Št. 39 • 17. februar 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Kmečka tržnica v Ajdovščini

Sobota, 14. marec 2015

Trg 1. slovenske vlade

2, 3

18, 19, 20 ,21

Božo Novak prejel priznanje obrambnega ministrstva Ruske federacije

3

Umetnine iz 20. dobrodelne sinjevrške kolonije v Lični hiši

13

Dr. Evgen Bavčar na proslavi v Lokavcu opozoril na pomembnost kulture

13

Stanovanjske kooperative za mlade

9

Učni center na Brjah čaka le še na opremo

6

Turistična promocija na sejmih doma in v tujini

7

4, 5

Adi Bačar priznanje ZKD Ajdovščina za življenjsko delo

Predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina Artur Lipovž je na osrednji proslavi ob praznik izročil letošnja priznanja domačim kulturnikom. Priznanje za življenjsko delo je prejela Ada Bačar. Za izjemen prispevek k bogatitvi kulturnega ustvarjanja sta priznanji prejela še Moški pevski zbor Srečko Kosovel in KUID Poc. V celoti objavljamo tudi praznični nagovor Marka Kobala, baritonista ljubljanske opere, doma s Cola.

Burja upravičila vremenski alarm na Vipavskem Izkazalo se je, da je bil ukrep zaprtja ustanov, še posebej šol, ob napovedi vremenskega alarma na Vipavskem upravičen. Največjo škodo je burja povzročila na strehah – odneslo je velik del šolske strehe, pošteno jo je skupila streha na halah bivše Lipe. Z burjo se ukvarja mednarodni projekt Wind Risk – konec januarja je bila Občina Ajdovščina gostitelj prvega srečanja partnerjev. Znanstvene meritve orkanskega vetra pa opravljajo tudi na Univerzi Nova Gorica.

Javni razpisi Občine AjdovščinaPrireditve, kultura, šport, občinske nagrade ter napovedi o objavah

ostalih letošnjih razpisov.

Št. 39 • 17. februar 20152 Praznično

Na osrednji proslavi priznanja domačim kulturnikomV Dvorani prve slovenske vlade

se je prav na praznični 8. februar odvila osrednja kulturna proslava v naši občini, v organizaciji ZKD Ajdovščina. Praznične besede je pripravil operni pevec Marko Ko-bal, ZKD Ajdovščina je ob tej pri-ložnosti podelila letošnja prizna-nja kulturnim ustvarjalcem.

Letošnji slavnostni govornik priha-ja iz glasbenih vod – Marko Kobal,

doma s Cola nad Ajdovščino, je pr-vak SNG Opera in balet Ljubljana, lani je zabeležil 25-letnico uspešne pevske kariere, ki je bila na kon-cu leta okronana z nagrado Sama Smerkolja. Nagovor Marka Kobala ob kulturnem prazniku 2015 v nada-ljevanju objavljamo v celoti.

Na osrednji proslavi ob prazniku kulture v Ajdovščini so bila podelje-na letošnja priznanja domačim kul-

turnim ustvarjalcem. Podelila sta jih predsednik ZKD Ajdovščina Artur Lipovž in tajnik Marjan Krpan.

Za uvodno kulturno popestritev je poskrbela odlična pevka Ana Ko-delja, ki jo je na klavirju spremljala Meta Červ. Po podelitvi priznanj do-mačim kulturnim ustvarjalcem pa je sledila projekcija prvega slovenskega celovečernega � lma Na svoji zemlji, ki mu je pri nastanku pomagal tudi

domači umetnik Veno Pilon. Poleg umetniške in zgodovinske vredno-sti, ki jo prinaša, je � lm želel pou-dariti še dvoje. Z letošnjim letom Zveza kulturnih društev Ajdovščina aktivno pristopa k projektu � lmske vzgoje za vse generacije, pričenši s šolarji. Hkrati pa je leto posvečeno obeleževanju 70. obletnice ustano-vitve prve slovenske povojne vlade ter konca druge vojne v Evropi. V

znamenju obeleževanja pomembne obletnice bodo potekala vsa letošnja občinska praznovanja, ki bodo vrhu-nec dosegla 2. maja, s tradicionalno veliko slovesnostjo ob okrogli oble-tnici ustoličenja ajdovske vlade.

Čestitamo vsem letošnjim dobitni-kom priznanj Zveze kulturnih dru-štev Ajdovščina.

Kulturno umetniško izobraževalno društvo POC je prejelo priznanje za izjemen prispevek k bogatitvi kulturnega življenja in ustvarjanja na področju likovne umetnosti.

Prve »pocarke«, ki jim je bila sku-pna ljubezen do ustvarjanja z glino, so se zbrale pred 17-imi leti v Man-čah, na prvem študijskem krožku, ki ga je organizirala Andragoška šola, prva znanja pa jim je posredovala Damjana Plešnar. Kasneje so se iz-popolnjevale tudi na drugih podro-čjih. Ukvarjale so se z risanjem, sli-kanjem, se učile izdelovanja mozai-kov, njihova prva in glavna ljubezen

pa je bila in ostaja keramika. Znanje so nabirajo na raznih seminarjih, pri domačih in tujih umetnikih. Z vese-ljem ga delijo naprej, na ex temporih in mednarodnih delavnicah na Si-njem vrhu, tečajih v šolah in vrtcih ter tako za ustvarjanje navdušujejo mladi rod. Svoje keramične ume-tnine rade pokažejo na domačih in mednarodnih razstavah.

Praznični govor Marka Kobala na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v občini Ajdovščina:

»… Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je, dete, pestovala …«

Počaščen sem, da ste me ob dnevu kulture povabili, da javno spregovo-rim. Obenem pa čutim tudi veliko odgovornost.

Danes je praznik, praznik vseh nas, ‚ki v srcu dobro mislimo‘. Navzven je ta praznični dan povezan s Pre-šernom, z imenom, ki nas, Slovence, povezuje – ne glede na vse, kar nas razdvaja. In res je ta naš praznik šir-šega pomena, lahko bi rekli – naddr-žavnega, saj v tem času, kar ga pra-znujemo, so bile z zemljevida sveta ene države izbrisane, druge so se ro-dile – praznik kulture – kot poseben dan – pa ostaja.

To je tudi praznik, ki nas spominja in opominja, da ne pozabimo naših prednikov, ki so skozi stoletja ohra-njali slovensko besedo in pripadnost slovenstvu.

To je dan, ko se lahko spomnimo na to, da za preživetje niso dovolj samo materialne dobrine, saj: človek za polno življenje potrebuje tudi ti-sto – ‚nekaj več‘. Potrebuje nekaj, kar je z besedo težko opisati. Kar je treba doživeti in živeti.

Že Sveto pismo govori, da človek ne živi samo od kruha. Tudi kultu-ra je tista, ki nas duhovno bogati in nam daje notranjo moč, ki jo v teh časih, ko smo opeharjeni za moralo in so vrednote poteptane, še kako potrebujemo. Tem vrednotam in moráli lahko rečemo tudi kultura.

Umetnosti se ne da meriti, zagoto-vo pa ne izmeriti. Ne da se je ukalu-piti, kajti: potem to ni več umetnost! Umetnik biti – to je poslanstvo!

Ko sem pred petindvajsetimi leti prestopil prag ljubljanske Opere, včasih nisem mogel verjeti svojim ušesom, ko sem po hodnikih, v bi-feju, za odrom in tudi na odru slišal več tuje govorice kot slovenskih be-sed. Slovenska beseda je bila veliko-krat v manjšini, in to v slovenskem narodnem gledališču. Beseda, ki bi

morala biti v nacionalnem teatru sveta in spoštovana.

Takrat sem se spomnil rodne Pri-morske, ki je v času fašizma doži-vljala in preživela potujčevanje in sramotenje slovenskega jezika. Sam tega, hvala bogu, nisem izkusil. Te grozote so doživeli naši predniki, ki so že po rojstvu čutili, da morajo ohranjati slovensko pesem in slo-vensko besedo. Svoj materni jezik. Saj: jezik je globoko ukoreninjen v naših srcih, le poslušati, ga slišati in negovati ga je treba.

Je že res, da se svet spreminja, da govorimo o globalizaciji ter pretoku ljudi in kultur. Vendar: trdno verja-mem in prepričan sem, da mora biti slovenska beseda na slovenski zemlji prva, da mora »stati inu obstati …«

Kdo je ohranil skozi stoletja slo-vensko besedo in kulturo?

Zavedni Slovenci so bili to; razu-mniki, rodoljubi, ki so s ponosom zaorali in posejali seme slovenske besede globoko v rodovitno in plo-dovito zemljo. Ta je skozi stoletja ra-sla in se plemenitila.

Naj na tem mestu poudarim naše zavedne ljudi s podeželja. Prav na podeželju se je ohranjal še pristnej-ši stik s slovensko besedo in skoznjo tudi z ljudsko kulturo. Tu se je go-vorilo, pelo pripovedovalo in moli-lo v domači besedi, kar ne moremo vedno reči za prebivalstvo v mestih. In prav iz teh temeljev je zrasla tudi tako imenovana ‚višja kultura‘.

Torej: ni vedno vrhunska umetnost tista, ki ohranja identiteto naroda in jezika. Prej obratno!

Če pogledam na področje visoke profesionalne kulture, se ne morem izogniti temu, da človek ni več na pr-vem mestu. Premalo je povezanosti in iskrenega prijateljstva. Recimo, po uspešni premieri je premalo pristne-ga veselja in spontane želje, da bi to radost v svoji duši delili z drugimi. Saj: deliti pomeni dajati!

Sprašujem se, kakšno bodočnost imajo mladi solisti, bodoči umetniki

in protagonisti, ki nas bodo nasledi-li. Kajti: ni več zaposlovanja za nedo-ločen čas. Ni več posluha za mlade umetnike, ki bi se razvijali posto-poma in utrjevali svoje znanje skozi daljše časovno obdobje. Imamo za-kone, podzakone, razne akte … ima-mo pa tudi bodoče vrhunske ume-tnike, ki z veliko nestrpnostjo čakajo na svojo priložnost, da se dokažejo. In – vsak od nas živi le enkrat, čas pa odteka …

Kaj nam pomagajo vse akademi-je in profesorji, če tem prihodnjim umetnikom ne damo priložnosti, če jih ne spodbujamo k napredku …

So tudi lepi trenutki, ki se jih z ve-seljem spominjamo, ko vidimo za-dovoljne in nasmejane obiskovalce kulturnih dogodkov, ko vemo: pre-jeli so nekaj nematerialnega, nekaj česar se ne da kupiti.

Včasih se mi zdi, da kulturne de-javnosti na amaterski ravni ponujajo veliko več zadovoljstva, tistega pri-stnega, notranjega; veliko več se pri teh druženjih sklene trdnih prijatelj-stev, ki včasih ob kakšnem kriznem trenutku obstoja zbora ali kakšne druge kulturne skupine ne dovoli, da bi se prekinilo nekaj, za kar so žrtvo-vali toliko sebe in časa. V takih sku-pinah in med takimi ljudmi se stkejo vezi, ki ostanejo za celo življenje, saj jih povezuje lepota, ki so jo skupaj doživeli.

Na amaterski umetniški ravni človek ostaja človek, kar je najpo-membnejše in daje upanje, da se bo ohranilo čim več tiste kulture, ki za-jema širši krog ljudi. Ti imajo voljo, si vzamejo dragoceni čas, da lahko gojijo nekaj, kar bo ostalo našim za-namcem, kar nas ne bo izbrisalo v pozabo.

Tem ljudem je treba dati hvalo in pohvalo: za požrtvovalnost in is-krenost pri ohranjanju kulturnega življenja.

Seveda za to, da lahko ustvarjamo in kulturo gojimo, potrebujemo tudi posluh ljudi, ki odločajo, bodisi na lokalni ali državni ravni. V naši obči-ni pogrešamo kulturni dom, dom, ki bi združeval in povezoval vse kultur-ne dejavnosti, ki so prisotne na tem območju. Preveč imamo trgovskih centrov in nakupovalnih središč, ki ponujajo le materialno zadovoljstvo.

Vendar: če se ozremo samo po Vi-pavskem: ponosni, veseli in hvaležni smo lahko vsem tistim, ki so se, in se žrtvujejo, da je tod toliko kulture. Kulture, ki je naš ponos in se lahko primerja s kulturo mnogo večjih na-rodov.

Primorska je dala naši širši domo-

vini veliko umetnikov, ki so znali in imeli kaj pokazati. Dala ji je nekaj, česar ji nobena druga pokrajina ne more dati. Primorci smo drugačni in imamo drugačno dušo: bolj mehko, bolj mediteransko; hkrati bičano od burje in mraza. Zato je ta duša do-brotljiva, širokogrudna in vztrajna!

Bodimo ponosni na svoj jezik in domovino.

Bodimo ponosni na kulturo, ki žlahtni našo prelepo Vipavsko doli-no in na našo Goro.

Bodimo ponosni, da smo Primorci in da zmoremo vse tisto, kar zmorejo veliki.

Želim si, da bi današnja kulturna prireditev vgradila vsaj majhen ka-menček v mozaik ohranjanja iden-titete jezika in kulture nasploh, nam in našim zanamcem.

Vsem nam pa želim, da bi jezik in kultura na Slovenskem imela zmeraj tisto mesto, ki si ga zaslužita.

Hvala! Marko Kobal,

Ajdovščina, 8. februar 2015

Moški pevski zbor Srečko Kosovel je prejel priznanje za izjemen prispevek k bogatitvi kulturnega življenja, utrjevanja in prenosa zborovske tradicije na mlade rodove.

V Sloveniji je malo pevskih sesta-vov, ki se lahko pohvalijo z nepreki-njenim, aktivnim in uspešnim delo-vanjem kar sedem desetletij. Moški

pevski zbor Srečko Kosovel še vedno z vso zagnanostjo ustvarja. Pevci – amaterji iz Vipavske doline, neguje-jo zapuščino in nadaljujejo zgodbo

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Št. 39 • 17. februar 2015 3Praznično

Ada Bačar je prejela priznanje za življenjsko delo na področju organiziranja, ohranjanja in posredovanja tradicije lutkovne in gledališke dejavnosti mladim in starejšim generacijam v Vipavski dolini.

Po končanem učiteljišču v Tolmi-nu, poučevanju na Kovku, se je leta 1968 preselila v Vipavo. Na osnovni šoli Draga Bajca je poučevala slo-venski jezik in ob delu diplomirala na pedagoški fakulteti na oddelku za razredni pouk. Poleg poučevanja, vodenja pevskega zbora, literarnega krožka, kulturnega dela med krajani, priprav prireditev, so ji življenje in delo do današnjih dni zaznamova-le lutke. Leta 1970 s svojimi učenci v lutkovni skupini na oder postavi prvo lutkovno predstavo, O Pavlihu, in tako vsako leto najmanj eno nova lutkovno predstavo: Kralj Matjaž in Alenčica, Hruške gor, hruške dol, Sa-pramiška, Dva ježka, O čarobni pi-ščali in čudežnem čopiču, Plašček za Barbaro, Oblaček pohajaček, Darilo za mamo, Mojca Pokraculja, Salon expon in še in še, z neštetimi ponovi-tvami, nastopi v občini in po vsej Slo-veniji, na raznih srečanjih, regijskih

in državnih tekmovanjih lutkarskih skupin, vse do upokojitve leta 1995. Tudi po upokojitvi njen ustvarjalni duh ne miruje. Pridobi izobrazbo za mentorico študijskih krožkov pri Andragoškem centru v Ljubljani in z delom prične dramska skupina ŽAR – univerza za tretje življenjsko obdo-bje. Pod njenim mentorstvom ugle-dajo luč sveta izvirne dramske upri-zoritve. Toda prva ljubezen je večna - z delom prične lutkovna skupina ŽAR z lutkovno predstavo Čarobna jasa, kasneje Palčica in nazadnje dra-matizacija legende iz Špetra Ljubica in Arpit. Skupina je na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani leta 2007 prejela najvišje priznanje Andragoškega centra Slovenije.

Ada Bačar je za ustanoviteljem lutkarstva pri nas Milanom Kle-menčičem prav gotovo ajdovska, pa tudi širše najbolj znana amaterska ustvarjalka z lutkami.

vseh tistih, ki so se v zboru zvrstili v teh desetletjih. Ob pevcih so se menjavali tudi dirigenti in repertoar – tako zbor danes slovi po odličnih izvedbah zahtevnejših domačih in tujih, posvetnih in sakralnih zboro-vskih skladb, o čemer pričajo tudi praviloma najvišje uvrstitve zbora na tekmovanjih doma in po svetu. Šti-rikrat zlata, trikrat srebrna in enkrat bronasta plaketa na tekmovanjih »Naša pesem« v Mariboru. Zlate ali srebrne plakete in priznanja na po-membnih mednarodnih tekmova-

njih pevskih zborov na Nizozem-skem, v Španiji, Slovaški, Norveški, Bolgariji, Madžarski, Češki, Italiji … Zbor je za svoje delovanje prejel več nagrad in priznanj tako na občin-skem kot državnem nivoju. Ob pra-znovanju 70 letnice jih je odlikoval tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor z Redom za zasluge na kulturnem področju. V svojem dol-goletnem pevskem ustvarjanju so Kosovelovci izdali eno veliko vinilno ploščo, tri kasete in tri zgoščenke ra-znih pevskih žanrov.

Priznanje Ministrstva za obrambo Ruske federacije Božu Novaku

V prostorih Občine Ajdovščina je 29. januarja potekala slovesnost ob podelitvi priznanja za zasluge pri obeleževanju spomina na padle branitelje domovine. Ob visokih predstavnikih Veleposlaništva Ru-ske federacije in ostalih pomembnih gostih se je dogodka udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo RS, mag. Miloš Bizjak.

Skoraj vsako pokopališče na zgor-njem Vipavskem ima grobnico, v kateri so zakopani neznani junaki iz druge vojne, na Otliškem pokopali-šču grobnica hrani žalostne zgodbe ruskih in francoskih vojakov. Za ohranjanje spomina na krutosti dru-ge vojne skrbi domača borčevska organizacija, ki skupaj z obema ve-teranskima organizacijama prireja tudi tradicionalne slovesnosti. Še posebej pa si za vzdrževanje grobnic in spominskih obeležij druge vojne prizadeva dolgoletni predsednik ZB NOB Ajdovščina – Vipava Božo No-vak, ki mu je Ministrstvo za obram-bo Ruske federacije, za zasluge pri obeleževanju spomina na padle bra-nitelje domovine, podelilo visoko mednarodno priznanje. Za podelitev priznanja je izbralo prostore Občine Ajdovščina, ki je v ta namen organi-zirala krajšo slovesnost.

Župan Občine Ajdovščina Tadej

Beočanin se je uvodoma zahvalil go-stom za čast, da so za slovesno po-delitev izbrali prav naš kraj. Čestital je Božu Novaku za priznanje, ome-nil tudi prijateljsko slovensko-rusko srečanje gardistov lani poleti, na koncu pa obiskovalce povabil na 70. obletnico ustanovitve prve slovenske povojne vlade. Občina Ajdovščina se namreč že aktivno pripravlja na ve-liko praznovanje, ki bo svoj vrhunec doseglo z osrednjo proslavo, 2. maja, na Lavričevem trgu v Ajdovščini.

S svojo prisotnostjo je dogodek počastil državni sekretar na Mini-strstvu za obrambo RS mag Miloš Bizjak, sicer doma iz naših krajev. Ob tem je izrazil ponos: »Redko kdaj se zgodi, da naš rojak, kolega, sode-lavec, dobi tako visoko mednarodno priznanje.«

Priznanje je Božu Novaku izročil Mihail Glagazin, kapitan bojne ladje 1. ranga, vojaški, letalski in morna-riški ataše na Veleposlaništvu Ruske federacije v Ljubljani: »Danes imam zelo prijazno obveznost, imam čast, da od našega Ministra za obrambo Ruske federacije in generala armije, ki je 13. oktobra naročil ukaz, izročim

priznanje za zasluge v spomin naših vojakov v drugih zemljah gospodu Božu Novaku.«

Božo Novak je v svojem zahvalnem nagovoru najprej poudaril, da je pri-znanje, ki ga je prejel, tudi priznanje tovarišem in kolegom iz veteranskih organizacij, s katerimi skupaj obele-žujejo in se spominjajo žalostnih do-godkov. »Tudi mi smo del slovanskih narodov, ki smo bili pred-dispozicija za genocid, za odstranitev. Povezu-je nas – ne samo to, da se slovanska kri pretaka v enem in drugem naro-du – povezuje nas tudi zgodovina, žalostni del zgodovine, za katero ne smemo dovoliti, da bi se kadarkoli ponovila!« Dodal je, da je ohranja-nje spomina na borce, ruske vojake, pomembno iz dveh razlogov: »Ker smo del slovanskega življa, drugo pa je pieteta do ljudi, ki so v drugi domo-vini dali življenje za našo domovino! Zato smo lahko ponosni, da nam je ruski narod hvaležen za vse, kar de-lamo.« Da ne ohranjajo spominov zato, da bi dobili priznanje, pač pa preprosto zato, ker je to človeško in tovariško, je še poudaril Novak. sh

Obeleževanje 70. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade

2. maja 2015 bo v Ajdovščini potekala velika slovesnost ob 70. obletnici ustoličenja prve sloven-ske vlade po drugi vojni.

V Bratinovi dvorani v Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena Naro-dna vlada Slovenije – prva slovenska vlada po drugi vojni. Ustanovitev vlade v že osvobojeni Ajdovščini je za primorsko prebivalstvo pomenila močno simbolno priznanje pripa-dnosti svojemu narodu, saj je bila Primorska priključena Sloveniji šele leta 1947. To je bil izjemen dogodek, gotovo eden najpomembnejših mej-nikov v novejši politični zgodovini Primorcev in Slovencev.

Občina Ajdovščina na ta dan pra-

znuje tudi občinski praznik. Želi pa hkrati ohraniti tradicijo obsežnejših praznovanj okroglih obletnic, kot sta potekali ob 60. in ob 65. obletnici. Datum letošnjega praznovanja je že določen, tako kot osnovni organiza-cijski okviri.

V soboto, 2. maja 2015, bo Ajdo-vščina ponovno podoživela dan, ko je postala prestolnica. Dogajanja bodo v starem mestnem jedru Aj-dovščine potekala ves dan, osrednja proslava pa bo ob 14. uri na Lavriče-vem trgu. Organizator dogodka bo Občina Ajdovščina, v sodelovanju z domačimi borčevsko ter veteranski-ma organizacijama, k sodelovanju in podpori pa bodo povabljene vse pri-

morske občine. Scenarij pripravlja priznani domači gledališčnik Peter Avbar, sodelovanje so že potrdili Moški pevski zbor Srečko Kosovel in Orkester Slovenske vojske. V na-stajanju so programi dodatnih pri-reditev in doživetij za obiskovalce, promocijski materiali in turistični spominki. Pripravljajo se seznami pomembnih vabljenih gostov.

V sklopu obeleževanja je v nastaja-nju tudi razstava fotogra� j, ki so na-stale na dan ustanovitve prve vlade, 5. maja 1945. Razpoloženje tistega dne so v Ajdovščini lovili mnogi fo-togra� , zanimive trenutke različnih avtorjev bo v razstavo o 5. maju 1945 v Ajdovščini strnil Primož Brecelj, ki je tudi stalni oblikovalec promocij-skega materiala obeleževanj. Odprtje razstave v avli Dvorane prve sloven-ske vlade je načrtovano za dni pred praznikom upora proti fašizmu, ko-nec aprila letos.

Letošnje prvomajske praznike bo torej veljalo preživeti kar doma, v praznični Ajdovščini.

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Št. 39 • 17. februar 20154 Burja

Burja povzročala težave

Opozorila vremenoslovcev v za-četku februarja, da se pripravlja vre-mensko neurje, so se tudi uresničila. In če so se po ostalih delih Slovenije kresala mnenja o primernosti opo-zoril in varnostnih ukrepov, češ da ni bilo dovolj snega, je bil rdeč vre-menski alarm za naše kraje še kako upravičen.

Burja je pihala s sunki preko 170 km/h, na Gori je poleg tega nameta-lo veliko snega, ki ga je burja nanaša-la v zamete, na izpostavljenih mestih tudi preko 2 metra v višini. Po dolini pa je pošteno pometla, na srečo je nastala le gmotna škoda, nihče v ne-urju ni bil poškodovan.

Tokratna burja je predvsem odkri-vala strehe, lomila drevje in naokoli nosila kontejnerje. Izpostaviti velja tri večje poškodbe streh. Prva jo je skupila streha proizvodnih hal bivše tovarne pohištva Lipa. Intervenirali

so gasilci GRC Ajdovščina in PGD Ajdovščina, ki jim je poškodba, za-radi obsežnosti, povzročala precej težav. Zaradi varnosti je bila celo noč zaprta regionalna cesta Ajdovščina -

Lokavec. Naslednja hujša nesreča se je pripetila v Grivčah, kjer se je del starega objekta zrušil na sosednjo stanovanjsko hišo – intervenirali so gasilci GRC Ajdovščina, hkrati z

njimi pa si je nezgodo ogledal tudi gradbeni inšpektor. V petek dopol-dan, 6. februarja 2015, pa je sunek burje odnesel tudi dobršen kos stre-he 3 stavbe OŠ Danila Lokarja Aj-dovščina. Marsikdo si je oddahnil, ker je bila šola preventivno zaprta, izkazalo se je, da je bilo to še kako potrebno.

Sanacije na vseh poškodovanih objektih so že opravljene, ali pa so v teku. Šolarji so imeli v ponedeljek, 9. februarja 2015, normalen pouk.

Igor Benko, poveljnik občinske-ga štaba Civilne zaščite Ajdovščina, opozarja na napačno vrsto strešne kritine, ki je v vetru zelo nevarna. Kosi pločevinastih streh so običajno zelo veliki – 10 m2 in več – hkrati pa je to lahek material z zelo ostrimi robovi. V vetru leteči kosi so smrtno nevarni za ljudi, povzročajo pa tudi veliko materialno škodo. Trenutno že potekajo dogovori s strokovnja-ki, o pripravi študije o primernosti te kritine v tem okolju in o varnem načinu montaže.

Zahvala za pomoč ob nedavnem neurju V prvih dneh letošnjega februarja se je ponovno izkazalo, da občanke in

občani lahko računamo na poklicane za zaščito in reševanje v naši občini. V času vremenskega neurja je nastajala materialna škoda, človeška življe-nja pa niso bila ogrožena.

Burja, ki je z Gore prinašala sneg, je pošteno pometala in pospravila vse, kar ji je bilo na poti. Povzročala je zelo nevarne situacije, ki pa so jim bili reševalci tudi tokrat kos. Izkazalo se je, da je bil ukrep zaprtja šol in dru-gih ustanov upravičen, saj jo je ponovno skupila streha stavbe 3 ajdovske osnovne šole.

V imenu Občine Ajdovščina se zahvaljujem vsem reševalcem, ki so sode-lovali pri tokratnih intervencijah: štabu Civilne zaščite Občine Ajdovščina in poveljniku Igorju Benku; Gasilsko reševalnemu centru Ajdovščina in prostovoljnim gasilskim društvom Ajdovščina, Col, Selo; policistom na območju PU NG; redarski službi uprave Občine Ajdovščina; delavcem Ko-munalno stan ovanjske družbe Ajdovščina in delavcem Elektro Primorske; predstavnikom krajevnih skupnosti in zasebnikom, ki so plužili zametene ceste po Gori.

V imenu Občine Ajdovščina se zahvaljujem tudi vsem občankam in ob-čanom za dosledno spoštovanje priporočil in navodil občinskega štaba Civilne zaščite.

Hvala vsem, ponovno ste dokazali, da znamo v kritičnih trenutkih stopiti skupaj!

Tadej Beočanin, župan

V Gorenjah zaradi zemeljskega usada do nadaljnjega zapora ceste

3. februarja popoldan se je na cesto skozi Gorenje zrušil podporni zid, do česar je prišlo zaradi zemeljskega usada. Na tem mestu bo do nadalj-njega popolna zapora ceste.

V Gorenjah je že od leta 2003 znan plaz. Na delu tega plazu je v začetku februarja prišlo do zemeljskega usa-da, ki je poškodoval podporni zid ceste v dolžini 40 metrov, del zidu pa je popolnoma porušenega. Območje si je takoj ogledal geolog, ki je naj-prej odredil minimalno raziskavo terena, s katero se bo med drugim ugotavljalo, ali se premika ves plaz, ali le zrušen del. Slabo vreme v na-slednjih dneh je predvideno vrtanje dveh vrtin – v eni je nameščen inkvi-nometer – prestavilo za dober teden

dni, rezultati raziskav pa bodo znani v kratkem. Od njih bo odvisen način sanacije območja, predvsem pod-pornega zidu.

Do zaključka sanacije podpornega zidu bo na tem delu popolna zapora ceste, za ta čas se bodo na tem ob-močju zaustavila tudi dela na izgra-dnji vodovoda – do zaključka tega projekta v Gorenjah manjka le še jašek za meteorno vodo.

Opozarjamo voznike, naj se na pot proti Gorenjam odpravljajo le, če imajo v vasi opravke – dostop je namreč mogoče le do zapore (z lokavške ali pa z ajdovske strani). Naprošamo vas tudi, da upoštevate prometno signalizacijo na območju!

Št. 39 • 17. februar 2015 5Občina

Holistično gospodarjenje z naravnimi viri

Strokovna sodelavca projekta Ho-listic, Nikolaj Tršan, strokovnjak za infrardečo tehnologijo, in Domen Mongus, razvijalec programske opreme s Fakultete za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, sta že bila predstavljena v prejšnjih izdajah. Poleg njiju v projektu sodelujeta tudi Nike Krajnc in Todora Rogelja z Gozdarskega inštituta Slovenije. Doktorica Nike Krajnc, vodja oddel-ka za gozdno tehniko in ekonomiko, deluje predvsem na področju rabe lesne biomase v energetske namene ter s tem povezanima gozdarsko po-litiko in ekonomiko. Todora, magi-stra gozdarstva in asistentka na prej omenjenem oddelku, z Nike sodelu-je v številnih evropskih projektih, v katere je Inštitut vključen. V okviru projekta Holistic se Nike in Todora ukvarjata z vzpostavitvijo modela trajnostnega gospodarjenja z ajdo-vskimi gozdovi, ki bo imel za posle-dico tudi manjše tveganja požarov v naravi.

Nike in Todora sta oblikovali model pridobivanja lesa slabše ka-kovosti uporabnega predvsem v

energetske namene, prilagojen zna-čilnostim in virom območja občine Ajdovščina. Model sta pripravili na osnovi analize razpoložljivih virov na območju občine, zakonodajnih in institucionalnih okvirjev za njeno uporabo, razpoložljivih tehnologij pridobivanja ter seveda s tem po-vezanih okvirnih stroškov. Model zajema celoten proces pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase: od pridobivanja v gozdu, transpor-ta, predelave in obdelave, pa vse do proizvodnje končnih produktov in njihovega skladiščenja. Na podlagi tega modela in prispevkov drugih partnerjev projekta Holistic je bil iz-delan priročnik za učinkovito izrabo lesne biomase, uporaben za območje celotne jadranske regije. Pomem-ben del priročnika je tudi večjezični slovar s področja biomase z več kot 300 gesli v slovenskem, italijanskem, hrvaškem, albanskem in angleškem jeziku. Omenjeni dokumenti bodo objavljeni na: www.adriaholistic.eu.

V letu 2015 bo naloga strokovnih sodelavk z Gozdarskega inštituta Slovenije pomoč pri izbiri najpri-mernejše javne stavbe, v katero bo

vgrajena pilotna kotlovnica na lesno biomaso, in ocena uspešnost realiza-cije oblikovanega trajnostnega mo-dela izkoriščanja lesne biomase za območje občine Ajdovščina. Ana Furlan

Ajdovska burja predmet raziskav projekta WIND RISK

Orkanska burja v Ajdovščini, ka-teri smo bili priča v prvih februar-skih dneh, predstavlja glavno temo raziskav slovenskih partnerjev (Občine Ajdovščina in Univerze v Ljubljani) mednarodnega projekta Wind Risk. Novo pridobljen pro-jekt, so� nanciran s strani Finanč-nega instrumenta za civilno zašči-to Evropske komisije, je namenjen raziskovanju vetra na območju naše občine, severnega Porenja-Ve-stfalije in osrednje Dalmacije.

Projekt, v prvi vrsti namenjen ci-vilni zaščiti, se je začel izvajati z za-četkom leta 2015. Konec januarja je v Ajdovščini potekalo prvo delovno srečanje vseh partnerjev: Občine Ajdovščine, Univerze v Ljubljani, Tehnične Univerze v Dortmundu ter

Univerze v Splitu. Udeleženci smo se seznanili s speci� čnimi problemati-kami (močnega) vetra, dobrimi pra-ksami ter vlogami civilne zaščite na območjih sodelujočih držav. Nemški partnerji so izpostavili problematiko polomljenega drevja v urbanih nase-ljih na območju Porenja, v Dalmaciji veter povzroča veliko gospodarsko škodo, saj je speci� ka območja ob-morski in pomorski turizem. V na-ših krajih pa še nismo uspeli sanirali posledic zadnjega divjanja orkanske burje. Ta značilno na veliko odkri-va strehe, lomi drevje in povzroča gospodarsko škodo zaradi zapiranja cest.

Na delovnem srečanju je bilo go-vora o izzivih in rezultatih, ki jih projekt Wind Risk prinaša. Partnerji

si tako obetamo posodobljene ana-lize in znanstvene raziskave o oceni ogroženosti glede na različne vidike pojavljanja vetra. Prav te podlage bodo temelj za izdelavo priporočil in predlaganih protokolov za zmanj-šanje škode ter učinkovitejšo pripra-vljenosti in posredovanje civilne za-ščite, tudi ob pojavu orkanske burje na naših tleh.

Prvo delovno srečanje partner-jev projekta Wind Risk se je za-ključilo z dobro obiskano tiskovno konferenco, na kateri so bili širši javnosti predstavljeni tako vsebina projekta, kot tudi vsi projektni par-tnerji. Do zaključka projekta, ko-nec leta 2016, pa se bomo partnerji še enkrat srečali v Ajdovščini. Polonca Vodopivec

Močna burja v Vipavski doliniV okviru Univerze v Novi Gorici

(UNG) od leta 2004 deluje Center za raziskave atmosfere (CRA), kjer se ukvarjamo z raziskavami lastnosti atmosfere, med drugim v zadnjem letu in pol tudi s študijo pojava burje.

Burja je pojav, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastane-jo močni pobočni vetrovi. Povezan je s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi

prelivajo v dolino. Razgiban relief JZ Slovenije, ki se v manj kot 30 km od morske obale dvigne do Kraške pla-note (300 m n.m.), pade v Vipavsko dolino (100 m n.m.) in se nato spet dvigne v planoto Trnovskega gozda (do 1500 m n.m.), omogoča razvoj burje v Vipavski dolini, katere po-glavitna značilnost so močni sunki.

Ker tradicionalne meritve smeri in hitrosti vetra s klasičnimi anemome-tri ne morejo dobro opisati časovne spremenljivosti sunkov burje, v CRA za meritve vetra uporabljamo dvodi-

menzionalni ultrasonični anemo-meter, ki omogoča zajem podatkov o hitrosti in smeri vetra vsako sekun-do. V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (IJS) in Agencijo Republike Slovenije (ARSO) za okolje izvaja-mo meritve vetra z dvema takima anemometroma, ki zajemata podat-ke o hitrosti in smeri vetra na robu Trnovskega gozda (Otlica) in na dnu Vipavske doline (Ajdovščina). Z analizo podatkov želimo izboljšati znanje o nastanku in razvoju sun-kov ter o samem toku zračnih mas med pojavom burje. Boljše oznava-nje toka zračnih mas lahko bistveno izboljša delovanje meteoroloških modelov in s tem povezano boljšo napovedljivost moči vetra v Vipavski dolini. V raziskovalni skupini, ki se ukvarja s pojavom burje, smo prof. dr. Samo Stanič (UNG), doc. dr. Kle-men Bergant (ARSO in UNG), doc. dr. Primož Škraba (IJS) ter Maruška Mole, doktorska študentka � zike na Univerzi v Novi Gorici.

V začetku februarja smo bili priča močnemu pojavu burje, ki je trajal od četrtka, 5. 2. , popoldne do ju-tranjih ur sobote, 7. 2. 2015. Prve analize pridobljenih meritev za to obdobje nakazujejo, da je bila moč-

na burja posledica toka zračnih mas iz dveh različnih smeri. V začetni fazi (do poznega večera 5. 2.) je ve-ter pretežno pihal v smeri iz seve-rovzhoda, nato pa se je veter tekom noči in jutra naslednjega dne posto-poma obrnil v jugovzhodnik. Prvo-tna smer toka bi ustrezala toku čez rob planote Trnovskega gozda, med-tem ko končna smer ustreza toku zračnih mas vzdolž Vipavske doline. Spreminjanje smeri burje je bila po-sledica vremenske situacije na širšem območju, predvsem razvoja in poti sredozemskega ciklona. Hitrosti ve-tra so v celotnem obdobju dosegale visoke vrednosti, najvišje hitrosti, ki smo jih izmerili v Ajdovščini, so pre-segale 33 m/s (približno 120 km/h), kar je sicer precej manj od najvišjih hitrosti, izmerjenih vzdolž vipavske hitre ceste. Nižje vrednosti hitrosti v Ajdovščini so posledica lege postaje, ki se nahaja znotraj strnjenega na-selja, medtem ko se meritve ob hitri cesti opravljajo na odprtem prosto-ru. Naše meritve podajajo informa-cijo, kakšni burji so dejansko izpo-stavljeni prebivalci Ajdovščine. Andreja Leban

Ultrasonični anemometer, ki stoji na strehi prostorov Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, omogoča zajempodatkov o hitrosti in smeri vetra do 4-krat na sekundo.

V prvi fazi meritev je burja pihala iz severovzhodne smeri, kar ustreza toku čez rob planote Trnovskega gozda, proti koncu pa je prevladujoča smer vetra kazala v jugovzhodni smeri, vzdolž Vipavske doline.

Graf prikazuje odvisnost hitrosti od smeri vetra. Opazimo lahko, da so meritve hitrosti v prvi fazi (rdeča) ves čas nekoliko višje kot v preostalih dveh fazah, v zadnji fazi (zelena) pa imamo zelo dobro defi -nirano smer vetra, sunkov z veliko hitrostjo pa je manj.

Št. 39 • 17. februar 20156 Občina

Sadjarski učno-predelovalni center na Brjah

Stara šola na Brjah je prenovljena, novi prostori pa bodo v kratkem tudi opremljeni. V prvi polovici marca bo v novem Učnem centru za pro-mocijo in predelavo kmetijskih pri-delkov potekal prvo izobraževanje

za domače sadjarje. Občina Ajdovščina je za projekt

prenove starega šolskega objekta v center za predelavo ter trženje kme-tijskih pridelkov in izobraževanje podjetnih kmetovalcev, v okviru

LAS-a, uspela iz programa Leader pridobiti kar 200.000 evrov evrop-skega denarja. Celotna vrednost, vključno s tehnološko in drugo opremo, je okoli 400.000 evrov.

Star šolski objekt je dobil lepši iz-

gled, funkcionalnejšo razporeditev prostorov, predvsem pa novo vsebi-no, pomembno za razvoj podeželja in za razvoj turizma. Učni center tako sestavljajo predelovalnica sadja, manjša prodajalna, učilnica ter pro-

stori za potrebe delovanja Krajevne skupnosti, vključno z vsemi potreb-nimi spremljevalnimi prostori. Na novo urejenem dvorišču so urejena parkirišča, posodobljena pa je tudi komunalna infrastruktura ter neko-liko spremenjena prometna ureditev.

Trenutno se zaključuje postopek izbire dobaviteljev tako tehnološke opreme za predelavo pridelkov, kot tudi opreme ostalih prostorov cen-tra. Tehnološko opremo sestavlja več linij, ki bodo omogočale tri najbolj tradicionalne načine predelave pri-delkov v sokove, marmelade in su-šenje. Linijo za predelavo pečkatega sadja sestavljajo pralni stroj, prebi-ralni trak z mlinom, stiskalnica, � l-ter, pasterizator in polnilni stroj. Za goste sokove iz koščičastega sadja to linijo dopolnjuje stroj za razkoščiče-vanje. Tehnološko opremo sestavlja-jo še linija za predelavo v marmelade s kotlom za kuhanje sadja ter sušilni-ca s pripravami za razrez sadja.

Občina Ajdovščina bo novi prede-lovalno-izobraževalni center za pre-delavo kmetijskih pridelkov oddala v uporabo Krajevni skupnosti Brje. Za namene delovanja centra pa je preko javnih del delno zaposlila delavca, ki bo del svojega delovnega časa pora-bil tudi na pilotnem projektu nasa-dov eksotičnega sadja.

V Učnem centru za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov na Br-jah bo 11. marca 2015 ob 17. uri potekal teoretični del delavnice na temo tehnologije predelave sadja.

Praktični del delavnice bo izveden takoj, ko bo tehnološka oprema pri-pravljena za uporabo, predvidoma v začetku aprila.

Obvezne prijave za delavnico sprejema Doris Grmek na e-naslov doris.grmek@ajdovscina.si. Več informacij in prijavni obrazci bodo objavljeni na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si.

Nastajajo poskusni nasadi novih kmetijskih kultur Traktorji so že zaorali območja,

kjer nastajajo zanimivi nasadi kme-tijskih sort, ki sicer niso značilne za naše kraje, radi pa po njih pose-gamo v trgovskih centrih . Občina Ajdovščina namreč v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo KGZ NG v Ajdovščini izvaja projekt z naslovom Uvajanje tujih kmetijskih sort in vzpostavitev poskusno kon-trolnih na sadov v občini Ajdovščina. Kmetijski strokovnjaki želijo s po-skusnimi nasadi raziskati možnosti pridelave tujih kmetijskih kultur na prostem v naših krajih ter na pod-lagi izsledkov poiskati tržne niše za domače kmetijstvo. Občina bo iz proračuna za projekt odštela 20.000

evrov, delo v nasadih pa bo pod nad-zorom kmetijskih svetovalcev opra-vljal javni delavec (ki bo delno zapo-slen še v učnem centru na Brjah).

Priprava tal se že začenja. Na po-lju pod »najboljšim sosedom« bodo urejeni nasadi z enoletnicami (afri-ška kumara, sladki krompir ali ba-tata, jedilni oslez ali okra, muškatna buča, maslenka ali buternat buča, hokaido buča, …), na območju pod CČN pa bodo zasadili trajne nasade (indijanska banana, gorji jagoda ali navadna kustovnica, sibirska ali me-dena borovnica, mini kivi, aronija, žižula, v manjšem obsegu tudi črna murva in mandelj, dren, …).

Izbran izvajalec nadaljevanja gradnje ajdovske šole Včeraj je bila dokončno sprejeta

odločitev o izboru izvajalca del za dokončanje Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina. Gradnjo bo na-daljevalo podjetje Kolektor Koling d.o.o. iz Idrije.

Na javni razpis za izbiro izvajalca del je prispelo 6 ponudb. Po predho-dno napovedanih pogajanjih je naj-nižjo ceno ponudilo podjetje Kolek-

tor Koling d.o.o., vključno s popu-stom bodo dokončali gradnjo nove ajdovske šole za 1.113.924,81 EUR (brez DDV). Postopek še ni pravno-močen, skladno s postopki javnega naročanja je namreč potrebno poča-kati na morebitne zahteve po revizi-ji. Po najlepšem možnem scenariju se bo z deli na dokončanju izgradnje šole pričelo v začetku marca.

Obnova poteka po načrtu

Vipavski Križ je po dolgem in počez prekopan, najbolj umazana dela gredo h koncu, kmalu bodo jarki prekriti z ličnimi novimi tla-kovci.

Lani pozno jeseni je podjetje Zid-grad iz Idrije pričelo z deli na pro-jektu celostne okoljske prenove Vi-pavskega Križa. Za projekt, vreden krepkih 1,8 milijona evrov, je Obči-ni Ajdovščina uspelo pridobiti kar 1,2 milijona evropskih sredstev iz MGRT in Evropskega sklada za regi-

onalni razvoj. Kljub temu, da jim stroji ropotajo

tako-rekoč pred okni, stanovalci str-pno in razumevajoče prenašajo de-lovno vnemo, saj bo življenje z novo komunalno opremo v tudi vizualno lepšem Križu boljše. Trenutno pote-ka vgradnja kabelskih vodov fekalne, meteorne in kabelske kanalizacije – tu bodo tekli kabli za telefon (in-vestitor prenove telefonske napelja-ve je Telekom), elektriko ter javno razsvetljavo. Prenova vodovodnega

omrežja po vasi je zaključena, pote-ka pa gradnja povezovalnega kanala do čistilne naprave pod Križem, kjer so že pripravljeni temelji za čistilno napravo, ki bo služila Vipavskemu Križu, v prihodnosti pa tudi Plačam in Malim Žabljam ter dobravskima zaselkoma Kozja Para in Pikči.

Krajane opozarjamo, naj čim prej vložijo vlogo za subvencijo za iz-gradnjo kanalizacijskega priključ-ka, rok za oddajo vlog se izteče 1. septembra 2015 – po tem datumu bodo namreč stroške izgradnje pri-ključka morali v celoti kriti sami!

V kratkem se bodo v Križu pričela � nalna dela - urejanje zunanjih po-vršin, tlakovanje, nameščanje jav-ne razsvetljave. Podoba starodavne vasice bo potem precej drugačna, v podjetju Arhikon so načrte izdelali na podlagi temeljitih študij zgodovi-ne vasice ter v sodelovanju z Zavo-dom za varstvo kulturne dediščine. Kanali bodo pokriti z različnimi tlakovci in barvanimi betoni, ustvar-janju ambientalnosti se bo podrejala tudi javna razsvetljava – ponekod bolj intimna, drugod s postavnimi svetilkami … Nova podoba želi Vi-pavskemu Križu povrniti historično vrednost ter postaviti temelje za na-daljnji turistični razvoj.

Prekopavanja v Križu gredo h kon-cu, pričenja se lepotna prenova. V novem sijaju pa bo Vipavski Križ dokončno zažarel septembra. Sh

Iz seje ajdovskega občinskega svetaNa četrti redni seji občinskega

sveta so imeli svetniki na dnevnem redu več kot deset točk. Nekatere so obdelali sorazmerno hitro, pri neka-terih pa je bilo več razprave, denimo ob dolgoročnem programu kulture v občini. Gre za strateški dokument, ki opredeljuje, katerim dejavnostim bo občina namenjala v prihodnjih štirih letih največ pozornosti in po-sledično denarja. Ob profesionalnih javnih zavodih kot sta Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija je srči-ka kulturnega delovanja vendarle na ljubiteljskih društvih. Glede na zelo razvejano pevsko, pa tudi likovno, gledališko, etnološko dejavnost naj bi v prihodnjih letih izboljšali doslej podhranjeno � lmsko dejavnost in dvignili raven plesne kulture. Svetni-ki so se zavzeli še za večji poudarek pri predstavitvah tehnične dedišči-ne, tudi za lepšo podobo Dvorane prve slovenske vlade ter daljši odpi-ralni čas zbirke fosilov ... Nasploh pa je bilo v razpravi slišati, da naj ne bi pri kulturi, kot temelju nacionalne identitete, preveč 'škrtarili' z denar-jem.

Občinski svetniki bodo poslej de-lovali v okviru svetniških skupin. Vodje svetniških skupin bodo tvori-li posvetovalno telo župana. Na teh srečanjih naj bi premlevali pomemb-nejše zadeve v občini in se odločali, katerim dati prednost pri obravnavi

na občinskem svetu. Svetniki so bili izvoljeni kar na 11 strankah oziroma listah, število svetniških skupin pa bo manjše, saj se skupina lahko obli-kuje z najmanj tremi svetniki. Kako se bodo svetniki združevali, za zdaj še ni znano.

S težkim srcem pa so svetniki iz-glasovali ukinitev šolske podružnice v Šmarjah v šolskem letu 2016/2017. Tedaj bi, glede na anketo med star-ši, šolo v Šmarjah obiskoval zgolj en otrok. Ostale učence bi Šmarci vozili bodisi v Branik ali Vipavski Križ kot podružnico matične dobravske šole.

Svetniki se zavedajo, kako po-membna je šola za vsak kraj in ko se jo enkrat ukine, je odpisana za več-no, vendar so si bili svetniki edini, da se je občina šolsko podružnicah v Šmarjah trudila obdržati in jo � -nančno izdatno podpirala, vendar je zdaj prišlo do točke, ko rešitve ni več.

Za vse prebivalce Lokavca, ki bi želeli obnavljati domačije in druge stavbe, pa tega niso mogli, ker so ležale na vplivnem območju plaza Slano blato, prihaja z občinskega sveta dobra novica. Svetniki so na-mreč zožili vplivno območje plazu, ki je bilo pod vplivom razsežno-sti katastrofe in iz previdnosti ob tem zarisano precej na široko. Edo Pelicon

Sestava Nadzornega odbora

Občine Ajdovščina

V prejšnji številki je bila v poročilu iz seje občinskega sveta navedena na-pačna, prejšnja sestava Nadzornega odbora Občine Ajdovščina. Nadzorni odbor Občine Ajdovščina v obdobju mandata 2014 – 2018 sestavljajo: To-maž Bizjak, Matjaž Vidrih, Marjana Kobal, Drgotin Vidrih in Jurij Bovcon.

Št. 39 • 17. februar 2015 7Podjetno

Društvo DOLI na sejmu TIP združilo zgodbe z dežele Ipavske

Dežela Vipavska se je na osre-dnjem slovenskem turističnem sejmu, TIP, ki tradicionalno pote-ka konec januarja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pred-stavila v vsem svojem sijaju. Dru-štvo DOLI je namreč poskrbelo za skupno promocijo naše dežele – od Podnanosa do Nove Gorice – v so-delovanju z društvi, podjetniki, info-centri, ponudniki, rokodelci, umetniki, ...

Turizem je v Sloveniji vodilna go-spodarska panoga. Na Vipavskem pa še odkrivamo svojo turistično identiteto, meni Boris Blažko iz lo-kavškega društva DOLI. Če hočemo stopati v korak s časom, je turistična promocija vsekakor potrebna. So pa za razvoj turizma potrebne spodbu-de od spodaj, pomembne so ideje društev, posameznikov, prostovolj-cev, ki so jih pripravljeni tudi reali-zirati, dodaja Blažko, ki pa v zameno za pristno promocijo doživetij »od zgoraj« pričakuje podporo.

Letos je društvo DOLI že v tretje organiziralo predstavitev na sejmu TIP, vsako leto je ta obsežnejša, le-tošnja pa je bila resnično bogata.

Predstavljala se je cela paleta zgodb in okusov iz celotne doline Vipave, iz občin Vipava, Ajdovščina, nova Gorica, Renče – Vogrsko in Šempe-ter – Vrtojba. Poudariti velja dvoje pomembnih evropskih projektov, ki potekata v naših krajih in sta bila v ospredju ves čas trajanja sejma: Orti Goriziani – Goriški vrtovi in Heri-taste. Predstavitve na imenitni dru-štveni stojnici in letos tudi v ličnih lesenih hišicah so dopolnjevali na-stopi na odru – pevci, plesalci, glas-beniki, skupinami ... V celotni štiri-dnevni zgodbi so sodelovala mnoga društva, ustanove, info centri, posa-mezniki – umetniki, rokodelci, po-nudniki, podjetniki, … Vseh skupaj je bilo toliko, da je društvo poskrbe-lo za avtobusne prevoze na sejem ter kljubovalno odpotovali v Ljubljano tudi v največjem snežnem neurju. Poudariti velja, da so bili tako na-porno postavljanje sejemskega pri-zorišča, kot zahtevna organizacija sejemske predstavitve, prostovoljno delo.

Sejem je bil bogato obiskan, pri-vlačna skupna ponudba pa je navdu-ševala obiskovalce prostora, kjer se

je predstavljala združena Vipavska dolina. Ponovno se je izkazalo, da skupaj lahko ponudimo boljši pro-dukt. Hkrati pa so okrepile obstoječe ter spletle nove vezi, ki bodo ustvar-jale skupne turistično-promocijske zgodbe tudi v prihodnje.

Na stojnicah Društva DOLI se je letos predstavljalo kar 43 raz-stavljavcev: Vinarstvo Mozetič Aldo, Vinarstvo Mozetič Vojko, pridelovalec pršuta Rustja Rado-van, Kmetija in vinarstvo Kobal Budanje, Vinogradništvo JNK, Salamarija Bernardis (Savodnje), Sirarstvo Čadrg, Majda Vodo-pivec (ročni izdelki), Zeliščni center Grgarske Ravne, Inštitut Potencial, TIC Ajdovščina, TIC Vipava, Vila Lavanda (Sebastjan in Urška Šušteršič), Čokoladnica in slaščičarna Ajdovščina, La-vandum Veris (Nenad Miletić), Kristijan Marc s.p. (biomasa), Goriški muzej, Kmetija Pipan s Planine, TD Podnanos, Turistič-na kmetija Černigoj iz Lokavca, Vinarstvo Ferjančič, Vinarstvo Cultus, socialno podjetje Moja štacuna, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Go-rica, Miran Lokar (harmonike), Vinarstvo Žorž, obiskala nas je tudi Vipavska vinska kraljica, Vinarstvo Sveti Martin, Vinar-stvo Stegovec, Vinarstvo Čebron, Ultra Trail Vipavska dolina, KID Teodozij, Frlanova kmetija (Vo-grsko), Društvo žena Vrtojba, Plesna skupina Ajda Ajdovščina, Podjetje Hrast, Konjeniški klub Ekstrem, Žorž keramični izdelki, Alenka Marvartis - domača obrt, Taša Turk - domača obrt, Marjeta Tivan - pletenine, Vinarstvo Čer-ne, Vinarstvo Bizjak, ustanova Fundacija BiT planota.

Promocija Ajdovščine na sej mih v začetku leta 2015

TIC Ajdovščina je svoje promo-cijske aktivnosti v letu 2015 pričel z udeležbo na nekaterih sejmih doma in v tujini. V januarju smo se v okviru SPIRIT Slovenija udeleži-li turističnega sejma Ferienmesse v Linzu v Avstriji, kjer smo se predsta-vili že drugo leto zapored.

Kot že vrsto let smo bili tudi letos prisotni na največjem slovenskem turističnem sejmu Alpe Adria: Tu-rizem in prosti čas v Ljubljani, kjer smo se predstavili skupaj s številni-mi ponudniki iz Vipavske doline in

Trnovske planote. Za skupni nastop je poskrbelo Društvo DOLI iz Lo-kavca.

TIC Ajdovščina se bo letos prvič udeležil sejma F.RE.E. v Münchnu, ki bo potekal med 18. in 22. febru-arjem 2015. F.RE.E. München je največji sejem za rekreacijo in prosti čas na Bavarskem, ki ga obišče več kot 100.000 obiskovalcev. TIC Aj-dovščina se bo na sejmu predstavil v okviru razstavnega prostora SPIRIT Slovenija.

V okviru skupnega nastopa RDO Smaragdna pot pa se bomo udele-žili sejma EXPOMEGO 2015, ki bo na sejmišču v Gorici (Italija) potekal od četrtka, 19. do nedelje, 22. febru-arja 2015. Ker je sejmišče skoraj na stičišču Slovenije in Italije, je sejem zanimiv predvsem za manjše ponu-dnike iz lokalnega okolja. Na raz-stavnem prostoru TIC Ajdovščina se bodo skozi vse dni sejma predstavili vinarji, obrtniki in društva iz Vipa-vske doline.

Na vseh sejmih se predstavljamo kot Vipavska dolina - turistična de-stinacija, ki gostu skozi celo leto ponuja predvsem vinsko-kulina-rična doživetja, športne aktivnosti in možnosti za raziskovanje na-ravne in kulturne dediščine. TIC Ajdovščina

Izšla je nova zgibanka o Vipavski vinski cesti

V začetku februarja 2015 je iz-šla prenovljena zgibanka o Vi-pavski vinski cesti z naslovom Na burji in soncu rojeno vino.Zgibanka vsebuje kontakte vseh po-nudnikov na Vipavski vinski cesti, opise vasi, skozi katere pelje vinska cesta, pa tudi splošne informacije o Vipavski dolini s poudarkom na vinih. Za ponatis zgibanke smo se odločili v TIC Ajdovščina, saj čeda-lje več obiskovalcev povprašuje po vinsko-kulinarični ponudbi doline. Izšla je v treh jezikovnih različicah

- slovenskem, angleškem in italijan-skem jeziku. Oblikovno je publikaci-ja usklajena s podobo kataloga Vipa-vska dolina, ki smo ga izdali v lan-skem letu. Nova publikacija bo zelo dobrodošla tudi za sejemske nastope doma in v tujini.

Zgibanko je izdala Razvojna agen-cija ROD Ajdovščina, ponatis pa v celoti � nancirala Občina Ajdovšči-na. Zgibanke so brezplačno na voljo v TIC Ajdovščina in TIC Vipava. TIC Ajdovščina

Dr. Janez Bogataj o knjigi »Da ne bi pozabili«

Naj še kdo reče, da Slovenija ni bo-gata! En sam kraj, kot je tudi Planina pri Ajdovščini, pa toliko različnosti in pestra kulinarika….

Zelo ste me razveselili s poslano knjigo, ki sem jo temeljito pregledal in vam iskreno čestitam. Predvsem tudi to, da ste navezale stik s stroko, z našimi kolegicami etnologinjami in tako pokazale, da najboljša ljubitelj-ska prizadevanja lahko rodijo sadove le na tak način. Zato je knjiga veliko več kot kuharica, ampak je odlično strokovno delo o prehranski kulturi kraja. Zelo pozitivno je tudi to, da ste zapisale take recepte, ki sodijo v okvi-re prehranske kulturne dediščine kot

tudi tiste za novejše jedi. Slednji bodo »nekoč« tudi del dediščine kraja. Nav-dušilo me je tudi sporočilo v uvodu, kjer ste zapisala, da je knjiga name-njena vsem, predvsem pa dekletom in fantom, ki v svet kuhinje še vstopajo. To je zelo pomembno sporočilo, saj v naši sodobnosti (?) pogostokrat ne pomislimo na to starostno skupino, na njihove želje, potrebe, vrednote in še kaj. Knjiga ima tudi zanimivo in izvir-no notranjo ureditev oz. preglednost. Originalno je označevanje receptov z leseno in kovinsko žlico ali kot ste zapisale recepti iz glinene sklede in s porcelanastega krožnika. Zelo pozi-tivna je tudi vključitev fotogra� j av-

toric receptov in njihove kratke misli. Za vsakim receptom, zlasti to velja za starejše, ohranjene recepte, je namreč konkretna oseba. Njej gre zahvala, da se je način priprave določene jedi ohranil v zapisani obliki in ni padel skozi sito zgodovine v stalno pozabo. Pohvaliti želim tudi fotogra� je, saj je fotogra� ranje hrane eno najtežjih področij fotogra� ranja in seveda tudi oblikovanje knjige, ki z izbranim pri-stopom nima značaja le priročnika ampak tudi darila. Upam, da bo knjiga dosegla širok krog posameznikov in družin ter predvsem opravljala svoje pomembno poslanstvo. Še enkrat vse čestitke in hvala za poslano knjigo!

Št. 39 • 17. februar 20158 Podjetno

Začnimo drugače - ne z naslovom, ampak kar s tem odstavkom. Verjetno se sprašujete o čem bom pisal kljub temu, da sem nekaj sporočil že s praznino v naslovni vrstici. Manjka informacija, ki bi morala napovedati, kaj sledi. Na podlagi informacije bi morali več vedeti in se nato odločiti ali bomo nadaljevali z branjem ali ne? Industrijska doba je prinesla nove načine proizvajanja dobrin - te so se

posledično pocenile in postale dostopnejše, dvignil se je življenjski standard. In kot vsako obdobje se je tudi to končalo in prišlo je novo. Glede na ekonomijo in način življenja je to informacijsko obdobje. Naši vsakdanjiki se razlikujejo. Spomnim se, da so včasih starejše gospe rade

poklepetale na trgu in si izmenjale informacije; te so bile tako sveže, da so včasih prehitele še dogodek sam. V eni izmed bolj znanih gostiln, ki obratuje že nekaj generacij v našem mestecu, so z informacijami tudi zelo hitri, le za drugo ciljno publiko, moške, ki poleg novic izmenjajo še partijo kart in kakšno rundo. Na drugi strani pa mladi vsako jutro planimo k računalnikom, saj nam internet ponuja stik s svežimi novicami ter vpogled v osebno pošto. Ne tisto iz poštnega nabiralnika, ki ropota ob sunkih burje, ampak tisto, ki se začne na »e«. Čas mineva in tehnologija se razvija. Danes vse več ljudi poišče informacije s pomočjo interneta in si izmenja mnenja tudi po drugih kanalih, ne samo preko e-pošte. Vse kaže, da se mladi v prihodnosti ne bomo srečevali na trgih, ampak na »družbenih omrežjih«; virtualno, proč od nevarnosti, ki jih prinašajo rdeči alarmi v zimskih časih - čeprav so jim v preteklosti lahko kljubovali. Kaj se je od takrat spremenilo? Sunki so enake jakosti, razlika je v tem, da dobivamo informacije, ki nas obveščajo o možnih nevarnostih. Vsaka informacija, ki pripomore k varnosti, prepreči morebitno poškodbo in nesrečo, je dobra. Temu ne oporekamo. Res pa je, da se včasih informacije lahko izkrivijo; namerno ali nenamerno. V podjetništvu in razvojnih dejavnostih so informacije neprecenljive

vrednosti. To je zelo široko področje in zajema različne veje. Od notranjega upravljanja pretoka informacij - kaj smejo delavci vedeti in česa ne. Kdaj je dovolj informacij za nemoteno in uspešno delo? Do komunikacije z javnostjo - kakšno javno podobo bomo izdelali o našem podjetju. Pri visokotehnološkem podjetništvu je pomemben tudi prenos rezultatov najnovejših raziskav v prakso. Izkoristiti je treba dognanja umov iz različnih koncev sveta in izdelati boljši produkt. Poslovna analitika je merjenje preteklih dosežkov in odkrivanje vzorcev, ki pomagajo izboljšati poslovni model za prihodnost. Pa tudi »temnejše« področje kot je industrijsko vohunjenje. Nekatere metode so kršitev zakonov, druge imajo »le« moralni vidik, lahko pa je tudi samo brskanje po javnih virih. Vpogled v patentne baze omogoča spremljanje v katero smer se konkurenti razvijajo, v katere tehnologije vlagajo. V obrambni način pa lahko podjetja, ki si to lahko privoščijo, vpisujejo in kupujejo patente, ki jih v resnici ne zanimajo; le za zavajanje konkurence. Informacije potrebujemo za pravilno odločanje. Zato je pomemben dostop do najboljših informacij. Najboljša informacija je verodostojna. S čim manj zunanjimi vplivi, čim manj popačenosti. Saj se verjetno še spomnite igre »telefon«? Ko so prvotno sporočilo povsem spremenili. Kje je dejansko prišlo do napake? Je bila res samo izguba informacije ali pa je nekdo popestril igro in dal naprej napačne besede? Velja izpostaviti, da je ob vseh možnih prilivih informacij tudi velika

verjetnost, da naletimo na napačne. Če si v večernih urah ogledamo novice iste produkcijske hiše, obstaja velika možnost, da nekaterih informacij, ki jih niso želeli prikazati, ne bomo videli. In problem lahko nastane, če ti kanali dosežejo večino ljudi. Tako se lahko ustvarja mnenje, ki ni nujno pravilno. Iskati je treba več virov in poslušati več plati zgodb, nato premisliti in šele nato zavzeti stališče. Če iščemo patent s katerim bomo izboljšali naš produkt, moramo pregledati vse možne rešitve. Se soočiti z zahtevami lastnikov intelektualnih pravic ter izbrati boljšo rešitev; tista, ki bo za svojo ceno dodala največ vrednosti. Pa še kratek nasvet preden zaključim. Pri zaposlovanju novih sodelavcev

se delodajalci poslužujejo tudi informacij iz družbenih omrežjih. Kaj tam sporočamo? Svojo realno podobo? Ali pa jo želimo z napačnimi informacijami izboljšati? Kakorkoli že, informacije imajo veliko moč. In s tako močjo je potrebno delati izredno previdno.

Tomaž Bizjak

_____________Usposabljanje brez mej - za prihodnost

V začetku februarja se je v Ajdo-vščini v prostorih Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (CO BIK) izvajala usmerjevalna praksa dijakov Znan-stveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič iz Gorice.

Dijaki so skozi nov program, ki ga je razvil CO BIK in ga bo v priho-dnosti ponujal tudi dijakom drugih šol, spoznali značilnosti in posebno-

sti, ki jih skrivata visokotehnološko podjetništvo in naravoslovno-teh-niška raziskovalna dejavnost. Veliko poudarka je bilo na tem, da osvojijo sposobnost širokega načina razmi-šljanja - kako se tehnologije razvija-jo, kakšen učinek imajo na naša ži-vljenja in kako najdemo priložnosti. Del praktičnega usposabljanja pa se bo v kratkem nadaljeval tudi v labo-ratorijih, kjer bodo spoznali napre-

dne tehnike s področja biotehnolo-gij, biosenzorike ter optoelektronike.

S takšnimi programi želi razisko-valna ustanova spodbujati mlade, da se odločijo za zahtevnejše poklice, ki so tudi raziskovalno usmerjeni, saj to zmorejo ob dobri podpori in mentorjih, ki jih Center odličnosti lahko ponudi.

Možnost, da se mladi usposablja-jo v takšnem delovnem okolju, je pomembna za razvoj na znanju te-melječih industrij, ki so odgovor na izzive prihodnosti. Program uspo-sabljanja je izvedel CO BIK v okviru mednarodnega projekta PACINNO.

Naslednji sestanek partnerjev v okviru projekta PACINNO bo go-stil CO BIK v Ajdovščini. Izvajal se bo 24. in 25. februarja v prostorih IN PRIME.

Namen projekta je prispevati k ra-zvoju inovativnosti z razvojem plat-forme za strokovno in akademsko so-delovanje v Jadranski regiji. Več o tem si lahko preberete na uradni spletni strani projekta. http://www.pacinno.eu/

Coworking – nova zgodba v gospodarstvuV Ajdovščini se že nekaj časa šušlja

o projektu, ki bi v našo dolino pripe-ljal vedno bolj priljubljen način del, imenovan coworking ali so-delo. Na ta račun je bil na pobudo MC Hiše mladih in Razvojne agencije ROD že izveden okvirni sestanek, na kate-rem so mladi iz naše občine podali svoja mnenja o željah in potrebah po tovrstnem prostoru.

Koncept coworking centrov se je se je prvič pojavil v ZDA, ko so si krativci vseh vetrov iz preproste že-lje po zniževanju stroškov najema poslovnih prostorov pričeli deliti pi-sarne. Vendar ima coworking veliko koristnejši namen: tak način dela, ki je pri nas vzklil predvsem iz realnih potreb mlade generacije v zaposli-tveni krizi, predstavlja tudi način povezovanja sodelujočih. In prav iz mreženja sledijo nadgradnje idej v stilu »več glav več ve«. Coworking samozaposlenim omogoča, da svo-jega dela ne opravljajo doma sami s svojih kavčev in improviziranih pi-sarn, saj na ta način nimajo občutka, da hodijo v službo in so zaposleni. Država s svojo zaposlovalno politiko spodbuja t.i. prekerce oz. samozapo-slene, sodelo pa jim omogoča delov-ni kotiček v stimulativni družbi, v prijetnem okolju, kjer se iskrijo nove

ideje.Ponudba si je v različnih coworking

centrih dokaj podobna: vsakemu od uporabnikov prostora je omogočena souporaba mize ali pisarne, dostop do brezžičnega interneta, soupora-ba tiskalnika in drugih elektronskih naprav, ki so na voljo, navadno pa tudi omarica za shranjevanje lastni-ne. Seveda pa ima tudi tak način dela svojo ceno. Različni centri po Sloveniji najemnine različno urejajo, vse z namenom čim večje prilago-ditve uporabnikom. Tako nekateri zaračunavajo mesečni najem mize, drugi letni, ponekod pa se poslužu-jejo zaračunavanja dnevne uporabe. Za lažjo predstavo: celomesečni pol-ni najem mize v Poligonu znaša 95 evrov na osebo.

Ideja o ustanovitvi tovrstnega cen-tra pri nas je organizacijsko zahtev-na, potrebna pa je tudi poglobljena raziskava potreb mladih samozapo-slenih v našem kraju. Nekaj na to temo je bilo že povedanega na prvem sestanku v MC 15. januarja. Tako je bil naslednji smiseln korak izvedba pogovorno-predstavitvenega večera v dvorani Hiše mladih. Na slednjega smo povabili ustanovitelje pred krat-kim odprtega izolskega coworking prostora RIIBA ter medijsko zelo

podprtega projekta Poligon, ki luč sveta ugledal pred letom dni.

Prav o ljubljanskem Poligonu se v medijih zadnje tedne intenzivno go-vori, saj je kot prvi tovrstni projekt v prvem letu svojega obstoja gostil že preko 150 dogodkov, delavnic in mentorstev, na katere je privabil več kot 10 tisoč obiskovalcev. V našo dr-žavo je pripeljal tudi koncept mno-žičnega � nanciranja (Crowdfun-ding), ki do poslovnih uspehov in svetovne odmevnosti pomaga po-tencialno uspešnim domačim pro-jektom.

Kljub razgibanemu letu se je Poli-gon na žalost znašel v hudih � nanč-nih težavah in je tik pred zaprtjem. Država je centru namreč odrekla interventno pomoč v smislu sub-vencioniranja obratovalnih stro-škov. In ta ista država zaradi slabih zaposlitvenih razmer za mlade naj-bolj spodbuja samozaposlovanje oz. prekerno delo. Coworking je predvsem skupnost ljudi, ki jih dru-ži odprtost do novih idej in učenja, cilj česar so nove poslovne prilo-žnosti – te pa lahko vzniknejo v uspešna podjetja, ki bodo državi v prihodnje prišla še kako prav. Hana Karim

Petrolove donacije socialno ogroženim družinamV prostorih Rdečega križa Aj-

dovščina so konec januarja poslo-vodje vseh štirih Petrolovih po-slovalnic na zgornjem Vipavskem, predsedniku Rajku Trohi simbolno predali bone v skupni vrednosti 800 evrov.

Podjetje se že četrto leto odpovedu-je poslovnim darilom, namesto tega pa izvaja akcijo »Naša energija pove-zuje«. Tako ima vsak Petrolov ben-cinski servis na voljo 200 evrov, ki jih

lahko podari v dobrodelne namene, na ta način podjetje podari preko 60.000 evrov. Vsi štirje zgornje-vipa-vski servisi so se dogovorili, da letos pomagajo socialno ogroženim druži-nam iz ajdovske in vipavske občine. Direktor OEM Primorska – Novo mesto ter poslovodje domačih ben-cinskih servisov so simbolno čeke predali novemu predsedniku Rdeče-ga križa Ajdovščina, Rajku Trohi. Ta se je zahvalil za donacijo ter pouda-

ril pomen takšnih dobrodelnih akcij gospodarskih družb v kriznih časih. Povedal je, da so prav denarne dona-cije še posebej pomembne in potreb-ne, saj pomagajo plačevati položnice.

Dogodka sta se udeležila tudi žu-pan Občine Ajdovščina Tadej Beo-čanin ter podžupan Občine Vipava Bogdan Godnič, ki sta akcijo pozdra-vila. V času gospodarske krize je ta-kšna spodbuda, še posebej če prihaja iz gospodarstva, dobrodošla.

Št. 39 • 17. februar 2015 9Podjetno

Stanovanjske kooperative – rešitev za stanovanjski problem mladih

Področje stanovanjske proble-matike mladih je velik problem, vendar se o njem vse premalo go-vori in zaradi velikih � nančnih vložkov, ki jih reševanje tega pro-blema potegne za seboj, tudi ne rešuje najučinkoviteje. Mladi sami so brez pomoči staršev pri reševa-nju omenjenega problema povsem nemočni. Kot pri doseganju večine korakov osamosvajanja, so mladi tudi na tem področju izredno ran-ljiva skupina. Razlogov za to je več, vendar eden večjih je prav gotovo � nančna nestabilnost mladih, tudi zaradi vse večje brezposelnosti in težav pri iskanju zaposlitve.

Začnimo na začetku. Otroci seveda živijo pri starših, ki jim nudijo vso podporo; dom prehrano, oblačila, omogočijo jim šolanje in vse kar po-trebujejo. Tudi v času srednje šole so mladi Ajdovci po večini še doma, ka-sneje pa se kot študentje, za čas štu-dija odselijo od doma, v večja mesta,

ki ponujajo možnost bivanja v štu-dentskih domovih ali najemniških stanovanjih. Kaj pa ko se čas študija zaključi, kako oziroma kje naprej? V času študija, z bivanjem izven svoje-ga stalnega bivališča mladi postane-jo delno samostojni (čeprav � nanč-no še vedno v veliki večini odvisni od staršev) in življenje na svojem prinaša občutek svobode in samo-stojnega življenja. Problem nastane, ko preteče status študenta in mo-žnost bivanja v študentskem domu ali, zaradi pomanjkanja � nančnih sredstev, v najemniškem stanovanju v večjem mestu, in večina mladih se vrne domov, v ponovno življenje pri starših. Peščica tistih, ki dobi do-volj dobro plačano službo, podeduje stanovanje ali ima dovolj premožne starše, si lahko privošči življenje na svojem, vsi ostali pa so obsojeni na ponovno vrnitev in življenje pri star-ših, ki je za večino, ki se želi osamo-svojiti in zaživeti po svoje vse prej

kot prijetno. Veliko mladih nastali problem rešuje z ureditvijo zgornje-ga nadstropja v velikih hišah, ki so si jih naši starši še lahko privoščili, ali gradnjo prizidkov, ki je postala nacionalni šport. Pa vendar večina teh mladih sanja (nekateri tudi celo življenje) o svojem domu, življenju na svojem v pravem pomenu besede.

Ena od možnih rešitev so tudi sta-novanjske kooperative

Možnih rešitev stanovanjskega problema mladih je več. Tudi dele-žnikov, ki lahko pomagajo pri reše-vanju problema, je več. Od države do občine, z uvedno ukrepov, ki mladim omogočajo lažji dostop do praznih stanovanj, socialnih, nepro-� tnih in tudi pro� tnih najemniških stanovanj, do staršev, ki pomagajo pri nakupu ali najemu stanovanja, gradnji ter dedkov in babic, po ka-terih največkrat dedujemo, do mla-dih samih. Velikokrat mladi nimajo možnosti najema kredita za nakup ali izgradnjo svojega doma, zato se v večini poslužujejo začasnih rešitev in v reševanje njihovega problema so močno vpeti starši.

Ena od alternativnih rešitev sta-novanjskega problema predvsem mladih in mlajših odraslih so sta-novanjske kooperative. V nekaterih evropskih državah, kot tudi drugod po svetu, so kooperative dobro raz-vite in predstavljajo neko stalnico ter primer dobre prakse, ki bi lahko za-živela tudi v Ajdovščini. Osnovni cilj stanovanjskih kooperativ je rešitev stanovanjskega problema, predvsem mladih in mlajših odraslih ter mla-dih družin. Le-ta je osnovna potreba vsakega posameznika in se odraža tudi v sami kasnejši kvaliteti posa-meznikovega življenja, zato je potre-ba po ustrezni ureditvi stanovanjske problematike mladih še kako nujna. Vzpostavitev stanovanjskih koope-rativ ponuja alternativno rešitev sta-novanjskega problema.

Stanovanjska kooperativa deluje na enakih pravnih temeljih kot druge

zadruge oziroma kooperative, ki se lahko ustanovijo na podlagi že spre-jete slovenske zakonodaje, Zakona o zadrugah, Stanovanjskega zakona in drugih. V stanovanjske kooperative se združujejo posamezniki, ki si že-lijo zagotoviti nepro� tno najemno stanovanje za bivanje na svojem. Gre za stanovanja, ki so dostopna z vidi-ka najemniške cene, ki je ugodnejša od tržne najemnine, z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pra-vicami, ki jim jih nudi varen dom. Za vzpostavitev oziroma izgradnjo stanovanjskih kooperativ je najprej potrebno kooperativo ustanoviti, vsi bodoči polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske kooperative morajo biti njeni člani. Nato je po-trebno pridobiti parcelo, ki je pri-merna za gradnjo takšne kooperati-ve, najeti kredit, ki je običajno hipo-tekarni ter zgraditi stavbo, v katero se kooperanti lahko vselijo. Kredit se odplačuje z najemninami, ki jih za stanovanje plačujejo kooperanti, ki so temu primerno nizke in ugodnej-še od najemnin pro� tnih stanovanj.

Največji problem pri vzpostavitvi stanovanjskih kooperativ je začetni vložek, najem kredita in zavedanje, da nepremičnina nikoli ne postane last posameznika, ampak je vedno v lasti kooperative.

Mladinski svet Ajdovščina bo v letu 2015 preučil možnosti vzpostavitve stanovanjskih kooperative v občini Ajdovščina in bo predvidoma tudi ustanovil Iniciativo za vzpostavitev stanovanjske kooperative, v katero ste vsi zainteresirani posamezni-ki tudi lepo vabljeni. Stanovanjske kooperative naj bi bile namenjene predvsem reševanju stanovanjskega problema mladih in mlajših odra-slih, ki rešujejo svoj prvi stanovanj-

ski problem in ki si ne morejo privo-ščiti življenja na svojem. V ta namen se bomo povezali tudi z občino, ki nam bo lahko, v določenih korakih, stopila naproti pri iskanju rešitve. V interesu Občine je, da v svojem lo-kalnem okolju ohrani čim večje šte-vilo mladih, jim omogoči normalno in kvalitetno življenje ter prepreči odliv potenciala iz Občine, kjer je mlade težko zadržati, predvsem za-radi težav, ki jih imajo z zaposlitvijo, stanovanjem itd.

V okviru analize preučitve vzpo-stavitve stanovanjskih kooperativ bomo izvedli več aktivnosti, pred-stavitev javnosti, srečanj in drugih dogodkov, o katerih bomo sproti obveščali. Vabimo vas, da se pridru-žite iniciativi, ki se bo poglobljeno ukvarjala in preučevala možnosti vzpostavitve stanovanjskih koo-perativ v našem lokalnem okolju. Oglasite se nam na naš e-mail na-slov info@msa.si, kjer smo dosegljivi tudi za vsa dodatna vpršanja. Barbara Nusdorfer

Osnovni cilj stanovanjskih ko-operativ je rešitev stanovanjske-ga problema, predvsem mladih in mlajših odraslih ter mladih družin.

Življenje na svojem prinaša avtonomnost, samostojnost in tudi odgovor-nost ter neodvisnost, ki si jo mladi še kako želijo. Prispeva h kvalitetnej-šemu in srečnejšemu življenju. Večini mladih, v tako imenovanem hotelu mama, niti slučajno ni slabo, ampak, kot bi se lahko izrazili ‚‘ni to to‘‘ in nastala situacija kliče k rešitvam.

Gre za stanovanja, ki so dosto-pna z vidika najemniške cene, ki je ugodnejša od tržne najemni-ne, z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga nudi varen dom.

Primer kooperative v Švici

Primer Kooperative Richmond Housing Cooperative Toronto

Rekordno število nočitev v januarju 2015Mladinski hotel Ajdovščina je leto-

šnjega januarja zabeležil izjemno za-sedenost, kar v prejšnjih letih ni bila značilna. Zabeležili smo namreč 342 nočitev 92 gostov , kar je 402 % več kot januarja 2014, ko smo zabeležili 56 nočitev; leto poprej pa 85 nočitev; leta 201 pa 76. To, da se v Mladinski hotel Ajdovščina s svojimi večdnev-nimi izobraževanji mladinske orga-nizacije priča o njihovem zadovolj-stvu in kvaliteti opravljenih storitev s strani kolektiva Mladinskega hotela Ajdovščina.

Gostje Mladinskega hotela Ajdo-vščina v mesecu januarju

Ekipa Mladinskega hotela Ajdo-vščina se je odločila, da bo po novem kot zanimivost objavljala število in nacionalnost svojih gostov. Po mestu je namreč velikokrat slišati vpraša-nja v stilu: »…ma kej kdu sploh spi tm, u Palh?...«, »Ma ski bi kdurkoli pršu spat u hostl u Wajdušno?« in podobna vprašanja. Tako bodo bral-

ci obvestil dobili direkten vpogled v nacionalnost gostov našega mladin-skega hotela.Prebivališče gosta Število

gostov

Število

prenočitev

Bolgarija 2 11

Danska 2 14

Druge azijske dr-

žave

9 45

Finska 5 25

Francija 1 1

Hrvaška 2 6

Irska 1 7

Italija 19 39

Nemčija 2 15

Romunija 2 8

Slovenija 38 114

Srbija 2 4

Španija 4 32

Turčija 1 7

Združeno kralje-

stvo (Velika Brita-

nija)

2 14

Skupaj 92 342

Podjetniški eksperiment na OŠ Šturje Na OŠ Šturje se že tretje leto zapored

pripravljajo na tekmovanje za izbor najboljše podjetniške ideje, POPRI. V sodelovanju s Primorskih tehnolo-škim parkom, ki je kreator ideje PO-PRI, pa na šoli trenutno poteka tudi krožek Podjetniški eksperiment, v ka-terega je vključenih 18 šolarjev. Mla-de podjetnike je danes obiskal župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin.

Župan Tadej Beočanin se je udeležil delavnice v družbi direktorice Pri-morskega tehnološkega parka Tanje Kožuh, vodje programa POPRI Maje Rajer Obid in ravnateljice OŠ Šturje Lee Vidmar. Uvodoma je poudaril, kako pomembno je, da otroci že od malih nog naprej razmišljajo o različ-nih idejah. Mladi bodoči podjetniki so ga s svojimi poslovnimi idejami prijetno presenetili. Miniaturna pre-nosna kamera, fotoaparat, pa morebi-ti še bralna lučka – vse v enem kosu, za namestitev na očala in polnjenjem preko računalnika – kar bi bilo odlič-no nadomestilo velikih in nadležnih

kosov opreme za turista. Nekoliko bolj vohunska, pa tudi že preizkuše-na je ideja o mikrofonu v kemičnem svinčniku. Zelo dobra in ekološka je ideja kako napolniti že odrabljene ba-terije, gospodinje in vinarji pa bodo veseli napravice za poliranje kozarcev.

Župan je mlade spodbudil k vse-stranskemu razmišljanju, ki je v pro-cesu nastajanja izdelka, projekta, izrednega pomena. Povedal je, da se je v mladosti tudi sam veliko ukvar-jal s podjetniškimi inovacijami, ki so

jih bolj ali manj uspešno poskušali spravljati na tržišče ter da se je iz neu-spehov mogoče ogromno naučiti. Na koncu pa malce humorno namignil še, da se najboljše ideje utrnejo takrat, ko nekaj potrebuješ, pa nimaš pri roki ter mladim zaželel veliko motivacije in uspešno delo.

Še slaba dva meseca imajo mladi na voljo do roka za oddajo pisnih izdel-kov. Slovesna razglasitev zmagovalcev tekmovanja POPRI pa bo letos 23. aprila, v Novi Gorici.

Več o podjetniškem projektu POPRI pa na spletni strani www.popri.si.

Št. 39 • 17. februar 201510 Mladi

MC Hiša mladih

27. Februar 2015, GALERIJA HIŠA MLADIH: Petja Pistušek in Din HajdarpašičProstor v Galeriji Hiša mladih bodo zasedla dela dveh mladih umetnikov iz sežanskega konca. Petja se ukvarja z izdelovanjem posebnih skulptur, Din pa svojo kreativnost izraža z fotogra� jo. Svoje moči bosta združila na skupni razstavi v Ajdovščini. Na ogled do 20. marca 2015. Četrtek, 19. februar 2015 // 19h: Predavanje ob Slovenskem kulturnem prazniku: „Prešeren kot ranjeni labod: Manj znane posebnosti njego-vega življenja in dela.“Ob kulturnem prazniku pripravljamo v MC Hiša mladih Ajdovščina prav posebno predavanje Prešeren kot ranjeni labod: manj znane podrobnosti njegovega življenja in dela. Predaval bo doc. dr. Zoran Božič iz Univerze v Novi Gorici. Ob 19h.Sreda, 18. februar 2015 // 19h: Zvočna kopel v MC Hiša mladihV MC Hiša mladih Ajdovščina se nam v sredo, 18. februarja 2015 obeta novost v programu in ponudbi. Prvič imate možnost, da se pobližje spo-znate z zvočno kopeljo, ki bo vodil Gal Furlan. Zvočna kopel je meditacij-sko sprostitvena tehnika. Pomaga pri umirjanju uma in sproščanju telesa. Pri zvočni kopeli uporabljamo različne inštrumente. Se vidimo ob 19h!Četrtek, 26. februar 2015 // 5.45h: Enodnevni smučarski izlet v ZoncolanVsi ljubitelji smučanja in bordanja, skupaj z Klubom ajdovskih študentov, vas vabimo v četrtek, 26. februarja 2015, v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Odlična priložnost za pravi počitniški dan na snegu. Prijave že sprejemamo.Sreda, 4. marec 2015 // 17h: Delavnice na temo kolesarjenja za namene turistične promocijePosoški razvojni center sodeluje skupaj z Razvojno agencijo ROD in LTO Sotočje Kobarid-Tolmin, kot projektni partner v čezmejnih projektih v okviru Programa Slovenija - Italija 2007-2013, katerih vsebina je povezana s kolesarjenjem. Cilj je narediti kolesarjenje kot eden najbolj perspektiv-nih turističnih produktov, s pomočjo katerega naj bi čezmejno območje od Alp do Jadrana postalo ena najbolj atraktivnih in prepoznavnih ko-lesarskih destinacij v Evropi in svetu. V ta namen bo v MC Hiša mladih Ajdovščina organizirana posebna strokovna delavnica. V sredo, 4. marca 2015, ob 17h. Vabljeni vsi zainteresirani.Ponedeljek, 23. februar - petek, 27. februar Zimske počitnice v MC hiša mladih Ajdovščina Tudi letošnje Zimske počitnice si lahko otroci popestrijo z obiskom in po-nudbo MC Hiša mladih Ajdovščina. Obiščite nas v tednu med 23. in 27. februarjem 2015, ko bo v naših prostorih pestro počitniško dogajanje, kjer bo zagotovo vsak našel nekaj zase. USTVARJALNICE V MC HIŠA MLADIH AJDOVŠČINAV prostorih MC Hiša mladih Ajdovščina, od ponedeljka 23. do petka 27. februarja 2015:Dopoldan med 7h in 10h - Ustvarjalne delavnice pod vodstvom sodelav-cev MC Hiša mladih Ajdovščina; Dopoldan med 10h in 13h - Ustvarjalne delavnice pod vodstvom mento-ric Silve Copič in Marte Trebižan; Popoldan med 13h in 16h - kuharska delavnica, tolkalska delavnica, dru-žabne igre, aktivnosti na prostem. Udeležba je brezplačna! Cena prehrane je 5€ na dan. Prijave: INFO@MC-HISAMLADIH.SI ali 041 945 392.

Delavnica Hitrega branjaPodatki kažejo, da povprečen bra-

lec bere s hitrostjo 250 do 300 besed na minuto. Z uporabo ustreznih teh-nik, lahko hitrost branja v enem me-secu preseže 800 besed na minuto, nekateri pa z mnogo vaje dosežejo celo hitrost 2000 besed na minuto in več. Ker je naš čas dragocen, na KAŠu v sodelovanju z Društvom Top Študent pripravljamo prvo de-lavnico Hitrega branja.

Na delavnici boste prepoznali in spoznali vse dobre in pozitivne lastnosti hitrega branja, v marcu pa bo Društvo Top Študent orga-niziralo tudi Tečaj hitrega branja.Delavnica je primerna za vse, tako študente, kot tudi tiste, ki so že v službah in bi jim hitro branje še kako prav prišlo.

Delavnica Hitrega branja se bo od-vijala v petek, 20. februarja, v prosto-rih Mladinskega centra Hiša mladih, s pričetkom ob 17h.

Prispevek za delavnico je 5€, v primeru udeležbe nadaljevalne-ga tečaja, pa se teh 5€ lahko takrat vnovči kot bonus. Prijave so možne direktno preko maila Društva Top Študent: info@topstudent.si ali pre-ko telefona 070/810-395, kjer ti bo z veseljem pomagala Petra. Lahko pa svojo udeležbo potrdite na Klubu ajdovskih študentov in dijakov, na mail: andreja.petrovcic@kas.si.

Lepo vabljeni! Andreja Petrovčič

Po jutru se dan pozna – retrospektiva punkaZa vse ljubitelje nostalgije ter punk

rock glasbe smo v petek, 6. febru-arja 2015, pripravili v Galeriji Hiša mladih odprtje razstave fotogra� j, plakatov ter fanzinov iz začetka 90-ih let prejšnjega tisočletja, ko je v Aj-dovščini vzklila močna kultura pun-krock glasbe, ki se je pričela najprej z organizacijo koncertov, kasneje z ustanovitvijo glasbenih skupin pa še z ustvarjanjem lastne glasbene pro-dukcije, kar se nadaljuje z mladimi rodovi tudi še danes. Koncerti so se takrat prirejali po različnih lokacijah v Ajdovščini, največ pa v klubih Ju-tro ter Life.

Odprtju razstave je sledil klepet v živo z gosti o punk dogajanju v za-četku devetdesetih let na ajdovskem, obenem pa tudi predstavitev čisto sveže knjige novogoričana Marka Rusjana z naslovom Strah pred svo-bodo. V sproščenem vzdušju si sku-paj z moderatorjem Janijem Peljha-nom svoje spomine in misli delili Marko Rusjan, David Kovšca Buda ter Matej Likar, žal je zaradi bole-zni manjkal gonilna sila tistega časa Gorazd Repše. Večer so s koncertom zaključili ajdovski Bed Religion ter Outta Head.

V gosteh mladi iz štirih držav

Mladinska mreža MaMa je ponov-no obiskala ajdovsko Hišo mladih. Med 24. in 29. je pri nas potekalo mednarodno usposabljanje v okvi-ru projekta Youth creating solutions for Meaninful participation. Tema

strokovnega usposabljanja je bila ak-tivna participacija mladih in širjenje dobrih praks iz štirih držav (Finska, Bangladeš, Nepal in Slovenija). Pro-jekt je uspešno nadaljevanje lansko-letnega, del katerega je prav tako

potekal v Ajdovščini. Udeleženci so bivali v Mladinskem hotelu Ajdo-vščina, kjer so spoznavali delovanje mladinskega centra in hotela, po-govarjali so se o tem kako dati mla-dinskemu centru kvalitetno vsebino in čim bolj spodbuditi aktivno par-ticipacijo mladih iz lokalnega oko-lja. Ob koncu svojega bivanja so vsi udeleženci obiskali Turistično kme-tijo Arkade, kjer so bili zelo prijazno sprejeti. Dobrodošlico jim je izrekla ‚hišna‘ vinska kraljica in jim predsta-vila življenje in delo na kmetiji.

Tudi letos so bili predstavniki tujih mladinskih organizacij nad Ajdo-vščino in Vipavsko dolino prijetno presenečeni, zato zaposleni M ladin-skega centra in hotela Ajdovščina pričakujemo njihov ponovni obisk.

Med nebom in zemljo 6. mednarodni fotografski natečaj

Med nebom in zemljo v organiza-ciji domačega Fotografskega dru-štva Veno Pilon je ponovno ponudil presežek ustvarjalnosti – tako v po-

znavanju tehnike, kot tudi v izbiri motiva in drugih »majhnih skrivno-stih velikih mojstrov« fotografskega objektiva. Od 3313 prejetih fotogra-� j 316 avtorjev je bilo sprejetih 1056

fotogra� j ter v 4 temah podeljenih kar 109 nagrad. Najuspešnejši avtor lanskega natečaja je postal Aleš Ko-movec, najuspešnejši tuji avtor pa je Belgijec Livinus Bleyen. Člani do-mačega društva so se dobro odrezali, še posebej pa velja izpostaviti zlato medaljo PSA, ki jo je za fotogra� jo jate ptic dobil Marijan Cigoj.

Prvič se je z zahtevno organizacijo mednarodnega natečaja, kot vodja organizacijskega odbora, spopadla Alenka Čadež Kobol. Tudi ob leto-šnji razstavi je društvo izdalo ličen katalog z vsemi nagrajenimi foto-gra� jami. Zahvala gre predvsem pokroviteljema – Občini Ajdovščina in Inštitutu Lozej. Dela iz lanskega mednarodnega fotografskega nate-čaja so objavljena na spletni strani Fotografskega društva Veno Pilon, vredno si jih je ogledati.

foto

: Oto

n N

aglo

st, V

esel

je

Št. 39 • 17. februar 2015 11Družba

Kako so živeli, 3. nadaljevanje Videz vasi v naši dolini je ustrezal revnosti prednikov in le obiskovalci

iz notranjosti, vajeni lesa, slame, ilovice, so se čudili trdnosti in velikosti

gradenj iz kamna. Pogosto enonadstropne hiše so imele v pritličju hleve

in shrambe, pokrite pa so bile s skodlami ali »skrlami« in na Gori redke s

slamo. Najlepši po videzu je bil Šentvid. Ker so bile hiše tako postavljene,

da so tvorile ulico, kar je tujce ter nepoznavalce spominjalo na mesto.

Najskromnejše so bile stavbe v KO Erzelj. Najlepše so bile cerkve (Goče),

bivališča duhovnikov (farovži) in gradovi - starinski v Ložah, novejši Roženk

(med Podnanosom in Podrago) in Lantijerijeva palača v Vipavi. Od dvorca

na Zemonu so bile takrat uporabne le še kleti.

Popisovalci za franciscejski kataster so vse poljske in večino drugih poti

med kraji (če so bile) ocenili kot slabe. Iz Ustij, Plač, Planine jih proti

Ajdovščini sploh še ni bilo. Iz Planine-Dolenj je kolovoz vodil čez kamniti

most in močvirne senožeti vzhodno od Hublja (Kranjska) v Šturje. Sedaj

del Vrtovčeve poti (Vrtovče – Tevče) je bila glavna »cesta« iz Šmarij, ki se

je na Ustju končala. Mostov čez potok Jelšek (Jevšček in nekoč Kočevec) za

Ušane in Plačane ni bilo. Bili so »kamni« - v strugo potoka , korak narazen

postavljeni veliki, na vrhu ravni kamni, da so noge ostale suhe. Čevlji redko,

ker jih razen za pozimi ni bilo. Kolovoz, steza iz Plač je vodila mimo znane

kapelice »na gmajni«, ki so jo pred leti zaradi širitve hal Primorja prestavili.

Stezi-kolovoza iz Ustij in Plač sta se združili na Babniku (križišče, Lidl,

Elektro). Izjema po dobrem vzdrževanju sta bili »cesarski cesti« Gorica-

Ajdovščina-Vipava-Razdrto in Ajdovščina-Idrija. Edini most, med Goriško

in Kranjsko, čez Hubelj je bil do leta 1956 (!) kamniti lepotec.

Uradniki so takrat popisali tudi kmečko in hišno orodje. Preprost plug

(drevo, plevelnik, osipalnik), brana, voz lojtrnik (tasrca) in voz za gnoj-

truga (lesena zbita iz desk ali pletena iz vrbovih šib- »bek«), vile za gnoj in

seno, navadne in široke motike (šape in šapce),krampi (pikoni in štrpace),

rogovile, srpi, kose,grablje, sekire (fi čole, šatlovke), cepci…….. »tragle« in

samokolnice!

(se nadaljuje)

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTO

Zgradbe in noša v naselju Potok pri Šmarjah med I. sv. vojno

Dobro ohranjena kmečka lepotica iz 19. St. v Potoku, še danes lepa in zgovorna.

foto

: DK

Aktivnosti Društva upokojencev Ajdovščina

ŽePZ Večernica z zborovodjem Miranom RUSTJA je na pevski re-viji Naši zbori pojo nastopala v Aj-dovščini. Pevke so se dobro pripra-vile. Dve od treh pesmi je na klavirju spremljala pianistka Sara Rustja.

Dramsko pevska skupina ZARJA je v Žapužah konec januarja pred-stavila delovanje Društva. Kulturni praznik pa je polepšala stanovalcem doma Pristan v Vipavi.

Naslednja prireditev z kulturno zabavnim programom bo na Pla-nini 21.2. 2015 ob 18.00 uri. V Dol-gi poljani pa bo 28.2.2015 ob 18.00 uri v dvorani krajevne skupnosti.

Kulturno društvo SLAVEC iz Sol-kana bo z komedijo PUPA gostova-lo v CTŽO v Ajdovščini 22.2. 2015 ob 18.00 uri.

V marcu bo prvi plesni večer v CTŽO, ki bo posvečen Dnevu žena.

GREGORJEVO v sodelovanju z O.Š. Šturje bo 11.3. 2015 v Dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Večeri kulture v CTŽO bo 22.3.2015 ob 18.00 uri.

Občni zbor Društva in redne vo-litve bodo 26.3. 2015 ob 16.00 uri v Dvorani Prve slovenske vlade v Aj-dovščini.

Vsa dodatna obvestila so na oglasni deski v CTŽO. Nevenka Vidmar

foto

: Rom

an Ž

onta

Kraški svet in gozdovi na Gori v jesenskih barvah

Fotogra� »Primorskega škljoca« so iz svojih jesenskih delavnic v naravi pripravili čudovito razstavo. Dva-

najst zvestih članov Društva upo-kojencev iz Nove Gorice, Solkana, Bukovice in Ajdovščine je tokrat

svoj izbor fotogra� j na ogled posta-vilo v Domu krajanov v Novi Gorici. Tokratna tema je bil Kras in Trno-vski gozd v čudovitih barvah jeseni. V svojem štiriletnem delovanju je skupina pripravila dvanajst skupnih razstav. Redno se člani udeležujejo fotografskega natečaja na F3ŽO v Ljubljani, kjer so tudi vedno uspe-šni in nagrajeni. Fotogra� v svojih matičnih društvih še dodatno raz-stavljajo svoje fotogra� je. Vsakole-tne načrte in projekte uspešno rea-lizirajo, problem, ob � nancah, ki jih je vedno premalo, je tudi čas, ki ga upokojencem vedno zmanjkuje. Nevenka Vidmar

Razstava ilustracij Ane Košir navdušila številne obiskovalce

Lična hiša zapira vrata razstavi ilu-stracij priznane avtorice akademske slikarke Ane Košir.

Ana Košir živi in dela v Ljubljani. Slikarstvo je diplomirala na Aka-demiji za likovno umetnost v Lju-bljani. Že med študijem se je začela ukvarjati z ilustracijo, po diplomi

tudi poklicno. Sama pravi, da je ilu-stracija zanjo izziv. Kot ilustrator se moraš znati približati naslovniku, biti moraš malo psihologa, zato pa nič manj avtorski. Koširjeva je ilu-strirala številne knjige za otroke in mladino, med drugim knjižno serijo Anica pisateljice Dese Muck. Šest let je bila ilustrator in karikaturist go-spodarske redakcije časopisa Delo. Trenutno največ ilustrira za revije Ciciban, Cicido in Mavrico ter pri-pravlja slikanico Čarobna omara pisateljice Jane Bauer. V zadnjem času pa se vrača k svoji priljubljeni likovni zvrsti - portretu. Na razstavi smo lahko občudovali avtoričin bo-

gat ilustratorski opus, ki je rezultat njenega vztrajnega dela v sorazmer-no že dolgi ilustratorski poti. Niko Ličen

Julijan Krapež – Okus oblikeVljudno vabljeni na otvoritev

razstave oblikovanja kuhinjske-ga pohištva arhitekta in obliko-valca Julijana Krapeža, v soboto 21. februarja 2015 ob 19. uri, v galeriji Lična hiša v Ajdovšči-ni. Avtorja bo predstavila  Nuša Podgornik, umetnostna zgodovi-narka in likovna kritičarka. Okus oblike bo z  avtorsko glasbo in multivizijo  obogatil  umetniški fotograf in glasbenik Lado Jakša. Razstava bo odprta do 21. marca 2015

Srečanje z urednico Melito KoširV sredo 11. februarja smo v organi-

zaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina v Lični hiši ob sloven-skem kulturnem prazniku že desetič priredili Srečanje z..... Letos je bila gostja srečanja naša rojakinja glavna in odgovorna urednica revije Mavri-ca gospa Melita Košir. V zanimivem razgovoru nam je nanizala svojo ži-vljenjsko pot od dijakinje, študentke jezikov do pedagoginje, prevajalke in urednice. Vmes se je ukvarjala še veliko z raznovrstnim športi in poto-vanji, na katerih si je nabirala števil-ne izkušnje, ki jih danes pri svojem delu koristno uporablja. Zadnja leta pa je marsikaj tega morala opustiti in dati prednost družini: možu, trem še majnim otrokom ter seveda delu

urednice, ki prav tako zahteva celega človeka.

Mavrica je edina verska revija na-menjena otrokom od četrtega do dvanajstega leta. Pred devetimi leti je prevzela urednikovanje s ciljem, da otrokom približa Božje stvarstvo na nevsiljiv in na prijazno spreje-mljiv način. K sodelovanju je prite-gnila številne pisce in priznane ilu-stratorje, ki ustvarjajo revijo. Danes je Mavrica revija, ki jo radi vzamejo v roke tako otroci kot tudi odrasli. Melita, ki večino dneva preživi na delovnem mestu, se pa z vsem srcem in veliko ljubeznijo posveča družini ob poznih popoldnevih, večerih in vikendih.

Naša gostja, kljub natrpanem

in napornem urniku z optimiz-mom gleda na življenje in ob lepo-ti Stvarstva vse bolj spoznava, da je ON tisti, ki vodi naše poti, če se nanj obračamo in mu zaupamo. Niko Ličen

Št. 39 • 17. februar 201512 Knjige

Črniče med leti 1914 – 1918.

V dvorani Krajevne skupnosti v Črničah smo konec januarja pred-stavili knjigo Črniška kronika : frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno. Kroni-ko, pravzaprav dnevnik, je zapisal Alojzij Novak, dolgoletni župnik in dekan v Črničah. Knjigo, ki je konec leta 2014 izšla pri Goriški Mohorje-vi družbi, sta predstavila urednika Renato Podbersič ml. in Drago Sed-mak.

Črniški dekan Alojzij Novak (1881-1967) je med svojim službovanjem v Črničah (1914-1944) vestno pisal župnijsko kroniko. Po sto letih je kronika dragocen dokument časa in izjemno pričevanje o življenju v času spopadov na soški fronti in o prvih letih življenja pod Italijo. Leta 1992 je pri isti založbi že izšla Črniška kronika istega avtorja za obdobje od leta 1940 do leta 1944.

Knjiga Črniška kronika 1914-1918 je pravzaprav sestavljena iz dveh delov. Prvi del predstavljajo Spomini iz Črnič, ki jih je goriški stolni kanonik Ivan Nepomuk Mu-

rovec, od leta 1906-1914 črniški župnik in dekan, napisal ob svojem odhodu iz Črnič. Opis stanja na raz-ličnih področjih v dekaniji in župniji Črniče naj bi služilo novemu dekanu in župniku, njegovemu nasledniku, Alojziju Novaku. Gre za nekakšen, danes bi rekli primopredajni zapi-snik, v katerem spoznamo gospo-darsko, versko, kulturno in politično stanje v župniji Črniče skupaj s sose-dnjimi vasmi Ravne, Tabor, Gojače, Malovše, Osek.

Drugi del obsega dnevniške zapi-se Alojzija Novaka od 5. junija 1915 do 28. junija 1930. Dodan je tudi seznam in načrt grobov pokopanih vojakov na vojaškem pokopališču v Črničah.

Dekan Alojzij Novak je bil vesten kronist. Že takoj na začetku skrbno popiše vse moške iz Črnič, Raven, Gojač in Malovš, ki so jih vpoklica-li v vojsko. Z odprtjem soške fronte maja 1915 pa skozi njegove zapiske spoznavamo vso moč in nemoč, upanje, zanos in bedo vojaškega stroja vseh narodnosti, ki se pomika

skozi njegovo vas in župnijo. Sledi-mo vsem dvanajstim soškim bitkam in spremljamo, kako se dogajanje na fronti odraža tudi v njegovi vasi. Ukrepi vojaških oblasti v utečenem vaškem življenju povzročajo nemir in zmedo. Zvonik so zaklenili, saj je zvonjenje prepovedano, ključ so iz-ročili županstvu. Ni več zvonjenja, ura na zvoniku ne teče več. Bega jih tudi poletni čas, ko maja 1916 pod strogimi sankcijami prestavijo uro za eno uro naprej. Skupaj s farani trepeta, ali bo morala tudi njihova vas v begunstvo, a Črniče so bile prva vas v frontnem zaledju, kjer so prebivalci ostali doma. Zato pa so se skozi kraj valile trume avstroogrske vojske vseh narodnosti, ki so po vasi iskale zatočišča, prenočišča, hrano, nastanitev pa tudi zabavo. Vzeli so, kar so potrebovali in z njiv pobirali poljske pridelke, s trt obrali grozd-je, s postavljanjem barak in taborov uničevali travnike in njive, sekali drevesa in pobirali kole v vinogradih za kurjavo. Novak žalostno zapiše, da tudi župnišče ni več hiša miru ampak hiša večnega nemira. Sreča se z duhovniki, vojaškimi kurati različ-nih veroizpovedi, sreča tudi nekda-njega sošolca z Dunaja. Med »gostu-jočimi« v vasi pa so tudi poveljniki, ki s svojimi vojaki pomagajo v vasi: ljudem pomagajo zorati njive in pre-kopati vrtove, uredijo šolo, da imajo črniški otroci lahko pouk, očistijo grobove na pokopališču, uredijo va-ške poti.

Iz zapisov veje njegova skrb za ver-sko, nravno in tudi za materialno ži-vljenje v vasi: vodi hranilnico in po-sojilnico, v težkih vojnih časih skrbi za aprovizacijo (t.j.organizirano pre-

skrbovanje z življenjskimi potrebšči-nami), skrbi ga zdravje svojih fara-nov, zato se med prvimi da cepit pro-ti koleri, tudi sam je vnet zagovornik kneipanja in si tako skuša pozdraviti svoje zdravstvene težave. Predvsem ga skrbi moralno življenje svojih fa-rank in jih zato večkrat opominja. Graja tudi iznajdljivost vaščanov, »ki so že v vsaki hiši odprli kramarijo,« vendar zato, ker »denar porabijo za karte in pijančevanje« in ker »hočejo na hitro obogateti.«

Po letu 1918 postajajo zapisi red-kejši, vendar vseeno dobimo v njih vpogled v dogajanje in atmosfero časa, ko so naše kraje zasedli Italija-ni. Za 1. november 1918 so na vaški zvonik obesili slovensko trobojnico, fantje pa so si na jopiče našili manj-še trobojnice v narodnih barvah. Pri nedeljski pridigi miri vaščane, naj bodo strpni do italijanskih vojakov, ki so zasedli naše ozemlje vse do Po-stojne in misli, da je to le začasno. Zato pa ob podpisu mirovne pogod-be 15.11.1920 v dnevnik razočara-no zapiše: » Velike ribe so si v plen razdelile malo ribico – Slovence, ki bomo od sedaj razdeljeni na tri dr-žave in v nobeni ne bomo nič pome-nili«. Iz zapisov spoznavamo odnos Italijanov do vaščanov, hkrati pa tudi reakcije vaščanov. Piše o tem, kako so Italijanski vojaki pretepli in stre-ljali na naše fante, ki so na plesu no-sili znak slovenske trobojnice, o tem, kako karabinjerji brezobzirno, kruto in nasilno nastopijo proti vsakemu pojavu slovenske narodne zavedno-sti. 6.8.1920 zapiše v dnevnik: »Mora tlači duha, hujši so ti časi kakor oni, ko so granate priletele v vas.«

Govori o nastopu fašizma

(30.10.1922), o prihodu laških učite-ljev (12.10.1923), o cenzuri na pošti za vse pošiljke (8.8.1926), razpustitvi slovenskih društev (12.9.1927) in 28.6.1930 zapiše: »Končujem pisat ta dnevnik… Mi tu smo izgubili vse ...«

Alojzij Novak je bil sicer rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici, vendar se je družina (oče je bil davčni ura-dnik) kmalu vrnila v Šturje, kjer je Alojzij tudi obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, bo-goslovne študije pa v Gorici in se tako vključil v goriški duhovniški, kulturni in socialni krog, ki mu je ostal zvest do konca življenja. Mla-dega duhovnika je nadškof Sedej poslal na študij na Dunaj. Pripravljal je doktorat, vendar ga je nadškof po-klical nazaj in mu izročil v upravo župnijo Ajdovščina, kjer je ostal tri leta. Potem je opravljaj službo pre-fekta in knjižničarja v bogoslovju v Gorici, bil župnik v Breginju in nato župnik in dekan v Črničah. Leta 1944 je postal kanonik v Gorici in tu bival vse do svoje smrti. Pokopan je v Črničah. Zdenka Žigon

»Zgodovina, učiteljica življenja« v režiji Aleša PračkaRedko »Ajdovci in Vipavci« storimo

tisto o čemer sanjamo in kar nas za-nima, zato je potrebno omeniti Ale-ša Pračka iz Dolge Poljane in njegov prispevek k popularizaciji slovenske zgodovine. Pred kratkim je bila na-mreč pri založbi Buča izdana njego-va knjiga »Bilo je nekoč, resnično kot zdaj«, ki predstavlja potek zgodovi-ne na ozemlju današnje Slovenije in njene bližnje okolice na svojevrsten, poseben, predvsem pa bralcu všečen način. Ne gre za klasičen zgodovinski prikaz od pradavnine do svetovnih vojn, temveč za pripoved, za svoje-vrsten roman, potovanje skozi čas, ki pa temelji na zgodovini. To Pračkovo »zgodovinsko« potovanje od bralca ne zahteva dodatne energije ali veli-kega zgodovinskega predznanja, niti mu ne vzame preveč časa in vseeno bralca pripoved prepriča, da se splača nadaljevati.

Poklicni zgodovinarji smo v svoji stroki in pri njenem podajanju zelo omejeni v »svobodi izražanja«, pri sočnosti jezika, v svojih suhoparnih zaključkih, pretiravamo z datumi in imeni in vse to povprečnega bralca nikoli ne prepriča, da je zgodovina »tisto pravo«. Zgodovini na tak na-čin ne damo možnosti, da postane »učiteljica življenja«, kar predvsem »zgodovinski profesionalci« tako radi poudarjamo. Tukaj je prednost publicistov, ki jo je Aleš Praček znal

izkorisiti. Zgodovini namreč manjka pripovedi, manjka življenjske energi-je, zgodovina je zanimiva za ljudi, a je vse preveč »brez mesa«, enolična in podajana na način, da ljudi ne prite-gne.

Nasprotno temu je zgodovinsko Pračkovo časovno potepanje, ki nas popelje od prazgodovine proti seda-njosti zelo berljivo in enostavno teče po časovni osi. Pripoved se ne spušča v nepotrebne zgodovinske podrobno-sti, tudi avtor sam se brzda in ne daje svojih vrednostnih sodb, pa bi jih si-cer lahko, ampak vse to bi bralca utru-dilo in zavedlo s te natančno začrtane glavne poti. Skozi tekst srečujemo in spoznavamo različne elemente, dr-žavne tvorbe, politične sisteme in ra-znorazne pomembneže, ki so vplivali na naš slovenski poselitveni prostor. Da je branje bolj lahkotno in poučno, se besedilo na trenutke vrača nazaj ali navezuje naprej, vse z namenom, da je pripoved zaokrožena, celovita in razumljiva, da je beseda prijetna, manj podatkovna, a hkrati poučna izkušnja.

Pračkov publicističen in ljubiteljski, vendar navkljub temu dober pregled zgodovine našega prostora, je nedvo-mno zanimiva novost na slovenskem knjižnem trgu. Sicer Slovenci ima-mo že zgodovinske preglede, vendar so bili skoraj vsi brez izjeme pisani s strani zgodovinarjev in posledično jih

je večina preveč »zgodovinsko« suho-parnih in uporabnika hitro prepričajo v tisto nasprotno. Ena redkih izjem in skorajda neznan, vendar navkljub temu odličen, je predvojni zgodovin-ski pregled Silva Kranjca za obdobje, ki ga je sam poimenoval »Med Napo-leonom in Leninom«, ki pa ni omejen na slovenski prostor, ampak na celo-tno Evropo. Silvo Kranjec je podobno kot Praček svoje delo opravil več kot odlično, pisal je tekoče, z življensko energijo in njegov pregled smo v roke radi vzeli tudi študentje zgodovine. Omenjeni pračkov pregled me spo-minja nanj, predvsem je drugačen, tekoč, berljiv in verjamem, da ga bo marsikdo rad vzel v roke. V njemu se namreč čuti močna avtorjeva želja po »iskanju«, po zgodovini, v ozadju pa je ves čas mogoče slutiti tisti sloven-ski ponos, s katerim pa avtor ne pre-tirava, kar je prav. Kot zgodovinar se z enim ali dvema njegovima zaključ-koma sicer ne strinjam, ampak to je publicistična svoboda in Aleš Praček ima polno pravico do nje.

Ob vsem skupaj je potrebno priznati še nekaj. Kot zgodovinar vem, koliko truda in energije je potrebno za pri-pravo takega zgodovinskega pregleda in zapisa, kot ga je pripravil omenjeni avtor. Ta želja po odkrivanju tistega kar ne poznaš in želja po tem da to, kar odkriješ, deliš z drugimi, mora biti noro močna, da »se spustiš v kaj

takega«. Praček je po štirih letih in-tenzivnega dela uspel zgodovino slo-venskega prostora spraviti na dobrih 200 strani in jo predstaviti resnično »Tako kot je bila nekoč in resnično kot je zdaj«. Tekstu je dodano tudi več enostavnih zemljevidov vseh držav-nih tvorb, ki so se zvrstila na ozemlju današnje Slovenije od pradavnine do konca druge svetovne vojne. Ti na-zorno »okrepijo« avtorjevo besedo in razlago.

Knjigo absolutno priporočam za sproščeno branje in za kratek sprehod skozi našo zgodovino, obnovili boste stvari, ki ste jih že slišali, ker so vam jih Pavle Bogataj in tudi vsi ostali do-bri učitelji zgodovine na naših šolah že lepo in natančno razložili. Spozna-li pa boste tudi nekatere nove stvari, predvsem pa se boste zavedali, da ima

naša Slovenija zgodovino in da so se naši predniki zanjo borili in tudi umi-rali, zato moramo biti ponosni nanjo in »jo paziti«.

Zaključimo z mislijo samega av-torja knjige: »Zgodovina ni le gora podatkov, ki jo lahko zgolj zgodovi-nar osvoji v najlepšo in najresničnejšo zgodbo. Tudi mi lahko to zgodbo, ki jo je ozemlju, kjer smo doma, napi-sal čas, osvojimo, imamo radi in se iz nje učimo«. Uživajte v branju. mag. Matjaž Bizjak  

Knjigo je mogoče kupiti v knji-garni v Ajdovščini, ali jo naročiti prek spletne knjigarne Buča na www.buca.si ali po tel. na 01/230 65 80 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.

Št. 39 • 17. februar 2015 13Kultura

Urnik Pilonove galerije Ajdovščina:torek – petek: 9.00-18.00 sobota, nedelja: 15.00-18.00zaprto: ponedeljek in prazniki

FotoBeležka iz Pilonove galerije

Med torkom, 20. ter petkom, 23. januarjem, so med razstavljenimi Pilonovimi ‚ruskimi akvareli‘ tokrat ustvarjali učenke in učenci OŠ Šturje, OŠPP Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Col ter OŠ Otlica. Pod mentorstvom Franca Goloba so nastajali akvareli, na ogled katerih vas bomo povabili v galerijo v mesecu marcu.

Z odprtjem razstave Črkovanje ljubezni smo v sredo, 4. februarja, skupaj z dijakinjami in dijaki prvega letnika gimnazijske smeri SŠ Veno Pilon Ajdovščina postavili piko na i likovni delavnici, zasnovani med razstavo Metke Erzar brez.NASLOVA. S slikami ter skupno instalacijo so nam razkrivali lastna videnja in dojemanja ljubezni in njenega zapisa, odtisa in vtisa v vsakdanjiku. Razstava je bila na ogled do torka, 10. februarja.

Vabljeni v Pilonovo galerijo

Od petka, 13. februarja pa do petka, 13. marca 2015, bo v Pilonovi galeriji na ogled razstava primorske ustvarjalke mlajše generacije Tee Curk Sorta Vsakdanjosti. Kiparka in magistrica grafi ke se na samostojni razstavi predstavlja z glinenimi in žičnimi skulpturami, ki jih je ustvarila v zadnjih letih, ter z izborom grafi čnih del. Po razstavi bosta v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri popeljali umetnica ter

kustosinja Nataša Kovšca.

Tea Curk Sorta, Iz cikla Ženske, 2014-2015, žica

foto

: Prim

ož B

rece

ljfo

to: P

rimož

Bre

celj

»Izobilje enkratnih, neponovljivih likovnih zgodb« v Lokarjevi galeriji

Dan pred kulturnim praznikom je v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini vrata odprla pravljična razstava iz jubilejne 20. likovne kolonije Ume-tniki za karitas, ki je potekala lani avgusta na Sinjem vrhu. Na ogled je kar 92 likovnih del, ki jih je mo-goče tudi kupiti – ves izkupiček od prodanih del gre v dobrodelne na-mene.

Društvo likovnih umetnikov Se-verne Primorske, ki upravlja z gale-rijo, in Ško� jsko karitas Koper, ki je organizator kolonije, družita ume-tnika, zakonca Silva in Azad Karim. K njima se je namreč po prvo stro-kovno pomoč napotila Jožica Ličen, pobudnica ideje o druženju umetno-sti in dobrodelnosti. Karimova sta stalna spremljevalca kolonije, tako kot mnogi drugi – v dveh desetletjih je Sinji vrh gostil umetnike iz vseh petih celin - ter strokovni sodelavci, ki so svoje delo v celoti opravili za dober namen.

Razstava ob kulturnem prazniku v Lokarjevi galeriji je že 221 raz-

stava del iz sinjevrških umetniških kolonij, ki vsako leto prepotujejo Slovenijo, umetniška akcija pa je vedno bolj prepoznavna tudi v Evro-pi. Dela, nastala na zadnji koloniji v avgustu lani, so obšla že osem raz-stavnih prostorov. Skozi 20 let je na Sinjem vrhu ustvarjalo 1381 avtor-jev, nastalo je 2132 likovnih del, od katerih je dve tretjini že prodanih. »Mi želimo med ljudi prinašati lepo in dobro, umetnost današnjega časa,« je v uvodnem nagovoru poudari-la sodelavka karitasa, Jožica Ličen, duša likovne kolonije Umetniki za karitas. Zadnja kolonija je potekala pod geslom »Tujec sem bil, in ste me sprejeli.«, ter želi opozarjati na stiske tujcev, v prejšnjih letih pa so poma-gali družinam v stiski, brezdomcem, zasvojenim, prizadetim v potresu, prizadetim v vojni, materinskemu domu …

Dolgoletna strokovna sodelavka dobrodelnega umetniškega projekta je likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn, ki je poudarila, da projekt

Umetniki za karitas izstopa med mnogimi slovenskimi kolonijami: »20 let neutrudno sledi jasno zasta-vljenemu humanitarnemu cilju in 20 let se razvija in raste, pridobiva na kvaliteti in uveljavljenosti. Znana je ne le v Slovenskem, pač pa tudi v mednarodnem prostoru. V tujino od-hajamo z nastalimi deli in iz tujine k nam prihajajo najrazličnejši ustvar-jalci.« Izpostavila je tudi pomen šir-jenja sodobne umetnosti med ljudi – po vsaki koloniji je namreč orga-niziranih še okoli 15 razstav nastalih in darovanih del. »Umetnost, ki na-staja za ljudi, prihaja med ljudi. Tudi z namenom, da bi širšo publiko izo-braževala, da bi razkrila kaj vse na-staja danes na aktualni likovni sceni mednarodnih dimenzij,« je povedala Stibilj Šajnova, iz njene predstavitve na odprtju razstave smo si sposodili tudi naslov tega prispevka.

Koloniji in Ško� jski karitas Ko-per je voščil tudi podžupan Mitja Tripković. Podpora dobrodelnemu umetniškemu projektu, ki jo Obči-na Ajdovščina doslej izkazuje vseh 20 let, se mu zdi samoumevna tudi za naprej. Odprtje je popestrila so-pranistka Pia Brodnik. Čast odprtja barvite razstave likovnih del, nasta-lih na jubilejni 20. Koloniji Umetniki za karitas, pa je pripadla zakoncema Vidmar, ki na domačiji na Sinjem vrhu že vsa ta leta gostoljubno gosti-ta umetnike.

Na Sinjem vrhu je lani avgusta ustvarjalo devet umetniških pa-rov, prodajna razstava bo v Lo-karjevi galeriji odprta še do 20. fe-bruarja – vabljeni na ogled! Sanda Hain

Kultura malo drugače

Ob slovenskem kulturnem pra-zniku je v dvorani Edmunda Čibeja množica obiskovalcev lahko na izvi-ren način prisostvovala proslavi in dogodkom, ki so sledili. Rdeča nit dogajanja je bila svetloba, saj je leto-šnje leto 2015, leto svetlobe. Kulturni program so pripravili in oblikovali člani društva DOLI, učenci podru-žnične šole Lokavec in Društvo sle-pih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Slavnostni govornik dr. Evgen Bavčar je predvsem opozoril na po-membnost kulture in na premnoge preroške besede Franceta Prešerna in drugih velikanov naše besede. Da smo Slovenci premalo ponosni na svoje korenine in da moramo biti prvo Slovenci in šele potem Evropej-ci. Kultura ohranja narod, materin

jezik, in ne politika, je bilo opozorilo dr. Bavčarja. Otroci in mladina so popestrili proslavo s pesmijo in glas-bo, člani društva Doli pa z recitacijo. Člani Društva slepih in slabovidnih so zaplesali.

Po končani proslavi je sledilo od-prtje likovne razstave Ivana Stojana Rutarja. Slikar je skoraj slep, ven-dar veliko ustvarja, sodeloval je na 218 skupinskih in 92 samostojnih razstavah. Sodeloval je na premno-gih delavnicah, kolonijah, 128 EX--temporih,v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Njegova dela so cenjena in nagrajena.

Druga razstava, Radovedni prstki dr. Aksinije Kermauner, je prikazala

družabne igrice, prilagojene igrače in specialne učne pripomočke za sle-pe in slabovidne otroke. Dr. Aksinija je tudi pesnica in pisateljica, napisa-la je 15 knjig predvsem za otroke in mladino na temo slepote in slabovi-dnosti.

Tako so obiskovalci kulturnega dogodka v Lokavcu obogateni s sve-tlobo, ki je enemu samoumevna, a drugemu ne, zadovoljno zapuščali dvorano. Svetloba, ki bo zaznamo-vala letošnje leto, bi morala prodre-ti skozi vse špranje do sočloveka, narave, okolju prijazne tehnologi-je, medčloveških odnosov… Nevenka Vidmar

Št. 39 • 17. februar 201514 Potepanja

Ko zvoki in toni zazvenijo kot spevi in napevi …Najine poti so se začele kri-

žati dosti kasneje …Kot učitelj sem baritonista Marka

Kobala, prvaka ljubljanske Opere1, za las zgrešil. Saj: ko sem pred skoraj štirimi desetletji prišel na Col pou-čevat materinščino, je on osnovno šolo že končal.

Najine poti so se začele križati do-sti kasneje: a bolj od daleč; komaj komaj so se tu in tam približale, bolj tako, kot bi se kdaj pa kdaj uzrla z griča na grič, za hip samo. A vedela sva drug za drugega.

Tedaj: našla sva se kasneje: on – mojster glasu in visokih spevov, jaz – častilec besede; oba pa lovca, s puško na levi rami ...

Najini lovišči2 imata dolgo skupno mejo: od gozdnate Hrušice čez viso-ki Javornik in Strmec, mimo Križne gore čez vso širno Križno Goro tja do Črnega roba. V enem od zgodnjih juter sva se srečala ob lovski meji, tam za Črtéžem, pri grobu mladega ruskega partizana. Izmenjala bese-do, dve, kakor se menimo lovci, ko se srečamo, in šla vsak svojo pot.

Za srnjakom …Potlej sem lovca Marka spremljal

po našem lovišču; na srnjaka je pri-šel, kot lovski gost.

Ure in ure, večer za večerom, sva presedela na visoki preži v Bizarje-vi rupi nad Kalarjem, na zahodnem robu Mrzlega Loga, in zrla vsak v svojo stran na pol zaraščenih kota-njastih košenic in bregov. Najine mi-sli in želje so se zgoščale v podobo možatega srnjaka, kako previdno izstopa iz goščave mladega javorja samosevca. Kdaj pa kdaj sem se ozrl v njegovo stran: komaj vidni premiki glave, oster pogled; ves čas na preži ... Še tako drobna sprememba zunaj preže mu ni ušla. Izstopajočo divjad 1 Baritonist Marko Kobal, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je solist od leta 1994, je bil rojen na Malem Polju pri Colu. Nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Ajdovščini, v razredu tenorista ljubljanske Opere Rajka Koritnika. Nadalje se je glasbeno izobraževal na mednarodni pevski šoli (prof. Marjana Lipovšek, prof. Alfred Burgstaller), na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (prof. Marko Bajuk) in v opernem studiu pri prof. Alenki Dernač Bunta. V ljubljanski Operi je pel številne nosilne in naslovne baritonske vloge. V letu 2014 je prejel najvišje stanovsko priznanje, nagrado Sama Smerkolja, ki jo opernemu pevcu ali pevki podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče.2 LD Col in LD Javornik Črni Vrh

je kdaj zagledal prej kot jaz. A priha-jale so le srne z mladiči.

V srnjem prsku, ob jutrih, sva se odpravljala na drugo stran lovišča, proti soncu. Proti Javorniku in v Kanji Dol, od koder prihajajo tudi njegovi predniki. Tri kmetije so bile stoletja v prvi kanjedolski dolini. Danes dveh ni več, ena pa je vikend, v podobi mogočne hiše, skoraj dvor-ca: prava zunanja podoba sodobne uspešnosti. Med nekdanjimi prebi-valci tega v sebi zaključenega gorske-ga dola je blêzi prihajalo do ostrih sporov – zaradi meja med grunti, ka-li? Nič novega pod soncem, saj: ‚še lonci na špargertu se med sabo obtrcajo, pa se ne bojo ljudje!‘, pravi izkustvo ljudske modrosti ...

Še v temi sva lezla proti dnu dola. Čula ječeče zvoke in šum preganja-nja po rosni otavi: srnjak goni srno!, sva vedela. Korak za korakom, nape-ta kot petelinji klic v jutranjem mra-ku, sva polzela vse bliže dogajanju. Obstala in ostrmela v čakanje, da zgoščene sence lovečih se živali do-bijo pravo podobo. Ko je jutro posta-

jalo vse bolj jutro, sva v srnjaku pre-poznala mladeniča: le malo čez vrh uhljev so mu segali rogovi. In kot bi z dnevom gon ugašal, sta se srnjak in srna kmalu začela mirno pasti.

Nisva ju hotela zmotiti, potiho sva se obrnila in počasi šla proti Židan-kovi kapelici, med obema dolinama Kanjega Dola. Sedla sva. Dól je le-žal pod nama. Njega rupe so bile še v senci, naju pa je že grelo jutranje sonce.

»Dan je še dolg,« sem pogledal za soncem. »Imava čas, da ti povem, kaj sem pred leti zapisal v tisti domačiji tam spodaj.« Pokazal sem na Bajca-vo domačijo v dôlu …

V Bajcavih rupah v Kanjem Dolu3

Bilo je na svete Ane dan, leta štiriin-štirideset ...

Trčkavi, tu dol pod nama je njihova hiša, so spravljali seno na pòd. Tisti čas so domobranci prav tu, kjer zdaj sediva, pri tej kapelici tedaj, postavili zasedo. Vedeli so, da tod mimo hodijo partizanski kurirji.

In res sta dol z Javornika, kar po cesti, prišla mlada fanta, partizana: 3 Povedali: Jožefa Bajec – Bajcava in Danica Bajec – Trčkava, obe iz Kanjega Dola; ter Stanislava Likar – Lazarska in Pavle Likar – Školarski, oba z Vodic.

Vrabcev iz Trševja in Šircav iz Pod-kraja. Domobranci so začeli nanju streljati. Vrabcev je skočil nazaj proti Javorniku in ušel, Šircav pa dol pod cesto, po Trčkavem čelu čez Trčkave gojne. Tam so ga zadeli, v ramo in v obraz. Krvav je tekel mimo Bajcave hiše, po Rovni dol, in se zavlekel pod en škol v Bajcavih rupah.

Domobranci so šli po krvavem sledu za njim …

Iskali so tudi drugega kurirja. Misli-li so, da se je skril Pr Trčki in so teli Trčkavo mamo ustreliti, češ, da ga je ona skrila. Kričali so nanjo, otroci v jok. »Kam ste ga skrila?« je vanjo na-meril mitraljez eden od njih. Mati ga je poznala, kaj ga ne bi!, in mu je re-kla: »Vkop sva hodila v šolo, zdaj me boš pa streljal!«

Ga je ratalo sram, je nekaj zagodel, povesil mitraljez in šel iz hiše ...

Ko so odšli, je Trčkava mama vze-la ročni voziček in šla v Rupe. S pa-stirjem sta mrtvega fanta naložila in ga pripeljala pod kozolec. Prižgala je svečo. »Naj mu gori, ubogemu fantu,« je rekla in malo pomolila.

Drugi dan je prišel Korénov z Vodic z voli in vozom po mrliča. Truplo je bilo vse prekrito z brvinci. Odpeljal ga je v Podkraj, na žegen ...

Na mestu, kjer je bil mladi partizan ubit, so njega svojci že med vojsko postavili znamenje: na deščico pritr-jenega Križanega, pokritega z dvema ploškoma, od katerih je bil desni ožji kot levi. Po vojski so Bajcavi zname-nje obnovili in ga iz Rup prenesli na smreko ob cesti. Blêzi zaradi domače-ga junca: vsakokrat, ko so gnali žival tam mimo h kalu pit, da je eden od juncev pogledal proti znamenju, za-tulil in odskočil. Kakor bi žival videla nekaj, česar človek ne more …

Na Strmcu …Še gor v Strmec sva kanila pogle-

dati in morebiti s piščalko priklicati srnjaka. Vrh Strmca, kjer se svet pre-vegne proti vipavski strani, sva zavila desno: mimo Zajca do Školarja.

Na idrijski strani Strmca so še pred desetletji živele trdne gorske kmetije: Medved, Podobnik, Renk, Zajc, Ško-lar, Šturc, Skokc, Furlanov Peter … dol proti Kanjemu Dolu Snežnikar. Pri Renku je hiša še živa, a brez otro-škega joka in smeha. In pri Podob-niku. Drugod so domačije ali podrte ali so postale vikendi.

Tudi Školarjeva hiša je razvalina in ob njej sem Marka s sodobno tehni-

ko ujel v ostrmelost ... Potlej sva rekla besedo, dve o ljudeh

iz teh krajev: kje in kdaj so poniknili v prostor in čas. »Sedem Zajcavih si-nov je padlo v prvi vojski,« sem kot mimogrede navrgel. »Človek si kaj takega še zamisliti ne more. Sedem mladih fantov iz iste hiše …«

In sem mu povedal še zgodbo z bli-žnjega Skokca4 ...

Dogodilo se je tu gor, na Strmcu, Pr Skokci. Tja čez ta grič je njihova hiša. Danes je mogočen vikend, last znane-ga in imovitega moža. Ko je poleti tu, ob hiši visita slovenska in evropska zastava …

Štiriinštiridesetega leta, na pomlad, je bilo. Konec februarja, morebiti v začetku marca. Po osojnih rupah je bil še zmrznjen sneg.

Pr Skokci se je ustavila manjša eno-ta partizanov, kakih petnajst, dvajset fantov. S sabo so imeli ujetnika – se-demnajst, osemnajstletnega mlade-niča, domobranca. Nekje na Godovi-škem so ga ulovili. Iz Veharš da je bil doma.

V hiši so mu sodili in ga obsodili na smrt.

»Se ti kaj trese duša, zdaj, ko veš, da boš še danes umrl?« ga je vprašal komandir.

Fant ni nič odgovoril, le pot mu je stopil na čelo.

Starega Skokca so zaprosili za kramp in lopato in so šli gor proti Čelkovemu vrhu.

Čez pol ure je počilo.Ni jih bilo nazaj. Tudi orodja niso

prinesli vrnit.Drugi dan je stari Skokc iskal za

strelom. Dobrih dvesto metrov od hiše je v gozdu, v skriti jački, našel na pol zasutega fanta. Zraven je ležalo orodje. Poglobil je jamo, ga zasul in na grob nanesel kamenje, da fanta ne bodo lisice raznašale.

A lačne živali so še dolgo hodile in kopale med kamni luknje v grob ...

Po vojski, dva ali triinpetdesetega leta, je k Skokci prišla fantova mati. Kako je zvedela za kraj sinove smrti, se ne ve. Taka drobna, majhna, posta-rana ženica je bila.

Gospodar Maks ji je šel kazat grob. Dol je pokleknila, jokala in molila. Maks se je umaknil in jo pustil samo ...

Tisto noč je prespala Pr Skokci, dru-gi dan je na grobu še svečo prižgala in odšla.

4 Povedal: Ivan Bajec – Skokc, v februarju 2003, ko je bilo na Strmcu in po Križni Gori še skoraj meter zmrznjenega snega.

In nikoli in nikdar se ni vrnila; ne ona ne kdo drugi ni več vprašal po fantu v samotnem grobu.

Tako še danes leži v meji pod Čel-kovim vrhom, prav na meji med Skokcavim in Furlanavim svetom …

Na drugi strani grebena»Stopiva na drugo stran grebena! V

tistem poraščenem bregu od Med-veda proti Zajcu so bili zmerom lepi srnjaki. Morebiti kaj pripiskava!« sem predlagal Marku.

Greva tedaj čez greben in po stezi postrani v breg. Si najdeva prostor nad strmim pobočjem, poraščenim z bukovim gozdom; na levi je gosto mladje, pod nama, med debli, zado-sti zračnega prostora za živo opeč-nato barvo razdraženega srnjaka. Sedeva. Listje je presušeno, zemlja je topla.

»Zapiskaj ti,« mu rečem, »ti si moj-ster spevov in napevov!«

Marko iz žepa vzame piščalko, po-išče zanjo mesto med dlanema, jo objame. Jo nese k ustnam: kot bi za-jel in pil iz gorskega tolmuna! Iz nje izvabi glas. Ga ponovi v število tri in še enkrat tri ...

Zdrznem se v nezavedni gib in se ozrem okoli, vabečo srno z očesom iščoč: tako pristen je bil glas iz pišča-li. Potlej se v meni utrne misel: saj to je že glasba! Ne le pisk samoten, ki je le zvok in ton. Ne, vabeči ta pisk in vse okoli naju: sončna luč med krošnjami!, vetriča piš skozi veje …; gibanje senčnih in sončnih lis na gozdnih tleh; visoki zvoki krilatih žuželk v poševni luči z neba; vonji in duhovi gozdnih tal, prhlega listja in živega rastja – vse to je glasba nara-ve. ‚Marko in njegov glas sta zrasla iz tega,‘ pošljem misel v svet okoli naju.

Tako ostrmela med drevesi v pri-čakovanju zreva med živa debla tršev: se zgane kaj med njimi? Mi-nute bogate tišine brnijo v mojem notranjem ušesu. Četrt ure … nič. Marko zapiska še eno kitico. Čez čas – še zmerom nič ... Potlej me dregne: med korenine hrapave bukve mi kaže, češ, poglej! »Kaj je?« ga vprašu-jem bolj z očmi kot z glasom. Razbe-rem tudi sam: grčava bukev je v svoje leseno srce vklenila naboj protitan-kovske puške iz druge vojske! Kot bi narava tela ustaviti smrt, češ, zadosti in dovolj je tod rosila bratov kri!

Srnjaka ni in ni bilo. Najine pridu-šene besede so postajale glasnejše. O čudni najdbi sva se menila. Od kod in kako je naboj našel svojo zibel prav tam? Verjetno ga je kdo izgu-bil, mogoče mu je padel tja, med dve korenini bukve, ki sta se v desetletjih zarasli … »Patron je morebiti še od napada na Črni Vrh5,« ugibam, »prav tod so partizani sklepali obroč.«

Marko ne reče nič. Zamišljeno gle-da v naboj, vraščen, ujet, v živo dre-vo vklenjen in uklet …

»Greva še kam?« ga vprašam. Ta-krat se hkrati zdrzneva: dol s pora-ščenega vrha med Zajcem in Ško-

5 1. septembra 1944 je partizanski IX. korpus napadel in uničil domobransko postojanko v Črnem Vrhu nad Idrijo. Padlo je tudi več domačinov in fantov iz bližnjih krajev, ki so bili k domobrancem mobilizirani le malo pred napadom.

Marko Kobal: naslovna vloga v Verdijevi operi Rigoletto. (Foto: Iz zgiban-ke ob 25-letnici umetniškega ustvarjanja M. Kobala, SNG Opera in balet Ljubljana)

Ob razvalini Školarjeve hiše sem Marka ujel v ostrmelost … (Foto: F. Černi-goj)

Št. 39 • 17. februar 2015 15Potepanja

larjem zaslišiva pokanje suhih vejic, šumenje listja in glasove kot sopenje in upehano kratko pivkanje. Srnjak goni srno! razbereva in z ramen sna-

meva puški. In res, dol proti nama je mlad sr-

njak, še do vrh uhljev mu niso zrasli rogovi, gonil srno. Povesila sva puški

... »To pa je jaga,« je rekel Marko in

sva šla …

Vstajenje Primorske …Ustavila sva se še pri Renku, na

sončni strani Strmca. Marko je z Renkovo rodovino v daljnem sorod-stvu in se je začel meniti z gospodar-jem; sam sem se ustopil malo niže in pil lepoto …

Od tod je eden najlepših razgledov: Julijske Alpe in gore proti gornjemu toku Soče so daleč, a kakor na dlani. Do idrijskih hribov in v grape med njimi, na Križno in na Angelsko Goro s Sinjim vrhom, na Trnovsko planoto z Golaki in Čavnom … bi človek z dobrim zaletom kar skočil. Strmo pod nami je Markova rojstna vasica Malo Polje, lučaj naprej je Col; dva lučaja ali tri Vipavska dolina, ki ji Gorjani s hrepenenjem v duši re-čemo Dežela. Obljubljena … In tam čez Deželo je Kras, za njim je naše morje!

S podobnega kraja na drugi strani tega gorskega sveta, s Križne Gore, je med drugo vojsko zrl mladi pravnik Lev Svetek – partizan Zorin in iz nje-ga je takrat privrela pesem Vstajenje Primorske6, ki smo jo Primorci spo-znali za svojo himno:

Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli / svoje ponižanje, svoje gorje …

krik maščevanja na ustnih zatrli, / ga zakopali globoko v srce. //

… Vstala, Primorska, si v novo ži-vljenje, / z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!

6 Partizan Lev Svetek – Zorin je v začetku februarja 1944 nočil za Križno Goro. Po nočnem počitku v toplem križnogorskem domu se je povzpel na bližnji vrh, da bi se razgledal. Proti jugu je bila pod njim razgrnjena Vipavska dolina; tja čez Kras se je kot slutnja vsega lepega in čistega bleščalo naše morje. Od lepote in navdušenja mu je prekipevalo srce. Sam v knjigi ‚Pri svojih na svojem‘ (ZTT, Trst 1987) pravi: »… In že se mi v spominih na čudovite primorske ljudi, ob pogledu na prelepo primorsko zemljo, prično skoraj sami oblikovati verzi, ki govore o ponižanju in trpljenju primorskega ljudstva, o brezmejnem hrepenenju po svobodi …« In rodila se je Pesem! Na kraju njenega nastanka smo ji Primorci postavili spomenik. In vsako leto v avgustu bo v te kraje, povezane z nastankom ‚Vstajenja‘, organiziran pohod z glavnim izhodiščem v Gozdu.

V borbah, ponižanju, zmagah, tr-pljenju / našla si končno svoj pravi obraz ...

Marko to pesem rad zapoje: ne le z glasom, temveč tudi z žarom – z ža-rom srca. Z množico jo je pel tudi, ko smo ‚Vstajenju Primorske‘ za Križno Goro, ob sedemdeseti obletnici nje-nega nastanka, postavili spomenik. Spomenik pesmi. Je tak še kod …?

Po lovu sva se ustavljala ob kozarcu vina in besedovala …

Po lovu sva se z Markom ustavljala ob kozarcu vina in besedovala …

»Če ne bi bil lovec,« mi kdaj reče, »ne bi doživljal narave, kakor jo. Zagotovo ne zgodnjih juter. Ne bi zaznal in čul melodij, ki jih ni še zapisala človeška roka. Ker glasba v naravi je. Vsak dan znova jo ustvar-jajo jutra, ko se svetloba rojeva, spre-mljana od glasov prebujanja in rado-sti nad življenjem. Ustvarjajo jo tudi visok poletni dan, bogati jesenski dnevi s svojo barvitostjo … in umir-jeni zimski večeri. Ker – tudi tišina je glasba … Ti veš, ki si od tod, kako poje burja, kako vriska in joče, zavija in tuli – kakor bi godla na več glasbil hkrati: to je orkester, to je simfonija narave! Se spomnim, ko smo, mul-ci, hodili v šolo, peš, seveda, kdo je takrat pomislil, da bo čez čas po šolarje na Malo Polje hodil šolski kombi. V zimski burji in metežu, čez celo širno dolino, ko nas je nosilo po zmrznjeni in zasneženi zemlji kot odlomljene veje. Posebna radost in moč se je vzbudila takrat v nas. In povsem naravno je, da je iz teh gla-sov narave vzklila ljudska pesem, ki je osnova vse človeške glasbe in sem jo z dušo pil kot otrok. Narava nas uči – le slišati je ne zmorejo vsi. Še manj poslušati …«

»Povej mi še kaj o lovu,« mu rečem, ko se razgreje v besedi.

»Lov – lovec se rodiš. Si ali pa nisi! To je tako kot v glasbi: je v tebi ali je ni. Moj tata je lovec že sedemdeset let. In dober pevec. Kot mulo sem hodil z njim na lov. Najlepše je bilo na lovu na zajca. Seveda moraš imeti dobrega psa, ki zajca glasno goni, da kri hitreje zakroži po žilah, ko se go-nja bliža lovcu.

Jeleni! To je svet zase. Že leta jih ho-dim poslušat, v ruku, v Črnjave. To je

posebna glasba! Skoznjo lije moška moč, samozavest, bojevitost … Ja, jelena sem že uplenil, gor za Vodi-cami, na Streliški gori. Na skupnem lovu. Bil sem še mlad in neugnan. Ko je po strelu padel in obležal, sem v mladostnem navdušenju in prekipe-vajočem lovskem občutju zavriskal in izstrelil vse naboje v zrak. A jelen se še ni umiril. Ustrašil sem se, da bo ušel – jaz pa brez nabojev! Na srečo je obmiroval. V gostilni na Colu sem pustil célo trinajsto plačo – saj lov je tudi druženje. Takrat sem bil še mi-zar na Gradbeno-obrtnem podjetju v Ajdovščini in dobivali smo še tri-najsto plačo … Tudi zapeli smo ta-krat. Ja, na Colu smo dobri pevci …«

Iz tiska … ali: domov, domov …

O Marku Kobalu, vrhunskemu ‚pevcu z dramatičnim verdijanskim baritonom‘, kot so tudi označili nje-gov glas, je bilo dosti dosti zapisa-nega in napisanega. Spodobi se, da vsaj drobec ali dva iz teh zapisov po-vzamemo tudi v Lovcu – saj je prvak ljubljanske Opere eden izmed od nas …

Ob 25-letnici njegovega umetni-škega ustvarjanja je Tatjana Grego-rič7 zapisala: »… Marko Kobal osta-ja zvest zdravi kmečki pameti … // Ostaja vsestransko glasovno aktiven: preizkusil se je v slovenskem samo-spevu, zapoje tudi venček slovenskih ljudskih, vinskih ali lovskih, ob spre-mljavi citer (Tomaž Plahutnik, op.), in jih tudi posname na zgoščenke.«

»Marko Kobal o sebi pravi, da je človek zemlje, narave. Ima vrt, hodi na lov, mizari – to je namreč njegov osnovni poklic. // Ne, ne živi v Lju-bljani. Pravi, da to ni zanj: ‚Kdor je rojen na vasi in na Primorskem, v krajih, kjer je burja, kjer je sneg in od koder se vidi morje, je težko zaprt v kotlini … // Vedno, ko je v Ljublja-ni, čuti klic: domov, domov, domov …‘«8 Franc Černigoj

7 Zgibanka ob 25-letnici umetniškega ustvarjanja Marka Kobala; izdajatelj SNG Opera in balet Ljubljana, 20148 Maksimiljana Ipavec: Verdi zahteva celega človeka; Primorske novice št. 270; 22. nov. 2013

Naboj: vraščen, ujet, v živo drevo vklenjen in uklet … (Foto: F. Černigoj)

»Tu je vzklilo ‹Vstajenje Primorske›, pesem s čudežno in stvariteljsko mo-čjo …« (S pohoda v letu 2014 ) (Foto: Sanda Hain)

Dotik neba in Nirvana poletjaBojana Bizjaka, pisatelja in pesni-

ka, Gorjana živečega v Ajdovščini ni treba posebej predstavljati.

10. februarja 2015 je v Lavričevi knjižnici Ajdovščina predstavil nje-govi zadnji izdani knjigi, pesniško zbirko Nirvana poletja in novele na-slovom Dotik neba.

Bojan Bizjak je samosvoj avtor, med pisanjem se poigrava z beseda-mi, njihovim zvenom in pomenom. Prav v gnetenju besed odkriva pose-ben čar.

Pesmi, objavljene v Nirvani pole-tja, so nastale med avtorjevim okre-vanjem po težki operaciji le nekaj let nazaj. V njih je vse polno optimizma in svetlobe, veselja zmage nad življe-njem, novega upanja.

V Dotikih neba je pa Bojan Bizjak združil deset novel, v katerih odsli-

kuje stanje duha v naši družbi danes, ko ni prostora za ljubezen, otroke, družino, dom, delo. Tu so zgodbe mladih ljudi, ki so brez služb, raz-dvojeni in brezvoljni, tu so samote posameznikov, ki sta jih čas in raz-mere pahnile stran od zim in slabih poti, na žalost pa tudi od njim soro-dnih ljudi. Življenje v mestu in bli-žina službe sta jim po eni strani res olajšala življenje, na drug način pa se ljudje v betonskih džunglah srečuje-jo z veliko osamljenostjo.

Odlomke iz knjig sta nam prebirala Ana Krečič in avtor sam, vsekakor pa so bralci povabljeni, da deli vza-mejo v roke in ju spoznaj v celoti.

V poletnih mesecih leta 2014 je Bo-jan Bizjak v Lavričevi knjižnici vodil Besedovalnico, (literarno delavnico), v okviru katere so nastala besedila,

ki jih želi knjižnica skupaj s prispev-ki letošnjega literarnega natečaja iz-

dati v posebni publikaciji. S tem bo knjižnica zaključila že lani obeleže-

no 150-letnico delovanja. Marija Bajc

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Št. 39 • 17. februar 201516 Šolska

TRMA je beseda, ki jo starši uporabljamo zelo pogosto in z njo opisujemo različna vedenja otroka. Od tega, da majhen otrok v trgovini kriči in zahteva čokoladico, do tega, da se šolar upira ali se ne želi učiti in podobno. Ne glede na to, kateremu otrokovemu početju rečemo trma, gre navadno za negativni prizvok in je to neko vedenje, ki bi ga želeli pri otroku zmanjšati ali povsem odstraniti. Zagotovo smo že vsi starši kdaj slišali ali prebrali, da je »trma« ali uporno,

nesodelovalno vedenje tudi del običajnega razvoja otroka. Skozi to razvojno stopnjo, ki jo najpogosteje opazimo okrog drugega in tretjega leta otrokovega življenja, namreč otrok gradi svojo neodvisnost od staršev in se prvič v ogledalu pogleda kot »JAZ, MIHA« in ne več kot »jaz, Mihec od mame in tata«. Uporniško vedenje pa se pojavlja tudi izven tega starostnega obdobja, nas starše pa seveda zanimajo praktične veščine – kaj storiti, ko naš otrok izkazuje uporniško vedenje.

Čarobnega recepta, kako ukrepati, seveda tudi tukaj ni, vendar se starši lahko poskušamo opreti na kakšno (ali več) izmed naslednjih točk.

Z otrokom se v mirnem obdobju (ne med »izbruhom«) pogovorimo o jasnih, kratkih in razumljivih pravilih s pozitivno konotacijo (Namesto »Ne kriči!.« mu rečemo »Igraj se potiho, prosim.«). Povejmo mu, kakšno vedenje želimo od njega (npr. »Ko prideš domov, obesi jakno na obešalnik«.) in ne postavljajmo pravil na splošno (npr. »Bodi priden.«).

Otroku jasno sporočajmo, kaj pričakujemo od njega (npr. namesto »Želim, da narediš domačo nalogo, ko prideš domov iz šole.« rečemo »Želim, da narediš domačo nalogo do 14.30.«).

Z otrokom se že vnaprej dogovorimo, kako bo neka aktivnost potekala. Rečemo npr. »Ko bova šla v trgovino, bova kupila samo to, kar je na seznamu.«

Otroka poskušamo na pozitiven način motivirati za sodelovanje, npr. »Če bova z nakupi zaključila do 16h, se bova šla za pol ure igrati na igrala.«

Naslednja točka je za starše pogosto težka, to je doslednost. Ta pomeni, da se na neko vedenje vedno odzovemo enako. Če je isto vedenje enkrat sprejemljivo, drugič pa nesprejemljivo, otrok ne ve, kaj pričakujemo od njega.

Ko otrok prekrši naša pravila (se npr. pojavi »trma«), poskušajmo se ne odzivati čustveno (zlasti z jezo), temveč poskušajmo ostati čim bolj mirni. Če bomo starši odreagirali jezno, je večja verjetnost, da bomo jezo še spodbudili tudi pri otroku. Če bomo sami odreagirali mirno (ali za blažje oblike neželenega vedenja celo z malo ignoriranja), bo otrokovo vedenje dobilo manj naše pozornosti in s tem manj spodbude za naprej. Če se otrok npr. upira med nakupovanjem v trgovini, ga bomo enostavno prijeli in odnesli v avto ter brez besed odpeljali domov.

Izogibajmo se razpravljanju z otrokom o vedenju in naših ukrepih. Raje se za pravila dogovorimo vnaprej in o njih ob morebitnem kršenju ne polemizirajmo več.

Veliko se igrajmo in družimo z otrokom, saj je to hrana za naš odnos z njim. Več kakovostnega časa kot bomo z otrokom preživeli in dajali pozornost prijetnemu druženju z njim, manj potrebe bo otrok imel, da bi našo pozornost iskal z neželenimi vedenji.

Neželena vedenja obravnavajmo glede na njihovo intenziteto in »škodljivost«. Vedenja, ki niso škodljiva in so le moteča, lahko poskusimo ignorirati (naša ne-pozornost povzroči, da se vedenja zmanjšujejo).

Da ne bomo ostali na negativni strani (zagotovo ste do sedaj v mojem pisanju že opazili, da imam rada pozitiven pogled na otroke in vzgojo), pa naj napišem še nekaj besed o tem, da je trma lahko tudi nekaj pozitivnega. To da je otrok »trmast« pri športu in trenira zavzeto, dokler ne pride do cilja. To, da se otrok »trmasto« uči dokler ne obvlada želene snovi in je prepričan v svoje znanje. To, da »trmasto« sestavlja modelček letala, dokler ni popoln in občudovanja vreden. To trmo pa le spodbujajmo, pohvalimo, nagradimo in tudi kot starši »modelirajmo« takšno vedenje (to pomeni, da starši s svojim vedenjem otroka učimo in mu pokažemo vedenja, ki jih tudi pri njem samem želimo spodbujati). Seveda je ta trma z drugo besedo vztrajnost, ki je dobrodošla veščina tako v otroštvu kot v odraslem življenju.

Veliko »pozitivne trme« vam želim!

(pri pisanju prispevka sem si pomagala s prispevki strokovnjakov dr. H. Nanninga, dr. J. Hutchings in dr. C. Webster-Stratton.)

Tina Avbar

Otrok noče!

O Tini AvbarTina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi

težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih

idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu

tinaavbar.psih@gmail.com.

Šola za življenjeOtroci iz mlajše skupine DIREN-

DAJČKI iz VIPAVSKEGA KRIŽA, se letos posvečamo EKOLOGIJI. Od septembra se v naši skupini preple-tajo različne teme in zanimive dejav-nosti, v katerih se otroci seznanjajo in učijo, kako skrbeti za naravo. Kako poskrbeti za svoje zdravje in pomagati sočloveku, predvsem pa SPOŠTOVATI ŽIVLJENJE.

V oktobru smo se seznanjali z od-padki, od kje toliko odpadkov, kaj lahko mi naredimo, da pripomore-mo k zmanjševanju le teh. Seveda pa smo največjo pozornost name-nili ločevanju. V oktobru – TEDNU OTROKA, nas je obiskala ga. Anja Jamšek Furlan (mama dečka iz sku-pine Raziskovalčki) in nam pred-stavila zdravilna zelišča, seznanila nas je kako si lahko pomagamo pri ohranjanju zdravja z uporabo zelišč, katera zel pomaga pri določeni tego-bi. Da smo zdravi moramo poskrbeti tudi za dovolj gibanja na prostem in uživati zdravo hrano. V oktobru smo bili veseli povabila Benjamina Kode-le iz Vipave. Ali si lahko predstavlja-te, da smo plezali po plezalni steni? In to na čisto pravi. Super je bilo!

V novembru so vzgojiteljice iz obeh skupin, skupaj z našo kuharico Suzano Bratina pripravljale 10 dni zdrave prigrizke, v katerih so otroci uživali. Da bi za zdravje poskrbeli tudi starši in si ogledali kako so nam teknili, smo recepte posredovali tudi njim v KNJIGI RECEPTOV

November je čas, ko moramo po-skrbeti za gozdove in njihove prebi-valce. Otroci so spoznavali pomen gozda, kako skrbimo za naravo, da ne sečemo dreves vsevprek, ne lomi-

mo vej, odpadke odlagamo v koš oz. nahrbtnik. Kako poskrbimo za živali v gozdu, pa nam je zelo lepo pred-stavil lovec g. Robert Pizzoni (oče dečka, ki obiskuje skupino Razisko-valčki). Otroci so v dar prejeli ptičjo krmilnico, s pomočjo katere skrbijo za ptice v mrzlih zimskih dneh.

V decembru so nas v skupini obi-skali PALČKI MALČKI in ker vese-lega decembra ni brez lepo okrašene skupine in seveda novoletne jelke, jo letos nismo šli posekati v gozd. O ne! Prijavili smo se na natečaj EKO SMREKA in skupino okrasili s smre-čico iz papirja. Tako smo rešili eno drevesce. Pregovor pravi : Z malimi koraki, se daleč pride.

Kako hitro čas beži in že je tukaj januar. Mesec januar smo namenil naravnim nesrečam, katere nam vsako leto povzročajo toliko skrbi in preglavic. Otroci so spoznali narav-ne nesreče, kako ravnati v primeru požara, potresa, poplav, suše… Ka-tero številko pokličejo in kaj morajo povedati na centru za obveščanje, ko

pride do nesreče. Spoznali so vzroke in posledice. Se seznanili kako lahko sami pripomoremo k zmanjševanju onesnaženosti, kako varčujemo, kaj vse lahko počnemo… Kako poma-gamo in kdo pomaga, ko pride do naravnih nesreč. Seznanili so se s humanitarnimi delavci in organiza-cijami, kaj počnejo in kako pomaga-jo. V skupini so nas obiskali gorski reševalec g. David Semič (oče dečka iz naše skupine) in njegov pomoč-nik Anej, ter gasilec iz Sela ( PGD – Selo) g. Sergej Škerlj. Otrokom so prikazali opremo, ki jo potrebujejo pri njihovem delu. Seznanili so jih z njihovim delom. Predstavili so tudi nevarnosti, ki jim pretijo in seveda vozila, ki jih uporabljajo. Otroci so veliko videli, se naučili in spoznali. Na kratko smo predstavili le nekaj dejavnosti letošnjega leta.

Predvsem se želimo še enkrat iz srca zahvaliti vsem staršem in zu-nanjim sodelavcem za sodelovanje z oddelkom VIPAVSKI KRIŽ. Mavricija Ferjančič

Učenci OŠ Danila Lokarja delili kulturo občanom

Učenci OŠ Danila Lokarja Ajdo-vščina so v počastitev kulturnega praznika delili kulturo občanom.

V torek, 10. 2. 2015, so učenci prvih razredov obiskali vrtec ob Hublju, kjer so otrokom vrtca zaigrali, zapeli in zaplesali. Učenci drugih razredov so od 4.2. do 10.2.2015 delili kulturo v Lavričevi knjižnici, kjer so nasto-pali s krajšimi kulturnimi programi. Učenci tretjih razredov so v pone-deljek, 9. 2. 2015, na šturskem placu pripravili recital s petjem, četrtošolci so podarili kulturni prispevek varo-vancem VDC-ja, petošolci pa so na ta dan delili kulturo pred Dvorano prve slovenske vlade. Lokavški šo-larji so bili soustvarjalci krajevne prireditve Kultura malo drugače. Z

društvom Doli in medobčinskim društvom slepih in slabovidnih so poskrbeli, da je bila prireditev ob

kulturnem prazniku res nekaj poseb-nega. Pestremu kulturnemu progra-mu so sledile delavnice s pripomoč-ki, ki slepim in slabovidnim olajšajo učenje in življenje. Z zanimanjem so si jih ogledali in jih preizkusili tudi najmlajši.

Vsi nastopi učencev v različnih ustanovah in na različnih lokacijah so bili zelo dobro obiskani. Obča-ni, tako starejši, kakor tudi mlajši, so bili nad tovrstno akcijo navdu-šeni, kar kaže, da je kultura nekaj, česar nikakor ne gre zanemarjati, ravno nasprotno, že od mladih nog jo je potrebno gojiti in deliti iz srca vsem, pa čeprav le za en dan. Aleksandra Matjac

Št. 39 • 17. februar 2015 17Šport

Nogometni kamp Olymp s Petrom Kalinom med zimskimi počitnicamiProgram bo potekal med zimskimi počitnicami od 6:30 do 16:00 v

Športnem centru Ajdovščina, za otroke od 5. do 13. leta. Dan pričnemo z možnostjo vključevanja otrok v jutranje varstvo od 6:30

dalje. Nadaljujemo ob 8:30 z vadbo nogometa, ki traja predvidoma do 10:30. Sledi oddih oziroma prosto kopanje pod nadzorom v pokritem bazenu vse do 12.00 ter kosilo predvidoma do 13:00 ure. Program je v popoldanskem času zasnovan z vsebino vadbe nogometa do 15 ure oziroma varstvom do 16:00 ure.

Končni izlet na sneg (novo)! V nogometnem kampu nismo pozabili na snežno odejo v času zimskih počitnic. Zadnji dan se bomo tako odpravili na smučišče Črni vrh kjer bomo program zaključili z igrami ter zabavo na snegu. Oprema: Kratke hlače, majica, čisti telovadni copati za v dvorano,

kopalke, brisača.... (za končni izlet še kapa, toplejši čevlji za na sneg ter rokavice).Cena: 60€ vključuje, možnost koriščenja jutranjega varstva, uporabo

športnih površin, strokovni kader, kosilo ter popoldansko malico, končni izlet. Prijave in dodatne informacija na spletni strani www.zs-ajdovscina.si.

Najboljši na mizah

Po državnem prvenstvu 2013, kjer so se med seboj pomerili najboljši namiznonogometni igralci iz cele Slovenije, se marca v Ajdovščino ponovno vrača namiznonogometna vročica. Tokrat pa na »zelenici« ne bodo zgolj domači igralci, saj se nam obeta prava mednarodna poslastica. Med 13. in 15. marcem bo v Baru Hiša Mladih v Palah potekal turnir serije ITSF Pro Tour, ki sliši na ime Balkan Cup. Prvič v zgodovini se bodo povezale nekatere države bivše Juge, ideja tekmovanja pa je vzklila v sodelovanju s Hrvaško in Srbijo. V vsaki državi bomo organizirali po en Pro Tour turnir, ki bo štel za toč-ke Balkan Cup lige, državne in tudi mednarodne lestvice (www.table--soccer.org). Pričakujemo okoli 80 igralcev, predvsem iz Balkana, svojo udeležbo so že potrdili tudi Italijani ter nekaj igralcev iz ostalih sosednjih držav. Turnir se bo raztezal čez ce-loten vikend z uradnim začetkom v soboto, neuradna tekmovanja pa bodo na sporedu že v petek. Igralci se bodo pomerili v različnih katego-rijah, ki se delijo po starosti (junior – do vključno 18 let, senior – nad 50 let), spolu ter številčnosti ekipe (posamično, dvojice). Seveda pa ne bodo manjkale malo manj resne, a zato nič manj atraktivne discipline, kot so izžrebane dvojice v soboto ter Speedball (disciplina v kateri smemo zadrževati žogico na eni ročki največ

5 sekund) v petek.Turnir v sodelovanju z Zvezo na-

miznega nogometa Slovenije pri-pravlja lokalno društvo Črn plamen, ki se že nekaj let trudi, da bi to igro predstavilo kot šport in ji pomagalo, da se znebi slabega prizvoka barske igre. Za vse, ki bi se radi prepričali, da je lahko namizni nogomet prav tako resen, kot kateri drugi šport, je obisk dogodka obvezen. Videli boste lahko najboljše igralce slovenske na-miznonogometne scene, prav tako pa ne bodo manjkali dvoboji med državami, ki so bile nekdaj povezane v Jugoslaviji.

K sodelovanju je pristopil tudi ita-lijanski proizvajalec miz Roberto Sport, ki nam je zagotovil opremo za izvedbo turnirja. Turnir bo to-rej potekal na mizah Roberto Sport Adrenaline, ki pa se malo razlikujejo od pri nas bolj znanih FABI miz, saj omogočajo veliko boljši kontrolo žo-gice in nove tehnike igranja.

Najboljši igralci v vseh disciplinah vsakega posameznega turnirja bodo prejeli pokale ter nagrade od prijav-nin. Potekalo pa bo tudi t. i. tekmo-vanje Liga Prvakov, kjer bodo naj-boljši tekmovalci na skupni lestvici vseh treh turnirjev sestavili svojo ekipo in se potegovali za glavno na-grado Balkan Cupa – mizo pokrovi-telja Roberto Sport. Torej, ponovno vsi lepo vabljeni!

Majski tek 2015 - priprave pričnejo v torek 3. marca!

Zimi se bliža konec, pred nami so lepi, daljši in toplejši dnevi ter s tem čas za pričetek aktivnosti na pro-stem. Tek je eden izmed športov, ki je priljubljen pri ljudeh vseh starosti. V skupini in družbi enakih pa je vse lažje in bolj zabavno. Tudi motivaci-ja je večja. Seveda pa je pomembno tudi strokovno vodenje s razgibav-njem in ogrevanjem pred ter razte-zanjem po koncu aktivnosti.

Zavod za šport Ajdovščina vam v sodelovanju s Tekači vipavske doli-ne in Triatlon klubom p onuja pravi recept ter pravi dogodek za usmerja-

nje motivacije ter izpolnitev želenih ciljev.

Priprave bomo pričeli v torek 3. marca pod strokovnim vodstvom. Treningi so namenjeni polnole-tnim osebam in bodo potekali ob torkih in četrtkih s pričetkom ob 17:30. Zbrali se bomo pred glav-nim vhodom Športnega centra Aj-dovščina. Udeležba je brezplačna.

Majski tek, ki je eden od primor-skih pokalnih tekov, bo v soboto 16. maja.

Na treningih bomo vadili v treh /štirih skupinah pod vodstvom ani-

matorjev – vaditeljev. Razporeditev v skupine je � eksibilna ter omogoča prehajanje tako navzgor kot navzdol glede zahtevnosti in sposobnosti

Popolni začetniki oziroma vsi, ki bi želeli pričeti na novo oziroma tisti, ki se ne vidite v drugih skupinah. Skozi priprave boste spoznali tehniko teka in se usposobili za lahkoten tek na krajših razdaljah. Seveda pa boste veliko naredili za svoje zdravje in počutje. Pričeli bomo s kombinacijo teka in hoje.

Tekači in tekačice, ki ste že sedaj sposobni kontinuirano preteči 3- 5 km v zmernem tempu. Cilj skupine je preteči 10 km in udeležba na Maj-skem teku.

Tekači in tekačice, ki se pripravlja-jo na tek 10 km v času približno ene ure. Tudi ta skupina ima cilj udelež-bo na Majskem teku.

V četrto skupino spadajo tekačice in tekači, ki so se že udeležili tekov na razdaljah 10 km in več ter bodo samo še nadgrajevali svojo pripra-vljenost.

Prijave sprejemamo do četrtka 26. februarja 2015 na www.zs-aj-dovscina.si ali na tel 05-364-47-21 (22) med 8:00 ter 16:00 uro

Rašo Nesterović obiskal AjdovščinoTa obisk bi se moral zgoditi že v

mesecu decembru, a se je zaradi ob-veznosti vse skupaj premaknilo na konec januarja. Ko mi je bilo rečeno, da moram biti zraven ob obisku vi-soke delegacije KZS-ja, sem se naj-prej branila z besedami »In kaj naj jaz počnem tam zraven?«, potem pa so me le prepričali.

Tisto sobotno dopoldne sem več-krat pomislila, da bom na tekmi na tribuni domače dvorane sedela z odličnim košarkarjem, bivšim ka-petanom slovenske reprezentance, enim od legend košarke, … Člove-kom, ki je v svoji bogati karieri igral za evropske klube zvenečih imen in potrjeval svojo kvaliteto tudi onkraj luže. Igralcem, ki je bil najkoristnejši košarkar evropskega prvenstva do 20 let, osvojil evroligo in naslov prvaka lige NBA. Na kratko – zvezdnik, ki ga nimaš prilike srečati vsak dan.

Ko smo v Vipavi čakali na visoki obisk (Uroš, hvala za zanimivo pred-stavitev kleti in umetnosti vina), smo se zavedali pomembnosti le-tega. In ko je na dvorišču parkiral nevpadljiv avto ranga navadnih smrtnikov, je bila, z vsem spoštovanjem do name-stnika generalnega sekretarja KZS-ja in direktorja članskih reprezentanc

gospoda Mateja Avanzza, skoraj vsa naša pozornost usmerjena na člove-ka izvenserijskih dimenzij. O »zvez-dniku« ne duha ne sluha. Moški v kavbojkah in bundi je izstopal le po višini – s svojimi 213 centimetri (in številko čevljev 51) pač ne ostane ne-opažen. To je Rašo Nesterović. V uri in pol druženja pred tekmo je beseda tekla o našem klubu in delu v njem, o igralcih in trenerjih, sodelovanju med klubi na našem koncu, o (veči-noma upokojenih) znanih košarkar-skih imenih iz naše okolice, … o ko-šarki tako in drugače. O NBA pa le odgovor na vprašanje, na kateri klub ga vežejo najlepši spomini. V tem pogovoru sem, bolj opazovalec kot govornik, ugotavljala, da je človek, kljub bogati športni »zgodovini«, z nogami trdno na tleh. Da trezno razmišlja in realno gleda na svet. Da ga denar in življenje v krogu milijo-narjev nista pokvarila in je ostal pre-prost fant, ki ni pozabil svojih začet-kov pri Slovanu. Da je osebnost, ki je pravi zgled mladim – košarkarjem, drugim športnikom in ostalim. Da s svojo preteklostjo ni obremenjen – kar ga je spravilo v manjšo zadre-go na tekmi, saj je ob nagradnem vprašanju, koliko tekem je odigral

za slovensko reprezentanco, moral za pravilen odgovor »poguglati« na uradno stran krovne organizacije. Skoraj dve četrtini tekme se je fan-tom mlajših selekcij podpisoval na listke, majice, žoge. Namenil bese-do vsakemu, ki se je želel rokovati z njim. Med polčasom je s svojim pod-pisom na tablo postal »boter« košem za najmlajše, ki smo jih kasneje pre-dali košarkarskim šolam.

Kljub visokemu porazu članske ekipe je v dvorani ob slovesu vla-dalo dobro razpoloženje. Vseka-kor pa bomo oba (Mateja in Raša) držali za besedo, saj sta obljubila, da bomo druženje ponovili. Saša Brecelj

S KAŠem do Izpita za voditelja čolnaPoletje se bliža, s tem pa priložnost

za vožnjo s čolni. Vsak, ki želi sam upravljati motorni čoln ali jadrni-co dolžine do 24m za šport in raz-vedrilo, mora pridobiti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Potrdilo ima mednarodno veljavnost in se pridobi z izpitom na Upravi za pomorstvo Republike Slovenije. Po-goj za opravljanje izpita je starost 16 let. Čolne, dolžine nad 12 metrov,

ter gliserje, pa lahko kljub potrdilu upravlja oseba, ki je dopolnila 18 let.

Na KAŠu po lanskem dobrem obi-sku tudi letos organiziramo Tečaj za voditelja čolna, v sodelovanju z Nav-tični-tečaji.si. Tečaj, ki vam pomaga do Izpita za voditelja čolna, poteka po programu in zahtevah Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ter pokriva področja: osnove navi-gacije in motoroznanstva, mednaro-

dna pravila o izogibanju trčenja na morju, osnove meteorologije, mor-narska dela in veščine ter pomorske predpise.

Prijave na tečaj zbiramo preko spletnega obrazca, objavljen je na spletni stran in � -pro� lu KAŠ-a, kjer lahko najdete več informacij o tečaju, vključno s ceno. Več info v času uradnih ur na 059 014 291.

Tečaj bo potekal 28. in 29. marca v MC Hiša Mladih Ajdovščina.

Št. 39 • 17. februar 201518 Razpisi

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2015 (Uradni list RS št. 94/14) in na podlagi Sklepa župana št. 41031-1/15 z dne 04.02.2015

Javni razpis za sofi nanciranje prireditev v letu 2015 na območju občine AjdovščinaI. Predmet javnega razpisa je so� -

nanciranje prireditev:1. Ajdovščina v maju, 2. Pohod po Vertovčevih poteh,3. Rock Batuje,4. Kresovanje,5. Martinovanje,6. Kulinarična prireditev,7. Večji glasbeni dogodek,8. Druge prireditve,9. Veseli december in silvestrova-

nje,katerih cilj je povečanje obiska v ob-

čini Ajdovščina ter promocija in turi-stični razvoj kraja. Občina Ajdovščina bo so� nancirala prijavljene prireditve, ki bodo realizirane v času od 1.1.2015 do 31.12.2015.

II. Na razpis se lahko prijavijo: • pravne in � zične osebe, registrira-

ne v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s sedežem v občini Ajdovšči-na,

• društva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih s sedežem v ob-čini Ajdovščina, ki so registrirana naj-manj eno leto.

• druge pravne osebe in � zične ose-be, ki organizirajo prireditve na obmo-čju občine Ajdovščina.

Do sredstev iz tega razpisa niso upra-vičeni tisti predlagatelji, ki:

• so v stečajnem postopku, • prijavljajo izvedbo prireditve, ki

so delno ali v celoti so� nancirane iz drugih virov občinskega proračuna,

• so neposredni in posredni prora-čunski uporabniki.

Občina Ajdovščina bo so� nancirala le tiste prireditve, ki se bodo izvedle na območju občine Ajdovščina.

III. Višina razpoložljivih sredstev po posameznih sklopih je:

1. Ajdovščina v maju, 25.000 €2. Pohod po Vertovčevih poteh,

4.000 €3. Rock Batuje, 5.000 €4. Kresovanje, 3.000 €5. Martinovanje, 5.000 €6. Kulinarična prireditev, 4.000 €7. Večji glasbeni dogodek, 3.000 €8. Druge prireditve, 12.000 €9. Veseli december in Silvestrovanje,

35.000 €V kolikor sredstva pod katerim iz-

med sklopov ne bodo porabljena, se ta sredstva prenesejo v sklop 8., Druge prireditve.

Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Ajdovščina na proračunski po-stavki »so� nanciranje prireditev«.

Sredstva bodo razdeljena na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega razpisa.

IV. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2015.

V. Pogoji za dodelitev sredstev: 1. AJDOVŠČINA V MAJUPrireditev Ajdovščina v maju mora

slediti cilju postati glavna turistična prireditev v občini Ajdovščina, name-njena tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi privabljanju tujih obiskovalcev. Tema prireditve so značilnosti in zani-mivosti Ajdovščine oziroma Vipavske doline ter promocija le-teh širši mno-žici.

Prireditev mora potekati najmanj tri dni, od 22. 5. 2015 do 24. 5. 2015.

Prireditev se mora odvijati v centru mesta Ajdovščina. Dejavnosti v sklopu

prireditve potekajo na Lavričevem trgu ter drugih prizoriščih v bližini. Del programa prireditve mora biti ume-ščen v prireditveni šotor, ki ga bo Ob-čina Ajdovščina zagotovila in postavila v grajskem obzidju. V primeru slabega vremena prireditev poteka v priredi-tvenim šotoru v grajskem obzidju.

Prireditev Ajdovščina v maju mora biti namenjena različnim ciljnim sku-pinam obiskovalcev (otrokom, mla-dim, starejšim) ter vsebovati najmanj:

• otvoritveni del v petek, • otroški program vsaj dva dni pri-

reditve (npr. delavnice, animacije…),• ponudbo tipične kulinarike Vipa-

vske doline ter vin lokalnih ponudni-kov (vse tri dni prireditve),

• sejem lokalnih izdelkov, pridelkov in produktov (vsaj dva dni prireditve),

• sejem unikatnih umetniških izdel-kov,

• turistično informativno predsta-vitev Vipavske doline (vse tri dni pri-reditve),

• kulturne vsebine (npr. predstave, razstave, gledališke igre…),

• dodatne inovativne ter interaktiv-ne dejavnosti, ki bodo prikazovale de-diščino in značilnosti Vipavske,

• vsaj dva večja koncerta (petek in sobota zvečer) z lokalnimi ter znanimi slovenskimi ali tujimi glasbenimi gosti,

• športne aktivnosti,• zaključni del prireditve v nedeljo,• povezovalno temo preko celotne

prireditve (rdečo nit),• atraktivno gra� čno podobo prire-

ditve.Program naj vključuje tudi ostale

prireditve, ki se bodo odvijale v zgoraj navedenem terminu.

Poleg tega mora organizator poskr-beti:

• da se v organizacijo prireditve Aj-dovščina v maju vključi čim več lokal-nih društev, organizacij ter domačih ponudnikov lokalnih izdelkov,

• za najem stojnic, na katerih se imajo društva, ostale organizacije in ponudniki možnost predstavljati,

• za promocijo in oglaševanje prire-ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na, vsaj 21 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev,

• da najkasneje v roku 7 dni pred pričetkom prireditve Ajdovščina v maju dostavi seznam ponudnikov in ostalih sodelujočih na premičnih stoj-nicah,

• za varnost obiskovalcev, bližnjih prebivalcev ter kulturne in naravne de-diščine v bližnji okolici prireditvenega prostora,

• da obvesti bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo vsaj dvakrat z obvestilom, ki ga osebno dostavi na dom prebivalcev sosednjih ulic,

• da pravočasno in na svoje stroške zagotoviti vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za pridobitev vseh potrebnih do-voljenja in pravočasno prijavo prire-ditve,

• za organizacijo prevoza na oba ve-čja koncerta v petek in soboto iz večjih krajev v občini do kraja prireditve in nazaj,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00

ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Večina dogodkov na prireditvi Ajdo-vščina v maju mora biti obiskovalcem dostopna brez vstopnine, med njimi vsaj en večji koncert.

2. POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH

Pohod po Vertovčevih poteh se izve-de 15. novembra 2015.

Prireditev Pohod po Vetrovčevih poteh mora biti namenjena različnim ciljnim skupinam obiskovalcev ter vključevati:

• jutranjo dobrodošlico,• osrednjo slovesnost v Šmarjah s

tradicionalnim programom,• kontinuirano dogajanje na poti,

predvsem po večjih vaseh,• tržnico lokalnih izdelkov in pri-

delkov na štartu oziroma cilju poti,• turistično informacijsko predsta-

vitev Vipavske doline.Organizator prireditve Pohod po Ve-

trovčevih poteh mora poskrbeti:• za pregled in urejanje trase poho-

da pred prireditvijo,• za ureditev oznak na trasi pohoda,• da se v organizacijo prireditve

vključijo tudi lokalna društva, organi-zacije ter ponudniki lokalnih izdelkov,

• za motiviranje in informiranje po-nudnikov po poti,

• za najem stojnic na katerih se ima-jo društva, ostale organizacije in ponu-dniki možnost predstavljati,

• za promocijo in oglaševanje prire-ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na vsaj 14 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev;

• da najkasneje v roku 7 dni pred pričetkom prireditve dostavi seznam ponudnikov in ostalih sodelujočih na premičnih stojnicah,

• za varnost obiskovalcev na prire-ditvi,

• za ureditev parkiranja in pretok prometa na dan prireditve,

• za vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za sanitarije na poti,• da pridobi vsa potrebna dovolje-

nja in pravočasno prijavo prireditve,• za obveščanje lokalnega prebival-

stva po vaseh, kjer pohod poteka.Prireditev mora biti obiskovalcem

dostopna brez vstopnine.3. ROCK BATUJE Prireditev Rock Batuje mora biti na-

menjena različnim ciljnim skupinam obiskovalcev in vključevati:

• nastop vsaj dveh glasbenih skupin (vsaj ena lokalna skupina/izvajalec ter ena znana slovenska ali tuja glasbena skupina/izvajalec),

• obisk vsaj 2000 obiskovalcev.Organizator prireditve Rock Batuje

mora poskrbeti:• za promocijo in oglaševanje prire-

ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na vsaj 14 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev,

• za varnost obiskovalcev na prire-ditvi,

• da obvesti bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo vsaj dvakrat z obvestilom, ki ga osebno dostavi na dom prebivalcev sosednjih ulic,

• da pravočasno in na svoje stroške zagotoviti vso potrebno infrastrukturo

(kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za pridobitev vseh potrebnih do-voljenja in pravočasno prijavo prire-ditve,

• za organizacijo prevoza za mlade iz večjih krajev v občini do kraja prire-ditve in nazaj

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Izbran izvajalec lahko za obisk do-godka določi vstopnino.

4. KRESOVANJEPrireditev Kresovanje mora potekati

30. aprila 2015, v grajskem obzidju v Ajdovščini.

Prireditev Kresovanje mora biti na-menjena različnim ciljnim skupinam obiskovalcev ter vključevati:

• postavitev ter prižig kresa,• otroški program tekom dneva,• zabavni večerni program po priž-

igu kresa.Organizator prireditve Kresovanje

mora poskrbeti:• za vse priprave in material za po-

stavitev kresa,• za povrnitev prireditvenega pro-

stora v stanje, kakršno je bilo pred pri-reditvijo,

• za promocijo in oglaševanje prire-ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na vsaj 14 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev,

• za varnost obiskovalcev, bližnjih prebivalcev ter kulturne in naravne de-diščine v bližnji okolici prireditvenega prostora,

• da obvesti bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo vsaj dvakrat z obvestilom, ki ga osebno dostavi na dom prebivalcev sosednjih ulic,

• da pravočasno in na svoje stroške zagotoviti vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za pridobitev vseh potrebnih do-voljenja in pravočasno prijavo prire-ditve,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Prireditev mora biti obiskovalcem dostopna brez vstopnine.

5. MARTINOVANJE Prireditev Martinovanje mora biti

namenjena različnim ciljnim skupi-nam obiskovalcev ter vključevati:

• strokovni oziroma izobraževalni del (delavnice, predavanja),

• ponudbo tipične kulinarike ter vin lokalnih ponudnikov,

• sejem lokalnih izdelkov, pridelkov in produktov,

• turistično informativno predstavi-tev Vipavske doline,

• degustacije lokalnih vin,• zabavni večerni del z glasbo v pe-

tek in soboto zvečer.Organizator prireditve Martinovanje

mora poskrbeti:• da se v organizacijo prireditve

vključi čim več lokalnih društev, orga-nizacij ter domačih ponudnikov lokal-nih izdelkov,

• za najem stojnic, na katerih se imajo društva, ostale organizacije in ponudniki možnost predstavljati,

• za promocijo in oglaševanje prire-ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na vsaj 14 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev,

• za varnost obiskovalcev in prebi-valcev v bližnji okolici prireditvenega prostora,

• da pravočasno in na svoje stroške zagotoviti vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za pridobitev vseh potrebnih do-voljenja in pravočasno prijavo prire-ditve,

• za organizacijo prevoza iz večjih krajev v občini do kraja prireditve in nazaj,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Večina dogodkov na prireditvi Marti-novanje mora biti obiskovalcem dosto-pna brez vstopnine.

6. KULINARIČNA PRIREDITEVKulinarična prireditev je namenjena

promociji značilne kulinarike, sadja, vina in ostalih lokalnih produktov Vi-pavske doline.

Kulinarična prireditev mora biti na-menjena različnim ciljnim skupinam obiskovalcev ter vključevati:

• strokovni oziroma izobraževalni del (npr. delavnice, predavanja),

• ponudbo tipične jedi, vina, sadja ali produkta, ki ga prireditev promo-vira,

• ponudbo ostale kulinarike in vin Vipavske doline,

• sejem lokalnih izdelkov, pridelkov in produktov,

• spremljevalni zabavni del,• turistično informacijsko predsta-

vitev Vipavske doline.Organizator Kulinarične prireditev

mora poskrbeti:• za izvirno ime in koncept priredi-

tve,• da se v organizacijo prireditve

vključijo tudi lokalna društva, organi-zacije ter ponudniki lokalnih izdelkov,

• za oblikovanje turističnega pro-dukta, ki se bo lahko preko prireditve tržil,

• za najem stojnic, na katerih se imajo društva, ostale organizacije in ponudniki možnost predstavljati,

• za promocijo in oglaševanje prire-ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na vsaj 14 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev,

• da najkasneje v roku 7 dni pred prireditvijo dostaviti seznam ponudni-kov in ostalih sodelujočih na premič-nih stojnicah,

• za varnost obiskovalcev na prire-ditvi,

• za vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• da pridobi vsa potrebna dovolje-nja in pravočasno prijavo prireditev,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Prireditev mora biti obiskovalcem dostopna brez vstopnine, lahko pa or-ganizator zaračuna degustacije.

7. VEČJI GLASBENI DOGODEKPrireditev Večji glasbeni dogodek

Št. 39 • 17. februar 2015 19Razpisi

mora potekati v občini Ajdovščina. Prireditev Večji glasbeni dogodek

mora vključevati:• nastop vsaj dveh glasbenih skupin

(vsaj en lokalni izvajalec ter ena znana glasbena skupina/izvajalec),

• obisk vsaj 2000 obiskovalcev,• dodatne spremljevalne vsebine

tekom dneva, ko bo dogodek potekal.Organizator prireditve Večji glasbeni

dogodek mora poskrbeti:• za izvirno ime in koncept dogod-

ka,• za promocijo in oglaševanje pri-

reditve tudi izven meja občine Ajdo-vščina vsaj 14 dni pred prireditvijo ter oglaševanje preko različnih medijev,

• za varnost obiskovalcev na prire-ditvi Večji glasbeni dogodek,

• da obvesti bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo vsaj dvakrat z obvestilom, ki ga osebno dostavi na dom prebivalcev sosednjih ulic,

• da pravočasno in na svoje stroške zagotoviti vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za pridobitev vseh potrebnih do-voljenja in pravočasno prijavo prire-ditve,

• za organizacijo prevoza iz večjih krajev v občini do kraja prireditve in nazaj,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Izbran izvajalec lahko za obisk do-godka določi vstopnino.

8. DRUGE PRIREDITVENa javni razpis lahko upravičenci

prijavijo izvedbo prireditev na obmo-čju občine Ajdovščina, ki izpolnjujejo najmanj tri od navedenih pogojev:

• so del celovitega programa pri-reditve z daljšim obdobjem trajanja ali povezujejo več akterjev skupnem projektu (društva, krajevne skupnosti, ponudniki turističnih produktov in storitev, podjetja, zavodi…),

• tradicionalne prireditve, ki so okolju prijazne in poudarjajo kulturno identiteto občine Ajdovščina,

• prireditve, ki so sestavni del celo-vite turistične ponudbe občine Ajdo-vščina in imajo promocijske učinke,

• tradicionalni pohodi, ki imajo urejene in vzdrževane tematske poti in zajemajo obiskovalce izven meja obči-ne Ajdovščina,

• vključujejo športne, glasbene ali kulturne vsebine,

• so sestavljene iz domače produk-cije (animacije, delavnice, sejmi doma-čih pridelkov in izdelkov, prikazi starih običajev, degustacije),

• oživljajo mestno in vaška jedra,• ohranjajo dediščino in oživljajo

ljudske običaje.Organizatorji prireditev izbranih v

sklopu Druge prireditve morajo poskr-beti:

• za izvirno ime in koncept dogod-ka,

• za promocijo in oglaševanje pri-reditve tudi izven meja občine Ajdo-vščina vsaj 14 dni pred prireditvijo ter oglaševanje preko različnih medijev,

• za varnost obiskovalcev na prire-ditvi,

• da pravočasno in na svoje stroške zagotovijo vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• za pridobitev vseh potrebnih do-voljenja in pravočasno prijavo prire-ditve,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

9. VESELI DECEMBER IN SILVE-STROVANJE

Prireditev Veseli december je razde-ljena na dogajanje tekom meseca de-cembra 2015 ter na Silvestrovanje, 31. 12. 2015.

Prireditev Veseli december mora vključevati:

• Božično-novoletni sejem, ki pote-ka v centru mesta vikend pred božičem (19. 12. 2015 - 20. 12. 2015) ali vikend po božiču (26. 12. - 27. 12. 2015). Se-jem mora potekati vsaj en dan (lahko tudi cel vikend) in zajemati: ponudbo lokalnih izdelkov, pridelkov in produk-tov; prodajo unikatnih izdelkov; otro-ški program v trajanju vsaj 2 uri (npr. delavnice, predstave, animacije…); prihod Božička ter spremljevalni ani-macijski program; večerni zabavni pro-gram z glasbo v živo ter prodajo toplih napitkov. Božično-novoletni sejem se v primeru slabega vremena lahko preseli na drugo primernejše prizorišče.

• Silvestrovanje 31. decembra 2015 na Lavričevem trgu z glasbenim večer-nim programom.

• Postavitev drsališča ter spremlje-valni animacijski program za otroke.

Organizator prireditev v sklopu Vese-lega decembra mora poskrbeti:

• da se v organizacijo Božično-no-voletnega sejma vključijo tudi lokalna društva, organizacije ter ponudniki lo-kalnih izdelkov,

• za najem stojnic, na katerih se imajo društva, ostale organizacije in ponudniki možnost predstavljati,

• za postavitev in upravljanje drsa-lišča,

• za promocijo in oglaševanje prire-ditve tudi izven meja občine Ajdovšči-na vsaj 14 dni pred prireditvijo ter za oglaševanje preko različnih medijev,

• da najkasneje v roku 7 dni pred pričetkom prireditve Božično-novole-tni sejem dostavi seznam ponudnikov in ostalih sodelujočih na premičnih stojnicah,

• za varnost obiskovalcev na prire-ditvah v sklopu Veselega decembra,

• da obvesti bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo vsaj dvakrat z obvestilom, ki ga osebno dostavi na dom prebivalcev sosednjih ulic,

• za vso potrebno infrastrukturo (kot npr. elektro priključek, vodni pri-ključek, mesta za odpadke),

• da pridobi vsa potrebna dovolje-nja in pravočasno prijavo prireditev v sklopu Veselega decembra,

• za upoštevanje Odloka o javnem redu in miru (petek in sobota do 2.00 ure naslednjega dne ter nedelja največ do 01.00 naslednjega dne).

Prireditve v sklopu Veselega decem-bra morajo biti obiskovalcem dostopne brez vstopnine.

Drsališče mora biti v dopoldanskem času brezplačno na voljo osnovnim šolam in vrtcem iz občine Ajdovščina.

VI. Vse prijave morajo vsebovati:• v celoti izpolnjen prijavni obrazec

z vsemi zahtevanimi dokazili in prilo-gami,

• načrt promocije in oglaševanja prireditve,

• podroben opis vsebine programa prireditve,

• � nančni načrt prireditve,• seznam dosedanjih izkušenj in re-

ferenc.VII. Merila za izbor:a) za prireditve:• Ajdovščina v maju,• Veseli december in Silvestrovanje,• Kulinarična prireditev,• Večji glasbeni dogodek,• Druge prireditve.1. Program prireditve: maksimalno

število točk 70Ocena tega merila je podana na pod-

lagi mnenja komisije, in sicer tako, da se največ točk dodeli prijaviteljem, ki po mnenju komisije ponudijo najbolj-ši program z najbolj bogato vsebino in sicer 70 točk, drugi najboljši program prejme 65 točk in tako naprej se nasle-dnjim prijaviteljem dodeli sorazmerno manj točk.

2. Pričakovani delež so� nanciranja s strani občine Ajdovščina: maksi-malno število točk 30

30 točk Prijavitelj, ki pričakuje do

vključno 25% so� nanciranja

prireditve.

20 točk Prijavitelj, ki pričakuje od

26% do vključno 50% so� nan-

ciranja prireditve.

10 točk Prijavitelj, ki pričakuje od

51% do vključno 75% so� nan-

ciranja prireditve.

5 točk Prijavitelj, ki pričakuje nad

76% so� nanciranja prireditve.

Občina Ajdovščina bo so� nancirala prireditev zgolj enega organizatorja za posamezni sklop prireditev. Ta bo moral v celoti ustrezati navedenim merilom. Izbran bo tisti prijavitelj, ki bo dosegel najvišje število točk. Maksi-malno skupno število točk, ki jih lahko prijavitelj doseže je 100. Izjema je sklop Druge prireditve, kjer bo izbranih več prijaviteljev.

b) za prireditve:• Pohod po Vertovčevih poteh,• Rock Batuje,• Kresovanje,• Martinovanje.1. Program prireditve: maksimalno

število točk 50Ocena tega merila je podana na pod-

lagi mnenja komisije, in sicer tako, da se največ točk dodeli prijaviteljem, ki po mnenju komisije ponudijo najbolj-ši program z najbolj bogato vsebino in sicer 50 točk, drugi najboljši program prejme 45 točk in tako naprej se nasle-dnjim prijaviteljem dodeli sorazmerno manj točk;

2. Tradicionalnost prireditve: ma-ksimalno število točk 30

Za tri in več let prirejanja prireditve dobi prijavitelj 30 točk, za dve leti pri-rejanja 20 točk, če prijavitelj prireditev organizira prvič prejme 0 točk.

3. Pričakovani delež so� nanciranja s strani občine Ajdovščina: maksi-malno število točk 20

20 točk Prijavitelj, ki pričakuje do

vključno 25% so� nanciranja

prireditve.

15 točk Prijavitelj, ki pričakuje od

26% do vključno 50% so� nan-

ciranja prireditve.

10 točk Prijavitelj, ki pričakuje od

51% do vključno 75% so� nan-

ciranja prireditve.

5 točk Prijavitelj, ki pričakuje nad

76% so� nanciranja prireditve.

Občina Ajdovščina bo so� nancirala

prireditev zgolj enega organizatorja za posamezni sklop prireditev. Ta bo moral v celoti ustrezati navedenim merilom. Izbran bo tisti prijavitelj, ki bo dosegel najvišje število točk. Maksi-malno skupno število točk, ki jih lahko prijavitelj doseže je 100.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so se dolžni, na podlagi povabila Obči-ne Ajdovščina ali od nje pooblaščenega organizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati k sooblikovanju drugih prire-ditev, ki so v javnem interesu ali prire-ditev, ki služijo obeleženju državnega ali občinskega praznika oziroma dru-gega dogodka, pomembnega za Obči-no Ajdovščina.

Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdo-vščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri usta-noviteljskih pravicah, upravljanju ozi-roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naroč-nika Občine Ajdovščina ter za konce-sije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč.

VIII. Razpisna dokumentacija vse-buje:

1. obrazec, iz katerega so razvidni podatki o prosilcu: ime in priimek ali naziv prosilca, točen naslov, telefon, ime odgovorne osebe, št. TRR, davčna številka

2. fotokopijo obvestila o identi� kaci-ji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt od AJPES-a (oziroma Statistič-nega urada RS)

3. fotokopijo potrdila o registraciji (za društva odločba o vpisu društva v register društev, za krajevne skupnosti potrdila o registraciji ni potrebno do-staviti),

4. izdelan program za vsako priredi-tev posebej:

5. podroben opis prireditve, način izvedbe prireditve in datum izvedene prireditve;

6. vrednost in cena celotne priredi-tve s � nančno konstrukcijo (razdelan stroškovnik-odhodki) in predviden način zagotovitve pokrivanja stroškov prireditve (prihodki),

7. dokazilo o mednarodni organiza-ciji prireditve, če je le ta mednarodna,

8. izjavo vlagatelja, da sprejemajo razpisne pogoje, ki so sestavni del jav-nega razpisa; da so seznanjeni z meri-li za ocenjevanje vlog za dodeljevanje sredstev; da vse navedbe, ki so podane v prijavi ustrezajo dejanskemu stanju; da so vse kopije priloženih dokumen-tov k vlogi enake originalom; da se strinjajo z določili vzorca pogodbe; da niso v postopku prisilne poravnave ozi-roma zoper njih ni bil podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odloči-lo; da niso v stečajnem postopku oziro-ma zoper njih ni bil podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo; da niso v postopku prisilnega prenehanja, zo-per njih ni bil podan predlog za zače-tek postopka prisilnega prenehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne

upravlja sodišče, niso opustili poslovne dejavnosti, niso v katerem koli podob-nem položaju.

IX. Naknadno zahtevana dokumen-tacija:

S sklenitvijo pogodbe o črpanju do-deljenih sredstev mora upravičenec po realizaciji projekta predložiti še:

• poročilo o izvedbi prireditve ter dokazila (fotokopije računov),

• � nančni obračun prireditve.X. Obravnava vlog:• Vloge bo obravnavala tričlanska

komisija, ki jo imenuje župan. • Vse pravočasno prispele vloge

bodo ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa.

• Sredstva bodo upravičenci koristi-li v skladu s sklenjenimi pogodbami.

• Prepozno prejete vloge se zavrže-jo, neutemeljene pa zavrnejo.

• Vlagatelje nepopolnih vlog bo ko-misija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelji v predpisanem roku ne bodo dopolnili, se zavrže.

XI. Roki za predložitev vloge: Za prireditve v sklopih od 1 do 8:• Ajdovščina v maju, • Pohod po Vertovčevih poteh, • Rock Batuje, • Kresovanje, • Martinovanje, • Kulinarična prireditev, • Večji glasbeni dogodek,• Druge prireditve,bodo upoštevane vloge, ki bodo pri-

spele na vložišče Občine Ajdovščina najkasneje do 27.2.2015 do 10. ure.

Za prireditev v sklopu 9 (Veseli de-cember in Silvestrovanje) bodo upo-števane vloge, ki bodo prispele na vlo-žišče Občine Ajdovščina najkasneje do 31.3.2015 do 10. ure.

Pisne vloge morajo biti poslane na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom po-šiljatelja in označene z oznako: »Ne od-piraj – javni razpis za so� nanciranje prireditev v letu 2015«.

XII. Rok, v katerem bodo poten-cialni prejemniki obveščeni o izidu razpisa:

Vsi predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po odpiranju vlog.

XIII. Informacije: Razpisna dokumentacija je od dne-

va te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno doku-mentacijo v razpisnem roku dvignejo v vložišču Občine Ajdovščina. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na tel.št.: 05/365-91-35 (Doris Grmek).

Razpis je objavljen na spletnih stra-neh Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot po-pravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

Številka: 41031-2/2015-1 Datum: 04.02.2015

Občina Ajdovščina

Št. 39 • 17. februar 201520 Razpisi

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o sofi nanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 97/2012) objavlja

Javni razpis za sofi nanciranje javnih kulturnih programov in projektov, obnove nepremične kulturne dediščine ter delovanja zvez v občini Ajdovščina v letu 2015

1. Predmet javnega razpisa so javni kulturni programi in projek-ti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanj a kulturnih dobrin na področju glasbene, gledališke, lut-kovne, plesne, recitacijske, literarne, likovne, fotografske, � lmske in video dejavnosti, založništva, varstva ne-premične kulturne dediščine, delo-vanje kulturnih zvez.

Javni kulturni program po vsebi-ni predstavlja zaključeno celoto in traja nepretrgoma najmanj eno leto. Kot javni kulturni program se so� -nancirajo tudi abonmajske ter druge ciklične gledališke in glasbene pred-stave.

Projekti s področja kulture so:a) posamična kulturna aktivnost

izvajalcab) obnova in restavriranje nepre-

mične kulturne dediščine. 2. Izvajalci javnih kulturnih pro-

gramov in projektov so: • društva in zveze, registrirana za

izvajanje programov na področju kulture oz. imajo v statutu določeno, da opravljajo tudi naloge s področja kulture,

• posamezniki samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid samostoj-nih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo in uveljavljeni umetniki z referencami,

• zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti,

• pravne in � zične osebe, lastniki oz. upravljavci nepremične kulturne dediščine.

3. Pogoji, ki jih morajo izpolnje-vati izvajalci:

• da imajo sedež oz. stalno bivali-šče v Občini Ajdovščina,

• da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa in projekta,

• da imajo društva in zveze ure-jeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,

• da delujejo na področju kulture več kot eno leto,

• da je nepremična kulturna dedi-ščina na območju občine in je vpisa-na v register kulturne dediščine,

• da nimajo neizpolnjenih, zapa-dlih oziroma neporavnanih obve-znosti do Občine Ajdovščina.

Za so� nanciranje javnih kulturnih programov lahko kandidirajo le iz-vajalci našteti v prvi alineji 2. točke tega razpisa.

Za so� nanciranje javnih projektov se lahko prijavijo tudi društva ali zveze društev iz območja severne Primorske, katerih projekti se delo-ma odvijajo tudi v Občini Ajdovšči-na in z njimi bistveno pripomorejo k popestritvi kulturne dejavnosti v občini.

Izvajalci javnih kulturnih progra-mov, ki so registrirani manj kot eno leto prejmejo pavšalni znesek 150 €.

Ne so� nancira se izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov, ki so so� nancirani iz drugih razpisov Občine Ajdovščina ali iz posebnih proračunskih postavk Občine Ajdo-vščina.

V so� nanciranje se ne sprejme programov/projektov društev, kate-rih osnovna dejavnost je dejavnost mladih, šport, promocija oz. ostale nepro� tne dejavnosti, razen v pri-meru, da so programi/projekti, ki jih izvajajo izključno kulturni progra-mi/projekti in prijavljeni programi/projekti po vsebini ne bi sodili v nji-hovo osnovno dejavnost.

Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011 - UPB2,) Ob-čina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapi-talu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesi-je in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomo-či v primeru naravnih nesreč.

Prejemniki sredstev po tem razpi-su so se dolžni, na podlagi povabila Občine Ajdovščina ali od nje po-oblaščenega organizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati k soobliko-vanju drugih prireditev, ki so v jav-nem interesu ali prireditev, ki služijo obeležitvi državnega ali občinskega praznika oziroma drugega dogodka, pomembnega za Občino Ajdovšči-na.

4. Financiranje: Javni kulturni programi, delovanje zvez, kulturni projekti ter obnova nepremične kul-turne dediščine bodo so� nancirani po merilih iz Pravilnika o so� nanci-ranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina.

5. Okvirna višina sredstev znaša : • za javne kulturne programe:

90.941 € • delovanje kulturnih zvez: 4.559

€ • za kulturne projekte 34.278 € • za obnovo kulturne dediščine

8.000 €. Projekt obnove nepremične kultur-

ne dediščine se so� nancira največ do višine 40% vrednosti projekta.

6. Merila za izbor:MERILA ZA JAVNE KULTURNE

PROGRAMEMerila za izbor in so� nanciranje

letnih programov kulturnih društev v občini Ajdovščina so sestavljena iz 1.) posebnih meril po področjih de-javnosti in 2.) dodatnih meril.

1. Posebna merila se nanašajo na realizacijo programov kulturnih društev v preteklem letu. Pri tem se upošteva: dosežena raven spremlja-nja z oceno programskih dosežkov, število članov, število vaj, strokovni sodelavec, število samostojnih na-stopov in drugih priložnostnih na-stopov.

2. Dodatna merila pa se nanašajo na udeležbo na različnih tekmo-vanjih, sodelovanje na srečanjih in akcijah drugih organizatorjev, pro-gramske posebnosti, obletnico delo-vanja.

MERILA ZA VREDNOTENJE ABONMAJEV IN DRUGIH CI-KLIČNIH PREDSTAV

• pomembnost in kvaliteta pro-grama,

• število predstav,• število obiskovalcev v preteklih

sezonah. MERILA ZA DELOVANJE KUL-

TURNIH ZVEZ• število vključenih društev,• leta delovanja zveze,• raznolikost vključenih društev

vključenih v zvezo,• odmevnost zveze v okolju in

obletnice.MERILA ZA VREDNOTENJE

KULTURNIH PROJEKTOV• pomembnost projekta za obči-

no, • inovativnost kulturnega projek-

ta, • kvaliteta in zahtevnost predlo-

ženega projekta. Sprememba prijavljenega projekta

po preteku roka za prijavo na razpis ni mogoča.

Za uvrstitev v so� nanciranje kul-turnih projektov je potrebno doseči najmanj 70 točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE NEPREMIČNE KULTURNE DE-DIŠČINE

• pomembnost kulturne dedišči-ne,

• ogroženost, • ustreznost programa obnove, • � nančna izvedljivost projekta

oziroma višina zagotovljenih lastnih sredstev.

7. Rok izvedbe: Obnova kulturne dediščine in kulturni projekti mo-rajo biti izvedeni najkasneje do 30.11.2015. Dodeljena sredstva za javne kulturne programe in delova-nje zvez morajo biti porabljena do 31.12.2015.

8. Vsebina prijave: Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del raz-pisne dokumentacije. Vloga ki ni vložena na predpisanem obrazcu se šteje kot neustrezna. Prijava mora biti čitljivo in pregledno napisana, v nasprotnem primeru ne bo obrav-navana. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

Tako izdelana prijava bo obravnava-na kot popolna.

9. Kraj, način in rok prijave: Raz-pisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si. Razpisno dokumentacijo se lah-ko v razpisnem roku prevzame tudi v sprejemni pisarni Občine Ajdo-vščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene s pripisom »JAVNI RAZPIS – KULTURA«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti na-veden polni naslov predlagatelja kul-turnega programa ali projekta.

Rok za posredovanje vlog je petek, 20.3.2015. Šteje se, da je vloga pra-vočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na na-slov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v sprejemno pisarno Ob-čine Ajdovščina, do 12.00 ure.

Prepozno vložene vloge, vloge, ki ne bodo v roku dopolnjene, neustre-zne vloge ali vloge, ki jih je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavržejo.

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresi-rani na Oddelku za družbene dejav-nosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Stibilj, tel.št.: 05/365-91-37, v času uradnih ur organa.

10. Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo 24.3.2015. V primeru ne-popolno izpolnjenih vlog s pomanj-kljivo dokumentacijo, se prijavitelja v petih dneh od odpiranja vlog po-zove, da vlogo dopolni v roku 8 dni.

11. Izid javnega razpisa: O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obve-ščeni predvidoma v roku 60 dni od datuma odpiranja prijav. Z izbrani-mi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o so� nanciranju.

Številka: 41031-3/2015OBČINA AJDOVŠČINA

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS št. 22/1998, 97/2001-ZSDP, 27/2002 Odl.US: U-I-210/98-32, 110/2002-ZGO-1, 15/2003-ZOPA), 9. člena Pravilnika o sofi nanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 97/2012, 104/2013) ter Letnega programa športa v Občini Ajdovščina za leto 2015, Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina objavlja

Javni razpis za sofi nanciranje izvajalcev letnega programa športa v občini Ajdovščina za leto 2015I. Občina Ajdovščina bo v letu

2015 so� nancirala naslednje športne programe:

1. Interesno športno vzgojo pred-šolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine, študentov ter otrok in mla-dine s posebnimi potrebami, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa

2. Športno vzgojo otrok in mladi-ne usmerjene v kakovostni in vrhun-ski šport

3. Kakovostni šport4. Vrhunski šport5. Tehnične športne panoge in mi-

selne igre6. Športno rekreacijo

7. Šport invalidov8. Usposabljanje in izpopolnjeva-

nje strokovnih kadrov v športu9. Organizacijo športnih priredi-

tev ter udeležbo na športnih prire-ditvah

10. Delovanje športnih zvez in dru-štev

11. Nabavo športne opremeII. Okvirna višina sredstev: Za iz-

vedbo javnega razpisa so predvidena naslednja sredstva: za programe od 1. do 10. točke v višini 229.130,00 € in 5.580,00 € za nabavo športne opreme-točka 11..

Sredstva pridobljena na javnem razpisu morajo biti porabljena do 31.12.2015.

III. Programi in izvajalci bodo iz-brani in so� nancirani po merilih iz Pravilnika o so� nanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovšči-na in njegovimi spremembami.

Občina Ajdovščina bo so� nanci-rala športne programe (od točke 1-8 ter 10, 11) v katere so vključeni ude-leženci z bivališčem v občini Ajdo-vščina oz. le-ti predstavljajo večino udeležencev programa.

Na razpis pod točko 11. lahko iz-vajalci kandidirajo, v kolikor nabava športne opreme ni so� nancirana v okviru posebnih ali drugih prora-čunskih postavk proračuna Občine Ajdovščina za leto 2015.

IV. Na razpis se lahko prijavijo:

športna društva, zveze športnih dru-štev, ki jih ustanovijo športna dru-štva s sedežem na območju občine, zavodi, gospodarske družbe, zaseb-niki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov regi-strirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavno-sti v športu in so splošno koristne in nepro� tne, zavodi za področja vzgo-je in izobraževanja.

Prijavitelj mora imeti sedež v Ob-čini Ajdovščina, razen izjem, ki jih Pravilnik o so� nanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovšči-na posebej predvideva.

Na podlagi Zakona o integriteti in

preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2, 81/2013 Odl.US: U-I-81/11-12) Občina Ajdovšči-na ne sme poslovati s subjekti, v ka-terih je funkcionar, ki pri Občini Aj-dovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upra-vljanju oziroma kapitalu. Ta prepo-ved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobiva-nja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč.

Št. 39 • 17. februar 2015 21Razpisi , pismo

V. Rok za prijavo programov je torek, 10.3.2015. Prijave z zahte-vano dokumentacijo, se pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Prijavo se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte: »Ne odpiraj-prijava na javni

razpis ŠPORT 2015«. Na hrbtni stra-ni kuverte se izpiše polni naslov po-šiljatelja. Šteje se, da je prijava pra-vočasna, če je bila zadnji dan roka osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina do 15. ure oziroma, če bila zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno.

Občina Ajdovščina si pridružuje

pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavi kot po-pravek na spletnih straneh Občine Ajdovščina, največ 10 dni pred za-ključkom razpisa.

Prijavi se priložijo obrazci in dru-gi dokumenti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine

Ajdovščina ali na spletnih straneh občine: www.ajdovscina.si, pod ru-briko Javna naročila in razpisi.

Dodatne informacije lahko izvajal-ci športnih programov dobijo na tel. (05) 365 91 22 – Erika Zavnik ali na Zavodu za šport, Primož Sulič, (05) 364 47 21.

VI. Prejete vloge bo strokovna ko-

misija odpirala 12.3.2015. Sklep o iz-biri bodo prijavljeni izvajalci prejeli predvidoma v roku 60 dni po izteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o so-� nanciranju.

OBČINA AJDOVŠČINA

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih Občine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja

Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ajdovščina za leto 2015

1. Za podelitev NAZIVA ČASTNI OBČAN OBČINE AJDOVŠČINANaziv častni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli izjemnim posameznikom, ki imajo izjemne in po-sebne zasluge za ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med ljudmi in narodi ali za razvoj drža-ve, oboje v povezavi z občino.

2. Za podelitev PETOMAJSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Petomajsko priznanje Občine Ajdovšči-na se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno uspešno delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih po-dročjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in življenje v občini.

3. Za podelitev PRIZNA-NJA OBČINE AJDOVŠČINA Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki

so doseženi v krajšem obdobju in so po-membni za razvoj in življenje v občini.

4. Za podelitev SPOMINSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA

Spominsko priznanje Občine Ajdo-vščina se za prispevek k razvoju in ži-vljenju v občini podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organiza-cijam in skupnostim, ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju, ter ob drugih slovesnejših pri-ložnostih.

Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge organi-zacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, občani, župan ter delovna telesa občinskega sveta.

Predlog mora vsebovati: podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem kandidatu, kandidatovo pisno soglas-je, vrsto priznanja za katero se predlog vlaga ter obrazložitev in utemeljitev predloga.

O podelitvi priznanj bo odločal Občin-ski svet Občine Ajdovščina na predlog

Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja.

Rok za oddajo predlogov je torek, 17.3.2015, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdo-vščina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlog se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte »Ne odpiraj-Pri-znanja 2015«. Kot pravočasni se šteje-jo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do vključno torka, 17.3.2015, do 15. ure. Predlogi posredo-vani po navedenem roku in elektronski pošti ne bodo upoštevani.

Številka: 094-1/2015Datum: 9.2.2015

PREDSEDNIK KOMISIJEZA MANDATNA VPRAŠANJA,

VOLITVE IN IMENOVANJA Jordan POLANC, s.r.

Predvidena objava javnih razpisov Občine AjdovščinaObčina Ajdovščina bo na svoji spletni strani v letu 2015 objavila še na-

slednje javne razpise:Iz področja družbenih dejavnosti:• Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanj-

ske kredite občine Ajdovščina za leto 2015: predvidena objava v mesecu marcu,

• Javni razpis za so� nanciranje programov in projektov humanitarnih in invalidskih ter drugih nepro� tnih organizacij v letu 2015: predvidena objava v mesecu marcu,

• Javni razpis za so� nanciranje mladinskih in otroških programov in projektov ter letovanj v letu 2015: predvidena objava v mesecu marcu.

Iz področja gospodarstva in kmetijstva:• Javni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij za leto 2015:

predvidoma v mesecu maju• Javni razpis za dodelitev � nančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v

občini Ajdovščina za leto 2015: predvidoma v mesecu maju• Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero

za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2015: predvidoma v mesecu juniju.

Iz področja gospodarskih javnih služb:• Javni razpis za so� nanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih

čistilnih naprav na območju občine Ajdovščina: predvidoma v mesecu aprilu.

OBŽALUJEM!Razmišljanje ob dejstvu, da se zapira Podružnična osnovna šola v Šmarjah

V četrtek, 12. februarja 2014, je na vas Šmarje padla črna senca. Na seji občinskega sveta občine Ajdovščina je 24 svetnikov pod-prlo predlog, da se Podružnična osnovna šola Šmarje s šolskim letom 2016/2017 zapre, saj bi v Šmarjah v tem šolskem letu ostal zgolj en učenec. Pa ne zato, ker bi imeli v krajevni skupnosti Šmarje takšne težave z nataliteto, temveč zato, ker se večina staršev odloča, da otroke vozi v druge šole, celo v druge občine. Odločitev je, kljub temu da je bila pričakova-na, saj je nastala na podlagi sestanka s starši bodočih prvošolčkov, na katerem je bil pri-soten tudi predsednik sveta KS Šmarje Vla-dimir Blagonja, globoko zarezala v srca vseh nas, ki smo pred leti in desetletji obiskovali to šolo, ki nam je bila druga družina. In medtem ko nas večina zagovornikov predloga obtožu-je čustvene navezanosti na šmarensko šolo, ki da, po njihovo, nimajo nobene povezave z realnostjo, menim, da lahko dejstva govorijo tudi drugače.

Kot izhaja iz kratkega pregleda zgodovine Šmarij, ki ga je pred leti v knjižici Šmarje in gasilsko društvo v ogledalu časa pripravil naš sovaščan Vojko Orel, smo v Šmarjah soraz-merno zgodaj začeli skrbeti za izobraževanje ljudi. Prvo šolo so tako organizirali že leta 1845. Za izobraževanje otrok so tedaj skrbeli kaplani, 1880-ega leta pa je vas dobila prvega poklicnega učitelja in 11 let kasneje so začeli graditi sedanje šolsko poslopje. Učitelji pa se niso posvečali le otrokom v šoli, pač pa tudi organizaciji ljudsko prosvetnega življenja

v vasi. Tako je dobila vas že leta 1886 svojo knjižnico.

Že kot učenka podružnične šole Šmarje sem vedno občudovala fotogra� jo ustano-viteljev šmarenske šole, ki zgovorno visi na steni šole. Na zbledeli fotogra� ji so šmaren-ski možje, ki s pogledom izdajajo neizrekljiv ponos, da so lahko v šmarensko zgodovino zapisani z zlatimi črkami kot spodbujevalci napredka. S kakšnimi črkami bodo v zgodo-vino zapisani tisti možje in žene, ki so sokri-vi, da bomo šolo čez leto in pol zaprli, naj si odgovori vsak sam. Šola je, tako kot vse usta-nove in institucije, šla skozi lepša in težja ob-dobja in med letoma 1988 in 1993, ko sem jo tudi sama obiskovala, najprej malo šolo, nato pa še štiri nižje razrede osnovne šole, je bila njena podoba daleč od te, ki jo ponuja danes. Pouk je potekal v dveh razredih in v vsakem je nad našim delom bdela ena učiteljica. V našem prvem razredu nas je bilo osem prvo-šolčkov, v drugi vrsti poleg nas pa so sedeli naši eno leto starejši sovrstniki, bili so štirje. Naša tedanja učiteljica, tedaj tovarišica Albi-na Flajs je vsako jutro v Šmarje iz Ajdovščine prišla peš, tako kot je tudi sicer prihajala vsa leta njenega službovanja v Šmarjah. Zaradi tega, ker smo imeli isto učiteljico v dveh ra-zredih, se nisem nikoli počutila prikrajšane, kvečjemu nasprotno. Ob takšnem delu se lahko učenec veliko prej nauči samostojnosti, kar je največ, kar ti lahko šola da v mlajših letih, saj je to predpogoj za vse kasnejše šo-lanje, da ne rečem življenje. Sama nisem bila med najbolj blestečimi učenci, ker mi je bilo tedaj pomembnejše, da sem bila najhitrejša in najbolj izvirna pri igrah, ob katerih smo s sošolci preživljali odmore. Ravno te so nas

še bolj povezale in med nami spletle vezi, ki nas povezujejo še danes, več kot 20 let ka-sneje. Ker nas šola ni zgolj učila in vzgajala, temveč med nami tudi pletla socialne vezi, ki so osnova za vsako družbeno udejstvova-nje, še posebej na manjši vasi kot je Šmarje. Iz nas je šola gnetla fante in dekleta, ki bodo nekoč lahko sobivali v istem okolju in imeli odgovoren odnos do njega. Naše igre niso bile zgolj zgubljanje časa, temveč smo preko iger in naše neomejene domišljije spoznavali domače okolje, obrnili vsak kamen in preple-zali na vsa okoliška drevesa. Obenem smo po imenih poznali vse sosede, pa četudi so imeli pred imeni pridevnik »teta« in »stric«. Zavedali smo se, da živimo v istem okolju in tudi do njih zgradili spoštljiv odnos. S sošolci smo se v času prvih let naše mlade države še vedno greli na staro lončeno peč na drva. Po-polnoma razumljivo je bilo, da smo pri njiho-vem spravilu pomagali tudi otroci. Postavili smo se v vrsto in s sošolci iz cele šole naredili dolgo verigo, ki je vsako poleno popeljala do drvarnice. Naša šola tudi ni imela nove fasa-de, to je dobila šele potem, ko smo jo včasih obiskali kot učenci višjih razredov osnovne šole v Dobravljah. Šola nam tedaj ni dala zgolj znanja, to je namreč bilo popolnoma primerljivo z vsemi ostali sošolci, s katerimi smo skupaj zakorakali v peti razred osnovne šole v Dobravljah, kjer smo nadaljevali šola-nje, ampak veliko več. Dala nam je vrednote, ki jih danes tako pogrešamo pri otrocih. Dala nam je občutek pripadnosti, spoštljiv odnos do okolja in dela nasploh. V šoli nismo imeli nobenih dodatnih krožkov in ur tujega jezi-ka, pa je bila moja angleščina kasneje kljub temu primerljiva z znanjem jezika mojih so-

šolcev na Fakulteti za družbene vede, ki so prihajali z najboljših gimnazij v državi. Kajti očitno je veliko lažje za slab uspeh nekaterih učencev kriviti šolo in domnevno premajh-ne razrede, namesto da bi si priznali, da je vsak otrok, vsak učenec drugačen in vsak ima svoje potrebe, svoje zmožnosti, svoje interese. Zagotovo je izobrazba eden izmed najpomembnejših temeljev, ki jih otroku damo za življenje, pa lahko resnično ob tem verjamemo, da bomo s tem, če ga bomo vpisali v manjšo šolo, kot je šola v Šmarjah, uničili njegove potenciale? Kako vendar, ko pa lahko pri majhnem številu učencev učitelj prej opazi njegovo nadarjenost obenem pa tudi njegovo potrebo po dodatni spodbudi in pomoči pri nekaterih predmetih. Zakaj bi torej bile njegove možnosti v večjem razredu večje? Zagotovo pa drži, da se lahko v večjem razredu lažje skriješ v množico in s tem vča-sih tudi preslepiš učitelja s svojim znanjem ali neznanjem. Govorite mi o večji socializaciji otroka. Kaj pa je to socializacija? Ali to, da v lastnem kraju ne poznaš nobenega soseda, niti svojih sovrstnikov, ker obiskuje vsak svo-jo šolo, vsak v svoji občini? Kakšen odnos bo takšen otrok imel do okolja, v katerem živi? Če to okolje ni bilo dovolj dobro za njegovo šolanje, kako bo kar naenkrat postalo dovolj dobro za njegovo življenje? Medtem ko vsi spodbujamo nakupe hrane z nič kilometri, iz lastnih otrok ustvarjamo žrtve avtomobi-lov in kilometrov. Že navsezgodaj zjutraj jih preganjamo in še vse zaspane vozimo v odda-ljene kraje, iz katerih se domov vračajo pozno popoldne, če nimajo vmes še tisoč in enega krožka, ki iz njih izžemajo vso energijo in jim pravzaprav jemljejo otroškost samo. Vse to smo imeli otroci, ki smo obiskovali šolo v Šmarjah. Naši dnevi so bili brezskrbni in poleg tega, da smo opravili vse šolske obve-znosti, smo lahko že kmalu po 12. uri prisedli h kosilu za domačo mizo, potem ko sem se-veda iz šole domov prišla peš. Če primerjam ta leta z vsemi kasnejšimi, ko sem morala

zaradi slabih avtobusnih povezav večino časa preživeti zdoma, jih ne bi nikoli zamenjala in obžalujem, da jih šmarenski otroci ne bodo več mogli podoživeti!

Šmarenska šola že davno ni več to, kar je bila. Tedaj so šolo v Šmarjah obiskovali či-sto vsi otroci iz vasi Zavino, ki bi se, kot vse kaže, najraje odcepila iz KS Šmarje in celo iz ajdovske občine v Mestno občino Nova Go-rica. Otroke je tedaj v šolo s svojim dolgim rumenim wartburgom vozila kar učiteljica Milojka Furlan, ki je poučevala tretji in četrti razred. Danes šmarenske šole ne obiskuje več noben otrok iz Zavina, še več, nekateri naj bi celo zahtevali, da Občina Ajdovščina plačuje avtobusni prevoz otrok v Branik, torej v dru-go občino. Če mene vprašate, absurd vseh absurdov! Kajti šmarenska šola danes ponuja veliko več, kot smo bili deležni mi, lahko bi celo dejali, da je nadstandardna. Ajdovska občina tako otrokom v Šmarjah nudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Učenci imajo tablične računalnike in lahko obiskujejo ra-čunalniški krožek, poleg tega se lahko učijo tujega jezika in zdravega življenjskega sloga. Naši najmlajši so tudi često sodelovali ob krajevnih praznikih ter na drugih slovesno-stih, ki smo jih organizirali v vasi. Prav po-sebej so se izkazali na zadnjih dveh božičnih predstavah, kjer so pokazali izreden pevski in igralski talent, ki očitno ne pritiče zgolj veli-kim šolam.

Zato nam je vsem, ki imamo to veliko belo zgradbo ob glavni cesti v prav posebnem spominu, v teh dneh hudo in obžalujemo, da nekateri starši ne sprevidijo kakšno krivico s svojimi odločitvami delajo svojim otrokom in celotni skupnosti. Šola bo junija 2016 do-končno zaklenila svoja vrata, iz njenih ho-dnikov bo izginil otroški vrvež in na oknih ne bomo več gledali prijaznih, nasmejanih podob, ki nam dajejo vedeti, da je kraj živ. Tega dne bo izginil ponos z lic naših pred-nikov, kajti šole v Šmarjah ne bo nikoli več!

Mateja Poljšak

Št. 39 • 17. februar 201522 Podjetno

Obvestila obrtne zbornice

E-računi Od 1. januarja letos proračunski uporabniki (občine, šole, vrtci, zavodi …) sprejemajo le še e-račune. Na nov sistem izstavljanja računov v elektron-ski obliki, preko enotne vstopne in izstopne točke – portala UJP (Uprava RS za javna plačila) – se počasi navajamo. Nekoliko bolj tisti, ki z javni-mi ustanovami več poslujejo . Več vprašanj pa se pojavlja pri podjetnikih in posameznikih, ki imajo le občasne posle s proračunskimi uporabniki. Brezplačno možnost ponuja portal UJP eRačun, preko katerega lahko iz-dajatelji pošiljajo e-račune neposredno proračunskim uporabnikom, ven-dar ne več, kot 5 računov mesečno, oziroma 60 računov letno. Tistim, ki presegajo to kvoto, pa storitve pošiljanja e-računov ponujajo tudi banke, Pošta Slovenije in drugi ponudniki računovodskih storitev ali elektron-skih poti, s katerimi ima UJP sklenjeno pogodbo – sezname najdete na spletni strani UJP. „Iz faksa takoj praksa“ Zavod za zaposlovanje je objavil razpis za subvencije za zaposlitev v pro-gramu Iz faksa takoj praksa. S tem programom vam omogočajo spodbudo v višini 6.000 EUR za prvo zaposlitev mladih brezposelnih z izpopolnje-vanjem za konkretno delo. Njihovo zaposlitev morate ohraniti najmanj eno leto. Javno povabilo je odprto do 30. 6. 2015. V projekte v okviru pro-grama »Iz faksa takoj praksa« se vključujejo brezposelne osebe s terciarno stopnjo izobrazbe (z dokončanim 1. temeljnim stopenjskim izobraževa-njem), stare do vključno 29 let, ki so vodene v evidenci brezposelnih oseb in so hkrati iskalci prve zaposlitve. Več informacij poiščite na spletni stra-ni Zavoda za zaposlovanje, pod rubriko delodajalci/� nančne spodbude/razpisi. Razpis za kredite za mlada podjetja Slovenski podjetniški sklad je objavil razpis za MIKRO KREDITE, na katerega se lahko prijavijo mikro in mala podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge z omejeno odgovornostjo, ki opravljajo gospodarsko dejavnost), ki imajo najmanj 1 in manj kot 50 zaposlenih ter katerih letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega 10 milijonov EUR ter so mlajša od 5 let. Kredit je namenjen za likvidnostno poslovanje, žal pa je eden od pogojev bilanca za leto 2013, kar pomeni, da se v letu 2014 registrirana podjetja ne morejo prijaviti. Več informacij poiščite na spletnih straneh Slovenskega podjetniškega sklada.

Festival ustvarjalnih osnovnošolcev – LABIRINT, 7. marca v Ajdovščini

Festival LABIRINT (www.festi-val-labirint.si) je natečaj, name-njen ustvarjalnim in inovativnim osnovnošolcem, ki radi razmišljajo tudi ko se pouk zaključi, ali pa še posebej takrat.

Letošnje večmesečno delo pri ra-zvoju inovativnih izdelkov, robotov in raziskovanju, ki je obrodilo izzi-valne raziskovalne naloge, se bo za-ključilo s pravim festivalskim dnem, ko bodo učenci svoje delo predstavili sovrstnikom, staršem in zanimivim gostom. To pa ne bo le dan, ko bodo ti učenci imeli priložnost razložiti, kaj in kako so prišli do svojih rezul-tatov, ampak bo namenjen tudi pre-izkušanju v izzivih, s katerimi bodo soočeni tik pred samim začetkom dela: Pridi in naredi ali pa Moj de-žnik je lahko… sta kategoriji, ki bo-sta potekali prav v soboto. Učenci, ki

se na ta dva izziva prijavijo, dobijo na voljo orodje in različen material, iz katerega v omejenem času naredi-jo nekaj novega, zanimivega, inova-tivnega.

V soboto, 7. marca se bodo torej v Ajdovščini srečali najbolj ustvar-jalni osnovnošolci iz osnovnih šol iz vse regije – prav vsi ste toplo va-bljeni, da pogledate, kaj vse znajo!

Pri organizaciji Festivala LABI-RINT so svoje moči združili Zavod RS za šolstvo, Center odličnosti CO BIK, Zavod Rdeči apolon in E-hiša, novogoriška hiša poskusov ter mno-ge osnovne šole v regiji, zlasti pa iz-jemni učenci, njihovi učitelji, starši in zunanji mentorji.

Predstavitev podjetja Ekoenergetika – dimnikarstvo d.o.o.

Za varnost življenje, premoženja, varstvo okolja in varčevanje z gori-vi potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki varno delujejo in služijo svojemu namenu ter tako ščitijo okolje in življenja. V skladu s temi vodili je bilo pred več kot 25 leti ustanovljeno družinsko dimnikarsko podjetje Ecoenergetika – dimnikarstvo d.o.o, katero se je ka-sneje preimenovalo v Ekoenergetika – dimnikarstvo d.o.o., katerega usta-novitelji so do leta 1985 živeli v Vi-pavi. Podjetje sicer ima svoj sedež v mestu Ormož vedar se ves operativ-ni del dimnikarskih storitev izvaja iz izpostave v Šempetru pri Novi Go-rici, saj se le tako lahko vsem upo-rabnikom zagotovi najvišja stopnja

oskrbe z dimnikarskimi storitvam, tudi zato je večina zaposlenih na te-renu iz okoliških krajev, tako lahko v nujnem primeru takoj posredu-jejo in zadevo uredijo. V skladu z zagotavljanjem najvišje kakovosti uporabnikom imamo vsi zaposleni razen ene sodelavke v pisarni kon-čano dimnikarsko šolo. Eno glavnih vodil podjetja je kontinuirano izo-braževanje in dodatno usposabljanje saj se vsi zaposleni zavedamo, da je strokovnost pri izvajanju storitev ključnega pomena. Podjetje ima dandanes poleg kadrov s poklicno dimnikarsko šolo tako tudi kadre s V., VI. in VII. stopnjo izobrazbe. Naše podjeje je podjetje, ki s svo-jim znanjem, izkušeno kadrovsko zasedbo in kakovostnimi storitvami

uspešno obvladuje izzive, ki jih pri-naša dimnikarska dejavnost in s tem pripseva k zdravemu in čistejšemu okolju ter boljši kvaliteti življenja ter zagotavlja strankam kvalitetne storitve. V skladu z zgoraj zapisa-nim bomo svoje obveznosti, ki nam jih narekuje podeljena koncesijska pogodba skupaj s Dimnikarstvom Branko Luk s.p. in Dimnikarstvom Denis Luk s.p. opravljali na območju občine Ajdovščina in skrbeli za vaše kurilne naprave ter čistejši zrak.

Za vsa vaša vprašanja ali naročila storitev smo dosegljivi vsak delavnik med 8.00 in 16.00 uro na telefonskih številkah 02/7400-400, 05/3032-719, 041-889-904 ali pa nam pišite na ekoenergetika@siol.net.

Ekoenegretika – dimnikarstvo d.o.o.

Obvestilo o začetku delovanja društva Pravično Pravno Mnenjeza brezplačno pravno svetovanje socialno ogroženim, ki so jim bile

kršene osnovne človekove pravice, s poudarkom na varstvu bolnikovih pravic.

V okviru društva Pravično Pravno Mnenje deluje bivši zastopnik pacien-tovih pravic g. Marjan Petrič, univ. dipl. pravnik, ki bo tolmačil Zakon o pacientovih pravicah za konkretne primere in usmerjal bolnike pri uvelja-vljanju njihovih pravic.

Predsednik društva Pravično Pravno Mnenje g. Marjan Petrič, univ. dipl. pravnik je dosegljiv na telefonski številki 041 568 169

URADNE URE: PETEK od 10.00 do 16.00 ure Sedež: v prostorih pisarne odvetnice Kati Mininčič, Med ogradami 3,

5250 Solkan, fax: 05 302 82 08, e-pošta: pravicno.pravno.mnenje@gmail.com

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 11.2.2015)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Sofi nanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem (179. JR)

delodajalci 31. 3. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/sofi nanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-179-jr/

Slovenski podjetniški sklad

Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

5.8.2015

http://www.podjetniskisklad.si/87/2014/nalozbe-tveganega-in-mezzanin-kapitala-preko-druzb-tveganega-kapitala.html

Slovenski podjetniški sklad

P7 - Mikrokrediti za mikro in mala podjetja

mikro in mala podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge z omejeno odgovornostjo, ki opravljajo gospodarsko dejavnost), ki imajo vsaj 1 zaposlenega in manj kakor 50 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR

20.2.2015

http://www.podjetniskisklad.si/94/2015/p7---mikrokrediti-za-mikro-in-mala-podjetja.html/Opomba: prijavijo se lahko podjetja registrirana v letu 2013 ali prej/

Zavod RS za zaposlovanje

Tvoja prva zaposlitev EURES/Your fi rst EURES job

delodajalci; iskalci prve zaposlitve v EU (za zaposlitev oseb mlajših od 30 let)

31. 5. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/iskalci_zaposlitvehttp://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/delodajalci

Zavod RS za zaposlovanje Iz faksa takoj praksa delodajalci 30. 6. 2015 oz. do porabe

sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1043

Zavod RS za zaposlovanje

Delovni preizkus za mlade 2015 delodajalci do porabe sredstev, najdlje

do 10. 9. 2015 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1026

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.3.2015 (podaljšanje roka)

http://www.ekosklad.si/razpisi

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID bankeza fi nanciranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah

do porabe sredstev

http://www.sid.si/fi nanciranje/fi nanciranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020)»MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020-SMEINST-1-2014

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniski-portal.si/o-podjetnistvu/horizon-2020 http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/index.html

Evropska Komisija

Program COSME 2014 -2020

Različno (odvisno od tematike/področja)(program za konkurenčnost MSP)

različnohttp://ec.europa.eu/growth/smes/cosme/index_en.htm

Evropska Komisija

Natečaj za evropske socialne inovacije

V Gdansku na Poljskem bodo v okviru dogodka, ki bo potekal 23. marca 2015 in je namenjen socialnim inovacijam, pričeli z natečajem za evropske socialne inovacije.

http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=News&id=2281

Primorski tehnološki park

Podjetniško tekmovanje za mlade - POPRI 2015

osnovnošolci od 7.-9. razreda, dijaki inštudenti, diplomanti in odrasli, ki še nimajo svojega podjetja

23. marec 2015 http://www.popri.si/

Št. 39 • 17. februar 2015 23Napovedujemo

Vabilo na predavanje o cestno prometnih predpisih

Vabimo vas na predavanje o cestno prometnih predpisih in splošni varnosti, ki ga organizirata Krajev-na skupnost Ajdovščina in Policijska

postaja Ajdovščina, dne 20. februar-ja 2015 ob 18,00 uri v Domu kraja-nov v Ajdovščini, Prešernova 26.

Predavanje je brezplačno.

Slovensko - dalmatinski večer

Citre so lep milozvočen slovenski instrument, privlačen in skrivno-sten in ljudje mu vedno znova radi prisluhnejo. V Sloveniji so zelo pri-ljubljene tudi dalmatinske pesmi. Zato vas vabimo na SLOVENSKO-

-DALMATINSKI VEČER, ki bo v AJDOVŠČINI – DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE, v soboto 14. marca 2015, ob 19. uri.

Nastopili bodo citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Gallus in pevka Teja

Saksida. Večer bo vodila Tanjina hči Ana. Tanja je skozi leta igranja je iz-oblikovala svoj prepoznaven zven. Na koncertu bo skupaj s pevko Tejo Saksida izvedla slovenske popevke, ljudske in narodno-zabavne pesmi. Zaigrala bo tudi melodijo Cvetje v jeseni, ki jo ljudje vedno znova želijo slišati in je najlepša točka večera.

Del programa bo posvečen dalma-tinskim pesmim. Klapa Gallus bo izvedla pesmi, ki jih izvajajo najbolj znane klape, na primer: Ne diraj moju ljubav, Oči boje lavande, Ružo crvena, Anđele moj, Čiribiribela … Dalmatinskemu melosu se bosta pridružili tudi Tanja in Teja, ki bo-sta izvedli pesmi Severine in Tereze Kesovije …

Večer bo skratka raznolik, nostal-gičen in nepozab en, zato vsi vlju-dno vabljeni. Vstopnice prodajajo: TIC AJDOVŠČINA, TURISTIČNA AGENCIJA MARCO POLO - Aj-dovščina, TIC VIPAVA, DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA, DRUŠTVO INVALIDOV AJDO-VŠČINA in druga društva. V pred-prodaji cenejše vstopnice.

Vljudno vabljeni!

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE

MIX AEROBIKA MOŽNOST KOMBINIRANJA S FITNESOM

PRVI OBISK JE BREZPLAČEN Trajanje: 1x do 2x tedensko Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 1900-2000 - Črniče (dvorana v OŠ); TOR 1830-1930 - Gaberje (dvorana KS); SRE 2000-2100 - Šmarje (Gasilski dom); SRE 1830-1930

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

VADBA V ZRELIH LETIH PRVI OBISK JE BREZPLAČEN

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE

Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: po dogovoru

Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta *člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME Nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko izposodite kadarkoli po predhodnem

naročilu (izposoja za en ali več dni, vikend, šole v naravi, tečaje smučanja,…).

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

Počitniški urnik pokritega bazena v Športnem centru Ajdovščina Notranji bazen in savne od 23. do 27. februar: - od 10:00 do 14:00 – enotna vstopnina 2,5€ za vse uporabnike- od 16:00 do 21:00 - po ustaljenem urniku in ceniku - sobota in nedelja (28. februar ter 1. marec po ustaljenem urniku in ce-

niku)

Vpis otrok v vrtec za šolsko Leto 2015/16

Starše predšolskih otrok obve-ščamo, da bo vpis otrok v vse eno-te in oddelke vrtca letos potekal v marcu: od 2.3. do 6.3. 2015

V vrtcu Ob Hublju bomo vpi-sovali otroke za vrtec Ob Hublju, SŠ V. Pilon, Črniče, Selo in Vi-pavski Križ, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo 4. 3. 2015 pa do 17.00 ure;

V vrtcu na Ribniku bo vpis otrok za vrtec Ribnik I, Ribnik II, Lokavec, Budanje in Col, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo 4. 3. 2015 pa do 17.00 ure;

V vrtcu Vipava bo potekal vpis za vrtec Vipava, Vrhpolje in Pod-nanos v času od 9.00 do 15.00, v sredo 4. 3. 2015 pa do 17.00 ure.

Obrazce za vpis boste starši do-bili v vrtcu ali na spletni strani mojedete.si.

S seboj prinesite enotne matične in davčne številke obeh staršev in otroka, ker jih potrebujete pri iz-polnitvi vloge za vpis.

Starše otrok, ki so v vrtec že vključeni, pa želijo spremembo enote za prihodnje šolsko leto, ponovno obveščamo, da morajo to željo javiti pomočnici ravna-teljice v tednu, ko poteka vpis za š. l. 2015/2016.

Starši, ki imajo otroka v vrt-cu že vpisanega, ga za prihodnje šolsko leto ne potrebujejo po-novno vpisovati. Vloge sprejema-mo po pošti na upravo vrtca ali osebno v času vpisa. Uprava vrtca

Koledar prireditev za FEBRUAR 2015

torek, 17. februar

ob 16:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina in dvorana Zavoda za šport Ajdovščina

Pusto rajanje 2015Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

torek, 17. februar

ob 16:00Salon Tia, Cesta IV. Prekomorske 76, Ajdovščina

Delavnica o naravni kozmetiki in njeni vsakodnevni uporabiObvezne prijave: 040 123 287; 041 699 884, salon.tia23@gmail.com

torek, 17. februar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina Predstavitev knjige - Dnevnik sardinca Franca

sreda, 18. februar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Zvočna kopel v MC Hiša mladih AjdovščinaZaželen prispevek 10 €Prijave: info@mc-hisamladih.si, 041 945 392

četrtek, 19. februar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina Predavanje: Prešeren kot ranjeni labod

petek, 20. februar

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnica hitrega branjaPrispevek za delavnico je 5 €.Prijave: info@topstudent.si, 070 810 395, andreja.petrovcic@kas.si

sobota, 21. februar

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

171. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 21. februar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: SapramiškaVstopnina 5 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 21. februar

ob 19:00Lična hiša Ajdovščina Odprtje razstave: Julijan Krapež - Okus oblike

nedelja, 22. februar

ob 5:00Odhod avtobusa s Cola

Izlet PD Križna gora: Obzova 569m (Hrvaška)Strošek izleta od 15 do 20 €.Info in prijave: 031 614 934 (Hermina), 041 724 865 (Dušan)

od ponedeljka, 23., do petka, 27. februarja

ob 6:30Zavod za šport Ajdovščina

Nogometni kamp Olymp s Petrom Kalinom v času zimskih počitnicInfo in prijave: www.zs-ajdovscina.si

od ponedeljka, 23., do petka, 27. februarja

ob 7:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Zimske počitnice v MC Hiša mladih AjdovščinaUdeležba je brezplačna, cena prehrane je 5 € na dan.Info in prijave: info@mc-hisamladih.si, 041 945 392

ponedeljek, 23. februar

ob 18:00Sejna soba Obrtnega doma v Ajdovščini

Učna delavnica: Moja samopodoba je moja odločitevKotizacija 38 €Info in prijave: 041 641 311, info@zavodsp.si

sreda, 25. februar

ob 17:00Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 041 526 154, www.bruno-groening.org, slovenia@bruno-groening.org

sreda, 25. februar

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma: To imamo v družiniVstopnina 10 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

četrtek, 26. februar

ob 5:45Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Enodnevni smučarski izlet v ZoncolanCena 34 €, za člane KAŠ-a 26 €Info in prijave: info@mc-hisamladih.si, 041 945 392; info@kas.si, 051 654 002

sobota, 28. februar

ob 19:00Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK ECE Celje

sobota, 28. februar

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Cirkus ColumbiaVstop prost.Info: 040 163 012, hocevar.mia@gmail.com, info@kas.si

Koledar prireditev za MAREC 2015sreda, 4. marec

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnice na temo kolesarjenja za namene turistične promocije

četrtek, 5. marec

ob 14:00Prostori RK v Centru za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

petek, 6. marec

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Občni zbor Planinskega društva AjdovščinaInfo: Bogdan Kodele, 031 853 405

nedelja, 8. marec

ob 18:00Pilonova galerija Ajdovščina

Vodstvo po razstavi Tee Curk Sorta - Vsakdanjosti

od srede, 11., do nedelje, 15. marca

baza pri Pizzeriji Anja v Budanjah Zmajarska tekma - Aeros Winter RaceInfo: Ivan Brovč, 041 641 887

od petka, 13., do nedelje, 22. marca

Vinarstvo in vinogradništvo Avin, Gradišče pri Vipavi 39

Osmica AvinInfo: 05 366 53 45, 040 166 040 (David), 040 368 878 (Angelika), avin@siol.net

sobota, 14. marec

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 14. marec

ob 19:00Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Triglav Elektro Gorenjska prodaja

sobota, 14. marec

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr – AdmiralVstop prost.Info: 040 163 012, hocevar.mia@gmail.com, info@kas.si

sreda, 18. marec

ob 17:00Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 041 526 154, www.bruno-groening.org, slovenia@bruno-groening.org

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografi j ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafi ke, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:Teden kulture v Podnanosu: Razstava »Zdravljica 1844-2014«Do sobote, 28. februarja 2015 - prostori KS PodnanosKiparska razstava: Tea Curk Sorta – VsakdanjostiDo petka, 13. marca - Pilonova galerija AjdovščinaRazstava likovnih del učencev OŠ ColOd srede, 25. februarja do petka, 20. marca - Lokarjeva galerija Ajdovščina

OBVESTILA:PD AJDOVŠČINA:Debela peč (2014m) nad dolino Krme – nedelja, 22. februar ob 5:00 - odhod z osebnimi vozili izpred AP AjdovščinaTura je primerna za popolno zimsko opremljene planince z nekaj kondicije, potrebna je alpinistična oprema (dereze, cepin, plazovna žolna in krplje ali turne smuči). Kdor ne bo imel plazovne žolne na turo ne bo smel. Hoje je za približno 4 ure. Prijavite se pri vodniku osebno.Info: PD Ajdovščina, 051 245 159 (Ožbej Marc), Pohod za dan žena - Goriška brda – nedelja, 8. marecInfo: PD Ajdovščina, 041 275 542 (Vladimir Lemut), www.pd-ajdovscina.si

Št. 39 • 17. februar 201524 Zadnja plat

KOLOFON:

Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-

vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-

na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica:

Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca

Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič,

za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafi čna priprava

za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@aj-

dovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Helena Koruza piše uspešno modno zgodbo

Helena Koruza je svoj prvi pečat slovenski modi pustila lani spomladi na Trendologiji, tednu mode v Ajdo-vščini. Njena predanost, vztrajnost in sposobnost je padla v oči števil-nim slovenskim fotografom, sne-malcem in modnim oblikovalcem, od vseh uspešnih projektov je bila najbolj odmevna televizijska rekla-ma za ljubljanski Citypark. O Heleni se je najbolje izrazil priznani fotograf Miran Juršič: „Nekateri obrazi so kot dobri � lmski napovedniki. Enkrat ko jih vidiš, si želiš izvedeti celotno

zgodbo.“ Urednike priloge Dela in Slovenskih novic ONA je zimska zgodba, ki je nastala v sodelovanju z novogoriškim studiom Capsula, tudi zanimala in so jo izbrali za januarsko naslovnico.

Načrti za letošnje leto so veliki. Zanimanja ne manjka ne doma ne po svetu, a Helena ostaja skromna in pravi: „Nikoli nimaš istega ob-čutka dvakrat. Bila bi škoda, če bi se brez zaznamka izgubil v času.“ nn

Parfum in plastika »Rock and roll je bil ustvarjen za ljubezen in upor.«

Vzbujati čustva in spodbujati raz-mišljanje ljudi, sta tisti vodili, ki An-tioksidante vodita pri ustvarjanju glasbe. Mlad ajdovski bend je svoja razmišljanja o manipulaciji z ljudmi v današnjem svetu prelil na papir in ga obogatil s glasbo.

Pred petimi leti so Antioksidanti zmagali na natečaju Mladi brez meja in za nagrado prejeli snemanje albu-ma. Kmalu zatem so začeli snemati,

vendar pa s svojimi posnetki niso bili zadovoljni in so idejo opustili. Kakšno leto nazaj pa so se odločili, da poskusijo znova. V svojih prosto-rih za vaje, v stari Hiši mladih, so na novo posneli skladbe, izpolnili svo-ja pričakovanja in album Parfum in plastika je tu.

Želeli so biti nekoliko drugačni ter poslušalcem ponuditi novo izkušnjo. Zato so se odločili album Parfum in

plastika predstaviti izven običajnih koncertnih odrov. Na petek, v sredi-ni januarja, so se nam predstavili v ajdovski Kinodvorani in poslušalce namenoma posedli. Njihov namen je bil poslušalce pripraviti do tega, da glasbo resnično poslušajo, da se nanjo osredotočijo in jo zares slišijo. Z glasbenimi gosti, plesom, obliko-vanjem odra in videoprojekcijo, pa so še bolj poudarili že tako močna sporočila pesmi. Pravijo, da so malce tvegali, ko so se odločili, zvabiti ljudi stran od šankov in barskih nastopov, na čisto pravi, kulturni oder. Vendar so dosegli svoj cilj. Njihovo tveganje se je izplačalo, saj je koncert več kot uspel.

Na spletni strani Rockline, si lah-ko preberete njihovo recenzijo, kjer jih primerjajo s skupinama Big Foot Mama in Dan D. Najbolje pa, da sami v roke vzamete album in se prepustite desetim sklad-bam ki so jih pripravili za vas. K.B

Kurenti napovedali pustovanje na Vipavskem Že 13. leto zapored so na povabilo

Trgovskega podjetja Fama Vipavsko dolino obiskali kurenti iz Etnograf-ske ga društva ježevka iz Ptuja. Pred-stavili so se na osrednjem vipavskem in ajdovskem trgu ter na dvoriščih mnogih marketov Fama na Gori-škem. Vsepovsod so bili prijazno sprejeti, letos si je njihov glasni na-stop ogledalo rekordno število obi-skovalcev, prav tako rekordno dobro pa je bilo obiskano tudi tradicional-no otroško pustovanje, na petek tri-najstega, pod šotorom na dvorišču Faminega centra v Vipavi.

KAŠevo pustovanje KAŠevo pustovanje je tudi letos v

Vipavo pripeljalo množico obisko-valcev. Skupini Orlek in Rok‘n‘band

sta dodobra segreli ozračje v šotoru za Famo, kjer so bile v hudi konku-renci ponovno izbrane in nagrajene

najboljše pustne maske letošnjega pustovanja.

Avtor slik je Stane Lokar.

foto

: Gre

gor M

arja

n H

.