BOŽIČNA ZGODBA v Vipavskem Križu

Srednja šola Veno Pilon praznovala 60. obletnico 8

Slano blato – nekoč in danes

9

V Vipavskem Križu pripravlja-mo uprizoritev Božične zgodbe ali žive jaslice.Dogajala se bo v petek, 23.12.2011, ob 19.00. Božično zgodbo bomo spremljali in se vanjo lahko tudi vključili po trgih in ulicah srednje-veškega mesteca. Sodelujoči nas bodo popeljali skozi zgodbo v času Jezusovega rojstva. Ob zaključku žive Božične zgodbe sledi še otvoritev razstave jaslic v Domu krajanov. Na razstavi bodo sodelovali ustvarjalci iz naše okoli-ce.Po uprizoritvi Božične zgodbe in ogledu razstave jaslic bo sledilo pri-jetno druženje ob prepevanju bo-žičnih pesmi.Vstop je prost.Vabljeni vsi, ki si želite lepega in pri-jetnega vstopa v praznične dni.

Organizatorji Božične zgodbeKrajani Vipavskega Križa in okolice

Št. 7 • 15. december 2011, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Bodite „eko“ tudi med prazniki

19

Planinske gospodinje letošnjo zgodbo našle v mleku

7

Vstopite veselo v 2012! Srečno!

Bia Separations v Ajdovščini Visokotehnološko farmacevtsko podjetje odprlo prostore v Ajdovščini.

4

Občina šolam kupila nove kombije

3

Rekordno na Vertovčevih poteh

6

DEDEK MRAZ PRIHAJA

29. december 2011, v Dvorani

prve slovenske vlade Ajdovščina

13h – 16h – otroške novoletne

ustvarjalne delavnice

in otroška animacija

16h – otroška predstava; Dedkov

pridnometer (Teater Cizamo)

17h – prihod Dedka Mraza

Program povezujejo; Denise & Ana Organizator; MC hiša mladih

Vabljeni na koncertOB DNEVU

SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

ponedeljek, 26. december 2011, ob 18. uri

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

slavnostni govornik župan Marjan Poljšak

nastopil bo Moški pevski zbor NAPEV iz Batuj

zborovodja Marko Vetrih

Dobrodošli, vabi vas Občina Ajdovščina!

Št. 7 • 15. december 20112 Občinsko

Obnova ceste preko plazu ZnosencePo letu dni, odkar se je zbudil plaz Znosence in poškodoval cesto med Ajdovščino in Colom, se vendarle pričenja sanacija območja. Obnova poteka v fazah, tako da bo promet v tem času potekal tako, kot doslej – izmenično enosmerno.

DRSC je našla denar, okoli mi-lijon in pol evrov, in obnova se je najprej začela z geodetskimi meri-tvami ceste na delu, kjer jo je poško-doval plaz Znosence. Dela opravlja podjetje CGP iz Nove Gorice, ki bo zgradilo pilotne stene na obeh stra-neh ceste – v prvem delu bo urejena brežina na zgornji brežini, nato se bo nadaljevala še pilotna stena na spo-dnji brežini. Cesta bo v križišču raz-širjena, tu bo urejen pas za zavijalce. V zaključni fazi pa bo odsek dobil tudi novo asfaltno prevleko.

Dokončanje del je precej odvisno od vremena, po načrtih pa naj ne bi trajala dlje od treh mesecev. V tem času bo promet potekal izmenično enosmerno – tako, kot teče doslej.

Obnova ceste preko plazu Zno-sence zaokrožuje popravilo največje škode po lanskih poplavah:

- cesta Lokavec – Predmeja je, vključno z novo asfaltno prevleko na še zadnjem odseku, dokončana in lepo prevozna;

- na plazu Stogovce so urejena nuj-

na interventna dela, v teku je izdela-va projektne naloge za trajno sana-cijo plazu;

- na območju plazu Slano blato po-teka pogozdovanje, čistijo se vodnja-ki in površinske drenaže, zagotovlje-na pa so tudi sredstva za vzdrževanje do leta 2013;

- očiščeni so vodotoki in utrjene brežine Hublja, Lokavščka, Vipave in drugih potokov, ki tečejo iz Trno-vske planote;

- dokončana je sanacija plazu Ko-vači nad Lokavcem;

- v teku je projektna nalo-ga za sanacijo plazu Stomaž. SH

december 2010

Krožišče na Goriški rešilo prometne zamaške Krožišče na Goriški ulici, ki je konec novembra nadomestilo semaforizirano križišče, je že upravičilo svoj namen. Promet skozi sicer izredno prometno križišče teče nemoteno, prav tako ni več jutranjih in popoldanskih prometnih zamaškov.

»Novo krožišče je super! Jutra-nje in popoldanske prometne konice so obvladljive, umiril se je promet in povečala pretočnost,« je povedal Miha Ergaver, svetovalec za promet na ajdovski občinski upravi. Z no-vim rondojem smo iz mesta končno in dokončno pospravili večja tovor-na vozila – promet skozi krožišče je prepovedan za priklopnike in pol-priklopnike.

Ob tem velja še apel vsem podje-tjem, naj za tovorni promet upora-bljajo obvoznico, ki je bila zgrajena prav za te namene!

Začasni montažni rondo naj bi čez kakšno leto dobil svojo konč-no podobo, že sedaj pa je urejen po vseh normativih ter prirejen tudi za gibalno ovirane. Invalidi so z no-vimi klančinami zelo zadovoljni, signalizacija za slepe in slabovidne pa potrebuje še nekaj popravkov, ki bodo urejeni v naslednjih dneh – v starem križišču so si pomaga-li z zvočnimi opozorili, po novem pa bodo bolj pozorni na otip. ME

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina12. redna seja Občinskega sveta

Občine Ajdovščina je potekala 24. oktobra. Sejo je zaradi odsotnosti župana vodil podžupan Igor Česnik. Napovedani dnevni red se je razširil še za točko Imenovanja.

Prvih nekaj sklepov je bilo spreje-tih brez večje razprave. Tako je spre-jet Odlok o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina. Skladno z zako-nodajo se nazaj zaostrujejo pogoji za gradnjo objektov na najboljših kme-tijskih zemljiščih. Nato so svetniki s sprejetjem Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o komunal-nem prispevku v Občini Ajdovščina še za leto dni podaljšali ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvo-ja – oprostitev plačila komunalnega prispevka bo tako še naprej veljala za podjetja, ki bodo investirala na ob-močju naše občine. Sprejet je bil tudi sklep o dokapitalizaciji KSD d.o.o. Ajdovščina s stvarnim in denarnim vložkom.

V prvih mesecih prihodnjega leta bo, kot običajno, objavljen občinski razpis za subvencioniranje obrestne mere stanovanjskih kreditov. Na seji so svetniki opravili prvo branje Pra-vilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina. Bistvena spre-memba novega pravilnika je izenači-tev prosilcev – enakovredno z osta-limi bodo obravnavani tudi prosilci, ki iščejo ugodnejši kredit za popla-čilo že odobrenega manj ugodnega stanovanjskega kredita. Smiselno pa se spreminja tudi način točkovanja (več točk se dodeljuje mladim druži-nam) ter še nekatere druge vsebine.

Spreminja se tudi vrednost točke

za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ob-čine Ajdovščina za leto 2012, ki se usklajuje z inflacijo in se bo povišala za 1,9 %, glede na lansko vrednost.

Občina Ajdovščina namerava te-meljito prenoviti sistem javne raz-svetljave na območju celotne občine. Namen obsežnega projekta je pove-čanje energetske učinkovitosti javne razsvetljave na način zamenjave teh-nološko zastarelih in potratnih svetil s sodobnimi, energetsko varčnimi in okolju prijaznimi. Bistveni cilj je predvsem zmanjšati porabo elektri-ke. Projekt je svetnikom predstavil Boštjan Mljač iz Goriške lokalne energetske agencije, eden od avtor-jev DIIP-a Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave v Občini Ajdovščina. Svetniki so tako Mljaču, kot tudi sodelavcem občinske upra-ve, zastavili vrsto vprašanj, na koncu pa večinsko podprli projekt.

Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi novelacije IP Varovanje povodja reke Vipave – kanalizacija Budanje, Ustje, Dolenje, Ustje in Lokavec. S tem so v proračunu za leto 2012 zagoto-vljena tudi sredstva, ki jih Občina Ajdovščina namenja kot subvencijo za izgradnjo prvega paketa hišnih priključkov na kanalizacijo po vaseh.

Svetniki so nato razpravljali o no-vih cenah vzdrževanja občinskih javnih cest, vzdržuje jih KSD d.o.o. Ajdovščina, sklep pa je bilo potrebno sprejeti zaradi zagotavljanja sredstev za izvajanje službe. Z enakim razlo-gom je bil takoj nato sprejet še sklep o cenah urejanja in čiščenja javnih površin. Obe vsebini pa sta sproži-li živahno razpravo, predvsem na temo smisla takšne izbire izvajalca,

nekateri svetniki namreč menijo, da bi bilo izvajalce takšnih javnih služb smiselno iskati preko razpisov. Sle-dila je še ena podobna tema – cena storitve vzdrževanja javne razsvetlja-ve – gre za novo storitev, ki je bila z odlokom dodeljena ajdovski komu-nalni družbi na eni od letošnjih sej. Skozi razpravo so svetniki potarnali nad slabim obstoječim vzdrževa-njem, predvsem po vaseh, vprašanja so se nanašala tudi na situacijo v ob-čini Vipava, ki ostaja pri starem sis-temu in tudi pri starih cenah. Ponov-no pa so omenili, da bi bilo ceneje izvajalca iskati preko razpisa.

Podporo je dobila tudi pobuda za poimenovanje vojaškega letališča Cerklje ob Krki po Josipu Križaju. Sklep, naj Občina predlaga Ministr-stvu za obrambo RS takšno poime-novanje letališča, je sprejelo pred-sedstvo OZVVS Ajdovščina.

Zadnja točka tokratne seje so bile pobude in vprašanja svetnikov. Po nekaterih vprašanjih na že pripra-vljene odgovore so sledile nove po-bude in vprašanja: o strategiji razvo-ja kolesarjenja in kolesarskih pove-zava s sosednjimi kraji in deželami, o nakupu malih ČN, katerih stroške bi lahko delno krila Občina, o večji de-narni dotaciji ajdovskemu Rdečemu križu, ki se srečuje z vedno večjimi stiskami ljudi, o ureditvi pločnika z Ribnika proti Colu tako, da bi lahko nanj zapeljali invalidi in drugo. Sve-tniki se bodo na svoji naslednji seji srečali v januarju.

Napovedi in zapisnike sej Občin-skega sveta Občine Ajdovščine si lahko podrobneje ogledate na sple-tni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Kako pravilno peljemo skozi krožišče

Osrednje ajdovsko mestno križišče je postalo krožišče. Promet skozi me-sto se je lepo umiril, končno smo iz mesta na obvoznico pregnali tudi večja tovorna vozila. Ker pa nas je med vozniki še veliko takšnih, ki smo izpite opravljali še pred uvedbo krožišč, ne bo odveč, če si pogledamo najpo-membnejša pravila vožnje skozi krožišče.

Na uvozu na krožno križišče ni potrebno aktivirati ne desnega ne le-vega smernega kazalca . Vzroka za to sta dva. Prometni znak »obvezna smer«, ki je nameščen na obodu sredniskega otoka v podaljšku osi uvo-za, nedvoumno določa obvezno zavijanje v desno. Četudi bi na uvozu na krožno križišče voznik vklopil desni smerni kazalec, bi se ta, zaradi leve krivine in mehanizma za izklapljanje smernih kazalcev, izklopil takoj po uvozu na krožno križišče.

Pri uvažanju na krožišče veljajo med motoriziranimi in nemotorizi-ranimi udeleženci v prometu enaka razmerja, kot pri drugih nivojskih križiščih . Voznik motornega vozila na uvozu na krožno križišče mora dati prednost pešcem in kolesarjem, ki prečkajo krak krožnega križišča na prehodu za pešce ali kolesarje.

Še posebno pozornost je potrebno posvetiti slepim in slabovidnim, ki so običajno prepoznavni po beli palici ali odsevnem telovniku. Ti udele-ženci namreč ne opazijo prihoda avtomobila.

Pri približevanju uvozu na krožno križišče vozink motornega vozila zmanjša hitrost vozila in v primeru, da so na krožišču vozila na kratki oddaljenosti, ustavi vozilo v niši za čakanje. V primeru, da je niša za čaka-nje že zasedena z drugimi vozili, mora voznik ustaviti pred prehodom za pešce in kolesarje.

Če krožno vozišče ni zasedeno ali so vozila na krožnem vozišču na toli-kšni oddaljenosti od uvoza, da je vozilu, ki se približuje kožišču, omogo-čeno varno vključevanje na krožno krožišče, voznik nadaljuje z vožnjo s primerno hitrostjo in se po nepotrebnem ne ustavlja.

Pri zapuščanju krožnega krožišča je vklop desnega smernega kazalca obvezen, saj je to edini način obveščanja voznikov, ki vozijo za nami, da zapuščamo krožišče.

Tudi pri zapuščanju krožnega križišča veljajo med motoriziranimi in nemotoriziranimi udeležencu v prometu enaka razmerja kot pri dru-gih nivojskih križiščih. Voznik vozila na izvozu iz krožišča mora dati prednost pešcem in kolesarjem, ki prečkajo krak krožnega križišča na pre-hodu za pešce.

VIR: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS

Foto

: SH

Foto

: Ale

nka

Trat

nik

Št. 7 • 15. december 2011 3Občinsko

Voščilo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka ob novem letu 2012OBČANKE IN OBČANI OBČINE AJDOVŠČINA!

V novem letu 2012 vam voščim veliko zdravja, dobre volje, upanja in zaupanja, volje do dela in do pomoči bližnjim ter manj bližnjim, duhovne in telesne moči, ljubezni in prijazno-sti, s čimer si bomo kovali ter skovali našo srečo. Vsem, ki ste v stiski in obupu želim optimizem ter občutek, da je z vami solidarno sorodstvo, prijatelji, sosedje, občina in vse male ter velike skupnosti, ki vas obdajajo.

Vsakemu želim, da ohrani poziti-ven donos do samega sebe in drugih oziroma, da ga izboljša:

- da zavrača nezdravo hrano in se hrani z zdravo hrano, v čim večji meri z domačo zelenjavo in sadjem, tudi takim, ki jo sam pridela na vrtu in podobno; tistim, ki so zgubili stik z domačo hrano želim, da jo ponov-no okusijo in ugotovijo, koliko bolj je domače okusno in zdravo;

- da tisti, ki ni še spoznal ali ki je pozabil, da je telo sredstvo in da ga mora obvladovati glede teže in moči mišic ter ostalega in zato ravna tako, da se obremenjuje s telovadbo ter drugo telesno aktivnostjo do mere

kolikor zmore; - da po petdesetem letu spozna in

sprejme, da po tej meji ni nič več po-darjenega, da je vsak lep sončen dan v gorah, drugi naravi, na igrišču ter drugod, ki ga doživiš s polno telesno močjo, priborjen s trudom in da se to splača; da bomo tako narod tele-sne ter s tem duhovne moči, iz ka-terega sije moč obvladovanja svojega narodnega prostora;

- da se tudi s svojim razumom in logiko spopada z majhnimi in ve-čjimi obolenji ter boleznimi, ki ga zadenejo kljub njegovemu trudu za zdravo prehrano in kar največjo te-lesno aktivnostjo, s spoznanjem, da je vsak sam sebi najboljši zdravnik;

- da kritično razmišlja, o stanjih in razmerjih v družbi ter družbeni krizi in se zato z velikimi rezervami svoje duhovne ter duševne energije, pridobljene po zgornjih postavitvah, spopada z majhnimi in velikimi pro-blemi sebe, svoje družine ter svojih ožjih in širših skupnosti:

- da ga ne premamijo nagibi za manipulacije in izkoriščanja bli-

žnjega – s čim manj truda čim več prigrabiti – ampak, da je vsakemu na svojem nivoju jasno, da se mora z delom truditi zase in da višje kot je na družbeni lestvici, tem bolj je od-govoren še za druge.

Vse zgoraj navedene lastnosti ob-čanke in občani na Ajdovskem že imamo. Obljubljamo, da se bomo še bolj trudili! Torej veselo v Novo leto!

ŽupanMarjan Poljšak

Vabljeni na koncertOB DNEVU

SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

ponedeljek, 26. december 2011, ob 18. uri

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

slavnostni govornik župan Marjan Poljšak

nastopil bo Moški pevski zbor NAPEV iz Batuj

zborovodja Marko Vetrih

Dobrodošli, vabi vas Občina Ajdovščina!

Čestitamo Mariji Mikuš za 100. rojstni dan

Marija Mikuš, Micka, kot ji pravi-jo, je 28. novembra 2011 praznovala 100. rojstni dan. Čila gospa nas je skupaj z najboljšo prijateljico in »ci-mro« Ano Stibilj, ki se je rodila na isti dan, le 35 let kasneje kot Micka, pričakala v svojem domu – Domu starejših občanov v Ajdovščini. Veli-ko voščil je prejela, v imenu Občine Ajdovščina pa ji je voščil podžupan Drago Vidrih.

Micka se je rodila v Sanaboru, po-ročila pa v Budanje. Žal ji je mož že

čez 10 letu umrl, tudi otrok nista imela. Svojci in sovaščani pa jo po-znajo kot prijazno, vedno nasmejano in vedno pripravljeno pomagati. Še posebej jim je v srce sedla po svojem skrbnem odnosu do matere. O nje-nem življenju je pripovedoval soro-dnik Anton Pregelj.

Micka je pri svojih častitljivih le-tih še vedno aktivna, je tudi članica domskega pevskega zbora Vipavski vrabčki, saj kot poslušalka nikoli ne manjka na vajah. Vrabčki so ji zapeli pesem po njeni želji, zapele so ji tudi Ljudske pevke z Gradišča nad Vipa-vo, pa članice Dramske skupine Zar-ja, ki deluje v okviru Društva upoko-jencev Ajdovščina.

Micki je v imenu Občine Ajdovšči-na voščil podžupan Drago Vidrih, voščili so ji sostanovalci ter direkto-rica doma, pa predsednica Društva upokojencev Ajdovščina in mnogi drugi. Nato smo skupaj nazdravili ter Micki še enkrat zapeli.

To je bilo že tretje praznovanje sto-letnice v ajdovskem Domu starejših občanov, praznovali pa so tudi že 101 leto. Veliko zdravja vsem! SH

Novi kombiji za ajdovske osnovne šoleObčina Ajdovščina je v petek, 18.

oktobra 2011 ob 11. uri, slovesno v uporabo predala štiri nove kombije, namenjene osnovnim šolam, za raz-lične prevoze. Predaja je s krajšo slo-vesnostjo potekala pred OŠ Šturje.

Kombije so tokrat prejele OŠ Col, OŠ Šturje, OŠ Dobravlje in OŠ Otli-ca, medtem ko je vozilo OŠ Danila Lokarja še v dobrem stanju.

Stara in dotrajana vozila so zame-njala nova, kar je pomembna prido-bitev za šole, predvsem na podeželju, kjer v večji meri služijo za prevoz otrok. Namenjena pa so tudi vsem ostalim šolskim potrebam: prevo-zom na tekmovanja, ekskurzijam, nastopom gledaliških skupin in po-dobno. Nakup je v celoti krila Obči-na Ajdovščina, skupna cena kombi-jev pa je 140.000 evrov.

Ob naročanju vozil je bilo poudar-jeno predvsem zagotavljanje var-nosti, zato so kombiji opremljeni s štirikolesnim pogonom, varnostni pasovi na sedežih so tritočkovni, vozila imajo napravo, ki med zavi-ranjem preprečuje blokiranje koles, regulacijo zdrsa pogonskih koles, varnostno blazino za voznika in so-voznika, električno in hidravlično

ojačan krmilni mehanizem, tempo-mat, tahograf, pomoč pri parkiranju zadaj, pa klimo in vso ostalo opre-mo, ki omogoča varno in udobno vožnjo. Vozilo je namenjeno šoferju in osmim potnikom.

Najugodnejšo ponudbo za nakup kombijev je preko javnega naročila oddalo domače podjetje Avto Batič, ki se je tudi potrudilo, da je kombije dostavilo prej, kot je bilo določeno v pogodbi.

Župan Marjan Poljšak je šofer-jem izročil ključe ter jim zaželel varno vožnjo. Ravnatelji pa so izra-

zili veliko zadovoljstvo, saj so šole dobile najsodobnejša transportna vozila, ki jih je ta trenutek mogo-če dobiti na našem tržišču. SH

Spoštovane občanke in občani! Želimo vam prijetne praznike.

Preživite božič v prijaznem družinskem vzdušju. Čestitamo vam ob prazniku samostojnosti in enotnosti.

Želimo vam zdravo, srečno in kar se da uspešno novo leto. S prijaznimi medsebojnimi odnosi in optimističnim pogledom v prihodnost bomo skupaj premagali vse ovire! Lepo praznujte!

Občina Ajdovščina

Občina Ajdovščina bo tudi v letošnjem letu svoja voščila poslovnim partnerjem posredovala

elektronsko, sredstva, ki bi jih sicer namenila za poštne voščilnice, pa darovala v dobrodelni namen.

Foto

: SH

Foto

: Mih

a Er

gave

r Fo

to: M

iha

Erga

ver

Št. 7 • 15. december 20114 Uspešno

Bia Separations v novih prostorih v Ajdovščini Z uradno slovesnostjo je podjetje Bia Separations v torek, 29. novembra 2011, odprlo nove prostore v Ajdovščini ter s tem zaključilo 12 milijonsko investicijo v objekt in opremo. V nadstandardnem objektu, varnem tudi pred tresljaji burje, bodo izdelovali materiale za čiščenje biofarmacevtskih produktov za svetovni trg.

Leta 1998 ustanovljeno podjetje s sedežem v Ljubljani ima podru-žnice v Avstriji, ZDA in na Kitaj-skem. Večina razvoja, proizvodnje in marketinga pa se odvija v Sloveniji, kjer podjetje trenutno zaposluje 65 delavcev. Kar 54 jih hodi na delo v novo stavbo v Ajdovščino, od tega 14 doktorjev znanosti. Direktor podje-tja je doc. dr. Aleš Štrancar, po rodu s Planine.

Investicijo v nove prostore je po-gojevala leta 2007 sprejeta odločitev

podjetja, da zaradi povečanega pov-praševanja po proizvodih iz butične preide v industrijsko proizvodnjo. Gradnja se je pričela konec leta 2009, konec oktobra letos pa je bila stavba dokončana. Slaba polovica vredno-sti celotne investicije je bila vložena v zemljišče in v objekt, 2,5 milijona evrov je vrednost tehnološke in pro-izvodne opreme, 3,5 milijona pa raz-iskovalno razvojne opreme. Objekt je nadstandarden, tako iz stališča varnosti pri delu, porabe energije in

varstva okolja, kot iz stališča potre-sne gradnje. Tretjina 4000 kvadra-tnih metrov površin je namenjena proizvodnji, tretjina laboratorijem, ostalo pa vsem drugim aktivnostim in strojnici. Pri investiciji si je podje-tje Bia Separations pomagalo z novo dokapitalizacijo – kot nove investi-torje je uspelo pritegniti japonsko multinacionalko – ter s krediti pri domačih bankah.

Podjetje se ukvarja s takšno vrsto dejavnosti, ki je ključna v novodob-ni farmacevtski industriji. Njihova konkurenčna prednost pa so poseb-ne tehnologije, ki omogočajo veliko hitrost čiščenja, visoke izkoristke, enostavnost prenosa procesa na ve-čje enote in enostavnost uporabe pri čiščenju zelo kompleksnih biomole-kul in nano delcev. Večina njihovih kupcev prihaja iz tujine.

Proizvodnja v novih prostorih v Ajdovščini bo stekla do druge polovice leta 2012, v nekaj letih pa bo tu zaposlenih do 250 vi-soko izobraženih delavcev. SH

Dama – nov prostor za druženje na robu mesta Na robu mesta, v obrtni coni Mirce, je zrasla nova hiša, kamor se je razširjena preselila mestna Dama, restavracija in bar. „Dama je prostor za druženje“, pravi mladi lastnik in ustvarjalni kreator celotnega vzdušja zanimivega prostora, Matevž Slokar. 19. novembra sta pred množico gostov trak prerezala lastnik podjetja Slo-car Milan Slokar in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Restavracija z vinskim barom na 500 m2 zaokrožuje ponudbo av-toporta Slo-car med obvoznico in avotocesto v obrtni coni Mirce, ki je prepotrebna ponudba za naše ve-trovne kraje. Dobrodošla ponudba za mimovozeče – Matevž pravi, da je to eden boljših avtoportov vse od bližnje meje pa do Maribora – pa je privlačna nova družabna točka tudi za domačine. Veliki in odprti prosto-ri, vključno s kuhinjo, so trendovsko opremljeni ter zanimivo razdeljeni na kotičke za posedanje ob kavici, sobico za večjo skupino, prostoren vinski bar, prijazno jedilnico, ki se po potrebi lahko razširi še v osrednji del lokala, pred njim pa se širi zave-trna terasa. Med neštetimi Matevže-vimi načrti je eden kratkoročnih tudi ureditev terase na strehi lokala, s ču-dovitim pogledom na mesto … Po-dobno pestra je ponudba. Novost v mestu so jutranji zajtrki, ki jim bodo sledili malice in kosila, popoldan pa hišne sladkarije in ure pravljic za otroke, pa vinske pokušine, pice in podobni prigrizki za družine in dru-ge vsakovrstne družbe, nato družab-ni večeri, tudi tečaji salse in podob-no. Kot pravi Matevž, življenje sproti prinaša novosti in čas ter gostje bodo pokazali vse smeri nadaljevanja Da-mine zgodbe, ki trenutno zaposluje 14 ljudi. Še vedno ohranjajo zanimi-

vo ponudbo dostave hrane v podje-tja, ki jo bodo v prihodnjem letu raz-širili z Damo na kolesih – razvozom vsakovrstne hrane, ki jo bo mogoče naročiti tudi preko spleta, na dom ali v službo. Še bolj zanimiva za mlade pa bo ponudba študentskih bonov.

Nova Dama je nekaj, česar nekako nismo vajeni - želi ugajati različnim ciljnim skupinam in jih družiti – mimogrede, tu so dobrodošla tudi društva, ki iščejo prostor za redna srečevanja – brez najemnine seve-da. Ljudem prijazni in družbeno odgovorni čut pa Matevž udejanja tudi drugače. Že dlje časa se aktivno ukvarja s socialnim podjetništvom ter tudi glasno opozarja na izredno pomanjkljivo zakonodajo na tem področju, pa vendar je tik pred od-prtjem enega prvih tovrstnih podje-tij pri nas. Že januarja prihodnje leto bo tako v Ajdovščini na polletnem vsestranskem izobraževanju sedem mladih iz različnih delov Slovenije, ki v življenju niso imeli sreče, iz-branih s pomočjo socialnih služb in drugih strokovnjakov. Njihovo zgodbo, nekoliko sestavljeno tudi po zgledu Matevževega znanega angle-škega kolega, bo mogoče spremljati preko spletne strani.

V Dami in okoli nje se bo torej še dogajalo … SH

Taideja za ustvarjalne

Na osrednji ulici starega mesne-ga središča, ki pelje do Lavričevega trga, na Prešernovi, je kar iznenada zažarela nova, praznikom primer-no odeta izložba. Čeprav je Taideja, trgovina za ustvarjalne in ustvar-jalnost, vrata odprla brez velikega „pompa“, je v njej stalno živahno.

Tam vas bo pričakala lastnica, Ta-deja Ličen, po izobrazbi diplomirana etnologinja in kulturna antropolo-ginja, ki si ob pomanjkanju služb z odprtjem obrti utira svojo lastno prihodnost.

Ustvarjalnost ima v krvi in med razmišljanjem kako se lotiti živeti „od svojega“ je po zgledu dveh uspe-šnih bratov, ki poslujeta v soseščini, ter ob veliki pomoči staršev, še sama

zakorakala na lastno pot. Za sedaj je odprla trgovinico, ki ponuja vseh sort umetniških materialov in pripo-močkov za ustvarjanje, pa tudi uni-katnih umetniških izdelkov različnih ustvarjalcev ter uokvirjanje slik. Na pomlad se bo skupaj z bratom lotila projekta turističnih spominkov, kjer se zagotovo ne bo ustavilo. Podjetje, ustvarjalnost in izdelava okvirjev pa niso njene edine dejavnosti, Tadeja je ena od naših lokalnih turističnih vodnic, in aktivna članica društva lokalnih vodnikov, ki prav tako snu-

je zanimive nove projekte za turistič-no oživitev našega mesta in dežele nasploh.

Tadeja si želi, da bi naše staro me-stno središče zaživelo, tudi diplo-mirala je z raziskavo o nekdanjem življenju na Lavričevem trgu in o odnosu Ajdovcev do trga. Želi si, da bi Ajdovci ponovno vzeli trg za svojega. Želi si, da bi se majhne tr-govinice na placu, ki so včasih tu že bile, ponovno začele odpirati in oži-vljati staro mestno središče. SH

Predsednik Türk obiskal podjetje Pipistrel Predsednik republike dr. Danilo Türk se je 17. novembra mudil na obisku v podjetju Pipistrel. To je bil prvi predsednikov obisk Ajdovščine v času trajanja njegovega mandata.

Podjetje Pipistrel je s svojim uspehom na prestižnem letalskem tekmovanju ameriške Nase na predsednika RS, dr. Danila Türka naredilo močan vtis. V oktobru je podjetje prejelo Zlati red za zasluge, slab mesec dni kasneje pa je prijetno presenetila napoved obiska. Predse-dnika so v podjetju sprejeli direktor Ivo Boscarol in njegovi sodelavci. Pogovor ob ogledu proizvodnih in razvojnih prostorov je tekel o razvoj-nem modelu in načrtih za prihodnjo širitev podjetja. Predsednik republi-ke je podjetje Pipistrel označil kot

eno od najuspešnejših in najbolj inovativnih slovenskih podjetij, za katero bi si želel, da bi za Slovenijo predstavljala nekaj podobnega, kot predstavlja podjetje Nokia za Finsko. Ob lastnem razvoju vrhunske tehno-logije je predsednika navdušila tudi odgovornost do okolja, kar je označil za dober primer nove paradigme in-dustrijskega razvoja.

Predsednik je s svojim obiskom izrazil veliko podporo podjetju, ki si vztrajno utira pot med vrhunske svetovne tehnološke zvezde. SH

Pipistrelu zlato priznanje za odličnost ustvarjalnih industrij na SFI

22. in 23. novembra je v organi-zaciji JAPTI na ljubljanskem Go-spodarskem razstavišču potekal že 6. Slovenski forum inovacij. Na tem osrednjem slovenskem prazniku inovativnosti je doma-če podjetje Pipistrel prejelo Zlato priznanje za štirisedežno potoval-no letalo Panthera z modularnim pogonom.

Letošnji forum je bil rekordni tako po številu prijavljenih ino-vacij, kot tudi po obisku. 55-član-ska komisija pa je pri ocenjevanju inovacij letos prvič upoštevala vidik odličnosti ustvarjalnih in-dustrij.

Čestitke Pipistrelu!

Foto

: SH

Foto

: SH

Foto

: SH

Foto

: SH

Št. 7 • 15. december 2011 5Podjetno

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Obvestilo občinske uprave

Sooblikujte zahteve slovenske obrti in podjetništva 2012Vabimo vas, da sodelujete pri oblikovanju Zahtev slovenske obrti in pod-jetništva 2012 in s tem postavite osnovna izhodišča za pripravo temeljnih reform, ki jih Slovenija potrebuje za izhod iz krize in zagotovitve ponovne gospodarske rasti. Vaše predloge pričakujemo do 20. 01. 2012 na elektron-sko pošto zahteve2012@ozs.si

Problematika SAZASSodni mlini vendarle meljejo in rešujejo zadeve (tudi) v našo korist. Zno-va dobra novica v okviru problematike SAZAS. Vrhovno sodišče RS je izdalo sodbo, s katero je potrdilo pravilnost sta-lišča OZS, da so naši člani vse od leta 1998 dolžni plačevati nadomestila za uporabo glasbenih avtorskih del iz repertoarja SAZAS kot so določena v Tarifnem delu Pravilnika SAZAS-a iz leta 1998 in ne kot so določena v Pravilniku iz leta 2006. V skladu z navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 160/2011, datirano 15.9.2011, tarifa iz leta 2006 ni bila pra-vilno sprejeta in zato ne more imeti pravne veljave, s tem pa ni prišlo do spremembe tarife iz leta 1998.

Obračunavanje prispevkov za družbenike enoosebnih družb, ki so po-slovodne osebeV zadnjem času je med obrtniki in podjetniki, ki poslujejo v enoosebnih družbah, završalo. V 2. odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in in-validskem zavarovanju (ZPIZ-1) je navedeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslo-vodne osebe (direktorji) in niso zavarovane na drugi podlagi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. VIII Ips 167/2008 z dne 19. 10. 2009 pojasnilo, da poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb ali edini ustanovitelji zasebnih zavodov, kljub formal-no in z vsemi obveznimi sestavinami sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, ki jo hkrati podpišejo v vlogi delojemalca in delodajalca, niso in ne morejo biti v delovnem razmerju v svoji družbi ali zavodu. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako ni delojemalec, temveč je samozaposlena ose-ba.Glede na to, da se o omenjeni problematiki postavlja veliko vprašanj lahko najdete odgovore nanje v decembrski številki Vejtra.

Kdo ne bo smel odpreti novega podjetja V državnem zboru je bila sprejeta novela zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F).Namen novele naj bi bil preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje go-spodarskih družb osebam, katerih poslovno delovanje je bilo v preteklosti sporno, negospodarno in usmerjeno v oškodovanje upnikov.Novela ZGD-1F uvaja kar nekaj omejitev pri ustanavljanju, vodenju in nadziranju družb. Tako:- je prepovedano ustanoviti novo družbo, postati družbenik, član po-slovodstva ali organa nadzora družbe družbeniku, delničarju z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali članu poslovodstva ali organa nad-zora družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolven-tnosti ali prisilnega prenehanja;- enako velja za osebo, ki je imela navedeno funkcijo kadarkoli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega pre-nehanja;- omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb preneha po desetih letih od konca tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati.Ker pa je novela zakona lahko ustavno sporna, je pričakovati, da bo Vlada RS podala ta zakon v ustavno presojo, kar bi pomenilo začasno ustavitev izvajanja zakona do odločitve Ustavnega sodišča RS.

Gostinci – ne pozabite prijaviti urnik obratovanja za prihodnje leto

Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno po-storiti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki poslujejo v podalj-šanem obratovalnem času, čim prej prijaviti urnik obratovanja gostin-skega obrata za prihodnje leto. Podaljšani čas obratovanja pomeni odprtje in poslovanje lokala pred 6.00 uro zjutraj ali po 22.00 uri zvečer, nanaša pa se na gostinske obrate, ki se nahajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej uredba velja za večino lokalov v občini Ajdovščina. Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču Občine Ajdovščina (informacijski pult v srednjem nadstropju občinske stavbe), kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vrednosti 21,02 evra.

Sekcija slikopleskarjev pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije je tudi letos organizirala, tokrat že 13. humanitarno in tekmovalno akcijo SLIKOPLESKARJEV SLOVENI-JE, ki je letos potekala v Mariboru, v prostorih Centra za sluh in govor v katerega je vključenih 132 otrok z govorno-jezikovnimi težavami, glu-hih in naglušnih otrok ter otrok z avtistično motnjo.

Devetdeset slikopleskarjev - 70 članov in 20 dijakov srednje šole iz Maribora in Kranja - je tako v enem dnevu prebarvalo 3.800 kvadratnih metrov zidnih površin v prostorih vrtca, šole in petih zdravstvenih ambulant. Samo v tem dnevu je bilo

opravljenih preko 800 ur prostovolj-nega dela. Vrednost opravljenih del in materiala je ocenjena na 45 tisoč evrov.

Humanitarne in tekmovalne ak-cije se je udeležilo tudi nekaj naših članov. Oblak Igor in Arhar Igor

sta se udeležila tekmovalnega dela, Trošt Andrej pa humanitarnega dela akcije. Peter Batič pa je bil oce-njevalec oz. sodnik na tekmoval-nem delu akcije. Vsem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. MR

Humanitarna in tekmovalna akcija slikopleskarjev

Novoletno srečanje obrtnikov in podjetnikov V začetku decembra je Območ-

na obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina organizirala novoletno srečanje aktivnih in upokojenih obrtnikov ter obrtnikov, ki v leto-šnjem letu praznujejo 10, 20, 30 in celo 40 let opravljanja dejavnosti. Vseh jubilantov je bilo letos 65, mi-zar Nikolaj Vidrih pa je praznoval najvišji jubilej 40 let opravljanja obrtne dejavnosti. Čestitamo vsem jubilantom, vsem članom pa želimo srečno in uspešno novo leto! MR

»Od ideje do produkta« Občina Ajdovščina je na javni po-

ziv LAS (Lokalna akcijska skupina) Zgornje Vipavske doline in Komen-skega Krasa v letu 2010 uspešno kandidirala s projektom »Od ideje do produkta« in pridobila finančna sredstva LEADER za tri sklope pro-jektnih aktivnosti. Namen projek-ta je vse zainteresirane seznaniti s možnostmi dopolnilnih dejavnosti na podeželju in s tem usmeriti pre-bivalce podeželja, da svoja znanja, sposobnosti in ideje spremenijo v gospodarsko dejavnost oziroma oblikujejo dopolnilno dejavnost na kmetiji.

V okviru projekta je bila najprej pripravljena Analiza zanimanja in

potreb na območju občin Ajdovšči-na in Vipava, ki je služila kot podlaga za nadaljnje aktivnosti. Drugi sklop aktivnosti je obsegal tri brezplačne delavnice/usposabljanja, ki so pote-kale v juniju in juliju. Na delavnicah so lahko vsi zainteresirani pridobili več informacij o dopolnilnih dejav-nostih na kmetijah, o osebnem do-polnilnem delu in sobodajalstvu ter se seznanili z obveznostmi, ki jih s seboj prinaša posamezna vrsta de-javnosti.

Tretji sklop projektnih aktivnosti pa je obsegal pripravo priročnikov – vo-dnikov po postopkih:

- Oblike organiziranosti- Predelava sadja in zelenjave na

kmetiji- Predelava mesa, mleka, jajc in če-

beljih izdelkov na kmetiji- Turistična dejavnost na kmetijiVsi zainteresirani lahko priročnike

pridobite na eni izmed naslednjih lo-kacij v Ajdovščini: Občina Ajdovščina (Cesta 5. maja 6/A); Kmetijsko sve-tovalna služba Ajdovščina (Goriška cesta 23/B); Območna obrtno-podje-tniška zbornica Ajdovščina (Vipavska cesta 4) ali Razvojna agencija ROD (Gregorčičeva ulica 020).

Projekt »Od ideje do produkta« je bil konec septembra uspešno zaklju-čen, prav tako so bila že pridobljena vsa zaprošena nepovratna sredstva. Silvana Peljhan, Razvojna agencija ROD

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Projekt delno financira Evropska unija

Ajdovski zdravstveni dom pridobil certifikat kakovosti Zdravstveni dom Ajdovščina je pri-

dobil Certifikat za urejenost po ISO standardu 9001:2008. Skozi dveletne intenzivne priprave so prevetrili vse delovne procese, ki jih je najprej preve-rila notranja presoja. 7. in 8. decembra letos pa je bila na obisku v ajdovskem Zdravstvenem domu tudi zunanja presoja. Po pregledu vseh procesov, urejenosti in presoji sistema vodenja, ki je skladen z zahtevami standarda, je bil domač zdravstveni dom pohvaljen, uvrstil se je med tri najboljše zdra-vstvene domove v Sloveniji in je prvi in trenutno edini s pridobljenim cer-

tifikatom na Severnem Primorskem. Čestitke!

Bolj obširno pa bomo o pridobljenem

certifikatu in drugih novostih domače zdravstvene ustanove pisali v prihodnji, januarski številki Ajdovskih novic.

Foto

: Mar

ko R

ondi

čFo

to:

OO

Z A

jdov

ščin

a

Št. 7 • 15. december 20116 Zmagovito

Prenovljena cesta v Kozjo paro V soboto, 3. decembra 2011, so se v

krajevni skupnosti Dobravlje veselili nove pridobitve – tudi v Kozjo paro po novem pelje lepa, prenovljena in razširjena cesta, ki je tudi skozi za-selek vendarle dobila asfaltno pre-vleko.

Predvolilno sobotno popoldne je bilo deževno. Slabo vreme pa ni moglo preprečiti dobre volje doma-činov, predvsem krajanov zaselka Kozja para, pa tudi vodstva krajevne skupnosti Dobravlje, ki so se zbrali v križišču pri kapelici, na odprtju pre-novljene ceste v in skozi zaselek. Gre za približno 200 metrov ceste do za-selka, ki je bila v zelo slabem stanju, ter še okoli 100 metrov ceste skozi vas, ki je sploh prvič dobila asfaltno prevleko. Investicijo je v novembru izvajalo podjetje PGM Stopar iz Lo-kavca. Poleg nove asfaltne prevleke je urejeno tudi odvodnjavanje. Cena projekta je znašala okoli 40.000 evrov z davkom vred ter je bila po-

ravnana iz občinskega proračuna, iz investicijskih sredstev, namenjenih KS Dobravlje.

Kozja para je tako še zadnja vas v Dobravljah, do katere (in skoznjo) teče lepa, urejena cesta. Zato so je bili domačini iz zaselka resnično veseli, saj so si zanjo prizadevali že nekaj let. Na kratki slovesnosti sta sprego-vorila predsednik krajevne skupno-sti Silvester Volk in ajdovski občinski svetnik Anton Kreševec, ki sta tudi prerezala trak. Nato je sledila pre-izkušnja – sprehod po novi cesti do zaselka, kjer so se domačini resnično izkazali v svoji gostoljubnosti in go-ste slovesnosti bogato pogostili. SH

Hvala vsem, ki ste pomagali k uspehu rekordnega 11. pohoda po Vertovčevih poteh! 11. pohod po Vertovčevih poteh je na čudovito sončno nedeljo, 20. novembra 2011, na Vipavske griče privabil okrog 8000 pohodnikov. To je rekordna udeležba, rekordno dobro pa je bilo tudi razpoloženje - obiskovalci so bili navdušeni nad dogajanjem, urejenostjo poti ter organizacijo nasploh in obljubljajo, da prihodnje leto ponovno pridejo.

Društvo za odkrivanje in va-rovanje naravnih in kulturnih vre-dnot Matija Vertovec se zaveda, da takšnega uspeha ne bi bilo ob veliki podpori mnogih, ki nam z veseljem priskočijo na pomoč. Tolikšno šte-vilo obiskovalcev je vendarle velika odgovornost, zato smo se organiza-torji veselili šele potem, ko smo vso to množico pohodnikov brez večjih nezgod in težav varno spravili na pot

proti domu. Društvo se najlepše zahvaljuje

vsem, ki so sodelovali na letošnjem pohodu:

Turistično društvo Vinoreja iz Šmarij je že drugo leto zapored prevzelo organizacijo osrednje slo-vesnosti v Šmarjah ter tudi druge priprave na pohod ter na osrednji postanek pohodnikov;

Gorski reševalci iz ajdovske sku-pine tolminske gorske reševalne službe se vsako leto odzovejo naši prošnji, letos nam je na pomoč pri-skočilo kar 15 fantov, izkušenih re-ševalcev, ki so bili peš in s tremi te-renskimi vozili prisotni tako rekoč na celotni trasi pohoda;

Ekipa prve pomoči ajdovskega Rdečega Križa je novoustanovlje-na skupina, za katero je bila to prva večja naloga – naše društvo jih oce-

njuje s čisto desetko! Ekipa petih re-ševalcev je z opremo hodila med po-hodniki, prav veliko dela sicer niso imeli, so pa s svojo prepoznavno uniformo dali pohodnikom izredno pozitiven vtis;

Prostovoljna gasilska društva iz Cola, Ajdovščine, Sela in Šmarij so pomembna in dobrodošla pomoč na začetku in ob koncu pohoda – hitro in učinkovito pospraviti toliko avto-

mobilov na vsem prijazen način ni mala malica, gasilci pa skrbijo tudi za red in usmerjanje na prave poti po vaseh;

Krajanom in ponudnikom po va-seh, ki so se resnično potrudili in pohodnikom pripravili gostoljubno dobrodošlico;

AMZS Ajdovščina nam je tudi to-krat prijazno odstopil svoj priročni poligon ob železniški postaji za par-kiranje avtobusov.

Vsem se najlepše zahvaljujemo in upamo na njihovo pomoč tudi v na-prej.

Velike zahvale gredo tudi vsem aktivnim članom društva, ki so tudi z lastnim delom in materiali urejali pohodne poti, skrbeli za oznake ter na pohodu opravili veliko pomemb-nih nalog. Ponovno se zahvaljuje-mo vsem trem pokroviteljem novih

informativnih tabel ob poti, Inšti-tutu Lozej, podjetju Stopar PGM iz Lokavca ter KS Ustje. Hvala tudi Občini Ajdovščina, tako za finanč-na sredstva, kot tudi za posluh in podporo pri urejanju pohodnih poti in druge potrebne infrastrukture ter TIC Ajdovščina za vsestransko po-moč, tako pri promociji pohoda, kot na dan dogodka.

Z letošnjim pohodom je Društvo Matija Vertovec več kot upravičilo svoj namen, povečati prepoznavnost naše Dežele, njenih ljudi, še posebej Matije Vertovca ter naše naravne in kulturne dediščine. S takšno podpo-ro in pomočjo bo tako tudi v priho-dnje. V koledarju za leto 2012 pa si označite 18. november, to nedeljo bo namreč potekal 12. pohod po Vertov-čevih poteh, dobrodošli! Srečno! Društvo Matija Vertovec

»Skrivnosti gozda« na Predmeji

Letošnje leto je Generalna skupšči-na Združenih narodov razglasila za »Mednarodno leto gozdov« , s čemer so hoteli povečati zanimanje javno-sti za gozd. Različnim dogodkom ob mednarodnem letu gozdov, ki

potekajo po svetu, se pridružuje tudi naša občina. V sodelovanju s Priro-doslovnim muzejem Slovenije, obči-no Ajdovščina, krajani Predmeje in Zavodom Rdeči apolon se je v Domu krajanov na Predmeji postavilo zani-

mivo razstavo na temo gozda. Osrednji del razstave zavzema raz-

stava Prirodoslovnega muzeja Slo-venije »Skrivnosti gozda«. Tu si obi-skovalec ob ogledu najprej odgovori na vprašanje, kaj gozd sploh je, spo-zna različne vrste gozdov in s pomo-čjo hudomušnih karikatur ugotovi pomen gozda. Velik del razstave je namenjen "glavnim igralcem": dre-vesom, glivam in živalim. Predsta-vljene so tudi nekatere zanimivosti iz življenja gozdnih prebivalcev ter odnosi med organizmi. Prisluhnete lahko različnim zvokom gozda, in-teraktivne predstavitve pa ponujajo možnosti za raziskovanje, preizkuša-nje in kritično razmišljanje ter uče-nje z izkušnjo. Tako obiskovalci brez truda in z veliko motivacije sprejme-jo glavna sporočila razstave.

V »izseku gozda v živo«, ki so ga

postavili krajani Predmeje, si lahko ob pravem drevesu ogledate nekate-re znane in manj znane gozdne živa-li, uživali pa boste tudi ob pogledu na čudovite motive iz gozda, ki sta jih je v objektiv ujela mladi gozdar Damjan Vidic in lovec Tomaž Veli-konja s Predmeje. Avtorja fotografij sta prispevala tudi gradivo za kra-tek film z naslovom Utrinki iz Tr-novskega Gozda, ki ga je zmontiral domačin Roman Žonta. Film si bo-ste lahko ogledali na velikem ekranu v Domu krajanov na dan otvoritve razstave v soboto, 17. 12. 2011 ob 17. uri. Kulturni program bodo soobli-kovale članice Društva podeželskih žena Predmeja in pevska skupina Bronsine.

Čeprav se mednarodno leto gozdov izteka, bo razstava na ogled tudi v letu 2012. Spremljal jo bo pester pro-

gram: strokovna vodstva, učne ure z delovnimi listi in delavnice za šole in vrtce, sobotne delavnice ter priložno-stna predavanja za najširšo javnost. Zato vas vabimo, da pridete na Pred-mejo in raziščete skrivnosti gozda. Irena Krašna Kodele

V soboto, 17. decembra ob 17. uri bo v Domu krajanov na Pred-meji Društvo podeželskih žena pripravilo kulturno prireditev ob zaključku leta.

Sledilo bo odprtje razstave z na-slovom Skrivnosti gozda, ki so jo v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Sloveniji pripravili kra-jani Predmeje.

Po končanem programu bo sle-dilo družabno srečanje. Vabljeni!

Tekst v podobiKonec novembra se je v galeriji

Doma krajanov v Vipavskem Križu iztekla razstava izbranih del ude-leženk in udeležencev že tretjega vseslovenskega regijskega razpisa v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Na razstavi, ki se je zgodila v zave-tju območnih izpostav JSKD sever-noprimorskega prostora (Ajdovšči-na, Idrija, Nova Gorica in Tolmin), je bilo na ogled trideset likovnih del dvaindvajsetih ustvarjalk in ustvar-jalcev. Med skupaj 43 sodelujočimi s 60 likovnimi izdelki so bila izbra-na dela Nejca Bizjaka, Nike Božič, Loredane Zega, Danila Jereba, Vere Kostanjšek, Nandeta Rupnika, Ine Stergar, Maje Kristan, Darje Grun-tar, Simone Leban, Petra Jurena, Mirele Faganel, Ide Kocjančič, Lidije Gruntar, Nevenke Šutila, Primoža Tomšiča, Elvire Vere Mauri, Igorja Zimica, Majde Klančič, Afre Prin-čič, Ingrid Černe in Ivana Skubina. Tokrat predpisana tema - Tekst v podobi - je odpirala vrata različ-nim izraznim medijem: slikarstvu,

kiparstvu in fotografiji. V slikarskih in kiparskih delih so bili tekstualni elementi navzoči kot »ročno izrisa-ne, odtisnjene ali vdolbene tipografi-je« ali kot odlomki kolažev, iztrgani iz tiskanih medijev ter nalepljeni na slikovno ploskev. Najsi bo obrav-nava črke kot »samostojne, samo-zadostne likovne forme« ali skozi uporabo teksta (črke, številke, be-sede ali cela besedila) kot dodatna razlaga pomena slikarskih, kiparskih in fotografskih zgodb, ostaja tekst »pomembna oblikovna komponen-ta ali celo ključni nosilec vizualne-ga sporočila«, je zapisala strokovna sodelavka natečaja Nataša Kovšca v svojem uvodnem besedilu Črke niso le zapis glasov v katalogu, ki je spremljal razstavo. Tematski razpis je potekal v okviru mednarodnega festivala mlade literature Urška in kot tak sodil v program evropske prestolnice kulture 2012, regijskim pa bo, tako kot je že v praksi pre-teklih dveh razpisov, v naslednjem letu sledila državna razstava. TC

Foto

: SH

Foto

: SH

Foto

: SH

Foto

: Vla

sta

Ferja

nčič

Foto

: Ire

na K

rašn

a Ko

dele

Št. 7 • 15. december 2011 7Ustvarjalno

O mleku in mlekaricah s Planine tako in drugače Gospodinje s Planine so na volilno nedeljo s svojim zadnjim projektom Mleko ni voda gostovale v ajdovski Dvorani prve slovenske vlade. Projekt so teden dni prej z velikim uspehom premierno predstavile domači publiki na Planini. Z navdušenjem je bil sprejet tudi v Ajdovščini, iz razstave pa so tudi tokrat, tako kot že na premierni predstavitvi, zmanjkali štruklji.

Da ajdovska publika hlepi po takšnih predstavah se je izkazalo že ob prihodu v mesto, pol ure pred predstavo so bila vsa parkirišča v šir-ši okolici dvorane zasedena, ulice pa polne nervoznih voznikov, ki smo se prebijali med peš prihajajočimi. Žal je verjetno prav toliko obiskovalcev, kot se nas je stlačilo v parter naše dvorane, moralo ostati pred njo. Srečneži smo se naslednjo uro in pol krohotali, vmes pa izvedeli tudi mar-sikaj zanimivega o mleku in planin-skih mlekaricah. Pravzaprav si nihče nebi mislil, da je mogoče o mleku naplesti toliko zanimivega in iz pre-teklosti izbrskati toliko zabavnega, pa tudi pomenljivega, uporabnega in predvsem lepega. Članice Društva gospodinj s Planine so se vse leto pripravljale – brskale so po kaščah in po svojih spominih ter sestavile zgodbo o odličnem, zdravem doma-čem mleku in navihanih mlekaricah. Predstavljajo jo skozi čudovite foto-grafije Blaža Rose, ki skupaj z nekda-njimi gospodinjskimi pripomočki za predelavo mleka in tradicionalnimi kulinaričnimi dobrotami sestavljajo razstavo (iz katere so torej že v dru-go zmanjkali pomembni eksponati – štruklji). Le-ta pa je spremljevalni del prireditve.

Kot običajno je uvodoma nastopil pevski zbor gospodinj pod vodstvom

Vlaste Pipan Jejčič, letos z udarnim nastopom, še posebej je »zažgala« planinska himna z dvema odličnima solistkama. Z nostalgično popevko se je predstavil še kitarski trio, nato pa se je začela zgodba o mleku in planin-skih mlekaricah. Fotografije iz raz-stave smo si v obliki kratkega etnolo-škega filma ogledali tudi na velikem platnu. Sledila je predstava Mleko ni voda, katere avtor in režiser „krstne“ izvedbe je tudi tokrat Dušan Česen. Menda je zgodba spisana po resnič-nih dogodkih, umeščena je v čase, ko so po vaseh še pobirali mleko in so se vsako jutro zbirale mlekarice s svoji-mi „štenaki“, se pregovarjale, merile količine, opravljale ...

Mleko je nekdaj prinašalo nekaj malega zaslužka kmečkim gospodi-njam, ta je služil predvsem za pri-

boljške. Dovolj sta bili ena ali dve kravici v hlevu, da se je splačalo vi-

šek oddajati. In ker je planinsko mle-ko še posebej zdravo in mastno, so planinske mlekarice „kuhale“ takšne in drugačne – tako za večji zaslužek, kot za skrivalnice pred kontrolami, vmes pa so se vžigale še ljubezen-ske iskrice. Zaslužek ali pa kmečke izdelke - „poutr“, jajčka, kokoši – so zamenjale za priboljške – najlonke, surovo kavo (pražile in kuhale so jo le za prijateljice, „uni nej pije pa figo-vo“), rute, copate, ki so jih naročale pri „brangercah“. Le-te so kmečke dobrote za blago menjale onstran meje, v Trstu. Časi pa so se spremi-njali. Tako kot se mleka ni več iz-plačalo oddajati v mlekarno, so tudi »brangerce« zahtevale vedno več za dobrine, ki so jih prinašale iz mesta. Eno in drugo se je počasi »izpelo«, domače mleko je ostajalo doma, go-spodinje pa so si želje po priboljških lahko potešile v vedno bolj založenih domačih trgovinah.

Planinski gledališčniki iz predstave v predstavo postajajo bolj suvereni. Besedilo je sočno, vanj so spretno prepleteni zanimivi podatki o mle-ku, času in navadah, ki gledališki zgodbi dajejo posebno težo. Smešne prigode prav zato namigujejo na svoj „resnični izvor“. Scena, ki se skozi predstavo menja iz domače kuhinje v plac za pobiranje mleka, je praktično zastavljena, daje zanimive možnosti ter lepo in v kontekstu zaokrožuje zgodbo. Igralci so tokrat še pose-bej dobro izdelali vsak svoj karakter ter z odlično igro še nadgradili po-vedano – le-to seveda v domačem, Planinskem narečju, z vsemi tistimi zanimivimi izrazi. Zato se je publika odzvala prav na vsak njihov namig, se smejala in krohotala do solz, na koncu pa ustvarjalce nagradila z ogromnim aplavzom ter do zadnje drobtinice snedla odlično polento s pocvrto smetano, ki so jo gospodinje ponudile na pokušino po predstavi.

Članice Društva gospodinj so se ponovno izkazale. Ponudile so nam še eno večplastno sladko-grenko zgodbo in za prihodnost ohranile drobce iz bližnje preteklosti, ki jih mnogi še pomnimo, pa bi jih brez tega zanimivega in zabavnega »opo-mina« zagotovo pozabili.

Ogled predstave Mleko ni voda pri-poročamo, komaj pa že čakamo, kaj nam bodo gospodinje s Planine na-kuhale v prihodnjem letu. Srečno! SH

MPZ Napev iz Batuj z zla-tim priznanjem iz MalteBatujski moški pevski zbor Napev je na prestižnem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov na Malti dosegel zlato priznanje, dobil zlato plaketo ter za prvo mesto med moškimi zbori prejel tudi pokal.

MoPZ Napev je pred letom dni prejel vabilo za udeležbo na tekmo-vanju na Malti in sprejel izziv. Fantje so se zavedali, da jih čaka enoletno trdo delo – vaje trikrat tedensko.

Po dvomesečnih poskusih so se izluščile štiri pesmi z melodijo iz re-nesanse z latinskim besedilom s po-udarkom, da bo čim več slovenskih avtorjev:

- Totus Tuus Maria (Ves tvoj Mari-ja), avtor Ambrož Čopi

- Ave Maria, avtor Vinko Vodopivec- Beati mortui (Blagor tem, ki

umrejo v Bogu), avtor Felix Men-delssohn Bartholdy

- Ascendit Deus (Vstali Bog), avtor Jacobus Gallus

Pesmi so zahtevne, a prav zahtev-nost je tista, ki ti prinese točke.

Na Malti so imeli nastope na petek, tretjega novembra, nato še v soboto in nedeljo.

V petek, ko ni bil tekmovalni dan, je nastopilo 14 izbranih zborov, vsak s po eno pesmijo.

Po ocenah nekaterih glasbenikov, s katerimi sem se pogovarjal, se je Napev najbolje odrezal. Sam pa bi z veseljem poslušal tudi katerega koli od drugih, saj so bili vsi odlični.

Sobota, na tekmovalni dan, so se fantje zjutraj najprej sprehodili, da mine trema in da se malo zadihaš, da se pljuča zbistrijo in potem po-šljejo pravi val zraka za pravo višino in pravo barvo. Tekmovanje je pote-kalo v eni izmed lepih in velikih cer-kva na Malti pred petimi sodniki: iz Švedske, Madžarske, Kanade in dva z Malte.

Odlično so odpeli vse štiri pesmi z dvema majhnima napakama pri vstopih. Prav ti dve napaki sta zbor razdelili na dva tabora: optimisti so trdili, da ni hudo in bo zlato, pesi-misti pa nič ne bo. Kot se je pozneje izkazalo so bili optimisti tudi realisti.

Nedelja, šesti november, je minil v pričakovanju razglasitve rezultatov in petju pri maši, spet v eni izmed

mnogo mogočnih cerkva na Malti. Fantje so prepevali slovenske cer-kvene pesmi in zelo navdušili tam-kajšnje vernike, ki so po maši na-valili nanje s pohvalami in raznimi vprašanji pa tudi z različnimi pecivi in pijačo.

Tista 17.30, ko se začne razglasitev, ni in ni hotela priti, krč pričakovanja je postajal vse večji in močnejši in je še naraščal, ko je že prišla, saj se je vse skupaj začelo z vedno predolgimi govori. Sedem povabljenih zborov se je predstavilo s po dvema pesmima.

Napev je navdušil dvorano, ko so iz njihovih ust zaregale žabe, seve-da Vodopivčeve »Žabe«. Sledila je razglasitev. Na oder sta bila pova-bljena tudi naša dva predstavnika. Šla sta zborovodja Matjaž Remec in Marko Strahinjić. V tem trenutku je optimizem prevzel tudi nas pesimi-ste. Pokali in priznanja so odhajali v tuje roke, dva tudi v roke Celja-nov, eden v fantovski zbor in drugi v mešani mladinski. Seveda smo to sprejeli z burnim aplavzom in tudi vpitjem »Bravo naši !«, medtem, ko je krč v želodcu že prešel v bolečino. Na mizi je ostal le še en pokal, ko se zasliši: »Zlato priznanje in pokal za prvo mesto dobi Moški pevski zbor Napev iz Batuj, Slovenija !«. Kaj naj rečem, to je trenutek, ko ne veš ali bi jokal, se smejal, tulil pa še kaj in to vse od sreče, ki te preplavi.

Ko smo prišli na Malto, nas je v vladni palači sprejel sam predsednik države Malte z Malteško pihalno godbo in z vojaki v srednjeveških opravah. Prekrasno !

Ko smo prihajali v Batuje, nas je pričakal »samo« župan Marjan Poljšak in tri četrt vasi Batuje. Ven-dar je bil prihod v Batuje čustveno mnogo bolj veličasten še posebno, ko je iz grl pevcev zadonela pesem »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edi-na, nepozabljena nikdar …«. Rafael Krkoč

Foto

: Raf

ael K

rkoč

Foto

: Raf

ael K

rkoč

Foto

: SH

Foto

: SH

Št. 7 • 15. december 20118 Umetniško

Drobno bitje, a močna kiparka velikih misliAnje Kranjc Ajdovcem verjetno ni potrebno posebej predstavljati; eni jo poznamo kot našo someščanko, drugi kot kiparko in avtorico dveh javnih skulptur našega mesteca, obeležja Menigovi pekarni na fasadi Pilonove galerije in obeležja Milanu Klemenčiču in stoti obletnici prve marionetne predstave na Slovenskem.

Z njenim delom pa se Ajdov-ci lahko poistovetimo tudi zaradi dejstva, da je veliko lepih trenutkov svojega otroštva preživela v Šturskem parku in da vplive tega obdobja lah-ko jasno zaznamo v njenem umetni-škem delu. Med 25. novembrom in 23. decembrom je v Pilonovi galeriji na ogled njena kiparsko – slikarska razstava, naslovljena V Belo, ki je pravzaprav njeno magistrsko delo na kiparskem oddelku ljubljanske likov-ne akademije pri mentorjih red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu. Razstavo spremlja kata-log z besedilom spodaj podpisane in angleškim prevodom Tanje Cigoj.

Natančno se spominjaš trenutka, ko si postala kiparka, in zdi se, da zate sploh ni bil možen noben re-zervni scenarij! Kaj se ti je takrat zgodilo?

To je bilo še v osnovni šoli, imela sem 13 let. Takrat sem veliko hodila na sprehode po gozdu in enkrat po naključju našla jaso s potočkom. Pri njegovem izviru je bilo pod vodo ve-liko gline in sem poskusila ... Ker me je popolnoma prevzelo, sem si kupila glino in zvečer vsak dan izdelovala majhne kipce. Zaradi nekakšnega odpiranja nerazumljivemu občutju nečesa, kar me je presegalo, sem že-lela ohraniti to izkušnjo sebe in sveta živo. Ne vem, kako naj to bolje opi-šem... odprtost do prestopanja meje z Realnim. Tega kar smo določili za Realnost. Poetika življena. Mir. Kot bi podobe sprožale v tebi odsev bitja, ki je to, kar si in hkrati nisi. Je prevodno in omogoča prehode čez meje, ki smo si jih (zaradi občutka varnosti?) dolo-čili. Poezija te meje razpira.

Razen štirih let v času študija, ki si jih preživela v Ljubljani, živiš in delaš v domačem okolju. Atelje si si našla nedaleč od rodnega kraja in tako že tri leta ustvarjaš v Vipavi. Kako je biti umetnik tu, na našem koncu, v primerjavi z delovanjem v Ljubljani, mogoče tujini?

Če nisi samotar, zagotovo ne zdržiš. Meni samota ustreza, čeprav včasih pogrešam Ljubljano zaradi preda-vanj, razstav, koncertov, druženja z ljudmi, ki jih umetnost sploh zani-ma. Ko sem bila v Ljubljani, pa sem pogrešala sonce, burjo, zvezde ... in-tenzivost naše pokrajine. V bistvu je naša dolina vedno v ekstremih: ko je vroče, je vroče za znoret, ko zebe in piha burja, te zebe bolj ,kot takrat, ko je v Ljubljani 10 stopinj manj. V tej ekspresiji je nekaj divjega, narav-nega, poudarjenega, neukročenega, samovoljnega in to mi je všeč. Ker se

nekako upira normam, ker nam daje vedeti, kako majhni in nemočni smo v primerjavi z naravo, kaj šele z veso-ljem (ki je tudi v nas samih). V tujini nisem še poskusila, si pa mislim, da je vsaj zaradi trga, večjega števila raz-stavišč in kulturne razgledanosti ljudi bolje. Pri nas si, če si bogat, ne kupiš umetnine (taki so le redki), ampak se razkazuješ z dobrim avtom ...

Večkrat sva se pogovarjali o tvo-jem ustvarjalnem procesu, v kate-rem poudarjaš iskanje otroka v sebi. Kako ti uspe ujeti to stanje in kako se le-to izraža v zavetju tvojega ate-ljeja?

Ne gre toliko za iskanje otroka, ka-kršen sem bila, temveč bolj za neko odprtost pri ustvarjalnem procesu. Za dopuščanje skrajne občutljivosti, prevodnosti, ki jo seveda moraš do-puščati tudi v vsakdanjem življenju, saj je to povezano. Otroci so odprti na tak način. Kot odrasli pa imamo izbiro, da ostanemo odprti, iskreni in iščoči (kljub slabim izušnjam, za-radi katerih se večina ljudi zapre) ali pa se zapremo in podredimo umetno ustvarjenim vrednotam, idealom, pravilom, manipulaciji, morali in si-cer navidez ustrezamo svetu - kaj pa sebi? Če ne ustrezamo sebi, kako lah-ko damo kaj svetu? Otroci so pogu-mni, ker ne mislijo na to, da ustrezajo drugim otrokom. Če si nekaj želijo, to naredijo in če padejo, vstanejo in spet poskusijo dokler ne uspejo ... če jih odrasili ne ustavimo. Volja do moči, o kateri govori Nietzsche, do raziskova-nja življenja, do odkrivanja, do prese-ganja samih sebe. Kam gre potem vse to? Tako da ne gre samo za stanje, ki ga med ustvarjanjem uloviš, ampak tudi za to, da tak si. Da tako živiš. Da ne sprejmeš vsega, kar ti ponudijo za sveto resnico. Da razmisliš. In doži-viš. Mogoče ni tako, kot večina z go-tovostjo trdi. Da poskusiš, tvegaš, se razbiješ, pobereš, si živ. Ne samo lepo oblečeno prazno telesce. To sem mi-slila, ko sem govorila o otroku v sebi.

Pa tokrat zamenjajva vlogi in kar sama povabi bralce na svojo razsta-vo. V nekaj besedah torej, kaj lahko vidimo v Pilonovi galeriji?

Vidimo lahko cikel kipov, ki sem ga poimenovala V Belo. Gre za več sku-pin različnih kipov, a z isto vsebino. Drevesa, sončnice, gomolji, strok, gnezda nosijo in ščitijo zarodke pri nastajanju. Potem odmrejo in pusti-jo, da zarodki živijo dalje. Označujejo prehodno stanje odmiranja in roje-vanja, ker se smrt in rojstvo dogajata istočasno in se, tako kot v naravi, tudi v nas ves čas ponavljata. Da nekaj na

novo zaživi, mora staro, zasičeno, za-prto, odmreti. Zarodki so zato nova bitja, nove ideje, zamisli, možnosti, oblike bivanja, ki so šele na začetku in zato še niso določljive. So v stanju na-stajanja, spreminjanja, razvijanja, is-kanja ... zato so tudi krhki, ranljivi in jih drevesa s kokoni in ostale oblike (staro znanje) ščitijo kot neke mater-nice. Če gledamo širše, se to trenutno dogaja celemu svetu. Kapitalizem se je izkazal za neučinkovit sistem, vse se ruši, spreminja, razpada. Star, zasi-čen svet odmira. Najti moramo nove oblike. Kaj to bo, je še neznanka in odgovornost vseh nas, ki zdaj živimo. Zarodki so upanje, zaupanje, da te, bolj človeške možnosti obstajajo, če jim dopustimo, da se učlovečijo, upo-rabijo, zaživijo.Tako v nas samih, kot na celem planetu.

Skupaj sva preživeli otroštvo v Šturskem parku - našem igrišču, zatočišču, ustvarjalnem poligonu, … Obe sva prišli do istega rezultata – da je ta čas močno vplival na tvoj umetniški izraz, ki se kaže v narav-nih barvah in materialih ter sami ikonografiji tvojih kipov, ki dosle-dno izhaja iz narave. Povej nam kaj več o tem.

To je bil nekakšen svoboden vrtec, ker nas je bilo veliko otrok, ki so nas čuvale none, namesto da bi nas vzga-jali v vrtcu. Druženje s prijatelji in to, da smo sami razvijali svoje igre in igrače iz peska, blata, vejic, listkov, ži-valic in vsega, kar smo našli v parku v vseh letnih časih, je bilo v nasprotju z igrami, ki so vodene in določene, zelo ustvarjalno. Lahko smo sledili letnim časom in pojavom, ki so jih prinašali s seboj, ker so zunaj, v naravi veliko intenzivnejši. Cikličnost rojstva in smrti, občutena vsako leto skozi nji-hovo menjavanje, barve, vonji, oblike, ki se s tem spreminjajo. Vse to ostaja v meni kot odtis iz otroštva, ki ga da-nes odtiskujem tudi v moje kiparstvo. Zarodki so zato iz belega voska, saj so prinašalci svetlobe, rastline, ki jih nosijo, pa so iz naravnega ali pigmen-tiranega voska, ker predstavljajo od-mirajoči del. V naravi drevo ostane in odvrže plodove, listje in nato na novo ozeleni. Pri kipih je obratno, drevo odmre in ostane njegov plod, zaro-dek, duhovna substanca. Duh preživi in ostaja večen, čeprav se spreminja, materija pa je podvržena minevanju.

Kaj pa ti je sicer še ostalo v spomi-nu na naš park, kar ni nujno veza-no na tvoje umetniško doživljanje sveta? Naša velika družba, nonin pomfri, ki ga seveda nismo uspeli kulturno pojesti ob mizi, igranje skrivanja na nekaj tisoč kvadratnih metrih, ptičje pokopališče, kršenje pravil, ha, ha …?!

… hiške, ki smo si jih izdelali iz žive meje, vile, v kateri je živela (vsaj tako smo prestrašeni verjeli) čarovnica. Kako smo kurili ogenj (kar so nam naše none prepovedale) in potem prišli domov okajeni ter zanikali, da smrdimo po dimu ali da smo kar-koli kurili. Pa močvirja, ki je nastalo

jeseni, ko je bilo veliko dežja in smo namesto do višine škornjev zabrodi-li v vodo do popkov in spet prekršili pravilo. Megle nad tem močvirjem med drevesi, nekega grozljivo lepega vzdušja, ki ga je ustvarila. Plesnih ko-reografij. Sendvičev iz blata in listja. Ptičjega pokopališča vsekakor in pr-vega soočenja s tem, da je vse kar je živo minljivo. Da so v parku vsa dre-vesa postrani zaradi burje. Kako je dišalo jeseni po gobah in listju, kako smo poleti lovili kresničke... Veliko spominov, preveč da bi vse naštevala.

Marsikoga tvoja dela šokirajo in res jim je treba priznati nek ne-posreden naturalizem, toda sama nikoli nisem dobila občutka, da je provokacija tvoj smoter, niti, da pragmatično razmišljaš o svojem delu, sicer bi bili tvoji produkti bolj masovno všečni. Od kje torej tvoja specifična estetika?

Grozljivolepi. Grozljivi, a hkrati mili, krhki. Tako jih večkrat ocenijo. Najbrž taka sem, haha. Ne, ne vem, zakaj je tako. Res, nikoli nisem želela namerno ustvariti kakšne grozljivo-sti ali lepote ali česarkoli. Delam, kar moram. Ne razmišljam o stvareh kot o grozljivih ali pa lepih. Kakor komu. In res nikakor nisem želela provoci-rati, meni sploh niso grozni. Mogoče je vosek že sam po sebi tak materijal, ker je prosojen in deluje kot koža. Pa saj smo tudi mi grozni, če bi gledali na tak način, pod kožo je videti žile, žilice, dlakice, različne odtenke rdeče, rumene, zelene, modre, pa vse dro-bovje itd. Naša notranjost, ki nam je nekako najbližja, nam hkrati vzbuja tudi največjo grozo. Rojstvo je hkrati najlepša in zelo boleča izkušnja. Stva-ri niso tako enoznačne. Prej vsebuje-jo nasprotja. Bela je barva svetlobe, a je hkrati hladna barva v nasprotju s črno, ki je temna, a topla. Zarodki pa so, tudi v resnici, ravno tako lahko lepi ali grozljivi. Taki so. Taka je nara-va. To pa še ne pomeni, da so grozni. Meni osebno se zdi bolj grozljivo, da ves čas lepšamo stvari in jih ne sprej-memo take kot so, da ustvarjamo kulturo kiča, neokusne izumetnčene ljubkosti in k temu vzgajamo že otro-ke. In zanimivo, prav noben otrok, ki je bil na razstavi, ni rekel ali pokazal, da mu je karkoli grozno ali odvrato. Vsi so se želeli zarodkov dotakniti, se z njimi igrati. Mogoče se oklepanja tega, kar velja za lepo, preko poplave podatkov o lepoti, posredovanih pre-ko medijev, priučimo v strahu pred življenjem in njegovo minljivostjo in hkrati tudi pred ljubeznijo.

Kako pa krmariti med iskrenostjo in čistostjo pri ustvarjanju ter eko-nomijo, umetniškim trgom, ali pre-prosteje: kako preživeti od svojega dela?

Trenutno nikakor. Vsaj ne pri nas. Trga ni. In drugi problem je to, o če-mer sem govorila v prejšnjem odgo-voru. Delati, kar želijo ljudje. To je zame obrt, ne umetnost. Podrejanje kiču samo zato, ker je večina ljudi na to nasedla, pa ni v skladu s tem,

za kar naj bi se kultura zavzemala. Kič vzgaja k prazni miselnosti potro-šniškega sveta, dobra umetnina pa k nasprotju tega. Odkriva, kaj smo kot nezmanipulirana, globoka bitja, sposobna preseganja, spreminjanja, odkrivanja, preobražanja, groze in lepote, skratka: izkušnje življenja.

Doživela si prvo otvoritev v doma-čem kraju. Kako si se počutila pred domačim občinstvom. Saj te nisva s prof. Ivano Slamič preveč razgalili, ha ha?

Seveda ne! Če si oseben, lahko naj-več daš tudi drugim. Tako si tudi naj-bolj univerzalen. Saj se nam dogajajo podobne stvari, mogoče o njih ne govorimo prav radi in jih pred dru-gimi skrivamo, kar pa še ne pomeni, da ne obstajajo. Lepo je bilo, da sem po vseh razstavah končno razstavlja-la tudi doma, med ljudmi, ki jih po-znam. In sem bila za lepo podporo ljudi iz domačega kraja hvaležna. Iva-nino presenčenje je veliko ljudi gani-lo, vključno z mano, ker sem pozabila kaj sem ji takrat, v 8. razredu napisala in sem se potem oddahnila, ko je pre-brala in osmislila vse skupaj, tako kot ona to najbolje zna. Zate Maja, sem bila pa zelo vesela, da sva lahko delali skupaj, ker sva se ponovno srečali v malo drugačnem gozdu kot takrat, ko sva preživljali otroštvo skupaj v parku.

Razstavljala si že na več kot tride-set samostojnih in skupinskih raz-stavah doma in onkraj meja in kma-lu ti bo že zmanjkalo razstavnih ci-ljev v domovini. Katere od razstav so ti največ pomenile in katere so še tvoje neuresničene želje v Sloveniji? Kaj pa v tujina, te kaj mika?

Vsaka razstava je posebno dožive-tje, zato jih ne bi posebej vrednotila. Na skupinskih spoznaš tudi druge umetnike in njihovo delo, onkraj meja spoznaš nove kraje in drugačne ljudi. V obeh primerih si širiš obzor-ja, ker vidiš, da ista stvar, ki pri nas velja za edini možni način življenja, nekje drugje sploh ne obstaja. Želje v Sloveniji? Vesela sem bila zadnje-ga povabila od Kostanjevice na Krki in Equrne, kar je zaenkrat več, kot sem si sploh lahko zamislila. V veči-ni ostalih galerij po Sloveniji pa sem že razstavljala, če ne samostojno, pa skupinsko, tako da trenutno nimam posebnih želja. Kakor bo naneslo. Vi-diš sproti. Tujina vsekakor, nujno!

Zaključim naj z mislijo, ki jo je ko-maj štirinajstletna Anja Kranjc iz 8. D dne 13. 6. 1997 posvetila naši ta-kratni ravnateljici prof. Ivani Slamič: Človek živi, dokler stremi k POPOL-NOSTI. Stremenje k popolnosti je sprejemanje NEPOPOLNOSTI. Maja Marinkovska

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Št. 7 • 15. december 2011 9Preteklo

Nussbaum, občudovanja vredna vztrajnost po iskanju novega – boljšega. (nadaljevanje iz prejšnje številke )Že čez dve leti je leta 1897 obnovil prostore in v spodnjem delu zgradil

(dogradil) elektrarno. Začel je z galvanizacijo – galvanotehniko predvsem posode. Elektrarna je proizvajala enosmerni tok. Tudi ta obrat nadvse lepo opisuje kronist v Soči. Galvanotehnika je prenos snovi v elektrolitu pod vplivom električnega toka. Pri bakrenju je anoda – pozitivna elektroda – iz bakra, elektrolit je bakrov sulfat, na negativno elektrodo – katodo – je priključen predmet, ki ga želimo prevleči z bakrom. Ob prehodu električnega toka se na predmet nalaga plast bakra – pobakrenje. Baker torej v elektrolitu »potuje« od anode h katodi. Nussbaum pa je, kot piše kronist v Soči, po elektrolitski poti – postopku – izdeloval tudi celotno bakreno posodje, predvsem kotle. Ta postopek se imenuje galvanoplastika. To je pomenilo povsem nekaj novega in je za tovrstno posodo vladalo veliko zanimanje, prodaja je šla zelo dobro. To naj bi bila celo prva taka proizvodnja na Slovenskem. Zakaj je že po petih letih z galvanoplastiko prenehal ni jasno, oziroma, iz

zapisov ne poznamo pravega razloga. Kakorkoli že, v prostorih, kjer je imel Nussbaum prej galvanoplastiko,

je leta 1902 začela delovati manjša tovarna električne opreme (različna stikala, komandne plošče, elektro ventili in celo manjša oljna učinkovna stikala). Pri tovarni je sodelovala avstrijska »tvrdka« Sprecher – Schuh. Za nemoteno delo te tovarne, so Nussbaumovo (staro) elektrarno iz leta 1898 povečali. Vgradili so turbino s 100 KM, z generatorjem 75 kWA, na izmenični tok. Kot zanimivost naj zapišemo, da so v stari predilnici istega leta tudi postavili elektrarno. Turbina je imela 60 KM in je gnala dinamo 45 kW moči, predvsem za razsvetljavo tovarne. Tudi tu doslej nisem našel zapisa zakaj je sicer uspešna tovarna električne opreme že po osmih letih prenehala z delom. Tedaj je že obratovala železnica, torej promet ni bil problem, tudi elektrifikacija je skokovito napredovala, tovarno pa so zaprli!? V istih prostorih je, po zaprtju tovarne, avstrijska vojska izdelovala vojni –

vojaški material skoraj do konca 1. svetovne vojne. Tudi s tem sage Nussbaum oziroma kompleksa Nussbaum, kot sem ga poimenoval ob raziskovanju Nussbaumovega proizvodnega delovanja ni konec. 1921 leta so se združili ajdovski obrtniki in začeli z obnovo, dograditvijo,

stare Nussbaumove elektrarne. Popravili in dogradili so stavbo, popravili rojo, vgradili turbino moči 150 KM in generator 130 kWA. Elektrarno so dogradili leta 1923 in je obratovala do 1943 – 45. Zadnja leta je za elektrarno skrbel Ivan Česnik. Od leta 1930 do 1943 je za elektrarno skrbel Ivan Česnik starejši. Ko so ga 1943 odpeljali v zapor Coroneo v Trstu in kasneje v logor v Nemčijo, sta za elektrarno skrbel njegov sin Ivan in hči Anica. Ivana mlajšega so Nemci spomladi 1944 odpeljali v Nemčijo in elektrarna je začela propadati. Leta 1945 so naprave demontirali. Elektrarna je napajala predvsem delavnice in domove družbenikov, pa tudi del Ajdovščine in bližnje vasi. Tako se je po 107. letih končalo delovanje in dediščina družbe družine

Nussbaum na in ob Hublju. Stavbe so se, ali pa so jih, podrle. Material stavb so porabili predvsem za

zidanje zadružnega doma v Ajdovščini, na mestu sedanje slaščičarne ob parku. Sedaj na mestu velikega proizvodnega objekta ni več »kamna na kamnu«. Na cvetočo proizvodnjo spominja le napol podrt in zaraščen kanal – roja ter žalostne razvaline »stare elektrarne«. Komentar? Če le naštejem vse dejavnosti Nussbaumov in vse kar je bilo v njihovih

objektih, komentar najbrž ne bo potreben: - žaga za razrez furnirja - mlin za barvila - tovarna testenin - elektrarna, zgrajena in še dvakrat predelana - galvanotehnika – galvanoplastika - tovarna električne opreme - obrat za izdelavo vojaške opreme. In namesto komentarja – misel: Tudi danes se lahko zgledujemo po

Nussbaumovi želji po odkrivanju in graditvi novega, ne odnehati, četudi pride do težav in pretresov. Delati, iskati novo in ustvarjati naprej!

Popravek: V prejšnji številki Ajdovskih novic je v zapisu Drobci preteklosti za danes in

jutri prišlo do napake v letnici. Adalbert Nussbaum je iz Podgore prišel leta 1836 in ne 1936, kot se je pomotoma zapisalo.

STANISLAV BAČAR

Drobci preteklosti za danes in jutri

Slano blato – od nekdaj do danes, 1. del Novembra je minilo 11 let od tedaj, ko se je po obilnem deževju ponovno sprožil plaz Slano blato, ki je težave povzročal že v preteklosti. Plaz nas s svojim stalnim delovanjem sproti opominja, da bo do dokončnega konca njegovih groženj potrebnega še veliko denarja in bo preteklo še kar nekaj časa.

Zgodbo o plazu smo sestavili tako po ustnem izročilu, kot s pomo-čjo zgodovinskih zapisov. Vselej pa je treba plaz Slano blato obravnavati v povezavi s povodji dveh potokov – Grajščka in Lokavščka, ki

O preteklih dogodkih obstajajo ustna izročila in zgodovinski zapi-si. Plaz Slano blato moramo vselej obravnavati v povezavi s povodji dveh potokov, Grajščka in Lokavščka, ki predstavljata direkten vir vseh težav ob vsakokratni reaktivaciji plazu.

Zgodovinski pregled V ljudskem izročilu obstaja zgodba

o Svetem Urbanu, ki naj bi čez noč premaknil gradbeni material, name-njen gradnji cerkve, na novo lokacijo. Sveti Urban je zavetnik vinogradni-kov in vina, varuje pa nas tudi pred neurji in strelo. Krajani so si dogodek razlagali kot svetnikovo voljo in na tem mestu postavili cerkev, ki še ve-dno stoji.

Prvi uraden zapis je iz leta 1789. Balthasar Hacquet (1739-1815), zdravnik, alpinist in naravoslovec, ki je nekaj časa deloval tudi v idrijskem rudniku, v četrtem delu na deseti stra-ni zvezka ORYCTOGRAPHIA CAR-NIOLICA poroča, da se je od Čavna odtrgal velik kos in zgrmel v Vipavsko dolino. Voda, ki je pri tem iztekala, je imela mineralen okus. Analize vode so pokazale, da je ta posledica visoke vsebnosti Glauberjeve soli (natrijev sulfat). O dogodku Hacquet navaja, da je na tem območju stalnica.

Plaz je vrisan v francoskih vojaških kartah iz obdobja 1763 do 1787 (Raj-šp in Ficko, 1997). Potok Grajšček se je imenoval Blashi potok, ozemlje v okolici pa Miesen Raish, kar pomeni nabrekljiv potok in zgubljena zemlja. Iz tega sklepamo, da ime Grajšček iz-vira iz besede Raish – zemlja.

V reviji Soča je bil 17. 2. 1887 ob-javljen prvi dokumentirani zdrs iz leta 1885. Dne 20. 10. 1885 je blatni tok odnesel državno cesto Ajdovšči-na-Gorica pri Bonetu v dolžini 30 m. Manj kot 3 leta kasneje, 6. 7. 1888 Soča poroča, da je 28. 6. Grajšček po-plavil državno cesto na območju do mesta Ajdovščina. Poplavljene so bile vse njive do vasi Ustje. Lokavšček je poplavil Ajdovščino. Še istega leta, 19.avgusta, je občina prosila deželni zbor, da naročijo izdelavo načrta za regulacijo Grajščka.

Septembra 1890 je deželna vlada naročila izdelavo načrta za regulacijo Grajščka pri Sekciji za uravnavo hu-dournikov v Beljaku, ki je bil izdelan 7. 2. 1892. Deželni zbor je maja 1893 odobril 37.356 kron (danes bi to po-menilo približno 4,7 milijonov evrov) za regulacijo Grajščka. Priprave na gradnjo so se zavlekle in razmere na plazu so se spremenile. Zato so ja-nuarja 1898 sprejeli odločitev, da je treba načrt popraviti. Aprila 1899 je okrajno glavarstvo odobrilo popra-vljen načrt in sredstva v višini 56.000 kron in to ministrstvo za poljedelstvo

50%, ministrstvo za vzdrževanje cest 20% in občina 10%. Dežela bi morala prispevati 20%, vendar to ni bilo iz-glasovano.

V poplavah 26. 2. 1902 se je na plazu utrgalo 200.000 m3 materiala. Zapis o tem je bil 8. 3. objavljen v Soči. Nave-deno je bilo, da si bodo plaz ogledali strokovnjaki iz Celovca. 14 dni kasne-je Soča poroča, da so si plaz ogledali strokovnjaki iz Celovca in da s Čavna drsi proti Lokavcu 300.000 m3 sveta na nadmorski višini 700 m. Plaz je bil od vasi oddaljen 1km. Podoben plaz naj bi se dogodil že leta 1888. Ker plaz nima struge podira pred sabo vse, kar mu je na poti.

Območje plazu sta si ogledala tudi deželni glavar grof Athems in gozdar-ski strokovnjak, višji komisar Rubbia. Athems je poudaril, da so na zadnjem deželnem zboru sprejeli zakon, ki od-reja pomoč 56.000 kron za regulacijo in odpravo nevarnosti (70% prispeva vlada, 20% dežela in 10% občina). Za-kon v 5. členu navaja, da vzdrževanje objektov v višini 840 kron letno izva-ja Vodna zadruga, ki se je ustanovi-la za te zadeve. V kolikor denarja ne porabijo, se sredstva prenesejo v na-slednje leto. Vsakih 5 let se izvedejo obsežnejša vzdrževalna dela. Zakon je pričel veljati 11. 7. 1902. Za primerja-vo naj navedemo podatek, da je cesta na Predmejo, ki so jo začeli graditi leta 1891 in končali leta 1896, dolžine 6295 m s tremi predori, stala 72.000 kron.

Sanacija struge Grajščka in Loka-vščka je potekala med leti 1902 in 1908. Stroški del so bili 77.262 kron. Zgrajenih je bilo 18 kamnitih pregrad in tlakovali so strugo Grajščka. Med pregradami niso prekoračili naklona terena 15°. Dela je izvajal gozdno-teh-nični oddelek iz Beljaka. Načrt je bil narejen samo za hribovit del Grajščka, tako da dolinskega dela niso regulira-li. Ajdovska občina ni dovolila Grajšč-ka speljati v Lokavšček, ker so menili, da je voda iz Grajščka neužitna. Dela so se ustavila, ker občina Lokavec ni poravnavala svojih obveznosti. Zaradi finančne stiske je 19. 5. 1914 prosila deželni zbor za oprostitev teh dajatev. Obravnava na sodišču je potekala av-gusta, dolg ni bil nikoli poplačan.

Po 1. svetovni vojni je bila Primor-ska priključena Italiji. Leta 1933 je takratna fašistična oblast zahtevala, da se poruši stara in na novo zgradi cerkev Sv. Lovrenca na vplivnem ob-močju plazu. Arhitekt Maks Fabjani je tej zamisli odločno nasprotoval, ker se je zavedal, da je lokacija nepri-merna za gradnjo. To je tudi zapisal v pismu, ki ga je poslal takratnemu nadškofu v Gorico.

Po drugi svetovni vojni, leta 1954, je sredstva za regulacijo Lokavščka, Grajščka in Hublja dobilo takratno

Vodno gospodarstvo. Na Grajščku in Lokavščku so strugi skozi vas re-gulirali tako, da so ju zožili. Strugo Grajščka iz 35 m na 2,5 m, Lokavšč-ka pa iz 60 m na 2,5 m, pridobljeno zemljišče so prodali kot zazidalno območje. Po tem času so se vzdrževali samo deli struge, ki potekali skozi vas.

17. 11. 2000 se je plaz ponovno sprožil. Odlomni rob je bil na koti približno 600 m. Leta 2000 je na tem območju padlo več kot 990 litrov dežja/m2 v treh mesecih, kar je 60% povprečne letne višine. Plaz je najprej segal do kote 460 m v dolžini 500 m in v širini od 60 do 250 m. V globi-no je meril do 16 m. Največja hitrost premikanja plazu je bila 90 m na dan. V naslednjih dneh je plaz dose-gel območje zahodno od Sv. Urbana. Plazenje se je ustavilo. Leta 2001 se je zaradi padavin spet začel premikat in se je ustavil 300 m niže pod Grajšč-kovim slapom. Pri tem so nastajali številni bočni zemeljski plazovi. Igor Benko

Nadaljevanje v prihodnji številki.

Verjetno 110 let stara fotografija Lokavca s Čavnom v ozadju, last Dušana Hmeljaka iz Lokavca, puščica označuje plaz.

Posneto 28. decembra 2000, foto M. Kovač

Št. 7 • 15. december 201110 Šolsko

60 let Srednje šole Veno Pilon AjdovščinaSrednja šola Veno Pilon Ajdovščina ima zelo pestro zgodovino, vezano tudi na spreminjanje in uvajanje novih programov. Zadnja tovrstna sprememba se je zgodila leta 1998, ko smo pridobili srednji strokovni program Predšolska vzgoja. Letos pa mineva 60 let, odkar je tu začela delovati (višja) gimnazija.

V počastitev okrogle obletnice smo izdali zbornik, ki prinaša pre-gled življenja in dela šole v zadnjih desetih letih, 17. novembra pa je v Dvorani prve slovenske vlade pote-kala tudi svečana akademija. Ude-ležili so se je cenjeni gostje – župan Marjan Poljšak, Janez Pastar, predse-dnik skupnosti gimnazij, mag. Rena-ta Zupanc Grom, vodja sektorja za srednje šolstvo, slavnostni govornik, akademik Ciril Zlobec in drugi.

Poleg omenjenih je zbrane učite-lje, nekdanje učitelje, predstavnike dijakov in druge goste seveda naj-prej nagovoril ravnatelj, mag. Alojz Likar. Med drugim je povedal, da je šola svoj sloves pomembne izobraže-valne in kulturne ustanove v doma-čem in širšem okolju utrdila tudi z uspehi zlatih maturantov zadnjega desetletja, saj so nekateri že postali pomembni soustvarjalci gospodar-

skega in kulturnega življenja naše družbe. Šola se zaveda, da njen utrip ustvarjajo edinstvene generacije di-jakov, ki šoli, njenim učiteljem in vzgojiteljem zaupajo štiri dragocena leta osebnega razvoja in rasti. Prav zato je bil doprinos dijakov k razpo-znavnosti Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina tudi rdeča nit prireditve. Vodila sta jo nekdanja dijaka Tjaša Črnigoj in Gregor Mermolja, skupi-na dijakov iz drugih in tretjih letni-kov je v izvrstnem recitalu predsta-vila drobce spominov na srednješol-ska leta, ki so jih za zbornik zapisali nekdanji dijaki. Sedanji dijaki pa so peli, plesali in soustvarjali sceno. Ob koncu so se na odru zvrstili še zlati maturantje zadnjih desetih let.

V počastitev 60-letnice in spomin na ta dan so ravnatelj, župan in pred-stavnik dijakov, Gal Lemut, pred šolo zasadili tudi lipo.

Spremljajoči dogodek svečanega praznovanja 60. obletnice Srednje

šole Veno Pilon je bila razstava del dijakov 3. letnikov programa Pred-šolska vzgoja. Predstavljena dela v tehniki monotipije so nastala znotraj pedagoške delavnice, tradicionalne-ga sodelovanja šole in Pilonove ga-lerije Ajdovščina, pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Da-mjane Plešnar in umetnostne zgo-dovinarke Tanje Cigoj. Razstava je bila zaključno dejanje delavnice, ki se je v šolskem letu 2010/2011 od-vijala kot odziv na likovne razstave kanadskega umetnika slovenskega rodu Božidarja Teda Kramolca. Veronika Gerdevič, dijakinja

Gostovanje ženskega pevskega zbora in orkestra bandur Dzvinha iz Ukrajine

Srednja šola Veno Pilon Ajdovšči-na je v okvir praznovanj 60. oble-tnice šole uvrstila tudi gostovanje ženskega pevskega zbora in orkestra bandur Dzvinha iz ukrajinskega me-sta Lvov.

Ženski vokalni in instrumental-ni glasbeni sestav DZVINHA je bil ustanovljen leta 2000 na pobudo Natalije Myslovske, umetniške vod-je orkestra bandur. Sestav so poi-menovali po slikoviti pokrajini ob vznožju Karpatov. Bandure so av-tentično ljudsko glasbilo v tej regiji in predstavljajo simbol narodnega inštrumenta v Ukrajini. Dzvinha poustvarja raznolike glasbene zvrsti, zborovske in instrumentalne kom-pozicije od klasike do ljudske in sa-kralne glasbe domačih in tujih kom-ponistov. Njihovi koncertni termini so obsežni v domovini in tujini ter zelo cenjeni v zahodni Evropi. Vsako leto gostujejo v Belgiji in Franciji ter zbirajo finančna sredstva za ukrajin-ske sirotišnice.

Gostovanje v Ajdovščini so glasbe-nice pričele na martinovo nedeljo z večernim bogoslužjem v cerkvi sv. Jurija v Šturjah, pri katerem so sode-lovali tudi Tamburjaši, po maši pa so se predstavile s programom ukrajin-ske sakralne in ljudske glasbe.

Dijaki naše šole so ukrajinski sku-pini prisluhnili v torek, 15. 11. 2011, v Dvorani prve slovenske vlade. Ob-čudovali smo glasbo, narodna obla-čila, inštrumente, pritegnil pa nas

je tudi njihov discipliniran nastop. Program, ki je vključeval predvsem značilne ukrajinske narodne pesmi, je povezovala ga. Cvetka Jagodic, glavna organizatorica gostovanja te zasedbe pri nas, iz njenih besed pa smo lahko izvedeli marsikaj zanimi-vega o povezavi Ukrajine in Slove-nije z zgodovinskega in kulturnega vidika ter o današnjem sodelovanju obeh dežel.

Gostje smo povabili tudi na našo šolo in jim pokazali učilnice, kjer se poučujejo predvsem strokov-ni predmeti programa Predšolska vzgoja. Z velikim zanimanjem so

spremljale dogajanje na šoli in ob-čudovale prostore. V Ukrajini je ži-vljenjski standard nižji kot pri nas, zato je tudi materialna opremljenost in urejenost šol slabša, toda njihova narodna zavest in srčna kultura sta na visokem nivoju.

Tako kot lanskoletnega obiska filipinskega pevskega zbora smo bili tudi ukrajinskega ženskega zbora in orkestra bandur iz Lvo-va zelo veseli in želimo si, da bi se tkanina takšnih mednarodnih kulturnih povezav in izmenjav v bodoče še gosteje spletala. Vlasta Lokar Lavrenčič

Hana Karim razstavlja nakit v Lični hiši

Še do začetka januarja 2012 bo v Lični hiši na ogled zanimiva razstava mlade domače oblikovalke keramič-nega nakita Hane Karim fORMNI-NORA. Hana je študentka Likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v zadnjem času pa je po-stala prepoznavna po umetelno obli-kovanem unikatnem nakitu. Njeno ustvarjanje v zadnjih dveh letih sta zaznamovali kolekciji

Geometric/Organic v lanskem letu in letošnja fORMINORA, s katero se je predstavila na Mesecu oblikovanja 2011 v Ljubljani. Kolekciji predsta-vljata vidnejši odmik od ustaljenega oblikovanja nakita k eksperimen-talni formi, hkrati pa sta poklon sili narave kot pomembnemu sodelujo-čemu partnerju pri nastajanju njenih del. Pri oblikovanju nakita se Hana vedno ukvarja z vidikom gravitacije, ki jo vodi do značilnih pretiravanj v dimenzijah, kar jo večkrat sooča z vprašanjem o nosljivosti in funkci-onalnosti nakita. Pri keramiki z ve-likostjo naraste tudi teža, kar okrni

njeno praktično funkcijo, se pa na ta račun ohrani in poudari njena estet-skost

Hana ima rada kontraste – lahko-tnega in težkega, grobega in nežne-ga, geometrijskega in organskega, industrijskega in ročno izdelanega. Keramika je zanjo medij, ki ji omo-goča raziskovanje vseh omenjenih aspektov.

Mlada domača umetnica se še do 6. januarja 2012 predsta-vlja v galeriji Lična hiša v Aj-dovščini, vabljeni na ogled. Lična hiša

Gorenjski slavček žvrgolel v Budanjah in v Lokavcu

V novembru smo bili deležni še enega glasbeno –kulturnega dogod-ka izpod organizacijske roke Zdrav-ka Pergarja. Tokrat je Gorenjski slav-ček zablestel v primorski preobleki, saj je večino izvajalcev domačinov, prav tako scena in kostumi. V do zadnjega stola zasedenih dvoranah v Budanjah in Lokavcu so nam pre-pevali Katarina Perger, Barbara Sorč, Urška Kastelec, Matej Vovk, Zdrav-ko Perger, Silvo Škvarč, Aljaž Žgavec, Damjan Škvarč in Marko Ferjančič. Sodelovala sta Vokalna skupina Šu-mljak in vokalna skupina Grlice iz

Budanj, zborovodja Igor Hodak in Katarina Kodele Zadnikar. Dirigent Simon Krečič, asistent Tadej Horvat, Simfonični orkester Domžale – Ka-mnik. Za sceno in kostume je poskr-bel Boris Blaško, člani Društva Doli iz Lokavca pa za pestro dogajanje v operi. Režija je bila v rokah Zdravka Pergerja, ki nam je že četrtič pribli-žal opero tako rekoč na domači prag.

Naslednja uprizoritev opere Go-renjski slavček bo 30. 12. v dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Nevenka Vidmar

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Foto

: Silv

a Ka

rimFo

to: N

even

ka V

idm

ar

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Št. 7 • 15. december 2011 11Uspešno

Ajdovski TIC ponovno med najbolj prizadevnimi Novembra je v Radovljici potekalo že 9. motivacijsko srečanje skrbnikov osrednjega slovenskega turističnega portala www.slovenia.info, kjer je TIC Ajdovščina ponovno prejel priznanje za prizadevno in kakovostno urejanje lokalne turistične ponudbe na tem spletišču.

Ajdovski TIC je doslej prizna-nje za prizadevnost prejel prav vsa-ko leto, dobre uspehe pa žanje tudi s svojim lastnim spletiščem www.tic-ajdovscina.si ter s sodelovanjem na drugih portalih.

Sredi novembra so se v Radovlji-škem hotelu zbrali skrbniki osrednje-ga slovenskega turističnega portala, vseh skupaj jih je okoli 200, priha-jajo iz skoraj vseh slovenskih krajev. Portal je namreč zasnovan na način, da lokalno ponudbo vnašajo lokalni skrbniki, za dodatno motivacijo pa jim Slovenska turistična organizacija, poleg rednih izobraževalnih semi-narjev, vsako leto priredi srečanje, na katerem najboljšim skrbnikom pode-li priznanja. Tako kot vsa leta doslej je tudi letos ajdovski TIC prejel enega od osmih podeljenih priznanj, ki bo krasilo steno nove pisarne v mla-dinskem hotelu v Palah. Čestitke pa gredo med drugim tudi sosednjemu, vipavskemu TIC-u.

TIC Ajdovščina pa nasploh posve-ča veliko pozornosti delu s svetov-nim spletom. Dejstvo je, da se prav znotraj turističnega gospodarstva

večina pomembnih aktivnosti doga-ja prav na svetovnem spletu, ki hkra-ti postaja pomemben in nujen in-formacijski, poslovni in oglaševalski medij. Spletišče ajdovskega TIC-a je dobro obiskano, zato velja ponovno povabiti ponudnike, da izkoristijo različne možnosti oglaševanja na tej spletni strani, ki so za sedaj vse brez-plačne. Na TIC-u namreč skrbijo, da je spletišče stalno aktualno, tako z napovedmi prireditev, kot tudi z ostalo turistično ponudbo Ajdovšči-ne. Hkrati pa polnijo tudi nekatere druge spletne portale, kjer objavlja-jo tako napovedi dogodkov, kot tudi (ali pa predvsem) vsakovrstno turi-stično ponudbo.

Dekleta s TIC-a so pred kratkim nova zanimiva znanja pridobivala na seminarju o spletnem marketingu v

turizmu, ki ga je organizirala Višja strokovna šola za gostinstvo in turi-zem Bled v sodelovanju s podjetjem Acenta. Znanja bodo lahko kori-stno uporabila pri svojem delu, tako bo spletišče ajdovska TIC-a še bolj učinkovito. Hkrati pa bodo tudi vam z veseljem ponudila nasvet – tako o spletnem marketingu, kot o spletu nasploh.

No, poleg spletišča pa TIC na novi lokaciji beleži lep obisk, Ajdovci se počasi privajate, gostje pa so do hote-la in informacij vodeni z usmerjeval-nimi tablami. Obiščite TIC Ajdovšči-na v Palah, tam lahko tudi pobrskate po internetu, si še vedno ogledate razstavo Fužine ob Hublju, si nabe-rete turističnih zgibank in predvsem dobite vsakovrstne informacije. Erika Pirjevec

Mladinski svet Ajdovščina in Občina Ajdovščina gostila predstavnike finskih občin

Ajdovščina, 30. november - Mla-dinski svet Ajdovščina in Občina Ajdovščina sta v prostorih Mladin-skega centra in hotela Hiša mladih gostila predstavnike finskih občin in jim kot primer dobre prakse mladin-skega organiziranja v Sloveniji pred-stavila svoje delovanje na področju mladine. Predstavniki finskih občin so si ogledali nov objekt Mladinske-ga centra in hotela in se seznanili s fazami njegovega nastanka. Posebno zanimanje so izkazali nastajajočemu certifikatu Mladim prijazna občina in Zborniku o lokalnih mladinskih politikah, ki so ju označili kot inova-tiven pristop k aktivnemu reševanju problematik, s katerimi se soočajo mladi v Evropi.

V tednu med 28. 11. in 2. 12. 2011 je Slovenijo obiskala skupina pred-stavnikov največjih finskih občin in direktorjev njihovih organov odgo-vornih za področje mladine. Študij-ski obisk je bil namenjen seznanitvi z mladinsko politiko in zakonodajo na področju mladine v Sloveniji, mladinskim delom, zaposlovanjem, strukturiranim dialogom in partici-pacijo mladih v družbi.

Težave, s katerimi se soočajo mla-di, so skupne večini držav EU. Mladi vse kasneje sprejemajo odgovornosti in si posledično kasneje ustvarjajo družino, se osamosvojijo od staršev, zaposlijo, torej vse kasneje dosegajo t.i. točke odraščanja. Takšno stanje je posledica okolja, ki mladim naj-večkrat ne nudi ustreznih pogojev, ki bi omogočali hitrejši vstop v ob-dobje odraslosti, torej okolja, ki ne

izvaja oz. pomanjkljivo izvaja ukrepe mladinskih politik. Na Mladinskem svetu Ajdovščina se dobro zavedajo posledic, ki jih tako stanje prinaša za mlade in družbo, zato usmerjajo svoje delovanje v smeri ustvarjanja boljših pogojev za mlade v lokalnem okolju in v Sloveniji.

Delovanje Mladinskega sveta Aj-dovščina sega onkraj lokalnih meja, vendar je zgodba o uspehu mladin-skega organiziranje v Ajdovščini svoj vrhunec dosegla maja 2011, ko so se uresničile sanje ajdovske mla-dine: nastala je nova Hiša mladih, s še bolj utrjenimi idejami o njenem poslanstvu, ki ga je Tadej Beočanin jasno predstavil z besedami: »Hiša mladih naj bo odskočna deska mla-dim za življenje, usmeritev za delo, osebni razvoj in razvoj umetniškega izraza. Mlade naj usmerja v plodne aktivnosti in izražanje. V okolici naj se mladi zbirajo in družijo; ponudi naj jim občutek pripadnosti s tem ko postane prostor, s katerim se mladi v Ajdovščini poistovetijo in so nanj ponosni.«

S projektom Mladi odpiramo pro-stor: »Vzpostavljanje in razvoj lo-kalnih mladinskih politik« je MSA storil korak naprej in tudi drugim lo-kalnim okoljem v Sloveniji ponudil nekaj več. Maja 2012 bodo v okviru omenjenega projekta na zaključni konferenci podelili certifikate Mla-dim prijazna občina tistim lokal-nim skupnostim, ki jih bo strokovna komisija na podlagi izoblikovanih standardov prepoznala kot mladim prijazne, ker uspešno izvajajo ukre-

pe mladinskih politik. V okviru ak-tivnosti so na MSA že identificirali ključna področja mladinskih politik, ki omogočajo tako kvalitetno življe-nje mladih v lokalni skupnosti kot aktivno participacijo in lažji prehod v odraslost: ukrepe s področja par-ticipacije, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih in mladinskega organiziranja ter okoljske politike. Za vsako identificirano področje so nadalje pripravili možen nabor ukrepov, ki jih za doseganje cilja lo-kalna skupnost lahko izvaja in tako določili minimalne standarde mla-dim prijazne lokalne skupnosti.

»Kljub minimalnim standardom, določenimi s certifikatom pa se na MSA zavedamo, da lahko občina stori veliko več za dobrobit mladih v lokalni skupnosti. Doseganje mini-malnih standardov mladim prijazne občine je le korak na dolgi poti, ki privede do hitrejšega osamosvajanja mladih, razvoja odgovornih drža-vljanov in kakovostnejšega življenja v lokalni skupnosti ter posledičnega uspešnejšega medgeneracijskega so-delovanja.«, pojasnjuje Beočanin.

Dobro delovanje Mladinskega sve-ta Ajdovščine in sodelovanje z ob-čino so predstavniki občin države, ki pogosto služi kot zgled ostalim evropskim državam, označili kot primer dobre prakse mladinskega organiziranja v Sloveniji, katerega glas bo po obisku nedvomno segel tudi onkraj slovenskih meja, v deže-lo Božička in tisočerih želja. RM

Razširjena cesta do Zavina Do Zavina, zaselka v krajevni sku-

pnosti Šmarje, pelje obnovljena, predvsem pa razširjena cesta. Dela so se izvajala v oktobru in novem-bru, vrednost investicije je znašala 70 tisoč evrov.

Okoli 250 metrov ceste od poko-pališča v Šmarjah proti Zavinu je bilo izredno težko prevoznih v pri-meru srečevanja vozil, kajti cestišče je bilo preozko. V sklopu investici-

je pa je urejena tudi nova kamnita zložba v brežino nad cesto v pribli-žni dolžini 120 metrov, hkrati se je cestišče razširilo za okoli meter in pol.

Razširjen je tudi cestni ovinek, ki je utrjen s kamnitim nasipom. Ure-jeno pa je tudi odvodnjavanje in priključki poljskih poti. Prihodnje leto pa bo cesta še asfaltirana. SH

Društvo lokalnih turističnih vodnikov Ajdovščina.

Ajdovščina je bogatejša za še eno društvo – Društvo lokalnih turistič-nih vodnikov Ajdovščina. Društvo so ustanovili novopečeni lokalni turistični vodniki, ki so licenco za lokalno turistično vodenje pridobili na tečaju, ki se je odvijal maja letos v Ajdovščini.

Društvo zaenkrat šteje 10 članov:

Izidor Peljhan, Tadeja Ličen, Kristi-na Peljhan, Daša Slokar, Tanja Rija-vec, Janja Jazbar, Damjana Dolenc, Vesna Koren, Anja Pipan in Kristjan Vidmar. Za njimi je že kar nekaj zanimivih vodenj, pa tudi druženj izobraževalnega značaja. Cilj dru-štva je obiskovalcem predstaviti in približati naravno in kulturno dedi-ščino, življenje ter običaje Vipavske doline ter pripeljati čim več turistov v naše kraje. Člani se zavzemajo tudi za pestrejše kulturno dogajanje v Ajdovščini, zato bodo v prihodno-sti organizirali tudi potopisna pre-davanja in druge prireditve. Tanja Rijavec

Prvo leto obratovanja Mladinskega hotela Ajdovščina

Občina Ajdovščina in njena širša okolica je od meseca maja bogatejša za nov objekt Mladinski hotel Ajdo-vščina, ki pomeni občutno izboljša-nje ponudbe turističnih nočitvenih kapacitet.

Mladinski hotel Ajdovščina s 50 turističnimi posteljami v prvem ko-ledarskem letu beleži skoraj 2000 nočitev obiskovalcev, predvsem tujih mladih gostov, kar je za tretjino večji obisk od načrtovanega za leto 2011. Zasedenost kapacitet je bila skoraj 20 odstotna, kar uvršča naš hostel v vrh lestvice obiskanosti primerljivih mladinskih hotelov v Sloveniji.

Velika večina obiskovalcev je pre-nočevala v obliki organiziranih sku-

pin, katerih člani so bili po večini tuji državljani mlajši od 23 let, to pa je tudi poslanstvo mladinskega ho-tela. Gostje so v hostlu zadrževali v poprečju 2 nočitvi.

Veseli nas, da so se gostje ho-stla že v prvih mesecih obrato-vanja vračali, z optimizmom in zagnanostjo pa lahko pričakuje-mo še uspešnejše leto 2012. Matej Likar

Foto

: SH

Foto

: Mat

jaž

Slej

ko

Foto

: Erik

a Pi

rjeve

c

Št. 7 • 15. december 201112 Bralno

Potujoča knjižnica v decembru in januarju

ČETRTEK, 15. decemberVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30PONEDELJEK, 19. decemberSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 20. decemberVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50PONEDELJEK, 9. januarVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 10. januarTekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 11. januarOtlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 12. januarFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 13. januarVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45PONEDELJEK, 16. januarCol 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00TOREK, 17. januarVrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 18. januarPodkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00ČETRTEK, 19. januarVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30PONEDELJEK, 23. januarSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 24. januarVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 1, AjdovščinaTel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Primorci beremo še vedno navdušujejoBralci Lavričeve knjižnice so se tudi letos v velikem številu odzvali povabilu knjižničarjev in uspešno zaključili projekt Primorci beremo 2011.

Nova knjiga Silve Karim

Zasluženo priznanje in knjižno nagrado za prebranih vsaj šest knjig s seznama (pet proznih del in ene pe-sniške zbirke) si je prislužilo kar 126 bralcev, ki so skupaj od 9. junija do 20. novembra 2011, kolikor časa je trajal projekt, prebrali kar 1148 knjig. Za nagrado so dobili knjigo Antona Pegana Indija Komandija, v kateri so zbrana ljudska besedila z Vipavskega, Goriškega, s Krasa in Tolminskega. Za zaključek pa smo v goste povabili Vikija Grošlja, alpinista, pedagoga in pisca, ki se je izkazal tudi kot mojster govorjene besede in prisotne navdušil s prikazom slovenskih alpinističnih podvigov v Himalajskem svetu, nje-gova knjiga Prehodil bi svet za en sam

nasmeh je bila tudi v letošnjem bral-nem seznamu.

V večletnih statistikah vidimo, da je Lavričeva knjižnica vedno med prvi-mi tako po številu bralcev, ki zaklju-čijo projekt kot po številu prebranih knjig. Sprašujejo nas, kje je recept za to, v čem je skrivnost. Menim, da v osebni zavzetosti prav vseh v knjižnici, ki sodelujejo v projektu. Od nabave, ki dopolni manjkajoče izvode naslovov po oddelkih (seveda pa ima tukaj kljub temu, da projekt sofinancira Jav-na agencija za knjigo, glavno vlogo de-nar, ki ga je vedno premalo), do tistih, ki knjigo opremijo in jo pripravijo za izposojo. Vendar brez požrtvovalnih in zavzetih knjižničarjev v izposoji,

ki bralce nagovarjajo in vabijo k pre-biranju knjig z vsakoletnega seznama, rezultati ne bi bili taki kot so. V an-keti, ki smo jo izvedli v letošnjem letu med tistimi, ki sodelujejo v projektu v vseh desetih knjižnicah, so sodelujoči navdušeni nad projektom. Večina jih priznava, da sedaj več prebirajo knjige slovenskih avtorjev in tudi več pose-gajo po slovenski poeziji. In v projektu želijo še naprej sodelovati.

Ko je Knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina, kjer so pred petimi leti zasnovali bralni projekt Primorci beremo, povabila k sodelovanju še Mestno knjižnico Idrijo, Lavričevo knjižnico Ajdovščina in Goriško knji-žnico Franceta Bevka, si nismo pred-stavljali, da bo akcija naletela na tako velik odziv med bralci. Že lani, to je četrto leto, so se v projektu povezale vse primorske knjižnice, pridruži-li pa sta se tudi knjižnica v Trstu in Gorici. Ob peti obletnici smo izdali tudi Mega seznam Primorci bere-mo 2007-2011 vseh knjig, ki jih je projekt ponudil do sedaj. Še vedno torej radovedni in zagnani bralci iz-birajo med več kot 250 naslovi knjig, kolikor jih je bilo vključenih v pri-poročljivo branje. Vabljeni, da svoje čtivo izbirate tudi med njimi. Zdenka Žigon

Silvo Karim smo do sedaj poznali kot ilustratorko, kot likovnico, kot likovno pedagoginjo. S svojim stro-kovnim znanjem in ilustracijami je vdahnila podobo prenekaterim knji-gam.

V novembru pa je izšla njena knjiga Velike umetnine za male umetnike, v kateri je, na podlagi svojih dolgo-letnih likovno pedagoških izkušenj, poskušala dela moderne in sodobne umetnosti približati otrokom.

V spremni besedi nas avtorica spo-mni, da "živimo v vizualnem svetu, kjer smo že od otroštva obdani s številnimi podobami…zato je prav, da našim najmlajšim že dovolj zgo-daj pomagamo spoznati in razumeti podobe ter jih skušamo spodbujati k lastnemu ustvarjanju."

Temu sledi tudi koncept knjige.

S sliko in besedo je predstavljeno umetniško delo in avtor. Delo je in-terpretirano v preprostem jeziku, ki pa je še vedno strokovno korekten, prav zato, da je razumljivo tudi pred-šolskemu otroku, da spodbudi otro-ka k razumevanju in doživetju. Na sosednji strani pa je podan predlog ustvarjalne delavnice, ki bo otroke spodbudila k lastnemu ustvarjanju na podlagi izbrane umetnine. Tako si bo umetniško delo tudi bolj za-pomnil. Napisano je, kaj potrebuješ, jasno je opisan postopek ustvarjanja, prikazani so izdelki otrok, ki jih je navdušila določena umetnina, za pedagoške delavce so dodani cilji iz Učnega načrta za likovno vzgojo. Na koncu je bogat pojmovnik, ki je si-cer namenjen odraslemu bralcu, da lahko otroku razloži kakšen pojem .

Vendar knjiga, priročnik, ni name-njen samo otrokom. Tako njim kot tudi odraslim nudi možnost za la-stno doživljanje umetnosti, spodbu-ja k lastnemu likovnemu izražanju in pokaže možnosti za skupne ustvar-jalne urice. Namenjena je otrokom, učiteljem, vzgojiteljem in staršem. Zdenka Žigon

Momo – varuhinja mojega in tvojega časaV soboto, 17. decembra 2011 ob

19.00 se bo na prenovljenem odru Dvorane prve slovenske vlade v šesto odvijala zgodba o času, ki je sodobnemu človeku dragocena do-brina in nemalokrat sredstvo trgova-nja. Momo se s svojimi junaki bori za svoj čas, za čas, ki ga hoče preži-veti s tistimi, ki so ji dragoceni in ne da ga za vsako ceno. Ekipa predstave Momo Vam v prednovoletnem vr-vežu želi čim več časa zase za svoje najbližje, obenem pa vas vabi, da si ogledate ponovitev uspešnice, ki nas opominja, da smo sami varuhi svo-jega časa.

Z najlepšimi željami v leto 2012, KUD Javorov Hudič in OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Foto

: Mat

jaž

Stib

ilj

Foto

: SH

Št. 7 • 15. december 2011 13Športno

V tretje tretja

Dvorana šturske osnovne šole postaja pravi košarkarski hram

Dominika Mrmolja, perspektivna vrhunska športnica

Zaključna prireditev smučarjev skakalcev v Ajdovščini

Prvo polletje Nogometne šole Ajdovščina

Pred leti, ko se je ponovno obudila košarka v našem mestu, je naš klub vse tekme igral v dvorani na Policah, kjer pa je bilo zaradi velikega števila klubov vedno veliko dogovarjanja in usklajevanja o terminih treningov, pa tudi o terminih igranja tekem. Z izgradnjo nove dvorane ob Osnovni šoli Šturje pa je košarka dobila novo domovanje.

Po začetnih potrebnih popravkih v dvorani, kar je bila zahteva Košarkar-ske zveze Slovenije, je dvorana dobila soglasje za igranje ligaških tekem na vseh nivojih. KK Marc Ajdovščina je na ta način dobil odlično infrastruk-turo in začelo se je intenzivno delo s poudarkom na mladih. Samo odlič-na infrastruktura brez vsebine je pre-malo. Pred tremi leti smo tako usta-novili košarkarsko šolo, v katero je danes vključenih preko 150 mladih. Večina turnirjev šole poteka ravno v dvorani v Šturjah. Mladim poskuša-mo košarko približati na način, da jo vzljubijo in tako komaj čakajo kdaj bo naslednji trening, kdaj bo nasle-dnja tekma, da srečajo svoje prijatelje in soigralce. Naša vizija je jasna, brez dobrega dela na mladinskem nivoju ni baze igralcev za članski nivo. V zadnjih letih smo tako na članskem nivoju ponudili veliko možnosti na-šim, doma vzgojenim igralcem. S svojimi igrami so pokazali, da je to edina prava pot za uspešne in dol-goročne klubske načrte. Glede na

to, da se pri kategoriji mladincev in kadetov pojavlja še manjša luknja v igralskem kadru, bomo že v priho-dnji sezoni treningom članske ekipe priključili mlajše igralce, da bodo tako začeli pridobivati izkušnje in možnosti igranja.

Hvala za sodelovanje in podporo Izpostaviti moramo tudi odlično

sodelovanje z Osnovno šolo Šturje, saj samo tako lahko dosegamo ta-kšne rezultate. Šola ima veliko razu-

mevanja za naše delo, razume naše potrebe in želje. Še posebej velja izpostaviti gospo ravnateljico Avo Curk in »našega« pridnega Evgena, ki skrbi, da je dvorana v enakem stanju kot je bila prvi dan. Njegova beseda vedno zaleže in najde pravo mesto med mladimi. Njegovo požr-

tvovalno delo je za nas neprecenlji-vo. Pomemben člen v naši verigi je tudi Športna zveza Ajdovščina, ki je v zadnjih letih postavila trdne teme-lje predvsem za strokovno podporo športu, pomemben pa je tudi delež Občine Ajdovščina, ki razume dolo-čene zahteve in jih potem skušamo skupaj urediti.

Tekme vedno bolje obiskane Sobotne članske tekme so posta-

le pravi praznik za naš klub, saj jih obiskuje vedno več gledalcev. Na po-sameznih tekmah se jih zbere preko 250, tako da je vzdušje odlično, kar znajo povedati tudi gostje, ki zelo radi igrajo pri nas, kljub temu da je naša dvorana skoraj neosvojljiva tr-dnjava. Sodniki in komisarji, ki pri-hajajo iz drugih slovenskih krajev, so pozitivno presenečeni nad doga-janjem. Vsako tekmo želimo maksi-malno popestriti, tako da na naših tekmah nastopajo različne plesne in navijaške skupine, modelarji s svo-jimi dvoranskimi letalskimi modeli, pevci in še in še.

Kljub nekoliko ostrejšim časom, ki niso naklonjeni podpori špor-ta, pa v našem klubu gledamo zelo pozitivno na prihodnost in verja-memo, da bo naš klub v nekaj le-tih postal zgled odlično urejene in delujoče sredine. Imamo vse mo-žnosti, da Ajdovščina postane re-gijsko košarkarsko središče. Boštjan Jerončič

Ljubljana, 25. november 2011 Ja-dralci razreda »FJ International« so s sklepnim dejanjem v Ljubljani sklenili jadralno sezona za leto 2011. Za letošnjo tekmovalno sezono Slo-venskega pokala je štelo šest dvo-dnevnih regat, od tega dve jezerski ter štiri morske. Kot vsa leta doslej so tudi letos člani društva Wada na-stopili kar s petimi posadkami. Boji na regatnem polju so bili skozi celo sezono »na nož«, kot radi rečemo. Pred zadnjo regato v septembru je

stanje točk, kazalo na to, da je vrh dosegljiv kar nekaj posadkam. Zma-ga je tudi letos ostala klubu FJ-Slo-venija posadki Volk-Volk, druga je bila posadka Sašel-Kosi, tretje me-sto pa je osvojila dvojica iz Wade Batagelj-Trampuž. Posadki društva Wada prizadevanja niso padla v vodo in tudi v tretje je šlo rado, saj je posadka Batagelj-Trampuž v sku-pnem seštevku sezone osvojila tretje mesto že tretje leto zapored. MB

Ker je leto naokrog, se ponava-di ozremo nazaj. NŠ Ajdovščina je pričela z izvajanjem nogometne ak-tivnosti šele v juliju letošnjega leta, vendar so naši nadobudni nogome-taši pokazali že veliko nogometnega znanja in dosegli kar nekaj pohvale vrednih uspehov.

Naj začnemo pri naših najmlajših: za selekcijo U-6 smo izvajali treninge na OŠ Šturje, OŠ Ajdovščina in tudi na večnamenskem igrišču ŠC Police. Treningov se je udeleževalo veliko število otrok in to nam je lahko lepa popotnica za v prihodnje; selekciji U-8 in U-10 sta tedensko izvajali tre-ninge tako na pomožnem igrišču ob glavnem stadionu, kot tudi na umetni travi ob ŠC Police. Tudi otroci pri teh dveh selekcijah so lepo obiskovali tre-ninge in z marljivim delom in priza-devnostjo igralcev in trenerjev napre-dovali v svojem nogometnem znanju.

Selekcije U-12, U-14, U-16 in U-18 so nastopale v tekmovalnem siste-mu pod okriljem MNZ Nova Gori-ca (selekcija U-18 MNZ Koper) in glede na to, da so se formirale dokaj pozno, dosegle lepe uspehe. Selekci-ja U-12 se je enakovredno kosala z vsemi nasprotniki, fantom je včasih zmanjkal le kanček sreče. Selekcija U-14 je vzporedno nastopala v dveh tekmovanjih (poleg tekmovanja v MNZ Nova Gorica še v Mednarodni

ligi U-14) in po prvem delu zaseda na obeh prizoriščih pohvalno 2. me-sto. Selekciji U-16 in U-18 pa sta na vseh tekmah "pometli" s konkurenco in brez poraza zaključili prvi del tek-movanja. Vsi ti rezultati nam dajejo upanje, da bodo nekatere naše selek-cije v prihodnji sezoni nastopale v

višjem nivoju tekmovanja.V NŠ Ajdovščina je poskrbljeno

tudi za vratarje v vseh selekcijah, saj z njimi 1-krat oz. 2-krat tedensko opravljajo treninge trenerji vratar-jev. V zimskem obdobju bomo zara-di neprimernih vremenskih razmer treninge vseh selekcij izvajali v no-tranjih površinah.

Na koncu pa moramo pohvaliti tudi delo trenerjev v naši nogometni šoli, saj brez njihovega prizadevnega dela in truda stvari prav gotovo ne bi potekale na takšnem nivoju kot po-tekajo.

Vse nogometne navdušence vabi-mo, da se nam v letu 2012 pridružijo v še večjem številu, saj ima nogomet v Ajdovščini bogato tradicijo in v NŠ Ajdovščina želimo, da tako tudi osta-ne (več informacij na http://www.nogometna-sola-ajdovscina.si/). V upanju, da nam bo lokalna skupnost tudi v prihodnje tako naklonjena in v pomoč, vam želimo srečno in predvsem zdravo leto 2012. Matjaž Bajec

V petek, 25. novembra 2011 je v dvo-rani prve Slovenske vlade v Ajdovšči-ni v organizaciji Smučarskega društva Ajdovščina potekala podelitev pri-znanj za pokal Cockta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za po-letno sezono 2011.

Vabilu sta se prijazno odzvala oba podžupana Občine Ajdovščina Igor Česnik in Drago Vidrih. Uvodoma goste pozdravil predsednik SD Ajdo-vščina Ivan Gruden. Izpostavil je, da si tudi v prihodnosti želi sozvočja in

naklonjenosti občinske politike. Bo-gato tradicijo zimskega udejstvovanja na področju smučarskih skokov v teh krajih pa bi bilo potrebno »začiniti«, z izpeljavo oziroma do uresničitve končnega cilja – izgradnje letnega skakalnega centra v Palah. Zbrane je v imenu Občine pozdravil podžupan Igor Česnik ter športnikom čestital za dosežene uspehe. Sledili so še poz-dravi predstavnika Smučarske zveze Slovenije Andraž Kopač in naša »le-genda« Danilo Pudgar, tudi član UO

SD Ajdovščina in član odbora za smu-čarske skoke in NK.

Priznanja so bila podeljena mlajšim starostnim kategorijam smučarskih skakalcev in nordijskih kombinator-cev, med njimi tudi Primorcu Jaku Hvali, članu SSK Ponikve, ki je v sku-pnem seštevku v svoji kategoriji dose-gel 480 točk oziroma odlično 3. mesto.

Kulturni program so pope-strili skupina SKALP in ple-salke iz plesnega centra ADC. Ivan Gruden

Pred kratkim je potekalo pomemb-no mednarodno rokometno prven-stvo, na katerem se je še posebej izkazala mlada Dominika Mrmolja iz Ajdovščine. Slovenska kadetska reprezentanca, katere članica je, je namreč osvojila odlično 2. mesto.

Kje se je odvijalo tekmovanje vr-sta tekmovanje število držav ude-leženk?

Mediterantske igre so potekale v Mestrinu, v Italiji. To je bilo medna-rodno kadetsko prvenstvo, na kate-rem so poleg Slovenije nastopale še: sosedi Hrvaška in Italija, Črna Gora, Tunizija, Turčija, Francija in Portu-galska.

Kaj vam pomeni rezultat?Zelo sem vesela in ponosna na

punce ter vodstvo, da nam je kljub temu, da smo imeli izredno malo časa za pripravo uspelo osvojiti dru-go mesto. To vsekakor štejem med

enega izmed svojih dosedanjih naj-večjih rokometnih dosežkov.

Kakšni so vtisi?Fenomenalni. Upam in mislim da

s to ekipo letnika '94 lahko še veliko dosežemo.

Kakšno je bilo vzdušje v kolektivu?S puncami se zelo dobro razume-

mo in smo pravi team. Vzdušje je super in sproščeno. Držimo skupaj in dajemo vse od sebe za isti cilj in sanje.

Kako vidite možnost vašega ra-zvoja v Ženskem rokometnem klu-bu Ajdovščina?

S tem, da imam možnost zaigrati v 1 državni ligi, je gotovo velik plus. Na težkih tekmah si nabiram nove izkušnje, prav tako pa so mi v pomoč tudi nasveti starejših in bolj izkuše-nih soigralk. S tem pridobljenim znanjem pa bi rada nekoč poizkusila nekoč zaigrati tudi še kje drugje

Kakšne se vaše ambicije?Moje ambicije so zaenkrat se doka-

zati v Sloveniji, zelo pa bi bila vesela, če bi mi uspel tudi kakšen večji pre-boj in bi zaigrala tudi v tujini. Vseka-kor pa si želim ostati v reprezentanci in zabijat gole za Slovenijo. Primož Sulič

Foto

: a

rhiv

KK

Ajd

ovšč

ina

Foto

: Arh

iv N

Š A

jdov

ščin

a

Št. 7 • 15. december 201114 Rekreativno

Migajmo skupaj Jesenska burja je na dobri poti, da

odpihne barvite liste iz dreves, nizke temperature pa že dajejo slutiti, da je pred vrati zima in njene snežne vrago-lije. Prav tako je v Migetalnici, otroci pridno vadijo v telovadnicah in skrbi-jo za svoj telesni in gibalni razvoj, ki kot predpriprava služi učenju smuča-nja ali deskanja na snegu. Predšolski otroci pridobivajo osnovne motorične izkušnje kot so hoja, skoki, plezanje, itd., malo starejši pa so že bolj dejavni. Učijo se različnih prevalov, premetov, stoj, drž, preskokov in drugih gimna-stičnih elementov. Poleg tega, znajo verjetno vsi poimenovati orodja na katerih telovadijo.

Migetalnica se pripravlja tudi na zimo. Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos organizirali ugodna sobotna

Športno društvo Rekreativček v letu 2011

Vabilo na porcijo zdravega športnega druženja ŠZ Ajdovščina obvešča

ZŠ Ajdovščina obvešča

Športnik primorske za leto 2011Sreda 28. december ob 20:00 uri, Dvorana prve slovenske vlade Ajdo-

vščina, Vabljeni na prireditev Športnik Primorske, s priložnostno razstavo o razvoju športa v Ajdovščini.

Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Repu-bliki Sloveniji v letu 2012

Izdajatelj: Ministrstvo za šolstvo in šport, datum zaključka razpisa: 23.12.2011. Kontakt: Deja Ivanović (vsebinski del) tel. 01 400 52 51, Saša Grujić (tehnični del) tel. 01 434 23 97.

Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje plačila strokovnim delavcem v programih panožnih športnih šol na nacionalni ravni za obdobje 2012 - 2016

Izdajatelj: Ministrstvo za šolstvo in šport, datum zaključka razpisa: 23.12.2011. Kontakt: Dušan Hauptman tel. 01/400 5471, Igor Kogoj tel. 01/400 5348.

Zdravo in rekreacija ter športa polno leto 2012 vam želi Športna zveza Ajdovščina!

Urnik ŠC Ajdovščina med prazniki: Športni center Ajdovščina bo med prazniki zaprt v naslednjih terminih: Sobota, nedelja in ponedeljek, 24., 25. in 26. december; Sobota, 31. december ter nedelja in ponedeljek, 1. in 2. januar 2011. Podaljšani urnik pokritega bazena in savn: Torek, 27. december ter četrtek in petek, 29. in 30 december - od 10. ure dalje (do največ 22. ure); Sreda, 28. december od 10. do 16. ure; Praznična vstopnina za bazen do 14. ure je 2,5 evra za vse uporabnike! Možnost nakupa darilnih bonovČe nimate ideje kaj podariti vašim prijateljem, sorodnikom ali pa poslov-nim partnerjem ob koncu leta, vam Zavod za šport Ajdovščina ponuja odlično idejo – darilne bone za različne možnosti športnega in rekreacij-skega udejstvovanja ter tudi razvajanja v savnah in bazenu. Zlata karticaSte redni uporabnik športnega centra ali to želite postati? Privoščite si na-kup zlate kartice, ki zajema celoletni obisk vodenih vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena.Ponovni vpis vadbe v vodi za najmlajšeVadba je namenjena dojenčkom starim od 4 mesecev pa do 1 leta ter malč-kov od 1 do 4 leta. Cilj vadbe je dojenčke čim bolje prilagoditi na vodo ter jih razmigati z različnimi gibalnimi vajami v vodi. Tečaj poteka skupaj s starši, udeležita se ga lahko vedno dva odrasla spremljevalca. Rok prijave sreda 21. december 2011, pričetek vadbe sreda 4. januar 2012.Športno in veselo novo leto 2012! Zavod za šport Ajdovščina vam želi srečno novo leto, veliko zdravih špor-tnih aktivnosti in prijetne praznike!

Dodatne info: www.zs-ajdovscina.si

ZAVOD ZA [PORTA J D O V [ ^ I N A

LEP POZDRAV, TEKAČI, vedno začnite dan z nasmehom na ustni-cah in novim izzivom! Danes se lahko spet veselimo novega izziva in sicer treninga ob 17.15 pred srednjo šolo. Lepa, jasna noč, vse v lučkah in čudovita pot za nabiranje kisika in energije in to brez napora. Srednja šola, izvir Hublja, Gorenje, Lokavec, srednja šola, je danes naša trasa. Ker nam je bilo v torek tako lepo na tej progi, jo bomo danes ponovili in si povečali bazo kilometrov in hriba.

S tako vspodbudnim vabilom, nas povabi naša voditeljica na trening. Le kdo bi se mogel temu upreti?

V nadaljevanju še navaja:Naj vas malo spomnim zakaj sploh

tečemo. Tek, je osnovno in človeku že od

nekdaj najbolj naravno gibanje, je preprost in dandanes vedno bolj pri-ljubljen način rekreacije. Loteva se ga vedno več ljudi vseh starosti, tečemo

po vseh možnih potkah ob vsakem vremenu. Zakaj pa ne? Saj je odličen način sproščanja od današnjega prehi-trega tempa življenja.

Tek pomeni kakovost našega življe-nja, ker vsakega od nas po svoje umir-ja in sprošča tako telesno kot duševno, dviga samodisciplino in okrepi telo. Nauči nas odnosa do tekmovanja, tudi v spoznanju, da obstajajo boljši in slabši od nas. Tek je zdrav, če se ga lotimo s pravo mero tekaške vneme in strokovnih napotkov.

Vztrajnost je neizogibna in okrepi človekovo samozadovoljstvo in sa-

mopodobo ter ublaži osamljenost. Vse našteto pa postane še bolj in-tenzivno v skupini podobno mi-slečih tekačic in tekačev, s katerimi izmenjujemo skupne poglede na svet. Tekanje v tekaški skupini okre-pi pripadnost skupini in skupinsko privlačnost ali notranjo trdnost. Tekaška skupina je skupina ljudi s podobnimi vrednotami. V skupini krepimo stike, znanstva in družabne vezi. Zato nas samostojni tek, še bolj pa organizirani tek v zavetju tekaške skupine, okrepi v telesnem in dušev-nem zdravju.

Zato v našo sredo z veseljem vabi-mo vse, ki imate željo in že pretečete 10 km.

Držimo se načela: "Kdor ima moč-no željo, ta ima močno voljo. Kdor ima dovolj močno voljo, ta ima moč. Takšni smo mi tekači. Ima-mo željo, voljo in tudi moč." Skupina tekačev iz Ajdovščine

Leto je naokoli in tako kot je to v navadi, se tudi v našem društvu ozi-ramo nazaj in ocenjujemo naše delo. Z veseljem ugotavljamo, da se je v letu 2011 naših programov udeležilo zelo veliko število otrok in odraslih, ki so si v raznovrstnih dejavnostih razgibali dušo in telo.

Najmlajšim je od oktobra do maja namenjena šola plavanja in sicer za predšolske otroke (4-5 let) dvakrat tedensko , za šoloobvezne otroke (6-12 let) pa trikrat tedensko. Na osnovnih šolah Vrtovin in Skrilje izvajamo preko celega šolskega leta vadbo športne abecede, ki jo obisku-jejo otroci od prvega do tretjega ra-zreda devetletne osnovne šole.

Seveda pa smo za najmlajše v dru-štvu poskrbeli tudi preko zimskih in poletnih počitnic. Med zimskimi počitnicami izvajamo tečaje smuča-

nja na Javorniku, preko poletja pa smo otrokom omogočili udeležbo na tečajih tenisa, rolanja in plavanja, lahko pa so se udeležili tudi progra-mov aktivnih počitnic v vodi in no-gometnega kampa, ki sta potekala preko celega dne.

V društvu nismo pozabili niti na odrasle, saj smo jim preko celega leta omogočali pestro športno udejstvo-vanje. Dvakrat tedensko v notranjem bazenu poteka vadba rekreativnega plavanja za odrasle, poleg tega pa za odrasle izvajamo tudi program MIX aerobike, ki ga naša vaditeljica izvaja na Colu, v Šmarjah, Velikih Žabljah, Gaberjah in Ajdovščini. V letošnjem letu smo prvič združili moči tudi s fitnes studijem Healthy life in udele-žencem MIX aerobike omogočili po-sebne pakete ugodnosti za kombini-rano obiskovanje aerobike in fitnesa.

Ker je vsako leto priložnost za nov začetek, storite nekaj zase in za svoje telo ter se v letu 2012 udeležite športnih vadb, ki so vam na voljo v naši pestri ponudbi . V prazničnem decembru pa lahko svoje najdraž-je obdarite z darilnimi boni našega društva.

Informacije o vseh programih najdete na spletni strani društva http://rekreativcek.gmajna.eu ŠD Rekreativček

družinska srečanja v programu Prvi smučarski koraki. Če nam bo vre-me ponovno pripravljeno pomagati, bomo migali na najvišjem in najlep-šem smučišču Kanin. Poskrbeli bomo tudi za starše in jim omogočili, da bo nakup smučarske karte čimugodnejši. Da bi čimveč otrokom omogočili uče-nje smučanja, smo pripravili par kom-pletov smuči za tiste, ki jih nimate. V kolikor menite, da bi otroku podarili enodnevni tečaj smučanja ali zimsko miganje v telovadnici, smo pripravili bone, s katerimi lahko obdarite vaše najdražje.

Če se želite več informacij o naši programih, bomo zelo veseli vašega sporočila. Pišite nam na migetalnica@gmail.com. Lep športni pozdrav in ve-sele božično novoletne praznike vam želimo vaditelji Migetalnice. MV

Lucija Krkoč – najuspešnejša slovenska gorska tekačica

Konec novembra so se v Sori pri

Medvodah zbrali slovenski gorski

tekači na jubilejnem, 20. letnem

izboru najuspešnejših slovenskih

gorskih tekačev.

Priznanji za najuspešnejša gor-

ska tekača sta dobila Mitja Koso-

velj in naša Lucija Krkoč iz Sela.

Lucija je osvojila bronasto me-

daljo na evropskem prvenstvu

v Bursi v Turčiji, v skupnem se-

števku svetovnega pokala pa je po

treh težko priborjenih zmagah na

posameznih tekmah osvojila prvo

mesto. Zmagala je tudi v skupnem

seštevku svetovnega pokala.

Čestitamo!!

Št. 7 • 15. december 2011 15Družabno

Plesalke plesne skupine Ajda premagale kuharskega mojstra Damjana

V sobotni popoldanski oddaji Ku-hajmo z Damjanom na prvem pro-gramu nacionalne televizije, smo se v kuharskih spretnostih pomerile tudi plesalke plesne skupine Ajda iz ple-snega centra ADC Ajdovščina.

V oddajo nas je spravila naša plesna učiteljica Alice Stojko Saliv, me smo se z izzivom takoj strinjale. Da v sku-pini ne bi prišlo do nesoglasij je bil izbor treh narejen na podlagi tajne-ga glasovanja. Predlagane tri plesalke smo se hitro uskladile in dogovorile, da moramo za takšen izziv pripraviti nekaj popolnoma novega in našega, nekaj česar pač ni v nobeni kuharski knjigi in bo povezano z skupino.

Krožnik smo poimenovale; obložen piščančji file na ajdovi postelki. Upo-rabile smo piščančji file, ajdovo kašo, bučke, domača zelišča, sol in poper, za oblogo pa pečene rezine jurčkov, nanoški sir, popečeno panceto in de-koracijo.

Prevzele smo veliko odgovornost do ostalih članic skupine, zato smo pridno vadile in poizkusile. Jed smo

poskušale delati na dva načina, seve-da pa smo se odločile na podlagi na-ših okusov in okusa naše Alice.

Na dan kuhanja v studiu smo imele precej treme, saj smo kuhale ob direk-tnem prenosu, in seveda brez kakršne koli predhodne vadbe. Bile smo zelo usklajene, vsaka je odgovorno opra-vila svoje delo, jed je bila skuhana v pravem času, kuhanje je ob stalnem spodbujanju ostalih članic skupine minilo kot bi mignil. Pripravile in obložile smo tri krožnike za člane ži-rije in nestrpno pričakovale začetek

ocenjevanja in odločitev članov žirije. Prvi glas je šel za naš krožnik, druge-ga je dobil Damjan, tretji in odločilni član žirije pa je končno zmago priso-dil nam. Nismo se takoj zavedale da smo zmagale, šele ko nam je Damjan podaril vsaki svojo kuhalnico z nje-govim imenom in imenom oddaje smo dojele, da smo res zmagovalke. Ponosne na naš inovativni recept smo se veselile z ostalimi članicami ple-sne skupine. Če koga zanima recept vam ga z veseljem posredujemo. Marija Rebek, Anica Gregorič in Anica Stojko

MePZ Angelski spev z Otlice praznuje 10. obletnico

Pevci že vrsto let prepevajo v žu-pnijski cerkvi na Otlici, pred deseti-mi leti pa so ustanovili društvo in se poimenovali Angelski spev.

Premierni koncert so priredili ob velikem praznovanju 400. letnice naselitve Gore. V teh desetih letih so nastopali po mnogih krajih in tudi gostili druge zbore doma. Nastopa-jo na reviji Primorska poje, občinski reviji Naši zbori pojo, Pod modrim nebom, na Festivalu cerkvenih pev-skih zborov in še mnogih drugih prireditvah.

Radi se odzovejo vsem vabilom na najrazličnejše prireditve, kot so

otvoritve, predstavitve knjig, z glas-bo so popestrili likovno kolonijo Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu in še in še…

V svoji predstavitvi so zapisali, da so skoraj 700 krat olepšali bogoslužje v domači cerkvi. Tudi v prihodnosti bo tako. Njihova zborovodkinja je Katarina Vidmar.

Ob 10. rojstnem dnevu so pri-redili prelep koncert. Sodelo-vali so tudi Pevski zbor dru-štva podeželskih žena Predmeja, Wang Xuan na inštrumentu gu-zheng in solist Adrijan Kodelja. Nevenka Vidmar

Šturski pevci zapeli slavljenki za 100 letV nedeljo po deseti maši smo se

šturski pevci preselili v dom starejših v Šturje. Med pripravami na kosilo smo presenetili gospo Marijo Mikuš, varovanko doma, ki praznuje v teh dneh stoti rojstni dan. Marija je bila rojena v Sanaboru, sedaj pa že dolgo biva v Šturskem domu starejših.

Prav isti dan praznuje tudi njena nekoliko mlajša sostanovalka Anu-ška Stibilj, ljubiteljica zborovskega petja. Ker je vedno rada prisluhnila Šturcem, smo jo razveselili z našim obiskom. V avli doma je iz veselih src mogočno zadonel napev krepak. Zapeli smo tudi dve marijini pesmi, katerim so dodale svoj glas tudi sla-vljenki.

Pesem je zvabila iz zaprtih sob pre-cej radovednih stanovalcev in tudi skrbniki v uniformah so nas prišli poslušat.

Obema smo zaželeli še mnogo zdravja in lepih trenutkov v naprej. Ob majhni spremembi v monotonem prebivanju v domu so se nasmehnile marsikatera usta, čeprav le za kratek

čas. Ob odhodu smo, malo za šalo, malo za res, obljubili, da bomo tudi mlajši slavljenki prišli zapeti ob nje-nem stotem rojstnem dnevu. Aleš Brecelj

Športno srečanje upokojencevDruštvo upokojencev Kanal je v

novembru že tretjič organiziralo tur-nir v pikadu. Zbralo se je 21 ekip z Slovenije in zamejstva. Tekmovalo je devet moških in dvanajst ženskih ekip.

Med najuspešnejšimi ženskimi ekipami so bile tekmovalke iz Idrije,

med moškimi tekmovalci pa ekipa iz Kanala.

Med posameznimi tekmovalci je prvo mesto osvojila Silvija Lah z DU Ajdovščina z 735 točkami. Prvo me-sto z 839 točkami pa je osvojil Evgen Likar prav tako iz DU Ajdovščina. Nevenka Vidmar

8. kongres prostovoljstva v Mariboru Na ta veseli dan kulture odmeval poulični radio Poetikon

Člani DU Ajdovščina so se 5. In 6. decembra udeležili kongresa prosto-voljstva v Mariboru, ki ga je organi-zirala Filantropija Slovenija.

Prvi dan so nas pozdravili :Janez Ujčič podžupan mesta Maribor, dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slo-venske filantropije, mag. Franc Ho-čevar, Urad predsednika republike in mag. Blaž Kavčič, predsednik dr-žavnega sveta. V nadaljevanju je dr. Ivan Svetik iz ministrstva za delo, družino in socialo predstavil pomen prostovoljstva v času družbenega ra-zvoja. Mag. Urška Manček je pred-stavila prostovoljstvo kot družbeno odgovornost.

V delavnicah, ki so sledile so bile obdelane in na koncu predstavljene naslednje teme: Socialni eksperi-menti mladih – se lahko vključujejo tudi starejši?, Kaj ovira razvoj pro-stovoljstva v šolah? Korporativno prostovoljstvo, Vprašanja in odgovo-

ri na Zakon o prostovoljstvu, Med-narodno prostovoljstvo in Težave organiziranega prostovoljstva.

Drugi dan pa so bile obdelane na-slednje teme:

Predlog organiziranja prostovoljske mreže in sodelovanje z inštitucijami,

Predstavitev predloga Mariborske-ga manifesta prostovoljskih organi-zacij,

predstavitev dobrih praks prosto-voljstva in priprava akcijskega načrta za leto 2012.

Teme so predstavili : Polonca Šega iz ministrstva za javno upravo, Te-reza Novak, Slovenska Filantropija, Davor Dominkuš ministrstvo za delo, družino in socialo, Janez Ma-toh, nevladne organizacije.

V uradnem zaključku Evropskega leta prostovoljstva je s kulturnim programom sodelovala Lučka Šantel z igranjem na Venerin gong. Metka Marušič

Poulični radio Poetikon (še ena iz vrst izvrstnih besednih domislic do-mačega literata Bojana Bizjaka) se je ponovno oglašal iz stolpa na ajdo-vsko tržnico na ta veseli dan kulture, ki ga kulturne ustanove praznujejo na obletnico Prešernovega rojstva, 3. decembra.

Poetikon je „podedovala“ Vlasta Rebek Dolenc, neumorna predse-dnica društva Norma 7 iz Brij na Vipavskem, ki posebno pozornost

posveča umetnikom invalidom. Poulični radio tako brez vnaprej-šnje napovedi sem in tja prijetno preseneti mimoidoče s predstavlja-njem literature pretežno domačih avtorjev. Tako je presenetil tudi našo občasno fotografinjo Vlasto Ferjančič, ki je z veseljem za naše novice škljocnila nekaj posnetkov in prisluhnila poeziji. Tokrat sta svoja dela predstavljali Vanda in Iva. SH

Z VELIKO DOBRE VOLJE IN ZAUPANJEM V

LASTNO MOČ,DA ZMORETE VZETI

V SVOJE ROKE PRIHODNOST,ZAKORAKAJTE

V NOVO LETO 2012.

SREČNO VAM ŽELI

DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA

Z VELIKO DOBRE VOLJE IN ZAUPANJEM V

LASTNO MOČ,DA ZMORETE VZETI

V SVOJE ROKE PRIHODNOST,ZAKORAKAJTE

V NOVO LETO 2012.

SREČNO VAM ŽELI

DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA

Foto

: Alic

e

Foto

: Nev

enka

Vid

mar

Fo

to: V

last

a Fe

rjanč

ič

Foto

: Ale

š Br

ecel

j

Foto

: Nev

enka

Vid

mar

Št. 7 • 15. december 201116 Jesensko

Starejši bi bili radi čim dlje domaLjudje naj bi starost preživljali doma, v krogu svoje družine, sosedov in

prijateljev. Domače okolje je pač tisto, ki ga starostniki najbolj poznajo in sprejemajo. Zaradi tega ostajajo doma, dokler jim razmere tako dopuščajo. Vendar tako vedno ne gre. Po 65. letu starosti naj bi ljudje postali tudi uradno »stari«. Pojavijo

se zdravstvene težave in posledično na primer težave pri vzdrževanju telesne higiene. Nekateri starejši niso več sposobni voditi samostojnega gospodinjstva. Ena večjih težav pa je vsekakor, da so vedno bolj osamljeni in potrebujejo družbo. Svojci sicer prihajajo na obisk, vendar so to dnevni ali tedenski obiski. Celo, če živijo v skupnem gospodinjstvu, je veliko starostnikov večino dneva samih. Nastopijo razmere, ko je odhod v dom za starejše najboljša rešitev. Ta

odločitev pa je vedno težka, saj se je treba prilagoditi novemu okolju, ki ga starostnik ne pozna. Okoli njega so novi ljudje in za njega skrbijo vsaj na začetku tujci. Nov je ritem življenja – od obrokov v jedilnici do gledanja televizije, dnevnih sprehodov in razgibavanja.

Oskrbovana stanovanjaOskrbovana oz. varovana stanovanja so grajena tako, da lahko služijo

potrebam starejših. Širša vrata, brez stopnic, ustrezne kopalnice itd. Namenjena so ljudem, ki se sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati. Stanovalci imajo na razpolago pomoč pri bivanju, kamor sodi npr. čiščenje, postiljanje in odnašanje smeti, organizirana prehrana, pomoč pri pranju, likanju, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene ter pomoč pri ohranjanju osebnih stikov. Zagotovljena mora biti zdravstvena in socialna oskrba. Oskrbovana stanovanja so opremljena s t. i. SOS gumbom (klic na pomoč). Seveda pa je potrebno storitve plačati. Večina oskrbovanih stanovanj je potrebno kupiti. Nekaj pa je tudi možnosti za najem. Varovana stanovanja v naši bližini so v Postojni in Novi Gorici.

Domovi starejših občanovV naši neposredni okolici je kar nekaj ustanov, namenjenih bivanju starejših:

Postojna, Sežana, Dutovlje, Nova Gorica, Gradišče (Kromberk), Črni Vrh ter seveda Dom starejših občanov Ajdovščina in Center starejših Pristan Vipava. Pravico bivanja v domovih imajo ljudje, starejši od 65 let.Bivanje v Domu je seveda povezano s plačilom. Oskrbovanci plačajo stroške

oskrbe, stroške zdravstvene nega zavarovanja pa plačuje ZZZS. Cene oskrbe so različne. Odvisne so od standarda ustanove, števila postelj v sobi in od nivoja oziroma zahtevnosti oskrbe. Cena za oskrbovance, ki ne potrebujejo pomoči, prične nekje od 460 € mesečno za nastanitev v večposteljni sobi. Enaka usluga v enoposteljni sobi je dobrih 100 € dražja. Za oskrbovance, ki so v celoti odvisni od nege osebja, prične cena v večposteljni sobi pri slabih 900 €, v enoposteljni sobi pa okoli 1.000 € - 1.200 €. V nadstandardni sobi je cena še višja. Nadstandard običajno pomeni lastno kopalnico, balkon, apartma in podobno. Kdo plačuje stroške, če posameznik nima dovolj velike pokojnine ali lastnih

sredstev? Najprej se seveda porabi pokojnina in drugi redni prihodki (npr. renta dodatnega pokojninskega zavarovanja). Če to ne zadošča, je dolžan razliko plačati zakonec in kot naslednji otroci oskrbovanca. Če teh ni, potem razliko krije občina, iz katere stanovalec prihaja, ki pa si običajno ta sredstva zavaruje na oskrbovančevem premoženju. Ne glede na plačnika pa mora oskrbovancu ostati zakonsko določena žepnina, ki je sedaj neto dobrih 20 €. Koliko pa je dom starejših sploh »dom« v tistem pravem pomenu besede?

Podatki prikazujejo dokaj neugodno sliko. Pred leti jeobstajala petina stanovalcev, ki so potrebovali popolno nego in so bili v celoti odvisni od tuje pomoči. Sedaj je v domovih starejših v Sloveniji povprečno že preko dve tretjini oskrbovancev, ki so odvisni od pomoči drugih. Tako domovi starejših postajajo vse manj domovi in vse bolj negovalne ustanove, nekake podaljšane roke bolnišnic. Kako je v Domu starejših občanov v Ajdovščini, sem se pogovarjal z

direktorico Tanjo Stibilj Slemič, o Centru starejših Pristan Vipava pa z direktorjem Martinom Kopatinom.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Tretje življenjsko obdobje

Dom starejših Ajdovščina

1. oktobra pred 28 leti so bili v Dom sprejeti prvi stanovalci. S tem se je začela orati ledina institucio-nalnega varstva starejših v tem delu Vipavske doline. Takrat je bil dom na robu mesta, danes je del prijetne stanovanjske soseske, v neposredni bližini šole in vrtca, kar omogoča dnevno srečevanje različnih genera-cij. Dolga leta je bil Dom edina tovr-stna ustanova na tem področju, zato se se sprejemale tudi mlajše osebe, ki zaradi različnih zdravstvenih težav ali prizadetosti niso mogle ostati v domači oskrbi. Nekateri so še danes oskrbovanci Doma. Z razvojem dru-gih oblik varstva in nastanitve mlaj-ših oseb, kjer jim je nudena zanje ustreznejša obravnava, je tudi Dom starejših Ajdovščina dobil možnost, da se prvenstveno posveča osnovne-mu poslanstvu – skrbi za starostnika.

Danes ima dom 70 strokovno uspo-sobljenih zaposlenih, ki nudijo oskr-bo in nego 151 stanovalcem. Poleg tega v domu deluje petkrat tedensko splošna ambulanta, enkrat mesečno pa specialistična ambulanta psihia-tra. Nudenje oskrbe in zdravstvene nege pojmujejo zelo celovito in širo-ko, saj se želijo odzivati na potrebe in želje stanovalcev. Seveda so omejeni z denarnimi sredstvi in številom za-poslenih. Edina vira finansiranja sta prihodka iz oskrbnin in zdravstvene nege. Prav prihodek iz zdravstvene nege pa je iz leta v leto skromnej-ši, kar je zelo zaskrbljujoče. Na eni strani je dejstvo, da bistveno narašča delež stanovalcev, ki potrebujejo naj-zahtevnejšo obliko zdravstvene nege, na drugi strani pa zastarela merila glede potrebnega števila zaposle-nih in vse manjša denarna sredstva. Strokovna in kakovostna zdravstve-na nega je za stanovalca, kakor tudi za zaposlene, izrednega pomena. Z njo se lahko preprečijo ali vsaj od-ložijo in lajšajo nekatera stanja, ki nastanejo kot posledica dolgotrajne nepokretnosti. Zdravstvena nega in

oskrba se med seboj prepletata in predstavljata osnovo vsakodnevne-ga dela. Poleg navedenega sodijo v to osnovo še: urejeno bivalno okolje, pomoč pri vsakdanjih aktivnostih, ki jih stanovalci ne zmorejo več sami, in skrb za ustrezno prehrano.

Stanovalcem pa nudijo še mno-go več. To so družabne aktivnosti, ki potekajo pod vodstvom delovne terapije: praznovanja, kulturni do-godki, izdelovanje raznih izdelkov, peka peciva, sladoledni dopoldnevi, glasbeni dopoldnevi … Pod vod-stvom fizioterapevtke poteka skrb za ohranjanje fizične aktivnosti in sicer dnevna skupinska telovadba ter individualna fizioterapevtska obravnava. Skrbijo za ohranjanje so-cialnih stikov in pomoč pri urejanju najrazličnejših zadev, kjer se na željo stanovalcev vključuje socialna delav-

ka. Nepogrešljiv element predstavlja prostovoljstvo. Tudi na tem podro-čju se je prav v domu pred skoraj dvajsetimi leti zaorala ledina skupin za samopomoč na območju takratne ajdovske občine. Danes prostovoljke vodijo 7 tematsko različnih skupin, kjer vsak lahko najde nekaj zase, od pevskega zbora do pikada, balinanja in kartanja. Posebno skrb namenjajo tudi sodelovanju z okoljem, od obi-skov društev, kot sta Karitas in Rde-či križ, do otrok iz bližnjega vrtca, osnovnošolcev, mladih glasbenikov in mladih prostovoljcev, ki želijo del svojega prostega časa nameniti oskrbovancem doma. Poskrbljeno je tudi za versko oskrbo – sv. maše, ki se jih pogosto udeležujejo tudi ljudje iz bližnje okolice. Vse aktivnosti so prilagojene sposobnostim stanoval-cev, saj je cilj v aktivnosti vključiti čim več stanovalcev. Vključujejo jih tudi v oblikovanje življenja v domu in priznati je treba, da so njihovi predlogi in mnenja zelo dragocena. V letošnjem letu so imeli tri prazno-

vanja stote obletnice in eno prazno-vanje 101. obletnice rojstva.

Pomembna dejavnost doma je tudi pomoč na domu. Ta oblika je sicer za posameznika omejena na 20 ur tedensko. V sklopu te dejavnosti dnevno oskrbujejo 40–50 uporabni-kov s toplim obrokom. Za v naprej pa načrtujejo tudi druge oblike, kot so dnevno varstvo in varovana sta-novanja.

V domu se zavedajo, da so svojci nepogrešljiv partner pri njihovem delu. Sodelovanje z njimi se prične že veliko pred sprejemom bodočega stanovalca v dom. Zavedajo se, da je prihod v dom velika prelomnica tako za stanovalca kot tudi za njego-ve svojce. Zato je priprava na ta do-godek zelo pomembna. Potrebno je najti odgovore na mnoga vprašanja, včasih premagati stereotipe o življe-

nju v domu, skratka spoznati hišo in kakšno je življenje v njej.

Dom starejših občanov Ajdovščina sodi med skupino javnih zavodov, ki so v primerjavi s koncesionarji cenejši, ker njihova cena ni obreme-njena s stroškom investicije v objekt.

Omeniti je potrebno, da se pripra-vljajo na večjo posodobitev objekta, ki bo zajemala prilagoditev bivalnih prostorov novim standardom. Pri-dobili bodo eno- in dvo-posteljne sobe, opremljene s sanitarijami ter tušem. Cilj je oblikovanje manjših bivalnih enot, oblikovanje oddelkov, namenjenih izključno stanovalcem s težjo obliko demence. Vsega tega žal v obstoječih prostorih ni mogoče zagotoviti.

Direktorica je pogovor zaključila z mislijo: »Ni naključje, da naši hiši pravimo Dom in da njene prebivalce poimenujemo stanovalce. To je od-raz našega razmišljanja, razumeva-nja in vizije dela, ki je usmerjena k človeku.«

Center starejših Pristan Vipava Zavod Pristan je bil ustanovljen v

začetku leta 2002 kot eden izmed prvih zasebnih zavodov na podro-čju socialnih dejavnosti v Sloveniji. Namen ustanovitve je bil izvajanje storitev pomoči družini na domu, socialnega servisa in institucional-nega varstva. Leta 2003 je Ministr-stvo za delo, družino in socialne zadeve Zavodu Pristan izdalo dovo-ljenje za opravljanje storitve pomoč družini na domu, katero trenutno kot koncesionar izvaja v šetih obči-nah po Sloveniji (Ljubljana, Kamnik,

Ajdovščina, Vipava, Komen, Hrpelje – Kozina).

Leta 2010 je Zavod Pristan v Vipa-vi odprl nov Center starejših Pristan Vipava. Skupaj zavod združuje 90 zaposlenih, katerih naloga je pomoč starejšim skozi različne socialnovar-stvene storitve. Leži v neposredni bližini centra Vipava. V njem je pro-stora za 104 stanovalce. Grajen je po najnovejših bivalnih standardih in sodobno opremljen. V Centru je 22 enoposteljnih sob (od tega 3 z balko-nom, 6 s teraso) in 41 dvoposteljnih

Foto

: Bra

nko

Lavr

enči

č

Foto

: Bra

nko

Lavr

enči

č Foto

: arh

iv P

rista

n

Foto

: arh

iv D

om s

tare

jših

Ajd

ovšč

ina

Št. 7 • 15. december 2011 17Jesensko

Nežka se možiŽe naslov najnovejše igre Vinka Mö-

derndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Ma-tija, Neža, Tonči) in ena najbolj zna-nih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski uči-telj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega ži-vljenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspe-šen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …

Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni

in erotični) besedni zaklad in nepri-čakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi ko-medije 2010.Za gledališki abonma in izven.Četrtek 22. december ob 19:30, Dvo-rana prve slovenske vlade Ajdovščina.Režija: Jaka Andrej VojevecIgrajo: Nina Valič – Neža, Bojan Emeršič – Tonči,Valter Dragan – Ton-či

PREDPRODAJA VSTOPNIC NA SEDEŽU ZKD AJDOVŠČINA, Gre-gorčičeva 17, vsak dan med 9.00 in 12.00 ter med 13.00 do 15.30. Cena vstopnic je 15€.

Vljudno vabljeni!

Vabljeni na predstavitev knjige

Podoba nekega časa in ljudi.

Avtor knjige je lokavški rojak

Bogomil Blažko Mojstrov. Pred-

stavitev bo potekala v soboto,

17. decembra 2011 ob 18. uri, v

Dvorani Edmunda Čibeja v Lo-

kavcu.

Knjigo in avtorja bo predstavila

zgodovinarka mag. Slavica Pla-

huta, odlomke bo bral Boris Jež,

nastopila bo vokalna skupina Šu-

mljak.

Vabi vas Društvo DOLI.

sob (25 z balkonom, 9 s teraso), ki so udobno opremljene, z lastnim gre-tjem ali klimo. Vse imajo lastno ko-palnico, večina jih ima lasten balkon ali izhod na teraso ali zelenico. V so-bah je mogoč priklop TV, interneta in telefona. Center ima 5 zaključenih stanovanjskih enot, ki so razporeje-ne v dveh stavbah in 2 nadstropjih. V najlepšem delu Centra, v pritličju, je umeščen varovani oddelek za ose-be z napredovalo stopnjo demence (bolezen, ki prizadene možganske celice, posledica pa je največkrat iz-guba spomina), ki potrebujejo 24-urno varstvo. Tu imajo vse sobe in dnevni prostor izhod na zelenico okrog Centra. Ostali štirje oddelki so namenjeni ostalim stanovalcem ne glede na njihovo pokretnost. Po-leg sob na oddelku je tudi oddelčna kuhinja in jedilnica, kjer si lahko stanovalci sami pripravijo napitke ali manjše prigrizke.

Cene so zaradi nadstandardnih sob nekoliko višje in sicer znašajo me-sečni stroški v dvoposteljni sobi od 685 € do 975 €, odvisno od zahtev-nosti oskrbe. V enoposteljni sobi so cene okvirno 100 € višje. Ceno lahko povečajo še dodatne storitve in nad-standard.

Za pestro domsko življenje skrbi 40 ustrezno strokovno usposoble-nih delavcev. Pralnico in čiščenje opravljajo zunanji izvajalci. Za zdra-vstveno oskrbo je vsak delovni dan po dve uri v Centru splošni zdravnik iz Zdravstvenega doma Ajdovščina. Dvakrat mesečno prihaja v Cen-ter tudi psihiatrinja iz psihiatrične bolnice Idrija, za vse diabetike pa prihaja enkrat mesečno diabetolog. Za vse velja, da jih odlikujejo prija-znost, strokovnost, ustrežljivost in delavnost.

V Centru se nevidno prepletata in dopolnjujeta zdravstvena nega in socialna oskrba. Potrebe stanovalcev narekujejo sodobno organiziranost služb. V ozka grla se vključuje vse razpoložljivo osebje. Delo poteka timsko in usmerjeno k stanovalcu. Organizacija dela je dinamična, ose-bje je fleksibilno - razporejeno glede na stopnjo zahtevnosti zdravstvene nege, stopnjo oskrbe in ozka grla v samem procesu dela. V delo se vpe-ljuje principe »vitke« organizacije. V Centru nimajo ločenih oddelkov glede na pokretnost stanovalcev, kar pomeni, da so na enem oddelku sta-novalci od popolnoma pokretnih do popolnoma nepokretnih. Tako sta-novalcev ne selijo zaradi poslabšanja zdravstvenih stanj in zahtevnejše zdravstvene nege, temveč samo zara-di zagotavljanja dobrega vzdušja in razumevanja med njimi. Zagotavlja-jo višji nivo zdravstveno-negovalnih storitev. Vse stanovalce se redno tedensko kopa. Pri oskrbi in zdra-vstveni negi zagotavljajo potrebne gibalne pripomočke, pripomočke za preprečevanje razjed zaradi pritiska, sodobne materiale za nego in oskrbo kože. Vsi stanovalci, ki lahko sedijo, so vsak dan dopoldan in popoldan dvignjeni na vozičke. V posteljah ostanejo zgolj tisti, ki zaradi zdra-vstvenega stanja ne zmorejo drugač-nega položaja.

Zelo pomembno vlogo pri vsak-danjem delu s stanovalci imata fizi-

oterapevtka in delovna terapevtka. V Centru imajo zaposleno eno fi-zioterapevtko za polni delovni čas, kar je skoraj za polovico več kot to predvidevajo kadrovski normativi. Deluje na več nivojih zdravstvene oz. fizioterapevtske oskrbe. S fizio-terapevtskimi metodami in tehnika-mi skrbi za preventivne programe, zdravljenje bolezenskih stanj, izva-janje rehabilitacijskih programov, zdravstveno-vzgojno izobraževanje ter sodelovanje z drugimi službami v Centru.

Ob sprejemu stanovalca v dom fi-zioterapevtka testira, oceni in načr-tuje, nato pa izvaja in dokumentira terapijo glede na potrebe, zdravstve-no stanje, sposobnost sodelovanja in želje stanovalca. Skupaj s stanovalci stremi predvsem k temu, da bi do-segli, ohranili ali izboljšali čim večjo samostojnost v dnevnih aktivnostih, izboljšali kakovost življenja, vzposta-vili dobro medsebojno komunikaci-jo. Kabinet fizioterapije je opremljen s sodobnimi in varnimi napravami za nudenje čim bolj kakovostne tera-pije, usmerjeni so k stanovalcu, nje-govim željam in potrebam in stremi-mo k skupno določenim ciljem.

V okviru fizioterapije so stanoval-ci vključeni v obravnavo v kabinetu, kjer je terapija zasnovana kot kro-žna vadba na različnih napravah ob spodbujanju, vodenju in pomoči ter k čim bolj individualnemu pristo-pu. Fizioterapevtske obravnave se izvajajo tudi na oddelkih, po sobah. Fizioterapevtka stanovalcem zagota-vlja potrebne medicinsko- tehnične pripomočke. Stanovalci so vključeni v skupinsko aktivno vadbo, v šolo in trening hoje, v športne igre in delav-nice, sprehode in za zahtevnejše tudi pohode po bližnjih vzpetinah.

V Centru fizioterapevtka s huma-nim, celostnim in strokovnim pri-stopom prispeva kamenček v moza-ik pri zagotavljanju dostojanstva in kakovosti življenja stanovalcev.

V sklopu delovne terapije pote-kajo poleg redne delovne terapije vsak delovni dan tudi prostočasov-ne aktivnosti od katerih so neka-tere redne tedenske, kot denimo tombola, športne igre, kulinarična delavnica,družabne igre, ustvarjal-na delavnica, ogled filma, sprehodi, sladki dan. Program domskega ra-dia oblikuje stanovalec, ki z glasbo razveseljuje sostanovalce tudi ob vseh drugih družabnih priložno-stih. Pri nekaterih prostočasovnih aktivnostih sodelujejo z zunanjimi sodelavci, kot je ajdovska knjižnica. Z njo izvajajo mesečne bralne urice in bralno značko. S članicami dru-štva upokojencev Ajdovščina izvaja-jo kulinaričnoo delavnico. Dvakrat mesečno pridejo na obisk »tačke po-magačke«. Zelo uspešno sodelujejo s prostovoljci iz škofijske gimnazije, ki v velikem številu (53) obiskujejo stanovalce centra. Za stanovalce or-ganizirajo praznovanja rojstnih dni, sprehode, pohode, izlete, razne pri-reditve in zabave, kot so kostanjev piknik, novoletna zabava, pustova-nje, tekmovanje v športnih igrah … V bodoče načrtujejo, da bodo doga-janje obogatili tudi s skupinami za samopomoč.

Portret – Stanko BovconBeseda »portret« se najpogosteje uporablja v slikarstvu, kiparstvu in fotografiji za upodobitev resnične osebe. V Ajdovskih novicah vam poizkušam z besedo upodobiti zanimive posameznike. Priložene so tudi fotografije.

Stanislav Bovcon, vsi ga kličejo Stanko, je bil rojen v Selu pred do-brimi devetdesetimi leti. Doma so bili kmetje in kmetijo je prevzel tudi sam. V osemletno osnovno šolo je hodil – dobesedno hodil – v Batuje. Iz zgodovine vemo, da je po rapalski pogodbi iz leta 1920 ta del Slovenije pripadel Italiji, zato so bile šole v ita-lijanskem jeziku, prebivalci pa itali-janski državljani.

Kot še ne dvajsetletnega fanta so ga tik pred pričetkom druge svetov-ne vojne, januarja 1941, vpoklicali v italijansko vojsko. Najprej je službo-val blizu francoske meje v kraju Cu-neo – pokrajina Piemonte, potem je dobil »prekomando« v Rim in nato še južneje, v Kalabrijo. V vojnih ča-sih, še posebno proti koncu, Italija-ni niso v svoji vojski preveč zaupali Slovencem. Stanko je bil tako presta-vljen v delovno enoto, »battaglione speciale«, in do konca vojne je sekal drva v apeninskih gozdovih.

Po kapitulaciji Italije 8. septembra leta 1943 je bila vojska razpuščena in lahko bi odšli domov. Enostavno so jim rekli, naj gredo, komor koli želijo. Vendar so bili tu že Nemci, ki so jih lovili po avtobusnih in železni-ških postajah ter pošiljali v delovna taborišča v Nemčijo. Da bi se izognil temu, se je skril pri italijanski druži-ni in se vrnil domov šele ob koncu vojne, maja 1945.

Kmetija je bila obubožana, živi-

ne skoraj da ni bilo in potrebno je bilo takoj prijeti za delo. Trdo delo in pridne roke so obrodile sadove. Kmetija je kmalu zopet imela prej-šnjo podobo in prišel je čas za druži-no. Leta 1949 se je poročil s Tilko iz Dorenberka. Tu je tudi dobil idejo za gojenje breskev, kar je kmalu postala ena od pomembnih dejavnosti kme-tije. Nabavil je kombi in breskve tudi sam prodajal različnim trgovinam po Sloveniji ter celo počitniškim do-movom v Istri.

V zakonu so se rodili trije otroci, dve hčerki in sin. Z ženo nista ni-koli bila v redni službi in sta živela izključno od kmetije, ki je mora-la preživeti celo družino. Ponosno pove, da so se vsi otroci izšolali in so na svojih področjih sedaj uspešni.

Še posebej je ponosen na sina, ki je priznan in uspešen podjetnik. Seve-da so tudi vnuki sedaj že večinoma odrasli in nekateri tudi poročeni.

Danes 90-letni Stanko Bovcon živi skupaj z družino svojega sina v novi hiši. Ima kmečko pokojnino, je zdrav, poln energije in stalno v giba-nju. Pravi, da se grozdje in vino ne izplačata več, zato je začel gojiti olj-ke. Nasad za sedaj obsega 100 dreves in letos je pridelal 70 l oljčnega olja. Pohvalil se je, da je napravil drv za dve zimi in še vedno vozi avto ter traktor. Malo z grenkobo mi je poto-

žil, da kmetija, ki je včasih preživela celotno družino, sedaj zadošča mor-da za enega.

Ob pogovoru sva spila kozarček novega vina. Mimogrede sva načela različne teme iz njegovega življenja. Zanimiv je podatek, da je bil samo enkrat v življenju v bolnišnici. Leta 1941 (!!) so med služenjem vojaščine v Rimu posumili, da ima malarijo. Sum ni bil upravičen. Stanko pa je bil prvič in do sedaj zadnjič v bol-nišnici. Povedal mi je tudi, da je bil vedno zmeren, pri hrani in pijači ter da ni bil še nikoli v življenju pijan. Pred 10 leti, ko je bil star 80 let, pa je bil sam pri svoji sestri v Avstraliji.

Stanko je že 17 let vdovec, vendar ni sam. Zelo je zadovoljen z druži-no, ki je okoli njega in pravi, da zanj

lepo skrbi. Ima tudi kar nekaj pri-jateljev, ki jih redno obiskuje. Pa to niso samo sosedje, kamor gre lahko peš. Z avtom gre do Šempasa, Nove Gorice ali po opravkih v Ajdovščino. K prijatelju v Idrijo pa pozimi ne gre, ker je pač nevarnost nevšečnosti na cesti.

Poznam ljudi, ki so pri 60. letih stari. V zadnjem času pa spoznavam posameznike, ki so »mladi« tudi še pri osemdesetih, devetdesetih ali več. Tudi Stanko Bovcon je pri svojih de-vetdesetih letih še vedno mlad. Branko Lavrenčič

Foto

: Bra

nko

Lavr

enči

č

Foto

: Bra

nko

Lavr

enči

č

Št. 7 • 15. december 201118 Mladostno

Podali smo roko!

30. novembra je v Šolskem muzeju v Ljubljani potekala zaključna prire-ditev akcije Podajte nam roko!, ki jo pripravlja podjetje Beiersdorf v sode-lovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Tema letošnje humanitar-ne akcije je bila knjiga oz. šola, način zbiranja donacij pa so predstavljali odtisi in obrisi rok, ki smo jih z vese-ljem podali, podjetje Beiersdorf pa je za vsako podano roko prispevalo 0,5

evra v Učni sklad Nivea. Sklad je na-menjen humanitarni pomoči za šola-nje otrok iz socialno šibkejših okolij.

Na zaključno prireditev smo bili povabljeni tudi predstavniki Medob-činskega društva prijateljev mladine, ter seveda štipendisti iz naših občin. Štipendiste za Učni sklad Nivea izbi-ra Zveza prijateljev mladine Sloveni-je in tudi na našem društvu smo na tak način pomagali mladim iz naših

krajev. Štipendijo v okviru tega pro-jekta iz naših občin prejemajo kar trije mladi, kar jim je v veliko pomoč pri izobraževanju in uresničevanju življenjskih ciljev. Mladi štipendisti, dijaki in študenti iz cele Slovenije, so se na prireditvi zahvalili z branjem odlomkov iz svojih najljubših knjig, ter vsem prisotnim na tak način na-menili lepe misli, kančke modrosti in v besede ujete poglede na svet, pa tudi kakšne bolj težke in grenke od-lomke, s katerimi so opisali razmere svoje mladosti. Z vzkliki in ploska-njem pa so počastili Anito Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije ter ambasadorje projekta Manco Ko-šir, Deso Muck in Roka Terkaja.

Vsi udeleženci so občudovali tudi razstavo odtisov in obrisov rok, ki so se zlivali v raznorazne motive. V letošnjem letu je bilo zbranih kar rekordnih 106.376 rok, kar pome-ni za 53.188 evrov pomoči za šola-nje, ki bo mladim še naprej odpirala pot do izobrazbe in znanja. Po za-slugi podanih rok smo in bomo še naprej razveseljevali mlade in jim pomagali uresničevati sanje. Maša Čibej

Štipendisti iz Občine Ajdovščina so se slikali z ambasadorjem projekta Rokom Terkajem

je zelo blizu nas in to je tudi priložnost, o kateri se lahko pogovarjamo s svo-jimi najmlajšimi, na kar kažejo besede dečka Mati-ca, ko ga je mama vpraša-la: »Kaj bi pa ti dal Matic? Jaz bi pa dal vse soldke iz šparovčka!«

Na pobudo se je odzva-lo veliko staršev in otrok. Zbrali smo tako hrano kot igrače. Prav eden od delavcev pričakuje otročička januarja. Čestitke!Hvala vam za nesebično pomoč sočloveku! Lep in miren zaključek leta vam želiva m&m

MC 21 se je, kot napovedano, pred-stavil tudi v živo. Kot prvega gosta smo gostili domačega podjetnika Iva Boscarola. V torek, 6. decembra 2011, ob 20. uri, v Baru Hiša mladih. Z njim je klepetala Mateja Česen.

Na spletni strani Mladinskega cen-tra Hiša mladih Ajdovščina imamo že nekaj časa rubriko MC21. V njej boste našli zanimive intervjuje z znanimi in manj znanimi mladimi osebami, predvsem s tistimi, ki so-delujejo z našim mladinskim cen-trom.

Zakaj MC 21? Posamezen intervju obsega 21 vprašanj. Od tega je deset splošnih vprašanj in so za vse inter-vjuvance enaka. Deset vprašanj je tematskih glede na delovno podro-čje osebe, ki je intervjuvana. Zadnje vprašanje pa gost ali gostja sam-a postavi nam, mladinskemu centru. Za enkrat nastajajo intervjuji v režiji

zaposlenih v MC Hiša mladih, ka-sneje pa si želimo, da bi to vlogo pre-vzeli mladi, ki jih veseli novinarstvo in si želijo pridobiti prve izkušnje na tem področju. Radi pa bi obenem mladim predstavili sovrstnike in druge uspešne osebe, ki so uspeli s svojo ustvarjalnostjo, ter so posle-dično lep zgled in morda motivacija vsem nam.

V torek, 6. decembra pa se je MC21 prvič predstavil tudi v živo, saj je v naše goste prišel podjetnik Ivo Bo-scarol, ki nam zaupal več o svoji zgodbi o uspehu. Klepet je vodila Mateja Česen. Klepet z njim si lah-ko preberete na spletni strani www.mc-hisamladih.si, v rubriki MC21. V Mladinskem centru bomo MC21 večere v živo prirejali enkrat meseč-no, ko bomo v goste povabili znane-ga Slovenca ali Slovenko. Vabljeni. Matjaž Jazbar

MC 21 v živo – Ivo Boscarol

Pipistrel razpisuje natečaj za poslikavo prve Panthere

Pipistrel d.o.o. Ajdovščina razpisuje Natečaj za design zunanje posli-

kave prvega letala Panthera, ki se bo predstavljajo na letalskih priredi-

tvah in v medijih širom sveta v letu 2012.

Želijo si poslikave, ki bo poudarila obliko in edinstvene lastnosti leta-

la Panthera: luksuz, športnost, hitrost, ekonomičnost/prijaznost do oko-

lja, varnost. Več informacij o letalu Panthera najdete na www.panthera-

aircraft.com.

Svoj predlog pošljite na naslov contest@pipistrel.si do 10. januarja

2012.

Zmagovalni prispevek po mnenju komisije bo nagrajen s 1000 € in

podpisom na letalu v obliki »Livery design by *Ime Priimek*«.

Več informacij o natečaju najdete tudi na facebookovem profilu podjetja

Pipistrel.

Občina Ajdovščina uredila skladišče Rdečega križa

Skladišče Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina v Regij-skem skladišču civilne zaščite v teh dneh dobiva novo podobo.

Združenje bo v skladišču po posta-vitvi pregradnih sten pridobilo dva ločena prostora, tako da bo lahko v primernih prostorih ločeno hranilo hrano in različne podarjene dobri-ne ter zadostilo vsem predpisom, ki opredeljujejo pravilno skladišče-nje hrane. Dela v vrednosti 17.000 evrov, ki jih je izvedlo podjetje Pe-

trič d.o.o., bo v celoti plačala Obči-na Ajdovščina. Združenje se Občini iskreno zahvaljuje, ker je prisluhnila njegovi prošnji in pokazala veliko razumevanja za njegove težave.

V zadnjih letih se je združenje zna-šlo v veliki prostorski stiski, saj so postali njegovi nekdanji prostori vse bolj dotrajani in neuporabni. Znatno mu je pri reševanju težav pomagalo ministrstvo za obrambo, ki mu je v brezplačno uporabo namenilo skla-dišče v Regijskem skladišču civilne zaščite v Ajdovščini. S pomočjo Ob-čine bo združenje nove skladiščne prostore še ustrezno uredilo, kar bo zelo doprineslo k izvajanju progra-ma nudenja materialne pomoči so-cialno šibkejšim.

Združenje v skladišču pomoč iz-daja in sprejema vsako sredo od 14.

do 16. ure. V letu 2011 je s hrano in podarjenimi oblačili pomagalo 740 ljudem iz ajdovske in vipavske občine. Med socialno ogrožene je razdelilo 24, 5 ton prehrambenih iz-delkov, 3 tone higienskih potrebščin in več ton rabljenih oblačil in obu-tve ter drugih podarjenih dobrin. V skladišču sprejema donacije v obliki rabljene posteljnine, odej, brisač, ku-hinjskih pripomočkov in oblačil, kot so na primer trenirke, bunde, pulo-verji, otroška oblačila,... Oblačil, kot so moške obleke in ženski kostimi, ne sprejema.

Občinama Ajdovščina in Vipava ter vsem darovalkam in darovalcem, ki nam pomagate pri izvajanju soci-alnih programov se za vašo pomoč in solidarnost najlepše zahvaljujemo. Irena Žgavc

Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina se zahvaljuje krvodajalkam in krvodajalcem, članom odborov, prostovoljkam in prostovoljcem, donatorjem in ostalim, ki

ste nam tako ali drugače pomagali lajšati stiske ljudi, in vsem želi vse dobro v letu 2012.

Pomoč sočlovekuAdventni čas je čas, ko pogledamo

vase, ko gorijo štiri sveče in govorijo, SPREOBRNI SE.

Članek, ki je bil pred kratkim obja-vljen v Delu, je dal misliti tako veli-kim in malim športnikom.

Na telovadbi smo dva četrtka zbi-rali osnovna živila za delavce, ki ži-vijo v barakah za Podreccovo stavbo Primorja, saj so že dalj časa brez plač in je preživljanje težko, pa tudi svo-jim družinam nimajo kaj poslati, ker preprosto nimajo.

Revščina ni samo v Afriki, ampak

Foto

: arh

iv M

C H

iša

mla

dih

Foto

: arh

iv M

DPM

Foto

: Ire

na Ž

gavc

Št. 7 • 15. december 2011 19Ekološko

Katere rastline pa vi uporabljate za krašenje? Če imena rastline ne po-znate, si pomagajte z enostavnimi določevalnimi ključi, ki jih najdete na spletnih straneh Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pa tudi na straneh našega zavoda. Vaša poročila in morebitne fotografije bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon (www.rdeci-apolon.si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.

Naravoslovni izziv meseca decembra

ZIMZELENI NOVOLETNI OKRASPrazniki so pred vrati in s tem tudi krašenje naših domov z različnimi

zimzelenimi rastlinami. Ta običaj ni nekaj novega, pač pa ima korenine že v davni preteklosti. V času, ko tema zmaguje nad svetlobo, ko so dnevi vsak dan krajši in večina rastlin kot mrtva proti nebu razteza le gole veje, zimzelene rastline že od nekdaj človeku pomenijo upanje na boljše čase. To so rastline, ki se upirajo mogočni zimi in zato so jim ljudje vedno pripisovali čudežno moč. Postale so simbol decembrskih praznikov in domove še vedno krasimo z njimi, tudi če v njihovo moč ne verjamemo več.

Vejica bele omele velja za simbol miru in sprave. Obešena nad vhodnimi vrati ali v veži naj bi odganjala zlobne duhove, preprečevala udare strele in požare, odpirala zaprta vrata in ključavnice, našla skrite zaklade… Poleg teh nadnaravnih sposobnosti pa ji že od antike pripisujejo zdravilne lastnosti. Uporabljajo jo predvsem v zdravilih za uravnavanje krvnega tlaka, raziskujejo pa tudi njeno učinkovitost pri zaviranju rasti tumorjev. Seveda pa to ni rastlina, iz katere bi si sami doma kuhali čaj. Bela omela je namreč zelo strupena! Raste predvsem na starih sadnih drevesih. Seme se z lepljivim ovojem

prilepi na vejo in čez nekaj mesecev iz njega požene skozi lubje v drevo »koreninica«, s katero začne iz drevesa črpati vodo in hranilne snovi. Takim rastlinam, ki žive na račun drugih rastlin, pravimo zajedavke. Bela omela si sicer pomaga tudi sama in ni odvisna samo od gostiteljskega drevesa, saj ima tudi svoje zelene liste. Pozimi, ko je drevje golo, so grmički bele omele vidni že od daleč. Na Primorskem jih bolj redko vidimo, medtem ko so drugod po Sloveniji v starih sadovnjakih zelo pogosti.

Druga zimzelena rastlina, ki je tudi postala simbol prihajajočih praznikov, je navadna bodika. Tudi ta naj bi po starodavnem izročilu odganjala zle duhove in nesrečo, prinašala pa blagostanje in zadovoljstvo. Temno zeleni listi in živo rdeči plodovi so okras, ki ne potrebuje nobenih dodatkov. Pri nas jo v naravi redko srečamo. Raste posamično v vlažnih gozdovih in z grmovjem poraslih grapah, kjer poletja niso prevroča in zime ne preostre. Običajno se razraste kot grm, ki seže v višino do 10 metrov. Les je trd in obstojen, zato so ga včasih uporabljali za izdelavo različnih manjših izdelkov, kot so šahovske figure, ročaji posod … Zaradi njene okrasne vrednosti so jo v naravi marsikje že iztrebili, zato ne preseneča, da je ena od prvih zavarovanih rastlin v Sloveniji. Pri nas je zavarovana že od leta 1922, kar pomeni, da je odvzem rastline iz narave prepovedan. Seveda pa to ne pomeni, da se ji moramo odpovedati. Ker je zelo trpežna rastlina in dobro prenaša tudi mestno okolje, lahko sadiko kupimo v drevesnici in si jo posadimo na vrtu. A pazimo! Tudi bodika je, tako kot bela omela, dvodomna rastlina. To pomeni, da se plodovi razvijejo le na ženski rastlini in če hočemo imeti na vrtu neomejen vir zimskega okrasja, moramo paziti, katero rastlino kupimo. Želim vam veliko veselja ob krašenju domov, lepe praznike in mnogo sreče

v novem letu. Mogoče nama jo bosta prinesli bela omela in bodika, čeprav je po mojem mnenju količina sreče odvisna bolj od nas samih, saj veste – vsak je sam svoje sreče kovač!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Ločeno zbiranje odpadkovIz leta v leto proizvedemo večje

količine odpadkov. Količina ločeno zbranih in recikliranih odpadkov pa narašča zelo počasi. Če želimo pove-čati količine odpadkov, ki gredo na reciklažo, je najbolje intenzivno lo-čevati na izvoru nastanka odpadkov (doma, v službi…). Ločevanje od-padkov je predpogoj za recikliranje in ponovno uporabo odpadkov.

Ločeno zbrane odpadke odnesemo na ekološki otok, kjer jih odložimo v ustrezne zabojnike. Odpadki iz eko-loških otokov se zbirajo v zbirnem centru pod Dolgo Poljano, kjer se pri-pravijo na prevoz do predelovalcev. V ekoloških otokih se povprečno me-sečno zbere 20 t plastične, tetrapak in kovinske embalaže, 20 t steklene embalaže, 25 t papirja in 12 t bioraz-gradljivih kuhinjskih odpadkov.

V zbirnem centru se poleg omenje-nih odpadkov ločeno zbira:• kartonska embalaža,• gospodinjski aparati, • TV in monitorji, • kovine, • les,

• zeleni odrez, • avtomobilske gume, • nevarni odpadki, • motorna in jedilna olja, • baterije in akumulatorji…

Količine ločeno zbranih frakcij se povečujejo, vendar smo še daleč od zastavljenega cilja. Naš cilj je zmanj-šati količino mešanih komunalnih odpadkov na 25 % vseh zbranih od-padkov in povečati količino ločeno zbranih frakcij na 75 % vseh zbra-nih odpadkov. Cilj želimo doseči do konca leta 2015, ko bomo mešane komunalne odpadke vozili v RCE-RO Nova Gorica (Regijski center za ravnanje z odpadki).

Ločeno zbrane frakcije odpadkov gredo na reciklažo, če je material čist in brez primesi drugih odpadkov. Odpadek, ki ne spada med določeno frakcijo, se obravnava kot nečistoča in se izloči na sortirni liniji. Nepra-vilno odloženi odpadki onesnažijo ločeno zbrane frakcije in povečajo stroške reciklaže.

Še posebej problematični so bio-razgradljivi kuhinjski odpadki. Iz

frakcije papirja jih je nemogoče lo-čiti, med mešanimi komunalnimi odpadki pa postanejo potencialni vir metana. V kolikor jih ločimo od ostalih odpadkov, naredimo zelo ve-liko za okolje saj je metan pomem-ben krivec za dvig temperature ozra-čja ter razgradnjo ozona. Ločeno zbrane biorazgradljive odpadke se uporabi za pridobivanje organskega gnojila (komposta) ali zelene elektri-ke v bioelektrarnah.

S ponovno uporabo odpadkov raz-bremenimo naravne vire surovin zato kupujmo izdelke, ki se lahko ponovno uporabijo. Uporabljajmo vrečke iz blaga, baterije za ponovno polnjenje, steklenice namesto pla-stenk… Količino odpadkov bomo zmanjšali, če bomo kupovali izdelke, ki imajo malo odpadne embalaže oz. se embalažo lahko reciklira. Re-ciklabilna embalaža in embalaža, ki se ponovno uporabi je označena s simboli:

Vrnimo naravi nasmeh! Ločujmo odpadke! KSD d.o.o. Ajdovščina

Najbolj razširjen znak je Mobiusova zanka. Je simbol za izdelek ali embalažo, ki ima na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige potrebne za uspešno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata.

Zelena pika, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. Za podeljevanje uporabe ima v Sloveniji ekskluzivno pravico družba SLOPAK.

Dve vzporedni puščici uporabljamo za označevanje vračljive embalaže. V pravilnikih nekaterih dr-žav npr. Hrvaške, se znak pojavlja kot simbol označevanja embalaže primerne za recikliranje.

Na vidnem mestu električne in elektronske opreme, embalaži EE, navodilih za uporabo ali garancij-ski listini je natisnjen neizbrisljiv znak, ki pomeni, da se EE oprema obvezno ločeno zbira.

Vračljiva embalaža. Košek opozarja, da je embalažo potrebno odvreči na ekološki otok.

Naravna ali umetna? To je zdaj vprašanje…Verjetno si prav vsak med nami za-

stavlja v teh dneh vprašanje, kakšen zimzeleni okras naj uporabi za svoj dom. Bo dovolj nekaj zelenih vejic ali hočemo raje pravo božično drevo? Naj bo drevo veliko ali majhno? Nas jezi-jo odpadajoče iglice in razmišljamo o postavitvi umetnega drevesa? Zakaj pa ne?! Tako ne bomo škodovali naravi in bomo pripomogli k ohranjanju naših gozdov. Pa bomo res?

Za izdelavo umetnega drevesa je po-trebno veliko energije in surovin, ki po par letih, ko postane drevo prašno in oguljeno, končajo na smetišču. Poleg tega večino umetnih dreves naredijo na Kitajskem in v drugih oddaljenih deželah, tako da z nakupom pripomo-remo k onesnaževanju ozračja, saj so morali do nas ta drevesa prepeljati čez pol sveta. Koristi za naravo v tej zgodbi

žal ne vidim. Po drugi strani pa je Slovenija za

Švedsko in Finsko tretja najbolj goz-dnata dežela v Evropi. Marsikje nam je gozd prišel prav do naselij, zaradi njegovega širjenja izgubljamo tra-višča in barja, s tem pa tudi številne rastlinske in živalske vrste. Da me ne bi kdo narobe razumel – nič nimam proti gozdu. Menim le, da to ni najbolj ogrožen tip življenjskega okolja pri nas in da promocijske akcije v smislu »Ku-pite umetno smrečico in s tem varujte gozd« pri nas nimajo pravega pomena.

Prav zato v naši dnevni sobi vsako leto konec decembra kraljuje prava, po smoli dišeča smreka. Le tako drevo uresničuje predstavo o drevesu življe-nja ter simbolizira upanje in veselje. Saj to je smisel tega okraševanja, mar ne?

Tržnice so v tem času polne različnih smrečic, jelk in drugih vrst iglavcev. Nekatera drevesca so bila vzgojeni prav za ta namen v drevesnicah, dru-ga so kmetje z dovoljenjem pristojnih ustanov posekali na svojih zemljiščih pod daljnovodi in drugih zaraščajo-čih površinah. Kot zagovornik razvo-ja podeželja smrečico vedno kupim pri kmetu na tržnici in vem, da s tem pripomorem tudi k ohranjanju narave. Kako? Z mojim prispevkom pomagam preživeti kmetu, da bo nadaljeval z ob-delovanjem svojih polj, sadovnjakov in travnikov, s tem pa bo ohranjal tudi biotsko pestrost Slovenije. Lahko pa do svoje smrečice pridete tudi v okviru katere od naravovarstvenih akcij, v ka-teri se čisti zaraščajoče površine. Tako je v preteklih letih potekala v Notranj-skem regijskem parku akcija »Izberi si božično drevo«, v kateri so čistili prehodno barje Dujce. Mogoče bo po-dobna akcija potekala kje tudi letos in zakaj se jim ne bi pridružili?

In kam s tako smrečico po prazni-kih? Če imate peč na drva, jo boste uporabili kot kurivo, drugače pa jo lahko odložite v zabojnik za organske odpadke. Predelana v kompost bo vir hranil za druge rastline in s tem bo pripomogla k obnovi življenja. Irena Kodele Krašna

Št. 7 • 15. december 201120 Dobrodelno

Ljudje odprtih rok

Revija Naša žena, že od leta 1994 iz-vaja akcijo Ljudje odprtih rok. V njej predstavlja humanitarno delovanje ljudi na različnih področjih, z željo, da bi postali navdih tudi drugim, hkrati pa se jim zahvaliti za njihovo plemenitost. Tako vsako leto izbira-jo dobrotnike, darovalce in izjemne osebnosti, bralci pa izmed vseh pre-dlaganih še dobrega človeka.

Med letošnjimi kandidati je bila tudi Vera Kodrič, predsednica Ob-

močnega združenja RKAjdovščina. Mislimo, da je ni po-

trebno posebej predstavljati, ker je v vsej svoji delovni dobi delala na takih delovnih mestih, da se je sre-čevala z veliko ljudmi. Predvsem bi radi predstavili njeno vsestransko aktivnost, ki jo je tudi pripeljala do letošnje kandidature

Doma je iz Budanj, kjer je bila že kot mladinka tajnica mladinske or-ganizacije, delovala v dramski skupi-

ni, pozneje pa tudi tajnica krajevne skupnosti. V vseh službah, kjer je bila zaposlena, je bila tudi tajnica sindi-kata. Že vse od leta 1974, ko je prvič darovala kri, je postala tudi prosto-voljka za krajevno skupnost Budanje in aktivna v občinski organizaciji RK, kjer je zadnjih 6 let tudi predse-dnica območnega odbora. Prav tako od leta 1974 vodi tečaje 10-prstnega slepega tipkanja na Ljudski univerzi v Ajdovščini. Od leta 1997, ko se je upokojila je prostovoljka tudi v De-lovno-varstvenem centru v Vipavi. Zasluge pa ima tudi pri organizaciji in ustanavljanju društva MOST, saj je skupaj s peščico prijateljev orala ledino in ustanovljena je bila uni-verza za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini.

V času njenega predsedovanja v območnem odboru RK ste lahko že sami ugotovili, da je vsestransko de-javna. Poleg vseh rednih obveznosti, ki jih opravlja, si izjemno prizadeva

za ureditev skladiščnih prostorov ter delovnih prostorov za OZ RK in povečati število krvodajalcev. Prav tako išče vse možnosti za pridobi-tev rednih finančnih sredstev vsaj za pokrivanje materialnih stroškov ter sredstev za denarne pomoči občanom, ki jih potrebujejo. Prav na njeno pobudo smo v lanskem letu organizirali humanitarno akcijo »Ker nam ni vseeno«, ko smo zbira-li sredstva za rešitev stanovanjskega problema mladostnika Janka Černi-goja in Tomaža Pračka ter njegove družine. Akcija je bila zelo odmev-na, saj smo le v štirih mesecih zbrali skoraj 40.000 €.

Predlog za priznanje v akciji Naše žene »Ljudje odprtih rok« je v imenu Slovenske univerze za tretje življenj-sko obdobje Ljubljana je podala doc.dr. Dušana Findeisen, ki je v obra-zložitvi med drugim zapisala: »Go-spo Vero Kodrič poznam že dolga leta. Že dolgo občudujem pri njej

to, da zaupa, da ne dvomi, da je pri njej zmeraj vse mogoče. Zmeraj vse opravi z dobro voljo in nasmehom. Vera se prilagaja, se uči, vsaka nova situacija, vsak nov človek, ki potre-buje pomoč, pri njej naleti na širo-ko odprta vrata. Mimogrede zazna potrebe in stiske vseh, in se nanje odzove«...

V sredo 16. novembra 2011 je bila v Narodni galeriji v Ljublja-na slovesna podelitev zahval vsem predlaganim prostovoljcem za njihovo dobroto, plemenitost in človekoljubno delo. Za izjemno osebnost leta 2011 je Vera Kodrič prejela zahvalo iz rok dr. Ivana Sve-tlika, ministra za delo, družino in socialne zadeve.

Veri Kodrič za prejeto priznanje is-kreno čestitamo tudi vsi prostovoljci in sodelavci OZ RK Ajdovščina in ji želimo, da bi ji uspelo uresničiti vse njene zastavljene ideje in načrte. Sodelavci OZ RK Ajdovščina

To je kot pošast iz pravljice, ki se skriva za vrati omare - več kot govorimo o njej, bolj nas postaja strah. In če nenehno razmišljamo o pošasti v omari – postane resnična, se manifestira, pride ven iz omare in naredi velik hrup. Misli o krizi paralizirajo človeško voljo in razum, človek preneha sprejemati odločitve, ki temeljijo na dolgoročni perspektivi, se potaplja v taktiko in šteje vsak cent. S tem človek zapira svojo prihodnost. Ali ste vedeli, da če dajemo denar v nogavico za črne dni, potem bodo ti tudi prišli? Če vstajate zjutraj z mislimi o izgubi delovnega mesta - se bodo vaše misli izpolnile, in ga boste izgubili.

Svet okoli nas potrjuje naša pričakovanja. So dobra ali slaba, banalna ali neobičajna. Vi sami rišete svet okoli sebe. Ampak, boste rekli, počakaj malo: kriza je objektivna realnost, ki obstaja tukaj in zdaj, govorijo o tem na TV, na to temo razpravljajo prijatelji in znanci. Ja, je realnost. Vendar čigava je ta realnost? Morda ste že sami večkrat ugotovili, da obstajajo ljudje, ki jih nenehno goljufajo v trgovinah. Obstajajo ženske, ki jih nenehno zapuščajo moški. Obstajajo moški, ki vedno naletijo na dekleta, katera zanima le denar. To je realnost. Vendar čigava? To je njihova realnost, ki so jo naslikali sami, ljubeče poslikana, skrbno namišljena in vstavljena v okvir. To je realnost, vendar za takšne stvari ni nujno, da se bodo dogajale tudi vam. Obstajajo ljudje, ki jih kriza ni potopila, ampak pripeljala na novo raven. Vse je odvisno od odnosa, kako gledate na ta Svet.

Zdaj ves svet riše krizo v črni barvi. Ali bo postala še večja, ter s svojim hrbtom ogradila od nas lepo prihodnost? Bo iz nas naredila slepe nemočne mucke, ki se bojijo naslednjega koraka, naslednjega dneva? Bomo postopoma prišli do dna? To je v naših rokah. Bomo vzeli v roke skupaj črno barvo? Ali bomo raje, kljub javnemu mnenju, narisali pisan košček svojega Sveta, kjer obstaja perspektiva in občutek poleta?

Človek črpa energijo iz prihodnosti oz. navdiha. Če razmišljate samo o temačnem, strašljivem začaranem gozdu, potem boste "viseli" v njem in tavali med drevesi. Tako ne boste nikoli prišli ven iz tega gozda. Prave sanje, cilj, ki je zaželen, lep in svetel – vas bo pritegnil k sebi kot magnet. In čez nekaj časa se boste znašli v vilinski deželi, ki vam je pisana na kožo. To bo vaša realnost, ki ste jo ustvarili sami.

Dovolite si razmišljati o prihodnosti. Dovolite si, da se zgodijo veseli dogodki in nastanejo nove priložnosti. Verjemite vase. Pomislite česa si resnično želite in pojdite po svoje sanje. Vstanite in hodite! Ne umaknite se niti za korak. Pot je mogoča le, če imate cilj. Pot brez cilja je tavanje.

Svet okoli nas je poln priložnosti. Naučite se gledati samo priložnosti in perspektive. Ne glejte prepovedi povezanih s strahom. Življenje vam bo zacvetelo v pisanih barvah. Prepričanja in misli spreminjajo življenje. Bodimo pozorni na to, o čem premišljujemo.

Ne osredotočajte se na negativne misli. Razmišljanje o slabem, ga naredi močnejše. Srkajte v sebe vse pozitivno, uživajte v udobju vašega doma, uživajte v naravi. Izkoristite vsako minuto, vsako malenkost, da se razvedrite. Bodite prepričani v to, da bodo vaše stvari vsak dan šle na bolje.

Živite srečno! Vesel Božič in srečno novo leto vsem!

OLGA LIČEN

KrizaHvala, ker pomagate pomagati

Sodelavci Karitas nismo nič dru-gega, kot vezni člen med tistimi, ki pomoč potrebujejo in tistimi, ki pomagajo, saj že v prvem členu na-šega skupnega Statuta piše, da smo cerkvena dobrodelna ustanova, ki jo ustanovi krajevni škof, z namenom, da v škofiji in navzven organizirano, načrtno in urejeno, udejanja bistve-no razsežnost življenja in poslanstva Cerkve, to je karitativno in socialno služenje sočloveku. Osnovna celica karitativne dejavnosti so Župnijske karitas, ki se na področju posame-zne dekanije povezujejo v Dekanij-ske karitas.

In brez vas, spoštovani darovalci, bi sodelavci Karitas vipavske deka-nije ostali praznih rok. Nedvomno je prav Božič in iztekajoče leto čas zahvale, zato:

HVALA VSEM, KI darujete svoj čas, svoje znanje, svoje moči za so-človeka; pa naj bo to organizirano ali le osebno znamenje dobre volje oz. srčne kulture:

Več kot 250 sodelavcev Karitas na vipavskem je s pomočjo družinskih članov, dobrih sosedov, sodelav-cev, prijateljev in znancev, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč, izpeljalo številne oblike posredne

ali neposredne pomoči. Še kako so občasni prostovoljci potrebni pri organiziranju različnih dejavnosti, med katerimi nedvomno sodi Med-generacijski center s povezovanjem vseh generacij, Popoldan na Cesti in na Slapu, ki že desetletje zbira mlade, da nudijo učno pomoč otrokom ali Umetniki za karitas, kjer je vse delo od organizacije do priprave kataloga in potovanja razstav opravljeno pro-stovoljno in z veseljem, da posebej ne izpostavim prve socialne pomoči v Centru karitas v Ajdovščini. Prav za izvajanje slednje je potrebna vstopna ekipa možakarjev, ki so letos preto-vorili 60 ton hrane, da ne omenim, da so to težo roke naših sodelavk, ki so v torkih in četrtkih na razpolago ljudem v stiski vsaj dvakrat preložile.

HVALA VSAKEMU POSEBEJ, KI daruje finančna sredstva, s ka-terimi pomagamo ljudem v stiski:

V juniju smo vsem gospodinjstvom poslali zgibanke Pomagam pomaga-ti. Veseli smo beležili odziv in 98 da-rovalcev je darovalo 1.921 EUR. Po naših župnijah so nabirke Velikega četrtka in Nedelje karitas namenje-ne za ljudi v stiski. V lanskem letu so verniki iz tega naslova darovali pre-ko 10.000 EUR. Namenska pomoč

pomeni, da nekdo mesečno daruje najmanj 3 EUR za določeno stisko, zgleda malo, toda 120 darovalcev iz naše dekanije na ta način prispeva 4.300 EUR letno za družine, otro-ke..Še večja pomoč je Posvojitev na razdaljo, ki pomeni 25 EUR meseč-ne pomoč določenemu otroku. Tudi v naši sredini živi žena, ki od skro-mne pokojnine že več let pomaga kar trem otrokom. Morda ste dali le drobiž v posodo na banki ali naka-zali za Klic dobrote, vse je kapljica v mozaiku dobrote.

HVALA V IMENU VSEH PO-MOČI POTREBNIH, KER daruje-te materialne dobrine, ki obogatijo pakete pomoči:

Košarica v Mercator centru ni na-menjena samo zbiranju, temveč tudi opozarjanju, da so med nami ljudje, ki si ne morejo privoščiti kar potre-bujejo. Še nikoli v vseh teh letih se DAR ZA STISKO ni polnil tako hi-tro, kot letos. To je dokaz, da živi-mo med čutečimi ljudmi. Poznam mamo, ki kupi dve čokoladi zato, da eno njena hčerka poje, drugo pa da v košarico 'za uboge otroke'.Lep vzor učenja za dobrodelnost. Na ta način smo zbrali skoraj 1 tono hra-ne in higienskega materiala. O ve-rodostojnosti naše vere pričajo tudi nabirke po župnijah: darovali ste več ton krompirja in drugih kmečkih pridelkov, pa olje, sladkor..tudi ka-kšen priboljšek, ki si ga sicer družine ne bi mogle privoščiti. Darovali ste tudi veliko oblačil, obutve, pohištva. Za vse smo se potrudili, da je vaš dar dosegel človeka.

Pri Karitas nimamo velikih in bo-gatih darovalcev ali sponzorjev, kot jim moderno rečemo; sodelavci Ka-ritas zelo cenimo dar, ki je darovan od svojega, saj je večina naših darov 'dar uboge vdove', ki pa je vedno rav-no pravšnji, da lahko sproti pomaga-mo ljudem, ki trkajo na naša vrata. Zato HVALA lepa in BOGLONAJ vsem, ki pomagate; naj vam bodo odprta srca in radodarne roke v po-nos in zadovoljstvo še naprej. Jožica Ličen

Avt

oric

a: Ja

na P

eršo

lja

Št. 7 • 15. december 2011 21Odmevno

Učinki mojega volilnega bojaZahvaljujem se volivkam in voliv-

cem volilnega okraja Ajdovščina, ki so na volitvah v nedeljo 4.12. glaso-vali zame ter s tem za Demokratično stranko dela (DSD), ki jo vodi mag. Franc Žnidaršič. Hvala za izkaza-no moralno podporo politiki, ki jo zagovarjam: upor proti anglo-ame-riškemu kapitalizmu in ohranjanje slovenskega lastništva nad nepre-mičninami ter kapitalom.

V dovolj veliki meri sem dosegel minimalni cilj, za katerega sem šel v volilni boj: predvsem na soočenjih, pa tudi preko zloženk in poziva sem veliko slovenskih volivcev seznanil z mojimi pogledi na stanje v družbe-nih odnosih ter gospodarstvu in z mojimi predlogi politike reševanja krize ter obstoja slovenskega naroda. Vsaj malo sem prispeval k zmagi Jan-kovića, saj sem od začetka in ob vseh prilikah postavljal: raje Janković, kot Janša, kar je imelo odmev po Slove-niji, posebno pa primer, ko se nisem hotel pokloniti Janši na otvoritvi BIA Separations tik pred volitvami. V tej luči je tudi logična ugotovitev, da je bolje, da DSD ni pobrala 4 % glasov Pozitivni Sloveniji, ker sicer ne bi bil izpolnjen najpomembnejši cilj: da ne zmaga Janša. Zakaj sem tako proti njegovi politiki?! Ker je bil in je glav-ni nosilec politike umika države iz

gospodarstva, posledica česar je bilo in je pospešeno propadanje podjetij ter njihovo prehajanje v tujo last. To je večanje tujega vpliva v Sloveniji in s tem zmanjševanje slovenske samo-stojnosti. Veljalo je in velja načelo: kmet je svoboden le, če je na svoji zemlji svoj gospod.

Se ve in res je, da poteze delam predvsem na osnovi mojih življenj-skih načel in političnih spoznanj ter skoraj nič ne preračunavam. Taktiko in strategijo pa tvorim iz občutka, iz dna duše, iz nezavednega, iz nagona. Slikovito sem se celo označil za na-gonskega bojevnika. Vsak pa lahko oceni ali sem kot tak dober ali ne!

Poljšak Marjan

Dopolnitev zapisa „Boli me, da NK Primorja ni več“

V prejšnji številki Ajdovskih novic sem v zapisu „Boli me, da NK Pri-morja ni več“ pozabil omeniti po-membne člane iz generacije 80. in 90.. To so Igor Vidic, ki je zabil nič koliko golov za napredek v prvo slo-vensko ligo, pa vratarja Sašo Kom-pare in Srečo Filipič, napadalec Ivo Štucin, pa Boštjan Dobrovoljc, Juli-jan Gnezda. Pomemben člen v tem mozaiku je tudi vratar Boris Ržek, pa še več jih je bilo … To ekipo sta vo-dila pokojni Božidar Kotnik in prof. Dušan Bolko. Med mojimi petimi generacijami mladincev ne smem pozabiti na Gorazda Mermoljo, ki je dal pomemben gol Olimpiji, pa na Simona Peljhana in vratarja Alfreda Tomažiča ter Vilija Kobala, Elisa Fi-lipiča, Tomota Lokarja ...

Med prišleki, ki so še danes v tem prostoru, in so dali pomemben pečat ajdovskemu ter slovenskemu nogo-metu, je prvi prišel Zoran Markovič. Pa Borivoje Lučič, Šefik Mulahmeto-vić, še prej pa Kurtič in Hadžić …

Danes se veliko dela ne tem, da bi zaživel nov klub ter nadaljeval tra-dicijo bivšega NK Primorja. Poz-dravno! Tako bo stadion zaživel in ljubitelji nogometa bodo spet imeli kje uživati ob dobrih igrah. Mislim, da novi ustanovitelji ne bodo delali

prejšnjih napak ter da bodo gradili jedo ekipe na domačih igralcih. V Ajdovščini bi moralo biti več „Fe-gicev“. Mlade morajo vzgajati dobri pedagogi, pomembne so izkušnje in pravilno selekcioniranje – talent je pomemben le kot nadgradnja, vse ostalo je trdo delo!

Želim si, da se nogomet vrne v Aj-dovščino, da bi ljudje, ki stojijo za novimi projekti, imeli prave ideje za lepo nogometno prihodnost v Ajdo-vščini in da bi pred denar postavili ljubezen do nogometa.

Vsem staršem bi sporočil, spodbu-jajte svoje otroke k športnim aktiv-nostim! Srečno novo leto!

Nogometni trener in večni entuziast, Danilo Jazbar

Starec in njegovo premišljevanje - prihaja Božič Kako jaz – mladi starec premišlju-

jem o Božiču, in za kaj mi soproga pravi da sem heretik!?

Prisluhnite mi in povejte, ali sem zares heretik:

Vsako leto vsi kristjani slavimo svoj največji praznik, rojstvo Jezusa Kristusa. Apostol Janez je napisal: “Resnična luč, ki razsvetljuje vsake-ga človeka, je prišla na svet“. Mi pa temu pravimo – Božič. Po svetu se praznuje na različne načine in raz-lične dneve v letu. Prav tako so raz-lične tudi navade in Božični obredi – odvisno od tega, koliko se držimo Jezusovega učenja, oziroma koliko poganskih navad smo v praznovanje prinesli. Sam Jezus, nikoli ni govoril o obredih, niti ne o praznovanju pra-znikov. Njih si je izmislil človek, ki si še vedno izmišlja načine, kako bi za-dovoljil svoje želje, nagone, obsesije in vraževerja.

„Ne priklanjaj se ne običajem, ne navadam“, učil nas je: „Ker so eno in drugo tvoji, ne Božji.“ Zaradi tega ne delaj bogov iz ničesar (živali, ljudi, slik, kipov, oltarjev, oblek, obredov, praznikov ...), ker: „Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ne imej drugih bogov poleg mene!“

In človek – mi, kaj smo mi zasno-vali od dejstva, da je Bog osebno pri-šel k nam?

Poglejmo! Vsako leto praznovanje Božiča začenjamo s pripravami, ki se stopnjujejo, bolj ko se bližamo Bo-žiču. Morda je razlog, da se pogosto odločamo za razna božično-novole-tna potovanja, samo da uidemo „Bo-žični norišnici“. Pravzaprav zimsko praznovanje začnemo že v sredini novembra, na svetega Martina - za-ščitnika vino-pivcev, prek svetega Miklavža in prvega Adventa, pa do Božiča, da bi bilo višek praznovanja na Silvestrovo. Kakorkoli, z božični-mi prazniki se nanovo začenja naša

potrošniška, konzum-norišnica. Da bi vse skupaj dlje trajalo, božične praznike podaljšamo v “božično-no-voletne praznike“. V tem obdobju je boj medijev za pozornost in naklo-njenost nas, potrošnikov, še večji kot običajno. Vse je božično: Božična ponudba, božične cene, božična da-rila, božična znižanja, božični prti, božični okraski, božične sladkarije, božična pečenka, božična gneča, bo-žična maša, božična ... Takoj po Bo-žiču, že naslednji dan, vse začenja na novo: novoletna ponudba, novoletne cene, novoletni ...

Doma začenjamo z stavkom: “Kaj vse moram narediti? “ ... moram kupiti meso, darila, smreko, pijačo in druge potrebščine za naslednjih deset dni, kajti zagotovo bo nekdo prišel, če ne za Božič, potem pa za Novo leto. Potem moram poiska-ti okraske od lanskega leta, božični prt, krožnike z božičnim motivom, moram očistiti in pospraviti hišo, potem moram speči meso, pa po-tica, piškoti in vse ostale božične jedi, pa alkoholne in brezalkoholne pijače, moram se urediti, okopati sebe, otroke … In potem se “Božične tradicije“, ki se jih vztrajno držimo, prelevijo le v prazno in nesmiselno voščilo “Srečen Božič“. Kaj pomeni „Srečen Božič“? Kaj je za tem vošči-lom? Če je kaj, zakaj tega ne povemo, od A do Ž, na glas?

Ali za stavkom “Srečen Božič“ stoji dajanje in prejemanje daril, ali jeda-ča in pijača, ali samo “veselimo se, ker nam je lepo“?

Lahko rečem - „Srečen Božič“ je prazen stavek! Maloštevilni so ti-sti, ki v predbožičnem ali božičnem času pritečejo na pomoč svojim se-stram in bratom, ki so v stiski.

Poglejmo nazaj v preteklost. Joshua Emanuel – Bogo človek – Jezus Kri-stus, rodil se je kot inkarnacija živega

Boga. Rodil se je v skromnosti, ubo-štvu in enostavnosti, in prav tako je tudi živel. Bil je čisto in ponižno srce, in učil nas je, kako naj bi tudi mi bili taki. Učil nas je dosti tega, ampak se mi zdi, da smo dosti tega tudi poza-bili. Slaviti Boga pomeni delati to, kar nas je učil Jezus. Ne pozabimo, enako kot je nekoristna teorija brez prakse, tako je mrtvo tudi verovanje brez dejanj. Samo od nas je odvisno ali bomo resnično slavili Jezusov pri-hod med ljudi, ali si bomo še naprej izmišljevali praznovanja po svojih čustvih, željah, navadah in prepri-čanjih.

Morda je zdaj, pred Božičnimi prazniki, najboljša priložnost, da se vprašamo, ali resno hodimo po Jezusovi poti, in, ali se resnično dr-žimo Božjih vrednot, ki so zbrane v samo dveh zapovedih: Ljubi Go-spoda, Boga svojega, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki (Mat. 22/37-40). Vse drugo, kar ne zajema v sebi te principe, ni resnični Jezusov nauk in ni resnično krščanstvo!

Cerkve so posvečena mesta, ker označujejo mesta za molitev, ven-dar so vse zgrajene iz materialov in tudi nekaterih človeških zamisli in predsodkov. Zaradi tega nas Gospod uči, da smo mi, vsak od nas, naša duša - Božji tempelj, resnična cerkev v katerem prebiva Božji duh. Tega templja se ne da podreti, lahko pa ga zapustimo. Pojdimo v ta tempelj, v našo dušo, v našo resnično cerkev in pripravimo in okrasimo naše du-hovno telo enako kot fizično. Dajmo Božiču Božji smisel.

Ali sem zares heretik ?Rudolf Drevenšek

URNIK:od pon. do pet.: 8h - 19h

sobota: 8h - 13h

Z NAMI V VARNEJŠO ZIMO!

V novi avtotrgovini KA3, v središču Ajdovščine(obrtna cona Šturje), lahko najdete rezervne dele,avtoopremo in dodatno opremo za vse znamke vozil.

tel: 05 9954 965mob: 041 703 560trgovina@ka3.si

OLJA AVTOKOZMETIKA REZERVNI DELI DODATNA OPREMA OBVEZNA OPREMA

www.ka3.si

Pri nas se lahko pripravite na zimo. Po ugodnih cenah prodajamo snežne verige, odmrzovalce stekel, odmrzovalce ključavnic, zimske tekočine za vetrobranska stekla, antifreeze, nosilce za smuči,strgala za led, lopate za sneg ...

Vipavska 6AAjdovščina

Plesalčevo srce – vse ali nič 26. decembra bo v Centru kulture

Španski borci v Ljubljani premiera plesno gledališkega spektakla Ple-salčevo srce – vse ali nič, ki sta jo na oder postavila domača plesalca Jurij in Jagoda Batagelj.

Po uspehu predstave The 50’s Show, ki je bila prva slovenska plesno-gle-dališka predstava latinskoameriških in standardnih plesov in je kar šest-krat razprodala Gallusovo dvorano Cankarjevega doma ter bila zelo uspešna tudi v tujini, se je Jurij Ba-tagelj, umetniški vodja in režiser omenjene predstave, odločil ustvari-ti novo plesno-gledališko predstavo, kjer je zopet združil najboljše slo-venske svetovno priznane plesalce latinskoameriških in standardnih plesov in jih povezal v spektakularno in čustveno predstavo.

Jurij in Jagoda Batagelj sta v svetov-nem plesnem svetu priznana plesal-ca tako na tekmovalnem, kot tudi na umetniškem področju ustvarjanja različnih “show” programov. V ple-sni predstavi poleg Jurija in Jagode nastopa 13 najboljših slovenskih ple-salcev svetovnega kova, ki jih boste skozi pretresljivo zgodbo spoznali

tako v intimnih točkah posame-znih parov, kot tudi v ritmičnih in temperamentnih skupinskih točkah s pridihom west coast swinga, ar-gentinskega tanga, salse, flamenka, afro-kubanskega cha cha-ja, mamba ipd. Predstava Plesalčevo srce - Vse ali nič je primerna za vse ljubitelje plesa, gledališča, zabave ter dobre, svetovno znane plesne glasbe.

Premiera predstave bo torej 26. de-cembra v ljubljanskih Španskih bor-cih, ponovitvi pa še 27. in 28. decem-bra. Upamo pa, da bomo predstavo prihodnje leto videli tudi na doma-čih, ajdovskih odrskih deskah.

Vaša pisma in druge pri-spevke za januarsko številko Ajdovskih novic nam posre-dujete do 9. januarja 2012 na e-naslov ajdovske.novice@ajdovscina.si.

Srečno!

Št. 7 • 15. december 201122 Informativno

Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbudeobčanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oz. najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojnipodjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 10SUB-VIS11 Nepovratne finančne spodbude za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb v lasti občin, v katerih se izvajajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja

občina, ki ima sprejet Lokalni energetski koncept

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 9SUB-EVPO11Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 8SUB-EVOB11 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012

delodajalci 30. marec 2012

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-114-jr/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »VSEŢIVLJENJSKA KARIERNA ORIENTACIJA ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidenih je še 5 rokov za oddajo vlog:- 1. 3. 2012; - 1. 9. 2012; - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Zavod RS za zaposlovanje

Priložnost zame (delovni preizkus in subvencija za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih udeležencev javnih del)

nevladne organizacijedo porabe sredstev oz najpozneje do 31. decembra 2011

http://www.ess.gov.si/

Zavod RS za zaposlovanje

Javno povabilo za sodelovanje v programu Zaposli me za pridobitev subvencije za zaposlitve brezposelne osebe

tržni delodajalcido porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 29. 2. 2012

http://www.ess.gov.si/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

Ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011

Kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine30.11.2011, nato vsake 4 mesece do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

3. medregionalna konferenca v okviru projekta CivProKonec novembra je v Vroclavu na

Poljskem potekala 3. medregional-na konferenca v okviru evropskega projekta CivPro - Regionalne stra-tegije za preprečevanje tveganj, v katerem Razvojna agencija ROD sodeluje kot eden izmed projektnih partnerjev. Gostitelj konference je bil Inštitut za meteorologijo in upravljanje z vodami, izpostava Vroclav (IMGW). Sočasno s konfe-renco je potekal tudi drugi izmed ogledov in obiskov dobrih praks (t.i. »transfer visit«).

Glavna tema prvega dne konfe-rence (23.11.) so bili različni vi-diki preventive pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu srečanja so predstavniki gostitelja skupaj s predstavniki CZ predstavi-li možne ekstremne pojave na Polj-skem, krizno upravljanje na obmo-čju Spodnje Šlezije s poudarkom

na vlogi guvernerja, organizacijo poljskega reševalnega in gasilskega sistema na primeru Spodnje Šlezi-je ter krizno upravljanje in lokalne preventivne aktivnosti na območju Okrožja Kłodzko.

Dopoldanski del se je nadaljeval s predstavitvijo aktivnosti IMGW-ja na področju preventiv. Najprej so se udeleženci seznanili s sistemom napovedovanja vremena in vre-menskih opozoril na lokalni rav-ni; temu pa so sledile predstavitve sheme za ocenjevanje nevarnosti suše, presoje tveganja za poplave, GIS tehnik ter numeričnih mode-lov za oceno poplavne ogroženo-sti. V popoldanskem delu so bili predstavljeni primeri dobrih praks na področju preventive in prepre-čevanja tveganj v mestu Vroclav ter na področju Spodnje Šlezije. Predstavniki vodilnega partner-

ja so predstavili grško nacionalno karto tveganja za pojav gozdnih požarov.

V okviru drugega dne konferen-ce (24.11.) so projektni partnerji predstavili rezultate regionalnih analiz in izbrane primere dobrih praks po partnerskih regijah. Dru-gi dan se je zaključil s srečanjem nadzorne skupine in pregledom izvedenih aktivnosti in doseženih rezultatov projekta.

Zadnji dan srečanja je bil name-njen zaključkom in ugotovitvam drugega ogleda dobrih praks. Sku-paj s predstavniki iz Slovaške in Madžarske pa smo vsem zbranim predstavili tudi dogajanje v okvi-ru prvega ogleda dobrih praks, ki je potekal konec oktobra na naših koncih.

Več informacij o projektu CivPro in projektnih aktivnostih je dose-gljivih tudi na spletni strani projek-ta http://www.civpro-gr.eu oziroma na spletni strani Razvojne agencije ROD (http://www.ra-rod.si). Silvana Peljhan, RA ROD

Slovesnost ob 20. obletnici samostojne Slovenije v čast slovenskemu kmetu ter podeželju

Mengeš, grad Jable, 7. 12. 2011 – Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano je skupaj z Društvom za razvoj slovenskega podeželja pripravilo slovesnost ob 20. obletnici samostojne Slovenije in 20. obletnici sodobnega razvoja podeželja v Sloveniji. Dopoldan-ski del prireditve je bil namenjen iniciaciji Slovenskega podeželske-ga parlamenta (SPP), kjer so bili predstavljeni pogledi različnih deležnikov na vlogo podeželskega parlamenta, sledila pa je razprava z zaključki. Popoldne je potekala slo-vesnost ob 20. obletnici samostoj-nosti Slovenije, kjer je udeležence nagovoril tudi predsednik RS, dr. Danilo Türk, sledila pa je okrogla miza z gosti na temo »Prehojenih 20 let slovenskega podeželja«.

V dopoldanski razpravi v sklopu vzpostavitve podeželskega parla-menta, ki jo je vodila dr. Marija Mar-keš, sta sodelovala dr. Matija Kovačič in prof. Michael Dower. Udeleženci in razpravljavci v dvorani so na kon-cu sklenili, da se v naslednjem letu izvede pravo zasedanje SPP s stro-kovnimi delavnicami. Ob zaključku razprave je vse udeležence nagovo-rila tudi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki je spomnila tudi na začetek priprave novega Programa razvoja podeželja do leta 2020, v tem procesu pa lahko SPP poda pomem-ben vsebinski prispevek iz katerega bo država črpala politične odločitve.

Slavnostni gost dogodka je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk

Tudi g. predsednik RS je v nago-voru poudaril pomembnost ustano-vitve SPP. Nadalje je izpostavil tudi tri temeljna vprašanja, ki so po nje-govem mnenju zelo pomembna za ta sektor. Prvo je vprašanje samo-oskrbe s hrano, kateremu je treba posvečati veliko pozornost, s ciljem povečati samooskrbo. Kot drugo je predsednik izpostavil stanje v slo-venskih gozdovih in skrb za goz-dno bogastvo ter kot tretje skrb za naravno okolje, skrb za kmetijska zemljišča in umeščanje različnih objektov v prostor.

Po besedah ministra mag. Dejana Židana so pri osamosvojitvi Slove-nije imele pomembno vlogo slo-venske kmetice in kmeti, ki so bili

zbrani v Slovenski kmečki zvezi in Zvezi slovenske kmečke mladine

Minister je v svojem govoru pri-sotnim povedal, da je Slovenija po učinkovitosti črpanja evropskih sredstev je v prvi tretjini držav, po količini pa na drugem mestu med vsemi državami članicami EU. Po njegovem mnenju SPP ne bo samo ena nova institucija, niti ne podalj-šana roka vlade, države ali politike, prav tako ne bo delegirana ustanova, kjer bi interesne skupine imenovale svoje predstavnike, ampak bo odprt prostor za vse, ki razmišljajo različ-no, bo prostor pogovorov in dogovo-rov. Franc Bogovič, predsednik Od-bora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je izpostavil pomembne aktiv-nosti v preteklosti, od pospeševalne in svetovalne službe ter zadružni-štva, pa do ministrstva in politike, ki so omogočile enakomeren razvoj slovenskega prostora.

Okrogla miza »20 let slovenskega podeželja«

Med sodelujočimi, ki so v sprošče-nem vzdušju opravili kritičen po-gled na razvoj podeželja po 20 letih samostojnosti naše države so bili nekateri pomembni graditelji tega dela slovenske zgodbe: Ivan Oman, dr. Franc Zagožen, prof.dr. Emil Er-javec, Janja Kokolj-Prošek, Mihaela Logar in Goran Šoster.

Uspešna predstavitev LAS Zgor-nje Vipavske doline in Komenske-ga Krasa

Na gradu Jable so se tekom dneva predstavljale tudi nekatere lokalne akcijske skupine z uspešnimi pro-jekti in lokalnimi proizvodi. Svojo predstavitev je pripravila tudi LAS Zgornje Vipavske doline in Komen-skega Krasa, ki je požela posebno pozornost tudi s strani g. predsedni-ka države dr. Danila Türka in mini-stra mag. Dejana Židana. Na izviren način so bili predstavljeni zaključeni projekti Občine Ajdovščina, Občine Vipava, Društva Zdravljica Lozi-ce, Agrarne skupnosti Kobjeglava, Razvojne agencije ROD in Zavoda Rdeči apolon. Da si je predstavitev LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa ogledalo pose-bej veliko obiskovalcev gre poseb-na zasluga tudi Nanoškemu siru, ki je bil na voljo za pokušino. Suzana Ž. Ferjančič

Predstavitev LAS

Št. 7 • 15. december 2011 23Informativno

Koledar prireditev za DECEMBER 2011

četrtek, 15. december

ob 16:00Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina

Predpraznične ustvarjalne delavnice za otroke in mladinoInfo: MC Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, 041 945 392

petek, 16. december

Ob 20:00Škofijska gimnazija Vipava

Adventni večeri 2011: Pravičnost v ljubezniInfo: Klub krščanskih izobražencev, Niko Ličen 031 600 770

Ob 21:00Vipavska cesta 11/a, Ajdovščina (bivša kasarna Srečka Kosovela)

Koncert skupin Argetti in Trifor60; vstopnina 2 €, za člane Kaš-a vstop prost.Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si

sobota, 17. december

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

133. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Pavliha noče v šolo, v izvedbi Loškega odra Škofja Loka, za abonma in izven.Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališka predstava Momo

ob 22.00Mladinski center in hotel Ajdovščina

Stand up komedija - Martina IpšaInfo: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si

nedelja, 18. december

ob 17:00Kulturni dom Selo

Predbožični koncert: Vokalna skupina Šumljak in Oktet Kres, vstopnina 2 €

ob 18:00Kulturni dom Dobravlje

Božični koncert - Gianni Rijavec in The white dove singers

od torka, 20. decembra, do četrtka 22. decembra

ob 16:00Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina

Predpraznične ustvarjalne delavnice za otroke in mladinoInfo: MC Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, 041 945 392

torek, 20. december

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca AjdovščinaIinfo: GŠ Vinko Vodopivec Ajdovščina, 05 368 01 20

sreda, 21. december

Ob 18:00telovadnica OŠ Vipava

Plesna pravljica z ADC-jemInfo: Alice 040 305 778, plesni.center.adc@gmail.com

četrtek, 22. december

Ob 19:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma: Nežka se moži, v izvedbi Slovenskega narodnega gledališče Drama Ljubljana, za abonma in izvenInfo: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

sobota, 24. december Ajdovščina – Mali Golak

Nočni pohod - Božični večer na GolakihInfo: PD Ajdovščina, 041 759 773, Iztokova koča pod Golaki, Uroš: 041 625 255

ponedeljek, 26. december

ob 9:00pred Gasilskim domom in cerkvijo sv. Štefana v Vipavi

Tradicionalno žegnanje konj na Štefanovo v VipaviInfo: Društvo DOLI, Boris Blažko 051 345 314

ob 17:00Kulturni dom Selo

Veseloigra “Vaška srenja z gospo Srak” in nastop harmonikašev

ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

ob 18:00Kulturni dom Dobravlje

Dobrodelni koncert: MPZ Janez Svetokriški, Tamburaški orkester Danica in Dobravski otroški pevski zbor

sreda, 28. december

Marijin dom v Šturjah Lutkovna predstava Palčica, izvaja dramska skupina Žar

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Razglasitev naj športnika goriške statistične regije za leto 2011

četrtek, 29. december

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Dedek MrazInfo: Mladinski center in hotel Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83

Koledar prireditev za JANUAR 2012petek, 6. januar

ob 20:00ŠC Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Casino Safir Sežana

nedelja, 8. januar

ob 08:30športno dvorišče Vipavski Križ - pod gradom

3. novoletni pohod - Spoznajmo soseda iz Ustij in Velikih Žabelj

torek, 10. januar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige Lovra Novinška: Meč in viharInfo: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 89 251

sobota, 14. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: Rdeča kapica, izvedbi Mini Teatra je za abonma in izvenInfo: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

nedelja, 15. januar

ob 18:00ŠC Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Fragmat extrem

nedelja, 22. januar

ob 11:00Kamnje z okolico

6. Kamenjski krosInfo: ŠKTD Kamnje – Potoče, Uroš Vodopivec 040 554 010, Vojko Vodopivec 040 876 817, sktd.kamnje@gmail.com, www.kamnje.si

torek, 24. januar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige Dušana Rutarja, Mateja Peljhana in Jureta Kravanje: Za-govor podobInfo: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 89 251

sobota, 28. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Gospa Pehtra, v izvedbi Gledališča iz desnega žepka, za abonma in izvenInfo: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

nedelja, 29. januar

ob 18:00ŠC Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Velike Lašče

FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILAOsmica na Kmetiji Černigoj – Pri LovrinčkovihOd petka, 9. decembra, do nedelje, 18. decembra – Lokavec 76bPri Lovrinčkovih vam bodo ponudili okusno domačo hrano (klobase, prato, rebrca, ocvirke, štruklje, joto, narezke ...) in žlahtno kapljico (chardonnay, sauvignon, mešano belo, merlot, barbera). Za večje skupine zaželena predhodna najava. NOVOST: Izpred osmice se boste 10., 11., 17. in 18. decembra po zaselkih Lokavca lahko popeljali s kočijo na konjsko vprego (razen v primeru dežja).Info: Kmetija Černigoj, 05 364 21 92, 040 217 192, 040 239 189

Razstava Anje Kranjc: V BeloOd 26. novembra do 23. decembra - Pilonova galerija AjdovščinaRazstava ajdovske kiparke Anje Kranjc, poimenovana V Belo, je obenem magistrska naloga njenega študija na kiparskem oddelku ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Razstava Hane Karim - ForminoraOd 27. novembra 2011 do 6. januarja 2012 - Galerija Lična hiša AjdovščinaVabljeni na ogled razstave unikatnega nakita oblikovalke Hane Karim. Info: Lična hiša Ajdovščina, 05 368 19 29, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com

ŠD RekreativčekŠOLA PLAVANJAPredšolski otroci (4 – 5 let) – ponedeljek in petek od 16:00 do 17:00 Šoloobvezni otroci (6 – 12 let) – ponedeljek od 16:00 do 17:00, sreda od 17:00 do 18:00 REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE – torek in četrtek od 16:00 do 17:002. termin (3. januar – 23. februar)3. termin (6.marec – 26. april)ŠPORTNA ABECEDA - za otroke 1. triadeOŠ Vrtovin – ponedeljek od 14:15 do 15:15OŠ Skrilje – sreda od 14:30 do 15:30 OŠ Črniče (z vadbo pričnemo v decembru)MIX AEROBIKA – latino koraki, boks elementi, vaje za moč,…Ajdovščina (večnamenski prostor na SŠ Veno Pilon) – torek in petek od 19:00 do 20:00 Velike Žablje (dvorana) – ponedeljek od 19:00 do 20:00Col (OŠ Col) – petek od 20:30 do 21:30 Šmarje (gasilski dom v Šmarjah – ponedeljek od 20:30 do 21:30, četrtek od 20:00 do 21:00

Zavod za šport AjdovščinaVADBA V VODI ZA NAJMLAJŠE - od 4 mesecev do 4 leta starosti - začetek 4. januar 2012Vadba: dojenčki sreda 15:30-16:30, malčki (1-4 let) sreda 16:45-17:45Prijave: 05 364 47 21 (22) (vsak delavnik od 8:00 do 16:00), zadnji dan za prijavo 21. december! PILATES - ponedeljek in sreda 19:00-20:00AEROBIKA TNZ - torek in petek 18:00-19:00VODNA AEROBIKA - sreda 20:15-21:15TERAPEVTSKA VADBA - četrtek 20:30-21:30ZUMBA - torek 20:00-21:00 Dodatne informacije www.zs-ajdovscina.si

OBVESTILA DRUŠTEV:

Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – VipavaJavornik nad Črnim vrhom (Kanji dol) – nedelja, 18. december ob 11:00, pri planinski koči,spominska slovesnost v počastitev spomina na 47 padlih borcev Gradnikove brigade.

Zaradi bližine kraja prireditve organiziranega prevoza ne bo. Praporščaki naj prijavijo svojo udeležbo. Toplo se oblecite in obujte!

Društvo Most – univerza za tretje življenjsko obdobjePROJEKT ZNAŠ, NAUČI DRUGEGA!Za računalniško opismenjevanje za starejše sta na voljo dva mentorja, in sicer:prof. Fedor Tomažič ob ponedeljkih od 10. do 12. ure (041 60 33 76)Branko Lavrenčič ob sredah od 9. do 12. ure (041 76 53 20)Prosimo, da se predhodno prijavite mentorjema na njihova telefona, lahko pa tudi tajnici Jožici Nusdorfer na 041 485 081, sicer bo brez predhodne najave dejavnost v januarju 2012 prekinjena.PONOVITEV PREDSTAVITVE POTOVANJA PO SKANDINAVIJI BRANKA LAVRENČIČAMožno v januarju 2012, če bo vsak 20 zainteresiranih. Pokličite na: 041 76 23 20, 041 485 081.

KROŽEK GLASBENA UMETNOST: pričetek v četrtek, 15. decembra ob 16. uri na OŠ Šturje. Mentor prof. Igor Hodak. RAZSTAVE V IZLOŽBAH BIVŠE TRGOVINE PEKO V AJDOVŠČINI: V novembru sta razstavljala kamnosek Drago Bratina in likovnica Almira Plahuta, v decembru pa razstavlja kamnoseške izdelke Vesna Bratina, likovne izdelke pa IV. likovna skupina.ŠTUDIJSKI KROŽEK: KAJ MORAMO VEDETI O HRANI POZIMIPonedeljek, 9. januar 2012 ob 16.00 - OŠ Danila Lokarja AjdovščinaKrožek bo vodila Maura Arh. Potekalo bo 6 srečanj: Kakšno hrano uživati po praznikih, da razstrupimo telo; Katere organe moramo okrepiti pozimi s hrano in zakaj samo pozimi; Kako izbrati hrano, ki krepi organe pozimi; Najprimernejši načini priprave hrane pozimi in izbor zimskih začimb; Kako deluje taka hrana na organizem; Praktični recepti za pripravo hrane za pozimi z degustacijo.

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto.

Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA –

Št. 7 • 15. december 201124 Srečno novo leto 2012

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155, trženje Jasna Krpan – 040-811-791Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:�BREŠČAK

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270�Ajdovščina

e-mail:internet:

Marko

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

HVALA�VAM�ZA�IZKAZANO�ZAUPANJE

ŽELIMO�VAM�OBILO�LEPIH�TRENUTKOV

V�LETU�2012

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

URNIK:�PON,SRE,PET

NAŠE�DARILO:BON�ZA�15%�POPUST

NA�VSE�GEODETSKE�STORITVEveljavnost�31.3.2012,�popusti�se�ne�seštevajo

Božično-novoletni koncert srednje šole Veno Pilon AjdovščinaV petek, 9. decembra 2011, smo se

dijaki in učitelji Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina zbrali v Dvorani prve slovenske vlade na že tradici-onalnem božično-novoletnem kon-certu. Prisluhnili smo mešanemu pevskemu šolskemu zboru, v kate-rem smo opazili mnogo prvošolcev, kar dokazuje, da je glasba med nami še kako prisotna. Dekliško petje so popestrili fantje, ki so ga s svojimi glasovi lepo dopolnjevali. Presene-tilo me je, da se med našimi sošolci in prijatelji skrivajo odlični pevci, pianisti, violinisti, flavtisti, klarineti-sti …, ki jih zagotovo čaka uspešna glasbena prihodnost.

Novi obrazi so sicer na oder prine-sli svežino in zanimivost, vseeno pa sem kot tretješolka pogrešala katero

novost, ki bi program dodatno obo-gatila in popestrila. Čeprav odlični, so tamburjaši že stalnica na tem koncertu. Menim, da v naši okolici obstajajo različne še neuveljavljene skupine in posamezniki, ki bi si ob tej priložnosti tudi zaslužili pozor-nost.

Nekaj manjših tehničnih težav ob-činstva ni spravilo v slabo voljo, am-pak bolj kot ne zvabilo nasmešek na obraz.

Glasbeni koncert, ki ga je zve-čer s svojimi pesmimi iz druge pesniške zbirke obogatila pesni-ca Alenka Skupek, mi je bil všeč. Prav je, da se s pesmijo, ki pove-zuje, poslovimo od starega leta in se veselimo prihajajočega. Anja Mikuž, dijakinja

Mali cvetličarjiV začetku decembra, so otroci v

Lokavškem vrtcu s pomočjo cvetli-čarke izdelovali praznične ikebane.

Vsako leto se že v začetku decem-bra prostori vrtcev spremenijo v malo pravljično deželo. Različni okraski, slike, obilo zvezdic in sne-žink, vse to je delo otrok in vzgoji-teljic. Pri vsem okrasju ne sme manj-kati niti praznična ikebana. Prav zato so se v vrtcu v Lokavcu odločili, da se bodo seznanili s postopkom izde-lovanja. Ker imajo v skupini mamo cvetličarko, so priprave kar hitro ste-kle. Vsak otrok je sodeloval na svoj način. Starejši so že nabadali smre-kove veje v gobo, mlajši pa so pred tem odstranili iglice in veje podajali starejšim prijateljem. Okraske so iz-birali sami, od balončkov, zvezdic, trakov do sveč, čisto pravi praznični aranžma. Bilo je zelo prijetno, sode-lovalno in že prav praznično vzdušje. Nekaj vejic so prihranili, da si bodo okrasili še mize za slavnostno kosilo konec meseca.

Zahvaljujemo se mami Dolo-res za pomoč in jo hkrati vabimo k ustvarjanju naslednje leto, morda že ob prvih znanilcih pomladi. BD

Andersenova palčica v Centru starejših PristanV sredo 30. novembra se je v Cen-

tru starejših Pristan zgodila lutkovna predstava Hansa Christiana Ander-sena Palčica v izvedbi lutkovne sku-pine Žar, ki deluje v okviru društva Most. Skupina Žar se je v Pristanu predstavila že lansko leto prav tako v prednovoletnem času z lutkovno prestavo Čarobna jasa in se že takrat izkazala kot zelo profesionalna saj so bili celotna izvedba, scena in re-kviziti na visokem nivoju. Letos, pa so s priredbo Andersenove Palčice naredili še korak naprej. Stanovalci so lahko uživali ob unikatnem pri-

Plesalci ADC nastopili v Rimski taverni

zorišču, ter igri odigrani z veliko srč-nostjo, ki je v marsikomu prebudila spomin na otroške dni.

Veseli december se bo v Centru starejših Pristan začel v četrtek 1. decembra, ko bodo za stanovalce

nastopili člani folklorne skupine iz Vipave. Dogajanje se bo stopnjevalo z nastopi različnih skupin, vrhunec pa bo doseglo v sredo 21. decembra, ko se bo odvila novoletna zabava. Pristan

Konec novembra so se v Rimski taverni v Vipavi predstavili tudi ple-salci ADC Ajdovščina. Najmlajši in najstarejši plesalci iz OŠ Vipava so nedeljsko popoldne obarvali z raz-

ličnimi plesnimi ritmi in pritegnili vse gledalce.

S plesom naj se svet veselo in nasmejano odvrti v 2013! Elena

Foto

: arh

iv S

Š Ve

no P

ilon

Foto

: Alic

eFo

to: a

rhiv

Pris

tan