Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXX

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

Socijalniot klub na CPLIP – PORAKA [tip vo izminatiot period redovno ja realizira{epredvidenata programa za rabota. Vo mesec januari se realiziraa rabotilnici zaizrabotki na raznovidni cve}iwa od hartija i drug materijal. Korisnicite steknuvaave{tini za izrabotka na ukrasni tapiserii i raznovidni figuri od pretopeni mrsni boi.Isto taka, se realizira{e i rabotilnica za izrabotka na ukrasni sliki.Vo tekot na januari se organiziraa i sprovedoa sredbi so roditeli na lica sointelektualna popre~enost so cel da se spodelat sekojdnevnite problemi i da se iznajdere{enie za niv. Na 30.01.2017 godina, korisnicite na socijalniot klub prisustvuvaa nakni`evno-muzi~ki performans „To{e ima samo datum na ra|awe i Goce Del~ev – velikanotroden za da ne u~i i vodi”.

Del od rabotilnicite vo fevruari bea nameneti za izrabotki po povod praznicite Sv.Trifun i Sv. Valentin, kako i ~estitki za 8 mart, Denot na `enata. Korisnicite naSocijalniot klub ja prosledija i pretstavata „Ni na nebo, ni na zemja” vo GradskiotNaroden Teatar, a se realizira{e i zaedni~ka rabotilnica so zdru`enieto na penzionerivo [tip so koi prenesuvaa crte`i na zemjena vaza.

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Mart 2017 g.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Pe~ati:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociMart 2017 g. Broj 1, god. XXX

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: poraka@t-home.mkWeb: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA vo 2017 godina }e prodol`i so realizacija naaktivnostite koi proizleguvaat od postavenite celi i principi nadeluvawe.

Edna od osnovnite aktivnosti na RCPLIP - PORAKA e odr`u-vawe, razvivawe i unapreduvawe na rabotata vo socijalnite servisnislu`bi. Vo 2017 godina, RCPLIP - PORAKA }e prodol`i da lobira zavoveduvawe na soodvetni regulatorni mehanizmi koi }e ovozmo`atednakov pristap na NVO sektorot vo oblasta na pru`awe na uslugi odsocijalnata za{tita preku licencirawe i sklu~uvawe na dogovori zapartnerski odnosi i finansirawe na aktivnostite vo dnevnite centri.Vo tekot na 2017 godina RCPLIP - PORAKA }e prodol`i so inicirawe nalokalnata samouprava, so cel aktivno da u~estvuva vo procesot naodr`livosta i otvoraweto na novi dnevni centri vo svoite op{tini,soglasno Zakonot za lokalna samouprava. Voedno, RCPLIP - PORAKA }eprodol`i i so svoite aktivnosti vo nasoka na promovirawe na noviservisni slu`bi za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost soposeben fokus na servisnite slu`bi za rana intervencija.

Unapreduvaweto na zakonskite mo`nosti za ostvaruvawe na~ovekovite prava na licata so intelektualna popre~enost e redovnakontinuirana aktivnost na RCPLIP - PORAKA. Vo 2017 godina, osobenovnimanie }e se posveti na procesot na implementacija na Konvencijatana ON za pravata na licata so popre~enost, kako isklu~itelno zna~aendokument koj ima pravno-obvrzuva~ki karakter za dr`avite koi go imaatratifikuvano. Istovremeno, RCPLIP - PORAKA }e prodol`i da goupotrebuva izve{tajot kako instrument za lobirawe pred instituciitekoi se odgovorni za ostvaruvawe i unapreduvawe na ~ovekovite prava nalicata so intelektualna popre~enost.

Vo tekot na 2017 godina, RCPLIP - PORAKA }e prodol`i daimplementira aktivnosti povrzani so podignuvawe na javnata svest voodnos na potrebite i pravata na licata so intelektualna popre~enost inivnite semejstva. Ovie aktivnosti pretstavuvaat programskoprodol`enie na dosega{nite kampawi na RCPLIP - PORAKA, a }e bidatnaso~eni kon istaknuvawe na potrebata od efektivno implementirawena Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost, i promovirawena pravoto na dostoinstven `ivot vo zaednicata za licata sointelektualna popre~enost, preku soodvetni servisni slu`bi.

Zaradi poefektivno ostvaruvawe na programskite zada~i nalokalnite organizacii, del od redovnite aktivnosti na RCPLIP -PORAKA, kako vo izminatite, taka i vo 2017 godina, }e bidat naso~enikon koordinacija i stru~no-metodolo{ka poddr{ka na lokalniteorganizacii. Ponatamu, RCPLIP - PORAKA }e prodol`i so sproveduvawena sportsko rekreativnite aktivnosti za korisnicite na dnevnite centri,koi imaat pove}ekratni pridobivki kako za samite lica so intelektualnapopre~enost, taka i za nivnite semejstva, no i za personalot koj raboti vodnevnite centri. Vo 2017 godina RCPLIP - PORAKA }e prodol`i i sosorabotkata vospostavena na me|unarodno nivo so EASPD i drugiasocijacii i }e u~estvuva vo zaedni~ki inicijativi, aktivnosti i proektikoi proizleguvaat od ~lenstvoto vo ovie organizacii. RCPLIP - PORAKAisto taka }e prodol`i so sproveduvaweto na aktivnostite koiproizleguvaat od aktivnostite vo ramkite na partnerskite proekti koise realiziraat na evropsko nivo. Isto taka i izdava~kata iinformativnata dejnost, koja e redovna aktivnost na RCPLIP - PORAKA,}e se sproveduva vo 2017 godina.

Programata za rabota na Republi~kiot centar za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost - PORAKA za 2017 godina e otvorenai mo`e da se nadopolnuva vo tekot na nejzinata implementacija.

Programski aktivnosti naRCPLIP - PORAKA vo 2017 godina

SODR@INA

2 stranaProgramski aktivnosti na RCPLIP- PORAKA za2017 godina

3 stranaOdr`ani 3 rabotilnici voramkite na DLoT

4 i 5 stranaNacionalen seminar “Decata sopopre~enost niz lupata naKonvencijata na ON”

6 i 7 stranaIzlagawe na Pretsedatelot naRCPLIP - PORAKA

7 stranaTematska rasprava “Zdravstvenaza{tita i zdravstvenoosiguruvawe”

8, 9, 10 i 11 stranaModul “^ovekovi prava i servisnislu`bi za lica so popre~enost”

12 stranaU~estvo na RCPLIP - PORAKA vome|unarodni proekti

13, 14 i 15 stranaAktivnosti na servisnite slu`bi ilokalnite organizacii na RCPLIP- PORAKA

16 stranaNa{a stranica- Aktivnosti na socijalniot klubna CPLIP - PORAKA [tip

3

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Skopje i RCPLIP - PORAKA

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Skopje, vo sorabotka soRepbuli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, u~estvuva vome|unaroden proekt “Disability Leaders of Tomorrow”razvien od EASPD - Evropska asocijacija naobezbeduva~i na servisni slu`bi za lica sopopre~enost. Proektot se fokusira na gradewe nakapacitetite na obezbeduva~ite na servisni slu`bi vocentralna i isto~na Evropa. Implementacijata naaktivnostite za prenesuvawe na znaewa vo Makedonijaopfa}a onlajn kurs za obuka, rabotilnici zaodredeni moduli i DLoT Alumni Mre`a za razmenana znaewa vo odnos na obezbeduvaweto servisni slu`biza lica so popre~enost.

Po objaveniot povik za prijavuvawe nakandidati za obuka i selekcijata na kandidatite, CPLIP– PORAKA Skopje realizira{e niza aktivnosti voramkite na ovoj proekt. Na 04.03.2017 godina vo Domot nahumanitarni organizacii „Dare Xambaz” vo Skopje, be{eodr`ana vovednata rabotilnica vo ciklusot na obuki,koja ima{e za cel da go prezentira procesot na u~ewe,planiranite aktivnosti, ulogi i odgovornosti nau~esnicite, kako i da se pretstavi onlajn platformataza u~ewe - www.dlot.eu. Na vovednata rabotilnicau~estvuva kandidatite za obuka od 15 razli~niorganizacii – obezbeduva~i na servisni slu`bi za licaso popre~enost, koi vo naredniot period }e pominat nizintenziven proces na obuka so cel da se steknat sosoodvetni znaewa i iskustva za novinite, predizvicitei mo`nostite za unapreduvawe na sostojbite vocelokupniot proces na obezbeduvawe na servisni slu`biza poddr{ka na lica so popre~enost.

Odr`ani tri rabotilnici vo ramki naciklusot obuki “Disability Leaders of

Tomorrow!”

Na 18.03.2017 godina vo hotel Kontinental -Skopje, CPLIP - PORAKA Skopje ja odr`a rabotilnicataza prviot modul “^ovekovi prava i servisni slu`bi zalica so popre~enost:Konvencijata na Obedineti naciiza pravata na lica so popre~enost i Evropskiot pravenkontekst”. Na rabotilnicata kandidatite imaa mo`nostda diskutiraat na temata kako i zaedni~ki da japodgotvuvaat zada~ata koja proizleguva od modulot.

Na 27.03.2017 godina vo hotel Kontinental –Skopje be{e odr`ana rabotilnica za vtoriot modul„Razvoj na socijalnite servisni slu`bi i socijalnitepolitiki vo Evropa”. Isto kako na prethodnata rabo-tilnica, i na ovaa rabotilnica u~esnicite imaa mo`nostda rabotat na kolektivnata zada~a vo ramkite namodulot.

Rabotilnicite gi sprovedoa Dr. Vasilka Dimoska odRCPLIP – PORAKA (mentor vo prvata faza na obuka) iVlado Krstovski od CPLIP – PORAKA Skopje (kandidatvo prvata faza i mentor vo vtorata faza na obuka).

4

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA i NSIOM

Pove}e od 80 pretstavnici na organizacii na licaso popre~enost, vladini institucii, obezbeduva~i naservisni slu`bi i drugi ~initeli, vklu~uvaj}i goMinisterot za trud i socijalna politika, NarodniotPravobranitel, visoki pretstavnici na Delegacijata naEvropska unija vo Makedonija, na UNICEF i naEvropskiot forum za popre~enost, na 24 fevruari 2017godina vo Skopje, u~estvuvaa na Nacionalniot Seminar„Decata so popre~enost niz lupata na Konvencijatana ON za pravata na lica so popre~enost”. Nacional-niot seminar be{e organiziran od Nacionalniot sovetna invalidski organizacii na Makedonija (NSIOM) vosorabotka so Evropskiot forum za popre~enost (EDF) iUNICEF, vo ramkite na „Za{tita na decata od nasilstvoi unapreduvawe na socijalnata inkluzija na decata sopopre~enost vo Zapaden Balkan i Turcija” finansiranod EU i ko-finansiran i implementiran od UNICEF.

Celta na seminarot, kako voveden nastan vo proektotbe{e da inicira diskusija pome|i razli~ni ~initeli voodnos na potrebata za seopfatna i fleksibilnapoddr{ka za decata so popre~enost za da u~estvuvaatvo op{testvoto na ednakva osnova so drugite deca. Iakoe napraven zna~itelen progres na nivo na regulatornataramka, decata so popre~enost se u{te se soo~uvaat sozna~itelni te{kotii vo pristapot kon dostapni ikvalitetni servisni slu`bi. Isto taka, nasilstvoto esekojdnevna realnost za stotitci deca vo Makedonija ivo zemjite vo Jugo–isto~na Evropa. Zatoa, seminarotima{e za cel da gi istakne poziciite, naporite istavovite na razli~ni ~initeli za podobruvawe na ovaasostojba, vo soglasnost so Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost.

Seminarot opfati 5 glavni sesii. Vovednata sesijazapo~na so pozdravno obra}awe od Pretsedatelot naNSIOM i prodol`i so obra}awa od Ministerot za trud

Nacionalen seminar “Decata so popre~enost niz lupata naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost”

i socijalna politika, ~lenot na Izvr{niot komitet naEDF, Zamenik pretstavnikot na UNICEF, Rakovoditelotna operacii vo Delegacijata na EU i NarodniotPravobranitel. Izjavite od ovie visoki pretstavnicidadoa informacii za proektot i silna zalo`ba zazaedni~ki napori so cel da se ovozmo`at vistinskipromeni vo sekojdnevniot ̀ ivot na decata i licata sopopre~enost.

Sesijata „Da gi slu{ame decata: Direktnisvedo{tva na deca so popre~enost” be{e uspe{enobid da se realizira vo praktika dobropoznatoto moto„Ni{to za nas, bez nas”. Jasna poraka be{e ispratena odstrana na decata so popre~enost: osnovnite potrebi nadecata treba soodvetno da bidat poddr`ani i da bidatvrednuvani bez predrasudi, so cel da gi ispolnat svoite`ivotni soni{ta. Mnogu konkretna poddr{ka e potrebnavo obrazovniot proces: tolkuv~i na znakoven jazik zagluvi i pristapni formati za slepi u~enici.

Slednite sesii, preku prezentacii na temite„Razbirawe na Konvencijata na ON za pravata nadecata so popre~enost” i „Kon celosna imple-mentacija na Konvencijata – iskustva od zemji~lenki na EU” ja potenciraa potrebata od itna akcijaza celosna implementacija na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost. Osnovno e da sepoka`e seriozna posvetenost od site relevantni strani.Neophodna e zaedni~ka rabota vo postignuvaweto naodr`livi promeni vo zakonodavstvoto i politikite.Nacionalnite vlasti i organizaciite na lica sopopre~enost treba proaktivno da baarat poddr{ka odme|unarodnata zaednica, kako vo odnos naimplementacijata na Konvencijata, taka i vo odnos naupotrebata na dostapnite evropski fondovi zapodobruvawe na sostojbite vo koi `iveat decata ilicata so popre~enost. Isto taka, organizaciite na

5

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA i NSIOM

licata so popre~enost treba zaedni~ki da rabotat nagradewe na nivnite kapaciteti za da bidat aktivnipartneri vo ovie procesi.

Sesiite „Servisni slu`bi za poddr{ka na decaso popre~enost vo Makedonija” i „Obrazovanie zadeca so popre~enost vo Makedonija” se fokusiraa natekovniot razvoj i prioritetite vo nekoi od najzna~ajniteoblasti na `ivotot. Zakonodavstvoto vo odnos napristapnosta, servisnite slu`bi za poddr{ka,socijalnata za{tita, zdravstvenata za{tita,obrazovanieto itn. treba da bidat revidirani i izmenetivo soglasnost so odredbite na Konvencijata. Potrebno eda se vospostavi efektiven proces za kreirawepolitiki, kade site ~initeli }e imaat mo`nost da giiznesat svoite gledi{ta.

ZAKLU^OCI

Generalni zaklu~oci- Potrebna e itna zalo`ba od site zasegnati strani,

predvodeni od odgovornite dr`avni insitutci, zaneodlo`na implementacija na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost

- Kreirawe na strategija so akcionen plan vo odnos naimplikaciite i buxetskite zafa}awa koi }e gipredizvika implementacijata na Konvencijata (etapno,del po del, oblast po oblast)

- Potreben e koordiniran is~ekor za obezbeduvawe namultisektorski pristap pri implementacijata naKonvencijata i ostvaruvaweto na pravata na decatai licata so popre~enost

- Potrebni se nezavisni mehanizmi za sledewe nasostojbite vo odnos na ostvaruvaweto na pravata nadecata i licata so popre~enost, kako i unapreduvawena sistemite za za{tita na pravata na decata sopopre~ensot

- Efektivno koristewe na poddr{kata od Evropskataunija i me|unarodinite organizacii/agencii koideluvaat na poleto na popre~enosta vo RepublikaMakedonija

- Organizaciite na licata so popre~enost, soglasnoKonvencijata i mototo „Ni{to za nas, bez nas”, trebada se vklu~eni vo site procesi na planirawe, imple-mentacija, monitoring i evaluacija na zakonite, po-

litikite i programite so koi se ureduvaat i ostva-ruvaat pravata na decata i licata so popre~enost.

Osnovni prioriteti za unapreduvawe na pravata nadecata so popre~enost- Pristapnosta i dostapnosta treba da bidat soodvet-

no obezbedeni i garantirani, soglasno zakonskitemo`nosti, odnosno potrebno e nadminuvawe naarhitektonskite i ostanatite barieri koi onevozmo-`uvaat pristap do uslugi i pristap do informacii.Potrebno e da se identifikuvaat i otstranat pre~-kite i barierite koi ja limitiraat pristapnosta vozgradite, pati{tata, transportot, vo vnatre{ni inadvore{ni objekti vklu~itelno u~ili{ta, stambeniobjekti, medicinski objekti i rabotni mesta, infor-macii, komunikacii i drugi uslugi, vklu~itelnoelektronski uslugi, slu`bi i servisi za slu~aj navonredni sostojbi. Potrebna e dosledna imple-mentacija na Zakonot za znakoven jazik, potrebni seinformacii i materijali vo formati dostapni zaslepi deca, osobeno vo obrazovniot proces.

- Potrebno e ponatamo{no razvivawe na mre`ata naservisni slu`bi za poddr{ka na decata i licata sopopre~enost, na lokalno nivo, vo zaednicite kade {to`iveat (servisi za rana intervencija, rehabi-litacijai tretman, razvojni sovetuvali{ta i soveto-davnislu`bi, servisi za poddr{ka vo tekot na denot i dnev-ni centri, li~na asistencija, asistencija vo obrazovenproces, servisni slu`bi za samostojno ̀ iveewe itn.)

- Neophodno e obezbeduvawe na mo`nosti za obrazo-vanie za site deca so popre~enost, bez ogled na vidoti stepenot na popre~enost. Reformskiot proces nainkluzija na decata so popre~enost vo redovniotobrazoven proces treba da bide prioritet i treba dabide planiran vrz osnova na pozitivnite praktikina porazvienite zemji – ~lenki na Evropskata unija,vo soglasnost so resursite i sostojbite vo dr`avata.

- Potrebno e dr`avata da obezbedi soodvetna socijalnaza{tita za decata so popre~enost i nivnite semejstva,preku reformirawe na sistemot na pari~ninadomestoci vo dr`vata. Naglasena e potrebata zaizedna~uvawe na poddr{kata na biolo{kitesemejstva na deca so popre~enost so poddr{kata inadomestocite koi gi dobivaat zgri`uva~kitesemejstva.

6

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA i NSIOM

Izlagawe na ̂ edomir Trajkovski, Pretsedatel na RCPLIP - PORAKAna Nacionalniot seminar “Decata so popre~enost niz lupata na

Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost”24 fevruari 2017 godina, Skopje

Dobar den i od mene. Ovde sum kako pretsedatelna RCPLIP - PORAKA, organizacija koja pove}e od 50godini ja prenesuva porakata za op{testvo bezdiskriminacija i ednakvost za decata i licata sointelektualna popre~enost.

Slu{navme mnogu za Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost od prethodnitegovornici i smetam deka site nie denes prisutni na ovojnastan detalno sme zapoznaeni so zna~eweto naKonvencijata i zatoa nema da go povtoruvam toa {to nasite nam ni e mnogu jasno: Konvencijata e najzna~ajniotme|unaroden dogovor koj ne predviduva novi prava zalicata so popre~enost, tuku istite gi potvrduva iureduva, i gi obvrzuva dr`avite da gi ostvarat.

Pominaa skoro 10 godini od potpi{uvaweto ipove}e od 5 godini od ratifikacijata na Konvencijataod strana na Republika Makedonija. Vo toj periodsmetavme deka na{ata dr`ava kako i vpro~em sekojaseriozna dr`ava, }e prezeme soodvetni podgotovki koitreba da se slu~at vedna{ ili {to e mo`no pobrzo poratifikacijata, bidej}i kako {to znaete soratifikacijata, ovoj dokument stana del na na{iotpravno-politi~ki sistem.Spored toa, na{ite o~ekuvawabea deka usoglasuvaweto na nacionalnite zakoni }ezapo~ne vedna{. Na{iot optimizam deka seto toa }e seslu~uva relativno brzo i lesno go temelevme na silnatapoliti~ka poddr{ka {to ovoj dokument ja ima{e.Pove}eto od vas se se}avaat deka zad ratifikuvawetona Konvencijata zastanaa bez isklu~ok site politi~kipartii vo dr`avata, i site prisutni pratenici beznikakva zadr{ka glasaa za nejzina ratifikacija. Toaspored na{e mislewe zna~e{e deka Vladata i siteinstitucii vo sistemot imaat odvrzani race zaimplementacija na ovoj dokument i deka ostanuva da seiznajdat soodvetni re{enija i mo`nosti za sproveduvawena istata.

5 godini po ratifikacija na ovoj dokument, niene mo`eme da razgovarame za toa dali nekoj saka ilidali mo`e da gi realizira odredbite od ovaaKonvencija, zatoa {to so ratifikacijata nie sme seobvrzale pred Obedinetite nacii kako ~lenka, deka toai }e go napravime. No, sepak Konvencijata i nejzinataimplementacija, a so toa i pravata na licata sopopre~enost se u{te ne go dobivaat potrebnoto vnimanieod strana na politi~arite i donesuva~ite na odluki.Mnogumina nao|aat opravduvawe za toa vo finansiskiteimplikacii i buxetski zafa}awa koi }e gi predizvikaKonvencijata, iako i vo fazata na ratifikacija,invalidskite organizacii bea svesni i prifatijapromenite da se odvivaat etapno, del po del, oblast pooblast. Me|utoa, 5 godini po ratifikacijata niepovtorno se soo~uvame so istite problemi i istite

potrebi na licata so popre~enost, {to zna~i ne mo`emeda ka`eme deka ne{to bitno se promenilo vo pozitivnasmisla.

Decata so intelektualna popre~enost, osobenoonie so pote`ok stepen, se nedovolno vklu~eni vovospitno - obrazovniot proces, po~nuvaj}i odpredu~ili{no opfa}awe vo gradinkite, pa do se u{tenedovolno razvienoto inkluzivno obrazovnie voredovnite osnovni i sredni u~ili{ta. Vo odnos naobrazovanieto, sakame da napomeneme deka reformskiteprocesi koi podrazbiraat inkluzivno obrazovanie zasite deca, od pove}e pri~ini vo praksa celosno ne sesproveduvaat. Svesni sme deka seu{te vo u~ili{tatanema soodveten educiran kadar (defektolog, psihlog isl.) no i decata i roditelite ne se podgotveni/obu~eniza vklu~uvawe vo redovniot obrazoven proces. Zavklu~uvawe na ovie lica vo redovniot obrazoven proces}e mora u~ili{tata da vrabotat soodveten broj nastru~ni lica, no i da se vr{i kontinuirana obuka naostanatiot personal za soodvetna rabota so ovie lica.Nastavnite programi i planovi treba da bidatindividualizirani spored potrebite i potencijalitena sekoe dete poedine~no.

Vo odnos na zdravstvenata za{tita irehabilitacija bi konstatirale deka vo sistemot nepostoi organizirana specijalizirana zdravstvenaza{tita, a zdravstvenite uslugi ne sekoga{ se nazadovolitelno nivo. Potrebno e zbogatuvawe naprogramite za rehabilitacija i obezbeduvawe na {irokspektar na rehabilitacioni servisni slu`bi koi }ebidat fokusirani kon potrebite na decata sointelektualna popre~enost. Neophodno e da se razviemre`a na centri (razvojni sovetuvali{ta) za sledewena decata rodeni so rizik faktor i deca so razvojnipote{kotii. Vakvite servisnite slu`bi za ranootkrivawe i ran tretman se od isklu~itelno zna~ewevo ranata detska vozrast. Sistemot za procenkata naspecifi~nite potrebi na lica so pre~ki vo fizi~kioti psihi~kiot razvoj e nedovolno razvien i zastaren. IakoMTSP so poddr{ka od UNICEF podolg period rabotina sozdavawe na nov sistem, sepak promenata ne erealizarina.

Nekolku zbora za socijalnite servisni slu`bii za poddr{kata koja e potrebna za decata sointelektualna popre~enost.Vo na{ata zemja zapo~nata ereformata na deinstitucionalizacijata, koja kako imnogu drugi reformi se sproveduva ote`nato. Postojatnekolku vida na slu`bi za licata so intelektualnapopre~enost. Po~nuvaj}i od institucionalniot model na

7

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA i NSIOM

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA e vklu~en vorabotata na Nacionalnoto koordinativno telo zaednakvi prava na licata so invalidnost (NKT), kakoVladino telo koe vo svojot sostav vklu~uvapretstavnici od relevantnite Ministerstva ipretstavnici na mati~nite nacionalni organizacii nalicata so popre~enost.

Programskiot menaxer na RCPLIP – PORAKA,d-r Vasilka Dimoska be{e nositel na tematskatarasprava „Zdravstvena za{tita i zdravstvenoosiguruvawe na licata so invalidnost vo RepublikaMakedonija”, koja Nacionalnoto koordinativno telo zaednakvi prava na licata so invalidnost vo RM jaorganizira{e vo sorabotka so Nacionalniot sovet nainvalidski organizacii vo RM, na 15 fevruari 2017 voSkopje – hotel „Kontinental”.

Na ovaa tematska rasprava, u~estvuvaa vkupno64 u~esnici i toa pretstavnici od: Nacionalnokoordinativno telo za ednakvi prava na licata soinvalidnost vo RM, Nacionalen sovet na invalidskiorganizacii na RM, Nacionalni invalidski organizacii,Kabinet na pretsedatel na RM, Vlada na RM, Sobraniena RM, Ministerstvo za zdravstvo na RM, Ministerstvoza trud i socijalna politika, Fond za zdravstvenoosiguruvawe na RM, Razvojno sovetuvali{te, JU Zavodza socijalni dejnosti, Ortopedska ku}a - Slavej, Zavod

za mentalno zdravje, Institut za javno zdravje, Zavodza sluh, govor i glas, Zavod za mentalno zdravje na decai mladinci „Mladost”, Klinika za o~ni bolesti, Sojuzna defektolozi na RM, UNICEF, UNDP, kako i drugiorganizacii na lica so popre~enost.

Prezentaciite i diskusiite na tema zdrav-stvena za{tita i zdravstveno osiguruvawe za lica soinvalidnost ovozmo`ija informirawe za zakonskitemo`nosti, sproveduvawe na zakonskite regulativi, noi potrebata za unapreduvawe na prava-ta odzdravstvena za{tita i zdravstveno osigu-ruvawe zalicata so invalidnost vo Makedonija.

Tematska rasprava „Zdravstvenata za{tita izdravstvenoto osiguruvawe na licata so invalidnost

vo Makedonija”

gri`a vo golemi rezidencijalni institucii, do formitena vonistitucionalna za{tita kako {to se dnevnitecentri, malite stanbeni zaednici, zgri`uva~kitesemejstva i socijalnite klubovi… Vo dr`avata se u{tene e razvien modelot na poddr{ka preku uslugata nali~en asistent, ne{to {to vo dr`avite od EvropskaUnija, no i sosednite dr`avi od regionot, funkcionirai dava dobri rezultati.Evidentna e potrebata od{irewe na mre`ata na socijalni servisni slu`bi,zbogatuvawe na programskite sodr`ini i unapreduvawena kvalitetot na uslugite. Servisnite slu`bi, bezrazlika na tipot, ne smeat da imaat tretman na vremenkarakter, a nivnata odr`livost mora da ja garantiradr`avata. Zdru`enijata na gra|ani koi obezbeduvaatservisni slu`bi za licata so intelektualna popre~enosttreba da bidat prifateni kako ramnopravni partnerina dr`avata, preku licencirawe i sklu~uvawe nadogovori za nivno celosno finansirawe.

I na krajot, nekolku zborovi i za socijalnataza{tita. Sistemot na socijalna za{tita ne obezbeduvadovolno finansiska poddr{ka za da se zadovolat

potrebite na decata so popre~enost koi ̀ iveat so svoitesemejstva. Zakonot za socijalna za{tita im ovozmo`uvana zgri`uva~kite semejstva mese~en nadomest zazgri`uvawe na deca so popre~enost, i toa spored na{emislewe e sosema vo red. Me|utoa, nie ne mo`eme da goprifatime faktot deka takvata poddr{ka ne im sleduvai na biolo{kite semejstva, a osobeno na onie koi senajranlivi odnosno nevrabotenite i socijalnozagrozenite semejstva koi ne mo`at da obezbedat osnovnaegzistencija. Isto taka, smetame deka visinata nanadomestocite od detska za{tita e nesoodvetna i trebada bide zgolemena. Pravoto na dodatok za mobilnosttreba da bide dostapno i za decata so umerena, te{ka idlaboka intelektualna popre~enost bez pritoa dapostoi uslov za koristewe na invalidska koli~ka sopridru`nik, kako {to stoi vo zakonot. Ovie deca nemo`at samostojno da se dvi`at i da se orientiraat voprostorot, i zatoa im e potrebna ne~ija raka koja }e givodi, no ne i invalidska koli~ka. Od tie pri~ini smetamedeka koristeweto na ova pravo ne treba da se uslovuvai so vozrasta, odnosno da bide dostapno i za decata pod26 godi{na vozrast.

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA i Nacionalnoto koordinativno telo zaednakvi prava na licata so invalidnost

8

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo ramki na ~lenstvoto vo EASPD

Modul “^ovekovi prava i servisni slu`bi za lica sopopre~enost: Konvencijata na Obedineti nacii za pravata

na lica so popre~enost i Evropskiot praven kontekst”Avtor: Sabrina Feraina, Vi{ slu`benik za politiki vo EASPD

KLU^NI PORAKI OD MODULOTEdna od najte{kite zada~i so koja se soo~uvaKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enoste promena vo stavovite i percepciite za popre~enosta.Vo najgolema mera, tie se rezultat na predrasudi koi sekonsolidirani vo tekot na mnogu godini. Psiholo{kitebarieri se najte{ki za ru{ewe i nadminuvawe. Celtana modulot e da se sozdade svest i da pottikne nadiskusija i refleksija za popre~enosta so cel podobrorazbirawe na na~elata i vrednostite od pristapot na~ovekovi prava kon popre~enosta.

1. Konvencija na Obedinetite nacii za pravata nalica so popre~enost

1.1. Voved i struktura na Konvencijata

Na po~etokot na 20-tiot vek institucionaliza-cijata i lo{iot tretman na licata so popre~enost seu{te se smetaa za prifatlivi.

Zloupotrebata na licata so popre~enost vo tekotna Svetskite vojni i golemiot broj na veterani koi sevratija doma so popre~enost go donesoa impulsot zadiskusii okolu predizvicite i promenite koi mupretstoele na dvi`eweto za popre~enost. Vo toa vremepristapot kon popre~enosta naj~esto be{e voden odmedicinskiot model, koj be{e odgovoren za podelba naop{testvoto na dva dela: edniot za licata sopopre~enost, a drugiot za onie bez popre~enost.

Vakviot mentalen sklop be{e dlaboko vkorenetvo op{testvoto, vo na~inot na razmisluvawe na lu|etoza popre~enosta i za na~inot na koj ̀ ivotot bil izgradenokolu onie koi imaat popre~enost. Vo konkretna smisla,toa dovede do isklu~uvawe na licata so popre~enost,im be{e uskraten pristapot do redovnite uslugi i beaosudeni da u`ivaat pomalku prava i mo`nosti.

Potrebite, barawata i na kraj, pravata na licataso popre~enost progresivno se razvivaa na me|unarodnonivo se do nivnoto proglasuvawe vo Konvencija kojastapi vo sila vo 2008 godina: Konvencija na Obedinetinacii za pravata na licata so popre~enost – voponatamo{niot tekst „Konvencija na ON”. Konvencijatana ON e definitivna me|unarodna ramka za utvrduvawena pravata na licata so popre~enost i e ratifikuvanaod pove}eto zemji na Evropskata unija, a i od samataEvropska unija vo 2010 godina.

Konvencijata vovede holisti~ki i integriranpristap na ~ovekovi prava za da se opfatatsocijalnite i ekonomski neednakvosti so koi se soo~uvaatlicata so popre~enost. Jasno priznava dekaop{testvenite barieri i predrasudi se sami po sebeonesposobuva~ki. Poradi toa, op{testvoto treba da seprilagodi na licata – a ne obratno – soglasno so nivnitespecifi~ni i individualni potrebi i prekuvospostavuvawe na strukturi i merki za olesnuvawe napristapot na licata so popre~enost vo op{testvoto.Individualizirana poddr{ka, personaliziranoplanirawe i osposobuvawe na poedincite se elementitekoi treba da se del ne samo od rezultatite napolitikite, tuku treba vnimatelno da se vgradat vo siteprocesi i politi~ki instrumenti.

Konvencijata na ON ne voveduva novi prava zalicata so popre~enost; nejzinata cel e da se primenina~eloto na nediskriminacija za sekoe ~ovekovo pravoi vo sekoj kontekst na postoeweto na ~ove~kite su{testva.Konvencijata na ON e pravno obvrzuva~ka za dr`avite{to ja ratifikuvale pa poradi toa, nejzinite ~lenovigo poplo~uvaat patot za idnite razvitoci vo politikitena sektorot za popre~enost.

Barawata utvrdeni so Konvencijata na ON sepredizvik, bidej}i baraat dosledni i su{tinski promenivo na~inot na koj treba da se adresiraat i ispolnuvaatpotrebite na licata so popre~enost. Kako posledica,organizaciite {to obezbeduvaat servisni slu`bi za licaso popre~enost treba da se (re)strukturiraat na na~inkoj e vo soglasnost so na~elata na Konvencijata na ON.Toa mo`e da bara su{tinski promeni, a tranzicijata kojadoveduva do servisni slu`bi koi se pridr`uvaat konmodelot za ~ovekovi prava vo odnos na popre~enosta nemo`e da e tolku lesna.

Struktura na Konvencijata na ON

Konvencijata na ON se sostoi od 50 ~lena:- ^len 1 ja definira celta na Konvencijata i gi

definira „licata so popre~enost” kako „onie lica sodolgotrajni fizi~ki, mentalni, intelektualni ilisetilni naru{uvawa, koi vo interakcija so razli~nibarieri mo`e da gi popre~at nivnoto celosno iefektivno u~estvo vo op{testvoto na ednakva osnovaso drugite.”

RCPLIP – PORAKA Vi go prenesuva prviot modul vo ciklusot na obuki vo ramkite na me|unarodniot proekt„Disability Leaders of Tomorrow” na EASPD - Evropska asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica sopopre~enost. Proektot ima za cel jaknewe na kapacitetite na obezbeduva~ite na servisni slu`bi za lica sopopre~enost vo promoviraweto i koordiniraweto na realni i odr`livi promeni vo obezbeduvaweto na servisnislu`bi vo 15 zemji od Jugoisto~na Evropa.

9

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo ramki na ~lenstvoto vo EASPD

- ^len 2 i ~len 3 obezbeduvaat definicii i op{tina~ela vklu~uvaj}i komunikacija, razumnoprilagoduvawe i univerzalen dizajn.

- ^len 4 opfa}a „Op{ti obvrski”- ^lenot 5 se fokusira na „Ednakvost i nediskri-

minacija”- ^lenovite 6 – 30 se odnesuvaat na specifi~ni

kategorii i/ili oblasti od ̀ ivotot kako na primer,pravoto da se `ivee samostojno i vklu~enost vozaednicata (~len 19), na li~na mobilnost (~len 20),obrazovanie (~len 24), habilitacija i rehabilitacija(~len 26), na rabota i vrabotuvawe (~len 27) i nau~estvo vo politi~kiot i javniot `ivot, i narekreacija i sport (~lenovi 29 i 30). Dr`avitepotpisni~ki na Konvencijata na ON mora i da japodignuvaat svesta za ~ovekovite prava na licata sopopre~enost (~len 8) i da obezbedat pristap dopati{ta, objekti i informacii (~len 9).

- ^len 31 „Statistika i sobirawe podatoci”- ^len 32 „Me|unarodna sorabotka”- ^lenovite 33 – 39 se odnesuvaat na monitoringot i

implementacijata na Konvencijata na ON od stranana Nacionalni institucii za ~ovekovi prava (~len33) i za Komitetot za pravata na lica so popre~enost(~len 34)

- ^lenovite 40 – 50 se odnesuvaat na pravniteproceduri i vleguvaweto vo sila na Konvencijata.

Po{iroko, implementacijata na Konvencijata naON od strana na dr`avite potpisni~ki se sledi odKomitetot za pravata na lica so popre~enost. Tojpretstavuva telo od nezavisni eksperti za ~ovekoviprava koi se izbiraat na sekoi dve godini. Dr`avitepotpisni~ki treba da podnesuvaat redovni izve{tai zanapredokot {to go postignale vo vklu~uvawe naodredbite od Konvencijata na ON vo nivnotozakonodavstvo, kako i za toa kako gi implementiraatistite vo sekojdnevniot ̀ ivot na licata so popre~enost.

1.2. Promenata na paradigmata od medicinski modelvo model na ~ovekovi prava

So usvojuvaweto na Konvencijata na ON odstrana na dr`avite ~lenki i od Evropskata unija seslu~i promena vo paradigmata vo odnos na popre~enosta.

Postoi oddale~uvawe od medicinskiorientiran model na gri`a, kade liceto so popre~enostse gleda kako pasiven prima~ na gri`a, ili polo{o,kako lice ~ija popre~enost treba da se „le~i”, kon modelna ~ovekovi prava, kade licata se poddr`ani da stanataktivni gra|ani vo nivnite zaednici.

Osobeno, Konvencijata bele`i zna~aen ~ekor votri klu~ni promeni vo poleto na ~ovekovite prava zalicata so popre~enost:- Promena od „objektivni potrebi kon subjektivni

prava”, {to nalo`uva postepen razvoj od politiki koise odnesuvaat na „objektivni potrebi” kon politikikoi se naso~eni kon u`ivawe na „subjektivni prava”.

- Promena vo mentalniot sklop od paternalisti~ki(roditelska) vo interaktivna etika. Konvencijata

poka`uva postepena zamena na etikata od gore –nadolu, koja gi tretira licata so popre~enost kakopasivni primateli na gri`a, so interaktivna etika,koja gi vklu~uva licata so popre~enost vo procesitena donesuvawe odluki i ja vra}a nivnatasamoopredelba.

- Baraweto da se gleda nad materijalnite sostojbi ifokusirawe na zajaknuvawe na poedinecot so postepenrazvoj od naglasok na obezbeduvawe zasolni{te, hranai medicinska gri`a do se pogolem naglasok naindividualniot izbor, avtonomija i u~estvo.

Prifa}aweto i implementacijata na odredbite odKonvencijata na ON gi so~inuvaat slednite ~ekori ponejzinata ratifikacija. Ulogata na gra|anskotoop{testvo, dr`avnite slu`benici i dr`avnite vlastie da ja promoviraat promenata na paradigmata koja sebara od strana na Konvencijata na ON i da gopoddr`uvaat op{testvoto vo ponatamo{no razvivawena svoite razbirawa i pravilna implementacija.

Ulogata na obezbeduva~ite na servisni slu`bi

Barawata {to se odnesuvaat na obezbeduva~itena servisni slu`bi, a se postaveni vo Konvencijata naON, povikuvaat za povtorno oblikuvawe na na~inot nakoj se obezbeduvaat servisnite slu`bi, razvojot na noviservisni slu`bi koi vo momentot ne se na raspolagaweza da se zadovolat novite i promeneti potrebi i/iliintegracija na pristap, vo ramkite na servisnite slu`bi,koj e orientiran kon liceto, e inkluziven,participativen i individualiziran usvojuvaj}i gonoviot model za licata so popre~enost zasnovan na~ovekovi prava.

Ovie promeni baraat neizbe`ni napori na sitenivoa. Spravuvaweto so ovaa tranzicija sodr`i mnogupredizvici i potrebno e vnimatelno planirawe za dase izbegnat nesakani {tetni posledici i voedno da seosigura deka procesite na tranzicija se implementiraatna najefikasen i najefektiven na~in. Na primer, odimperativna va`nost e pri procesot na spravuvawe sotranziciite, licata so pote{ki popre~enosti ikompleksni potrebi da ne se zaboravat, {to pak zavozvrat samo generira dopolnitelni potrebi. Isto taka,usvojuvaweto na pristap orientiran kon licetoneizbe`no bara servisnite slu`bi da razvivaatinovativni re{enija, ovozmo`uvaj}i pogolem izbor ikontrola vo tekot na ̀ ivotot.

Pri obezbeduvaweto na servisni slu`bi vomestoto na `iveewe, kvalitetot na `iveewe treba dabide vo centarot na planiraweto i ne treba da se me{aso kvalitetot na servisnite slu`bi, iako ova vtorotodoprinesuva za u`ivawe na ~ovekovite prava i na ̀ ivotso dostoinstvo.

Institucionalniot, i medicinskiot pristap sosvoite negativni posledici ne e avtomatski iskorenetso demontirawe na golemite zgradi; toj navistina mo`eda napreduva i vo servisnite slu`bi vo mestoto na`iveewe. Sistemite na gri`a i poddr{ka treba da se

10

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo ramki na ~lenstvoto vo EASPD

stremat za po~it na pravata, dostoinstvoto, potrebite i`elbite na sekoj poedinec i nivnoto semejstvo.

1.3. Klu~nite na~ela na Konvencijata na ON

Dodeka Konvencijata na ON elaborira golem brojna pra{awa koi se odnesuvaat na razli~ni oblasti od`ivotot, nekoi koncepti ja potkrepuvaat nejzinata logikai zatoa se klu~ni vo interpretirawe na tekstot bidej}itie ja postavuvaat osnovata za gradewe na op{testvooslobodeno od stigma, a so toa i diskriminacija. Vo tojpogled, Konvencijata na ON treba da se ~ita i da serazbere kako celosen dokument bidej}i pravata iobvrskite sodr`ani vo nea se me|usebno povrzani idavaat pregled vo pravilnata implementacija na site~lenovi.

Vode~kite na~ela na Konvencijata na ON –spored ~len 3 se:a) Po~ituvawe za vrodenoto dostoinstvo, indi-

vidualnata avtonomija vklu~uvaj}i ja slobodata zanosewe sopstveni izbori, i samostojnosta na licata.

b) Ne-diskriminacija. Tuka se vklu~uva pravoto narazumno prilagoduvawe koe bara dr`avite daobezbedat prilagoduvawa na sredinata za da seu`ivaat i praktikuvaat pravata na ednakva osnovaso drugite.

v) Celosno i efektivno u~estvo i inkluzija voop{testvoto. Ovie koncepti se povrzani so potrebataza op{testvoto da se akomodira i prilagodi napotrebite i `elbite na licata bez restrikcii iograni~uvawa od bilo kakov vid.

g) Ednakvost na mo`nostite.d) Pristapnost, treba da se razbere kako ne{to nad

samo otstranuvawe na arhitektonskite barieri tukui vklu~uvawe na pristap do komunikacii vo pove}eformati (na pr., Brajovo pismo, lesno ~itlivi verzii,znakoven jazik, itn.) kako i do ~ove~ka poddr{ka.

|) Ramnopravnost me|u ma`ite i ̀ enite.e) Po~it za razvojnite sposobnosti na decata so popre-

~enost i po~it za pravoto na decata so popre~enostza za~uvuvawe na svojot identitet.

Site koncepti treba {iroko da se razberat zada se ovozmo`i licata so popre~enost da u`ivaat voramnopravniot tretman so nivnite vrsnici koi nemaatpopre~enost, nadminuvaj}i gi barierite koi poteknuvaatod nivnata popre~enost.

Gorespomenatite koncepti podednakvo seodnesuvaat i na licata i na socijalnite servisnislu`bi koi vo golema mera se pred predizvik bidej}itreba da se (re) strukturiraat na na~in koj e vo soglasnostso na~elata na Konvencijata na ON. Isto kako iop{testvoto, pove}eto servisni slu`bi bileorganizirani za da ovozmo`at poddr{ka i gri`a sporedpristapot zasnovan na medicinskiot pristap, koj jaograni~i slobodata na izbor i odgovornosti zakorisnicite i ima{e za{titni~ki pristap – namesto stavorientiran kon zajaknuvawe i osposobuvawe koj epromoviran so Konvencijata na ON – {to, so najdobrite

mo`ni nameri, rezultira{e vo isklu~uvawe na licataso popre~enost od ostanatite vo op{testvoto.

Op{testvoto mora da gi (re)organiziraservisnite slu`bi za sostavniot del od naselenieto,da gi prilagodi postoe~kite strukturi, da kreira novii da gi stavi vo funkcija vistinskite mehanizmi zapoddr{ka za site. Toa bara golem napor kako nafinansisko nivo, taka i vo odnos na ~ovekovi resursi(na primer, povtorna obuka na personalot sporedna~elata na Konvencijata na ON, itn.) no potrebno e dase priznae deka del od vospostavenite servisni slu`bine se prifatlivi soglasno standardite postaveni voKonvencijata.

2. Momentalnata sostojba i na~inite za pridvi`uva-we nanapred

Promenata na paradigmata stava predizvik predop{testvoto kako celina bidej}i pravata treba da serazberat soglasno novite interpretacii. Toa zna~i odedna strana deka svesnosta treba da se podigne so celkorektno da se razberat na~elata pozadi sekoj ~len, aod druga strana dr`avite treba da se usoglasat so ovieprava, pravilno implementiraj}i ja Konvencijata na ON.Toa gi opfa}a slednite ~ekori:- Usoglasuvawe na celoto zakonodavstvo spored

obvrskite on Konvencijata na ON- Vospostavuvawe na soodvetni {emi za poddr{ka i

servisni slu`bi i readaptirawe na ve}e postojnitesoglasno so me|unarodnite standardi postaveni voKonvencijata na ON.

- Podignuvawe na svesta vo op{testvoto za pravatana licata so popre~enost so cel da se promoviranivnoto celosno u~estvo.

Vo nekoi slu~ai, razli~nite interpretacii naist ~len mo`e da sozdadat op{to nedorazbirawe nana~eloto i negovata implementacija. Tokmu zatoa,Komitetot za pravata na lica so popre~enost ovozmo`uvadetalni nasoki za pravata i obvrskite preku op{tikomentari. Ovie komentari pokrivaat {irok opseg natemi: od seopfatna interpretacija na su{tinskiteodredbi do op{ta supervizija za informaciite koi trebada se podnesat vo izve{taite od dr`avite povrzani sospecifi~ni ~lenovi od dogovorite; od vrskite so drugi~lenovi od Konvencijata do implementacija nanacionalno nivo. Komitetot za pravata na lica sopopre~enost publikuva{e op{ti komentari za ~lenot12 koj se odnesuva na „Ednakvo priznavawe pred zakonot”i za ~lenot 9 koj se odnesuva na „Pristapnost”. Mo`e dagi najdete site detali od ovie komentari vo delot naBibliografijata od ovoj modul.

Spravuvaweto so tranzicijata kon socijalenmodel na popre~enost sodr`i mnogu predizvici.Potrebno e vnimatelno planirawe za da se izbegnatnenamerni {tetni posledici i da se obezbedi dekaishodite se celosno vo soglasnost so Konvencijata.Pristapite orientirani kon liceto koi gi zadovoluvaatspecifi~nite potrebi na licata so popre~enost trebada se kreirani i implementirani na na~in koj promovira

11

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo ramki na ~lenstvoto vo EASPD

u~estvo i inkluzija i ne gi li{uva od izbor i kontrolavrz nivniot ̀ ivot.

3. Evropski praven kontekst

Evropskata unija ja ratifikuva{e Konvencijatana ON vo 2010 godina i stana potpisni~ka naKonvencijata. So toa, EU se obvrza da se usoglasi soobvrskite od Konvencijata na ON i barawata vooblastite koi pa|aat pod nadle`nost na zakonodavstvotona EU. Kako „regionalna organizacija za integracija”,nadle`nostite na EU vo odnos na implementacijata naKonvencijata na ON se ograni~eni od zakonska gledato~ka. Sepak, vo oblasti koi se odnesuvaat napodignuvawe na svesta EU mo`e da deluva kako mnoguzna~aen primer za vospostavuvawe na standardi naevropsko i na nacionalno nivo.

Glavniot instrument na Evropskata unija zaimplementacija na Konvencijata na ON na evropsko nivoe Evropskata strategija za popre~enost 2010 – 2020 (EDS).EDS e nameneta kako glavna strategija so cel EU da givklu~i pra{awata od oblasta na popre~enosta vo siteevropski politiki.

Nejzinite celi se izveduvaat preku akcii voosum prioritetni oblasti:1. Pristapnost: dobrata i servisnite slu`bi da bidat

pristapni za licata so popre~enost i da sepromovira pazar na asistivni pomagala.

2. U~estvo: da se osigura deka licata so popre~enostgi u`ivaat site benefiti od EU dr`avjanstvoto;otstranuvawe na barierite za ednakvo u~estvo vojavniot `ivot i rekreativni aktivnosti;promovirawe na odredbata za kvalitetni servisnislu`bi vo mestoto na ̀ iveewe.

3. Ednakvost: borba protiv diskriminacijata zasnovanana popre~enost i promovirawe na ednakvi mo`nosti.

4. Vrabotuvawe: zna~itelno podignuvawe na stapkatana lica so popre~enost koi rabotat na otvoreniotpazar na trudot. Tie pretstavuvaat edna {estina odvkupnoto rabotosposobno naselenie na EU, no stapkataza nivnata vrabotenost e sporedbeno niska.

5. Obrazovanie i obuka: promovirawe na inkluzivnoobrazovanie i do`ivotno u~ewe za studenti iu~enici so popre~enost. Ednakov pristap dokvalitetno obrazovanie i do`ivotno u~ewe imovozmo`uva na licata so popre~enost celosno dau~estvuvaat vo op{testvoto i da go podobratkvalitetot na ̀ iveewe. Evropskata komisija zapo~nanekolku obrazovni inicijativi za licata sopopre~enost. Tie ja opfa}aat Evropskata agencija zarazvoj na posebnoto obrazovanie kako i specifi~nastudiska grupa za popre~enost i do`ivotno u~ewe.

6. Socijalna za{tita: promovirawe na pristojni usloviza `ivot, borba protiv siroma{tija i socijalnoisklu~uvawe.

7. Zdravstvo: promovirawe na ednakov pristap dozdravstveni uslugi i povrzani objekti.

8. Nadvore{na akcija: promovirawe na pravata nalicata so popre~enost vo programite za pro{iruvawena EU i me|unarodnite programi za razvoj.

Pokraj toa, Evropskata unija gi promovira ~ovekoviteprava preku decentralizirani agencii koi sevospostaveni za da dadat ekspertski soveti zainstituciite na EU i za dr`avite ~lenki na {irok opsegod pra{awa:- Agencija za osnovni prava na Evropskata unija (FRA)

pomaga vo obezbeduvawe deka osnovnite prava nalicata koi ̀ iveat vo EU se za{titeni.

- Agencijata za posebni potrebi i inkluzivnoobrazovanie na Evropskata unija ~ija cel e da impomaga na dr`avite ~lenki da gi unapredat nivniteobrazovni politiki i praktiki.

- CEDEFOP, Evropski centar za razvoj na stru~na obuka,koj go poddr`uva razvojot politikite na Evropskotostru~no obrazovanie i obuka (VET) i pridonesuva zanivna implementacija.

Evropskata komisija isto taka, ja poddr`uvaimplementacijata na Konvencijata na ON preku 2instrumenti:- Akademska mre`a na evropski eksperti za popre~enost

(ANED) koja i ovozmo`uva na Komisijata analiza nanacionalnite politiki, podatoci i momentalnasostojba vo odnos na implementacijata na Konvencijatana ON. ANED voedno rakovodi i so onlajn alatkataDOTCOM koja ovozmo`uva pregled na klu~niteinstrumenti vo dr`avite ~lenki i EU potrebni zaimplementacija na Konvencijata na ON. Kreirawetona alatkata be{e edna od aktivnostite predvidenivo Listata na Akcii (2010-2015) koja e del odEvropskata strategija za popre~enost.

- Grupata za popre~enost na visoko nivo koja be{evospostavena za sledewe na najnovite politiki iprioriteti na Vladite {to se odnesuvaat na lica sopopre~enost, da se izvle~at informacii i iskustva, ida se sovetuva Komisijata za metodite za izvestuvawevo idnina za situacijata vo odnos na popre~enosta voEU.

Vo Evropa dve drugi tela gi promoviraat iza{tituvaat ~ovekovite prava za Evropskite gra|ani:Sovetot na Evropa i Evropskiot Sud za ~ovekovi prava,koi se so sedi{te vo Strazbur:- Sovetot na Evropa e regionalna intervladina

organizacija koja gi promovira ~ovekovite prava,demokratijata i vladenie na pravoto vo 47-te dr`avi~lenki. Sovetot na Evropa funkcionira oddelno od28-te ~lenki na Evropskata unija, i za razlika od EU,ne mo`e da nosi obvrzuva~ki zakoni. Sovetot naEvropa }e zapo~ne so nov Akcionen plan za promocijana pravata na licata so popre~enost vo 2016 godina.

- Evropskiot Sud za ~ovekovi prava e nadnacionalenili me|unaroden sud osnovan so Evropskata konvencijaza ~ovekovi prava. Toj razgleduva aplikacii vo koi senaveduva deka dogovornata dr`ava prekr{ila ednaili pove}e odredbi od ~ovekovite prava vo odnos nagra|anskite i politi~kite prava postaveni voKonvencijata i nejzinite protokoli.

12

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

U~estvo na RCPLIP - PORAKA vo me|unarodni proekti

Aktivnosti vo ramkite na proektot“Rana inkluzija preku vzaemno u~ewe”

RCPLIP - PORAKA prodol`uva so u~estvotokako partner organizacija vo konzorcium so 10partneri vo Evropskiot proekt nasloven kako „Ranainkluzija preku vzaemno u~ewe”, koj e poddr`an odAvstriskata agencija za me|unarodna sorabotka, a serealizira vo ramkite na Erazmus+ programata.Proektot se fokusira na zgolemeno znaewe i spodelenimetodi za rabota so deca od predu~ili{na vozrast koiimaat popre~enost ili se vo rizik da steknatpopre~enost. Proektot ima za cel da prenese informa-cii, konkretni metodologii i procena na kompetencii.

Vo izminatiot period, RCPLIP – PORAKAbe{e vo direktna komunikacija so konzorciumot napartnerski organizacii, predvoden od avstriskataorganizacija Sinn-Evaluation. Vo ramkite na proektot,prodol`ija redovnite aktivnosti, soglasnoproektniot raspored. Timot na RCPLIP – PORAKArabote{e na unapreduvaweto na alatkite koi seovozmo`eni so ovoj proekt. Poto~no se rabote{e zaunapreduvawe na alatkata “Pazar na inkluzivnimetodi” {to pretstavuva samoorganizirana metodo-lo{ka onlajn razmena na iskustva. Aktivnostite seodnesuvaat na adaptacija na onlajn platformata zarazmena na iskustva me|u profesionalcite i se

postavuvaa pozitivni iskustva i praktiki od rabotataso lica so intelektualna popre~enost. RCPLIP –PORAKA rabote{e na prevod i adaptacija nainkluzivnite metodi koi se postaveni na onlajnplatformata www.early-inclusion.eu.

Isto taka, RCPLIP – PORAKA zapo~na sopodgotovka na dva informativni nastani vo koj }e bidatvklu~eni po 20 vospituva~ki od gradinki na teritorijana op{tinite Centar i Karpo{.

Vo periodot fevruari - mart 2017 godina,proektniot tim odr`a obuki “Profesionalnarehabilitacija na lica so invaliditet - od teorija dopraksa. Obukata e del od aktivnostite na proektot“Promovirawe na uslugi za socijalna inkluzija”Aktivnost 1.8 (Komponenta 1: Promovirawe na profesio-nalna rehabilitacija i vrabotuvawe na lica soinvalidnost, pod-komponenta 2 : Implementirawe nasistem na profesionalna rehabilitacija) finansiranod Evropska unija - IPA fondovi.

Glavnata cel e da se zajaknat kapacitetite,ve{tinite, kompetencii i znaewe na profesionalcitekoi se odgovorni za poddr{ka na profesionalnatarehabilitacija i socijalna inkluzija na lica soinvalidnost. Celta na ovaa programa za obuka e da seobezbedi na profesionalniot personal koj ima ve{tinii motivacija da gi pomaga rehabilitacionite potrebina lica so invalidnost preku profesionalnarehabilitacija i poddr`ano vrabotuvawe.

Programata za obuka e kreirana za da go nadgradiznaeweto, ve{tinite i motivacijata na kvalifiku-vaniot personal pri obezbeduvawe na servisi zaprofesionalna rehabilitacija, soodvetno za tie soiskustvo vo oblasta na profesionalna rehabilitacijaa se zainteresirani da go podobrat kvalitetot narabotata, no i za profesionalcite koi nikoga{ ne

rabotele vo oblasta na profesionalna rehabilitacija,no se zainteresirani da ja razvijat svoja ekspertiza voovaa oblast. Programata za obuka e podelena vo 6 oblasti,sostaveni od po nekolku moduli, a be{e sprovedena voperiodot fevruari – mart 2017 godina, vo 8 ciklusi naobuka (sekoj ciklus vo vreme traewe od 2 rabotni dena -16 ~asovi) i se opfateni okolu 200 u~esnici voselektiranite regioni. Vo sproveduvaweto na obukitebe{e vklu~ena d-r Vasilka Dimoska, programski menaxerna RCPLIP - PORAKA, a vo del od niv u~estvuvaapretstavnici na lokalnite organizacii na RCPLIP -PORAKA.

Obuki na tema “Profesionalna rehabilitacija na lica soinvalidnost - od teorija do praksa”

13

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na servisnite slu`bi i lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Radovi{Vo mesec januari korisnicite na dnevniot centar

– PORAKA Radovi{ bea iznenadeni od privatnatadonacija na g-din Toni Nikolovski i negovoto semejstvokoja se sostoe{e od rabotni i kancelariski materijali.Ova e prva donacija od vakov vid koja ja dobiva dnevniotcentar od gra|anin na op{tina Radovi{ i pretstavuvanavistina prekrasen gest koj }e poslu`i za izvr{uvawena rabotnite aktivnosti naso~eni kon edukacija irabotna okupacija so korisnicite. CPLIP – PORAKARadovi{ izrazuva golema blagodarnost do semejstvotoNikolovski so nade` deka nivniot primer }e go sledati drugi gra|ani na op{tina Radovi{ i }e stanatpoddr`uva~i na aktivnostite na dnevniot centar.

Proslavuvaweto na rodendenot na direktorotna rudnikot „Bu~im” Nikolaj~o Nikolov zaedno sokorisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ etradicija koja se prodol`i i ovaa godina. Toj im jaispolni ̀ elbata zaedno da zaigraat narodno oro vo znakna negoviot rodenden i gi po~esti so rodendenska tortai pari~ni sredstva za sekoj korisnik posebno. Vo znakna blagodarnost, korisnicite mu podarija slika sonegoviot portret koj go naslika volonterot – umetnikvo Dnevniot centar. Direktorot na rudnikot Bu~im japotencira{e negovata `elba sekoj da ima mo`nost daim pomogne na korisnicite na dnevniot centar i so maline{ta da im posveti vnimanie.

Vo dnevniot centar – PORAKA Radovi{ se odr`alikovna rabotilnica so umetnikot Maksim Dimitrov odSkopje. Toj vospostavi mnogu dobra sorabotka so sitekorisnici koi mu ja ka`uvaa svojata ̀ elba za {to da imnacrta, vodeni od prethodnite impresii koi gi imaazapoznavaj}i gi so negovite umetni~ki dela na likovnataizlo`ba postavena vo Centarot za kultura vo Radovi{.@elbata im be{e da se nacrta lav vo golem format sotemperni boi koj }e bide dekoracija vo rabotniot prostor.Site so vnimanie go sledea sozdavaweto na ovaumetni~ko delov i u~ea kako so boi i ~etka mo`e da seu`iva vo umetnosta i da se ima dobro raspolo`enie.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Prilep na 22 januari 2017 godina,go odbele`a vtoriot rodenden na socijalniot klub, nakoj {to prisustvuvaa site korisnici, roditelite,volonterite, defektolozi od posebnoto u~ili{te„Kliment Ohridski” od Prilep i ostanati gosti. Nanastanot prvo se obrati pretsedatelot na CPLIP –PORAKA Prilep, Rade Aqakoski, koj govore{e zazna~eweto na ovaa servisna slu`ba, a potoa i defek-tologot/volonter, Aleksandra Dimeska, koja {to jaiska`a zna~ajnosta ovoj klub da premine vo Dnevencentar za lica so intelektualna popre~enost.

Korisnicite od socijalniot klub na CPLIP –PORAKA Prilep zedoa u~estvo na ~inot zemawezakletva na izvidnicite od izvidni~koto dru{tvo odPrilep. Nastanot se odviva{e na Markovite Kuli napoznatato mesto „Kaj slonot” do kade {to korisnicitena socijalniot klub se iska~ija pe{ki i vnimatelno gosledea sekoj ~ekor na izvidnicite. Potoa site zaednose vratija vo klubot kade {to imaa zaedni~karabotilnica i go izrabotija logoto na PORAKA i logotona izvidni~koto dru{tvo.

Po povod praznikot Pro~ka, kako i sekoja godina,korisnicite na socijalniot klub na CPLIP – PORAKAPrilep u~estvuvaa na karnevalot vo Prilep organiziranod strana na lokalnata samouprava. Se pretstavija soprekrasna maska – Makedonsko stado, a za vozvrat zedoadiploma za nivnoto u~estvo na karnevalot. Maskite gi

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Prilepizrabotija korisnicite, zaedno so volonterite iroditelite.

Kako i vo izminatite godini, taka i ovaa,korisnicite na socijalniot klub zasadija zumbuli koise planira da se izlo`at za proda`ba po povod denotna `enata. Vo tekot na aktivnosta korisnicite giusovr{uvaa ve{tinite za zasaduvawe na cve}iwata inivno odgleduvawe.

Po povod praznikot na `enata 8-mi mart vosocijalniot klub se realizira{e rabotilnica sou~enicite od medicinskoto u~ili{te „\or~e Petrov” odPrilep. Izrabotija perni~iwa, potoa ramki za sliki, giukrasuvaa ve}e nasadenite zumbuli. Naredniot denizrabotkite bea izlo`eni za proda`ba, a site sobranisredstva se nameneti za potrebite vo klubot.

14

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na servisnite slu`bi i lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

15 Amaterski humanitaren veleslalom vo MavrovoNa inicijativa i vo sorabotka so Ski centarot

- Mavrovo, RCPLIP – PORAKA e opredelena kakoorganizacija – korisnik na sredstvata koi se sobranina 15 Amaterski humanitaren veleslalom, koj trebas{eda se odr`i vo periodot 3 – 5 fevruari 2017 godina voMavrovo.

Poradi do`dot i silnite vetrovi, za prv patvo 15 godini ne se odr`a skija~kiot natprevar voMavrovo. Sepak, sobranite sredstva za kotizacija odkorporativni ekipi, kako i od dopolnitelnata aukcijana predmeti doneseni od u~esnicite na tematskatazabava „WORLD MARKET” se donirani na RCPLIP –PORAKA. Vkupnata vrednost na donacijata se u{te nee utvrdena.

Sredstvata }e bidat strogo nameneti zarealizacija na sportsko – rekreativni aktivnosti zalicata so intelektualna popre~enost – ~lenovi naRCPLIP – PORAKA.

Sorabotkata so Fakultetot za likovna umetnost,pokonkretno so otsekot za grafika i vajarstvo,prodol`uva uspe{no da se realizira i ovaa godina.Na 09.03.2017 godina grupa korisnici od dnevnite centriprisustvuvaa na otvaraweto na Osmoto studentskointernacionalno art bienale. Korisnicite imaa retkamo`nost da vidat 50 dela izraboteni na hartija (crte`ii grafiki) od sedum balkanski zemji, no i od Venecuela.Isto taka, vo sorabotka so otsekot za vajarstvo, koris-nici od dvata dnevni centri na 22.03.2017 godina voprostoriite na fakultetot zaedno so studentite izrabo-tuvaa prvoaprilski maski preku tehnikata ka{irawe.

Vo ramkite na proektot za promocija na humanivrednosti, u~enicite od Gimnazijata NOVA i ~lenovina podmladokot na Crveniot krst na Grad Skopjerealiziraa zaedni~ki aktivnosti so korisnicite nadnevnnite centri - PORAKA Skopje. Vo prostoriite nadnevniot centar vo Aerodrom na 10.03.2017 godina be{erealizirana kreativna rabotilnica za slikawe sopomo{ na dlanki i prsti. Vo prostoriite na GimnazijataNOVA na 17.03.2017 godina be{e realizirana u{te ednarabotilnica so korisnicite od dnevnite centri -PORAKA Skopje na koja bea izraboteni prvoaprilski

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Skopjemaski. Izrabotki so veligdenski motivi se temata zarabotilnicata koja }e se odr`i na 07.04.2017 godina. Voramkite na ovoj proekt na 12.04.2017 godina vo DensingSalata pri MKC }e se odr`i humanitaren koncert.Koncertot go organiziraat grupa na u~enici odMe|unarodnoto u~ili{te NOVA za pomo{ na CPLIP -PORAKA Skopje. Na koncertot nasloven “TEENAGE RIOT”,u~estvo }e zemat pove}e poznati makedonski brendovi:AREA; PMG Kolektiv; MILLKO; FUNK SHUI; KHARA;LINKON LETTER. Na koncertot predvideno e grupakorisnici da nastapat zaedno so grupata FUNK SHUI.

Pozitivnite iskustva od izvedbata nateatarskata pretstava Maliot Princ i multimedijalniotproekt realiziran minatata godina vo koj glavni akteribea licata so intelektualna popre~enost - korisnici nadnevnite centri - PORAKA Skopje se pri~inata poradikoja i ovaa godina prodol`uva sorabotkata so Teatar Pi.Vo mesecite mart i april, sekoj vtornik i ~etvrtok voprostoriite na dnevniot centar - PORAKA Skopje vonaselbata Kapi{tec grupa na korisnici na uslugite nadnevnite centri, vodeni od akterite Zlatko i Makedonka,neumorno se podgotvuvaat za noviot multimedijalenproekt koj go realizira Teatar Pi.

15

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na servisnite slu`bi i lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Bitola

Po povod praznicite Sv.Trifun i Sv.Valentin,~lenovite na CPLIP - PORAKA Strumica podgotvijamini-kampawa pod mototo „Qubovta pobeduva se’!” zaednoso u~enici od OOU „Vidoe Podgorec” – Strumica ivolonteri vo Mladinskiot Klub pri Op{tinskataorganizacija na Crven Krst vo Strumica. Decata imladincite se dru`ea zaedno, posetuvaa razli~nikafuliwa i delea baloni na gostite na koi ima{eispi{ano poraki za qubovta, a gi zapoznavaa gostite volokalite so celite i aktivnostite na organizacij-ata.Isto taka, vo duhot na praznikot na lozarite Sv. Trifun,~lenovite na CPLIP – PORAKA Strumica i u~eniciteod OOU „Vidoe Podgorec”, Strumica ja posetijavinarskata vizba „Strumi~ko pole”. Prisutnite giposetija lozovite nasadi i bea zapoznaeni so osnovnitena~ini na odgleduvawe na vinovata loza, kako i soprocesot na dobivawe vino.

Vo presret na Strumi~kiot karneval, vosocijalniot klub na CPLIP – PORAKA Strumica sepodgotvuvaa interesni i ̀ ivopisni crte`i i karneval-ski maski so koi ~lenovite }e u~estvuvaat na karnevalot.Preku izrabotkata na karnevalskite maski i crte`ite,licata so intelektualna popre~enost se zapoznaa i sozna~eweto na Strumi~kiot karneval.

^lenovite na CPLIP - PORAKA Strumica zaed-no so ~lenkite na organizacijata Etno Ve{ta `ena odStrumica, organiziraa zaedni~ki trimerski ru~ek kojse odr`a vo prostoriite na CPLIP – PORAKA Strumi-ca. Preku trimerskata posna trpeza, ~lenovite na CPLIP– PORAKA Strumica se zapoznaa so zna~eweto na ovojpraznik i u~estvuvaa vo odbele`uvaweto na praznikotTrimeri. Na nastanot bea pretstaveni i izrabotenitekarnevalski maski od decata so intelektualnapopre~enost.

^lenovite na CPLIP – PORAKA Strumica napo~etokot na mesec mart izrabotuvaa ~estitki i tvorbiso tematika od 8 Mart, Den na ̀ enata. Preku izrabotkatana ~estitkite i tvorbite, ~lenovite se zapoznaa i so

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Strumica

zna~eweto na ovoj den, a po povod praznikot, vo Klubotbe{e organizirana i sredba na koja ~lenovite na Klubotna svoite majki im podarija ~estitka i rakotvorba.

CPLIP - PORAKA Strumica, zaedno so Dnevniotcentar za deca so posebni potrebi - Strumica, po povodme|unarodniot den na lica so Daunov sindrom, sepriklu~i na kampawata „Ajde da budime i mrdame soprst za licata so Daunov sindrom”, vo organizacija naZdru`enieto za pomo{ i poddr{ka na lica rodeni soDaunov sindrom VERA Strumica..

Vo izminatiot period vo socijalniot klub naCPLIP – PORAKA Bitola redovno se sproveduvaapredvidenite aktivnosti soglasno programata za rabota.Na po~etokot od 2017 godina se odr`aa rabotilnici zaodbele`uvawe na Bo`i}, a korisnicite gi spodelijadoma{nite obi~ai za proslavuvawe na ovoj praznik.

Na Vasilica, pak, se vrte{e maznik vo pari~kai povtorno se razgovara{e za doma{nite obi~ai. Napo~etokot od mesec fevruari se realiziraa aktivnostiza odbele`uvawe na Sv.Trifun i Sv.Valentin.Korisnicite na socijalniot klub samostojno podgotvuvaara~ni izrabotki koi potoa gi podaruvaa na svoitenajmili.

Na krajot na fevruari se realizira{erabotilnica za izrabotka na martinki i ~estitki zaMarta. A potoa se realizira{e i rabotilnica zaizrabotka na ~estitki i ra~ni izrabotki za 8 Mart, Denotna ̀ enata.

CPLIP – PORAKA Bitola go odbele`a iSvetskiot den na Daunov sindrom preku organiziranadebata so ~lenovite na organizacijata kade se razmenijarazli~nite iskustva i se davaat predlozi zaponatamo{ni akcii i aktivnosti na lokalno nivo.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXX

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

Socijalniot klub na CPLIP – PORAKA [tip vo izminatiot period redovno ja realizira{epredvidenata programa za rabota. Vo mesec januari se realiziraa rabotilnici zaizrabotki na raznovidni cve}iwa od hartija i drug materijal. Korisnicite steknuvaave{tini za izrabotka na ukrasni tapiserii i raznovidni figuri od pretopeni mrsni boi.Isto taka, se realizira{e i rabotilnica za izrabotka na ukrasni sliki.Vo tekot na januari se organiziraa i sprovedoa sredbi so roditeli na lica sointelektualna popre~enost so cel da se spodelat sekojdnevnite problemi i da se iznajdere{enie za niv. Na 30.01.2017 godina, korisnicite na socijalniot klub prisustvuvaa nakni`evno-muzi~ki performans „To{e ima samo datum na ra|awe i Goce Del~ev – velikanotroden za da ne u~i i vodi”.

Del od rabotilnicite vo fevruari bea nameneti za izrabotki po povod praznicite Sv.Trifun i Sv. Valentin, kako i ~estitki za 8 mart, Denot na `enata. Korisnicite naSocijalniot klub ja prosledija i pretstavata „Ni na nebo, ni na zemja” vo GradskiotNaroden Teatar, a se realizira{e i zaedni~ka rabotilnica so zdru`enieto na penzionerivo [tip so koi prenesuvaa crte`i na zemjena vaza.

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Aktivnosti na socijalniot klub za lica sointelektualna popre~enost vo [tip

Mart 2017 g.