je bilo v proračunu zagotovljenih 162.000 evrov.

Podobne skupne projekte s sofi-nanciranjem stroškov hišnih pri-ključkov občanom je Občina izvedla tudi v ostalih krajih znotraj projekta, priključki so tako pretežno že zgra-jeni, razen v Lokavcu kjer pa bodo v kratkem. Tovrstna praksa sofinanci-ranja pa je običajna tudi pri ostalih projektih v kanalizacijsko omrežje.

Obsežna investicija Varovanje po-vodja reke Vipave, v okviru katere je bilo posodobljeno kanalizacijo omrežje v krajih Budanje, Ustje, Do-lenje, Lokavec ter Žapuže in Kožma-ni, je tako zaključena. Že pred tem je bila urejena kanalizacija v Dolgi Po-ljani, v okviru občinske investicije pa bo kanalizacija zgrajena tudi po delu Budanj. Vsi ti kraji so priključeni na Centralno čistilno napravo Ajdo-vščina, to pa dolgoročno med dru-gim pomeni tudi pomemben ekolo-ški prispevek k bolj čistemu okolju in manj odplakami v reki Vipavi. Peter Kete

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer

iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija

se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve

regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-

2013, razvojne prioritete „Razvoj regij“, prednostne

usmeritve “Regionalni razvojni programi.

Pregled pomembnejših občinskih investicij

Na decembrski seji so občinski svetniki sprejeli rebalans proraču-na ter tako omogočili neprekinjeno nadaljevanje obstoječih in takojšen pričetek načrtovanih investicij. V letu 2014 bo v investicije vloženih 14 milijonov evrov.

Center za tretje življenjsko obdo-bje v starem mestnem središču, na robu Lavričevega trga, počasi dobiva končno podobo. Novozgrajeni objekt je pokrit, gradbena dela so zaključe-na. Trenutno je ključna namestitev oken, ki so lesena, kar terja nekoliko daljši čas izvedbe. V izvajanju pa so tudi ostala obrtniška dela. Gradbišče je sredi gostega urbanega naselja, dela so se pričela z rušitvijo starega objekta, zato so bile uvodne težave in pritožbe okoliških prebivalcev priča-kovane in tudi upravičene. Reševalo se jih je sproti in sporazumno, tako da dela sedaj potekajo nemoteno, le vreme jih občasno prekine. Z izgra-dnjo bodo pridobili tako sosedje, kot mesto samo – z umeščanjem novega objekta se je namreč rešilo tudi veli-ko logističnih težav ter pridobilo nov javni prostor, hkrati pa Lavričev trg pridobiva novo družabno vsebino, ki bo lepa spodbuda za nadaljnji razvoj tega območja. Nove vsebine se bodo v Center za tretje življenjsko obdo-bje Ajdovščina lahko vselile že pred poletjem.

Nova ajdovska osnovna šola prav tako raste po načrtih. V začetku fe-bruarja bo zaključena armirno-be-tonska konstrukcija, sledila bodo obrtniška dela v objektu. Zaključek del je načrtovan v marcu 2015. Pro-račun pa predvideva tudi izgradnjo zaklonišča, v katerem bi uredili do-datno športno dvorano, za kar je potrebnih 90.000 evrov. Investicija je nujna zaradi uredbe, po kateri je ob takšni šoli obvezna gradnja zakloni-šča. Občina je na pristojno ministr-stvo že večkrat naslovila prošnjo o premisleku glede nerazumne uredbe ter, tudi na podlagi obljub predse-dnice vlade, računa na ugodno reši-tev – v tem primeru te investicije ne bo izvajala.

Bo pa v letošnjem letu zagotovo iz-vedena energetska sanacija vrtca ob Hublju, v Selu pa dokončali dela na športnem igrišču v Sovinu nad Se-lom. Pričela se bo tudi pomembna investicija v Skriljah, kjer bo temelji-to prenovljena podružnična šola, ki ima še lesene pode. Ob njej bo zgra-jen prizidek, tako za namene šolske telovadnice, kot za potrebe krajevne skupnosti.

Decembra 2012 sprejet projekt Ureditev vaškega jedra Cesta se bo, na račun brezplačne pridobitve ze-mljišča, letos pričel uresničevati. V proračunu je zanj namenjenih 232.000 evrov, začel pa se bo z izgra-dnjo doma krajanov.

Dom krajanov bodo letos dobili tudi v Plačah, projekt je ocenjen na 376.000 evrov, objekt bo zgrajen s pomočjo državnih sredstev (69.000 evrov).

Nadaljuje se obnavljanje in dogra-dnja lokalnega cestnega omrežja. Nadaljevalo se bo s širitvijo lani pri-čete naložbe v cesto Planina – Štran-

carji, ki bo letos dobila novo asfaltno prevleko, za kar je v proračunu za-gotovljenih 80.000 EUR. Razširitve cest se bodo nadaljevale v Zavinu, Vrtovinu in Potočah. V mestu bo vendarle urejen najbolj neugleden del Prešernove ulice, tja do Policije.

Pričenja pa se tudi obsežna inve-sticija v »obvozno« cesto, ki bo Vil-harjevo ulico na območju ajdovskih šol navezala na Lokavško cesto. In-vesticija bo potekala skozi tri leta, ocenjena je na krepak milijon evrov. Pričenja pa se z urejanjem uvoza v srednjo šolo (40.000) ter začetkom izgradnje mostu čez Lokavšček – ta del projekta je v celoti ocenjen na okoli 560.000 evrov, proračun letos zanj namenja 300.000 evrov.

V drugo polovico leta sta umešče-ni investiciji v izgradnjo pločnikov na Vipavski cesti (190.000 evrov) in dokončanje pločnika od Ceste do uvoza za Stomaž (90.000). Prebival-ci blokov na Livadi bodo dobili 26 novih parkirišč in urejeno dostopno cesto, v prihodnosti je tu načrtova-nih še več parkirišč.

Ljubitelji hoje in teka pa se lahko veselijo urejanja Pešpoti ob Hublju, h kateremu Občina v letošnjem letu pristopa z načrtom poti in 40.000 evri za urejanje prvega dela – breg Hublja, od glavnega mosta mimo Lavričeve knjižnice, bo dobil lično, predvsem pa varno, ograjo. Pot bo v svoji končni podobi združevala obstoječo naravoslovno pot z novo-urejenim delom, ta bo vodil vse do ajdovskega polja, namenjena bo tako sprehajalcem, kot tudi tekačem, ki so spodbudili urejanje.

V celovito prenovo Vipavskega Križa bo Občina, z načrtovano po-močjo Evrope, v naslednjih letih vlo-žila kar 2,5 milijone evrov. Proračun v letošnjem letu zagotavlja 600.000, največji delež naložbe pa naj bi fi-nancirali iz evropskih sredstev (1,5 mio), za kar pa mora občina uspešno kandidirati na razpisu. V kolikor bo projekt odobren, bodo pričeli z deli v sredini leta.

Nadaljevalo se bo komunalno opremljanje naših krajev – v Veli-kih Žabljah in v Budanjah se gradi kanalizacija, vključno s projektom izgradnje subvencioniranih hišnih priključkov, nad Stomažem je načr-tovana gradnja vodohrana, gradi-lo se bo vodohran v Malem Polju. Kljub temu, da je država zaradi kriz umaknila sredstva, bo Občina letos dokončala izgradnjo daljnovoda Skuk. Nove poslovilne vežice bodo grajene na pokopališčih v Lokavcu, Selu, Gaberjah, in Gojačah, dogradi-la se bo vežica v Batujah …

Posamezne investicije vam bomo v naslednjih številkah Ajdovskih no-vic tudi podrobneje predstavili. Sh

Pobuda Občine Ajdovščina za nakup delnic MlinotestaObčina Ajdovščina sledi za vsa aj-

dovska podjetja, tudi za Mlinotest, informacijam o stanju, možnih spre-membam na slabo in možnih reši-tvah na bolje.

Lani pomladi smo izpostavili svoj vpliv, da bi preprečili tedaj mogoč scenarij »sovražnega« prevzema Mlinotesta. Ogrožen je bil, in je še lahko, obstoj 800 delovnih mest ter ugledna blagovna znamka. »Sovra-žni« prevzem pomeni škodljive po-sledice za celotno gospodarsko sliko in primarno kmetijsko pridelavo Vi-pavske doline. Podjetje, ki ima sedaj v Ajdovščini vse poslovne funkcije, bi se spremenilo v obrat nekoga, ki mu okolje, v katerem podjetje deluje ne pomeni nič drugega, kot črpanje znanja in pridnosti zaposlenih. Aj-dovščina je v prehudi gospodarski

krizi in preveč je izgubljenih delov-nih mest, da ne bi bilo nujno upo-rabiti vse sile, da zaščitimo obstoj in razvoj Mlinotesta - zadnjega od velikih ajdovskih podjetij pretekle dobe, katerega še ni uspela zamajati ali zrušiti gospodarska kriza oziro-ma vladajoča kapitalistična politika.

Jeseni smo izvedeli, da bo Gorenj-ska banka, lastnica 48% delnic Mli-notesta, le-te prodajala. V ta namen smo predstavniki Občine Ajdovšči-na decembra obiskali Gorenjsko banko in opravili ustrezne razgovo-re. Obstoj delovnih mest v Mlinote-stu je odvisen od lastništva in najbolj gotov je, če so večinski lastniki zapo-sleni. Zato smo se na občinskem sve-tu odločili za pripravo na možnost posega v nakupovanje delnic Mlino-testa in v proračunu 2014 rezervirali

930.000 EUR. Takoj za tem smo po-zvali vse zaposlene v Mlinotestu, da v okviru svojih možnosti s svojimi prihranki sodelujejo v konzorciju ali družbi, ki se bo potegovala za ohra-nitev večinskega lastništva Mlinote-sta v domačih rokah.

Obveščeni smo, da je med zaposle-nimi Mlinotesta odziv na to pobudo zelo pozitiven in da se uspešno do-govarjajo o obliki organizacije sku-pne družbe občine ter zaposlenih. Pričakujemo skorajšnjo ustanovitev te družbe in njeno ustrezno nastopa-nje za nakup delnic Mlinotesta, ki se bodo prodajale. Tudi občina inten-zivno pridobiva ustrezna mnenja in izračune, ki so potrebni za uspešen pristop k želenemu cilju.

Župan Poljšak Marjan

Občinsko redarstvo opozarja – pazite na svojo varnost in na svoje premoženje

Po praznikih se počasi vračamo v ustaljene tirnice in čakamo, kaj nam bo do konca zime še prineslo vre-me. Za pisanim prazničnim živža-vom se žal skriva kopica nečednih dejanj, ki so v mnogih primerih na-stala zaradi nepazljivosti, prevelike sproščenosti in premajhne pozor-nosti. Ponovno poudarjamo, pazite na svoje premoženje, pri tem vam bo v največjo pomoč dober sosed,

ki bo v času odsotnosti popazil na vašo imovino, uslugo pa mu seveda vrnite. Opažanja neznanih oseb in sumljivih ravnanj, ki bi kazala na ogrožanje premoženja, takoj na-javite na 113 in nikakor sami ne poskušajte reševati težav.

Zima se še ni zares začela, poleg tega so dnevi še vedno zelo kratki, za povrh pa v zadnjem času vidlji-vost, tudi v Vipavski dolini, ovira

še megla. Pazite na svojo varnost in upoštevajte določila prometne za-konodaje. Z nespretnim ravnanjem ogrožate svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Za prometne prekrške se le v določe-nih primerih izreka opozorila, pre-težno so sankcionirani z globo.

Srečno! Občinsko redarstvo

Št. 28 • 16. januar 20144 Iz naših krajev

Staro šolo na Brjah prenavljajo v učni center

Z nekaj malega zamude, pa ven-dar še dovolj v času, se je na Brjah pričelo z obnovo stare šole. Obno-vljeni prostori bodo namenjeni sad-jarstvu – tu bo nastal Učni center za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov. Občina Ajdovščina je za projekt, v okviru LAS-a, uspela pri-dobiti evropska sredstva iz progra-ma Leader.

Evropski kmetijski sklad za ra-zvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. Gradbeno dovoljenje za obnovo je bilo že pridobljeno, v za-četku januarja pa je bil izvajalec tudi uveden v delo. Preko javnega razpisa je bil kot najugodnejši ponudnik za izvedbo investicije izbrano podjetje Elita Nagode.

Projekt učnega centra je pripra-vljen – star šolski objekt bo dobil lepši izgled, funkcionalnejšo razpo-

reditev prostorov, predvsem pa novo vsebino, pomembno za razvoj pode-želja in za razvoj turizma.

V obnovljenem objektu bodo ure-jeni prostori učnega centra Brje, s predelovalnico sadja, manjšo proda-jalno in učilnico ter prostori za po-trebe delovanja Krajevne skupnosti, vključno z vsemi potrebnimi spre-mljevalnimi prostori. Na novo bo urejena okolica objekta, ki bo dobila nekaj dodatnih parkirnih prostorov, nova pa bo tudi komunalna infra-struktura ter prometna ureditev. Od-prtje novega učnega centra na Brjah bo še pred začetkom poletja.

Vrednost projekta, vključno s teh-nološko opremo učnega centra, je 325.000 evrov, kar 200.000 evrov je Občini uspelo pridobiti preko javne-ga razpisa za sredstva Leader.

Z dvižno ploščadjo do kakovostnejšega življenja

V petek, 27. decembra 2013, so v Domu krajanov Ajdovščina slovesno predali svojemu namenu dvižno plo-ščad. Imenitna in dolgo pričakovana pridobitev omogoča gibalno ovira-nim dostop do dvorane in delavnice v nadstropju, dostop do prireditev, delavnic in drugih dogodkov, dostop do boljšega življenja.

Da bi bili prostori krajevne sku-

pnosti dostopni prav vsem, je bila velika želja – ne zgolj aktualnega, pač pa tudi prejšnjih vodstev kra-jevne skupnosti. Za ureditev dvižne ploščadi je bilo potrebno statično in arhitekturno predelati stopnišče, ki je za tovrstne namene precej ozko in izven standardnih mer. Strošek, okoli 18.000 evrov, je v celoti pokrila Krajevna skupnost Ajdovščina.

Dvižna ploščad zmore v nadstro-pje odpeljati do 300 kg težak tovor, za pot potrebuje približno 2 minuti, upravljati jo je mogoče tudi z daljin-skim upravljalnikom.

Valentin Krtelj, predsednik Kra-jevne skupnosti Ajdovščina, se je v uvodnem pozdravnem nagovoru zahvalil vsem, ki so pomagali, da je premagana še ena ovira ter poudaril enake možnosti za vse.

Prav letos mineva deset let, odkar je občina Ajdovščina prejela naziv »ob-čina po meri invalidov«. Obletnica je bila tako le nekaj kratkih dni pred iztekom leta okronana s pomemb-no pridobitvijo. Krajevni skupnosti je čestital podžupan Drago Vidrih, nove pridobitve se je razveselil tudi predsednik Društva invalidov Ajdo-vščina – Vipava, Miran Peršolja.

Najbolj srčno pa se je v imenu vseh gibalno oviranih za novo pridobi-tev zahvalil Venčko Petrič, ki mu je pripadla čast, da se je, ob pesmi vokalne zasedbe Šumljak iz Budanj, prvi zapeljal z dvižno ploščadjo v zgornje nadstropje, kjer je obisko-valce pričakala prava predstava. Dve skupini Društva MOST, Univerze za 3. življenjsko obdobje – Folklor-na skupina pod vodstvom mento-rice Silvane Bajc in Krožek ustvar-jalnega pisanja z mentorico Ivano Slamič – sta s svojimi plesnimi na-stopi in literarnimi vložki pričarali prijetno praznično vzdušje. sh

Gora nad DeželoObiskovalcem Gore je v novem

letu na voljo nova izdaja publikacije Gora nad Deželo, ki pripoveduje o gorskem svetu občine Ajdovščina: od Čavna pa tja do Hrušice. Gre za po-novno izdajo zgibanke iz leta 2009, ki pa je tokrat izšla v knjižni obliki. Avtor besedila je pisatelj in zbiralec ljudskega gradiva Franc Černigoj, oblikovala jo je Silva Karim v sode-lovanju z grafičnim studiem Babi-lon, fotografije pa je prispevalo več avtorjev. Publikacijo smo nekoliko posodobili, besedilo je prevetreno in dopolnjeno. Aktualne podatke so prispevali tudi posamezniki ter dru-štva iz predstavljenega območja.

V knjižici se bralec seznani z na-ravno in kulturno dediščino gorske-ga sveta naše občine, posebej pa je poudarjeno bogato ljudsko izročilo. Knjižico Gora nad Deželo je založi-la Občina Ajdovščina, natisnjena je v nakladi 5.000 izvodov, dobite jo v Turistično informacijskem centru

Ajdovščina in pri ponudnikih na Gori. V letu 2014 pa bomo za to ob-močje izdali tudi turistične brošure v angleškem in italijanskem jeziku. TIC Ajdovščina

Faladur v stolpu na ajdovski tržnici

Po Faladurju v Palah je v začetku decembra vrata odprla tudi trgovina Faladur v stolpu na ajdovski tržnici. Trgovinica z domačimi izdelki in pridelki poleg domačih dobrot po-nuja tudi turistične informacije. Ob-čina Ajdovščina je stolp na ajdovski tržnici obnovila s pomočjo evropski sredstev, s sodelovanjem v čezmej-nem projektu Enjoy tour.

Projekt Enjoy tour želi spodbujati razvoj turizma v podeželskem pro-storu, predvsem na področju tipič-nih lokalnih pridelkov in izdelkov, naravne in kulturne dediščine ter tematskih poti. Vodilni partner v projektu je KGZ Nova Gorica.

Stolp na ajdovski tržnici je v sklopu obnove dobil novo streho, toplotno izolacijo in stavbno pohištvo. Preno-vljene so sanitarije in čajna kuhinja, izvedene so nove elektroinštalacije, prostor pa je v celoti na novo opre-mljen, skladno z novimi vsebina-mi. Prenova je stala dobrih 47 tisoč evrov, kar 85 % sredstev je prispeval

Evropski sklad za regionalni razvoj, 10% je dodalo Ministrstvo za gospo-darski razvoj in tehnologijo, Občina Ajdovščina je tako iz proračuna do-dala »le« slabih 2.500 evrov.

Domači pridelki in izdelki, med katerimi so mnogi dobili vrhunske ocene tudi na mednarodnih tekmo-vanjih, so tako potrošnikom na voljo vsak delovni dan, v trgovini Faladur na ajdovski tržnici. Ponudba doma-čega je dopolnjena tudi s turistično info točko, ki se tako vrača nazaj v stolp.

Več informacij pa pri najemnikih prostora: matej.lavrencic@vinosa.si ali erik.zabar@vinosa.si ter na 040 232 987 ali 051 247 035. sh

Projekt ENJOY TOUR [Dober tek na čezmejnih po-

teh okusov] sofinanciran v okviru Programa čezmejne-

ga sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev

Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih

sredstev.

Št. 28 • 16. januar 2014 5Kraljevsko

Vinska kraljica Slovenije 2014 je Špela Štokelj iz PlanineV petek, 10. januarja 2014, je v hotelu Radin v Radencih potekalo kronanje Vinske kraljice Slovenije za leto 2014. 18. kraljevski naziv si je prislužila Špela Štokelj s Planine pri Ajdovščini, ki je že tretja kraljica iz Ajdovščine in peta iz Vipavske doline.

Špela prihaja iz znane vinogra-dniške hiše Posestvo Štokelj. Krono ji je predala Neža Pavlič iz Sloven-skih Konjic, okronal pa jo je minister Dejan Židan. Poleg ministra Židana in Janeza Erjavca, predsednika upra-ve Pomurskega sejma in nosilca pro-jekta Vinska kraljica Slovenije, so na gala prireditvi v Radencih prisotne nagovorili tudi predstavniki doma-čega kraja: podžupan Občine Ajdo-vščina Igor Česnik, pa Špelin oče Damjan ter Peter Ferjančič, v imenu vinarjev s Planine. Domače kraje je zastopal še operni pevec, baritonist Marko Kobal s Cola, ki je nastopil v duetu s citrarjem Tomažem Plahu-tnikom.

Na obisk k Špeli sem se odpravila dan po kronanju. Od Dolenj, pa vse do Posestva Štokelj, so mi pot kaza-li pisani transparenti, ki so jih novi kraljici v čast razobesili domačini. Da sem na kraljevem dvoru, pa me je opozoril tudi avto Slovenske vin-ske kraljice, ki ga je Špela dobila v uporabo za čas njenega mandata od pokrovitelja, podjetja Avto Rajh,

medtem ko je glavni pokrovitelj le-tošnjega projekta Vinska kraljica Slovenije Nova KBM. Klepetali sva v lepo urejenem degustacijskem pro-storu Posestva Štokelj na Planini.

Kaj Špela sicer počne? Poleg tega, da se ukvarjam z vinar-

stvom in vinogradništvom na do-mačem posestvu, zaključujem študij krajinske arhitekture na magistrski stopnji. Začenjam pisati magisterij, ki bo navezan na Vipavsko dolino, z naslovom Oblikovanje protivetr-nih zaščitnih ukrepov za varovanje kmetijskih zemljišč v Vipavski do-lini. Ukvarjala se bom z oblikova-njem protivetrnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje erozije. Poskušala bom najti odgovore za problem ero-zije na našem podeželju, ki je bil še posebej izrazit ob vremenskih uj-mah pred dvema letoma, s krajinsko arhitekturnimi rešitvami.

Prihajaš iz znane vipavske vino-gradniške družine, postopke pri-delave vina torej poznaš. Pa se ak-tivno vključuješ v vinogradniško delo na posestvu?

Od zmeraj sem pomagala v vi-nogradih, zadnjih deset let pa sem veliko tudi v kleti. V bistvu me zdaj malo bolj zanima kako nastane vino – od tistega trenutka, ko pride v klet, do tistega, ko ga damo na trg. Zani-ma me tudi promocija, prodaja, tr-ženje vina, zato sem se tudi podala v te vode, za vinsko kraljico. Pa vendar me najbolj pritegne, ko vidim, kako težko je pridelati dobro vino. Kako so pomembne vse tiste majhne od-ločitve, ki jih je treba sprejeti v kle-ti. Kako lahko iz tistega, kar dobiš v klet, narediš vrhunsko vino, in kako gre lahko vse po zlu, če sprejmeš napačno odločitev. Od začetka do konca moraš biti pazljiv, tudi zdaj na primer, ko vino miruje, se zaključu-je, finišira, moraš paziti in spremljati dogajanje vsak dan …

Gospodar na posestvu je oče Damjan, pa vendar, bi upala tudi sama sprejeti vse odločitve, te mika v celoti prevzeti odgovornost?

Po letošnji trgatvi, mislim, da bi si že kar upala. Opažam tudi, da mi tata zmeraj bolj zaupa, zmeraj več stvari prepušča. Delno tudi zaradi službe, včasih ga ni doma in moram sama sprejeti kakšne odločitve, tudi na hitro. Seveda bi me bilo strah, in nisem prepričana, da bi bilo vino ta-kšne kakovosti, kot bi si želela, ma »za spit« bi pa že bilo J …

Kako ocenjuješ svoje znanje o vi-nih?

Za enkrat mi najbolj konkretne rezultate daje ocenjevanje na Kme-tijskem inštitutu, kjer sem opazoval-ka. Tam se lahko primerjaš s profe-sionalnimi degustatorji. Predvsem je težava, ker v Ljubljani preizkušamo vina iz celotne Slovenije, in je treba res dobro poznati vse zvrsti, vse sor-te. Mogoče mi tukaj malo zmanjka,

morala bom še trenirat. Je pa degu-stacijski tečaj, ki ga organizira Bio-tehniška fakulteta, s priznanimi vin-skimi strokovnjaki, zelo dobra baza znanja. S praktičnim delom, okoli 40 opravljenimi degustacijami, pa bom postala tudi uradni degustator vin. Predvsem kilometrina je potrebna …

Kako si se odločila, da se prijaviš na razpis za vinsko kraljico, je bila morda to družinska odločitev? Kaj pa konkurenca, kako je šlo pred komisijo?

Starši so me sicer zmeraj spodbuja-li in spraševali, če bi … vendar, zdelo se mi je, da takšna stvar zahteva cele-ga človeka. Zato sem se odločila, da pripeljem najprej študij do zaključne točke. Tudi prijatelji so me prepri-čevali, nazadnje pa sem se prijavila sama, nikomur nisem povedala, le družini sem namignila.

Konkurenca je bila zelo huda, le-tos nas je bilo 11 kandidatk. Z de-kleti sem se pogovarjala, vse so se mi zdele zelo razgledane in prijetne punce. Odloča pa razgovor pred komisijo, ki jo sestavljajo člani Po-murskega sejma različnih strok. Po-dročja znanj, ki jih mora obvladovati Slovenska vinska kraljica, so najprej splošno znanje, splošna razgleda-nost, pa naša kultura, pesniki, pisa-telji, pa slovenske vinorodne dežele, vina, kulinarika, postrežba vina … Se je bilo treba kar pripravljati, pa tudi nasveti bivših kraljic so mi prišli prav. Mislim, da je na koncu »zma-gala« prav moja sproščenost.

Kako si doživela kronanje? Zelo lepo. Prireditev je bila za-

stavljena zelo svečano, kot velik in medijsko odmeven dogodek. Zame pa je bil to vznemirljiv večer. Sem potrebovala nekaj časa, da sem ure-

dila misli. Niti slučajno pa si nisem mislila, da mi bodo sovaščani Pla-ninci pripravili takšen sprejem, da me bodo čakali do pol treh zjutraj. Pričakali so me s transparenti, har-moniko, nazdravili smo s penino, to je bilo res prijetno presenečenje.

Kaj bo bistveno poslanstvo tvoje-ga kraljevanja?

Promocija slovenskega vina in Slo-venije, kot zanimive turistične desti-nacije. Dvig in širjenje kulture pitja vina. Zadnja leta, od 2010 naprej, pa se Vinske kraljice Slovenije vedno bolj posvečajo delu z mladimi. Tudi sama se bom trudila delati z mladi-mi, predstaviti jim primeren, pravi-len način uživanja, predstaviti jim tisto pravo plat vina, njegovo pravo zgodbo, da vino ni zgolj pijača oma-me, pač pa pijača uživanja in užitka. Tega se že veselim, saj bo to v naši občini enostavno in zanimivo, ker imamo aktivne mladinske organiza-cije, skupaj z njimi želim pripravljati zanimive, interaktivne delavnice, predavanja…

Kako pa vidiš Špelo Štokelj v pri-hodnosti?

Upam, da bom uspešna krajin-ska arhitekta in da bom to delo uspešno povezovala z vinar-stvom in vinogradništvom na do-mačem posestvu ter nadaljeva-la z našo družinsko tradicijo. sh

Kraljičino obleko je skreirala Tamara Vogrin, sešila Marina Lavrenčič, odlikuje jo svežina in živahnost. Špela jo rada nosi.

Pinela 2012, 2013, Posestvo Štokelj – kraljičino vino

Vino Vinske kraljice Slovenije 2014 je Špela izbrala iz bogatega nabora ponudbe domačega hra-ma Posestva Štokelj. Pinela je zelo posebna vinska sorta, ker je av-tohtona, doma le na Vipavskem, značilna prav za Planino, hkrati pa zelo preprosta, enostavna, sve-ža, vendar še vedno vino, ki zna navdušiti. Izbrana je prav zaradi zgodbe, ki jo nosi v sebi in jo na Posestvu Štokelj že od zmeraj po-udarjajo.

Vertovčevo leto 2014Le malo je tako veličastnih, pa vendar tako prezrtih zgodovinskih osebnosti, kot je lik Matije Vertovca. Duhovnik in strokovni pisec rojen 28. 1. 1784 v zaselku Jakulini blizu Šmarij na Vipavskem in pokopan 2. 9. 1851 v Podnanosu bi najverjetneje ostal zapisan pozabi, če ga ne bi pred 20-imi leti širši javnosti ponovno obudil velik bibliofil Stanislav Bačar.

Z veliko marljivostjo je brisal prah iz njegovih pozabljenih knjig in odstiral njegova napredna razmišlja-nja in njegov vsestranski opus. In kot je presenečeno ugotavljal, tega ni bilo malo. S pomočjo bogatega znanja tujih jezikov (obvladal je latinščino,

grščino, nemščino, italijanščino in francoščino) je Vertovec črpal iz sve-tovne strokovne literature, ki jo je z zanimanjem prevajal in nadgrajeval z lastnimi dognanji. Njegove študije so segale na področja zgodovine, ze-mljepisa, kemije, fizike, astronomije,

predvsem pa kmetijstva, s poudar-kom na vinogradništvu in kletar-stvu. Na vseh teh področjih je pustil za seboj strokovne knjige, največ pa jih je namenil kmetom, tako se naj-pogosteje omenjata Vinoreja za Slo-vence in Kmetijska kemija. Ob tem je objavljal tudi svoje pridige in redno skrbel za zapise v tedanjih časopisih. Pripisujemo mu tudi zasluge, da je Franceta Prešerna spodbudil k pisa-nju Zdravljice s svojim hvalospevom Vinske terte hvala. Osebnost takšne širine si zato več kot zasluži širše po-znavanje.

Domača društva, ki so povezana z delom in likom Matije Vertovca, so se zato odločila, da letošnje leto, ko praznujemo 230-letnico njegovega rojstva in obenem 170-letnico izhaja-nja Vinoreje za Slovence v Kmetijskih in rokodelskih novicah, posvetimo

temu pomembnemu vipavskemu ro-jaku. Pobudo so podala Društvo za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec, Turistično društvo Vinoreja Šmar-je in Turistično društvo Podnanos, kaj kmalu pa so se jim pridružile še številne druge organizacije ter tudi Občini Ajdovščina in Vipava. Skupaj si želimo, da bi letošnje leto resnično predstavljalo poklon temu velikemu ljudskemu učitelju, zato še vedno va-bimo tudi druge organizacije in insti-tucije, da se nam pridružijo in dodajo svoj kamenček v mozaik Vertovčeve-ga leta 2014.

Osrednje aktivnosti bomo javnosti predstavili na slovesnosti ob uvodu v Vertovčevo leto 28. januarja 2014 ob 17. uri v njegovi rojstni hiši na Jaku-linih blizu Šmarij na Vipavskem, že 1. februarja pa se boste lahko podali

na pohod Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne, ki ga pripravlja TD Podnanos. Preko leta bodo sledile še številne druge prireditve, Vertovčevo leto pa bomo uradno zaključili s tra-dicionalnim Pohodom po Vertovčevih poteh 16. novembra 2014.

Vzemite Vertovčevo leto kot izziv tudi sami. Vabimo vas, da spozna-vate Vertovca, njegova dela in ne-smrtnost njegovih naukov, ki kljub časovni oddaljenosti ostajajo vedno aktualni.

Tudi Vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj bo ena od pomemb-nih pokroviteljic Vertovčevega leta. S svojim obiskom bo obogatila ne-katere prireditve, hkrati pa bo Ma-tija Vertovec in njegovo pomemb-no delo, navdih in stalni spremlje-valec na kraljičinih poteh.

Št. 28 • 16. januar 20146 Podjetnik

Hobi je lahko tudi posel Pa smo prestopili znova na začetek, prva letošnja uspešna podjetniška zgodba pripoveduje o hobiju, ki je prerasel v posel, o pomembnosti strateškega načrtovanja, znanja, prilagajanja in razmišljanja, pa tudi o družbeni odgovornosti in trajnostnem načinu vodenja posla in življenja.

Klepetali smo z Igorjem Savi-čem, lastnikom Trgovskega in sto-ritvenega podjetja Hobi in prizna-nim strokovnjakom za akvaristiko.

Lanskega marca je trgovina s hrano in opremo za male živali Hobi v C2 praznovala 20. obletnico, podjetje pa je bilo ustanovljeno že nekaj let prej. Danes je to stabilno, donosno pod-jetje, z dvema zaposlenima in dobro vizijo.

Kljub veliki želji kot otrok nikoli ni imel hišnega ljubljenca

Igorjeva mama je domačinka, hči mojstra mizarja Franceta Batiča, enega prvih v Ajdovščini, z delavni-co pri Snici, mnoge je učil mizarit. Igorjev oče pa se je v »pravem času« mudil v Ajdovščini, po službenih opravkih, kot »vojno lice«, bil je ofi-cir za finance, računovodja. In sta se »dobila«. Igor, ki ima še starejša sestro in brata, se je rodil v Postoj-ni, nato pa so, prav zaradi očetovih vojaških obveznosti, leto dni živeli v Ribnici, potem so se vrnili v Aj-dovščino. Živeli so po stanovanjih v blokih, zato navkljub velikemu hrepenenju otrok nikoli niso imeli hišnih ljubljencev.

Po pedagoški gimnaziji v Tolminu je sledila vojska. Ambicij za študij ni imel, dobil je honorarno delo v ajdovski ribogojnici, lepe spomine ima na tiste čase:»Tam sem si prvič uspel nabavit lastnega psa, bil je nem-ški ovčar, kupljen za namene čuvaja.« Kasneje je postal vodja ribogojnice. Leta 1993 si je nabavil še osebnega psa, rotvajlerji so ga spremljali 10 let. Do živali ima poseben odnos, zelo spoštljiv, čuti njihove potrebe, hkrati pa jih zna postaviti na njihovo me-sto, ki je podrejeno človeku.

Od hobija do posla – mojster akvaristike

V tistih burnih, »Markovičevih« časih, ko je razpadala Jugoslavija, sta Savičeva mama in sin ustanovila podjetje: »Mama je rekla, da bi nekej imeli in jst sem reku, da bi imeli lov, ribolov in akvaristiko.« Leta 1991 sta s skromnimi prihranki ustanovila podjetje, leta 1993 pa odprla trgo-vino v tedaj novem poslovno-trgo-vskem središču C2 v Ajdovščini, kjer je še danes. Prvih 18 let je bil prostor v najemu, nato ga je podjetje kupilo,

že nekaj let prej pa tudi manjše skla-dišče v bližini. Danes tako razpolaga z okoli 40 m2 lastnih prostorov, pri delu pa mu pomaga zaposlena tr-govka. Igorjeva vizija je bila: »Svoj hobi dat v posel, ki ga delaš z vese-ljem, užitkom.« Že od osnovne šole je namreč navdušen nad ribolovom in akvaristiko. Poudariti velja, da je Igor Savič priznan in poznan stro-kovnjak akvarist, uredil je ogromno akvarijev – zadnjega prav pred krat-kim v šoli v Šturjah, akvaristike je naučil ogromno ljudi. Njegova tema so sladkovodni tropski akvariji, ki so tudi najbolj pogosti, uredil pa je tudi že akvarije s slano vodo, ki so precej zahtevnejši za vzdrževanje.

Še leto dni po odprtju je delo v trgovini usklajeval z delom v ribo-gojnici, nato pa se v celoti posvetil lastnemu poslu.

To je dolg proces Če je danes trgovina za male živa-

li nekaj vsakdanjega, pa je bilo pred dvajsetimi leti to nekaj čisto nove-ga, posebnega. Priložnost ali past? »Začetki te dejavnosti, sploh raznih biznisev, so bili zelo težki, ker so bili zakonsko zelo omejeni … tistikrat je veljal embargo za Slovenijo za uvoz streliva … trgovina brez streliva pa ni lovska trgovina, to je potrošni materi-al,« Igor pove, da so pošiljali prošnje, pa ni nič pomagalo. Tudi ribolov je bil premalo aktiven, zato je že leta 1995 oboje izključil iz prodaje, nato pa sčasoma širil asortima v opremo in hrano za pse in male živali.

Svojevrstna »past« je bila tedaj tudi nova poslovno-stanovanjska soseska C2. »Nam se je reklo trgovine za bo-gate, tak sloves se nas je držal še do-brih pet let … «. Kljub temu pa Igor od svojih strank nikoli ni dobil tega občutka. »Zmeraj sem gledal, da je stranka dobila razlago. Mislim, da so nam ljudje začeli zaupati pred-vsem zaradi tega, zaradi poštenosti,« meni Igor. Ob vsem tem pa je bilo poznavanje oskrbe živali in odnos do hišnih ljubljencev nasploh tedaj na popolnoma drugačni ravni. Prva umetna pasja hrana, pasji briket, je v Slovenijo prišel konec 90-ih let, da-nes pa je proizvodnja hrane za male živali sedma najmočnejša gospodar-ska panoga na svetu!

V prvih nekaj letih je podjetje ko-maj pokrivalo stroške, do leta 2000 je bilo težko, Igor pravi, da z njego-vega vidika huje kot danes, v krizi. Nato pa so donosi strmo naraščali, po 10%, 15% na leto. Uspeh pripi-suje tudi urejenemu finančnemu poslovanju:»Moj oče je računovodja, vodi knjige. To je človek starega kova, 76 let star, ki daje prednost obvezno-stim. In so bili računi vedno poravna-ni do datuma. Prej, ko je bila plača. To je pravilen pristop.«

O krizi pa pravi: »Kolikor smo majhni, toliko smo veliki. Moraš biti skromen, hkrati pa moraš imeti širino razmišljanja. Mogoče na prvi pogled ni videt veliko – dva zaposlena, 25

kvadratov plus skladišče, vse skupaj 40, nekaj majhnega in skromnega. Pa je daleč od tega. Treba je bit dober menedžer, z jasno vizijo, predvsem najprej sam sebi. Imeti tisto logiko razmišljanja, da po dobrih časih pri-dejo tudi slabi. Prodaja je manjša za 20, 30%, vendar na to se moraš pri-pravit miselno, s pametnimi odloči-tvami …«

V zadnjih letih so se precej izbolj-šali odnosi z dobavitelji, če so bili v začetku trgovci zaradi majhnega števila dobaviteljev v podrejenem položaju, se je trg odprl in danes tr-govci postavljajo pogoje. Še vedno pa jih pri dobrih poslih dobavitelji radi preskočijo in, na primer, vzre-diteljem malih živali mimo trgovine dobavljajo blago.

»Tako bom rekel. To je dolg proces. Sam sebi pravim, da sem od metle, do menedžerja. Je trnovo, težko, ven-dar je firma že 21 let stabilna, trdna, likvidna, nikoli nobenemu dolžna, tako kot mora bit in tako kot bi mora-lo bit marsikaj.«

Dober glas seže daleč in dolgo od-meva

»Leta 95 smo res aktivno začeli s prodajo hrane za pse in vse male ži-vali. V prvem letu smo intenzivno oglaševali v lokalnih medijih,« ven-dar Igor doda, da predvsem zato, da so ljudje spoznali lokacijo. »Na posel sem vedno gledal na tak, specifičen način. Menim, da na tako majhnem območju, kot je Vipavska dolina, no-bena reklama ne pripomore toliko, kot dober glas. Če stranka ne bo za-dovoljna s postrežbo, z nakupom, ne bo prišla nazaj. Tako da sem šel na varianto počasne osebne reklame z dobro storitvijo.«

Dobra storitev pa še pred nakupom vsebuje svetovanje. Na podlagi pra-vilnih in natančnih vprašanj Igor ali njegova zaposlena izluščita problem in poiščeta primeren nasvet. »Moje znanje so vprašanja strankam. Vem, kaj pes rabi za zdravo in normalno življenje.«

Raje prvi v vasi, kot drugi v mestu O širitvi Igor ne razmišlja. Pred leti

je sicer razmišljal o širitvi v Tolmin, Idrijo, pa se ni videl v tem, čeprav s komercialnega vidika to ni bilo vprašljivo. Prav tako ga odbijajo tr-govski centri. »Zagovarjam koncept individualne in strokovne prodaje, zame centri niso bili nikoli mamljivi. Gledam, da sem v tem majhnem oko-lju na prvem mestu, nočem biti drugi v neki večji regiji, ker ne želim klasič-no prodajat – potem bi ustvaril ban-komate za pasjo hrano,« pravi. Kon-cept širitve pomeni tudi modernejšo ponudbo, ki jo vsiljujejo proizvajalci in veleprodajalci. Kot specializirana trgovina želi ponujati kakovostno blago, podprto s strokovnimi nasveti in znanjem. »Oprosti, ampak meni ruzak za psa res ne sede,« se zasmeje Igor in zatrdi, da tovrstnih kompro-misov ne sprejema in se že vnaprej odpoveduje zaslužku na račun ab-

surdnih komercialnih produktov. Zakonska zmeda na vseh podro-

čjih Igorjev posel je zakonsko precej

neurejen. Nekako med kladivom in nakovalom tistih, ki imajo živali preveč radi, in tistih, ki jih ne mara-jo. Uvodoma je zakonodaja zavirala podjetnost na področju malih živali, z nemogočimi in neživljenjskimi po-goji. Pod pritiskom lastnikov trgovin je gospodarska zbornica ustanovila Zoo sekijo, ki je zaživela in z drža-vo usklajevala zakonodajo, regu-lative in drugo, sekcija je še vedno aktivna. Igor Savič aktivno sodeluje in poudarja, da so domači lastniki privatnih trgovin za male živali, ki so pretežno tudi sami ljubitelji ali vzreditelji, v svojih načelih na zelo visokem nivoju: »Nam nobena regu-lativa ne prepoveduje prodaje bodečih ovratnic ali česa podobnega, vendar trgovci delamo z dušo, s srcem, živali želimo dobro. Že sama ponudba arti-klov je takšna, da je mogoče probleme reševat tudi na drugačne, živalim pri-jaznejše načine.«

Težav z ljubljenčki in z živalmi na-sploh, pa je več. »Kot je zbrka v celi državi, je tudi tu. Ker ni strategije,« meni Igor in izpostavi primer Mile-ne Močivnik. »Ljubezen, ki škodi, je nesprejemljiva. Pri nas je problem, da rešujemo zadeve šele, ko zelo zelo smrdijo.« Če bi imeli strategijo in če bi se zavedali kako pomemben je naravni zakon sam po sebi, potem nebi imeli toliko problemov niti z zapuščenimi hišnimi ljubljenčki, niti z odstrelom divjih živali, niti s kakci po mestni parkih.

Na našem območju je največ in najboljših ljubiteljev psov in mačk na podeželju. Igor ocenjuje, da so re-alni in pošteni do živali, da izredno malo pretiravajo. Stranke v Igorjevo trgovino prihajajo tudi iz Gorice in drugih okoliških krajev, presenetlji-vo malo pa je Ajdovcev, meščanov.

Ljubljenčki in trendi »Zase lahko rečem, da sem en tak

normalen ljubitelj živali. Nisem ne fanatičen, ne popolnoma nič ljubi-telj. Želja mi je izobrazit ljudi, kako se pravilno skrbi in vzgaja žival. To je moj največji moto.« Splošen odnos do hišnih živali se skozi čas spremi-nja. V 90-ih letih so bili popularni akvariji, vsi so jih imeli, dnevno so se prodajali, pravi Igor. Drugačen odnos, zavedanje o hišnih ljubljen-cih, se je začelo širiti z upadanjem zanimanja za akvarije. Danes akvari-je urejajo in vzdržujejo skorajda le še v javnih ustanovah, molčeče in same po sebi nezahtevne okrasne ribice pa so zamenjali živahnejši ljubljenč-ki, na prvem mestu psi, pa mačke,

ptiči, glodavci … Temu sledijo tudi prodajni trendi – hrana za pse, ra-zni preparati za nego, insekticidni preparati, oprema … Slaba in stalno spreminjajoča zakonodaja je iz trgo-vine pregnala žive živali.

Nikoli pa se ni podjetje pečalo z nečednimi posli, preprodajo živali ali drugimi nehumanimi dejanji v povezavi s hišnimi ljubljenci.

Pes je človekov najboljši prijatelj, dokler ostaja pes

»Pes je niže rangiran, kot človek, in tam naj mu bo mesto. Ampak odnos mora biti pošten, in če je možnost ka-kovostnejše oskrbe, naj mu bo dana, vendar v nekih razumnih mejah,« meni Igor. Zaveda se, da tudi sama ponudba produktov sili ljudi k na-pačnemu razmišljanju, katerega po-sledica je tudi počlovečenje živali, kar je na svoj način ravno tako kruto, kot klasične oblike mučenja.

»Struktura psov in njihovih lastni-kov se je v zadnjih nekaj letih zelo spremenila. Pet let nazaj v Ajdovšči-ni v stanovanju tako-rekoč ni bilo majhnih psov. Bili so veliki psi, največ nemških ovčarjev, v pesjakih po pode-želju. Nekaj tudi pred hišami v mestu, vendar, ljudje psov niso sprehajali..« To nas napelje na še eno težavo, ki bi jo, po mnenju obeh poznavalcev, Občina lahko rešila, če bi jo želela. »Samo mesto bi lahko bilo bolj pri-jazno, tako da bi prisililo lastnike pobrat malo več kakcev, da bi naša komunala namestila pasje smetnjake … bil sem na vseh svetovnih sejmih in sem jih videl že 20 let nazaj. Tudi to je zavedanje. Smo ljudje,« poudari Igor.

Sproščanje na motorju Pri Savičevih doma imajo hišne

ljubljence po svojih možnostih – za-dnjih 14 let živijo v stanovanju, vsa ta leta imajo muco. Zadnje čase pa je bolj živahno, hčeri, obe osnovno-šolki, imata opravke s kanarčkom, hrčki, akvarijem … Družina veliko da na kakovost življenja. Za ribolov je Igorju zmanjkalo časa, za sprosti-tev kolesari, zadnja štiri leta pa imata z ženo novo strast – motorje. V tem času sta preizkušala že različne tipe motorjev, od potovalnih, do špor-tnih. Vsak vozita svojega, kadar vo-zita skupaj, je žena vedno spredaj – Igor prizna, da je obupen navigator.

Igor Savič je zadovoljen z življe-njem. Osrečujeta ga tako delo v pod-jetju, ki je nadgradnja njegovih nek-danjih hobijev, kot družina in nove prostočasne strasti. Lastniki in lju-bitelji malih živali pa ste lahko brez skrbi. Dokler bo Igor, bo v C2 v Aj-dovščini tudi trgovina Hobi, od ko-der boste včasih prijetno presenečeni odšli tudi zgolj z dobrim nasvetom. Branko Lavrenčič in Sanda Hain

Št. 28 • 16. januar 2014 7Podjetno

V času največjih stisk začnemo iskati oporo pri bližnjih in tudi svojo notranjo moč. Ne glede na to s čim se soočamo, je v veliki meri odvisno od nas samih, kako bomo izzive sprejeli, se prilagodili in v bodoče delali. V podjetništvu lahko notranjo moč enačimo z močjo zaposlenih.

Sprašujem se ali lahko podjetja v teh nepredvidljivih časih poiščejo moč pri njih, da lažje sprejmejo položaj v katerem so in se kot podjetje izboljšajo?Ko govorimo o notranjem podjetništvu, govorimo o organiziranosti podjetja,

ki zaposlenim dopušča in jih podpira, da samoiniciativno pristopijo k iskanju novih poslovnih priložnosti, izboljšanju procesa ali storitve ter drugih dejavnosti, ki lahko pripomorejo k poslovanju podjetja. Problem, ki je prisoten v našem pa tudi drugih okoljih je, da so bile organizacije

ustvarjene za podjetništvo, vendar znotraj samih podjetništva ne podpirajo. Nekatera podjetja vidijo zaposlenega kot nekoga, ki je plačan za to, da izpolni določeno nalogo in tu se njegova vrednost konča. Druga podjetja pa podpirajo podjetniško miselnost. Po sodobnih definicijah je to fleksibilnost, inovativnost, sprejemanje tveganja. Zavedajo se, da tako krepijo podjetje. Z ustvarjalnostjo, pripadnostjo in občutkom vrednosti pri ljudeh mu dajejo dodano vrednost in se razvijajo. To ne pomeni, da posamezna podjetja delajo brez notranjega podjetništva. Razlika je le v kolikšni meri to udejanjajo in na kakšen način to podpirajo. V nekaterih so le vodstveni položaji tisti, ki iščejo nove priložnosti in usmerjajo zaposlene. Drugje imajo za to specializirane oddelke za razvoj, tretji pa to miselnost podpirajo v celoti. Prav vsak zaposlen lahko poišče način, kako izboljšati delček podjetja ali

produkta. Da pa zaposlene k temu motiviramo, potrebujemo vzvode. Eden glavnih motivacijskih vzvodov je denar in zato ne preseneča, če ima takšno vlogo tudi pri spodbujanju notranjega podjetništva. Bolj naključen način je ta, da zaposlene seznanimo, da lahko pridobijo nagrado, če najdejo način, kako nekaj v podjetju izboljšati. Bolj aktiven pristop pa pomeni tedenske ali mesečne podelitve nagrad za najboljše ideje. S tem podpiramo ustvarjalnost. Pred kratkim smo lahko v medijih zasledili namero o odkupu delnic

našega Mlinotesta. Le-te naj bi kupili tudi zaposleni. Tudi to je eden izmed pristopov, ki ponazarja notranje podjetništvo; pričakovani rezultat pa je v večji pripadnosti ljudi, zavedanju o skupnem imetju in posledično večji motivaciji. Identičen način spodbude lahko najdemo pri novonastalih t.i. »start up« podjetjih, ko je potrebno veliko energije, vrednost podjetja in izkupiček pa sta nepredvidljiva. Ta pristop načeloma podpiram, vendar se sprašujem ali zaposleni res dovolj verjamejo v podjetje, da bi dosegli želen rezultat? Zadnji element, ki sem ga izpostavil, je občutek vrednosti pri ljudeh –

to, da je delo posameznika cenjeno in da ga upoštevajo. Tudi tega lahko dosežemo z nagrado ali z upoštevanjem njihovih idej. Nič ni lepšega od občutka, da si ustvaril pozitivno spremembo. Seveda ideja sama še ni zagotovilo, da bo resnično prišlo do pozitivnih sprememb. Vodstvo (podjetja, oddelkov, projektov, linij) ima vso pravico, da idejo upošteva ali zavrne, saj so neposredno odgovorni za uspeh ali neuspeh. Prav pa je, da so pripravljeni poslušati in sprejemati. Široka tema, ki bi ji lahko namenili precej več besed. Tokrat pa želim mlade

nagovoriti, da se vlaganje v razvoj podjetniške miselnosti in znanj izplača. Časi se spreminjajo in s tem tudi okolje. Lahko se zgodi, da bodo še vedno naleteli na neodobravanje, če bodo v trenutni ali bodoči službi samoiniciativno razvijali predloge za izboljšanje podjetja. Nekatera vodstva pa bodo to prepoznala kot pozitivno lastnost in mlade pri tem podpirala. Mislim in upam, da bo takšnih vedno več. Ne moremo pričakovati, da bomo s podjetji, kjer razmišlja le nekaj ljudi, konkurenčni v globalno povezanem okolju, ki to miselnost bolj podpira in v podjetjih stremijo za napredkom vsi zaposleni. Sam na podjetništvo ne gledam le kot na lastništvo podjetja, ampak tudi na način kako se v življenju prilagajamo in odločamo. Iskati moramo nove priložnosti, se obnašati racionalno in sprejemati tveganja; tudi neuspehe. A delati moramo z vizijo, s cilji in samozavestno. Naj v zaključku spomnim še, da v februarju načrtujemo izvedbo Podjetniških delavnic, ki so nam jih omogočili naši sponzorji in partnerji. Bodite podjetni – izkoristite priložnost.

Tomaž Bizjak

Notranja moč

Podjetniške delavnice Imaš željo po ustvarjanju, a še ni-

maš točne ideje kaj in kako?Si želiš pridobiti nova znanja, ki bi

ti pomagala pri uspešnejši poti tvo-jega podjetja ali kariere?

Mladinski svet Ajdovščina orga-nizira PODJETNIŠKE DELAVNI-CE

So praktično naravnane in bodo potekale v sodelovanju z izkušenimi predavatelji iz področja podjetni-

štva. Delo bo potekalo na individu-alni in skupinski ravni, vsi udele-ženci pa bodo deležni še možnosti nadaljnjih praktičnih izobraževanj.

KDAJ, KJE?Od 14. februarja do 30. maja vsak

petek od 17.00 do 19.30 v MC Hiša mladih, Ajdovščina. Cena celotnega sklopa delavnic znaša samo 20€.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na poštnem naslovu

podjetnistvo@msa.si in na telefon-ski številki 040 515 347 (Helena). Aktivni pa smo tudi na naši Face-book strani Mladinski podjetniški center Vipavske doline.

PRIJAVAPreko obrazca, ki ga najdete na naši

Facebook strani ali spletni strani Mladinskega sveta Ajdovščina, lah-ko pa uporabite tudi QR kodo doda-no k temu vabilu.

Zahvaljujemo se vsem sponzor-jem in partnerjem, ki so nam omo-gočili, da lahko delavnice ponudi-mo mladim za izjemno nizko ceno.

Uspešno usposabljanje, kljub grenkemu priokusu

September je mesec, ki se ga veči-na učencev in dijakov boji, po drugi strani pa ponuja odraslim, predvsem brezposelnim, veliko možnosti za iz-obraževanje. Za začetek vsem znano dejstvo: v ajdovski občini je v zadnjih letih brezposelnost zelo narasla. A to je le statistični podatek, za katerim pa se skriva veliko žalostnih zgodb in še več iskanja novih možnosti za zaposlitev, kamor spada tudi izobra-ževanje. Slednje je septembra v pro-storih Obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina predstavil Medpodje-tniški izobraževalni center Šolske-ga centra Nova Gorica in ponudil široko paleto različnih brezplačnih

usposabljanj, od varjenja pa vse do kulinarike.

Eno od usposabljanj je bila tudi ve-dno aktualna tema: oskrba in nega na domu. Za usposabljanje na tem področju se je odločila skupina šti-rinajstih brezposelnih, od tega ve-čina iz ajdovske občine. Po njihovih besedah to področje ponuja tako nove možnosti za zaposlitev kot tudi uporabo v vsakodnevnem življenju. Samo usposabljanje se je začelo z grenkim priokusom; kljub temu, da je ZRSZ prejšnjim skupinam povr-nil potne stroške in jim poleg tega dodelil še nagrado za aktivnost, je ta skupina ostala brez vsakršne pod-

pore, saj naj bi zanjo pošla sredstva. To pa je le redke odvrnilo od obisko-vanja usposabljanja in tako je večina z njim nadaljevala ter se dnevno vo-zila v Novo Gorico po novo znanje. K temu so veliko pripomogli prija-znost in strokovna ter pedagoška usposobljenost predavateljev, pa tudi koordinatorke izobraževanja Irene Četina.

V šestih tednih usposabljanja se je nabralo res veliko znanja in brez dvoma ga bo vsak posameznik iz-koristil po najboljših močeh, če ne v bodoči zaposlitvi, pa prav zagotovo v vsakodnevnem življenju. N. N.

Gostje in starostna struktura nočitev Mladinskega hotela Ajdovščina v letu 2013

V letu 2013 so Mladinski hotel Aj-dovščina obiskali gostje iz več kot 40 različnih držav. 1040 gostov je opra-vilo 3215 nočitev, kar je 7,1 % več kot leto prej, ko je v letu 2013 1121 go-stov 3002-krat prespalo pri nas.

V hostlu v Ajdovščini je lani bi-valo največ slovenskih gostov, nato Italijanov, Nemcev, Švedov, veliko je bilo obiska tudi iz Avstrije, Velike Britanije, Češke, Francije, Bolgarije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romu-nije, Španije, Estonije, Grčije, Zdru-ženih držav Amerike, …

Zanimiva je tudi struktura gostov. Največ nočitev, 1151, so opravili mladih pod 18 let, pretežno so bili to tuji gostje. Gostje v starosti med 19 in 27 let so opravili 884 nočitev, več je bilo domačih, kot tujih. Iz nasle-

dnje kategorije, do 40 let, je ajdovski hostel zabeležil 665 nočitev, prete-žno tujih gostov. Tu pa je lani pre-spalo tudi kar 515 obiskovalcev, tudi v tej kategoriji pretežno iz tujine.

Med domačimi, slovenskimi, gosti beležimo v letu 2013 največ obisko-valcev v starosti med 28 in 40 let, med tujimi pa v starosti do 18 let. Zanimiv je podatek, da v Mladin-skem hotelu Ajdovščina na drugem mestu med tujimi gosti prevladujejo osebe nad 41 let, ki so po večini po-potniki, ki hostel obiščejo kot tran-zitni gostje.

Mladinski hotel Ajdovščina be-leži 36,05% večji obisk tujih gostov kot domačih. Poleg tega pa je 1041 gostov prenočilo 3215 (povprečno dobre 3,08 nočitve na gosta), med-tem kot je lani 1121 gostov preno-

čilo 3002-krat (dobri 2,66 nočitvi na gosta). Kar pomeni, da so se gostje v hostlu zadrževali nočitev več.

Spodbudni rezultati ob koncu tre-tjega obratovalnega leta, navkljub močni gospodarski krizi in padcu kupne moči, nam potrjujejo prepri-čanje, da je kolektiv Mladinskega hotela Ajdovščina na pravi poti.

Št. 28 • 16. januar 20148 Mladi

Anja Korenč

Mala zimska razvada

Ko je veselega decembra konec, nastopi čas, da se posvetimo samemu sebi in se umirimo. Januar je odličen mesec za nabiranje nove energije in sprostitev. Med popoldanskim počitkom si skuhajmo okusen čaj. Nizke ali malo manj nizke temperature, z dodatkom domačega medu, pripravljen v lični skodelici, vedno dobro dene.

Takšna majhna vsakodnevna razvada bo dobra za naše telo, ki se mora odpočiti od prazničnih dobrot, in naš um, ki se mora spopadati z vsakodnevnimi podvigi.

dom

ač li

pov

med

, Čeb

elar

stvo

Fur

lan,

05 3

661

469

, za

ceno

pok

ličit

e

sadni čaj Mali škrat, Erilo (Čajnica B52),

ww

w.erilo.eu, 3,70€

V kolikor tudi sami ponujate izdelek, ki bi bil zanimiv za objavo v kateri izmed prihodnjih številk, nam pišite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si

keramična skodelica, Tea Goljevšček, 041 638 097, 6€

S sosedi za skupno prihodnostMladinski svet Ajdovščina bo v letu

2014 izvajal projekt S sosedi za sku-pno prihodnost, ki bo trajal vse do maja 2015. V projektu sodelujemo s sosedi Italijani, iz majhnega meste-ca Forli. Projekt je razdeljen na pet tematskih mesecev, znotraj katerih se vsak mesec odvije sklop enakih aktivnosti, ki so dopolnjene s poza-meznimi aktivnostmi, relevantnimi glede na obravnavano temo meseca.

Aktivnosti, ki so prdvidene v pro-jektu so:

V mesecu februarju petdnevno izobraževanje za vse aktivne mlade udeležence. Predvidene teme izobra-ževanja za mlade so: delo in odnosi z mediji (priprava izjav za javnost, oblikovanje in pisanje člankov, obli-kovanje mnenj in stališč,...), odnosi z javnostmi (PR) (uporaba sodob-nih orodij za aktivacijo mladih – FB, Twitter), načini kako ubesediti in oblikovati stališča, mnenja, jih pre-vesti v jezik odločevalcev, ubesediti in participacija mladih.

Izobraževanju sledi pet tematskih mesecev:

- marec 2014: mesec izobraževanja in zaposlovanja mladih

- maj 2014: mesec Evrope in mesec mobilnosti (čas volitev predstavni-kov v evropski parlament)

- september 2014: mesec partici-pacije (čas lokalnih volitev v Slove-niji)

- december 2014: mesec prosto-voljstva

- marec 2015: stanovanjska pro-blematika mladih (priprava analize za preučitev možnosti vzpostavitve stanovanjskih kooperativ v občini)

Znotraj vsakega tematskega mese-ca bodo potekale naslednje aktivno-sti:

- srečanje med mladimi in lokal-nimi odločevalci

- medijska kampanja- razstava Trije od petih tematskih mesecev

se bodo zaključil s konferenco, na temo izobraževanja in zaposlova-nja mladih ter meseca Evrope in mobilnosti, ki bo potekala na meji med Italijo in Slovenijo, v Gorici, na temo participacije mladih, ki bo v Ajdovščini ter na na temo stano-vanjske problematike mladih, ki bo potekala v Forliju.

Produkt vsakega meseca bo doku-ment s pobudami in predlogi za re-šitev problemov mladih, ki ga bodo mladi poslali lokalnim odločeval-cem.

Dodatne aktivnosti, ki bodo pote-kale vsak mesec, glede na obravna-vano temo bodo:

- v mesecu marcu 2014, mesecu izobraževanja in zaposlovanja mla-dih bo potekal zaposlitveni sejem.

- v mesecu maj 2014, mesecu Evrope in mesecu mobilnosti, bomo mlade na različne načine (preko oglasov, transparentov, predstavitve-nih kartic,...) spodbujali k udeležbi na volitvah predstavnikov v Evrop-ski parlament.

- v mesecu september 2014, mese-cu participacije, bomo mlade na raz-lične načine spodbujali k udeležbi na lokalnih volitvah.

- v mesecu december 2014, me-secu prostovoljstva, bomo izve-dli podelitev nagrad natečaja naj

mlad prostovoljec in naj mladinski prostovoljski projekt, ki ga bomo že prej izvedli in v okviru katerega bomo zmagovalcem podelili prak-tične nagrade. Namen natečaja je spodbujanje in promocija prosto-voljstva med mladimi.

- v mesecu marcu 2015, mesecu stanovanjske problematika mladih, ki sovpada s predvidenim ukrepom v Strategiji za mlade v občini Aj-dovščina, ki predvideva pripravo analize za preučitev možnosti vzpo-stavitve stanovanjskih kooperativ v občini pa bomo izvedli preučitev dobre prakse stanovanjskih koope-rativ, ki so vzpostavljene v Italiji, s partnerji iz Forlija.

Mladinski svet Ajdovščina vse mlade vabi, da se aktivno vključijo v projekt in tako prispevajo k uspe-šni izvedbi ter pridobijo znanja in izkušnje s področja odnosov z jav-nostmi ter vpogled v problematiko mladih, s katero se danes mladi so-očajo. Vsi zainteresirani se javite na elektornski naslov info@msa.si, do konca januarja (31. januar 2014). Mladinski svet Ajdovščina

Novo leto, nove ideje – KAŠ vabi Klub ajdovskih študentov in dija-

kov  deluje na področju kulture, iz-obraževanja, sociale in športa. Klub z delovanjem pripomore k izobliko-vanju kulturne in družbene politike na lokalni ravni ter skrbi za prepo-znavnost svojih študentov in dijakov ter občine Ajdovščina na nacionalni ravni. Svoje poslanstvo uresničuje ob sodelovanju in pomoči lastnih po-doddelkov, partnerstvi z javnimi in gospodarskimi institucijami ter v na-vezi z ostalimi študentskimi klubi ter organizacijami.

Svojo vlogo na področjih delovanja bo še okrepil in pri tem upošteval že-lje in potrebe svojih članov, prebival-cev v občini ter tudi okolja. Klub bo uvajal nove projekte, ki bodo skladni z željami študentov in dijakov, ob tem pa si bo prizadeval za čim višjo raven kvalitete programa in stopnje razvoja na svojem področju. Posta-vljene cilje bo klub dosegal prek za-gnanosti, inovativnosti, kreativnosti in znanja svojih članov ob pomoči nevladnih in gospodarskih institucij.

Tako se z novim letom KAŠ s svo-jim bogatim programom podaja no-vim izzivom naproti.V naslednjih mesecih nam bo v Dvorani Prve slo-venske vlade krajšal in bogatil večere s predvajanjem novejših slovenskih filmov v okviru projekta KINO-KOUTR (25. januar – Traktor, lju-bezen in rock'n'roll) ter glasbenimi

koncerti v Baru Hiša mladih.Športni navdušenci se z nami lah-

ko odpravijo na smučišča (11. janu-ar – Zoncolan), člani kluba se lahko rekreirajo vsako soboto v ŠC Police, člani, ki se radi sproščajo v notra-njem bazenu ŠC Police, pa si lahko zagotovijo subvecionirano vstopnico za deset obiskov.

Lahko pa se nem pridružite tudi pri projektu imenovanem IGRAJ, ki je ena novejših dejavnosti v na-šem klubu. Tako kot šport šah, tudi ostale igre pripomorejo k razvoju razmišljanja ter taktike in spretnosti.

Vendar poleg tekmovalnega vzdušja, gre tukaj predvsem za druženje in zabavo, ki je ni in ni konca. Igralci lahko izbirajo med več kot 30 različ-nimi igrami, naša knjižnica teh pa vsak mesec še raste.

Družabne igre potekajo vsako so-boto v MC hiša mladih in sicer v učilnici zraven pisarne kluba. Kako je ta dejavnost priljubljena, govori že samo dejstvo, da se igre rade zavle-čejo v pozne nočne ure.

Vse in še več o KAŠ-u na: www.kas.si

Vabljeni v našo družbo!

KAŠ-eva rekreacija Klub ajdovskih študentov in dijakov vabi svoje člane, da se pridru-

žijo letni rekreaciji, ki poteka vsako soboto v mali dvorani ŠC Police:  - ODBOJKA (vsako 2. in 4. soboto v mesecu)

 - NOGOMET ( vsako 1. in 3. soboto v mesecu)Poleg športov v dvorani pa članom nudimo tudi sproščanje v notranjem

bazenu v ŠC Police, s posebno ponudbo nakupa vstopnic za 10 obiskov za 20 €.

Vstopnice si lahko kupite na naši info točki v času uradnih ur.

Št. 28 • 16. januar 2014 9Mladi

Obvestila MC Hiša mladih

Ponedeljek, 20. januar 20134 / 18h - Bralni klub Knjiga nas dvigaV MC Hiša mladih, z letom 2014, uvajamo novost, ki je namenjena pred-vsem ljubiteljem dobre knjige. V ponedeljek 20. januarja 2014, ob 19h, se nam pridružite v bralnem klubu Knjiga nas dviga. Za začetek bomo, skupaj z Jasno ter Alenko, debatirali o svetovni knjižni uspešnici Eleganca ježa.Sreda, 22. januar 2014 / 18h - Predstavitev knjige: Izštekani najstniki in starši, ki štekajoV sredo, 22. januarja 2014 vas ob 18h vabimo na predstavitev knjige Iz-štekani najstniki in starši, ki ne štekajo v prostorih Mladinskega centra Ajdovščina. Knjigo bosta predstavila dr. Albert Mrgole, psiholog in nje-gova žena Leonida Mrgole, refleksoterapevtka. Knjiga je nastala z mislijo in spomini na vse ljudi, s katerimi sta se avtorja srečevala na njunih sveto-vanjih in katerim so se dogajali zapleti z najstniki. Branje te knjige ni pri-poročljivo le za starše najstnikov, pač pa za vse starše kot tudi vzgojitelje, učitelje in strokovne delavce. Vabljeni.Četrtek, 6. februar 2014 / 19h - EN Klub - Delavnice angleškega jezikaV mesecu februarju pričenjamo v MC Hiša mladih delavnice za vse ljubi-telje angleškega jezika. Na programu bodo enkrat tedensko, prvič na spo-redu 6. februarja 2014. Vodil pa jih bo Jon Hatfull. Vabljeni predvsem tisti, ki si želite izboljšati vaše znanje angleškega jezika.Četrtek, 6. februar 2014 / 17h - Osnovni tečaj obdelovanja fotografijV začetku februarja 2014 se nam pridružite pri Osnovnemu tečaju obdelo-vanja fotografij, katerega mentor bo Anja Korenč. Prijave že sprejemamo. Vabljeni.

Torek in sreda, 11.-12. februar 2014 - Zaposlitveni bazar - predstavitev šol, poklicev in podjetji pred informativnimi dnevi namenjen osnovnošol-cem in srednješolcemV Mladinskem centru pričenjamo z novim projektom Zaposlitveni bazar, ki je namenjen predvsem osnovnošolcem ter srednješolcem, ki se nahajajo pred odločitvijo o nadaljnjem študiju, pa tudi tistim, ki so s študijem že zaključili pa ne najdejo prave zaposlitve. Na enem mestu bo namreč zbra-no veliko delodajalcev in mnogo predstavnikov različnih podjetij. Vsi s ciljem, da se predstavijo.11.2.2014: Predstavitev srednjih in poklicnih šol severnoprimorske regije za osnovnošolce12.2.2014: Predstavitev podjetji in poklicev severnoprimorske regije za za srednješolce

Zimski modelarski tabor

Modelarsko društvo Ventus in Hiša mladih Ajdovščina že dlje časa sode-lujemo na področju tehničnega iz-obraževanja mladih. Za poučevanje tehnike se poslužujemo izdelovanja letal. Posledica tega sodelovanja so bili poletni tabor, sobotne modelarske de-lavnice in sedaj še zimski tabor. Skozi delavnice skušamo spodbujati otro-kom zavest o tehniki, ročnem delu, oblikovanju. Na tak način se otroci pripravljajo na zahtevnejše naloge, ki sledijo v šoli, na univerzi ali pa zgolj pridobijo nekaj koristnega za življe-nje. Namen modelarskih taborov ni le aktivno preživljanje počitnic. Mar-sikateri izmed otrok se na ta način pr-vič sreča z modelarstvom, ki ga lahko nato nadgradi v sobotnih delavnicah, kjer se izdelujejo zahtevnejša letala in tako aktivno preživlja prosti čas.

TEDx Ajdovščina 2014

V nedeljo, 12. januarja 2014, se je tudi Ajdovščina vpisala na svetovni zemljevid mest, kjer potekajo TEDx dogodki. TED je neprofitna orga-nizacija, posvečena širjenju idej. V duhu idej, ki jih je vredno širiti, je nastal TEDx, pri čemer x opisuje ne-odvisen, lokalni dogodek. Prvi tak, se je torej končno zgodil tudi v Aj-dovščini.

TED je neprofitna organizacija, posvečena širjenju idej. Vsakoletna TED konferenca gosti vodilne sve-tovne mislece in akterje, ki posre-dujejo svoje ideje v obliki 3 do 18 minutnih govorov. Ti govori so ka-sneje brezplačno dostopni na spletni strani www.TED.com.

V duhu idej, ki jih je vredno širiti, je nastal TEDx, pri čemer x opisuje neodvisen, lokalni dogodek. Ob do-godku TEDx se izmenjujejo predva-jani TED govori in govorniki v živo z namenom, da zanetijo pogloblje-no razpravo in povezanost znotraj majhne skupine.

V MC Hiša mladih je kar precej časa zorela ideja o organizaciji TEDx dogodka v našem kraju in ko smo opazili, da se bo dogodek zgodil v Novi Gorici, smo hitro vzpostavili kontakt s tamkajšnimi organizatorji ter tako pridobili prve informacije o tem, kako stvar sploh prirediti. Izka-zalo pa se je še, da so pri organizaciji dogodka v Novi Gorici, sodelovali tudi mladi iz Ajdovščine. Tako se je hitro izoblikovala ekipa, predvsem srednješolcev, ki se jim je ideja o TEDx Ajdovščina zdela izjemno za-

nimiva. Hitro smo se lotili dela in po nekajmesečnem čakanju na obvezno licenco za organizacijo dogodka, smo pričeli z resnejšim delom. Naj-prej seveda najti pravo prizorišče, nato določiti datum in seveda najpo-membnejše opravilo, najti primerne govorce.

Po odzivih obiskovalcev smo z go-vorci imeli zelo srečno roko saj so vsi po vrsti navdušili. TEDx Ajdovščina je odprla dr. Nika Lendero Krajnc, ki nam je predstavila podjetje Bia Separation, nadaljeval ga je strokov-njak za marketing Benjamin Ivan-čič, ki se je spraševal kaj je to napre-dek, Tanja Princes je predstavila po-men specialne olimpijade pri otrocih s posebnimi potrebami, odlična De-ana Kodele je predstavila svojo idejo o učenju tujih jezikov, pika na i pa je bil vsekakor Tine Tomažič, ki je še enkrat več dokazal globalni pomen ajdovskega Pipistrela.

V ajdovski TEDx ekipi so poleg MC ekipe, sodelovali Aleksandra Petković, Jernej Černigoj, Miha in Blaž Černetič, Melvin Kapo, Manja Skočir, Blaž Lemut in Danijela Niko-lić, katerim se iskreno zahvaljujemo za odlično opravljeno delo, prav tako gre za zahvala ajdovskemu Arhitek-turnemu društvu Forum za vizualno pripravo dogodka ter Aljažu in Ani Kete za foto-video storitve. Hvala pa seveda tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli, da je dogodek uspel. Ponovno se vidimo na TEDx Ajdovščina v letu 2015, morda pa že prej.

VSE

FOTO

GRA

FIJE

Ana

Ket

e

Termin: 17. 2. - 21. 2. 2014

Kje: Mladinski center hiša mladih Ajdovščina

Namenjeno: Otrokom 1.-6. razreda OŠ

Prijave ter dodatne informacije:http://www.md-ventus.si/ ali facebook

Št. 28 • 16. januar 201410 Kultura

»Sredozemlje po Bartoku« Patrizie Devidè

Do 19. januarja je v Pilonovi gale-riji na ogled prostorska instalacija z naslovom Sredozemlje/Mediter-raneo, allegro barbaro, ki jo je v lanskem decembru postavila Patri-zia Devidè. Na Pilonovi domačiji se je zamejska umetnica s svojimi deli že predstavljala - leta 1990 sku-paj z Ani Tretjak, na samostojni razstavi Z zaprtimi očmi/Ad occhi chiusi pa v letu 2004. Ustvarjalka, rojena 1955 v Tržiču (Monfalcone), ki je po diplomi iz italijanskega jezi-ka in literature na tržaški univerzi di-plomirala še na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, se je umetnosti zapisala v sedemdesetih letih. Slednje-mu je botrovalo predvsem srečanje z utemeljiteljem konstruktivizma Avgu-stom Černigojem ter učenje grafike, slikarstva in zgodovine umetnosti v njegovem tržaškem ateljeju. Njena študijska leta je, po besedah dr. Ire-ne Mislej, tako zaznamovala likovna smer, ki jo je začela v Trstu ter na-daljevanje v takratnem »bolj strogem vzdušju ljubljanske akademije«. Za-četke umetniške poti Patrizie Devidè v osemdesetih letih prejšnjega stole-tja opredeljuje klasično, nefiguralno slikarstvo v tehniki pastela in olja, pozneje pa je raziskovala znotraj mo-nokromnega barvnega polja, ki je v njenih delih ostalo tudi dandanes od-ločilen izrazni element. Leta 1995 se z razstavo na Opčinah, kot poudarja v svoji razpravi Laura Safred, umetno-stna zgodovinarka in profesorica na beneški Akademiji, v njenem ustvar-janju zgodi »dvojni preobrat«. Barva

se začne osvobajati in zgoščevati »v abstraktnem in vibriranem prostoru«, ki pomeni neke vrste »raziskovanje poti do lastne duhovnosti«, slika tako postaja sled tega procesa, obenem pa najprej z oblikovanjem objektov, torej tridimenzionalnih predmetov, nato pa s posegi v prostor, zamenja predlogo - platno in papir. Opustitev oljne teh-nike in posvečanju izključno pastelu ob uporabi osnovnih barv ji obenem dovoli raziskovanje »znaka samega, ki se oblikuje v razgibano podobo drugačnih energij«. Navdih je, kot priznava sama razstavljavka, v tistem obdobju prihajal iz opusa anglo-paki-stanskega umetnika Anisha Kapoorja, v umetniškem smislu pa je iskala zno-traj dediščine Bauhausa. Od takrat je posegla tudi po izražanju z umetniško knjigo (njena postavitev Atol je bila predstavljena v drugem zvezku ume-tniške izdaje Gallerie imaginaire, neke vrste prenosni umetnosti), v svojih prostorskih instalacijah je začela upo-rabljati pleksi steklo, steklo, pajčolan, plastiko – materiale, ki v svoji prosoj-nosti ostajajo barvno intenzivni - ter modro barvo začela enačiti z globino morja. S sodobnimi intervencijami v prostor Zastave umetnosti (Bandiere dell'arte) znotraj projekta Hicetnunc leta 2005, E x tramoenia 2006 v do-mačem Tržiču, Oljčni gaj z rdečo ze-mljo 2008 v galeriji Hermana Pečariča v Piranu, Materinsko krilo v Mirnu istega leta ter Meduzina postelja v ko-prski Galeriji Meduza slikarka odgo-varja na osebna in univerzalna izpra-ševanja o bivanju, okolju in umetno-

sti. Subtilno emotivna narava njenega dela soočena s prostorom se odraža tudi na tokratni razstavi - instalacijo z naslovom Sredozemlje, allegro bar-baro je ustvarjalka namenila izključno galerijskemu prostoru. Z njo se je, kot pravi Safredova, vrnila v Sredo-zemlje in tako »modra planjava morja in odsev neba otrpneta od bolečine zaradi številnih žrtev, ki so se zaradi revščine in vojne podali na morje«. Patrizia Devide s postavitvijo modro obarvane valovite strehe namreč iz-prašuje vest vzlic begunskega vpra-šanja, sramote Italije in vse Evrope ter dodaja boleče vprašanje, kdo je v bistvu tu barbar – oni ali mi ... Od tod tudi navezava na istoimensko sonato skladatelja in pianista Bele Bartoka in njen »udrihajoči ritem«. Obenem pa uporabljena modrina prerašča v »me-taforo upanja«, saj ponazarja nenehno valovanje morja, njegovo večno na-ravo. Modrina v dvogovoru z belino se razgrinja tudi na drugi instalaciji Lisert (datirana v 2011), poimenova-ni po območju, ki se razprostira med Tržičem in Trstom; na belo modri preprogi na tleh galerije se ubranost njegove pokrajine kaže skozi kompo-zicijo pravokotnikov iz pleksi stekla, ki jih je Devidèjeva položila nanjo. Po besedah Safredove gre za umetnici »domače, a tudi nedoločljivo okolje, za harmonično abstraktno pokrajino, na katero se obrača s toplim in milim pogledom«. Manjši prostor je zapol-nil tretji, samostojni del razstave, ki je v navezi z nekdanjim opravljanjem pekovske obrti na Pilonovi domačiji – razstavljavka je v stilu Pilonovega slikarskega tihožitja na mizo posta-vila kruh, ga ponudila obiskovalcem odprtja ter se na ta način poklonila sami hiši, tradiciji in simboliki, ki jo kruh predstavlja. Dvojezični katalog, spremljajoč razstavo, je slikovno bo-gat ter opremljen z izčrpno razpravo Laure Safred o umetniškem ustvarja-nju Patrizie Devidè, ki jo označi Mi-slejeva za eno najbolj vidnih ustvar-jalnih predstavnic kulturnega sveta ob slovensko-italijanski meji. Tanja Cigoj

FOTO

Prim

ož B

rece

lj

Louis Guichard fotografZabojček, ki ga je Pilon po smrti

svojega tasta odkril na podstreš-ju družinske hiše Guichardovih v Jallerangu blizu Besançona (de-partma Haute-Saône na vzhodu Francije), je bil pravo odkritje. V njem je Louis Guichard, po poklicu lekarnar, shranil svoje fotografske negative, ki jih je posnel v mladih letih. »Tako sem vsaj v svojem tastu odkril velikega fotografa-amaterja, resničnega umetnika.« Pilon je nekaj teh posnetkov povečal in jih pripra-vil za objavo v prvi številki razkošne revije Verve – njegov izvod slednje se je ohranil v Lokarjevi zapuščini. Zbirko Guichardovih fotografij je, kot omenja Pilon v svoji avtobio-grafiji Na robu, pariška Bibliothèque Nationale pozneje vključila v svoje arhive (Cabinet des Estampes).

V kraju Ville-de-Gray, nedaleč od Besançona, v Musée Baron Martin, kjer so se v letu 2004 mudila dela

Salvadorja Dalija, leto pozneje pa sli-ke Marca Chagalla, so v začetku pre-teklega decembra na ogled postavili fotografije dveh velikih fotografov--amaterjev iz okrog 1900, Eugèneja Noirja (1855-1904) ter Pilonovega tasta, rojenega v letu 1966. V svoje mladostne fotografije je Guichard zajel posebne trenutke takratnega provincialnega okolja in življenja buržuazije, skozi toplo človeški po-gled se je tako kot slikarji dotaknil duha svojega časa. Navdih je našel v skrajno preprostih objektih, navezo med slikarstvom in njegovo fotogra-fijo pa kaže tudi tehnična kakovost posnetkov. Guichard je pri svojih 35. letih odložil fotografski aparat in od takrat pa vse do svoje smrti ni posnel niti ene fotografije več …

Razstava, na katero nas je prijazno opozoril fotografov vnuk Domi-nique Pilon, bo odprta do 13. aprila 2014. tc

Louis Guichard, heliogravura, objavljena l. 1937 v reviji Verve

FEBRUAR 2014Tudi letos, tako kot v letih poprej, bo dogajanje v mesecu kulture v Pilo-

novi galeriji posvečeno razstavi lokalnega ustvarjalca. V četrtek, 6. febru-arja 2014 ob 19. uri bomo v Pilonovi galeriji odprli slikarsko razstavo z naslovom Sanje Pie Zavrtanik. Kustosinja razstave je dr. Irene Mislej.

V torek, 18. februarja 2014 ob 19. uri bomo v Pilonovi galeriji predsta-vili biografijo Vitomila Zupana, Važno je priti na grič. Skozi pogovor in dogajanje, ki obeležuje 100. obletnico rojstva avtorja kultnih del slovenske književnosti, bodo popeljali Aleš Berger, Alenka Puhar ter Nela Malečkar, urednica MK Založbe.

V petek, 28. februarja 2014 ob 19. uri se bo v Pilonovi galeriji odvrtela Mostova čitalnica, ki bo obenem zaokrožila mesec kulture. Pri letošnjem dogodku bo sodelovala tudi ajdovska Glasbena šola Vinka Vodopivca. Va-bljeni.

Odsevi Pilonove risbe V torek, 21. januarja ob 13. uri, se bo v Pilonovi galeriji zgodilo odprtje

razstave del dijakov treh razredov 1. letnika gimnazijske smeri SŠ Veno Pi-lon Ajdovščina. Izdelki, nastali znotraj likovne delavnice, ki se je odvijala v oktobru, novembru ter decembru lanskega leta med razstavo Pilonove risbe, bodo na ogled do torka, 28. januarja. Vabljeni!

Rdeča kapica in trije prašički nekoliko drugače3 č razred vzgojiteljskega programa

Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina je bil tudi lani del projekta timske-ga poučevanja, v okviru katerega je nastala gledališka predstava Rdeča kapica in trije prašički.

Predstava je nastajala v mesecu

novembru kot rezultat sodelovanja med dvema predmetoma, Anglešči-na in Ples. Decembra smo predstavo, izvajano v angleškem jeziku, odigrali po različnih šolah v Vipavski dolini oziroma gostili učence višjih razre-dov osnovnih šol na naši šoli. Tako

smo jo vsega skupaj izvedli 12-krat, ogledalo si jo je med 900 in 1000 gle-dalci.

Narediti Rdečo kapico, zanimivo za najstniško populacijo, je svojevrsten izziv. Tu nam je bila v veliko pomoč besedilna predloga Roalda Dahla (med drugim avtorja slovite Matil-de), med mladimi zelo priljublje-nega pisatelja. Ta je zgodbo namreč postavil na glavo. Rdeča kapica ni več preplašeno malo dekletce, tem-več neustrašna, izzivalna mladenka, ki vzame vajeti v svoje roke in sama pokonča volka, nato pa si privošči še tri prašičke. Zanimiv je tudi sočen in barvit jezik, ki preko rim besedilo še dodatno približa bralcu oziroma gle-dalcu. Skupaj z dijaki smo besedilo obogatili tudi z glasbenimi vložki in koreografijo, ki so jo sestavila dekle-ta sama. Zaradi karakterja Rdeče ka-

pice in posledično morebitne napač-ne interpretacije igre pa smo želeli, da so osnovnošolci na predstavo že prišli pripravljeni.

Pri delu samem smo uživali, če-tudi se je ponavljanje prizora v da-nem trenutku morda zdelo naporno in dolgočasno. Prav tako nam niso ostale tuje niti organizacijske niti pe-dagoške skrbi, sicer pa znajo najstni-ki poskrbeti za marsikatero sivo las. Vsekakor lahko z gotovostjo trdim, da smo po zaključku projekta vsi bo-gatejši za dano izkušnjo.

Za dijake so bili zanimivi pred-vsem obiski OŠ, ki so jih sami nekoč

obiskovali. Tako so obenem promo-virali našo šolo pa tudi sami sebe, nekdanjim učiteljem pa pokazali in dokazali svoj napredek. Povedati je potrebno še to, da smo bili povsod zelo lepo sprejeti, zaradi česar je celotna izkušnja na nas pustila po-zitiven pečat. To je bilo vidno tudi na čisto zadnji predstavi, namenje-ni staršem. Zdelo se nam je namreč pomembno, da tudi njim pokažemo rezultat našega dela ter jim obe-nem sporočimo, da cenimo trud njihovih otrok, naših dijakov. Melita Lemut Bajec

Št. 28 • 16. januar 2014 11Kultura

Med nebom in zemljo 24. januarja bo v Dvorani prve

slovenske vlade potekala razglasitev nagrajencev 5. mednarodnega foto-grafskega natečaja Med nebom in zemljo, v organizacij Foto društva Veno Pilon Ajdovščina. Mednaro-dni natečaj je zrasel iz slovenskim fotografom namenjenega »Trta in vino«. Društvo, ki je lani praznovalo 10. obletnico delovanja, pa je postalo prepoznavno po dobri organizaciji, zato ne čudi dejstvo, da ima komisija mednarodnega natečaja vsako leto zahtevnejše delo, pa tudi ne podpora domače in več mednarodnih foto-grafskih zvez.

Pokroviteljice 5. Mednarodnega fo-tografskega natečaja so tako domača PZS ter tri mednarodne zveze: FIAP, UPI in PSA.

Ljubitelji dobre fotografije že čaka-jo tradicionalno januarsko razstavo nagrajenih del ter prireditev, na ka-teri so prikazana prav vsa sprejeta dela. Letošnje štiri natečajne teme so šport, potovanja, narava in »prosta«. Natečaj sicer stremi k čim bolj digi-talno neobdelani fotografiji, kljub temu pa v nekaterih delih dopušča, ali celo zahteva tovrstne posege. Ustvarjalnost avtorjev je neizmerna, znotraj posamezne teme se izraža v neverjetni pestrosti motivov in žanrov, hkrati pa so fotografije teh-nološko dovršene, s spretno in do-miselno uporabo tehnike, predvsem pa znanjem in poznavanjem stroke. Nagrajena dela so že objavljena na spletni strani Fotografskega društva Veno Pilon.

Natečaj in razstava sta odraz in dokaz, da je, kljub neverjetnemu

napredku in digitalizaciji fotografi-je, treba o fotografiji nekaj vedeti ter znati pravilno uporabljati kamero. In prav nabiranje znanja o fotogra-fiji in fotografiranju je bilo vodilo začetnikov društva, ki mu, skupaj s prirejanjem različnih razstav in na-tečaja, uspešno sledijo. Poti so utirali pod vodstvom žal preminulega in dolgoletnega predsednika Jadrana Hreščaka. Nasledil ga je Aleš Lemut, s katerim smo poklepetali o 5. med-narodnem natečaju in še o čem …

Mednarodni fotografski natečaj Med nebom in zemljo vsako leto pritegne več ljubiteljev iz vsega sve-ta, skoraj vsak dosedanji natečaj je bil »rekorden« po številu prejetih fotografij, je bilo tudi tokrat tako?

Tudi tokrat je bilo tako ! Na leto-šnji 5. mednarodni fotografski na-tečaj Med nebom in zemljo, ki ga je organiziralo Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina, se je prija-vilo rekordno število udeležencev natečaja. Za nemoten potek nateča-ja, ki se začne pod pokroviteljstvom Slovenske fotografske zveze ter treh mednarodnih zvez ( FIAP, UPI in PSA ), smo sestavili ekipo, ki jo vodi Erna Furlan kot predsednica, člani pa so Marjan Cigoj, Sonja Lovreko-vič, Bogomir Ipavec, Oton Naglost Alenka Čadež Kobol in Stane Lokar. 497 avtorjev s celotnega sveta nam je poslalo fotografije v štirih temah (narava, šport, potovanja, prosto). Komisija v sestavi Anton Tratnik, kot domači član, ter Marjan Artnak, Izidor Jesenko, Oskar Karel Dolenc in zunanji član John Hatfuul, je mo-rala pregledati ter oceniti vseh 5124

prispelih fotografij. Izkušena komi-sija mednarodno priznanih fotogra-fov in umetnikov je pri ocenjevanju fotografij dala poudarek kreativno-sti, zgodbi, kompoziciji, tehniki ter sprejela 1701 fotografij. Najboljše je nagradila z medaljami ter častnimi trakovi. Fotografsko društvo Veno Pilon pa podeljuje nagrado v vsaki temi. S tem pa delo natečaja še ni zaključeno. Pripraviti moramo stati-stiko, oblikovati in natisniti katalog, pripraviti razstavo nagrajenih foto-grafij in priložnostno prireditev. Na proslavi v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina, bomo podelili na-grade najboljšim avtorjem fotografij. S pošiljanjem nagrad in katalogov ši-rom sveta se 5. mednarodni natečaj Med nebom in zemljo 2013 zaključi.

Natečaj natečaja zahteva tudi velika finančna sredstva. Zato bi se ob tej priložnosti rad zahvalil tudi glavni-ma sponzorjema Občini Ajdovščina in Institutu za varnost Lozej d.o.o. iz Ajdovščine, saj bi bila izvedba nate-čaja brez njihove podpore skoraj ne-mogoča.

Nagrajene fotografije so že obja-vljene na spletu in ponovno obeta-jo zelo atraktivno razstavo. Katera je letošnja posebnost izbranih po-

snetkov? Kakšen je, po pregledu vseh teh fotografij, vaš vtis?

S pojavom spleta nam fotografi iz vsega sveta pričarajo vpogled v kulturo naroda, življenja ljudi, nji-hove navade dela, veselja in žalosti, radosti. Fotografije nam govorijo o lepotah narave. Ob pogledu na foto-grafije izbranih nagrajenih del dobiš predstavo, koliko truda ali sreče je potrebno imeti, da ti uspe posneti fotografijo, ki ima možnost prejetja nagrade.

Tudi tehnično se fotografije iz leta v leto izboljšujejo, vendar mislim, da najboljša fotografija še ni bila posne-ta.

Vaš natečaj je tako-rekoč segel že v vsak kotiček sveta, prav zani-mivo je pregledovati, od kod vse prihajajo fotografije. To pa govori tudi o organizacijski zahtevnosti natečaja, ne nazadnje sodelujete tudi z mnogimi mednarodnimi fo-tografskimi zvezami. Kako rad je treba imeti fotografijo za tovrstno ljubiteljsko delo? Kaj vas pritegne k temu delu?

Zelo! Pri tako zahtevnem projek-tu kot je organizacija mednarodne-ga fotografskega natečaja, je zelo pomembno, da vsak posameznik v

društvu prispeva en delček k sestavi mozaika.

Ko vidiš vztrajnost članov društva pri sodelovanju, potem nobeno delo ni pretežko, saj vemo, da je naš trud poplačan že s tem, ko naš katalog li-stajo tudi tam doli, nekje v neki dr-žavi, ki se imenuje Macau S.A.R. :)).

Prav gotovo je to tudi dobra pro-mocija za našo državo in našo Ajdo-vščino, saj sem prepričan, da vsakdo izmed udeležencev pogleda splet in poišče še kakšne informacije o naši deželi in našem društvu. Kot zani-mivost naj povem, da se je podelitve nagrade pred tremi leti udeležil na-grajenec iz Brazilije.

Konec januarja torej tradicional-na razstava, nato pa Foto društvo Veno Pilon nadaljuje s svojimi dejavnostmi. Kaj ste si zastavili za letos?

Naš namen je nadaljevati in vztra-jati v dosedanjem delu, še naprej dosegati zastavljene cilje in uživati v fotografiji. Dobro luč, Fotografsko društvo Veno Pilon.

Hvala predsedniku Alešu Lemutu in uspešno delo še naprej. Sh

Poc, Porcelan in še kaj Članice društva POC so 19.

Decembra v Obrtnem centru Ajdovščina pripravile razstavo »PORCELAN IN ŠE KAJ« in s tem predstavile raznovrstnost njihovega dela.

Razstava je lepo pripravljena, zelo lepa umetniška dela so nastajala predvsem na vsakotedenskih sreča-njih, pa tudi doma.

Svoje slike razstavlja tudi Aleksan-dra Ambrožič – njene magične roke ustvarjajo brez premora. Iz sebe zna zvabiti svojo radoživo ustvarjalno žilico in svoja notranja umetniška občutenja prelije na platno ali ke-ramiko. (Kljub raznim težavam, ki jo pestijo, se po domače rečeno »ne da«).

Razstavo si lahko ogledate do konca januarja. Vlasta Ferjančič

19. rojstni dan Večernic

Spodobi se, da se tako lep jubilej primerno praznuje. Da lahko pre-pevaš, je dar, katerega je lahko vesel vsak pevec, ki ta dar zna deliti z dru-gimi. Večernice so se skrbno pripra-vile za nastop pod budnim ušesom Mirana Rustja. Brez prijateljev pev-cev in zvestih poslušalcev pa ni do-bre prireditve.

Koncert se je odvijal v Dvorani prve slovenske vlade. Kot gostje so nastopili MePZ Slavec iz Solkana, ki ga vodi Miran Rustja in Oktet Castrum z Nadjo Bratina. Vsi so že prekaljeni pevci in za vsemi je veli-

ko nastopov in priznanj. Program je vodila in povezala v lep kulturni dogodek Klara Štrancar. Pevke in pevce je pozdravila predsednica DU Ajdovščina, Metka Marušič. Župan Marjan Poljšak pa je čestital pevkam Večernic za obletnico. Pevke se že veselijo naslednje okrogle obletnice in se zavzeto pripravljajo. Enkrat te-densko se dobijo na vajah in vadijo nove, ali utrjujejo stare pesmi. Na-slednji njihov nastop bo v Vipavi na prireditvi Naši zbori pojo. Srečno in uspešno ŽPZ VEČERNICA ! Nevenka Vidmar

Kulturni tedenUčenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina bi radi delili kulturo z občankami in občani. Veseli bodo, če se jim pridružite

in prisluhnete kratkemu kulturnemu programu :• V sredo , 5.2. 2014 ob 9:00 pred trgovino Fama v Ajdovščini,• V sredo, 5.2. 2014 ob 9:00 pred pošto v Ajdovščini• V petek, 7.2. 2014 ob 11:40 na tržnici v Ajdovščini• V petek, 7.2. 2014 ob 10:15 VDC Ajdovščina• V petek, 7.2. 2014 ob 10:15 Lavričeva knjižnica• V petek, 7.2. 2014 ob 10:00 v Domu starejših občanov Ajdovščina• V četrtek, 6.2. 2014 ob 10:15 Lavričeva knjižnica

UČENJE KLASIČNE IN AKUSTIČNE KITAREV MC Hiša mladih se lahko naučite tudi igranja klasične ter akustične

kitare. V svet strun vas bo popeljala Tjaša Ličen. Uvodno srečanje je bilo v sredini oktobra, še vedno pa imate možnost se pridružiti, saj učenje poteka na individualni ravni, po dogovoru z mentorico. Vabljeni.

Št. 28 • 16. januar 201412 Dediščina

DaljnovodElektrifikacija »Industrielnega kra-

ja Ajdovščina«, začeta leta 1910, je bila s I. svetovno vojno prekinjena. Ajdovščino in okolico v zaledju So-ške fronte je preplavilo na deset ti-soče vojakov. Ajdovska predilnica se je avgusta 1914 ustavila, barvarna je bila preurejena v dezinsekcijsko po-stajo (uši), komaj zgrajene »fbrške hiše« in delno proizvodni prostori v bolnico, v prostore za nastanitev vo-jaštva in v skladišča.

Po štiriletni moriji so naši predni-ki dobili novega gospodarja in bili z rapalsko mejo odrezani od večine. Dunaj z Ljubljano je zamenjal Rim z Gorico. Za razliko od milijonov padlih pa je kapital preživel in se, neredko s služenjem vojni, celo ople-menitil.

Tik pred vojno je vse delnice aj-dovske predilnice pokupila nova avstrijska družba (Vereinigte oe-sterreichische Textilindustrie), v kateri je bil močno zastopan kapital Brunnerjev (tržaška družba »Figli di Jakob Brunner«). Podjetje je dobilo status neodvisne pravne osebe, s se-dežem in upravo še naprej v Trstu. Že med vojno je slednja (Figli…..) preprečila novo menjavo lastnika s prevzemom vojnega rizika do du-najske banke za vse tekstilne tovarne združenja (Vereinigte…), na obmo-čju, ki bo (je) po vojni pripadalo Ita-liji. Rizična poteza se je več kot obre-stovala. Firma »Figli di Jakob Brun-ner« je po vojni postala lastnica vseh delnic tekstilnih tovarn v Gorici, Ajdovščini, Ronkah, Tržiču in Aiellu ter razpolagala z vso vodo reke Soče (vodna moč), ajdovska predilnica

pa je status spremenila 3. decembra 1919 »Societa anonoma (S.A) del filatoio meccanico di Aidussina«. Nemške priimke v upravnem svetu (Herzfeld,Kuffer,Mauntner, Schuel-ler) so zamenjali italijanski (Linde, Pettarini, Rimini, Segre).

Ga Kobe-Arzenšek je leta 1968 v zgoraj povzeti, širši javnosti popol-noma neznani, zgodovini razvoja aj-dovske predilnice zapisala: »Vodstvo v ajdovski tovarni je bilo zaupano direktorju Štepki, nadmojstroma Ergauerju in Čibelki ter mojstrom Lahu, Podgoršku, Kovaču, Stiblu, Komparetu in Nusdorferju. Po te-meljiti obnovi je leta 1920 delo v predilnici steklo v celoti v eni izme-ni. Tega leta so začeli polagati tudi daljnovod ki naj bi povezal hidro-elektrarno v Stažicah(Gorica) s to-varno v Ajdovščini«

Daljnovod je povezal tovarno s hidroelektrarno, ki je izkoriščala vo-dno moč reke Soče, saj se je gradnja te začela istočasno, l. 1920. Investitor ne samo teh gradenj je bila Družba »Figli….« in javni družbenik dr. Ar-minio Brunner (naslednik Leopol-da), ki jo je v imenu družine vodil, jo je že leta 1923 preimenoval v » Coto-nificio Triestino Brunner S.A.« z del-niškim kapitalom 12 milijonov lir!

Megalomanske investicije lastni-kov tudi ajdovske predilnice so se le nekaj let kasneje izkazale za usodne. Zakaj, prihranimo za kdaj drugič. Pogosta preimenovanja Družb la-stnikov delničarjev in predilnice pa meni, skoraj sto let kasneje, povzro-ča težave. Kljub pomoči sodelavcev Goriškega muzeja mi niti v »Arhivio

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

di Stato di Gorizia« niti v »Arhivio di Stato di Trieste« še ni uspelo odkriti gotovo bogatega vira dokumentov, ki ga je Ga. Kobe – Arzenšek vztraj-no navajala kot »Arhivio Cotonificio Gorizia«. Seveda ne bom odnehal, še posebej, ker sem v »Arhivio di Sta-to di Gorizia«, v fondu: Comune di Gorizia 1830-1929, busta 1136, filza 1425/1 per anno 1921, Construcione linea elettrica alta tensione Gorizia – Aidussina – dalla “S.A. Filatoio di Aidussina”. Con mappe dela locali-ta, calcoli,- Vedi : nr.2069/21 odkril Zajeten sveženj dokumentov, izra-čunov in načrtov za prvi daljnovod Gorica –Ajdovščina iz leta 1920, namenjen izključno potrebam med-vojne ajdovske predilnice. Leta 1910 začeta elektrifikacija kraja Ajdovšči-na in okolice se je nadaljevala šele z dograditvijo nove(druge) hidro-centrale SACEIO (Societa Anonima Construzione Elettriche Italia Ori-entale – Delniška družba za elektri-ške gradnje vshodne Italije), takrat največje na Primorskem, leta 1931. Ker je bil del njene moči namenjen

tudi ajdovski predilnici, je bila šele takrat (1931) povezana z že deset let starim daljnovodom (1920) iz Gori-

ce naravnost v predilnico (glej Zgod-ba o luči, 20).

Kot ilustracijjo k zgodbi o elektrifi-kaciji in daljnovodu, ki se bo nada-ljevala, tokrat objavljamo tri doku-mente.

Prihodnjič pa o stebrih, izračunu debeline žic, zgodbah fotografij po-snetih pred desetletji, ki pričajo do

kdaj so stebri ( o)stali………nepred-stavljivih spremembah našega vsak-dana zadnjih sto let.

oglas za prodajo vodne moči (moči vodnega padca) na Hublju. Še nepreverjeno se oglaša vodna moč propadlih dejavnosti v Palah. Preverjeno je bila skupaj z vodno močjo od Pal do mostu v Ajdovščini (Šturski most) najprej ponuje-na v odkup ajdovski predilnici, ki pa se je odločila za nabavo parnega stroja ( nova zgodba) in leta 1910 izkoriščena za prvo hidrocentralo. (zgodba o luči, Kobe-Arzenšek)

Začetni del razglasa (EDITTO) civilnih oblasti (Il Comissario Civile fto. Gottardi) v Gorici od 6. Januarja 1921 o gradnji daljnovoda visoke nape-tosti z opisanim potekom trase

Del kat. načrta KO Ajdovščina z vrisano traso daljnovoda in točkami na katerih so bili postavljeni stebri.

Praznični večer v Domu starejših občanov Ajdovščina

V lepo okrašenih skupnih prostorih Doma smo se v četrtek, 19.12.2013, zbrali stanovalci in osebje doma, da skupno – kot je že stara tradicija, preživimo silvestrski večer z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Večer so otvorili Vipavski vrabčki, naš domski pevski zbor, nadaljeval ga je učenec Matija Stibilj, ki nam je s pravimi vragolijami na klavirski in diatonični harmoniki pričaral melo-dije iz vseh glasbenih zvrsti. S svojim nastopom nas je navdušil tudi mladi pritrkovalski trio iz Lokavca, ki je

poleg novoletnega pričaral tudi bo-žično vzdušje. Obudili smo spomin na prenekatere ljudske vraže in obi-čaje, s katerimi so se naši predniki poslavljali od starega leta in skušali priklicati srečo in blagostanje v no-vem letu. Ob koncu programa je bilo z majhno pozornostjo in priznanjem pohvaljenih kar dvajset stanovalcev, ki so kakorkoli čez celo leto soobli-kovali življenje v Domu, sodelovali na briškoljadi ali/ter pri balinanju. Posebno zahvalo si je zaslužila tudi

gospa Nives, ki že dolga leta vodi domski pevski zbor. Kot se za takšno praznovanje spodobi, je po slavno-stnem nagovoru direktorice in zdra-vici sledila slavnostna silvestrska ve-čerja. Ob glasbi, plesu, srečelovu in v prijetnem predprazničnem vzdušju nam je čas kar prehitro mineval. Ob letu osorej se zagotovo zopet snide-mo, da se poslovimo od starega in nazdravimo novemu letu. DSO Ajdovščina

Dramsko pevska skupina ZarjaZa konec starega leta je imela sku-

pina veliko dela, ki ga z veseljem opravlja. V Šempasu so se pevke udeležile osmega srečanja Ljudskih pevcev in godcev in uspešno zasto-pale Vipavsko dolino. Skupine so bile iz vseh koncev Slovenije, na sre-čanju pa se spletajo prijateljske vezi in povabila za nova srečanja.

Skupini je v posebno veselje nasto-pati v domovih starejših občanov. Tako je dramski del, skupaj z Večer-

nico, popestril popoldan v domu v Ajdovščini in Pristanu v Vipavi. Z šaljivimi skeči so nasmejali vse pri-sotne. Zarja pa se je še enkrat odzva-la povabilu in ob koncu leta v Prista-nu popestrila silvestrovanje, ki so ga v domu pripravili za svoje varovance. Tako je poslanstvo izpolnjeno, da z besedo in pesmijo polepšaš sočlove-ku trenutke in sebi bogatiš življenje. Nevenka Vidmar

Št. 28 • 16. januar 2014 13Iz naših krajev

Že tisočletja ljudje na različne načine skrbimo za svoje zdravje. Prvi prebivalci našega planeta so bili bolj povezani z naravo in so iz nje črpali spoznanja, ki so jim pomagala pri zdravljenju in ohranjanju zdravja. Nekatera ljudstva še danes uporabljajo starodavna znanja, ki imajo z uradno medicino zelo malo skupnega. Resda je medicina prinesla ogromen napredek pri zdravljenju vseh vrst bolezni in dramatično podaljšala življenje posameznika, vendar pa se človekova osnovna skrb začne v stiku z naravo, v skrbi za osnovno zdravje, v skrbi za dober imunski sistem. Čeprav literatura nudi različne razlage, lahko zapišem, da je imunski

sistem skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki. Spada med najpomembnejše nosilce našega zdravja. Na delu je takrat, ko levkociti oziroma bele krvničke neutrudno patruljirajo v našem telesu. Če naletijo na vsiljivce, kot so bakterije, sprožijo alarmno reakcijo. Moč obrambnega odziva je odvisna od moči imunskega sistema. Da je ta izredno pomembna, je zelo očitno v današnjem modernem svetu, ko imunski sistem trpi bolj kot kdajkoli prej. Stres, nezdrava prehrana, onesnaževanje, pomanjkanje gibanja so le nekateri izmed dejavnikov, ki ga slabijo. Tudi s starostjo se naša imunska odpornost zmanjšuje. Nekateri viri menijo, da po 40. letu, ko se poveča obolevnost za rakavimi obolenji, pade imunska odpornost na polovico, nato pa se z leti še naprej zmanjšuje. Zaradi tega se mnoge bolezni hitreje razvijajo.Pri večini ljudi opravlja imunski sistem svojo nalogo učinkovito. Delovanja

pravzaprav ne čutimo, zaznamo pa posledice, kadar je oslabljen. Čeprav mislimo, da smo zdravi, pa lahko kombinacija različnih okoliščin povzroči oslabitev in takrat se telo težje bori proti škodljivim organizmom, ki prežijo na nas. Postanemo bolj občutljivi, pogosteje zbolevamo, okužbe potekajo z več zapleti in tudi čas zdravljenja je daljši. Bolezen je znak, da je naša odpornost padla oziroma, da je naš imunski sistem oslabljen. Ravnovesje v telesu se poruši. Vzroki za takšna stanja so različni: od škodljivih sevanj, stresa, depresij, slabega spanca, neravnovesja med delom in počitkom, do pretiranih skrbi, nezdrave hrane, raznih škodljivih oblik zasvojenosti z alkoholom, s tobakom, ali celo z drogo.Krepitev imunske odpornosti je ključ za vzdrževanje zdravega življenja. Da

je pravilna prehrana – uravnotežena in pridelana na zdrav način – temelj zdravega organizma, je znano že dolgo časa. Če temu dodamo še dovolj počitka in spanja, smo naredili še več zase. Zaploskam pa lahko vsem, ki se zavedajo, da je tudi vsakodnevno oziroma dovolj pogosto športno življenje, ki požene kri po žilah, tista pika na i, ki največ doprinese k posameznikovemu psihofizičnemu zdravju. Za uspešno prebolevanje okužb moramo namreč biti v dobri fizični kondiciji, ki pomeni dovolj veliko rezervo srčne, pljučne in žilne zmogljivosti. Za celotedenski napor, kot je npr. gripa, je potrebna tudi presnovna rezerva – dobro delujoča jetra z zalogo vitaminov in beljakovin, ki so potrebne za proizvodnjo zaščitnih protiteles. Beljakovine so med boleznijo najlažje dostopne iz dovolj okrepljenih mišic, ki med prebolevanjem bolezni zaradi mirovanja kar same oddajajo beljakovine, ki so potrebne imunskemu sistemu za izgradnjo protiteles.Šport ni nova filozofija ali trenutna modna muha. Šport je osnovna potreba

človeka, ki je žal velikokrat zanemarjena. Znanstveno je dokazano, da šport krepi imunski sitem. Njegovi učinki blagodejno delujejo na srčno-žilni sistem. Z boljšo prekrvavljenostjo telesa se aktivirajo imunske celice. Stres dodobra načenja imunski sistem, šport pa ga odpravlja. Še tako naporen dan v službi bo zbledel, če bomo pognali svoje noge na hitrejši sprehod, hojo v hrib ali tek. Presnova in metabolizem se izboljšata, krepi se naša samopodoba in vse to pomeni dobro psihofizično počutje. Pri športu uživajo vsi čuti, saj se sproščajo hormoni sreče. Šport nas tudi pomlajuje in kombinacija vsega naštetega je za nas kot zadetek na tomboli. Zavedajmo pa se, da je športna aktivnost ugodna za organizem, dokler vsestransko izboljšuje počutje in zmogljivost – fizično, psihično, delovno in socialno.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Skrb za imunski sistem

Moje SELO tudi decembra veselo

V naši vasi je decembra še posebej veselo, zato nam ni treba daleč na za-bavo – samo par korakov do našega kulturnega doma.

Vse se uradno začne s prižigom

lučk na novoletni jelki in razstavo ročno izdelanih voščilnic siuskih otrok , zaključi pa s silvestrovanjem. In vmes se dogaja: miklavževanje, komedije, nastopi vokalnih skupin,

pihalnih orkestrov, predstave Siu-skih otrok in drugih otrok iz našega vrteca in še pa še. Letos nas je raz-veselil tudi Iztok Mlakar. Po vsaki prireditvi nastopajoči in obiskovalci obvezno nazdravimo in sproščeno vržemo eno na jezik.

Siuski december je res bogat in ve-sel in naj tak za vedno ostane.

Iskrena hvala svetu KS Selo in KUD Studenec za trud in vzorno or-ganizacijo decembrskih prireditev in hvala tudi vsem nastopajočim. ml

Colska Novoletna proslava privabila 500 obiskovalcev

Skeči v duhu časa Na Colu nad Ajdovščino so tudi

letos pripravili tradicionalno Novo-letno proslavo, ki je že vrsto let ena osrednjih prednovoletnih zabavno--glasbenih prireditev na ajdovskem, saj ne privabi samo obiskovalcev z Gore, ampak tudi iz Doline ter tudi s postojnskega in črnovrškega konca. Ponaša se s četrtstoletno tradicijo.

Glavno vodilo društva Trilek, ki že vse od leta 1986 pripravlja tovrstno popestritev novoletnega praznova-nja je nasmejati obiskovalce in obe-nem skozi skeče in tematske glasbe-ne točke nastaviti nekakšno ogledalo

aktualnemu dogajanju.Dobrih 500 obiskovalcev v colski

športni dvorani je videlo zanimiv družinski zaplet, na humoren način so bile predstavljene pereče težave v našem zdravstvu, zanimiva zgod-ba se je spletla ob kulinaričnem nesporazumu, na ulici so se srečali naključni mimoidoči in pokramljali o tegobah in radostih vsakdanjika. Na vplive globalizacije so spomnili dialogi in posledični nesporazumi ob srečanjih s tujci, tudi s takšnimi v uniformah.

Z glasbo so se spomnili zlatih časov slovenske popevke, izvirno popestri-

tev je predstavil zbor molčečih me-nihov, na alternativni modni reviji pa so se po odru namesto manekenk sprehodili ljudje, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, takorekoč navadni državljani, ki so za konec v duhu današnjih družbenih razmer v aktualne verze preoblekli enega najbolj znanih opernih motivov Pe-sem sužnjev.  In prav iz okolja, kjer je doma znameniti Verdijev napev prihaja tudi letošnji dobitnik pre-stižnega priznanja Colska gartroža, baritonist Marko Kobal, prvak lju-bljanske opere.

Društvo Trillek je tudi letos izdalo krajevni zbornik Colski časnik, ki ima prav tako četrtstoletno tradicijo. Društvo Trillek

Pesem sužnjev z novim, aktu-alnim besedilom ki je bila pred-stavljena na Novoletni proslavi in nato naložena na YouTube, je imela v preteklem tednu že preko 10.000 ogledov. Prav tam si lahko ogledate kratko reportažo z No-voletne proslave.

Božična predstava v Šmarjah Tudi v Šmarjah smo letos poskrbe-

li za prav posebno božično vzdušje. Zrastla je namreč ideja, da za vaške otroke in sovaščane pripravimo čisto pravo božično predstavo. Člani in članice Turističnega društva Vinore-ja Šmarje, PGD Šmarje, Turističnega društva Vrtovče in KS Šmarje smo staknili glave in pripravili program. Tako so se na nedeljo, 22. 12. 2013, nabito polni in praznično okraše-ni dvorani tamkajšnjega gasilskega doma predstavili učenci podružnič-ne OŠ Šmarje, domače pevke ob glas-beni spremljavi in domača pesnica Marija Stopar. V osrednji igri so naj-mlajši lahko spoznali tudi vse tri do-bre decembrske može in tako ugota-vljali, kakšno zgodovino s seboj no-

sijo sveti Miklavž, Božiček in Dedek mraz. Vsi skupaj smo se na koncu še posladkali ob dobrotah domačih go-spodinj in predvsem bili veseli nad-vse zadovoljnih otroških obrazov. MP

Silvestrovanje v Lokavcu

Zadnjo noč v starem letu večina ljudi prebedi in čaka na nekaj nove-ga, obetajočega … V toplem domu in na mehkem kavču nikakor ne dočakaš polnoči, zato je dobro, da se odpraviš od doma. Vprašanje pa je, če imaš kam odrajžati. Na mrzlih

ulicah ni prijetno, da ne govorimo o petardah, hoteli niso za vsak žep in tudi kulinarika ni za vsak želodec. Vsemu temu so se elegantno izognili v Lokavcu. Odbor KS Lokavec je že tretje leto zapored organiziral silve-strovanje v domači športni dvora-

ni. Tla dvorane primerno zaščitijo, okrašene mize čakajo goste, pijače ne manjka, tudi za ples je poskr-bljeno. Nam ne preostane drugega, kot dobra volja in košara dobrot od doma. Tako smo se tudi tokrat sreča-li v Lokavcu in skupaj dočakali novo štirinajstico, ki, upajmo ne bo tako trdosrčna, kot trinajstica.

Organizatorji so se zopet izkaza-li, za presenečenje so poskrbeli še Pritrkovalci Lokavec s prijetnim glasbenim nastopom. Taki dogodki povedo, da se tudi v teh ne rožnatih časih lahko z dobro voljo pripomore k dobremu počutju sokrajanov. Nevenka Vidmar

Ob koncu leta 2013 glasbena prireditev na PredmejiDa so obiskovalci vedno lepo spre-

jeti in da odhajajo zadovoljni s prire-ditev na Predmeji, je že dolgo znano. Za to vedno poskrbi KS Predmeja in Društvo podeželskih žena iz Pred-meje. Idej jim ne zmanjka in vedno presenetijo z izvirnostjo. Decembr-ska prireditev je bila glasbeni spre-hod skozi čas. Slišali smo venček zimzelenih slovenskih popevk, skozi kviz ugibali narodne in ljudske pe-smi in jih tudi zapeli.

Pevke iz Društva podeželskih žena

je na klavirju spremljala nepogre-šljiva Irena Kokalj, Božo Vidic pa s kitaro. Za popestritev je na har-moniko zaigral Aljaž Prem, ki je že pravi virtuoz in vedno požanje zaslužen aplavz. Izkazal se je tudi Gašper Govekar, ki je z igranjem na violino spremljal pevke, ko so zapele Sveto noč … Zapela je tudi Suzana Leonard in nas popeljala v Dalmaci-jo, z Božotom pa sta skupaj odpela Pestnerjevo Trideset let. Pevke vodi Katica Vidmar. Prireditev je uspešno

povezala v prijeten dogodek Tina Velikonja.

Predmejske gospodinje so se iz-kazale tudi s pogostitvijo in pri-jetnim druženjem, po koncu pri-reditve. Obrnili smo nov list in si zadali nove naloge, z željo, da« po novem letu boljše bo ». Ve-selimo pa se naslednjega sreča-nja. Nasvidenje na Predmeji. Nevenka Vidmar

Št. 28 • 16. januar 201414 Rokenrol

Feljton o popularni glasbi na Ajdovskem skozi desetletjaSANDI ŠKVARČH

V osemdesetih se je predstavljala nova generacija

Razkropila jih je »vojska«Vzporedno s Postajo in Abadoni, so se na prelomu iz sedemdesetih v osemdeseta pisale tudi zgodbe drugih zasedb, ki so predstavljale novo generacijo ajdovskih rokerjev. Še tri so nekoliko izstopale: Mr Jack, Šeiki in TNT.

Mr Jack: naftna ploščad v Vipa-vski dolini

Ideja je vzplamtela v šolskih klopeh novogoriške ekonomske šole, o njej so fantje razpravljali tudi v prenatr-panih avtobusih – harmonikah na poti domov in najprej se je rodila skupina Krik. V prvotni zasedbi je kitaro igral Dušan Kavčič, (pozneje ga je zamenjal klaviaturist Zdrav-ko Troha, Dušan pa je postal član nove skupine TNT), kitarist je bil tudi Evgen Kete, za bobni je sedel Damjan Vrčon, bas kitarist je postal Borut Dietz. Na vajah v garaži pri Dietzovih se je seveda premlevalo marsikaj, fantje so razmišljali tudi o ideji, da bi za mikrofon stopil Vladi-mir Bačič, sedanji ravnatelj ajdovske osnovne šole, a je skupina ostala kvartet. Z imenom Krik so nastopili na ekonomski šoli na goriškem, po-tem pa jih je na rojstnodnevni zabavi v nekem vipavskem hramu spoznal fotograf Marjan Pavzin iz Vipave, ki je bil takrat zaposlen na naftni plo-ščadi Mr. Jack v Jadranskem morju. Beseda je dala besedo, fantje so z zanimanjem prisluhnili ponudbi ter jo sprejeli: postali so Mr Jack, Pav-zin pa njihov mecen. Nabavil jim je zelo solidno ozvočenje znamke LEM s klasičnim pevskim efektom, ki ga je predstavljal »neskončni«

magnetoskopski trak. Z bendom je kot osvetljevalec sodeloval tudi Bo-

ris Činej (takrat Čibej), plakate jim je natisnil Ivo Boscarol, ki se je v zgodnjih osemdesetih ob tiskarstvu ukvarjal tudi z menedžerstvom in promotorstvom. Ivo jih je prijavil na festival Slovenski rock, pripravili so nekaj lastnih skladb, poleti leta 1981 so skoraj dva meseca uživali na Ma-lem Lošinju, ker so igrali v letovišču podjetja Lipa, (čez teden na terasi restavracije Televrin, ob sobotah in nedeljah pa v tamkajšnjem disku), konec avgusta 1981 pa nazadnje še zadnjič nastopili v Vipavskem Križu. S pomočjo poznanstev na ajdovskem vojaškem odseku so sicer poskusili urediti, da bi odšli k vojakom skupaj, a je bila to neuresničljiva ideja in Mr Jack se ni več vrnil. Borut Dietz je sicer stik s kitaro ohranil tudi v vo-jaški obleki, saj je v Samoboru postal član SMB ansambla, v katerem je igral tudi znani jugoslovanski avtor zabavne glasbe Zrinko Tutić.

Šeiki: preboj na festivaleV začetku osemdesetih sta se na aj-

dovski rokenrol zemljevid vpisali še dve zasedbi, ki pa sta bili, podobno kot mnoge druge aktivni do odhoda članov k vojakom. Dobrih pet let pa je bila na sceni zasedba Šeiki, ki ni nastopala samo po bližnjih plesiščih,

saj so jih povabila odpeljala tudi proti Ljubljani in na Obalo. Skupina je najprej delovala kot štiričlanska zasedba: solo kitarist in pevec je bil Martin Groznik, ritem kitaro je igral Simon Vidic, basiral je Sandi Skrt, za bobni je sedel Miloš Černigoj, ki je tudi pel. V tej zasedbi je skupina preigravala predvsem rock skladbe šestdesetih in sedemdesetih in po dobrih dveh letih delovanja so fan-tje začutili potrebo po klaviaturah in glasbeno podobo nadgradili s klaviaturistko in odlično vokalist-ko, žal že pokojno Ado Skrt (takrat so bili na domači rokovski sceni vsi trije otroci iz družine Skrt: Klavdij,

Aleksander in Ada). Skupina je po-skusila tudi z avtorsko glasbo in se z njo predstavila na festivalih, še pose-bej na vsakoletnem Rock Primorska. Načrtovali so, da bi tudi posneli ka-tero od lastnih sklad, a je ostalo zgolj pri želji, ki pa morda še ni povsem pozabljena…

TNT: Cocaine pri maši V izvirni zasedbi, v kateri so bili

kitarist Dušan Kavčič, solo kitarist in pevec Martin Prosen, Edo Čuk na bas kitari in bobnar Beniamin Michelizza, se je skupina zbrala leta 1980. Podobno kot nekatere druge zasedbe so tudi TNT – jevci

poskusili svojo podobo popestriti z dekletom in tako se jim je za krajše obdobje na klaviaturah pridružila Darja Čuk, sestra basista Eda. Prvo obdobje skupine je bilo kratko, saj jo je tud njim zagodla »vojska,« so se pa uspeli prebiti do nekaterih, pred-vsem srednješolskih plesišč. Imajo pa tudi zanimiv nastop, saj je kitar-ska sekcija skupine v šturski cerkvi spremljala tamkajšnjo mladino, ki je nedeljsko mašo popestrila s cer-kvenimi popevkami. Fante je sredi

maše v zanosu celo malce zaneslo in odigrali so nekaj taktov Claptonove klasike Cocaine…

V drugi polovici osemdesetih, po-tem ko so se fantje vrnili iz vojske se TNT ni več sestal v izvirni zasedbi, se je pa začela vzporedna zgodba plesti na Colu, kamor se je skupaj z dvema članoma preselilo tudi ime skupine.

Brenkanje na kitaro, spogledovanje s popularno glasbo in želja poskusiti nekaj novega, drugačnega od zvoka harmonike, so namreč tudi na Colu pripeljali do prvih idej o sestavi rock ansambla. Ko je pokojni Silvo

Tratnik nabavil komplet bobnov in ojačevalec in so si fantje sposodili inštrumente, je nastala prva zased-ba: Silvo Tratnik na bobnih, Lucijan Trošt na bas kitari ter Janko Žgavec in Sandi Škvarč s kitaro. Eden ali dva nastopa pred klapo v nekdanji dvo-rani v Zadružnem domu, tam kjer je danes vrtec je bil poskus, ki je pognal korenine. Po nekaj menjavah članov se je odločilni korak zgodil, ko sta se skupini pridružila člana TNT – ja Dušan in Beno. Ob več spremembah v zasedbi in ob klasičnih težavah z inštrumenti, je zasedba zaživela v drugi polovici osemdesetih. Skupina je nastopala na manjših plesiščih v Vipavski dolini, na porokah (enkrat celo v cerkvi v Logu) in bila nekaj let hišni ansambel v gostilni Na Žagi v Budanjah. Večkrat so nastopili tudi v kombinaciji z narodnozabavnim ansamblom Bratov Benčina in sku-paj z njimi leta 1989 pognali tradi-cionalno prireditev Colska nedelja. Družinsko življenje in podjetništvo sta odnesla prosti čas za vaje in na-stope in skupina se je od sredine de-vetdesetih pa do lanskega koncerta generacij sestajala le za enkratne do-godke; nekajkrat je nastopila tudi na tradicionalni Novoletni proslavi na Colu. Od lanskega srečanja generacij je spet malce bolj aktivna, glavni ra-zlog pa so osebna praznovanja »so-borcev,« s katerimi so v osemdesetih kot mularija nažigali rokenrol, danes pa se srečujejo z Abrahamom…

Trije Koncerti generacij V izvirnih zasedbah oziroma v za-

sedbah, ki so delovale največ časa skupaj, se torej skupine iz osemde-setih srečujejo le še ob jubilejih in pomemben korak v to smer je bil storjen že s prvim Koncertom ge-neracij spomladi leta 1990. Deset let pozneje so se ajdovski rokerji zbrali drugič, lani v novi podobi tretjič. Če je bila lani za tri leta zamujena okro-gla letnica, bi jo lahko seveda spet ujeli čez šest let…

Št. 28 • 16. januar 2014 15Šport in šah

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina vstopilo v 10. leto

8. januarja leta 2004 je bilo uradno ustanovljeno Društvo ljubiteljev sta-rodobnih vozil Vipavska dolina. Ob ustanovitvi je štelo 36 članov, večina njih je bila v svoji ljubiteljski dejav-nosti aktivna že pred tem, delovali so v prvem klubu ljubiteljev staro-dobnih vozil na Primorskem – to je društvo Balilla iz Divače.

Prvi Rally Vipavska dolina je tako domača ekipa ljubiteljev starodob-nikov organizirala že davnega leta

1993, lani so beležili že 20. uspešno ponovitev.

Prvi predsednik domačega društva Vipavska dolina je bil Zmago Petrič, nasledil ga je Igor Trošt, društvo pa je do danes pošteno naraslo, saj šte-je natanko 106 članov. Vsak od njih ima vsaj enega lastnega starodobni-ka. Za svoje ljubljence lepo skrbijo, skoraj vsa vozila imajo pridobljen certifikat Zveze SVS, ki zagotavlja avtentičnost in varnost. Z njimi po-

pestrijo mnoge družabne priredi-tve, prvi so se slavnostno zapeljali po mnogih novih cestah, še posebej radi sodelujejo z otroci, starejšimi in v različne humanitarne namene. S svojo atraktivno pojavnostjo prite-gnejo mnogo pozornosti in so pov-sod dobrodošli.

Domači starodobniki so otvarjali viadukt Črni Kal, hitro cesto sko-zi Vipavsko dolino na Rebrnicah, solkansko obvoznico, pa tudi prvo ajdovsko krožišče pri BIS-u. Vsako leto sodelujejo na prazniku češenj v Brdih, na občinskem prazniku v Kanalu, povabljeni so bili v Bovec, Volče, Trento … Z velikim veseljem sodelujejo z zavodom CIRIUS iz Vipave, udeležili so se vseslovenske paraolimpiade v Vipavi. Obiskali so starejše v domu na Marofu v Idriji, veseli so jih bili otroci na delavnicah Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, sodelovali so že na preventivnih prireditvah Igrajmo se za varnost Sveta za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Aj-dovščina.

Rally Vipavska dolina Bistveno poslanstvo društva, poleg

ohranjanja tehnične dediščine, pa je organizacija dirke starodobnikov, ki šteje za pokal Zveze starodobnih vo-zil Slovenije ter tekmovanje za pokal nasploh. Rally starodobnih vozil Vi-pavska dolina ima odličen renome. Je prepoznaven in priljubljen med ljubitelji starodobnikov, saj se ga obi-čajno udeležuje preko 100 tekmoval-cev. Rally je lani beležil že svojo 20. uspešno ponovitev. Člani domačega društva aktivno tekmujejo in redno dosegajo odlične rezultate. Doslej so štirikrat osvojili 3. mesto, dvakrat 2. mesto, lani pa jim je končno uspelo največ – postali so državni prvaki!

Delo članov Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina je verjetno že zdavnaj preseglo ljubi-teljstvo in v mnogih primerih za se-boj potegnilo kar vso družino. Najsi-bodi kot sovoznike na dirkah, ki pa imajo ob tekmovalnem tudi turistič-ni in družabni namen, najsibodi kot soorganizatorje svojih prireditev.

Stari in lepo ohranjeni avtomobi-

li pa so iz leta v leto bolj zanimivi, skupne vožnje starodobnikov pa so svojevrsten živ muzej na pro-stem, ki z razvojem novodob-ne avtomobilske industrije le še pridobiva na atraktivnosti. Sh

Novoletni futsal turnir Dobravlje

V četrtek, 26. decembra 2013, je v športni dvorani OŠ Dobravlje, v or-ganizaciji MNK Pelinkowc, potekal prvi Novoletni futsal turnir, ki se ga je udeležilo osem, po večini lokalnih ekip. Ekipe so se najprej pomerile v dveh skupinah s po štirimi moštvi, najboljši dve iz vsake skupine pa so napredovale v polfinalne boje. V iz-jemno izenačenih tekmah, pred kar številnim občinstvom, so si polfi-nalne tekme priborile ekipe Cesta, Roštiljada, Bufu Mascus ter najpri-jetnejše presenečenje ekipa G-raža. Finale pa je pripadel ekipama Cesta ter Roštiljada. Na koncu je turnir za-služeno osvojila ekipa Ceste (na fo-

tografiji), ki je ekipo Roštiljada v fi-nalu premagala z rezultatom 5:0. Za najboljšega igralca je bil izbran Luka Žižmond, naj strelec pa je postal An-draž Štor. Zahvala gre vsem, ki so pri-pomogli, da je Novoletni futsal tur-nir 2013 uspel tako kot mora. Hvala vsem ekipam za udeležbo, sodnikom za prostovoljno sojenje, OŠ Dobra-vlje za dvorano, Road runer food truck za postrežbo in nagrade, Fama Vipava, Bar Darja Dobravlje, vinar-stvo Bakaršič za prispevek v nagra-dni sklad in hvala vsem gledalcem. Se vidimo ponovno prihodnje leto. mj

Šahovski kotičekDobro dvoletno delo šahovskega

izobrževanja na osnovnih šolah se že odraža v dobrih rezultatih mladih šahistov Šahovskega društva Čaven. Posebno v zadnjem letu je postalo delo šahovskih mentorjev intenziv-nejše tudi s tem, ko poleg šahovskih krožkov na šolah, organiziramo v društvu še šahovske delavnice za najmlajše. Tudi učencev, ki obiskuje-jo šahovske krožke je z vsakim letom več. Veselje in vztrajnost do reševa-nja šahovskih ugank jim predstavlja izzive, ki so nemalokdaj skoraj nere-šljivi, a jih z vztrajnostjo nazadnje le

rešijo. Radi se udeležujejo občinskih in medobčinskih tekmovanj in tudi na državno tekmovanje je že komu uspelo priti.

V nedeljo 12.januarja se je na OŠ Ivana Roba v Šempetru pri Gorici odvijalo 18. državno osnovnošolsko posamično prvenstvo v šahu. V ka-tegoriji dekleta do 15 let se je tekmo-vanja udeležila Elena Koradin iz OŠ Dobravlje in med 32-imi šahistkami dosegla odlično 11. mesto. Da rezul-tat ni zgolj naklučje, dokazuje tudi trenutno drugo mesto v skupnem seštevku turnirjev OŠ iz Vipavske

doline.Dvakrat mesečno naši mladi ša-

histi obiskujejo šahovske turnirje v Ljubljani, kjer nastopajo mladi šahisti iz cele Slovenije. Čeprav so bili začetki zelo težki in nemalokdaj tudi boleči, danes z veseljem lahko napišemo, da se naši šahisti že do-bro upirajo nasprotnikom iz klu-bov z dolgoletno tradicijo. Pri tem moramo posebej omeniti Teja Sko-mina in Klemna Pregelja, ki iz tur-nirja v turnir postajata boljša. DVJ

Praznični december v rodu Mladi bori

Minulo koledarsko leto so v Dru-štvu tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina zaključili v razigranem, prazničnem vzdušju. V začetku de-cembra so vodniki na miklavževanju pred Dvorano 1. slovenske vlade v Ajdovščini mimoidočim delili čaj, ki ga je prispeval bar B52. Z ome-njeno akcijo so pritegnili zanimanje marsikaterega obiskovalca, ki se je v družbi ajdovskih tabornikov pogrel ob skodelici toplega čaja.

Čez dober teden, 14. 12., pa so v

večnamenski dvorani mladinskega centra v Hiši mladih za vse člane roda organizirali tradicionalno ob-darovanje s prihodom dedka Mraza. Vznemirljivo pričakovanje njegove-ga prihoda so popestrili z zanimi-vimi ustvarjalnimi delavnicami, ki so se jih otroci radi udeležili. Bilo je praznično in veselo, kot se za ta čas spodobi. Decembrsko praznovanje z otroci so zaključili v poznih popol-danskih urah, zvečer pa so v taborni-škem domu na Kovku organizirali še

novoletno srečanje za starejše člane, popotnike in popotnice, raziskoval-ce in raziskovalke ter grče.

Tudi vodovi sestanki so bili v me-secu decembru bolj praznično obar-vani. Novo leto pa so ajdovski tabor-niki začeli delovno in aktivno, kot so si to zadali že na začetku sezone, me-seca septembra. Mesec januar je na-menjen aktivnostim v taborniškem domu na Kovku, kjer bo vsak vod preživel en konec tedna. Eno ozi-roma dvodnevno bivanje izven ta-borniških prostorov v Ajdovščini je namenjeno, druženju, učenju in iz-vajanju veščin, ki jih člani na enour-nih vodovih sestankih med tednom ne morejo opraviti. To je odlična priložnost za nadgradnjo že osvoje-nega znanja in pridobivanje novih izkušenj v naravi. Predvsem pa je to dobrodošla priprava na zimovanje, ki ga bodo ajdovski taborniki izvedli v sredini februarja.

Otroci povedo, da se tovrstnih srečanj radi udeležujejo. Dobra udeležba in kakovostno izvede-ne vodove oziroma rodove ak-cije pa so tisto, za kar si vodniki in vodstvo roda prizadevajo. A.K.

Št. 28 • 16. januar 201416 Šport

Nov košarkarski svet

Da je košarka šport, ki je prime-ren za vse, moške in ženske, fante in punce, otroke in starše, je vsem že dobro znano, da pa bi se s košarko lahko ukvarjali tudi malčki je bila do pred kratkim utopična misel, katero so pri Košarkarskem Klubu Ajdo-vščina uspeli demantirati, saj je v no-vembru 2013 zaživel Košarkarski vr-tec, kjer se predšolski otroci dvakrat tedensko lahko žogajo s košarkarsko žogo in spoznavajo ta prelepi šport.

Kljub temu, da je prvotna oblika tega projekta nastala kot posku-sna različica se je kasneje izkazalo, da so ajdovski košarkarji v promet spravili idejo, ki postaja pravi hit. Skupina dvajsetih otrok, starosti od

tri do pet let uspešno vadi dvakrat tedensko v prostorih dvorane Marc, v obrtni coni v Šturjah. Sama vadba ima več ciljev. Poleg (košarkarske) vzgoje je prvi, najpomembnejši cilj ta, da otroci vzljubijo košarko. Pri KK Ajdovščina upajo in si želijo, da se bodo otroci, ki iz vrtca prehajajo v prvi razred osnovne šole tako laž-je odločili za vpis v „starejšo sestro“ Košarkarskega vrtca, torej v Košar-karsko šolo Ajdovščina, ki že pet se-zon zapored uspešno deluje na ajdo-vskem in vipavskem področju.

Sama vadba je zasnovana tako, da otroci pridobivajo čim več motorič-nih izkušenj, kar je pri tej starosti ena poglavitnih stvari. Seveda je pri

večini vaj oz. iger prisotna košar-karska žoga. Vadbo vodita izkušeni vaditeljici, ki skrbita, da je program vadbe vedno pester, zabaven in uni-katen, tako da med vadbo ni nikoli dolgčas. Otroci gredo domov iz vsa-kega treninga utrujeni a zadovoljni in veseli.

Prvo priložnost, da pokažejo, kaj so se v dobrih dveh mesecih vadbe na-učili, so otroci imeli 21.12.2013, ko je v telovadnici OŠ Šturje potekala celodnevna prireditev poimenovana Božiček igra košarko, na kateri so se predstavile prav vse selekcije ajdo-vskega košarkarskega kluba. Prire-ditev se je zaključila s tekmo članske ekipe, v polčasu le-te pa so na parket stopili tudi najmlajši levčki in nav-dušili številne gledalce na tribuni. Otroke je obiskal tudi Božiček, ki je iz svoje rdeče vreče povlekel kup presenečenj za mlade nadebudneže.

Vpis v Košarkarski vrtec, tako kot tudi v vse ostale programe KK Aj-dovščina je mogoč tekom cele sezo-ne. Vse potrebne informacije lahko dobite na spletni strani kluba (www.kosarkaski-klub-ajdovscina.si) ali preko elektronske pošte (info@leo-ne.si, jan_zavrtanik@hotmail.com).

Jan Zavrtanik, vodja Košarkarske šole in vrtca:“Ideja Košarkarskega vrtca mi je rojila po glavi že vsaj leto ali dve, vendar so bile v preteklosti

v ospredju vedno druge, takrat po-membnejše stvari. Zdaj, ko je Košar-karska šola zrasla v stabilen projekt, smo se odločili za to, da se spustimo v novo avanturo. Trenutno kaže, da smo se odločili prav, saj je vadba ko-šarke za malčke vse aktualnejša v Vi-pavski dolini. Redno se k vadbi pri-ključujejo novi otroci, kar nakazuje na to, da smo na pravi poti. Trudili se bomo, da bo letošnji poskus v bo-

doče postajal vse resnejši projekt, ki bo ostale programe KK Ajdovščina zaokrožil v celoto. Seveda pa je prav, da se zahvalim ljudem iz upravnega odbora KK Ajdovščina, ki za mojo idejo stojijo in so jo tudi finančno podprli ter seveda obema vaditelji-cama, Niki Novinec in Iris Batista, ki opravljata odlično delo in ki sta se izkazali kot velika pridobitev za našo sredino in za naš strokovni tim.“

Košarkarski klub Ajdovščina z novim sponzorjem Prvi decembrski dobri mož je Ko-

šarkarskemu klubu Ajdovščina pri-nesel novega sponzorja – podjetje Si.mobil bo s klubom sodelovalo predvsem na področju vzgoje mla-dih košarkarjev. Prva letošnja tek-ma je Ajdovcem prinesla zmago.

Košarkarji so zelo veseli tega so-delovanja, saj je v teh časih izredno težko pridobiti podjetja, ki razu-mejo in zmorejo podpirati šport. Že takoj na dan podpisa pogodbe so se mladi košarkarji predstavili v lepih oblačilih novega sponzorja in odigrali mednarodni turnir v Štur-jah, kjer so se pomerili z ekipo Sa-rajeva iz BIH in ekipo Radničkega iz Srbije.

Novi sponzor organizira tudi na-gradno igro za vse navijače na do-mačih tekmah, prva je že za nami

– v začetku januarja sta se v dvora-ni v Šturjah pomerili domača ekipa proti ekipi KK Cerknica. Domači so slavili z 21 točkami razlike – če-stitke!

Košarkarji se zahvaljujejo pod-jetju Si.mobil in zagotavljajo, da bodo upravičili zaupanje. Ljubi-teljem košarke pa se na domačih tekmah obeta dodatna zabava – se vidimo na košarki!

Tekme v dvorani Šturje:18.1.2014 ob 19.00 uri

KK Ajdovščina:KK Tolmin25.1.2014 ob 19.00 uri

KK Ajdovščina:KK Mesarija Prunk Sežana

15.02.2014 ob 19.00 uri KK Ajdovščina:KK Ilirija

01.03.2014 ob 19.00 uri KK Ajdovščina:KK Medvode

Svojemu otroku ponudite tisto, kar ste v mladosti počeli vi

Po božično novoletnih praznikih, se življenje počasi vrača nazaj v sta-re tirnice. Odrasli smo nazaj v služ-bah, otroci v vrtcih oziroma šolskih klopeh, popoldnevi so kratki. Žal je tako, da se vsi premalo gibamo, kar se pozna na različnih področjih člo-vekovega telesa. Znano je namreč, da premalo gibanja negativno vpliva na bio-psiho-socialni status človeka. Vedno več je namreč bolezni, ki so vezane na sedanji način življenja, kjer prevladujejo sedenje, preoblože-ni krožniki, ležanje ob gledanju tujca (beri TV) v dnevni sobi, itd. Vse pre-malo je časa namenjenega gibanju otroka, doma na vrtu, s prijatelji v naravi ali na športnih igriščih.

Dragi starši in stari starši, pro-sim spomnite se časov, ko ste bili še majhni. Cele popoldneve ste preži-vljali na zraku ne glede na to ali je si-jalo sonce ali je pihala burja, da sploh ne omenim snega. S svojimi vrstniki ste prehodili vsako okoliško stezo, preplezali na vsako mikavno bogato obloženo drevo, se igrali skrivalnice

po gozdovih in travnikih, niste bili bolani. Bili ste utrjeni, vajeni vsa-kega vremena, nič vam ni prišlo do živega. Vprašajte se koliko otrok vi-dite ob popoldnevih pred hišami na vaseh ali na mestnih ulicah? Je tudi vaš tak, da ga raje zavijete v pavolo in mu ne morete ukazati, da gre na zrak? Je tudi tvoj otrok lahko po več ur na dan!!! pred TV in računalni-kom? Vem le eno, da bo otrok, če je primoran biti na dvorišču, ustvarja-len sam od sebe, ker mu bo drugače dolgčas. Prijel bo za orodje in ustvar-jal, morda se bo danes uril z žogo in kolesom, jutri pa bo že znal prijeti za žago, motiko ali drugo orodje. Otro-ku je potrebno dati priložnost, da se uči, da pridobiva nove veščine. Šport je izvrstna priložnost, s katero se iz-boljšujejo motorične sposobnosti, ki jih lahko s pridom koristimo za delo. Vsak otrok je lahko deloven, le prave spodbude v primernem okolju mora imeti.

Pedagogi, ki se ukvarjamo z vašimi otroki, imamo obvezo, da le te spod-

bujamo k zdravemu načinu življe-nja. Hkrati upamo, da če posadimo v otroka željo po gibanju, jo bo slednji prenesel na svojo družino. Zelo lepo je namreč videti tiste družine, ki se v vsakem vremenu odpravijo na dalj-ši sprehod po vaški poteh ali pa do mestnih znamenitosti. Bolj kot bodo številčnejše pešpoti in mestne ulice, bolj smo veseli, pa še prihodnost se zdi lepša.

Če ste se prepoznali med zgor-njimi vrsticami in bi radi ponudili otroku primerno vadbo za razvoj motoričnih sposobnosti v prijetnem okolju, lahko vašega otroka vpiše-te v Migetalnico. V februarju bomo ponovno začeli z vadbo za celostni razvoj otroka in sicer na OŠ Danila Lokarja. Migamo vsak torek med 17.00 in 19.00. Torej, če želite vpisati vašega nadebudneža na vadbo, pro-sim to storite čimprej tako, da nam pišete na migetalnica@gmail.com, saj so mesta omejena. Z veseljem se bomo odzvali vašemu sporočilu. Sh

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE

(ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ)

Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termini: 2. termin 14. januar - 6. marec 2014; 3. termin 11. marec - 29. april 2014 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta; člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

VADBA V ZRELIH LETIH (1. OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1645-1745

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

FUNKCIONALNA VADBA Z MIHO GOLOBOM (1. OBISK BREZPLAČEN) (VADBA ZA OBA SPOLA)

Pri vadbi boste uporabljali le težo lastnega telesa, potekala pa bo v timskem duhu, saj vam to predstavlja dodatno motivacijo in moč za opravljanje kvalitetne vadbe.

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x Kraj: Ajdovščina (večnamenski prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA (1. OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 2000-2100 - Šmarje (gasilski dom); TOR 1900-2000 in ČET 1830-1930 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); SRE 1830-1930

- Divača (večnam. prostor OŠ Divača); TOR 1830-1930 in PET 1900-2000 - Kobjeglava (prostor KS Kobjeglava); TOR 2015-2115 ČET 2000-2100

ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE (4- 1 2 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police) SMUČANJE ZA OTROKE 6- 1 2 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO)

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 17. 2. - 21. 2. 2014 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

VIKEND TEČAJ SMUČANJA 4- 6 let Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin: 1. 2. - 2. 2. 2014; 8. 2. - 9. 2. 2014; 15. 2. - 16. 2. 2014 Trajanje: 900-1200 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

NOVO!!! IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME NOVO!!! Letos prvič nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko

izposodite kadarkoli po predhodnem naročilu.

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Št. 28 • 16. januar 2014 17Šport

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Pokriti bazenUrnik: pon-petek (razen srede) od 16:00 do 21:00, sobota 14:00-21:00ORGANIZIRANE SKUPINE: Poleg termina ob sredah ponujamo mo-

žnost najema bazena vse dni v času obratovanja med 21:00 in 22:00 uro. Možni so izključno mesečni termini rezervacije!

REKREATIVNO PLAVANJE: ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra.

SAVNE: Finska, turška ter infra savna. Urnik: pon. - pet: 16:00 - 22:00, sob: 14:00 - 22:00.

Dvoranska ponudbaPlezalna stena od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00. Igrišča za badminton – mala dvorana – obvezne rezervacije, na razpola-

go 3 igrišča na uro, sreda od 20:00 do 21:00, od 21:00 do 22:00Namizni tenis od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00. Vodene vadbeBODY SHAPING (vadba za oblikovanje telesa, mala dvorana): pon

19:30 do 20:30, sre 19:00 do 20:00 ZUMBA-PLES (mala dvorana): tor 20:30 - 21:30

TERAPEVTSKA VADBA (mala dvorana): tor 19:00 - 20:00 AEROBIKA STEP-TNZ (mala dvorana): pet 18:00 - 19:00ZLATA LETA (trim kabinet): čet 19:00 - 20:00 Cenik: Enkratni obisk 5 €, Mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, Mesečna

vstopnica 2X tedensko 31€SKUPINSKA VADBA NA KOLESIH (trim kabinet): pon, sre, pet, 6:45-

7:30, 18:00 - 18:45, 19:00-19:45Cenik: Enkratni obisk 6 €, Mesečna vstopnica 1X tedensko 20€, Mesečna

vstopnica 2X tedensko 32€Dodatna ponudba vstopnic: Kombinirana mesečna vstopnica za

obisk vodenih vadb 2X tedensko vključuje izbiro med Aerobiko TNZ, Zumbo, Aerobiko Body shaping, vadbo Zlata leta ter Terapevtsko vad-bo. Cena: 31,00€ DDV je vključen v ceno. Kombinirana mesečna vsto-pnica za obisk vodenih vadb vključuje neomejen obisk Aerobike TNZ, Zumbe, Aerobike Body Shaping, vadbe Zlata leta, Terapavtske vadbe ter Skupinske vadbe na kolesih. Cena: 55,00€ DDV je vključen v ceno

Ostala ponudba PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4. do 14. let, ob sobotah

od 14:00 ure dalje. ZLATA KARTICA: Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite po-

stati? Kupite zlato kartico, katera vam omogoča neomejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina. Odrasli: 350€, otroci 160€

DARILNI BONI: Svojim prijateljem in družinskim članom lahko ob po-sebnih priložnostih, obletnicah podarite darilni bon za bazen, savno ali druge storitve Zavoda za šport Ajdovščina. Obisk Športnega centra Aj-dovščina je lahko odlična izbira ter primerno darilo za izkazovanje po-zornosti.

ZIMSKE POČITNICE - Nogometni kamp OlympV  času zimskih počitnic se bo v Športnem centru Ajdovščina dogaja-

lo. Na zabaven in poučen način se bomo v družbi Petra Kalina spoznali s svojimi prvimi nogometnimi koraki ali pa dodatno izpopolnili nogo-metno znanje.Termin od 17-21 februar (od 8:00 do 15:00)-zagotovljeno tudi jutranje ter popoldansko varstvo. Cena 60€. Dodatne informacije in prijave www.zs-ajdovscina.si

JUTRANJA TELOVADBASpoštovane gospe in gospodje, aktivni upokojenci, ter vsi tisti, ki

si lahko v dopoldanskem času privoščite eno uro samo zase, za svoje zdravje in boljšo kvaliteto življenja.

Vabim vas na JUTRANJO TELOVADBO, kjer bomo razgibali celo telo na enostaven način, ki ga vsi zmorete.

Zato, da se sami prepričate, vas vabim na uvodni brezplačni uri.KJE: Šortni center Police Ajdovščina ( trim kabinet)KDAJ: 28.jan. (torek) ob 9.00 zjutraj ter 31.jan ( petek) ob 9.00 hINFORMACIJE: za več informacij pokličite na št. 031 687 290 ( Tanja) …oblikujem manjšo skupino največ do 10 vadečih… Vabljeni!

Pohod na zasneženi GolakPlaninska sekcija društva Gora vabi vse ljubitelje pohodništva in narave

na 7. Tradicionalni zimski pohod na Golake, ki bo v nedeljo, 16. febru-arja 2014. Zbor in vpis pohodnikov bo na Predmeji v Tihi dolini (špor-tni park), med 8.00 in 9.00 uro. Skupne zmerne hoje bo za približno 5 ur. Začetek pohoda ob 9.00 uri. Startnina znaša 5€ in vključuje topel obrok ter brezalkoholni napitek. Potrebna je zimska oprema: planinski čevlji,rokavice,bunda pohodne palice in( male dereze) v primeru ledu ali snega. Pohod je na lastno odgovornost Kontaktni osebi sta Zvonko Žonta (vodja pohoda) tel. 05 3649 088, mobi 051 334 107 in Dušan Brus tel. 05 3649 016 mobi 041 617 607 elektronski naslov Dusan.brus80@gmail.com ali na društvo info@drustvo-gora.si.

Naj športnik občine Ajdovščina za leto 2013Vabimo vas, da v čim večjem šte-

vilu glasujete, oziroma predlagate kandidate za priznanja Športne zveze Ajdovščina, za športne dosež-ke v letu 2013. Kandidate za prizna-nja Športne zveze lahko predlagajo društva in posamezniki. Dobitnike priznanj pa, na podlagi prejetih predlogov in skladno s pravilnikom Športne zveze Ajdovščina, določi predsedstvo Športne zveze Ajdo-vščina.

Dodatne informacije ter kriteriji

za izbor so objavljeni v pravilniku o podelitvi priznanj Športne zveze Ajdovščina, na spletni strani http://sza.nvoplanota.si

Rok oddaje predlogov: Ponede-ljek 10. Februar 2014 na e-naslov: najsportnik@zs-ajdovscina.si, ali na naslov Športna zveza Ajdovšči-na, PP 58, 5270 Ajdovščina.

Informacije: Primož Sulič 05-364-47-21, Primoz.sulic@zs-ajdo-vscina.si

Glasovnico s podatki: Ime in pri-

imek, gsm predlagatelja, ime in priimek športnika oziroma ekipe, kratek opis doseženega rezultata v letu 2013, skupaj s predlogom za priznanje (bronasto, srebrno, zlato, priznanje za življenjsko delo v špor-tu) pošljite na najsportnik@zs-aj-dovscina.si najkasneje do ponedelj-ka 10 februarja 2014. Slavnostna podelitev priznanj bo v petek 14. marca 2013 ob 19:00 uri v dvorani 1. slovenske vlade.

Daruj, pleši in »športaj« z namiDobrodelni Zumba maraton ter

skupinska vadba na kolesih je v po-skočnih ritmih glasbe v soboto,14. decembra 2013, privabil 200 udele-žencev. Organizatorji so z dobrodel-no akcijo zbrali 1500 evrov, ki jih je

Rdeči križ namenil družinam v sti-ski.

»Pleši, športaj in daruj z nami« je geslo, ki je namenjeno vsem, ki so na svoj način pomagali pri uresničeva-nju projekta.

Organizatorji Zavod za šport Aj-dovščina, Plesni klub ADC ter Rde-či križ Ajdovščina se zahvaljujemo vsem nastopajočim ter donatorjem za pomoč pri izvedbi dogodka.

DONATORJIPicerija in Slaščičarja Šturje,

H&M s-Marjana Dautovič, Me-snica Rovtar, Inteko d.o.o., Mli-notest d.d., Društvo vinogradni-kov in vinarjev Brje, Tanja Ukmar - Cvetka s.p., Fama d.o.o., Čebron d.o.o., Kristal d.o.o., Sadje sadje in zelenjava Šabani, Euro Zidar d.o.o., Koda d.o.o., Miran Vister s.p., Neli-pek d.o.o.

Pasha Kebap, Pekarna Kukaj, Abanka, Zavarovalnica Maribor, Mako d.o.o., Gostilna Na brodu, Iris Batista-photography, Muri Tisk d.o.o., RF-marketnig Robert Ferjančič s.p.

Vsak ima svoj faktor: Irena Žgavec, RK Ajdovščina, Primož Sulič, Zavod za šport, Alice Stojko, ADC plesni center, Uroš Pintar, Zavod za šport

Usklajeni v ritmih zumbe

Zadovoljne zumbarke

Skupinska vadba na kolesih z Urošem Medvedcem

Alice v akciji

Št. 28 • 16. januar 201418 Rekreacija

Koristnost gibanjaNovo leto je velikokrat čas, ko se sprejemajo odločitve kaj bomo delali

ali spremenili. Nekatere odločitve obveljajo, večina ne. Niso redke tiste, da bomo spremenili grde življenjske navade: prenehali kaditi, shujšali, se odpovedali večerji, manj gledali televizijo … Predlagam, da si vzamete čas tudi zase, za svoje počutje in za svoje zdravje. Postanite in ostanite aktivni. Pojdite v naravo, nadihajte se svežega zraka in spravite svoje srce in mišice v pogon. Pričnite z rednim gibanjem. Zakaj?Bolezni civilizacije so debelost, sladkorna bolezen, previsok krvni tlak,

previsoke vrednosti holesterola, stres… Vzdržljivostni športi, kot so hoja, tek, plavanje in tek na smučeh, dokazano odpravljajo vzroke in vplivajo na izboljšanje stanja. Tudi možgani se starajo in na starost se celo zmanjšujejo. Posledice, kot so pozabljivost (demenca) in težave s koncentracijo, poznamo. Toda, ali se jih da preprečiti ali vsaj upočasniti? »Vse kaže na preprost odgovor: pomagajo dinamično življenje, fizično gibanje, socialni stiki in veliko umske telovadbe, škoduje pa samotarstvo, izločanje iz družbe, lenoba, preveč sedenja. » (prof.dr.Vojko Kavčič). Statistika (ZDA) pravi, da se vsaka druga ženska, starejša od 50 let, ni več sposobna povzpeti tri nadstropja visoko, ne da bi vmes počivala. Pri moških je tak vsak tretji. Dr. Boris Sila iz fakultete za šport pravi, da pravilno načrtovana vzdržljivostna vadba, ki naj traja najmanj eno uro in vsaj davkrat na teden … povzroča zmanjšanje krvnega pritiska, porast HDL holeterola (dobrega) in zmanjšanje celotnega holeterola, zmanjšanje maščobnih rezerv, zmanjšanje simptomov napetosti in depresije, poveča delovno sposobnost srca in bistveno zmanjša število smrti po srčnem infarktu. Niso redki primeri, ko so posamezniki, po dalj časa trajajočem vztrajnem delu, opustili tablete. Kakšna naj bo aktivnost? Kolika časa naj traja? Kolikokrat na teden? Vsak si

bo seveda sam postavil cilje. Priporočam pa, da si jih opredelite. Na primer: na teden bom hodil najmanj dvakrat po 1 uro, ali, tedensko bom prehodil 10 km, pretekel bom 30 km na teden, v letošnjem letu bom pretekel 1 polmaraton, aktiven bom najmanj 20 ur mesečno … Kar pogosto poslušam precej nesmiselne debate o tem, katera aktivnost

je boljša, kateri šport je koristnejši. Prijatelj večkrat izpostavi, da je hoja koristnejša od teka. Kakor za koga. Seveda enotnega odgovora ni, ali pa je odvisen od tega, kakšni so naši cilji, kaj želimo narediti. Ena od delitev fizičnih (športnih) aktivnosti je delitev na eksplozivne in vzdržljivostne. Pri eksplozivnih športih že samo ime pove, da se dogajajo hitro in potrebujejo veliko moč. Sile se sprostijo za nekaj sekund. Na primer suvanje krogle, šprint, dviganje uteži, skok v višino itd.. Tu je predvsem pomembna moč posameznih mišic, včasih tudi masa. Izgorevanje maščob in uporaba kisika ne igra nobene vloge. V določenih elementih so podobne igre z žogo, zaradi hitrih sprememb hitrosti, skokov, pospeševanj in zaustavljanja. Druga skupina so vzdržljivostne aktivnosti kot je hoja, nordijska hoja, tek, kolesarjenje, pa tudi plavanje, planinarjenje, tek na smučeh, itd. Za rekreativce so ti športi seveda primernejši, ker pripomorejo k optimalnemu delovanju številnih sistemov v telesu. Seveda pa eno brez drugega ne gre. Nemogoče si je zamisliti, da bi naš olimpijec Primož Kozmus prišel na startno mesto s 50 utripi srca na minuto, vrgel kladivo in odšel v garderobo. Pred nastopom se temeljito ogreje z vajami, kjer moč ni pomembna. Po taki pripravi so njegove mišice pripravljene za sprostitev kratkotrajne, a res maksimalne energije. Obratno pa morajo tudi tekači, kolesarji itd., v svoje programe treninga vgraditi vaje za moč. Pri tekačih je to na primer tekaška abeceda, počepi, vaje za trebušne mišice… V nadaljevanju navajam nekaj primerov aktivnosti. Za razdaljo sem

uporabil Ajdovsko polje. Cel krog je dolg 4.800m, če prištejem še razdaljo od vodovodne pipe pod Mercatorjem (Ford servis) in nazaj, pa je dolžina 5.400m. Za nadalnje prikaze uporabljam to razdaljo – 5400m. Porabo kalorij računam za osebo, težko 70 kg. Tisti lažji, oziroma težji, boste za vsakih 7 kg odšteli ali dodali 10 % . Za to namišljeno osebo predpostavljam, da ima okoli 45 let, v mirovanju srčni utrip okoli 70 utripov na minuto, kot maksimalnega pa ocenjujem 175 utripov na minuto.

Čudežno zdravilo – gibanje

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Sedenje doma na kavču pred televizijo ni ravno neka fizična aktivnost, vendar tudi v tem položaju tro-šimo energijo in sicer povprečno manj kot 100 kcal/uro. Seveda je aktivnost tudi likanje (250 kcal/h) in pometanje (230 kcal/h) ter druga hišna opravila. Ven-dar so z vidika prispevka k naši vitalnosti in zdravju te aktivnosti manj koristne in manj pomembne.

Sprehod- hitrost 3km/h, pulz 80, poraba kalorij 200 kcal/h. Za pot okoli Ajdovskega polja (5.400 m) bi s to zelo počasno hojo porabili 1 uro in 50 minut ter skupaj potrošili 360 kcal. Taka hoja zelo malo vpliva na pospešen utrip srca ali pospešeno dihanje in tudi ne izboljšuje naše kondicije. Je pa zelo koristna zara-di svežega zraka in sproščujoča, še posebno če smo v družbi.

Hoja – hitrost 5km/h, pulz okoli 100 (ca 60% ma-ksimalnega), poraba kalorij 360 kcal/h. Za Ajdovsko polje boste porabili dobro uro in potrošili 380 kcal. Ta aktivnost je dovolj dolga, da organizem prične trošiti

maščobe. Naše dihanje je že globje, vase vnesemo več kisika in dosežemo dobro prekrvavitev.

Nordijska hoja- hitrost 7 km/h, pulz okoli 120 (ca 70% maksimalnega), poraba 550 kcal na uro. Pravil-no izvajanje hoje z uporabo palic aktivira kar precej mišičnih skupin in več kot navadna hoja. Za našo raz-daljo bi potrebovali 45 minut in bi pri tem potrošili dobrih 400 kilokalorij. Ni odveč opozorilo, da se je potrebno pred to aktivnostjo temeljito segreti z gim-nastičnimi vajami in hojo. To velja tudi za vse nadalj-ne aktivnosti.

Intenzivna nordijska hoja – hitrost 9km/h, pulz okoli 140 (80% maksimalnega), poraba 1.000 kcal/h. S progo bi opravili v 36 minutah. Pri tem bi potrošili približno 600 kcal. To je kar hitra hoja, ki zahteva tudi zelo intenzivno in pravilno delo rok. Za doseganje tega rezultata morate biti že kar solidno vzdržljivi.

Tek – Pogovorni tek ali džoging – hitrost 10 km/h ali manj, pulz do okoli 120 ( do 70% maksimalnega),

poraba 700 kcal/h . Za progo bi potrebovali najmanj 32 minut in pri tem porabili 380 kcal. . Tekači imenu-jemo ta tek tudi pogovorni, ker se lahko ob njem še bolj ali manj normalno pogovarjamo. Drugo ime je regeneracijski, ker ga uporabljamo za iztek po napor-nejših vadbah ali po tekmi.Je pa tek kljub temu že kar hiter. Ob tempu 6 minut za kilometer bi z 10 kilome-trsko progo opravili v eni uri. To je za rekreativnega tekača že kar soliden rezultat.

Tek – vzdržljivostni – hitrost 12 km/h, pulz okoli 140 (80% maksimalnega), poraba 900 kcal/h. Progo bi ob tem tempu (5minut za kilometer) pretekli v 27 minutah ter porabili 405 kcal. Z malo računanja pri-demo do rezultata 50 minut za 10 km ter eno uro in 45 minut za polmaraton, kar je za rekreativne tekače zelo dober rezultat.

Vse do sedaj opisane aktivnosti so, glede na predpo-stavljeni maksimalni srčni utrip 175 utripov na mi-nuto, v aerobnem območju. To pomeni, da je naš or-

ganizem vse te napore sposobem oskrbeti s kisikom. Predlagam vam, da poizkusite eno od zgoraj naštetih aktivnosti in primerjajte svoj rezultat. Verjemite mi – v veliko zadovoljstvo vam bo, če ga boste čez določen čas izboljšali ali celo zamenjali z intenzivnejšim.

Druge aktivnosti – Seveda obstaja še vrsta aktiv-nosti, ki so zelo koristne za ohranjaje naše vitalnosti in zdravja. Rezultati so odvisni od intenzivnosti. Pri nekem normalnem tempu pa potrošimo pri plavanju (ne namakanju) okoli 360 - 750 kcal/uro, pri smu-čanju 480 – 1200 kcal/h, pri kolesarjenju 300 – 900 kcal/h in pri planinarjenju okoli 600 kcal/uro. Za primerjavo še podatek, da ima 1dl vina 65 kcal, 100g čipsa pa 568kcal.

Upam, da sem vam dovolj dobro prestavil koristi redne fizične aktivnosti ter vam ponudil tudi nekaj izzivov. Pa še staro in zelo resnično pravilo. Najboljši čas za začetek je sedaj, najslabši pa jutri. Jutri je vedno jutri in največkrat – nikoli.

Triatlonski dan športa ob zaključku letaDa bi vsakodnevno gibanje in šport

v vseh njegovih pojavnih oblikah še bolj približali ljudem vseh generacij in jih spodbudili, da se vključijo v različne oblike vadbe in športnih ak-tivnosti, smo se člani Triatlon kluba Ajdovščina odločili da, organizira-mo Triatlonski dan športa – dan od-prtih vrat – ki je potekal 21. Decem-bra na zimskem bazenu Športnega centra Ajdovščina.

 Vabljeni so bili vsi triatlončki, starši

in ljubitelji športa pa tudi tisti, ki bi to lahko šele postali.Otroci so nam pokazali, kaj so se naučili v teh treh mesecih v 3atlonski šoli. Prvi pouda-rek pri vstopu v triatlon je plavanje. Bistveno je, da se otroci dobro nau-čijo plavati in osvojijo osnove tehnik plavanja. To naj bi potekalo čim bolj sproščeno in skozi igro, saj je za re-sne treninge še več kot dovolj časa. Pri plavanju je pomembno, da otro-ci začnejo plavati že zelo zgodaj, saj je to šport, ki se ga zaradi specifike (voda) osvoji v zgodnjih letih. Gre za občutek za vodo, drsenje, plovnost, ... Vse lastnosti plavanja je skozi sta-rejša obdobja vedno težje pridobiti, ali pa je za to potrebno veliko truda. Priporočljiva starost za prve trenin-ge plavanja je od 5 do 6 leta dalje, ob predpostavki, da otroci že znajo plavati, ki pa naj ne bodo več kot 2x tedensko.

Postopoma poleg plavanja doda-jamo tudi tekaško vadbo, ki pa naj bo vadba skozi igro (štafetne igre, razni poligoni, motorične vaje, igre z žogo). Otroci lahko tekaško vad-bo izvajajo skozi vsako športno dejavnost (razen plavanje), saj pri vsakem športu izvajajo vsebino teka (nogomet, košarka, tenis, tek, gim-nastika...). Ni se potrebno osredo-točit samo na atletske treninge. Pri začetnih korakih je za tekaško vadbo dovolj že to, da so otroci aktivni pri športni vzgoji.

Pa še urico smo izkoristili za dru-ženje pred bližajočimi se prazni-ki. Na koncu pa je vsakemu izmed otrok Dedek Mraz prinesel še majh-no presenečenje

Športni pozdrav ekipa TKA

Št. 28 • 16. januar 2014 19Šolsko

Študijski krožek Nazaj k naravi – začenjamo v januarju

V januarju 2013 na MDPM Aj-dovščina začenjamo z zanimivim študijskim krožkom Nazaj k naravi.

Tekom srečanj študijskega krožka se bomo srečevali ob zanimivih temah, ki sodobnega človeka v njegovem

divjem življenjskem ritmu povezuje-jo z naravo na malo drugačen način. Spoznavali bomo kristale, zdravilne rastline, tehnike sproščanja, pa moč diha, moč zvoka, moč odpuščanja.

Na prvem srečanju, v ponedeljek 20. januarja 2014 ob 17:30 v pro-storih MC Hiša mladih v Palah v Ajdovščini, se bomo za začetek sre-čali z afirmacijami. Dorekli bomo tudi teme za prihodnja srečanja, ki bodo zanimale udeležence, zato vas toplo vabimo k sodelovanju.

Prijave sprejemamo v pisarni MDPM Ajdovščina, IV. prekomor-ske 61a, Ajdovščina, po elektron-ski pošti infodpm-ajdovscina.si ali po telefonu 05 368 91 40. Gordana Maroh Črv

Dedek Mraz jih je obdaroval

23. decembra 2013 je v sklopu de-cembrskih dejavnosti MDPM Ajdo-vščina otroke iz socialno šibkejših družin v Hiši Mladih v Ajdovščini obiskal čisto pravi Dedek Mraz.

 Ob 17.00 se je začelo odštevanje do prihoda Dedka Mraza. Po prisrčnem

otroškem »plesno-mažoretskem« programu, ki so ga pripravili učenci in učenke Osnovne šole Danila Lo-karja Ajdovščina, je v prostore Hiše Mladih prikorakal stari in dobri De-dek Mraz. Otroke je prijazno nago-voril in jih pozdravil ter jim zaželel, da bi bili še naprej tako pridni, da se bodo lahko naslednje leto spet sre-čali. 

S pomočjo božičnih dobrodelnih akcij (»Božiček za en dan«, Pipi-strelova dobrodelna akcija, »Pisma in risbe otrok za Božička in Dedka Mraza«) je dobri mož obdaril preko petdeset otrok iz socialno ogroženih

družin. Na obraz jim je pričaral na-smeh in jim polepšal dneve, na kate-re bi morali biti vsi otroci srečni in siti. 

Naj se vse dobro povrne dobrotni-kom, ki so kupovali in zbirali darila za otroke, ter Dedku Mrazu, ki je ve-dno bil in bo mož s čutečim srcem, ki se ga otroški jok dotakne, zato nikoli ne stoji in čaka, temveč si na-dene koš z darili na ramena in že se pojavi pri otroku, ki ga kliče.

Malo za šalo in malo za res ... Le-tos je Dedek prišel kar brez koša, saj je imel ob sebi toliko mladih po-magačev, da se staremu možu res ni bilo treba naprezati še s tem ... Sara Šorc

Kaj zmorem jaz, kaj zmoreš ti, kaj zmoremo mi vsi?

OŠ Šturje Ajdovščina se je v lan-skem šolskem letu z veseljem od-zvala vabilu Centra za izobraževa-nje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS) za sodelovanje pri projektu »Kaj zmorem jaz, kaj zmo-reš ti, kaj zmoremo mi vsi?« Projekt se na naši šoli nadaljuje tudi v leto-šnjem šolskem letu. Namenjen je vrstniškemu druženju, povezovanju, ustvarjanju in učenju med otroki, ki obiskujejo center, in našimi otroki. Z naše šole so v projekt vključene vse učenke 6. razreda. Dobivamo se enkrat mesečno na srečanjih, ki so tematsko obarvana. Na skupnih

druženjih se tkejo niti naklonjenosti, spoštovanja, prijateljstva in igrivosti. Otroci postajajo med seboj prijatelji in se drug od drugega veliko naučijo. Za naše učenke so to posebne vrste srečanja, saj skozi igro in pogovor spoznavajo sovrstnike s posebni-mi potrebami. Delo z njimi jim je v veliko veselje in vsa dekleta komaj čakajo srečanj vsak zadnji četrtek v mesecu.

Letošnja srečanja se bodo zaključila v mesecu juniju z barvanjem gugal-nic, ki bodo krasile park v Vipavi. Ksenija Švara Trampuž

Dobrodelni december na Osnovni šoli Šturje

Zbiranje starih igračDecember je čas dobrih misli in

želja. Čas, ko pogosteje prisluhnemo sodelavcu, prijatelju, znancu. Je čas praznikov in praznovanj. Je čas, ko si postavljamo nove cilje in upamo, da se nam bodo uresničile želje.

Na osnovni šoli Šturje smo v me-secu decembru pomagali uresničiti željo marsikateremu otroku.

Zadnji teden v novembru so otroci in njihovi starši v šolo nosili igrače, ki jih ne uporabljajo več. Zbralo se je nekaj deset škatel različnih igrač, ki smo jih podarili dobrodelnima organizacijama Karitasu in Rdeče-mu križu.

Hvala vsem otrokom in njihovim staršem, ki so tako polepšali prazni-ke marsikateremu otroku.

Novoletna prireditevV torek, 17. decembra 2013, pa

smo imeli na šoli že tradicionalno novoletno srečanje za starše. Pesem in ples sta bili rdeča nit prireditve, ki jo je režirala Urška Kranjc. Na do-brodelnem sejmu, ki je sledil zabavi, so učenci prodajali izdelki, ki so jih naredili pri pouku; voščilnice, igra-če in blaga, dekorativne sveče, me-denjaki, rezbarski izdelki, leseni in kovinski zvončki, keramični svečni-ki. Izkupiček smo namenili v šolski sklad in s tem pomagali učencem in njihovim staršem za kritje stroškov šole v naravi in ekskurzij.

Hvala vsem, ki ste s svo-jim nakupom omogočili otro-kom enake možnosti. Kolektiv OŠ Šturje

Veseli december pri raziskovalčkih v Vipavskem Križu

V prvih decembrskih dneh smo v vrtcu v Vipavskem Križu dobili nena-povedan obisk.

Ne boste verjeli, ampak obiskala nas je snežna družina. Martin, Tina in pet njunih otrok. Na presenečenje naših otrok so si pripravili domovanje sredi naše igralnice. Vsi smo se jih razveselili in se strinjali, da so nam s svojim priho-dom pričarali delček zimskega vzdušja, ki nam ga letošnja zima še ne ponuja. S seboj so prinesli knjigo Snežaki v vrtcu, ki smo si jo prebrali in se o njej pogo-varjali. Za družbo snežni družini so poskrbeli naši ustvarjalni otroci, ki so iz odpadnega materiala izdelovali sne-žake, prav tako pa so snežake naslikali. Poleg branja zgodbic z vsebino o sne-žakih in petju pesmi o snežakih so si

otroci ogledali tudi lutkovno predstavo Sneženi mož, ki sva jo zaigrali vzgojite-ljici. Snežaki pa niso bili edino, s čemer smo si popestrili praznični december. V tem času smo izdelovali jaslice, s ka-terimi smo se pridružili ustvarjalcem iz naše okolice in sodelovali na razstavi jaslic v Domu krajanov Vipavski Križ. S svojim obiskom nas je presenetila in razveselila tudi babica Zima,ki je otro-kom povedala zanimivo zgodbo ter jih razveselila z darili. Babica Zima je namreč srečala dedka Mraza, ker pa je ta imel polne roke dela, jo je poprosil, da ona odnese darila otrokom v Vipa-vski Križ. Seveda ja babica Zima zelo prijazna in je dedku z veseljem ustre-gla. V teh predprazničnih dneh smo poskrbeli tudi za lačne trebuščke in otroci so bili navdušeni nad omamni-mi vonjavami, ki so se širile iz kuhinje, ko smo pekli piškote. Z njimi pa se ni-smo posladkali samo mi, ampak smo s sladkim presenečenjem pogostili tudi otroke iz skupine Direndajčki. Lepo presenečenje pa nas je čakalo tudi za slavnostno kosilo. Na ta dan smo se na-

mreč odzvali prijaznemu povabilu ga. Vide Jejčič, da si namizne aranžmaje za slavnostno kosilo izdelamo v njenem rastlinjaku pod Vipavskim Križem. Otroci so z lastno kreativnostjo ter ob pomoči in nasvetih ga. Vide izdelali prečudovite aranžmaje, s katerimi smo pripravili praznično pogrnjeno mizo. Ob tako pripravljeni mizi nam je kosilo še posebej teknilo.

Ker je december čas druženja, voščil in lepih želja, smo več časa preživeli skupaj s skupino Direndajčki, več pa je bilo tudi priložnosti za druženje z učenci na šoli. S skupnim druženjem smo zaključili tudi zadnji šolski dan v letu, ko je v avli šole potekala zaključ-na prireditev, kjer smo si otroci iz vrtca in šolarji izmenjali voščilnice in izrekli lepe želje za prihajajoče leto.

December je minil, mi pa pol-ni novih idej gremo novim dogo-divščinam naproti. Ta mesec, kot se za prave Raziskovalčke spodo-bi, raziskujemo vesolje. Mogoče se naslednjič oglasimo od tam. Janja Posega

Zahvala za donacijo PETROLUV veselem decembru smo otroci iz

vrtca Vipavski Križ doživeli prav po-sebno presenečenje. Obiskali so nas predstavniki ajdovskega PETROLA in nam podarili bona v skupni vrednosti 400 evrov.

Za donacijo, ki smo jo prejeli se iskre-no zahvaljujemo podjetju PETROL, saj nam bo omogočil nakup novih igrač in didaktičnih pripomočkov.

Št. 28 • 16. januar 201420 Narava in družba

PREVEČ SVETLOBE ŠKODIPrazniki so za nami in novoletne lučke, ki so krasile številne vrtove in

balkone, počasi ugašajo. Za praznično razsvetljavo se uporabljajo vedno bolj varčne sijalke, a poraba električne energije ni edina slabost prekomerne nočne osvetlitve. Če nam ponoči sije razsvetljava z ulice v spalnico, je naše spanje moteno, pa če se tega zavedamo ali ne. Par ‚osvetljenih‘ noči v letu nam ne bo hudo škodilo, a če nam luči svetijo v spalnico več let noč za nočjo, to lahko resno ogrozi naše zdravje.Ponoči se namreč v našem telesu ustvarja hormon melatonin, ki deluje

kot močan antioksidant in s tem, ko se veže na rakave celice, zavira njihov razvoj. Melatonin pa se ustvarja samo v temi. Čim naše vidne čutnice v očeh zaznajo svetlobo, se tvorba melatonina ustavi. Hladna, modro obarvana svetloba je pri tem veliko bolj učinkovita, kot sta rumena in rdeča, zato je tudi veliko bolj škodljiva. Imate vi ali vaši otroci v spalnici prižgano nočno lučko z belimi led diodami? Če ne morete brez nje, jo vsaj zasenčite, tako da bo njena svetloba čim bolj rdeče obarvana. Različne raziskave namreč kažejo, da je porast rakavih obolenj dojk, prostate in debelega črevesa pri prebivalcih razvitih držav povezan z izpostavljenostjo svetlobi ponoči.Pretirana in neprimerna razsvetljava pa ima tudi druge škodljive posledice.

Vas je že kdaj med vožnjo z avtomobilom zaslepil reklamni pano? Ste se že kdaj jezili na cestno svetilko, ki vam je svetila v oči namesto na cesto? Taka razsvetljava moti voznike, pa tudi pešce. Bleščanje je še posebno moteče za starejše ljudi, zato se lahko hitro zgodi, da spregledajo rob pločnika in se poškodujejo.

Ste opazili, da nam je pretirano in neprimerno osvetljevanje naselij ‚ukradlo‘ zvezde na nebu? Vsaka svetilka, katera oddaja svetlobo nad vodoravnico, prispeva k sipanju svetlobe. in žarenje neba nad mesti se vidi desetine kilometrov daleč. Popolnoma temnega neba v Sloveniji nimamo več. Svetlobno onesnaževanje, to je uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve, negativno vpliva tudi na živali. Dokazano je, da moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Živali so se namreč skozi milijone let dolg razvoj navadile, da so edini viri svetlobe ponoči zvezde in luna. Po zvezdah in luni se orientirajo in če se v njihovem okolju pojavi svetilka, ki svojo svetlobo oddaja na vse strani neba, se v okolju ne znajdejo več. Svetloba jih nezadržno privlači, zato ne morejo uiti iz njenega objema. Se spomnite poročanj iz New Yorka pred par leti, ko se je tisoče ptic ujelo v navpične svetlobne snope na mestu, kjer sta nekoč stala »dvojčka«? Prav vsak je že imel priložnost opazovati nočne metulje in druge žuželke, ki so neumorno letale okrog svetilk. Tiste, ki niso svoje življenjske poti končale ob stiku z vročo svetilko, so pojedli netopirji in drugi nočni plenilci. Ena svetilka lahko privabi več kilometrov oddaljene žuželke in tako sčasoma izprazni pokrajino. To pa posledično pomeni tudi manj hrane za netopirje, manj oprašenih cvetov, manj hrane za druge živali in prej ali slej tudi za človeka. Zadnja leta je vse bolj popularno osvetljevanje pročelij cerkva, kulturnih

spomenikov in vseh stavb, ki se nam zdijo na nek način pomembne. Na žalost to početje ni samo energetsko potratno, ampak škodi tudi ljudem in živalim. Ljudje se lahko pred prekomerno osvetlitvijo spalnic z ulic zaščitimo z raznimi senčili, kaj pa živali? Ali veste, da netopirji ne zapustijo svojega zatočišča, če je zunaj presvetlo? Bojijo se namreč plenilcev, poleg tega pa imajo največ hrane na voljo ob večernem mraku. Če smo z razsvetljavo pročelja osvetlili tudi njihovo izletalno odprtino, bodo ves čas milili, da je zunaj še dan in bodo zamudili svojo večerjo. Če se to dogaja doječim samicam vsako noč, bodo oslabele in kolonija lahko propade. Osvetljevanje poslopij je moti tudi življenjski ritem žuželk, zato bi resnično morali razmisliti o smiselnosti tega početja. Le čemu služi osvetljevanje fasad stavb ob dveh, treh ponoči? Če se nam zdi to mogoče smiselno v mestih, kjer ob vsaki uri lahko srečamo turiste, čemu sredi noči osvetljujemo cerkve daleč od naselij? Pred par leti je bila sprejeta Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaženja okolja, ki med drugim nalaga občinam ureditev take javne razsvetljave, da je svetlobno onesnaževanje čim manjše. Ste opazili, da se Ajdovščina ponaša z novimi cestnimi svetilkami? Sedaj res svetijo na cesto in pločnike, ne pa voznikom ter pešcem v oči. Spremembe na bolje pa bodo hitrejše, če se bomo vsi zavedali vseh vidikov svetlobnega onesnaževanja in si ga bomo prizadevali zmanjšati na najmanjšo možno mero. To ne pomeni, da bomo živeli v temi, a res ne vidim smisla, da bi svetili v nebo. Prej ali slej bomo morali vse to sami plačati.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Lekarniška vrtnica - ena najstarejših vrtnic v Evropi

Vrtnicam, ki so po svojih značil-nostih podobne francoskemu šipku (Rosa gallica), pravimo galske vrtni-ce ali na kratko »galke«. Pravi izvor galskih (francoskih) vrtnic ni po-znan, verjetno pa francoski šipek ni edini njihov prednik. Strokovnjaki domnevajo, da niso nastale na ob-močju današnje Francije, ampak da so prve galke prišle v Evropo iz Azi-je. Ena prvih naj bi bila rdeče rožnata vrtnica Rosa gallica var. 'Officinalis'.

Le redko katera vrtnica ima tako dobro poznano in zanimivo zgo-dovino. Legenda pravi, da naj bi to vrtnico v Francijo prinesel kralj Te-obald iz Navarre leta 1241, ko se je vračal s križarskega pohoda z Bli-žnjega zahoda. V svoji čeladi naj bi jo nosil vso pot od Damaska do svo-jega gradu v mestu Provins blizu Pa-riza. Njene zdravilne lastnosti so bile takrat že zelo dobro poznane, zato so jo v okolici mesta Provins množično sadili. V tistem času so jo v glavnem sadili v samostanih, kjer so menihi iz njenih cvetnih lističev izdelovali razne kreme, olja in praške, iz šipkov pa marmelade in čajne mešanice. Ker posušeni lističi še vedno dišijo, so bili zelo priljubljena sestavina za potpuri. Kot zdravilna rastlina, od tod njeno ime 'Officinalis' oz. lekar-niška vrtnica, je začela izgubljati na pomenu šele v 19. stoletju. Čeprav se jo danes goji predvsem kot okrasno rastlino, postaja vedno bolj prilju-bljena tudi pri izdelovalcih raznih kozmetičnih izdelkov in parfumov.

Lekarniška vrtnica cveti le tri do štiri tedne konec pomladi oz. v za-četku poletja, a je prav zaradi tega njeno cvetje še bolj cenjeno. Čudo-vita barva, močan vonj in številnost njenih cvetov odtehtata dejstvo, da cveti le dober mesec dni na leto. Cvetovi imajo približno deset bolj ali

manj rdečih venčnih listov, v sredini pa živo rumene prašnike. Čas cvete-nja boste lahko malo podaljšali, če boste sproti odstranjevali odcvetele cvetove. Proti koncu cvetenja pre-kinite z odstranjevanjem cvetov, da se bodo iz njih razvili lepi šipki, iz katerih lahko skuhate okusno mar-melado. Vse zdravilne lastnosti, ki jih pripisujemo divje rastočim vr-stam šipkov, velja tudi za plodove te vrtnice.

To je na bolezni in mraz odporna vrtnica, ki prenese tudi revnejšo prst in delno senčno rastišče. Iz korenin ji poganjajo vedno novi poganjki – pritlike, s katerimi se samodejno razmnožuje. Ker se hitro razrašča, tvori gost grm in preprečuje rast drugim rastlinam pod njo. Zato je, tako kot druge galke, ena najboljših pokrovnih vrtnic, odlična pa je tudi

kot živa meja. Če vas razraščanje vr-tnice moti, kupite cepljeno sadiko. Posadite jo tako, da bo cepljeno me-sto nad nivojem zemlje in poganjki bodo ostali pod nadzorom. Čeprav imajo njena stebla veliko bodic, so le-te tanke in ravne, zato vam ne bodo povzročale veliko težav. Listi so značilno rustikalni. Nimajo leska, na otip so hrapavi in nekoliko dišijo, če jih pomanemo med prsti.

V 16. stoletju so v Angliji odkrili različico te vrtnice, ki ima belo roza črtaste cvetove. Poimenovali so jo R.

gallica versicolor (versicoloris = ra-znobarvno) oziroma 'Rosa mundi'. Tudi to je zelo lepa vrtnica in tudi ta ima svojo legendo. Ime 'Rosa mundi' naj bi dobila po Rosamundi, ljubici angleškega kralja Henrika II. Rosa-mundo naj bi zastrupila Henrikova žena, neutolažljivi Henrik pa naj bi na Rosamundin grob zasadil to vr-tnico. Če drži legenda o prihodu lekarniške vrtnice v Evropo, potem 'Rosa mundi' nima nobene povezave s Henrikovo Rosamundo. Henrik II je umrl leta 1189, torej 50 let preden je predhodnica 'Rose mundi' prišla v Evropo. 'Rosa mundi' je prva znana vrtnica v Evropi z večbarvnimi cve-tovi in prav ta njena lastnost je bo-trovala imenu. Pridevnik »mundi« namreč pomeni »nečist« - beli cve-tovi so »popackani« z rožnato barvo. 'Rosa mundi' se včasih povrne v pr-

votno obliko in tako se lahko zgodi, da imate v istem rožnem grmu obe sorti. Da sta obe vrtnici vredne po-zornosti vsakega ljubitelja vrtnic do-kazuje tudi njuna uvrstitev med de-set najznamenitejših zgodovinskih vrtnic na svetu.

Lekarniško vrtnico, 'Rosa mundi' ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko kupite v spletni trgovi-ni www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Št. 28 • 16. januar 2014 21Javni razpisi

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdo-

vščina, na podlagi 11. člena Pravilnika o subvencio-

niranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite

v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 5/12, 76/12

– v nadaljevanju Pravilnik), objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SUBVEN-CIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA NAJETE STANO-VANJSKE KREDITE V OBČI-NI AJDOVŠČINA ZA LETO 2014

1. SPLOŠNA DOLOČILASubvencioniranje obrestne mere se

odobri za najete kredite pri poslovni banki oziroma drugi finančni institu-ciji, s katero Občina Ajdovščina sklene pogodbo o subvencioniranju obrestne mere za stanovanjske kredite, za namen gradnje, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše občanov na obmo-čju občine Ajdovščina ter za poplačilo že odobrenih stanovanjskih kreditov obča-nov.

Z Odlokom o spremembi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2014 (Uradni list RS, št. 110/13) so za subvencioniranje obrestne mere za na-jete stanovanjske kredite zagotovljena sredstva v višini 87.300 €.

Obrestna mera za kreditojemalce je EURIBOR + 0%, odplačilna doba kredi-ta je do 10 let.

Rok koriščenja najetega kredita je do 30.11.2014. Upravičenci so dolžni v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o do-delitvi subvencije Občino Ajdovščina pisno obvestiti ali bodo sklenili kreditno pogodbo in koristili odobrena sredstva, sicer se šteje, da odobrenih sredstev ne bodo koristili in se ta lahko dodelijo na-slednjemu upravičencu na prednostni listi.

2. UPRAVIČENCINa javni razpis se lahko prijavijo fi-

zične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem na

območju Občine Ajdovščina in ki na ob-močju občine Ajdovščina rešujejo svoj stanovanjski problem.

3. RAZPISNI POGOJIUpravičenci do subvencioniranja obre-

stne mere morajo izpolnjevati vsaj enega od splošnih pogojev in oba posebna po-goja, določena v Pravilniku.

Splošni pogoji so: • da si z gradnjo ali nakupom ali pre-

novo stanovanja, stanovanjske hiše rešu-jejo stanovanjsko vprašanje,

• da prenavljajo stanovanje ali stano-vanjsko hišo, ki je starejša od 15 let,

• da jim je zaradi spremenjenih dru-žinskih, zdravstvenih ali socialnih raz-mer dosedanje stanovanje postalo nepri-merno,

• da imajo odobren stanovanjski kre-dit za gradnjo, nakup ali prenovo stano-vanjske hiše, stanovanja.

Neprimerno stanovanje je stanovanje, ki po normativih ne ustreza določbam 10. člena Stanovanjskega zakona. Smi-selno enako se obravnava primernost stanovanjske hiše.

Sredstva za subvencioniranje obrestne mere kredita v primeru prenove se po Pravilniku lahko dodeli samo za izved-bo ali prenovo fasade, toplotne izolacije, prenovo dotrajane strehe, obnovo sani-tarij, elektro in vodovodnih instalacij, tlakov in stopnišč, vgradnjo ali zamenja-vo oken in vrat ter vgradnjo ali zamenja-vo sistema ogrevanja.

Posebni pogoji so: • da niti sam niti njegov zakonec ozi-

roma zunajzakonski partner ter otroci, ki so jih starši dolžni po zakonu preži-vljati, niso lastniki primernega stanova-nja po 10. členu Stanovanjskega zakona, razen v primeru prenove stanovanja, sta-novanjske hiše ali poplačila stanovanj-skega kredita,

• da ima sam ali njegov zakonec ozi-roma zunajzakonski partner pravno-

močno gradbeno dovoljenje, oziroma drugo ustrezno dokumentacijo v prime-ru prenove stanovanjske hiše, stanovanja oziroma sklenjeno kupoprodajno po-godbo ali predpogodbo, če gre za nakup stanovanja, oziroma sklenjeno pogodbo o stanovanjskem kreditu v primeru po-plačila drugega stanovanjskega kredita.

Ob pogoju, da proračunska sredstva za subvencioniranje obrestne mere navede-na v razpisu, niso v celoti porabljena, se lahko izjemoma subvencionira obrestno mero tudi lastniku primernega stanova-nja, ki rešuje stanovanjsko vprašanje na vasi, z namenom razbremenitve mesta. V tem primeru je potrebno dostavi-ti dokazilo, s katerim se izkazuje, da je stanovanje v mestu, v katerem trenutno prebiva, prodano.

Izpolnjevanje navedenih pogojev se dokazuje na zadnji dan roka za prijavo na javni razpis.

4. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV

Merila za ocenjevanje vlog upravičen-cev in sestavo prednostnih list so:

• status družine, • materialno in premoženjsko stanje

prosilca in njegove družine, • socialno in zdravstveno stanje pro-

silca in njegove družine, • stanovanjske razmere prosilca in

njegove družine, • način reševanja stanovanjskega

vprašanja. Točkovno vrednotenje meril je opre-

deljeno v 8. členu Pravilnika. Na podlagi točkovanja in ob upoštevanju pogojev iz Pravilnika, se oblikujejo prednostne liste upravičencev (lista A, lista B, lista C,…). Na prednostno listo A se uvrščajo prosilci, ki niti sami niti njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji v obdo-bju 10 let pred letom razpisa še niso bili upravičenci do subvencioniranja obre-

stne mere za stanovanjske kredite s stra-ni Občine Ajdovščina; na prednostno listo B se uvrščajo prosilci, ki so sami ali njihov zakonec oz. zunajzakonski par-tner v obdobju 10 let pred letom razpisa že bili enkrat upravičeni do subvencioni-ranja obrestne mere; na prednostno listo C se uvrstijo prosilci, ki so sami ali nji-hov zakonec oz. zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred letom razpisa že dva-krat bili upravičeni do subvencioniranja obrestne mere v skladu s Pravilnikom in enako naprej.

Dodelitev subvencij poteka po zapo-redju do porabe sredstev tako, da se sub-vencije najprej dodeli upravičencem na listi A, potem upravičencem na listi B in tako naprej.

5. VIŠINA KREDITA Višina kredita je odvisna od števila

družinskih članov izkazanih iz potrdila iz gospodinjske evidence, in sicer:število družinskih članov

najvišja višina kredita v €

1-2 29.000,003-4 36.000,005 ali več 44.000,00

V primeru prosilcev, ki v letu razpisa dopolnijo največ 29 let, se najvišja mo-žna višina odobrenega kredita, odvisna od števila družinskih članov izkazanih iz potrdila iz gospodinjske evidence, pove-ča za 5.000 €.

Najvišji znesek kredita se za namen ob-nove starih hiš na vasi in v starem me-stnem jedru poveča še za dodatnih 20%.

Banka ima glede na ugotovljeno kredi-tno sposobnost kreditojemalca pravico znižati dodeljen znesek kredita.

6. KRAJ, NAČIN IN ROK PRIJAVE:Razpis se objavi na spletni strani Ob-

čine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko javni razpisi, in v časopisu Aj-dovske novice, dne 16.1.2014. Občina si pridružuje pravico, da morebitne spre-membe in dopolnitve razpisa objavi kot popravek na spletni strani največ 15 dni

pred zaključkom razpisa.Vloga za prijavo na javni razpis se na-

haja v razpisni dokumentaciji, ki jo za-interesirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih stra-neh občine.

Rok za oddajo vlog je petek 28.2.2014. Vloge se odda osebno v sprejemno

pisarno Občine Ajdovščina ali po pošti na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, v zaprti ovoj-nici z oznako »Ne odpiraj - subvencija stanovanjskega kredita«. Na hrbtni strani ovojnice se izpiše polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prijava pra-vočasna, če je zadnji dan roka osebno prinesena v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina do 15. ure, oziroma, če je bila zadnji dan roka oddana po pošti pripo-ročeno. Nepravočasno prispele prijave bodo s sklepom zavržene.

V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo, bo občinska uprava prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. Če prijavitelj vloge ne dopolni v roku, se tako vlogo s sklepom zavrže.

Dodatne informacije lahko zainte-resirani občani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37, v času uradnih ur organa.

7. IZID RAZPISA Prejete vloge bo strokovna komisija

odpirala dne 4.3.2014. Občinska upra-va izda sklepe o uvrstitvi na prednostne liste in o dodelitvi sredstev s subvencio-nirano obrestno mero oziroma sklepe o zavrženju ali zavrnitvi vlog predvidoma v roku 40 dni od preteka roka za oddajo vlog.

OBČINA AJDOVŠČINA

Občina Ajdovščina, Občina Vipava in Območna

obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina na podlagi

Pravilnika o pospeševanju in razvoju malega go-

spodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava

(Ur. l. RS št. 57/03 in 40/04) in Odloka o proračunu

Občine Ajdovščina za leto 2014 (Ur. l. RS št. 12/13,

110/13) Odloka o proračunu Občine Vipava za leto

2014 (Ur. l. RS št. 111/13) ter sklepa upravnega od-

bora Območne obrtne zbornice Ajdovščina, št. 43-

3/2014 z dne 09.01.2014 objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2014

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA so proračunska sredstva Občine Ajdo-vščina, Občine Vipava in sredstva Ob-močne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina, namenjena za subvencioni-ranje obrestne mere za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občini Aj-dovščina in Vipava, ki se bodo dodelila v primeru, ko pomoč predstavlja spod-budo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.

2. POGOJI ZA DODELITEV SRED-STEV

2.1. Posojila se bodo odobrila za inve-sticije za naslednje namene:

- nakup, urejanje in opremljanje ze-mljišč in pridobivanje projektne doku-mentacije za gradnjo poslovnih prosto-rov,

- nakup, graditev ali investicijsko vzdr-

ževanje poslovnih prostorov,- nakup nove ali generalno obnovljene

opreme.2.2. Upravičenci do kredita so:• majhna podjetja (samostojni podje-

tniki, družbe z omejeno odgovornostjo),• občani, ki so pri organu vložili vlo-

go za priglasitev statusa samostojnega podjetnika,

• male gospodarske družbe, ki so na pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register.

2.3. Do sredstev kredita niso upravi-čena podjetja iz sektorja ribištva in ri-bogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Priloge 1 k Pogodbi o usta-novitvi Evropske skupnosti in podjetja v težavah. Do sredstev niso upravičeni tudi podjetniki, ki bi zaradi pomoči dali prednost rabi domačega blaga pred uvo-ženim. Do sredstev niso upravičena tudi podjetja iz cestnoprometnega sektorja, za namen nakupa vozil za cestni prevoz tovora.

3. MERILA ZA DODELITEV SRED-STEV

Posojila se bodo prednostno dodelje-vala prosilcem, ki bodo poleg pogojev poslovne banke izpolnjevali naslednje kriterije :Zap.

št.

Ocenjevalni kriteriji Najvišje možno

št. točk1. vlaganja v začetne investicije 202. vlaganja v posodobitev obstoječe

dejavnosti

20

3. vlaganja v nakup oz. izgradnjo

poslovnih prostorov za izvajanje

dejavnosti

20

4. zagotavljanje novih delovnih mest 205. višina lastnega vložka prosilca 106. vlaganja v dejavnosti, ki

so energetsko varčne in ne

onesnažujejo okolja

10

V primeru enakovrednih vlog za pri-dobitev posojila, se bo pri dodelitvi upo-števal naslednji prioritetni vrstni red:

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja ob-čina Ajdovščina, se pri vsakokratnem dodeljevanju dodeli prosilcem po nasle-dnjem prioritetnem vrstnem redu:

a. s sedežem družbe v občini Ajdo-vščina za investicijo na območju občine Ajdovščina,

b. s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Ajdo-vščina,

c. ne glede na sedež družbe za investi-cijo na območju občine Ajdovščina,

d. s sedežem družbe v občini Ajdo-vščina za investicijo na območju občine Vipava.

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja ob-čina Vipava, se pri vsakokratnem dode-ljevanju dodeli prosilcem po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:

a. s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Vipava,

b. s sedežem družbe v občini Ajdo-vščina za investicijo na območju občine Vipava,

c. ne glede na sedež družbe za investi-cijo na območju občine Vipava,

d. s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Ajdo-

vščina.4. OKVIRNA SREDSTVA za re-

fundacijo obrestne mere: Občina Aj-dovščina – 60.000,00 EUR, Občina Vipava – 30.000,00 EUR in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovšči-na 4.000,00 EUR in sicer za kredite z odplačilno dobo 5 let 18.800,00 EUR, za kredite z odplačilno dobo 7 let 37.600,00 EUR in za kredite z odplačilno dobo 10 let 37.600,00 EUR.

Odplačilna doba posojila: • krediti za nakup premičnin ter kre-

diti za nakup oziroma izgradnjo nepre-mičnin do višine kredita vključno 25.000 EUR je odplačila doba 5 let,

• krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin, do višine kredita vključno 50.000 EUR je odplačilna doba 7 let in

• krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin nad višino kredita 50.000 EUR je odplačilna doba 10 let.

Subvencionirana obrestna mera: 6-me-sečni EURIBOR + 0% letno.

Moratorij za odplačevanje glavnice kredita: do 1.1.2015.

Stroški vodenja kredita; 0,2% od stanja kredita – enkrat letno.

Stroški odobritve kredita 50 EUR, ne glede na višino kredita.

Rok vračila in način vračila: po pogojih poslovne banke.

Okvirna višina kredita za posameznega prosilca je največ 50.000 EUR. Če razpo-ložljiva sredstva presegajo povpraševa-nje, se lahko razdelijo ne glede na zgoraj

navedeno višino.Višina kredita ne sme presegati 50%

predračunske vrednosti upravičenih stroškov posamezne investicije in 10% skupne kreditne mase oz. največ 50.000 EUR, razen v primeru, da strokovna komisija ugotovi upravičenosti in go-spodarnost investicije. V tem primeru, lahko strokovna komisija odobri poso-jilo tudi nad zgoraj navedenimi limiti, vendar višina državne pomoči, ki se jo dodeli posameznemu upravičencu na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000 EUR oziroma 100.000 EUR za podjetja iz cestnoprometnega sektorja, v obdobju 3 let od zadnjega prejema takšne državne pomoči, ne gle-de na obliko ali namen pomoči. Višino dodeljene državne pomoči po pravilu »de minimis« bo za vsakega upravičen-ca posebej preverjala strokovna komisija pri Ministrstvu za finance RS.

Posojilna pogodba se bo sklepala med posojilojemalcem in banko. Namensko porabo pridobljenega posojila bo pre-verjala strokovna komisija in banka.

Upravičeni stroški investicije so:-strošek nakupa, urejanja in opremlja-

nja zemljišča ter pridobivanja dokumen-tacije za gradnjo poslovnih prostorov,

-strošek nakupa, graditve ali investicij-skega vzdrževanja prostorov, namenje-nih za poslovno dejavnost,

-strošek nakupa opreme.Prejemnik posojila poda izjavo, da za

investicijo, s katero kandidira na razpisu,

Št. 28 • 16. januar 201422 Javni razpisi

ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že do-bil iz drugih virov.

5. ROK KORIŠČENJA POSOJILA je od objave razpisa do pokoriščenja celo-tne kreditne mase oziroma najkasneje do 20.06.2014.

V primeru, da bo Ministrstvo za finan-ce podaljšalo shemo de minimis pomo-či do konec leta 2014, ter v primeru da

bodo sredstva po prvem razpisu ostajala bomo izvedli še drugi rok razpisa.

6. Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v roku 30–ih dni od dneva oddaje popolne vloge. V primeru, da prosilec odobrenega posoji-la ne prične koristiti v roku treh mesecev od datuma prejema sklepa, izgubi pravi-co do koriščenja sredstev in do ponovne prijave na razpis v koledarskem letu.

7. Interesenti oddajo vlogo na poseb-nem obrazcu - vloga, ki jo lahko dvigne-jo na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina, tajništvu Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava, na Območni obr-tno-podjetniški zbornici Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdovščina ali ga nati-snejo iz spletne strani www.ajdovscina.si. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa obja-

vimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

8. Pisne vloge z oznako: »NE ODPI-RAJ, PRIJAVA NA RAZPIS – PODJE-TNIŠTVO« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovoj-nice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Območna obrtno-podjetniška zbornica, Ajdovščina, Vipavska cesta 4,

Ajdovščina od 20.01.2014 dalje do naj-kasneje 30.05.2014 do 12.00 ure.

Št.: 41031-4/2014-2Datum 09.01.2014

ŽUPAN Marjan POLJŠAK, s.r., ŽUPAN Ivan PRINCES, s.r.,

PREDSEDNIK OOZ Peter SKAPIN, s.r.

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovšči-

na za leto 2014 (Uradni list RS št. 12/13, 110/13),

Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za pro-

grame in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovšči-

na, v nadaljevanju pravilnik ter Mnenja o skladnosti

sheme državne pomoči št. K-BE150-5879914/2007,

Občina Ajdovščina objavlja

JAVNI RAZPIS ZA DODELI-TEV FINANČNIH POMOČI ZA INVESTICIJE V KMETIJ-STVU V OBČINI AJDOVŠČI-NA ZA LETO 2014

1. Predmet javnega razpisa je dode-litev državne pomoči za urejanje kme-tijskih zemljišč (sadovnjaki), ureditev ograj za pašnike, posodabljanje, adapta-cije in novogradnje objektov za rejo ži-vali in za namene dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup opreme za vrtnarstvo, nakup kmetijske mehanizacije ter izgra-dnja pomožnih objektov za kmetijstvo.

2. Upravičenci: do sredstev po tem razpisu so upravičene pravne in fizič-ne osebe, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju občine Ajdovščina. Do sredstev so upravičene tudi pravne in fizične osebe s sedežem oziroma stalnim bivališčem v občini Ajdovščina, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju katastrskih občin Budanje, Erzelj, Slap in Vrhpolje.

Pred dodelitvijo sredstev mora upra-vičenec do sredstev državne pomoči podpisati klavzulo o kumulaciji državne pomoči. Klavzula obsega izjavo upravi-čenca do državne pomoči, da za namen, za katerega pridobiva državno pomoč ni prejel pomoči iz državnega proraču-na ali ni pridobil mednarodne pomoči, oziroma koliko sredstev je že prejel. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES, št. 1857/2006, ne sme ku-mulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja ali s finančnimi prispevki dr-žav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES), št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upraviče-nimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenziv-nost pomoči, določena z Uredbo (ES), št. 1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES), št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES), št. 1860/2004 glede na iste upravi-čene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena inten-zivnost pomoči, določena v Uredbi (ES), št. 1857/2006.

Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina

opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pra-vicah, upravljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za držav-ne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovšči-na ter za koncesije in druge oblike javno--zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč.

3. Pogoji za pridobitev sredstevKREDITNA SREDSTVA S SUBVEN-

CIONIRANO OBRESTNO MERO EU-RIBOR + 0%.

Splošni pogoji:• Doba odplačevanja kredita je od-

visna od višine kredita. Za kredite do vrednosti 7.000 EUR je doba odplačila 3 leta, krediti v vrednosti od 7,001 EUR do 20.000 EUR je doba odplačevanja 5 leta, nad 20.000 EUR pa 10 let.

• Najvišja vrednost kredita z boni-ficirano obrestno mero, ki ga investitor lahko pridobi je 42.000 EUR.

• Doba za odplačevanje kreditov za nakup premičnin (kmetijska oprema, mehanizacija) je ne glede na višino kre-dita največ 5 let, za nakup oziroma izgra-dnjo nepremičnin (stavbe) pa 10 let.

a. ) Nakup kmetijske mehanizacije Cilj ukrepa je sofinanciranje na-

kupa opreme (nove ali rabljene) za osnovno kmetijsko proizvodnjo in drugih tehnoloških rešitev za izbolj-šanje in preusmeritev proizvodnje. Upravičeni stroški so stroški nakupa kmetijske mehanizacije, strojne in druge opreme za osnovno kmetijsko pridelavo. DDV ni upravičen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: Vla-gatelj mora izkazati potrebo za nakup kmetijskega stroja ali opreme, ki je pred-met dodelitve kredita ter zagotoviti rabo stroja oziroma opreme. Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, mnenje Kme-tijske svetovalne službe ter predračun za stroj oziroma opremo, ki je predmet dodelitve kredita. Potrebo za nakup ter zagotovitev rabe, vlagatelj izkaže oziro-ma dokaže z opisom kmetijskega gospo-darstva ter izjavo.

Višina sofinanciranja: Za nakup stro-jev in opreme se dodeli kredit z bonifici-rano obrestno mero do največ 75% vre-dnosti upravičenih stroškov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme pre-segati 40 % upravičenih stroškov inve-sticije. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomo-či, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne po-moči).

b. ) Posodabljanje, novogradnje ter nadomestne gradnje objektov za rejo živali ter gradnjo pomožnih živinorej-skih objektov (silosi, senik, gnojišča, gnojne jame).

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve obstoječih ali novih objektov za rejo ži-vali (govedo, konji, drobnica) ter pomo-

žnih živinorejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev staleža živali v občini Ajdo-vščina.

Upravičeni stroški so stroški grad-beno inštalacijskih ter obrtnih del ter stroški vgrajene opreme. Stroški pripra-ve projektne in investicijske dokumen-tacije, stroški nadzora ter inženiringa, niso upravičeni stroški. Stroški izgradnje gnojnih jam in gnojišč za namen izpol-njevanja standarda »Nitratna direktiva« ni upravičen strošek. V sklopu novogra-dnje hlevov je strošek gnojnih jam in gnojišč upravičen strošek. DDV tudi ni upravičen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: Najmanjši obseg investicije v izgradnjo

ali prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobnice v območjih z omejenimi dejav-niki in 30 ležišč v nižinskem območju, za rejo krav molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižinskem območju, za kombi-nirano rejo (krave molznice, mlada živi-na), najmanj 15 v območjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v nižinskem ob-močju. Za krave dojilje veljajo enako kot za kombinirano rejo; za konje, najmanj 10 ležišč.

Najmanjši obseg pomožnih živinorej-skih objektov je 30m2 gnojišča, 50m3 gnojne jame, 120m3 silosa, 250m3 upo-rabnega volumna senika.

Vlagatelj predloži izpolnjen obra-zec vloge, kopijo katastrskega načrta z označeno lokacijo načrtovanega pose-ga, mnenje Kmetijske svetovalne službe, predračun in pravnomočno veljavno do-voljenje za gradnjo, kjer je to potrebno.

Višina sofinanciranja: Za posodablja-nje, novogradnje ter nadomestne gra-dnje objektov za rejo živali ter gradnjo pomožnih živinorejskih objektov se do-deli kredit z bonificirano obrestno mero do največ 75% predračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 40% upravičenih stroškov investicije. Pri odmeri državne pomoči bodo upošteva-na vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodeli-tve državne pomoči že dodeljena iz dru-gih virov (kumulacija državne pomoči).

c.) Novogradnja ali adaptacija objek-tov za namene dopolnilne dejavnosti na kmetiji (nastanitveni prostori, hla-dilnice, vinotoči, prostori za izvajanje dejavnosti, in drugi prostori za pride-lavo kmetijskih pridelkov)

Cilj ukrepa je povečati ponudbo do-polnilnih dejavnosti in kvalitete proi-zvodov, ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev.

Upravičeni stroški so: priprava doku-mentacije, gradbena in obrtniška dela, stroški nakupa opreme, vključno z ra-čunalniško opremo, stroški promocije, stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih, povezanih z dejavnostjo.

Pogoji za pridobitev sredstev: vloga z zahtevanimi prilogami, dopol-

nilna dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi, že registrirana ali registrirana pred izplačilom pomoči, predračuni.

Višina sofinanciranja: Za novogra-dnjo ali adaptacijo objektov za namene dopolnilne dejavnosti na kmetiji se do-deli kredit z bonificirano obrestno mero do največ 75% predračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov investicije. Pri odmeri državne pomoči bodo upošteva-na vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodeli-tve državne pomoči že dodeljena iz dru-gih virov (kumulacija državne pomoči).

d.) Urejanje kmetijskih zemljišč (sa-dovnjaki, matičnjaki, nasadi trajnic)

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč za izboljšanje in pre-usmeritev proizvodnje (urejanje sadov-njakov, matičnjakov ter nasadov trajnic).

Upravičeni stroški: zemeljska dela (odstranitev zarasti in kamenja, navoz zemlje, terasiranje, planiranje, rigola-nje), analiza zemlje v sklopu celovitega urejanja kmetijskih zemljišč, založno gnojenje, opora, mrežniki za zaščito pro-ti toči in dežju, zaščitna ograja za divjad, stroški večletnih sadik in zatravljanja ter drugi stroški, vezani na urejanje ze-mljišč. Drenažna dela niso upravičen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: inve-sticija še ni začeta, najmanjša površina, na kateri se predvideva izvedba ukrepov, ki so predmet pomoči, je 0,3 ha, vloga z zahtevanimi prilogami in kopijo kata-strskega načrta, dokazilo o lastništvu ali dolgoročna zakupna pogodba in predra-čun.

Višina sofinanciranja: Za urejanje matičnjakov in večletnih sadovnjakov, se dodeli kredit z bonificirano obrestno mero do največ 75% predračunske vre-dnosti upravičenih stroškov investicije, bruto intenzivnost pomoči ne sme pre-segati 40% upravičenih stroškov investi-cije. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomo-či, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne po-moči).

NEPOVRATNA SREDSTVAa.) Urejanje kmetijskih zemljišč (sa-

dovnjaki, matičnjaki, nasadi trajnic)Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve

kmetijskih zemljišč za izboljšanje in pre-usmeritev proizvodnje (urejanje sadov-njakov, matičnjakov ter nasadov trajnic).

Upravičeni stroški so stroški zemelj-skih del (odstranitev zarasti in kamenja, navoz zemlje, terasiranje, planiranje, ri-golanje), stroški analize zemlje v sklopu celovitega urejanja kmetijskega zemlji-šča, stroški založnega gnojenja, stroški opore, mrežnikov za zaščito proti toči in dežju, stroški zaščitne ograje za divjad, stroški večletnih sadik in zatravljanja ter

drugi stroški, vezani na urejanje zemljišč (lastno delo). Stroški drenažnih del niso upravičen strošek. DDV tudi ni upravi-čen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: Najmanjša površina ureditve sadovnja-

ka oziroma nasada trajnic, ki je predmet dodelitve državne pomoči je 0,3 ha.

Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z ozna-čeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, dolgoročno zakupno pogodbo s soglasjem za izvedbo inve-sticije, ki je predmet dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela ni v celoti v la-sti vlagatelja, dokazilo o lastništvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske svetoval-ne službe ter račune za izvedena dela. Za določanje naklona zemljišča, bo upošte-van podatek iz geografsko informacij-skega programa IOBČINA. Program se nahaja na spletni strani www.ajdovscina.si na desni strani. V program vstopate brez prijave, vpišete parcelno številko. Ko vam parcelno številko najde, kliknete na ikono opravila, ki se nahaja na desni strani ter izberete ikono - Izračun naklo-na parcel. V stolpcu MEAN prva vrstica je vpisan procent, katerega vpišete na vlogo.

Višina sofinanciranja: občina Ajdo-vščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 3.000 EUR/ha pri zemljiščih z naklonom do vključno 20%, pri zemlji-ščih nad 20% naklona pa ne več kot 4000 EUR/ha. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

b.)Urejanje pašnikovCilj ukrepa je sofinanciranje ureditve

pašnikov zaradi izboljšanja kakovosti in izboljšanja naravnega okolja.

Upravičeni stroški so stroški žice ali mreže, stroški količkov, izolatorjev, stro-ški agregata, transformatorja in pašnega aparata in drugi stroški (lastno delo). DDV tudi ni upravičen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: Najmanjša letna ureditev pašnika je 1

ha. Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z ozna-čeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, dolgoročno zakupno pogodbo s soglasjem za izvedbo inve-sticije, ki je predmet dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela ni v celoti v la-sti vlagatelja, dokazilo o lastništvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske svetoval-ne službe ter račune oziroma predraču-ne za izvedena dela. Ureditev pašnika ne sme biti v nasprotju z veljavnim prostor-skim planom občine Ajdovščina.

Višina sofinanciranja: Občina Aj-dovščina bo sofinancirala do 40% vre-dnosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 300 EUR/ha. Pri od-

Št. 28 • 16. januar 2014 23Javni razpisi

meri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

c. )Posodabljanje, novogradnje ter nadomestne gradnje objektov za rejo živali

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve obstoječih ali novih objektov za rejo ži-vali (govedo, konji, drobnica) ter pomo-žnih živinorejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev staleža živali v občini Ajdo-vščina.

Upravičeni stroški so stroški gradbe-no inštalacijskih ter obrtnih del, stroški vgrajene opreme in drugi stroški (lastno delo). Stroški priprave projektne in inve-sticijske dokumentacije, stroški nadzora ter inženiringa, niso upravičeni stroški. Stroški izgradnje gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjevanja standarda »Ni-tratna direktiva« ni upravičen strošek. V sklopu novogradnje hlevov je strošek gnojnih jam in gnojišč upravičen stro-šek. DDV tudi ni upravičen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: Najmanjši obseg investicije v izgradnjo

ali prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobnice v območjih z omejenimi dejav-niki in 30 ležišč v nižinskem območju, za rejo krav molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižinskem območju, za kombi-nirano rejo (krave molznice, mlada živi-na), najmanj 15 v območjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v nižinskem ob-močju. Za krave dojilje veljajo enako kot za kombinirano rejo; za konje, najmanj 10 ležišč.

Vlagatelj predloži vlogo z zahtevanimi prilogami; kopijo katastrskega načrta z označeno lokacijo načrtovanega posega, mnenje Kmetijske svetovalne službe ra-čun in pravnomočno, veljavno dovolje-nje za gradnjo, kjer je potrebno.

Višina sofinanciranja: Občina Ajdo-vščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 300 EUR/ležišče za govedo in konje pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah oziroma največ 75 EUR/ležišče za govedo in konje pri adaptacijah, za novogradnje in nadomestne gradnje hle-vov za drobnico ne več kot 75 eur/ležišče oziroma 20 EUR/ ležišče pri adaptacijah hlevov za drobnico. Pri številu ležišč se upošteva dejansko število vhlevljenih živali, ki pa ne sme biti večje od v dovo-ljenju navedene kapacitete hleva Pri od-meri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

d.) Nakup opreme za vrtnarstvoCilj ukrepa je sofinanciranje nakupa

opreme za osnovno kmetijsko proizvo-dnjo in drugih tehnoloških rešitev za izboljšanje in preusmeritev proizvodnje v vrtnarstvu.

Upravičeni stroški: stroški specialne kmetijske mehanizacije za vrtnarstvo brez pogonskih agregatov ter stroški ra-stlinjakov s potrebno opremo. DDV ni upravičen strošek.

Pogoji za pridobitev sredstev: naj-manjša letna izgradnja rastlinjaka je 200m2, Vlagatelj dostavi izpolnjen obra-zec vloge, kopijo katastrskega načrta z

označeno površino, ki je predmet dode-litve državne pomoči, mnenje Kmetijske svetovalne službe ter račune za izvedena dela, dovoljenje za gradnjo kjer je to po-trebno.

Višina sofinanciranja: do največ 10 % vrednosti upravičenih stroškov, vendar ne več kot 10 eur/m2 rastlinjaka. Pri od-meri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

4. Vlagatelji lahko za isti namen kan-didirajo ter pridobijo le eno vrsto dr-žavne pomoči (nepovratna sredstva ali kredit z bonificirano obrestno mero), prav tako vlagatelj ne more za urejanje iste površine prejeti državne pomoči po več kot 1 namenu.

5. Višina razpisanih sredstev: Po tem javnem razpisu je 32.000 EUR za ukrepe dodelitve nepovratne državne pomoči ter 8.000 EUR za subvencioniranje obre-stne mere.

6. Občina Ajdovščina bo sredstva po tem razpisu dodeljevala v skladu z do-ločili Pravilnika o dodeljevanju finanč-nih pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina. V primeru, da razpisana sredstva ne bodo zadoščala bodo upravičencem, dodeljena glede na skupno razpoložlji-vo višino sredstev, sorazmerno nižja sredstva. Vlagatelji lahko na tem javnem razpisu kandidirajo z investicijami, ki so bile izvedene v letu 2013 in 2014. Vlaga-teljem državna pomoč ne bo dodeljena, če bo komisija ugotovila, da je vlagatelj za ureditev, obnovo, ograditev, izgradnjo

ali adaptacijo na prijavljenih parcelah s strani občine Ajdovščina, za katerikoli namen, že prejel državno pomoč.

7. Prejemniki državne pomoči morajo ohranjati sadovnjak oziroma trajni na-sad, ki je predmet ureditve še najmanj 10 let, pašnik uporabljati še najmanj 10 let, hlev oziroma pomožne kmetijske objek-te imeti v rabi za katere so pridobili sred-stva (vseljene živali) še najmanj 10 let po pridobitvi državne pomoči. Strojev ter opreme pa ne sme odtujiti še najmanj 5 let po pridobitvi državne pomoči. Z vse-mi trajnimi nasadi, pašniki ali objekti, ki so predmet dodelitve državne pomoči, morajo prejemniki ravnati po načelu do-brega gospodarja. V primeru, da se pre-jemniki ne bodo držali pogojev iz tega razpisa, sklepa in pogodbe ter ne bodo ravnali po načelih dobrega gospodarja, bodo morali dodeljena sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrest-mi od dneva pridobitve do dneva vračila.

8. Prejemniki sredstev bodo na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklenil po-godbo z Občino Ajdovščina. S pogodbo bo natančneje urejen način in pogoji ko-riščenja sredstev ter izplačilo le-teh. Do-deljena sredstva po tem razpisu bodo iz-plačana po izvedeni investiciji, najkasne-je do 28.11.2014, kar pomeni, da mora biti do takrat tudi investicija zaključena.

9. Vloge morajo prispeti na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 17.02.2014 do 12.00 ure. Vloge morajo biti oddane v zapeča-tenem ovitku, označenem z: » Ne odpiraj - prijava na razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v ob-

čini Ajdovščina za leto 2014«, na ovitku mora biti tudi jasno označen natančen namen, na katerega se vloga nanaša ter ime, priimek in naslov vlagatelja.

10. Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 19.02.2014 ob 9.00 uri v pro-storih Občine Ajdovščina. Prepozno pri-spele vloge, se zavržejo. Zavržejo se tudi vse neustrezno opremljene vloge. Neute-meljene vloge se zavrne. Rok dopolnitve nepopolno predložene vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 45 dni od datuma od-piranja.

11. Vlagatelji morajo vlogo predložiti na predpisanih obrazcih, skupaj z vso z razpisom zahtevano dokumentacijo. Razpisno dokumentacijo potencialni vlagatelji lahko dvignejo na vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.ajdo-vscina.si, pod rubriko razpisi. Pridržuje-mo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot po-pravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

12. Kontaktna oseba za vprašanja v zvezi s tem javnim razpisom ter razpisno dokumentacijo je Doris Grmek; tel.: 05 365 91 35 ali doris.grmek@ajdovscina.si.

Številka: 331-1/2014-1 Datum: 09.01.2014

Občina Ajdovščina

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Aj-

dovščina na podlagi Pravilnika o subvencionira-

nju projektov inovacij (Ur. l. RS št. 57/03, 26/04 in

15/05), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za

leto 2014 (Ur.l. RS št.12/13 in 110/13) objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev subvencij za projekte inova-cij v letu 2014

1. PREDMET JAVNEGA RAZPI-SA so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, ki se bodo dodelila za projekte inovacij v letu 2014, in bodo pokrivala naslednje stroške:

a. stroške za pridobitev patenta oziroma za zaščito izdelka – do viši-ne 3.000 EUR

b. stroške izdelave začetnega pro-totipa – do višine 5.000 EUR

c. predlogi inovativnih tehničnih rešitev – do višine 1.000 EUR

d. tehnično dokumentirane inova-tivne ideje – do višine 1.000 EUR

e. stroške tehničnih raziskoval-nih nalog, ki so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev – do višine 2.000 EUR

2. POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV

2.1. Na javni razpis se lahko prija-vijo:

1. za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b:

- občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter

- mala in srednja podjetja s sede-žem v občini Ajdovščina,

ki morajo razpolagati z vsaj delo-ma ustvarjeno novo tehnično reši-tvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj. Prijavitelji lahko za delo v projektu najamejo izumitelja novosti

oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje določene s pred-pisi o raziskovalni dejavnosti. Zače-tni razvoj pa obsega razvojna dela, ki so potrebna, da se preverijo tehnične in druge lastnosti izuma.

2. za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e:

- občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter

- zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina

2.2. Popolne vloge na razpis mora-jo biti pripravljene v skladu z navo-dilom za pripravo vloge, ki je sestav-ni del razpisne dokumentacije.

2.3. Vloga za sofinanciranje ukre-pov pod točko a in b mora vsebovati:

2.3.1. Potrdilo pristojnega organa, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. Za fizične osebe pa je potrebno pre-dložiti fotokopijo osebne izkaznice.

2.3.2. Predstavitev predlagatelja;2.3.3. Predstavitev novosti;2.3.4. Finančno konstrukcijo pro-

jekta z viri financiranja;2.3.5. Izjava, da za prijavljeni pro-

jekt v zadnjih 3 letih, ni dobil držav-ne pomoči, oziroma če jo je, koli-kšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.

2.4. Vloga za sofinanciranje ukre-pov pod točko c, d in e mora vsebo-vati:

2.4.1. Za fizične osebe pa potrebno predložiti fotokopijo osebne izkazni-ce;

2.4.2. Predstavitev tehnične rešitve, inovativne ideje oziroma raziskoval-ne naloge..

3. MERILA ZA DODELITEV

SREDSTEV Pri razvrščanju predlogov projek-

tov, ki se sofinancirajo iz ukrepa a in b bodo upoštevani naslednji ocenje-valni kriteriji:Zap. št.

Ocenjevalni kriteriji Najvišje možno št. točk

1. Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile

25

2. Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev v novosti

25

3. Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta

20

4. Večja varnost in racionalnost 105. Število podeljenih patentov

oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij

10

6. Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje raziskovalne oz. izobraževalne institucije

10

Za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e, bo prejete vloge oce-nila strokovna komisija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta. Sofinancirani bodo le inovativni in hkrati najboljši projekti.

4. VIŠINA SREDSTEV za dodeli-tev subvencij za projekte inovacij v letu 2014 je 8.000 EUR. Za fizične osebe je višina namenjenih sredstev 4.000,00 EUR za podjetja prav tako v višini 4.000,00 EUR.

Višina subvencije za prijavljene projekte ne sme presegati 50% vre-dnosti upravičenih stroškov projek-ta.

Upravičeni stroški za sofinancira-nje ukrepov pod točko a in b so:

• stroški za pridobitev patenta,• stroški za zaščito izuma,• stroški dela, ki nastajajo nepo-

sredno kot posledica raziskave in razvoja projekta,

• materialni stroški za izdelavo

začetnega prototipa,• stroški raziskovalnih in sveto-

valnih storitev,• stroški instrumentov in druge

opreme, ki se izključno uporabljajo za izvedbo projekta.

DDV ni upravičen strošek.Zgornja višina pomoči ne sme biti

presežena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena.

5. ROK do katerega morajo biti po-rabljena dodeljena sredstva: Dode-ljena sredstva morajo biti porabljena do 30.06.2014.

6. Razpisna dokumentacija se lah-ko dvigne v času trajanja razpisa vsak dan od 8.00 do 12.00 v vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh Občine Aj-dovščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa. Dodatne infor-macije so vam na voljo po telefonu na številki: 05 365 9135 (Doris Gr-mek).

7. Pisne vloge z oznako: »NE OD-PIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS – INOVACIJE 2014« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgor-njem delu ovojnice, morajo predla-gatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina osebno ali s pripo-ročeno poštno pošiljko do najkasne-je 28.02.2014, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga.

8. Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v

roku 30–ih dni od dneva oddaje po-polne vloge.

9. Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s su-bjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslo-vodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pra-vicah, upravljanju oziroma kapita-lu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesi-je in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomo-či v primeru naravnih nesreč.

Številka: 41031-3/2014-1Datum: 09.01.2014

Občina AjdovščinaŽUPAN Marjan POLJŠAK

Št. 28 • 16. januar 201424 Javni razpisi

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdo-

vščina, na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o sofinan-

ciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina

(Uradni list RS, št. 97/2012) objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFI-NANCIRANJE JAVNIH KUL-TURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV, OBNOVE NE-PREMIČNE KULTURNE DE-DIŠČINE TER DELOVANJA ZVEZ V OBČINI AJDOVŠČI-NA V LETU 2014

1. Predmet javnega razpisa so javni kulturni programi in projekti na po-dročju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, gledališke, lutkovne, plesne, recitacijske, literarne, likovne, fotografske, filmske in video dejavnosti, založništva, varstva ne-premične kulturne dediščine, delovanje kulturnih zvez.

Javni kulturni program po vsebini predstavlja zaključeno celoto in traja nepretrgoma najmanj eno leto. Kot javni kulturni program se sofinancirajo tudi abonmajske ter druge ciklične gledališke in glasbene predstave.

Projekti s področja kulture so:a) posamična kulturna aktivnost izva-

jalcab) obnova in restavriranje nepremične

kulturne dediščine. 2. Izvajalci javnih kulturnih progra-

mov in projektov so: • društva in zveze, registrirana za iz-

vajanje programov na področju kulture oz. imajo v statutu določeno, da opra-vljajo tudi naloge s področja kulture,

• posamezniki samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo in uveljavljeni umetniki z referencami,

• zavodi in druge pravne osebe, regi-strirane za opravljanje kulturnih dejav-nosti,

• pravne in fizične osebe, lastniki oz. upravljavci nepremične kulturne dedi-ščine.

3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

• da imajo sedež oz. stalno bivališče v Občini Ajdovščina,

• da imajo zagotovljene osnovne ma-terialne, prostorske, kadrovske in orga-nizacijske pogoje za izvajanje predlože-nega programa in projekta,

• da imajo društva in zveze urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumen-tacijo, kot to določa zakon o društvih,

• da delujejo na področju kulture več kot eno leto,

• da je nepremična kulturna dedišči-na na območju občine in je vpisana v re-gister kulturne dediščine,

• da nimajo neizpolnjenih, zapadlih oziroma neporavnanih obveznosti do Občine Ajdovščina.

Za sofinanciranje javnih kulturnih programov lahko kandidirajo le izvajalci našteti v prvi alineji 2. točke tega razpisa.

Za sofinanciranje javnih projektov se lahko prijavijo tudi društva ali zveze društev iz območja severne Primorske, katerih projekti se deloma odvijajo tudi v Občini Ajdovščina in z njimi bistveno pripomorejo k popestritvi kulturne de-javnosti v občini.

Izvajalci javnih kulturnih programov, ki so registrirani manj kot eno leto prej-mejo pavšalni znesek 150 €.

Ne sofinancira se javnih kulturnih pro-gramov in projektov, ki so sofinancirani iz drugih razpisov Občine Ajdovščina.

V sofinanciranje se ne sprejme progra-mov/projektov društev, katerih osnovna dejavnost je dejavnost mladih, šport, promocija oz. ostale neprofitne dejav-nosti, razen v primeru, da so programi/projekti, ki jih izvajajo izključno kulturni programi/projekti in prijavljeni progra-mi/projekti po vsebini ne bi sodili v nji-hovo osnovno dejavnost.

Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. UPB2, 69/2011) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pra-

vicah, upravljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za držav-ne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovšči-na ter za koncesije in druge oblike javno--zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so se dolžni, na podlagi povabila Občine Ajdovščina ali od nje pooblaščenega or-ganizatorja, enkrat letno brezplačno od-zvati k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v javnem interesu ali prireditev, ki služijo obeležitvi državnega ali občinske-ga praznika oziroma drugega dogodka, pomembnega za Občino Ajdovščina.

4. Financiranje: Javni kulturni progra-mi, delovanje zvez in projekti ter obno-va nepremične kulturne dediščine bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Ur.l. RS št. 97/2012).

5. Okvirna višina sredstev znaša : • za javne kulturne programe: 88.541 € • delovanje kulturnih zvez: 4.559 € • za kulturne projekte 34.278 € • za obnovo kulturne dediščine 8.000 €.Projekt obnove nepremične kulturne

dediščine se sofinancira največ do višine 40% vrednosti projekta.

6. Merila za izbor:MERILA ZA JAVNE KULTURNE

PROGRAMEMerila za izbor in sofinanciranje pro-

gramov letnih programov kulturnih društev v občini Ajdovščina so sestavlje-na iz 1.) posebnih meril po področjih dejavnosti in 2.) dodatnih meril

1. Posebna merila se nanašajo na re-alizacijo programov kulturnih društev v preteklem letu. Pri tem se upošteva: dosežena raven spremljanja z oceno pro-gramskih dosežkov, število članov, števi-lo vaj, strokovni sodelavec, število samo-stojnih nastopov in drugih priložnostnih nastopov,

2. Dodatna merila pa se nanašajo na udeležbo na različnih tekmovanjih, so-delovanje na srečanjih in akcijah drugih organizatorjev programske posebnosti, obletnico delovanja.

MERILA ZA VREDNOTENJE ABO-NMAJEV IN DRUGIH CIKLIČNIH PREDSTAV

• pomembnost in kvaliteta programa, • število predstav, • število obiskovalcev v preteklih se-

zonah. MERILA ZA DELOVANJE KULTUR-

NIH ZVEZ• število vključenih društev• leta delovanja zveze• raznolikost vključenih društev

vključenih v zvezo• odmevnost zveze v okolju in oble-

tniceMERILA ZA VREDNOTENJE KUL-

TURNIH PROJEKTOV• pomembnost projekta za občino, • inovativnost kulturnega projekta, • kvaliteta in zahtevnost predložene-

ga projekta. Sprememba prijavljenega projekta po

preteku roka za prijavo na razpis ni mo-goča.

Za uvrstitev v sofinanciranje kulturnih projektov je potrebno doseči najmanj 70 točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE NE-PREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

• pomembnost kulturne dediščine, • ogroženost, • ustreznost programa obnove, • finančna izvedljivost projekta oziro-

ma višina zagotovljenih lastnih sredstev. 7. Rok izvedbe: Obnova kulturne de-

diščine in kulturni projekti morajo biti izvedeni najkasneje do 30.11.2014. Dodeljena sredstva za javne kulturne programe in delovanje zvez morajo biti porabljena do 31.12.2014.

8. Vsebina prijave: Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne doku-mentacije. Prijava mora biti čitljivo in pregledno napisana, v nasprotnem pri-meru ne bo obravnavana. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obrav-navana kot popolna.

9. Kraj, način in rok prijave: Razpi-

sna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku prevzamejo tudi v sprejemni pisar-ni Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in do-polnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene s pripisom »JAVNI RAZPIS – KULTURA«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden polni naslov predlagatelja kulturnega programa ali projekta.

Rok za posredovanje vlog je petek, 14.2.2014. Šteje se, da je vloga pravoča-sna v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Aj-dovščina ali osebno prinesena v spre-jemno pisarno Občine Ajdovščina, do 12.00 ure.

Nepravočasno prispele vloge bodo za-vržene s sklepom.

Vse dodatne informacije v zvezi z jav-nim razpisom dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Sti-bilj, tel.št.: 05/365-91-37, v času uradnih ur organa.

10. Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo 18.2.2014. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo doku-mentacijo, se prijavitelja v osmih dneh od odpiranja prijav pozove, da dopolni prijavo v roku 5 dni. V primeru, da je prijavitelj v roku ne bo dopolnil, bo pri-java zavržena.

11. Izid javnega razpisa: O izidu jav-nega razpisa bodo izvajalci obveščeni predvidoma v roku 60 dni od datuma odpiranja prijav. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.

OBČINA AJDOVŠČINA

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni

list RS št. 22/1998, 97/2001-ZSDP, 27/2002 Odl.US:

U-I-210/98-32, 110/2002-ZGO-1, 15/2003-ZOPA),

9. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega progra-

ma športa v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št.

97/2012, 104/2013) ter Letnega programa športa v

Občini Ajdovščina za leto 2014, Občina Ajdovščina,

Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFINAN-CIRANJE IZVAJALCEV LE-TNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI AJDOVŠČINA ZA LETO 2014

I. Občina Ajdovščina bo v letu 2014 so-financirala naslednje športne programe:

1. Interesno športno vzgojo predšol-skih otrok, šoloobveznih otrok, mla-dine, študentov ter otrok in mladine s posebnimi potrebami, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega iz-obraževalnega programa

2. Športno vzgojo otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

3. Kakovostni šport4. Vrhunski šport5. Tehnične športne panoge in misel-

ne igre6. Športno rekreacijo7. Šport invalidov8. Usposabljanje in izpopolnjevanje

strokovnih kadrov v športu9. Organizacijo športnih prireditev ter

udeležbo na športnih prireditvah10. Delovanje športnih zvez in društev11. Nabavo športne opremeII. Okvirna višina sredstev: Za izved-

bo javnega razpisa so predvidena nasle-dnja sredstva: za programe od 1. do 10. točke v višini 222.130,00 € in 5.580,00 € za nabavo športne opreme.

Sredstva pridobljena na javnem razpi-su morajo biti porabljena do 31.12.2014.

III. Programi in izvajalci bodo izbra-ni in sofinancirani po merilih iz Pravil-nika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovščina in njegovimi spremembami. Občina Ajdovščina bo v letu 2014 znotraj športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport namenila 3.000,00 € za sofinanciranje plačila strokovnih delav-cev - zaposlitev, pod pogojem, da dru-štvo pridobi sofinanciranje tudi s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Društvom, ki bodo pridobila so-financiranje v letu 2014 bodo sredstva razdeljena gleda na doseženo število točk iz 39. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega progra-ma športa na državni ravni (Uradni list 103/2013).

Na razpis pod točko 11. lahko izvajal-ci kandidirajo, v kolikor nabava športne opreme ni sofinancirana v okviru poseb-nih ali drugih proračunskih postavk pro-računa Občine Ajdovščina za leto 2014.

IV. Na razpis se lahko prijavijo: špor-tna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, ustanove, ki so ustano-vljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, za-vodi za področja vzgoje in izobraževanja.

Prijavitelj mora imeti sedež v Občini Ajdovščina, razen izjem, ki jih Pravilnik o sofinanciranju letnega programa špor-ta v Občini Ajdovščina posebej predvi-deva.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2, 81/2013 Odl.US: U-I-81/11-12) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkci-onar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udele-žen pri ustanoviteljskih pravicah, upra-

vljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebne-ga partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč.

V. Rok za prijavo programov je torek 28.1.2014. Prijave z zahtevano doku-mentacijo, se pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Prijavo se odda v zaprti kuverti, z oznako na pred-nji strani kuverte: »Ne odpiraj-prijava na javni razpis ŠPORT 2014«. Na hrb-tni strani kuverte se izpiše polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prijava pravo-časna, če je bila zadnji dan roka osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina do 15. ure oziroma, če bila zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno.

Rok za prijavo sofinanciranja plači-la strokovnim delavcem-zaposlitev, je torek, 28.1.2014. Prijavitelji so dolžni v roku 10 dni po zaključku Javnega razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izbor izvajalcev in sofinancira-nje plačila strokovnih delavcev v progra-mih panožnih športnih šol in strokovnih delavcev za leto 2014, dostaviti sklep iz

katerega je razvidno sofinanciranje stro-kovnih delavcev s strani ministrstva.

Občina Ajdovščina si pridružuje pravi-co, da morebitne spremembe in dopolni-tve razpisa objavi kot popravek na sple-tnih straneh Občine Ajdovščina, največ 10 dni pred zaključkom razpisa.

Prijavi se priložijo obrazci in drugi dokumenti navedeni v razpisni doku-mentaciji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih straneh občine: www.ajdo-vscina.si, pod rubriko Javna naročila in razpisi.

Dodatne informacije lahko izvajalci športnih programov dobijo na tel. (05) 365 91 22 – Erika Zavnik ali na Zavodu za šport, Primož Sulič, (05) 364 47 21.

VI. Prejete vloge bo strokovna komisi-ja odpirala 30.1.2014. Sklep o izbiri bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 60 dni po izteku roka za oddajo prijav. Sklep o sofinanciranju plačila strokovnim delav-cem bo izdan v roku 30 dni po prejemu sklepa iz katerega je razvidno sofinanci-ranje Ministrstva za izobraževanje, zna-nost in šport. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju.

OBČINA AJDOVŠČINA

Št. 28 • 16. januar 2014 25Javni razpisi

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina

na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina

za leto 2014 (Uradni list RS št. 12/13, 110/13) ob-

javlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFI-NANCIRANJE PRIREDITEV V LETU 2014

I. Predmet javnega razpisa je sofinanci-ranje:a. prireditve v sklopu Vertovčevega leta

2014, b. prireditve silvestrovanje v občini Aj-

dovščina 2014,c. druge prireditve ter Ajdovščina v maju

2014,katerih cilj je povečanje obiska v občini

Ajdovščina ter promocija in turistični ra-zvoj kraja. Občina Ajdovščina bo sofinanci-rala prijavljene prireditve, ki bodo realizira-ne v času od 1.1.2014 do 31.12.2014.

II. Na razpis se lahko prijavijo: • pravne in fizične osebe, registrirane v

skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s sedežem v občini Ajdovščina,

• društva, registrirana v skladu z Zako-nom o društvih s sedežem v občini Ajdo-vščina

• druge pravne osebe in fizične osebe, ki organizirajo prireditve na območju občine Ajdovščina.

• društva, ki so registrirana najmanj eno leto.

Na javnem razpisu ne morejo kandidirati neposredni in posredni proračunski upo-rabniki.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala le ti-ste prireditve, ki se bodo izvedle na obmo-čju občine Ajdovščina.

III. Višina razpoložljivih sredstev je:a. prireditve v sklopu Vertovčevega leta

2014; 7.000,00 EUR,b. za prireditev Silvestrovanje 2014;

7.000,00 EUR, c. za sklop drugih prireditev ter Ajdo-

vščina v maju; 11.500,00 EUR.V kolikor sredstva pod sklopom priredi-

tev Ajdovščina v maju, ne bodo podeljena zaradi neustreznih prijav, se ta sredstva po-razdelijo na sklop druge prireditve.

Sredstva so zagotovljena v proračunu Ob-čine Ajdovščina na proračunski postavki »sofinanciranje turističnih prireditev«.

Sredstva bodo razdeljena na podlagi po-gojev in meril, ki so sestavni del tega raz-pisa.

IV. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva mo-rajo biti porabljena do 31.12.2014.

V. Pogoji in merila za dodelitev sredstev: a) prireditve v sklopu Vertovčevega leta V sklop Vertovčevega leta sodijo prire-

ditve, ki se bodo vključile v skupno obele-ževanje pomembnih obletnic v povezavi z Matijo Vertovcem, v času od 28. januarja do vključno Pohoda po Vertovčevih poteh, konec novembra 2014.

Sofinancirane bodo prireditve, ki: - se bodo odvijale na območju zgornje Vi-

pavske doline (Ajdovščina, Vipava) - se bodo povezovale v skupni projekt

Vertovčevo leto 2014 (sodelovanje s krovni-mi organizatorji)

Dogodki so lahko vsakovrstni in name-njeni različni ciljni publiki, sestavljeni so lahko iz kulturnih, družabnih, pa tudi stro-kovnih vsebin.

Organizator posameznega dogodka (pri-reditve) je dolžan sam poskrbeti za vsa po-trebna dovoljenja in prijavo prireditve ter varnost obiskovalcev.

b) prireditev Silvestrovanje v Ajdovščini 2014

Organizator mora zagotoviti:• silvestrovanje, ki naj poteka na Lavri-

čevem trgu in sicer 31.12.2014;

• družabni program, ki temelji na glasbi v živo;

Organizator prireditve, je dolžan poskr-beti za varnost obiskovalcev, ter pravočasno poskrbeti za vsa potrebna dovoljenja in pri-jave prireditve. Prireditev mora biti obisko-valcem dostopna brez vstopnine.

Izbran bo en organizator. Prednost bo imel tisti organizator, ki bo poleg družab-nega programa, ki temelji na glasbi v živo zajemal tudi ognjemet.

c) Druge prireditve ter prireditev Ajdo-vščina v maju

Druge prireditve:Na javni razpis lahko upravičenci prija-

vijo izvedbo prireditev na območju občine Ajdovščina, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih pogojev:

• so del celovitega programa prireditve z daljšim obdobjem trajanja ali povezujejo več akterjev skupnem projektu (društva, krajevne skupnosti, ponudniki turističnih produktov in storitev, podjetja, zavodi…)

• tradicionalne prireditve, ki so okolju prijazne in poudarjajo kulturno identiteto občine Ajdovščina;

• prireditve, ki so sestavni del celovite turistične ponudbe občine Ajdovščina in imajo promocijske učinke;

• tradicionalni pohodi, ki imajo urejene in vzdrževane tematske poti in zajemajo obiskovalce izven meja občine Ajdovščina;

• so sestavljene iz domače produkcije (animacije, delavnice, sejmi domačih pri-delkov in izdelkov, prikazi starih običajev, degustacije)

• oživljajo mestno in vaška jedra; • ohranjajo dediščino in oživljajo ljud-

ske običajeMerila za dodelitev sredstev:1. Reference organizatorja:Izkušnje na področju organizacije priredi-

tev, pregled kakovosti izvedenih aktivnosti in njihova odmevnost (število obiskovalcev, ocene kritikov, ipd). Prijavitelj z več refe-rencami za izvedbo prireditev ter s pozitiv-no kritiko ter večjim številom obiskovalcev prejme višje število točk. Upoštevane bodo le javno objavljene reference, ki na dan roka za predložitev vlog na ta javni razpis ne bodo starejše od 3 let. Največje število točk po tem merilu je 10 točk.

2. Kakovost predlaganega programa in realna možnost izvedbe:

2.1 Pestrost in aktualnost programaPrireditve, katerih program je sestavljen iz

domače produkcije ter prireditve, ki poleg osrednjega dogodka ponudijo obiskoval-cem dodatne animacije (delavnice, prikazi, degustacije, ipd,) prejmejo višje število točk. Najvišje število točk po tem merilu je 5 točk.

2.2 Tradicionalnost prireditevTradicionalne prireditve (prireditve, ki se

odvijajo najmanj tretjič zapored) prejmejo 3 točke. Ostale prireditve se oceni z 0 toč-kami.

2.3 Organizacijska zahtevnost prireditvePrireditve, pri katerih sodeluje večje števi-

lo članov društva oz. podjetja, večje število sodelujočih ali prireditve, ki so tehnično zahtevnejše ipd, prejmejo višje število točk. Največje število točk po tem merilu je 5 točk.

2.4 Primernost lokacije in logistikaPrireditve, ki so za obiskovalce prijaznejše

(dostop, parkiranje, kampiranje, druga po-nudba za udobje gosta oziroma obiskovalca, ipd), prejmejo višje število točk. Največje število točk po tem kriteriju sta 2 točki.

3. Varovanje in promocija naravne, kul-turne in etnološke dediščine:

Prireditve, ki vključujejo prikaze običajev, postavljanje obeležij, označevanje dedišči-ne, tematske pohode in druge, okolju in

ljudem prijazne prireditve, prejmejo višje število točk. Najvišje število točk po tem merilu je 10 točk.

4. Spodbujanje novih turističnih pro-duktov in upoštevanje strategije razvoja turizma:

4.1 Prireditve, ki zajemajo inovativne ideje in pristope, prejmejo višje število točk. Naj-večje število točk po tem merilu je 5 točk.

4.2 Prireditve, ki so skladne z lokalno, regionalno ali državno strategijo razvoja turizma, prejmejo višje števil točk. Največje število točk je 5 točk.

5. Marketinški načrt:Vloga, kateri je priložen izdelan marketin-

ški načrt prireditve ali dogodka in vsebuje različne načine oglaševanj (plakati, letaki, brošure, načrt distribucije, morebitni pre-vodi v tuje jezike, plačljiva oglaševanja v medijih, možnosti brezplačnih oglaševanj v medijih, ipd) prejme višje števil točk. Naj-višje število točk po tem merilu je 10 točk.

6. Ciljna publika:Prireditve, ki so namenjene široki množi-

ci obiskovalcev, prejmejo višje število točk v primerjavi s prireditvami, namenjenimi samo določeni ciljni publiki. Največje števi-lo točk po tem merilu je 5 točk.

7. Dostopnost prireditve (dogodka):Prireditve, ki so za obiskovalce brezplač-

ne, prejmejo 10 točk. Prireditve, za katere organizator obiskovalcem zaračunava vsto-pnino, ne dobijo točk.

8. Trajanje prireditve in termini prire-dite:

8.1. Večdnevne prireditvePrireditve, ki vsebujejo dnevna in večerna

dogajanja, se točkujejo z 10 točkami. Prire-ditve, ki se dogajajo preko dneva in ne tudi zvečer, prejmejo 7 točk. Prireditve, katerih dogodki so umeščeni zgolj v večerni termin, se točkujejo s 3 točkami.

8.2. Enodnevne prireditvePrireditve, ki trajajo večji del dneva, se

oceni s 5 točkami. Prireditve, ki trajajo manj kot pol dneva ali so časovno umeščene v ve-černi čas, ne pridobijo točk.

9. Povezovalni moment:Prireditve, ki so vpisane v letne koledarje

dogodkov (TZS, ŠZS, ipd), prejmejo 3 toč-ke. Društva, ki so člani zveze društev, prej-mejo 2 točki. Društva ali podjetja, ki se pri organizaciji in izvedbi prireditve povezujejo z ostalimi društvi ali podjetji iz občine, prej-mejo 2 točki.

Društva ali podjetja, ki se pri organizaciji in izvedbi prireditve povezujejo z ostalimi društvi ali podjetji iz regije, z namenom promocije območja občine Ajdovščina, prejmejo 3 točke.

10. Pridobivanje sredstev iz drugih vi-rov ali zagotavljanje lastnih sredstev

Organizator, ki izkazuje višji delež lastnih, sponzorskih in drugih sredstev, prejme ve-čje število točk. Največje število točk po tem kriteriju je 10 točk.

Maksimalno število točk je 100.Do sofinanciranja so upravičene tiste

vloge, ki prejmejo najmanj 40 točk.Do sredstev iz tega razpisa niso upraviče-

ne naslednje prireditve:• zabavne prireditve za pospeševanje lo-

kalne gostinske prodaje;• kulturne prireditve, ki so predmet dru-

gih razpisov;• športna prireditve, tekmovanja, tur-

nirji zabavno rekreativne narave, ki so fi-nancirani iz drugih razpisov občine Ajdo-vščina;

• obletnice in proslave organizacij, ki so v prvi vrsti namenjena svojim članom in ne širši javnosti;

• šagre.Prireditev Ajdovščina v maju:

Prireditev se mora odvijati na Lavričevem trgu ali njegovi neposredni okolici in sicer med 09.05.2014 in 11.5.2014.

Program prireditve Ajdovščina v maju mora biti obvezno:

• namenjen različnim ciljnim skupinam obiskovalcev;

• sestavljen iz kakovostnih kulturnih in zabavnih vsebin;

• sestavljen iz domače produkcije ter prireditev, ki poleg osrednjega dogodka po-nudijo obiskovalcem dodatne animacije: 1. delavnice, 2. sejem domačih pridelkov, iz-delkov in produktov, 3. prikazi običajev, 4. degustacije;

• pripravljen v sodelovanju z drugimi domačimi društvi in organizacijami;

• sestavljen iz prireditev in dogodkov, ki so razporejeni skozi ves dan, vse dni traja-nja prireditev, z večernimi zaključki, uskla-jenimi z Odlokom o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Poleg tega mora organizator poskrbeti za:• promocijo in oglaševanje prireditve,

tudi izven meja občine Ajdovščina;• varnost obiskovalcev, bližnjih prebi-

valcev ter kulturne in naravne dediščine v bližnji okolici prireditvenega prostora;

• obvestiti mora bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo;

• pridobiti vsa potrebna dovoljenja in poskrbeti za pravočasno prijavo prireditve.

Prireditev mora biti dostopna obiskoval-cem brez vstopnine. Občina Ajdovščina bo sofinancirala program zgolj enega organiza-torja, ki bo v celoti ustrezal zgoraj navede-nim merilom.

Do sredstev iz tega razpisa niso upraviče-ni tisti predlagatelji vlog, ki:

• so v stečajnem postopku, • prijavljajo izvedbo promocijskih ak-

tivnosti, ki so več kot 30% ali v celoti sofi-nancirane iz drugih virov občinskega pro-računa.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala pri-reditve do največ 50% celotne vrednosti prijavljenega projekta. Delež sofinanciranja je odvisen od višine razpoložljivih sredstev glede na celotno višino v vlogah zaprošenih sredstev. Vloge, ki bodo zadostile večjemu številu meril in pogojev, bodo ocenjene z višjim številom točk. Merila in pogoji iz tega odstavka so med seboj enakovredni.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-dovščina ali od nje pooblaščenega organi-zatorja, enkrat letno brezplačno odzvati k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v jav-nem interesu ali prireditev, ki služijo obe-ležitvi državnega ali občinskega praznika oziroma drugega dogodka, pomembnega za Občino Ajdovščina.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-prečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-skih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sred-stev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v pri-meru naravnih nesreč.

VI. Razpisna dokumentacija vsebuje:1. obrazec, iz katerega so razvidni podatki

o prosilcu: ime in priimek ali naziv prosilca, točen naslov, telefon, ime odgovorne osebe, št. TRR, davčna številka

2. fotokopijo obvestila o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt od AJPES-a (oziroma Statističnega urada RS)

3. fotokopijo potrdila o registraciji (za društva odločba o vpisu društva v register društev, za krajevne skupnosti potrdila o re-gistraciji ni potrebno dostaviti),

4. izdelan program za vsako prireditev posebej:

• podroben opis prireditve, način izved-be prireditve in datum izvedene prireditve;

• vrednost in cena celotne prireditve s finančno konstrukcijo (razdelan stroškov-nik-odhodki) in predviden način zagotovi-tve pokrivanja stroškov prireditve (prihod-ki),

5. dokazilo o mednarodni organizaciji prireditve, če je le ta mednarodna,

6. izjavo vlagatelja, da sprejemajo razpisne pogoje, ki so sestavni del javnega razpisa; da so seznanjeni z merili za ocenjevanje vlog za dodeljevanje sredstev; da vse navedbe, ki so podane v prijavi ustrezajo dejanskemu sta-nju; da so vse kopije priloženih dokumen-tov k vlogi enake originalom; da se strinjajo z določili vzorca pogodbe.

VII. Naknadno zahtevana dokumenta-cija:

S sklenitvijo pogodbe o črpanju dodelje-nih sredstev mora upravičenec po realizaciji projekta predložiti še:

• poročilo o izvedbi prireditve ter doka-zila (fotokopije računov),

• finančni obračun prireditve. VIII. Obravnava vlog: 1. Vloge bo obravnavala tričlanska komi-

sija, ki jo imenuje župan. 2. Vse pravočasno prispele vloge bodo

ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa.

3. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami.

4. Prepozno prejete vloge se zavržejo, neu-temeljene pa zavrnejo.

5. Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelji v predpisanem roku ne bodo dopolnili, se zavrže.

IX. Roki za predložitev vloge: Upoštevane bodo vloge, ki bodo prispele

na vložišče Občine Ajdovščina najkasneje do 24.02.2014 do 10 ure.

Pisne vloge morajo biti poslane na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina v zaprtih ovojnicah, opre-mljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Ne odpiraj - javni razpis za sofi-nanciranje prireditev v letu 2014«

X. Rok, v katerem bodo potencialni pre-jemniki obveščeni o izidu razpisa:

Vsi predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključku razpisa.

XI. Informacije: Razpisna dokumentacija je od dneva te

objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina. Zain-teresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v vložišču Občine Ajdovščina. Vse dodatne informacije v zve-zi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na tel.št.: 05/365-91-35 (Doris Grmek).

Razpis je objavljen na spletnih straneh Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravi-co, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom raz-pisa.

Številka: 41031-2/2014-1Datum: 09.01.2014

Župan Marjan Poljšak

Št. 28 • 16. januar 201426 Obvestila in mnenja

Tješka bo(Odgovor na zapis poslanke Eve Irgl,

objavljen v decemberski številki)Spoštovani bralci, na internetu si

lahko preberete kaj o lustraciji pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), in kaj se je mnogim utrnilo in zapisalo v zvezi z njo. Tudi o izvo-ru in namenu tega dejanja, in kako si ga za dnevno uporabo tolmačijo evropski, z njimi pa tudi naši, zla-sti »ljudski« politiki, »zmagovalci« tranzicije vzhodnoevropskih držav in naše »osamosvojitve«.

Po njihovo naj bi bila lustracija ob-tožba, obsodba, kesanje, opravičilo in pokora (vse v enem) vidnih no-silcev oblasti v totalitarnih režimih, med katere pa so uvrstili le fašizem, nacizem in komunizem.

Zakaj niso enako utemeljeno na-šteti še absolutizem, fevdalizem, ka-pitalizem, ne nazadnje pa sta totali-tarna tudi idiotizem in kretenizem? Da ni absolutizma in fevdalizma, je še razumljivo, saj sta še starejša kot fašizem ali nacizem. Toda zakaj ne kapitalizem?

In ker fašizma in nacizma v Evro-pi ni več, naj bi po letu 91, po mne-

nju zelo »ljudskih« strank, lustrirali predvsem vidne nosilce komunistič-nih totalitarnih oblasti pred letom 91. Tudi v Sloveniji!

In ker tega po osamosvojitvi (in podtaknjeni vrnitvi v kapitalizem) Slovenci nismo opravili, smo tam kjer smo, nam je v pismu pojasnila poslanka stranke SDS.

Ga. Irgl, med drugim ste zapisali: » … za svetlejšo in stabilno prihodnost naše države je … potrebna postopna evolucija v demokratičnem razmi-šljanju …«. Iz pisma pa sem lahko razbral, da ste v SDS s to evolucijo še zelo na začetku, ali pa da kot demo-kracijo razumete tudi: »Ponavljajte za mano!« ter diktaturo kapitala. »Ponavljajte«, ker je že vaš predse-dnik nedolgo tega ugotovil, da bi z lustracijo odpravili 95% vzrokov za zatečeno stanje v državi, in ker sem na Googlu, pod klik »lustracija«, prebral, da je lustracijo po letu 91 od bivših socialističnih držav dosledno izvedla le Poljska, ki je posledično doživela tudi največjo rast gospodar-stva in geopolitičnega vpliva.

Ga. Irgl, je, najprej strašenje z dik-tatom evropske trojke, kmalu po tem pa priporočanje pomoči iste (vse

predsednik SDS), pristajanje na dik-taturo kapitala, ali le korak »v evo-luciji demokratičnega razmišljanja«, vdinjanja SDS kapitalu?

Izbranci med zmagovalci osamo-svojitve (idejni vodje,mentorji in podporniki) in od istih zlorabljene tranzicije so že takrat še kako vedeli kam in v korist koga se osamosvaja-mo. V diktaturo kapitala.

Vaša stranka je bila po letu 91 kar nekaj mandatov v vladi in nedol-go tega cel mandat na čelu vlade. Je po vaše ter od ELS posebej podprta »ena ključnih političnih sil v državi« sodelovala pri ustvarjanju (in) ali le prikrivanju (zakaj?) »s krizo napla-vljene umazanije«? Za oblast (mesto pri koritu) ste paktirali tako z Bo-gom (Cerkev) kot hudičem (LDS).

Preden bi se vam še kdaj zapisala ugotovitev o »navidezni enakoprav-nosti in navideznem občutku social-ne pravičnosti v komunističnem sis-temu«, primerjajte številke pomoči potrebnih in paketov RK in Karitasa iz letošnjega leta, s številkami v se-demdesetih, osemdesetih letih prej-šnjega stoletja. O takrat navidezni in danes pravi enakopravnosti pa se dajte podučiti od deset-tisočih na

cesti.Če bi tisto o selektivnosti spomi-

na »…saj pozablja na vse krivične in zločinske element….« res veljalo, bi bila to lahko tudi sreča za vas. Ko bo kdo od »vojakov« diktaturi kapitala nasprotne ideologije (čez 20, 40, 60 let) vztrajal pri lustraciji vseh »za-služnih« za v dvajsetih letih izdano, prodano ter oropano Slovenijo. Že drugi mandat sedite v parlamentu, na sedežu ene ključnih političnih sil…. aktivna pri prikrivanju ali sou-stvarjanju nesnage? Nihče vam ni in ne preprečuje zapustiti hleva sloven-ske strankokracije.

Ga. Irgl, iz fonda Razglednic naših krajev pri PANG (Pokrajinski arhiv Nova Gorica) si »sprintajte« razgle-dnico-panoramo Ajdovščine iz let izpred ali takoj po koncu II. svetovne vojne in stopite z njo na rob ŠKOL A (Gradiške gmajne). Primerjajte vide-no v naravi s stanjem na razglednici in si na listek zapišite imena vidnih nosilcev oblasti in gospodarstva, s katerimi smo videno razliko (95% vsega novega je bilo zgrajeno po l. 45 do 91) ustvarili, na drugi listek pa vidnih v politiki in gospodarstvu, ki so isto v zadnjih dvajsetih letih

olastninili, ukradli ali zapravili. Na prvem listku podčrtajte (rdeče!) vi-dne nosilce prejšnjega totalitarnega komunističnega režima med njimi in preverite kateri od teh je tudi na drugem! Z imeni ne bi smeli imeti težav, razen če niste pozivali k lustra-cij kar »na pamet«.

Ga. Irgl, mladi ste bili v ta svet ro-jeni za brezskrbno otroštvo, učenje, delo, iskanje novih poti ter uresniče-vanje svojih in sanj ter ciljev drugih v svobodni in suvereni državi, kjer bosta socialna pravičnost in spošto-vanje slehernega sveta. Ne za »topo-vsko« hrano preživelih ideologij, ki nas kar naprej delijo, in ohranjanje »svetlih« tradicij nostalgikov. Infor-macijska revolucija, ki še kako služi kapitalu, tudi brezsramno razgalja. S ponavljanjem in korakanjem dva ko-raka naprej, tri nazaj boste v stranki SDS težko izpeljali »evolucijo demo-kratičnega razmišljanja«, kot narod in država pa smo, po samo dvajse-tih letih, tudi z SDS na čelu, toliko neodvisni, svobodni in suvereni kot leta 1891!!!

Dušan Krečič

Obvestila Obrtne zbornice

Prenehanje obveznosti prijavljanja kratkotrajnih del na višini12. decembra 2013 je prenehala veljati obveznost prijavljanja kratkotrajnih del na višini Inšpektoratu RS za delo, ki je bila vzpostavljena 1. 3. 2013. Poudariti pa velja, da v veljavi ostaja obveznost, ki izhaja iz 40. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) in na podlagi katere je delodajalec dolžan pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, o teh delih obvestiti inšpekcijo dela.Davek na nepremičnineObrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo vložila zahtevo po ustavni presoji Zakona o dav-ku na nepremičnine. Na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je prof. dr. Erik Kerševan s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predstavil pravne podlage za vložitev zahteve za presojo ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine. Med drugim so v zakonu sporne davčne stopnje, neenakosti pri vrednotenju nepremičnin in nezmožnost pritožbe zoper davčno odločbo. OZS bo z ostalimi podpisniki iniciative proti davku na nepremičnine zahtevo za ustavno presojo vložila, ko bo zakon začel veljati.Podaljšanje roka za poročanje o najemnih pravnih razmerjih v evidenco trga ne-premičninV začetku decembra 2013 je Geodetska uprava Republike Slovenije prejela približno 8.000 obrazcev fizičnih oseb za poročanje o najemnih pravnih razmerjih v Evidenco trga nepremičnin. Ker je priliv teh vlog še vedno močno povečan, Geodetska uprava podaljšuje rok za poročanje o najemnih pravnih razmerjih, kar je mogoče še do 1. marca 2014 storiti prek spletne aplikacije. Seminar SPREMEMBE NA PODROČJU PRISPEVKOVObmočna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju s podjetjem TAXA vabni na seminar, ki bo v sredo, 29.1.2014 ob 16.00 uri na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina. Vsebina: spodbode za zaposlovanje, spremembe na področju obračuna in plačila prispev-kov, določanje zavarovalne osnove, zavarovanje družbenika, obrazci REK. Kotizacija: za člane OOZ Ajdovščina 10 €+DDV, za ostale 40€+DDV. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si. Razpis P7 za mikrokredite za mikro in mala podjetjaSlovenski podjetniški sklad ima odprt javni razpis za pridobitev mikrokreditov (Razpis P7). Upravičeni stroški so materialne investicije in obratna sredstva. Kredit lahko krije do 85% vrednosti upravičenih stroškov. Najnižji znesek kredita znaša 5.000,00 EUR, najvišji znesek kredita znaša 25.000,00 EUR.Najkrajša ročnost kredita je 12 mesecev, najdaljša pa 60 mesecev. Na razpis se lahko pri-javijo od samozaposlenih, do podjetij z največ 50 zaposlenimi). Prvi rok za oddajo vlog je 20.01.2014 naslednji je 20.02.2014. Vsi razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dosto-pni na spletni strani Podjetniškega sklada.Leto 2013 na OOZ Ajdovščina v številkahŠtevilke povedo svoje, oglejmo si nekaj najbolj zanimivih. Razdeljenih je bilo za 786.000 € kreditov s subvencionirano obrestno mero. Opravljenih je bilo 531 postopkov E-vem (regi-stracij, sprememb s.p. in d.o.o.). Potekalo je 25 izobraževalnih dogodkov, ki se jih je udele-žilo 970 udeležencev. Zabeleženih je 125 specialističnih individualnih davčnih, finančnih, računovodskih in pravnih svetovanj. Mesečno odgovorjenih povprečno 700 telefonskih klicev in v pisarnah dveh zaposlenih sprejetih povprečno 320 iskalcev hitrih nasvetov in dobrih informacij.

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalci do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013 http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendijeJavni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013 http://www.sklad-kadri.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

JAVNI RAZPIS za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in javne raziskovalne organizacije ROKI: 15. april in 9. september 2013 http://www.mgrt.gov.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013 http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 tržni delodajalci do porabe  sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje Zaposlovanje prejemnikov denarne socialne pomoči

Delodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/zaposlovanje_prejemnikov_dsp

Slovenski podjetniški sklad P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki (dodatni): 5.4., 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad P2C 2013 - Subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013

podjetja, katerim so že bila dodeljena sredstva po javnem razpisu P2/2011 (takrat kot ciljni skupini P2A) in po javnem razpisu P2/2012 (kot ciljni skupini P2B)

ROK: 22.3.2013 http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad NAJAVA RAZPISA P2 – subvencije za zagon podjetij

Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013; Podjetje mora biti najkasneje ob oddaji vloge član SIO (tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji).

objava je predvidena v marcu 2013 http://www.podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do

31. 1. 2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. http://www.ekosklad.si/

Evropska komisija /Spirit Slovenija

Natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2013 razpis nima roka http://www.podjetniski-portal.si/index.php?

t=Razpisi&id=155&l=sl&type=1

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 123: »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2013.

1. kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo,2. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali3. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti, na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka(vlagatelji morajo izpolnjevati pogoje za mikropodjetja)

3.4.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 1. komasacije oziroma predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih

občine 30.4.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Tehnična pomoč čebelarjem čebelarji do porabe sredstev oz. zaprtja razpisa, ki bo objavljen na spl. strani ministrstva

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okoljeIV. javni razpis za ukrep 121 – posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij

upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije 23.10.2013 do 24. ure

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Drugi javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013

fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na naslovu sedeža kmetijskega gospodarstva in so nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetniki posamezniki,pravne osebe, ki v času oddaje vloge na javni razpis opravljajo kmetijsko dejavnost in so kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo

9.10.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Javni razpis za ukrep VII: Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu

čebelarji, ki so vpisani v register čebelnjakov, ki ga vodi MKO

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Št. 28 • 16. januar 2014 27Napovedujemo

Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.OBVESTILA:Fotografska razstava: Čarobna jesen Do sobote, 1. marca 2014 - Okrepčevalnica Angora, Otlica Fotografska razstava Čarobna jesen avtorja Damjana Vidica bo na ogled do marca. Info: 05 364 93 70, 041 708 134 (Izidor)Porcelan in še kaj - razstava Do petka, 31. januarja 2014 - Obrtni dom Ajdovščina Razstava društva POC z naslovom Porcelan in še kaj bo na ogled v prostorih Obrtnega doma v Ajdovščini. Razstava Patrizie Devide, Sredozemlje/Mediterraneo, allegro barbaro Do nedelje, 19. januarja 2014 - Pilonova galerija AjdovščinaRazstava s pregledom minulega dela avtorice, ki mu je dodala še najnovejše likovno razmišljanje.Razstava 5. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo 2013 Od sobote, 25. januarja, do petka 7. februarja 2014 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Razstavljena bodo vsa nagrajena in sprejeta dela iz natečaja. Razstava: Odsevi Pilonove risbe Od torka, 21. do torka, 28. januarja - Pilonova galerija Ajdovščina Razstava del dijakov treh razredov 1. letnika gimnazijske smeri SŠ Veno Pilon Ajdovščina. Izdelki so nastali znotraj likovne delavnice, ki se je odvijala v oktobru, novembru ter decembru 2013. Slikarska razstava Pie Zavrtanik: Sanje Od četrtka, 6. februarja dalje - Pilonova galerija Ajdovščina Razstava lokalne ustvarjalke ob mesecu kulture. Kustosinja razstave je dr. Irene Mislej.Oblikovalska razstava arhitekta Boštjana Debelaka »Qayaq« Do sobote, 8. marca - Lična hiša Ajdovščina Na ogled bo lesen čoln-kajak, narejen s primitivnimi inuitskimi tehnikami brez lepila, žebljev in vijakov.DU AJDOVŠČINAInfo: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)

Koledar prireditev za JANUAR 2014

do ponedeljka, 20. januarja

vsak dan od 15:00 - 18:00petek,sobota,nedelja od 15:00-22.00Grajsko obzidje v Ajdovščini

Drsališče v grajskem obzidju2 € na uro. Izposoja drsalk: brezplačna

sreda, 15. januar ob 18:30 Osnovna šola Vrhpolje

Plesni tečaji za vse starostiInfo: 041 536 707, info@rebula.com, www.rebula.com

sreda, 15. januar ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjig: Lipe in Prihod avtorja Bojana BizjakaKnjigi boste lahko tudi kupili!Info: 05/366 13 28, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

četrtek, 16. januar

ob 17:00Hiša Sadeži družbe Vipava

Brezplačna spoznavna delavnica keramike in oblikovanja glineInfo: 08 205 33 05,hisa-vipava@filantropija.org

četrtek, 16. januar

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma - Srečno ločenaZa abonma in izven (10 €).Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

četrtek, 16. januar

ob 20:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Na tuje po domače: Katarina Koruza – GanaPotopisno predavanje.

petek, 17. januar ob 20:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Dobrodelna Orientalska pravljicaDobrodelni prispevek je 5 €.

sobota, 18. januar

ob 7:15 odhod iz Podkraja in ob 7:20 s Cola (pred OŠ)

Izlet v Čičerijo – PD Križna Gora Prijave: 031 614 634 (Hermina), 041 724 865 (Dušan)

sobota, 18. januar

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

158. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 18. januar

ob 10:00 TIC Vipava

Dokumentarni film: Po sledeh čudodelnega izceliteljaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

sobota, 18. januar

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Naši zbori pojo 2014 - revija odraslih pevskih zborovVstopnina 5 €.Info: 031 711 289 (Katarina Volk), volk.katarina@siol.net

sobota, 18. januar

ob 19:00 Dvorana OŠ Šturje, Ajdovščina Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Tolmin

sobota, 18. januar

ob 20:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Stand up: Pižama - Boštjan Gorenc in prijateljiVstopnina 5€.

nedelja, 19. januar

ob 8:00Avtobusna postaja Ajdovščina

Po slovenski Istri - pohod in izlet PD AjdovščinaStrošek pohoda bo predvidoma 15 €.Info: 041 891 368 (Mirko Soban), 041 853 405 (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 19. januar

ob 11:00 Kamnje z okolico

8. Kamenjski krosPrijava na startu v Kamnjah od 9:00 dalje.Info: Uroš Vodopivec 040 554 010, Vojko Vodopivec 040 876 817, sktd.kamnje@gmail.com, www.kamnje.si

ponedeljek, 20. januar

ob 18:30 Krajevna knjižnica Vipava

Večer z Magdo Rodman, avtorico knjige Moj dom in moj rodInfo: 05/366 13 28, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

ponedeljek, 20. januar

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Bralni klub Knjiga nas dvigaEleganca ježa, pisateljice Muriel Barbery.Bralno-debatni večer. Udeležba je brezplačna.Info:041 945 392, info@mc-hisamladih.si

torek, 21. januar ob 13:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Odprtje razstave: Odsevi Pilonove risbeInfo: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net

torek, 21. januar ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Večer z Brankom Sobanom, avtorjem knjige Zločin brez kazniInfo: 05/366 13 28, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

sreda, 22. januar

ob 17:00 Hiša Sadeži družbe Vipava

Delavnica o stročnicahInfo: 08 205 33 05,hisa-vipava@filantropija.org

sreda, 22. januar

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 584 898, www.bruno-groening.org

sreda, 22. januar

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Predstavitev knjige: Izštekani najstniki in starši, ki štekajoUdeležba je brezplačna. Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

četrtek, 23. januar

ob 17:00 Hiša Sadeži družbe Vipava

Čarobne vrtalke – delavnice Prispevek 2 € za material.Info: 08 205 33 05,hisa-vipava@filantropija.org

petek, 24. januar

ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Odprtje razstave 5. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo 2013Info: 031 613 808, fotovenopilon@gmail.com, www.fotovenopilon.si

petek, 24. januar

ob 17:00 Hiša Sadeži družbe Vipava

Hiša Sadeži družbe Vipava bo upihnila prvo rojstnodnevno svečkoInfo: 08 205 33 05,hisa-vipava@filantropija.org

petek, 24. januar

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Bossa De NovoVstopnina 5 €.

sobota, 25. januar

ob 10:00 TIC Vipava

Dokumentarni film: Po sledeh čudodelnega izceliteljaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

sobota, 25. januar

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma - Slonček LeopoldZa abonma in izven (5€).Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 25. januar

ob 19:00 Dvorana OŠ Šturje Ajdovščina

Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Mesarija Prunk Sežana

sobota, 25. januar

ob 20:00 Dvorana Škofijske gimnazije Vipava

Koncert Anike Horvat z Big Bandom NOVA in Mladinskim pevskim zborom Osnovne šole Draga Bajca VipavaVstopnina znaša 7€, za študente, dijake in upokojence pa 5€.Rezervacija vstopnic: 040 685 855 ali vstopnice@gdnova.si

torek, 28. januarJakulini Otvoritvena slovesnost Vertovčevega leta

sreda, 29. januar

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 584 898, www.bruno-groening.org

Koledar prireditev za FEBRUAR 2014

sobota, 1. februar

ob 8:00 Začetek pri cerkvi v Šmarjah na Vipavskem

Pohod z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himneInfo: 031 615 036 (Stojan Vitežnik), info@tic-podnanos.si

od sobote, 1. februarja, do nedelje, 2. februarja

ob 9:00 do 12:00 Smučišče Javornik

Vikend tečaj smučanja (4-6 let)Cena 60 €.Prijave: rekreativcek@gmail.com Info: 041 472 128 (Tomaž)

sobota, 1. februar

ob 10:00 TIC Vipava

Dokumentarni film: Po sledeh čudodelnega izceliteljaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

sobota, 1. februar

ob 19:00 Lična hiša Ajdovščina

Odprtje oblikovalske razstave arhitekta Boštjana Debelaka »Qayaq«Info: Lična hiša Ajdovščina, info@licnahisa.com, 05 368 1929

sreda, 5. februarob 18:00 Center Nadeja - Ajdovščina

Delavnice za razvijanje čuječnosti12 delavnic v obsegu 2 šolskih ur je 96 €. Info: 041 911 179, www.nadeja.si, nina@nadeja.si

četrtek, 6. februar

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Osnovni tečaj obdelovanja fotografijCena tečaja je 65 €.Prijave: anja@anjakorenc.com

četrtek, 6. februar

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

EN Klub - Delavnice angleškega jezikaCena: 7€ na eno delavnico / 20€ na mesec Info: jon@jonhatfull.co.uk

četrtek, 6. februar

ob 19:00 Pilonova galerija v Ajdovščini

Slikarska razstava Pie Zavrtanik: Sanje Info: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net

petek, 7. februar ob 20:00 Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanjeObvezne predhodne prijave. Prispevek 9 €.Info: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com

sobota, 8. februar

Čaven - pohod poteka iz različnih smeri

19. zimski pohod na ČavenInfo: 041 891 368 (Mirko Soban), www.pd-ajdovscina.si

sobota, 8. februar

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniCena najema stojnice je 6 € z DDV-jem.Info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

od sobote, 8. februarja, do nedelje, 9. februarja

od 9:00 do 12:00 Smučišče Javornik

Vikend tečaj smučanja (4-6 let)Cena 60 €.Prijave: rekreativcek@gmail.com Info: 041 472 128 (Tomaž)

sobota, 8. februar

ob 10:00 Športni park Tiha dolina Predmeja

XIX. Filipov tek in spustInfo: 031 644 389 (Damjan), info@drustvo-gora.siwww.drustvo-gora.si

sobota, 8. februar

ob 11:00 Start v Športnem parku Batuje

8. Batujski krosPrijava na športnem igrišču od 9:00 dalje. Info: 051 414 565 (Krkoč Robert),041 950 882 (Krkoč Jernej)

sobota, 8. februar

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku v AjdovščiniOrganizator proslave je Zveza kulturnih društev Ajdovščina.

sobota, 8. februar

ob 19:00 Dvorana KS Selo

Dobra stara šolaVstopnina 6 €.

od torka, 11. februarja, do srede 12. februarja

ob 09:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Zaposlitveni bazarVstopnine ni. Info: info@mc-hišamladih.si

sreda, 12. februar

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 584 898, www.bruno-groening.org

sreda, 12. februar

ob 18:00 Ajdovščina - učilnica OŠ Šturje

Lutkovna predstava Milana Klemenčiča Sovji grad

četrtek, 13. februar

ob 19:00 OŠ Dobravlje

Tradicionalno srečanje z nekdanjim učencem OŠ DobravljeLetošnja gostja bo Slavica Remškar.

petek, 14. februar

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Podjetniške delavniceCena za udeležbo je 20 €.Prijave zbirajo do petka, 7. februarja 2014.Info in prijave: www.msa.si, podjetništvo@msa.si

sobota, 15. februar

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

159. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

od sobote, 15. februarja, do nedelje 16. februarja

od 9:00 do 12:00 Ajdovščina - Smučišče Javornik

Vikend tečaj smučanja (4-6 let)Cena 60 €. Prijave: rekreativcek@gmail.com Info: 041 472 128 (Tomaž)

sobota, 15. februar

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma - Duhec PuhecZa abonma in izven (5 €).Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 15. februar

ob 19:00 Dvorana OŠ Šturje Ajdovščina Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Ilirija

nedelja, 16. februar odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet in pohod PD: Branik - Sv.KatarinaPot je lahka.Info: 031 507 251 (Gregor Vodopivec)

nedelja, 16. februar Športni park Tiha dolina Predmeja

Tradicionalni 7. zimski pohod na zasneženi GolakInfo: Dušan Brus (041 617 607),info@drustvo-gora.si

ponedeljek, 17. februar

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Bralni klub Knjiga nas dvigaBralno-debatni večer. Udeležba je brezplačna.Info:041 945 392, info@mc-hisamladih.si

od ponedeljka, 17. do petka, 21. februarja

od 9:00 do 13:00Smučišče Javornik

Tečaj smučanja za otroke 6 - 12 letCena 135 €.Prijave: rekreativcek@gmail.com Info: 041 472 128 (Tomaž)

torek, 18. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Predstavitev biografije Vitomila Zupana - Važno je priti na gričInfo: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net

nedelja, 23. februar

ob 9:00 Start in cilj pri Gasilskem domu Vrhpolje

Pohod Med vrhpoljskimi vinogradiPohod traja 3 do 4 ure.Info: 041 707 534 (Branko Tomažič), kmetija.tomazic@siol.net

petek, 28. februar

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Občni zbor Planinskega društva AjdovščinaInfo: 031 853 405 (Bogdan Kodele)

petek, 28. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Mostova čitalnicaTradicionalni literarni večer društva Most.

Prispevki v Ajdovskih novicah niso honorirani Ajdovske novice nastajajo s pomočjo

lepe ekipe stalnih sodelavcev, ki so vam voščili iz naslovnice decembrske števil-ke. Veliko jih je, različna področja pokri-vajo, vsi skupaj se trudimo, da smo čim bolj koristni in pestri v naših, lokalnih vsebinah, hkrati vam želimo ponuditi tudi drugačnih tem za razmišljanje in smo odprti za vse predloge, pripombe, vprašanja in seveda nova sodelovanja.

Na zadnjem uredniškem sestanku pa so me sodelavci opozorili, da »ajdovska ulica« govori o honorarjih, ki naj bi jih prejemali za prispevke. To nikakor ne

drži, vsi stalni sodelavci pripravljajo pri-spevke volontersko, brez vsakih hono-rarjev. Še več, poleg časa, ki ga porabijo za to dejavnost, na svoje stroške opravijo vse telefonske razgovore in vse poti … Pri tem jih vodijo različni razlogi: ne-kateri radi pišejo, drugi v sodelovanju vidijo priložnosti za razvoj ali prepo-znavnost svoje osnovne družbeno-ko-ristne preokupacije, ali pa jim je delo z nami enostavno prehodna pot do svoje končne odločitve o karieri, oziroma, si v našem uredništvu pridobivajo koristne izkušnje.

Pa naj bo to tudi priložnost, da se jav-no zahvalim vsem stalnim sodelavcem za njihovo delo. Ajdovske novice so že v tretjem letu izdajanja, bralci nas »ima-te radi«, postali smo del stalnega utripa naše občine. Trudili se bomo še naprej: obveščali vas bomo o vsem, o čemer morate biti obveščeni; ponudili vam bomo koristnih informacij; iskali bomo zanimive teme. Želimo po svojih močeh prispevati k boljšemu življenju v naših krajih. Smo srčna in dobra ekipa, hvala!

Odgovorna urednica Ajdovskih novic, Sanda Hain

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice

arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska

Napovedi za koledar sproti pošiljaj-

te na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155,

tic.ajdovscina@siol.net. Ostale pri-

spevke za Ajdovske novice zbiramo

do 10. dne v tekočem mesecu, na na-

slov ajdovske.novice@ajdovscina.si.

Info: 05/36 59 155.

Št. 28 • 16. januar 201428 Visoko v zraku

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Ko-renč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredni-štvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%Enostavno in pregledno!

EOM = 0%že za 139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

0 EUR pologa0% obresti

0 EUR stroškov

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2.www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

Življenjska avantura v zraku Nikoli ne veš, kaj bo zraslo iz fanta …

Konec lanskega leta je poletelo vojaško letalo galeb G2, eno najboljših šolskih reaktivnih letal, ki ga je za šolanje pilo-tov uporabljala jugoslovanska vojska. 20 let je trajalo, da si je Primož Jovanovič izpolnil to željo. Medtem je tudi sam po-stal pilot in začel sanjati naprej, o letal-skem muzeju, za katerega že aktivno išče sponzorje in pokrovitelje.

Brata Jovanovič sta svojo mladost pre-življala na ajdovskem letališču, ki ju je oba zasvojilo do te mere, da sta se tudi profesionalno usmerila v letenje. Sta-rejši Dalibor je kontrolor letenja, mlajši Primož pa pilot pri domačem letalskem prevozniku. Galeba je Dalibor vozil v vojski, bil je tretja generacija rezervnih vojaških pilotov, ki so se šolali na reak-tivnih letalih. To pa je nadvse prevzelo Primoža, ki si je tedaj obljubil, da bo nekoč, ob sončnem zahodu, s takšnim letalom preletel Ajdovščino… Dolgo je iskal letalo, še dlje se je pogajal za ceno, drugega našel čisto po naključju in ga rešil pred gotovim propadom. Željo si je izpolnil lanskega decembra, ko je poletel s prvim od njegovih dveh galebov.

Tole bo zelo žensko vprašanje – pra-vijo, da si vsi fantje želijo leteti z reak-tivcem. Zakaj, kaj tako zelo posebnega nudi reaktivni polet? Gre za adrenalin? Kakšne vrste doživetja je to in zakaj vas tako »vleče«? Je pilotiranje vojaškega galeba bistveno različno od vožnje po-tniškega letala? Kako se je sploh začela vaša letalska pot?

Vsi fantje smo v otroštvu sanjali, da bomo astronavtje ali pa piloti, tako kot

deklice o tem, da bodo tršice ali pa ma-nekenke . Nekateri uživajo v avtomobi-lih, drugi v motorjih, tretji spet v nečem drugem, mene je pač vedno vleklo med oblake. Spomnim se, kako sem kot dijak med poukom angleščine skočil do okna, ko sem zaslišal reaktivno letalo, ki je v nizkem preletu preletelo mesto. Prav nič se nisem zmenil za besede ‚‘tršice‘‘, da naj se vrnem v klop. To je bilo močne-je od mene. Zavedel sem se, kako zelo nesrečen bom, če ne bom sledil tej svoji želji po letenju. In takrat sem se odločil, da bom naredil vse, da čim prej sedem v letalo. In tudi sem. Vpisal sem se na te-čaj za jadralnega pilota in na ajdovskem letališču naredil svoje prve letalske ko-rake. Več kot sem letel, bolj sem si želel napredovati v tem. Logično nadaljevanje je bilo šolanje za motornega pilota in ka-sneje tudi odločitev, da bo to moj poklic. Takrat sem čutil željo, da vidim svet, da pogledam kako je za naslednjih hribom in našel sem letalsko šolo v ZDA, ki je izvajala šolanje poklicnih pilotov. Pred odhodom je bilo potrebno popraviti še ‚‘grehe‘‘ iz preteklosti, zaslužiti denar, opravil sem maturo, privarčeval nekaj denarja in odšel. Tam sem tudi prvič vi-del, da je mogoče imet v lasti svoje čisto pravo vojaško reaktivno letalo. Večkrat sem v prostem času hodil na letališče, kjer sem z občudovanjem opazoval, kako letijo z njimi.

Po vrnitvi iz akademije je bilo za pravo službo v letalstvu potrebno diplomirati na fakulteti za strojništvo, nato se je od-prla možnost inštruktorskega dela v le-

talski šoli Adrie Airways, kar sem počel 3 leta. Izkazalo se je, da je to bila zame ena boljših odločitev, kajti preko šole sem se uspel dokazati in kasneje uspeti na razpisu za kopilota. Prišel sem do po-klica ki sem si ga vedno želel.

Pilotiranje potniškega letala me zado-voljuje v profesionalnem pogledu, ven-dar me je vedno bolj »srbela« želja po lastnem letalu, letenju za lastno dušo. Saj z malimi letali nikoli nisem nehal leteti, vendar mi niso nudila, tistega kar sem hotel. In tako se je začela dolga in naporna pot do svojega galeba. Začelo se je z željo po tovrstnem letenju, sedaj razvilo v željo po letalskem muzeju, po obnavljanju tovrstnih in podobnih letal. Namreč, obe letali smo obsežno obnovi-li in užival sem v tem, da sem se lahko umazal in gledal kako pred mojimi očmi nastaja nekaj, kar bo kasneje zopet lete-lo. In naš aeroklub, ki sem ga ustanovil ravno zaradi tega, nudi vse to. Biti del obnavljanja letala, uživati v občutku po-polne svobode ki ti ga letenje z tem leta-lom nudi. Biti del nečesa, ki se trudi biti drugačen in trudi živeti življenje in ne samo sanjati.

Letalo omogoča po mojem mnenju ti-sti maksimum, ki se ga da v letalu doži-veti. Občutka, ki ga imaš, ko zemlja drsi pod tabo s hitrostjo 800 km na uro, v na-slednjem trenutku pa si že 1000 metrov višje in gledaš zemljo z glavo obrnjen navzdol, se ne da opisati. To je treba eno-stavno izkusiti.

Za vse avantur željne se je z galebom in klubom Aquila air adventures odpr-la nova zgodba – članom omogočate polet z reaktivcem. Pravite, da je bilo na decembrskih dnevih odprtih vrat veliko zanimanja, se bodo tovrstni do-godki nadaljevali?

Kot sem prej povedal, sem ustanovil aeroklub ravno zaradi tega, ker na tak način lahko tudi formalno združujem vse ljudi ki jih veseli biti del tega. Glavni namen kluba je širitev in popularizacija zgodovinskih letal ter letalske kulturne tehnike. Članstvo v klubu, poleg letenja na galebu, nudi tudi aktivno sodelova-nje pri idejni zasnovi letalskega muzeja, druženje, obiskovanje najrazličnejših letalskih mitingov, predavanj in seveda obnove letal. Za vsakega ki bi rad poletel z letalom, je nujno da postane član, ker edino na ta način lahko legalno opravi-mo polet. Poleg takih, ki bi se v klub radi

včlanili samo zaradi letenja, pa dajemo možnost tudi podpornim članom, čla-narina zanje je 100 evrov in takšen član uživa enake ugodnosti, vendar nima mo-žnosti poleta. Letenje in vzdrževanje ta-kšnega letala je izredno drago, zato tudi upam, da se bo kmalu našlo eno ali več podjetij, ki bi bili pripravljeni finančno priskočit na pomoč. V hangarju čaka še drugo letalo ki ni povsem obnovljeno in brez pomoči še nekaj časa ne bo letelo.

Ne samo decembra, tudi dnevi odprtih vrat, ki so se dogajali prej, so pokazali da je zanimanje izredno. Zato take dogodke predvidevamo tudi v prihodnje. Zgodba, ki jo predstavljamo, ni samo zgodba o letalu, ampak zgodba o tem, kako je mo-goče z vztrajnostjo, ogromno odrekanja in veliko željo, doseči vse. Vedeti morate, da nihče ni verjel, da nam bo uspelo ob-noviti letalo in da ga bo moč videti tudi v zraku. Vsi, ki so mi ob tem čestitali, so poudarili ravno to, da mi je uspelo poka-zati, da je vse mogoče. Podobne projekte v svetu dosegajo ljudje, ki imajo za sabo

ali veliko denarja ali pa jih finančno pod-pirajo podjetja, ki v tem vidijo ne samo željo po pomoči, ampak tudi način za zelo atraktivno promocijo.

V nakup in obnovo letala je bilo vlo-ženega ogromno denarja. Nekako pre-več zgolj za izpolnitev mladostne želje, nov cilj je letalski muzej, o katerem pa se je že razmišljalo. Kako boste pristo-pili vi, v čem so vaše ideje drugačne? Kako daleč ste že?

Seveda je bil glavni motiv za nakup teh dveh galebov predvsem želja po le-tenju in ljubezen do letalske zgodovine. In ravno ta je nekaj, na kar moramo biti Slovenci zelo ponosni, vidim pa, da se s časom to zavedanje izgublja. Marsikdo se ne zaveda kako zelo razviti smo bili v preteklosti kot letalski narod. Ne samo brata Rusjan, že prej Herman Potočnik Nordung, pa vsa letalska industrija v Sloveniji ter tudi v Jugoslaviji. Marsika-teri narodi nam lahko zavidajo to našo preteklost, predvsem pa sem prepričan, da bi jo znali tudi primerneje ohranjati. Zato sva z bratom ugotovila, da lahko s konkretnimi dejanji in prvimi lastnimi razstavni sredstvi (letaloma) pokaževa, da z muzejem mislimo resno. Seveda se hkrati zavedava, da je zgodba o muzeju nekaj, kar naju presega, za uresničitev česa takega je potreben resen partner.

Ker pa sem prepričan, da letala morajo leteti, bi bil to drugačen muzej od tistih, ki jih poznamo. Organiziran bi bil tako, da bi letala obnavljali v leteče stanje. Ne-kaj bi seveda bilo ‚‘statike‘‘, vendar bi bil poudarek na letečih letalih. Pri obnovi bi lahko vključili mlade, ki bi jim s tem približali svet tehnike ter jim na pozitiv-nem vzgledu pokazali, da se da čas kako-vostno preživeti tudi brez računalnika in igric. Muzej bi organiziral tudi najrazlič-nejše tečaje in delavnice ter predavanja. Nekaj podobnega, kot legendarni Red Bullov hangar v Salzburgu, kjer so na edinstven način združili vse to. Treba je poudariti, da v tem trenutku v Sloveniji leti kar nekaj popolnoma obnovljenih starodobnih letal, ki bi lahko že bila del tega muzeja. Najbolj zanimivo pa je, da stroški izgradnje niti nebi bili tako viso-ki, kajti bolj kot formi želimo dati pou-darek vsebini, ki pa jo že imamo. Nekaj pogovorov s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z EU skladi smo že imeli in upam, da nam uspe.

Je bil prelet Ajdovščine, na katero vas vežejo močne korenine, kaj poseb-nega? Ste doživeli kakšno nostalgično razodetje?

Seveda je bil. Vrnitev na kraj zločina, in to na najbolj primeren mogoč način. Na-mreč, pred 20-imi leti, ko sem začel lete-ti ravno tu, na ajdovskem letališču, sem bolj v šali kot zares prijateljem govoril, kako bom nekega dne v nizkem preletu nadletel letališče z galeboma. In 20 let kasneje to tudi v resnici storil. Ne toliko zaradi tega ker bi se hotel postavljati, pač pa zato, ker sem takrat izzval toliko salv smeha, da bi bil greh če tega nebi storil. Mama je ponosno mahala na balkonu, tata pa vse to skupaj ovekovečil . Seve-da sem bil ponosen, ker sem na ta način hotel pokazati vsem tistim, ki niso verjeli vame in ki so me odpisali že v srednji šoli, da sem tu, da kljub njihovim napovedim živim življenje točno tako, kot si ga želim in vsem tistim redkim, ki so v meni vi-deli več kot pa samo nagajivega fanta, da so imeli prav. In sporočilo: biti drugačen in živahen, lahko tudi rečemo neprilago-dljiv, ni nekaj, kar je treba zatreti, pač pa nekaj, kar je treba spodbujati, kajti nikoli ne veš kaj bo iz takega fanta na koncu še zraslo. In hvala mami in očetu, da ni-sta nikdar izgubila upanja vame. Sh