1

Univerza v Mariboru

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in

podjetništva v SlovenijiZasl. prof. dr. Peter Glavič,

in Natalija Čurič in Anja Dragojlovič

Maribor, julij 2014

Maribor, maj 2013

KAZALO

ANALIZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN PODJETNIŠTVA…….3

1. RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA STRATEGIJA SLOVENIJE 2011–2020 (RISS)....32. IZDATKI ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNO DEJAVNOST (RRD).................................3

2.1 Raziskave v javnem sektorju.......................................................................................5

2.2 Financiranje iz evropskih sredstev..............................................................................9

2.3 Raziskave v poslovnem sektorju...............................................................................103. ZNANSTVENA ODLIČNOST........................................................................................114. TEHNOLOŠKI RAZVOJ................................................................................................17

4.1 Patenti........................................................................................................................17

4.2 Tehnološka sestava gospodarstva............................................................................19

4.3 Zaposlovanje mladih diplomantov in doktorandov....................................................21

5. INOVACIJE...................................................................................................................23

5.1 Evropska inovacijska lestvica, EIS............................................................................23

6. PODJETNIŠTVO3,4........................................................................................................277. PREDLOG SKLEPOV...................................................................................................328. VIRI...............................................................................................................................33

2

ANALIZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN PODJETNIŠTVAZasl. prof. dr. Peter Glavič, Natalija Čurič in Anja Dragojlovič

1. RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA STRATEGIJA SLOVENIJE 2011–2020 (RISS)Do leta 2020 naj bi Slovenija vzpostavila odziven raziskovalni in inovacijski sistem, ki bi omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti: podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje. Posledično naj bi se povečal ugled raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev ter ugled teh poklicev. Že leta 2013 naj bi v raziskovalno razvojno dejavnost (RRD) vlagali 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev, do leta 2020 pa naj bi skupno z zasebnimi podjetji dosegli 3,6 %.1

Cilj je sodoben raziskovalni in inovacijski sistem (RIS), ki bo z učinkovitim reševanjem družbenih izzivov, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega in zagotavljanjem več kakovostnih delovnih mest omogočal višjo kakovost življenja za vse. V ta namen je načrtovano:

učinkovito upravljanje RIS (spremljanje učinkovitosti, vrednotenje učinkov); kakovostne raziskave v javnem sektorju – več avtonomnosti in odgovornosti javnih raziskovalnih

organizacij (JRO), prenos znanja, sodelovanje v RRD EU in sveta, javno financiranje, etika v raziskavah in pri raziskovalcih;

gradnja zmogljivosti v podporo raziskavam in inovacijam – krepitev človeških virov, specializacija, razvoj infrastrukture (raziskovalne, podjetniško-inovacijske in informacijske za podporo);

inovativno gospodarstvo – pospeševanje zasebnih vlaganj v RRD, več inovativnih mladih podjetij in njihova hitrejša rast, krepitev inovacijske sposobnosti podjetij;

promocija znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi in izobraževanju.

Okvirni obseg sredstev za uresničevanje Raziskovalne in razvojne strategije Slovenije (RISS) je naložba, od katere družba dolgoročno pričakuje vračilo mnogokratnika vrednosti vloženih sredstev. Osnovni cilj javnega vlaganja v RRD naj bi bil postopno povečanje do 1,5 % v letu 2020. Zasebni sektor naj bi s sistemskimi in finančnimi spodbudami povečal vlaganja v RRD v višini 2,4 % BDP do leta 2020. Ker se bo BDP v letu 2014 zvišal, bi to letos pomenilo 352,5 M€ javnih sredstev (v RISS je bilo načrtovanih 414,7 M€) in 705 M€ zasebnih sredstev, skupaj 1057 M€ ali 3,0 % BDP. Po krizi in rezih v letih 2012 in 2013 bo to očitno nedosegljivo.

2. IZDATKI ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNO DEJAVNOST (RRD)Intenzivnost RRD merijo z deležem skupnih izdatkov za RRD v BDP. Na lestvici držav OECD od leta 2013 vodi Izrael s 4,4 % (Graf 1). EU si je v lizbonski strategiji postavila barcelonski cilj – vlagati v RRD 3,0 % BDP, od tega 1,0 % iz javnih sredstev in 2,0 % iz podjetniških. V EU največ vlagata Finska in Švedska (po 4,0 %). Slovenija je bila s 3,0 % na povprečju EU-27 in precej nad povprečjem držav OECD (2,37 %) – od bolj razvitih držav so za nami malo zaostale Švica, ZDA, Nizozemska, Velika Britanija, Norveška in Italija;

1 Resolucija o RISS 2011–2020, Ur. l. RS 43/2011, 3. 6. 2011.

3

enak delež kot mi imajo še Nemčija, Francija, Belgija in Estonija od novih članic EU-27. Zavedati pa se moramo, da je visok delež posledica evropskih sredstev, ki jih v naslednjih letih ne bo več.

Graf 1 Iz

rael

(201

1)Fi

nska

Šved

ska

Avs

trija

Kore

a(20

10)

Japo

nska

(201

1)D

ansk

aN

emči

jaSl

oven

ijaFr

anci

jaBe

lgija

Esto

nija

EU-2

7Šp

anija

Švic

a(20

08)

Port

ugal

ska

ZDA

(201

1)N

izoz

emsk

aO

ECD

(201

1)Lu

ksem

burg

Avs

tral

ija (2

010)

Rom

unija

Litv

aČe

ška

(201

2)M

adža

rska

VB (2

012)

Irsk

a (2

012)

Poljs

kaN

orve

ška(

2012

)Ita

lija

Latv

ijaBo

lgar

ijaH

rvaš

kaSl

ovaš

kaM

alta

Cipe

r0.000.501.001.502.002.503.003.504.004.50

4.38

4.00

4.00

3.76

3.74

3.39

3.00

3.00

3.00

3.00

3.00

3.00

3.00

3.00

2.87

2.70

2.67

2.50

2.37

2.30

2.20

2.00

1.90

1.88

1.80

1.72

1.72

1.70

1.65

1.53

1.50

1.50

1.40

1.20

0.67

0.50

Izdatki za RRD kot delež BDP v letu 2013, v %

Izda

tki z

a RR

D k

ot d

elež

BD

P (%

)

Vir: Eurostat, 2014

Čeprav je EU v zadnjih letih prizadela velika gospodarska kriza, je v letih 2000–2013 veliko držav zelo povečalo vlaganja v RRD (Graf 2). Pri tem je bila rast vlaganj v RRD v zadnjem desetletju največja pri novih članicah EU-27, najbolj v Romuniji (za 26 %). Vse nove članice razen Slovaške so imele večjo rast kot Slovenija, ki pa je bila s 6 % rastjo pred bolj razvitimi članicami z izjemo Španije in Portugalske ter malo nad povprečjem EU. Velja si pogledati Avstrijo, ki je kljub visoki razvitosti in že prej visokimi vlaganji v RRD po rasti skoraj dohitevala Slovenijo.

Graf 2

0.00 0.50 1.00 1.50 2.00 2.50 3.00 3.50 4.00 4.50-4

1

6

11

16

21

26

FI

SKSI

RO

PT

PLAT

HU

LTLV

CYIT FR

ESEE

DEDK

CZ

BG

BE EU27

Povprečno letno povečanje intenzivnosti RRD v letih 2000–2013 v odvisnosti od intenzivnosti RRD v letu 2013

Intenzivnost RRD v letu 2013

Povp

rečn

o le

tno

pove

čanj

e in

tenz

ivno

sti

RRD

v le

tih

2000

–201

3 v

%

Vir: Eurostat, 2014

4

Od leta 2007 naprej so bruto domačo izdatki za RRD zelo hitro naraščali ( Graf 3). Najbolj se je povečalo črpanje sredstev iz evropskih skladov, zlasti za razvojne centre (185 M€, milijonov evrov), centre odličnosti in centre kompetenc (120 M€). Potrebno je dodati, da je Slovenija 2008 in 2011 spremenila metodologijo: a) v RRD so bila vključena nova podjetja in organizacije, b) prerazporejene so bile mejne enote med državnim in poslovnim sektorjem in c) uteži so dobili nedospeli odgovori (Adam, 2013). Na ta način so se izdatki za RRD v poslovnem sektorju povečali za 80 % v enem letu! V letu 2014 se rast že upočasnjuje. Nezanesljivim podatkom in primerjavam se je v letu 2012 pridružilo veliko znižanje javnih sredstev za RRD zaradi varčevanja (Graf 4), zato slovenske in estonske številke v Grafih 1–3 dolgoročno niso vzdržne.

Graf 3

19961997

19981999

20002001

20022003

20042005

20062007

20082009

20102011

20122013

20140.00

0.50

1.00

1.50

2.00

2.50

3.00

3.50

0.68 0.70 0.72 0.77 0.81 0.90 0.92 0.840.97 0.88 0.94 0.87

1.071.20

1.43

1.831.99

0.36 0.37 0.42 0.41 0.37 0.39 0.35 0.29 0.29 0.36 0.38 0.35 0.36 0.39 0.38 0.35 0.34

0.28 0.23 0.23 0.23 0.24 0.25 0.24 0.19 0.19 0.25 0.24 0.23 0.22 0.27 0.29 0.29 0.29

1.33 1.32 1.38 1.42 1.44 1.56 1.531.32

1.45 1.49 1.56 1.451.66

1.852.10

2.472.63

3.00 3,07*

Deleži vseh bruto domačih izdatkov za RRD v BDP po sektorjih izva-janja RR dejavnosti

RRD izdatki poslovnega sektorjaRRD izdatki državnega sektorjaRRD izdatki visokošolskega sektorja Celoten delež BDP za RRD

Del

ež B

DP

v %

Vir: SURS* Napoved za leto 2014

Pri investicijskih sredstvih za RRD imamo podobno sliko kot pri vseh izdatkih za to dejavnost. Od 928 M€ celotnih izdatkov za RRD je bilo 163 M€ (17,6 %) namenjenih za investicije (Graf 4). Večino (147,2 M€ ali 90,4 %) je financiral poslovni sektor, 9,30 M€ (5,7 %) inštituti in 6,29 M€ (3,9 %) visokošolski sektor.

2.1 Raziskave v javnem sektorju

V skoraj vseh državah EU je financiranje RRD iz javnih sredstev stabilno, niha financiranje iz privatnih sredstev. Slovenija je v tem izjema (Graf 5), saj se je financiranje iz javnih sredstev občasno zelo znižalo: v letih 2003–2004 za več kot –10 % letno. Leta 2012 (190 M€ proračunskih sredstev) so se sredstva Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ARRS (170 M€) znižala za 22 M€ (milijonov evrov) ali –13 % in leta 2013 še za 7 M€ ali 4 %, skupaj za 29 M€. Slovenija je med tistimi članicami EU, ki imajo najmanjši delež stabilnega financiranja RRD. V letih 2009–2010 so javna sredstva za RRD zrasla od 0,55 % na 0,65 % BDP, že v letu 2011 so začela ponovno upadati. V letih 2012 in 2013 so se znižala za tretjino in dosegla zgodovinsko nizek nivo okoli 0,4 % BDP, pri čemer se je zaradi krize še BDP znižal za okoli 12 %. V letošnjem letu ponovno beležimo rahlo rast.

5

Graf 4

Graf 5

19992000

20012002

20032004

20052006

20072008

20092010

20112012

20132014

0.20

0.30

0.40

0.50

0.60

0.70

0.80

0.90

1.00

0.20

0.30

0.40

0.50

0.60

0.70

0.80

0.90

1.00

Javna sredstva za RRD kot delež BDP v %

Nemčija

EU

Slovenija

Češka

Poljska

Bolgarija

Del

ež B

DP

v %

Vir: European Innovation Scoreboard 2014, Ministrstvo za finance (Državni proračuni)*Napoved za leto 2014

Visokošolski sektor je imel že v času najvišjega javnega financiranja RRD zelo majhen delež sredstev (v letih 2010–2012 po 0,29 % BDP), kar je dobra polovica evropskega povprečja (0,49 %). Prehitevajo nas ne samo vse razvite države EU-27, temveč tudi nove članice: Estonija (0,67 %), Litva (0,50 %), Češka (0,40 %) in Latvija (0,34 %).

Slovenija je ena redkih držav, ki vlaga v RRD univerz manj kot v inštitute (Graf 6). Gre za dediščino socialističnega (komunističnega) sistema, ki je še prisoten v nekaterih drugih novih članicah EU (npr. Češki). Sicer razvite države vlagajo v univerze bistveno več, v inštitute pa približno toliko kot pri nas (primer Avstrija).

6

Graf 6

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 20120

255075

100125150175200225250

Javna sredstva za R&R univerz in inštitutov na prebivalca (EU28 = 100%)

A-univ

Sl-inšt

A-Inšt

CZ-inšt

CZ-univ

Sl-univ

Vir: Eurostat, 2014

% o

d le

tneg

a po

vpre

čja

EU28

EU28 = 100%

Mednarodno primerjavo deležev raziskovalcev v inštitutih (državnem sektorju) prikazuje Graf 7. Slovenija je z 20,7 % v samem vrhu držav, večinoma so pred in za nami bivše socialistične države. Vodilna je Rusija, Estonija se je najbolj približala razvitim in nas povsod prehiteva.. Prve razvite države EU imajo okoli 16 % delež. Najbolj razvite, manjše države so na repu seznama z 2–4 % raziskovalcev. Povprečje je okoli 12 %. To seveda ne pomeni, da dobivajo naši inštituti preveč, temveč imajo univerze premalo.

Graf 7

Rusija

Mad

žars

ka

Slove

nija

Meh

ika

Kitajsk

a

Špan

ijaIta

lija

Južn

a Afri

ka

Esto

nija

Finsk

a

Avstra

lija

Belgija

Kanad

a

Japonsk

a

Avstri

jaIrs

ka

Dansk

a0.05.0

10.015.020.025.030.035.0 31

.624

.923

.621

.620

.720

.319

.819

.119

.018

.917

.616

.916

.415

.514

.813

.011

.911

.711

.611

.28.

98.

47.

47.

36.

45.

44.

94.

74.

54.

33.

63.

43.

11.

9

Raziskovalci v vladnem sektorju (samostojnih inštitutih) kot delež vseh raziskovalcev v letu 2011

Del

ež r

azis

kova

lcev

v %

Vir: OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013

Mednarodno primerjavo deležev v visokošolskem sektorju prikazuje Graf 8. Slovenija je s 27,7 % precej na koncu lestvice, vendar so za nami tudi nekatere najbolj razvite države (Nemčija, Japonska, Koreja), ki imajo izredno močan poslovni sektor RRD. Na vrhu lestvice so z nad 60 % nekatere bivše socialistične

7

države in razvite države, kot sta Velika Britanija in Švica ter nekatere hitro se razvijajoče države, kot sta Čile in Estonija. Povprečje držav je okoli 35 %.

Graf 8Sl

ovaš

ka VBPo

ljska

Port

ugal

ska

Čile

Avs

tral

ijaN

ZŠv

ica

Južn

a A

frik

aEs

toni

jaTu

rčija

Špan

ijaBe

lgija

Italij

aIs

land

ijaN

izoz

emsk

aIr

ska

Meh

ika

Nor

vešk

aŠv

edsk

aD

ansk

aČe

ška

Kana

daA

vstr

ijaFi

nska

Fran

cija

Mad

žars

kaSl

oven

ijaN

emči

jaRu

sija

Japo

nska

Kita

jska

Luks

embu

rgKo

reja

0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

67.5

62.3

61.9

61.4

60.2

57.8

57.1

57.0

53.6

53.2

49.4

47.7

45.1

41.0

39.3

37.5

37.1

36.2

35.8

34.9

34.8

33.5

33.4

32.5

29.9

29.3

28.3

27.7

26.7

20.1

19.2

18.9

17.9

14.1

Raziskovalci v visokošolskem sektorju kot delež vseh raziskovalcev v letu 2011

Del

ež r

azis

kova

lcev

v %

Vir: OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013

Slovenija ima v poslovnem sektorju rahlo nadpovprečen delež raziskovalcev (51,4 %), povprečje je okoli 47 % (Graf 9). Pri nas so v ta delež vključeni tudi centri odličnosti in kompetenc. Vodilne so najbolj razvite države in Kitajska. Za nami so Nizozemska, Norveška, Belgija in Švica ter vse nove članice EU.

Graf 9

Kore

jaJa

pons

kaA

vstr

ijaKi

tajs

kaD

ansk

aŠv

edsk

aKa

nada

Irsk

aFr

anci

jaN

emči

jaFi

nska

Luks

embu

rgSl

oven

ijaN

izoz

emsk

aM

adža

rska

Rusi

jaN

orve

ška

Belg

ijaČe

ška

Turč

ijaŠv

ica

Meh

ika

Isla

ndija

Italij

aŠp

anija

Esto

nija

VB NZ

Južn

a A

frik

aA

vstr

alija

Čile

Port

ugal

ska

Poljs

kaSl

ovaš

ka

0.010.020.030.040.050.060.070.080.0

77.4

74.8

62.3

62.1

61.6

60.4

59.9

59.3

58.4

57.8

57.4

57.2

51.4

49.5

48.1

48.0

47.3

46.8

45.5

42.2

41.1

41.1

39.4

38.6

34.5

33.3

32.8

31.3

30.6

29.9

23.9

22.4

16.5

13.4

Raziskovalci v poslovnem sektorju kot delež vseh raziskovalcev v letu 2011

Del

ež r

azis

kova

lcev

v %

Vir: OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013

8

2.2 Financiranje iz evropskih sredstev

Vrednost pogodb za sofinanciranja raziskav v okviru 7. okvirnega programa (OP, 2007–2013) je po podatkih MIZŠ znašala 166 M€; to je več kot dvakratnik 6. OP (76,4 M€). Povečalo se je tudi število udeležencev (od 616 na 888) ter število pogodb (od 503 na 700). V letu 2013 je Slovenija dobila na prebivalca 19,44 M€ sredstev EU (Graf 10). Pred nami so samo razvitejše države, tik za nami je Estonija, sledijo Nemčija, Španija, Portugalska, Italija itd. Po številu projektov na milijon prebivalcev smo s 57,9 na 1. mestu (kar pomeni manjše projekte); prav tako smo s 185.557 € najboljši po financiranju projekta na milijon prebivalcev. Imamo 5,3 vodje projektov na milijon prebivalcev, kar nas uvršča za razvitejšimi državami, vendar smo pred Nemčijo in vsemi novimi članicami EU.

Med slovenskimi raziskovalnimi organizacijami je bil po European Research Ranking 2013 najboljši Institut Jožef Stefan, na 84. mestu s 34,54 točkami in pridobljenimi sredstvi EU v višini 8,38 M€ (od skupnih 40,03 M€). Druga je univerza v Ljubljani z 18,72 točkami in 8,05 M€ sofinanciranja. Slovenija nima predstavnice med 72 najuspešnejšimi univerzami, med inštituti je IJS na 26. mestu. Rezultati so še boljši, če jih preračunamo na zaposlenega v inštitutu. Med kriteriji so: najmanj 5 projektov letno, celotno financiranje projektov, v katerih je organizacija sodelovala in financiranje na partnerja, celotno število projektov, mreženje (rang, sloves) iz internetnih povezav, stalnost partnerjev pri več projektih, vodenje projektov in pestrost (po vedah in pogostosti pojavljanja). Najbolj uspešni smo bili v IKT, nanomaterialih in nanotehnologijah ter človeških virih (mladi raziskovalci iz programa Marie Curie).

Graf 10

Dan

ska

Niz

ozem

ska

Šved

ska

Irsk

a

Avs

trija

Fins

ka

Nor

vešk

a

Slov

enija

Esto

nija

Nem

čija

Špan

ija

Port

ugal

ska

Italij

a

Latv

ija

Hrv

aška

Mad

žars

ka

Češk

a

Litv

a

Slov

aška

Poljs

ka

Rom

unija

0.005.00

10.0015.0020.0025.0030.0035.0040.00 36

.55

35.6

1

31.3

6

25.8

9

23.6

2

23.1

7

22.1

7

19.4

4

19.0

2

15.0

2

15.0

1

11.0

8

10.2

9

9.29

6.60

6.46

5.59

5.52

3.84

2.76

1.81

Financiranje projektov na prebivalca v letu 2013

EUR

Vir: European Research Ranking, Eurostat

9

2.3 Raziskave v poslovnem sektorju

Nivo (intenzivnost) vseh izdatkov za RRD je ključen za bodočo konkurenčnost nacionalne ekonomije, zaposlenost in gospodarsko rast. Poslovni RRD je tržno pogojen, zato so poleg njegovega obsega izredno pomembni tudi njegovi trendi. Na vrhu sta bili leta 2012 ZDA in Japonska, sledile so Finska (2,44 %), Švedska (2,31 %) in Slovenija (2,16 %); za nami so bile Danska, Nemčija in Avstrija. Izdatki Slovenije za RRD v poslovnem sektorju so bili z za 18 % višji kot leta 2011 (1,83 % BDP), nad povprečjem EU-27 (1,31 %) in pred vsemi novimi članicami EU (Graf 11). Za nami so zaostale nove članice EU: Estonija (1,25 %), Češka (1,01 %), Madžarska (0,85 %) idr. Žal naš delež ni v celoti iz poslovnega sektorja, kot smo zapisali zgoraj – sprememba metodologije ter financiranje centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov, ki je bilo prikazano kot naložba poslovnih subjektov, ne omogočajo primerjav s preteklimi leti; metodologija tudi ni povsem usklajena z ono v Eurostatu. V poslovni sektor gre 15 % javnih sredstev ali 29 milijonov evrov. Nekaj navidezne rasti je prispeval tudi padajoči BDP.

Za 8 centrov odličnosti in 7 kompetenčnih centrov so bili registrirani kot zasebne družbe in so dobili v minulih letih 122 milijonov evrov. Centri odličnosti so oktobra lani poročali o 145 povezavah s podjetji, 79 patentih, 103 raziskovalno-razvojnih projektih in 221 inovacijah. Dosežki kompetenčnih centrov so da takrat bili: 124 inovacij, 39 patentov, 127 izdelkov in 8 poslovnih modelov. Skupaj z razvojnimi centri naj bi premostili 'dolino smrti' s povezovanjem znanosti in gospodarstva. V oba mehanizma je bilo vključenih 40 javnih raziskovalnih organizacij in več kot 700 raziskovalcev. Žal so bili vsi sedeži teh centrov v razvitejši zahodni Sloveniji, vzhodna regija je bila zapostavljena.

Graf 11

Fins

kaŠv

edsk

aSl

oven

ijaN

emči

jaD

ansk

aA

vstr

ijaBe

lgija

Fran

cija

EU 2

8Es

toni

jaN

izoz

emsk

aIr

ska

VBČe

ška

Luks

embu

rgN

orve

ška

Mad

žars

kaPo

rtug

alsk

aIta

lija

Špan

ijaM

alta

Bolg

arija

Hrv

aška

Slov

aška

Poljs

kaLi

tva

Rom

unija

Latv

ija

0

0.50

1.00

1.50

2.00

2.50

2.44

2.31

2.16

2.02

1.96

1.95

1.52

1.48

1.31

1.25

1.22

1.20

1.09

1.01

1.00

0.87

0.85

0.70

0.69

0.69

0.50

0.39

0.34

0.34

0.33

0.24

0.19

0.15

Izdatki za RRD v poslovnem sektorju v letu 2012 kot delež BDP v %

Vir: Eurostat, 2014

Izda

tki z

a RR

D k

ot d

elež

BD

P (%

)

10

Povprečna rast vlaganj slovenskega gospodarstva v RRD je bila v zadnjem letu visoko pozitivna (18,03 %). Povprečno povečanje v EU-27 (1,55 %, Graf 12) je bilo enako, kot je bilo 2011, kar je posledica gospodarske krize. Vlaganja so rasla hitreje v manj razviti Poljski, Slovaški in Bolgariji. Tik za nami sta Madžarska in Češka. Nad povprečjem EU sta bili Nizozemska in Avstrija. Večina razvitih držav je zaostajala za povprečjem EU, v tretjini držav je bila rast negativna, tudi v Nemčiji, Švedski in Finski. Najbolj so zaostajale Romunija, Latvija in Estonija.

Graf 12

Poljs

kaSl

ovaš

kaBo

lgar

ijaSl

oven

ijaM

adža

rska

Češk

aN

izoz

emsk

aM

alta

Rom

unija

Irsk

aN

emči

jaFr

anci

jaA

vstr

ijaEU

28

Nor

vešk

aIta

lija

Litv

aBe

lgija

Dan

ska

Luks

embu

rgH

rvaš

kaŠv

edsk

aPo

rtug

alsk

aŠp

anija VB

Fins

kaCi

per

Esto

nija

Latv

ija

--40.00

--20.00

0.00

20.00

40.00

60.00

80.00

100.00

43.4

836

.00

30.0

018

.03

11.8

410

.99

7.02

6.38

5.56

5.26

3.06

2.78

2.63

1.55

1.16

0.00

0.00

0.00

0.00

0.00

0.00

-0.8

6-1

.41

-2.8

2-3

.54

-8.6

1-1

4.29

-16.

67-2

1.05

Letno povečanje sredstev za RRD v poslovnem sektorju v letu 2012 glede na leto 2011 v %

Letn

o po

veča

nje

sred

stev

za

RRD

(%)

Vir: Eurostat, 2014*Opombe: Preračunano glede na podatke za leto 2011 in 2012 (Celotni letni izdatki za RRD v poslovnem sektorju)

3. ZNANSTVENA ODLIČNOSTZnanstveni rezultati odražajo pomembnost države v svetovni proizvodnji znanja, njenega vpliva oz. odličnosti raziskovalnega dela. Merijo se z bibliografskimi kazalniki, kot so članki v znanstvenih revijah, vplivnost teh revij v znanstveni sferi, pogosto citirani znanstveniki in nagrajenci (Nobelovi, Fieldsovi idr.). Ti kazalci so zelo pomembni za univerze, za inštitute so pomembni tudi gospodarski rezultati. S kazalci lahko medsebojno primerjamo države, njihove organizacije (univerze, inštitute) in znanstvenike.

Slovenija je po številu objav na milijon prebivalcev z 2 540 (200 več kot leta 2011) na zelo visokem 7. mestu v EU (Graf 13) in je pred leti prehitela Avstrijo in Nemčijo, tokrat tudi Kanado. Slovenija je precej nad povprečjem držav OECD – pred nami so Švica, Nizozemska in skandinavske države. Za nami so ZDA in Japonska, tudi vse nove članice EU-27 – prva med njimi je na 14. mestu Estonija, za njo je Češka.

V zadnjih 16 letih se je delež naših objav v svetu skoraj podvojil (od 0,12 % na 0,21 %), zrasel je tudi delež v regiji, uvrščeni smo v vzhodno Evropo (Graf 14). Malo slabši, vendar 37 % nad povprečjem EU-27 in pred Nemčijo smo po številu citatov na milijon prebivalcev (Graf 15); boljši od nas sta Belgija in Avstrija.

11

Graf 13

Švic

a

Dan

ska

Šve

dsk

a

Niz

oze

msk

a

Fin

ska

Slo

ve

nija

Belg

ija

VB

Avs

trij

a

Izra

el

Ne

mči

ja

ZD

A

EU

-27

Po

rtu

gals

ka

Est

on

ija

Šp

an

ija

Če

ška

Grč

ija

Ita

lija

Slo

va

ška

Jap

on

ska

Ma

dža

rska

Litv

a

Po

ljsk

a

Ro

mu

nij

a

Latv

ija

Bo

lgari

ja0.00

1,000.00

2,000.00

3,000.00

4,000.00

5,000.00 4,5

07

.02

3,5

59

.46

3,2

69

.86

2,9

19

.61

2,8

93

.81

2,5

40

.88

2,4

10

.89

2,4

00

.12

2,3

51

.72

2,1

17

.94

1,7

81

.57

1,7

11

.86

1,7

09

.13

1,6

87

.90

1,6

68

.66

1,6

40

.23

1,5

66

.20

1,5

17

.11

1,4

28

.07

97

1.4

1

93

1.0

6

91

5.4

9

90

6.3

6

82

9.0

5

61

3.3

0

61

2.9

8

49

0.1

5

Število znanstvenih objav na milijon prebivalcev v letu 2012

Šte

vil

o z

na

nst

ve

nih

ob

jav

na

milij

on

pre

biv

alc

ev

Vir: International Science Rank, World Bank 2014, izračun

Graf 14

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 20120

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

4

0.12 0.21

2.02

3.57

Delež objav Slovenije v svetu in vzhodni Evropi na milijon prebivalcev (v %)

% v regiji % v svetuVir: International Science Rank

Graf 15

Švic

a

Isla

nd

ija

Dan

ska

Niz

oze

msk

a

Šved

ska

No

rveš

ka

Fin

ska

Bel

gija

Avs

trija

VB

Slo

ven

ija

Izra

el

Esto

nija

Nem

čija

EU-2

7

ZDA

Špan

ija

Po

rtu

gals

ka

Ital

ija

Grč

ija

Češ

ka

Mad

žars

ka

Slo

vašk

a

Litv

a

Jap

on

ska

Po

ljska

Bo

lgar

ija

Ro

mu

nija

Latv

ija

0.00500.00

1000.001500.002000.002500.003000.003500.004000.004500.00 4

21

8.1

6

41

03

.32

30

08

.46

24

68

.88

23

91

.86

21

62

.64

19

80

.99

18

20

.05

17

46

.50

16

68

.97

15

21

.03

14

92

.45

14

72

.44

11

85

.19

11

13

.92

10

88

.36

94

1.3

6

93

1.0

6

91

7.3

9

85

7.7

7

84

9.0

3

55

9.6

6

49

8.0

0

47

8.6

2

39

8.3

6

35

9.4

1

25

5.8

2

20

4.4

7

15

0.9

1

Število citatov na milijon prebivalcev v letu 2012

Šte

vilo

cit

ato

v n

a m

ilijo

n p

reb

ival

cev

Vir: International Science Rank, World Bank 2014, izračun

12

Slabše se Slovenija odreže pri kakovosti objav, ki jo merijo z odmevnostjo objavljenih člankov (s številom citatov na objavljeni članek) – z 0,60 je za povprečjem EU-27 (0,65, Graf 16). Pred nami so poleg razvitejših držav v samem vrhu tudi Estonija (0,88), Madžarska in Portugalska. Prehiteli smo Češko, za nami so tudi druge nove članice EU in Hrvaška. Slovenska znanost je bolj usmerjena v število objav kot v njihovo kakovost. Z drugačnimi merili znanstvene odličnosti bo mogoče popraviti ta položaj, vendar se bo verjetno hkrati znižalo število člankov.

Graf 16

Isla

nd

ija

Švic

a

Esto

nija

Dan

ska

Niz

oze

msk

a

Bel

gija

Avs

trija

Šved

ska

VB

Fin

ska

Nem

čija

No

rveš

ka

EU-2

7

ZDA

Ital

ija

Mad

žars

ka

Slo

ven

ija

Špan

ija

Grč

ija

Po

rtu

gals

ka

Češ

ka

Bo

lgar

ija

Slo

vašk

a

Srb

ija

Jap

on

ska

Po

ljska

Hrv

aška

Ro

mu

nija

Lih

ten

štaj

n

Kit

ajsk

a

Latv

ija

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20 1.0

7

0.9

4

0.8

8

0.8

5

0.8

5

0.7

5

0.7

4

0.7

3

0.7

0

0.6

8

0.6

7

0.6

7

0.6

5

0.6

4

0.6

4

0.6

1

0.6

0

0.5

7

0.5

7

0.5

5

0,6

0

0.5

2

0.5

1

0.4

9

0.4

3

0.4

3

0.4

3

0.3

3

0.3

0

0.2

7

0.2

5

Povprečno število citatov na znanstveno objavo v letu 2012

Šte

vilo

cit

ato

v n

a zn

anst

ven

o o

bja

vo

Vir: SJR - International Science Rank

Citiranost se pogosto meri s Hirschevim indeksom (H-indeksom). Za Slovenijo znaša 153, kar pomeni, da imamo 153 člankov, ki so bili najmanj 153-krat citirani. Razveseljivo je, da je naš H-indeks na milijon prebivalcev zelo visok (Graf 17). Na prvem mestu je Islandija s 499, pred nami sta še Estonija in Danska.

Graf 17

Isla

nd

ija

Esto

nija

Dan

ska

Slo

ven

ija

Švic

a

Fin

ska

No

rveš

ka

Šved

ska

Izra

el

Avs

trija

Latv

ija

Bel

gija

Litv

a

Niz

oze

msk

a

Slo

vašk

a

Mad

žars

ka

Grč

ija

Češ

ka

Po

rtu

gals

ka

Bo

lgar

ija

VB

Špan

ija

Ital

ija

Nem

čija

Po

ljska

Ro

mu

nija

Jap

on

ska

ZDA

0.0050.00

100.00150.00200.00250.00300.00350.00400.00450.00500.00

49

8.8

8

98

.11

76

.36

74

.37

71

.15

68

.71

65

.16

53

.68

52

.34

44

.84

41

.78

40

.80

36

.48

34

.38

27

.37

25

.60

23

.98

22

.74

22

.25

18

.89

13

.36

10

.18

9.8

8

9.2

0

7.8

4

6.7

2

4.9

8

4.4

0H-indeks na milijon prebivalcev v letu 2012

H in

de

ks n

a m

ilijo

n p

reb

ival

cev

Vir: International Science Rank, World Bank 2014, izračun

Založbena skupina Nature izdaja vsako leto svoj indeks objav (Nature Publishing Index – 2013), v katerem oceni 200 najboljših univerz in inštitutov glede na objave (članki, pisma, kratka obvestila) v

13

skupini 18 revij Nature v letu 2013. Na prvih mestih so 3 ameriške univerze: Harvard, MIT in Stanford s 387, 228 oz. 170 prispevki oz. glede na domicil avtorjev 159, 85 oz. 80 točk. Sledijo tri raziskovalne inštitucije: ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), nemška Družba Max Planck in Kitajska akademija znanosti. Med prvimi 100 je 91 univerz. Zadnja od 200 inštitucij ima 18 objav oz. 5,03 točke. V letu 2012 je Nature objavil tudi listo držav, v katerih so inštitucije z objavami v skupini (Graf 18). Slovenija je zasedala 49. mesto med 100 državami. Imela je 10 prispevkov, 60 % manj kot leta 2011. Ker je med njimi veliko soavtorjev iz tujine, ima samo 0,61 točk. Prve so ZDA z 2236 prispevki in 1639 točkami, sedijo Velika Britanija, Nemčija, Japonska, Francija, Kitajska in Švica (259 prispevkov, 109 točk).

Graf 18

Mad

žars

ka

Grč

ija

Češ

ka

Po

rtu

gals

ka

Po

ljska

Hrv

aška

Esto

nija

Latv

ija

Bo

lgar

ija

Slo

ven

ija

Cip

er

Ro

mu

nija

Slo

vašk

a

Srb

ija

Mak

edo

nija0

20

40

60

80

100

120

27 29 31 34 37 39 40 46 47 49 51 56 6273

97

Indeks založništva 2012, uvrščenost držav

Ran

g

Vir: Nature Publishing Index 2012

Primerjava seveda ne upošteva števila prebivalcev. Če podatke o točkah (CC) preračunamo na milijon prebivalcev, dobimo razpored, v katerem Slovenija zaostaja za 4 novimi članicami EU (Graf 19). Na prvem mestu je Estonija z 0,88 točkami, sledijo Madžarska, Češka, Latvija in Slovenija z 0,33 točkami. Za nami sta Portugalska in Hrvaška.

Graf 19

Esto

nija

Cip

er

Mad

žars

ka

Češ

ka

Grč

ija

Latv

ija

Slo

ven

ija

Po

rtu

gals

ka

Hrv

aška

Bo

lgar

ija

Po

ljska

Slo

vašk

a

Mak

edo

nija

Ro

mu

nija

Srb

ija0.000.100.200.300.400.500.600.700.800.901.00

0.88

0.58 0.57

0.39 0.37 0.34 0.30 0.29 0.28

0.09 0.07 0.04 0.02 0.02 0.02

Primerjava držav po CC na milijon prebivalcev v letu 2012

CC

/mio

pre

biv

alce

v

Vir: Nature Publishing Index 2012

14

O kakovosti raziskav v visokem šolstvu smo sicer že pisali v analizi izobraževanja. Za rang raziskovalnih inštitutov je manj podatkov kot za visoko šolstvo. Scimago Institutions Ranking (SIR) World Report 2013 ima na seznamu 2 744 raziskovalnih institucij (2 177 univerz in visokih šol, 595 zdravstvenih institucij ter 402 inštituta iz 106 držav), ki so objavile nad 80 % svetovne znanstvene produkcije v obdobju 2007–2011 (Scopus, Elsevier). Vanj so uvrstili institucije, ki so v letu 2010 objavile najmanj 100 znanstvenih dokumentov (člankov, preglednih člankov, kratkih pregledov, referatov itd., ki so zabeleženi v tej bazi).

Na vrhu SIR so: Francoski znanstveno-raziskovalni center, Kitajska akademija znanosti in Ruska akademija znanosti. Univerza v Trstu je 650., v Gradcu 675., v Vidmu 886. Za Slovenijo navajajo 6 institucij, ki so v svetovnem merilu zasedle naslednja mesta (v oklepaju je rang v vzhodnoevropski regiji); na koncu navajamo s + napredek oz. z – nazadovanje na lestvici:

1. 286 (9) Univerza v Ljubljani, +13 mest,2. 741 (26) Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), +26 mest3. 987 (46) Univerza v Mariboru, +58 mest, 4. 2 211 (207) Slovenski NMR-center, –179 mest, 5. 2 441 (197) Univerza na Primorskem, +675 mest in6. 2 516 (283) Univerza v Novi Gorici, +587 mest.

Za primerjavo navajamo uvrstitve v vzhodnem delu Evrope (svetu): 1. Ruska akademija znanosti (3.), 2. Poljska akademija znanosti (98.), 3. Akademija znanosti Češke republike (101.), 4. Moskovska državna univerza Lomonosova (115.), 5. Nacionalna akademija znanosti Ukrajine (120.), 6. Karlova univerza v Pragi (157.), 7. Madžarska akademija znanosti je (264.), 8. Univerza v Zagrebu (napredovala je za 26 mest in je z 280. mestom prehitela UL), 10. Univerza v Beogradu (330.) itd.

V zadnjem pregledu Webometrics iz januarja 2014 so prikazani najboljši inštituti (Preglednica 1). Od skupno okoli 8 000 analiziranih raziskovalnih institutov je 25 slovenskih. V primerljivih državah EU je hrvaški Inštitut Ruđer Bošković na 4. mestu v Srednji in vzhodni Evropi (skupaj 53. na svetu, 17. v Evropi), ARNES je na 6. mestu, Inštitut Jožefa Stefana na 10. Navajamo uvrstitev na svetovni lestvici po akademski odličnosti – objave, poročila, citati in druge akademske objave na Google Scholar. V oklepaju je navedeno mesto, ki ga zasedajo skupaj na svetu in v Evropi:

1. 121. Znanstveno-raziskovalni center (ZRC SAZU), Ljubljana (290. na svetu, 121. v Evropi); 2. 220. Institut Jožef Stefan (IJS), Ljubljana (125., 53. v Evropi);3. 355. Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana (IMT), (2369., 1305.);4. 416. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, ARNES (93., 38. v Evropi); 5. 839. Gozdarski inštitut Slovenije (2468., 1367.);6. 1502. Pedagoški inštitut, Ljubljana (3426., 1907. v Evropi);7. 1734. Inštitut za ekonomske raziskave (IER), Ljubljana (4132., 2340.).8. 121. Znanstveno-raziskovalni center (ZRC SAZU), Ljubljana (290. na svetu, 121. v Evropi); 9. 220. Institut Jožef Stefan (IJS), Ljubljana (125., 53. v Evropi);10. 355. Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana (IMT), (2369., 1305.);11. 416. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, ARNES (93., 38. v Evropi); 12. 839. Gozdarski inštitut Slovenije (2468., 1367.);13. 1502. Pedagoški inštitut, Ljubljana (3426., 1907. v Evropi);14. 1734. Inštitut za ekonomske raziskave (IER), Ljubljana (4132., 2340.).

15

Sledijo Inštitut za etnične in regionalne študije, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino in Institut informacijskih znanosti (IZUM). Presenetljivo nizko sta Kemijski inštitut (2854.) in Nacionalni inštitut za biologijo (3587.).

Preglednica 1: Uvrščenost inštitutov Slovenije in nekaterih držav EU (Webometrics, januar 2014).

Rang Inštitut Velikost (Size)

Vidljivost(Visibility)

Datoteke (Rich Files)

Znanost (Scholar) Država

27 Istituto Nazionale di Fisica Nucleare 21 172 7 94 Italija53 Institut Ruder Boskovic Zagreb 43 523 133 6 Hrvaška71 Instituto de Estudios Catalanes 136 359 38 41 Španija

93 Academska in raziskovalna mreža Slovenije, ARNES 172 101 100 416 Slovenija99 Computer and Automation Research Institute HAS 14 184 149 631 Madžarska

125 Institut Jožef Stefan 30 315 215 220 Slovenija235 Czech Hydrometeorological Institute 296 145 473 1.650 Češka

290 Znanstvenoraziskovalni center SAZU 249 855 652 122 Slovenija366 Polish Geological Institute 726 1.032 418 91 Poljska

427 Research Academic Computer Technology Institute 313 605 765 929 Grčija439 Slovak Hydrometeorological Institute 259 411 947 1.848 Slovaška

450 Institute of Mathematics and Informatics 1.408 737 442 257 Litva534 Institute of the Estonian Language 317 653 1.131 1.275 Estonija

550 Instituto de Investigação Científica Tropical 185 793 1.050 1.420 Portugalska

632 Institute of Mathematics and Informatics BAS 1.911 1.489 334 137 Bolgarija

724 Osterreichisches Institut für Wirtschaftsforschung 1.165 1.151 615 695 Avstrija882 Inštitut informacijskih znanosti Maribor 390 559 2.535 3.030 Slovenija926 Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear

Engineering977 2.425 703 240 Romunija

1.034 Institute of Mathmatics and Computer Science University of Latvia 412 924 2.890 2.218 Latvija2.369 Inštitute za kovinske materiale in tehnologije 3.476 4.688 1.593 355 Slovenija2.382 Kemijski inštitut 1.960 2.880 1.821 2.854 Slovenija

2.468 Gozdarski inštitut Slovenije 3.061 3.868 2.469 839 Slovenija

2.727 Kmetijski inštitut Slovenije 1.876 3.956 2.234 2.404 Slovenija2.731 Zavod za gradbeništvo Slovenije 821 3.423 2.843 3.920 Slovenija2.959 Nationalni inštitut za biologijo 3.101 2.896 2.420 3.587 Slovenija3.243 Slovenski inštitute za kakovost in metrologijo 2.689 3.259 3.230 3.724 Slovenija3.426 Pedagoški inštitut 3.947 4.755 3.260 1.502 Slovenija3.672 Inštitut za narodnostna vprašanja 4.296 4.606 3.501 2.008 Slovenija4.132 Inštitut za ekonomska raziskovanja 5.222 4.990 4.526 1.734 Slovenija4.153 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 4.296 4.789 2.622 3.733 Slovenija4.279 Geološki zavod Slovenije 5.020 4.036 3.887 3.973 Slovenija4.300 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SAZU 5.030 3.264 4.855 4.651 Slovenija4.904 Elektroinštitut Milan Vidmar 4.304 5.098 5.418 3.733 Slovenija5.561 Razvojni center orodjarstva Slovenije 4.411 5.692 5.774 4.651 Slovenija5.570 Urbanistični inštitut Republike Slovenije 2.570 6.192 5.890 4.960 Slovenija6.077 Inštitut za novejšo zgodovino 6.077 6.047 5.018 2.508 Slovenija

Pri kakovosti raziskovanja je potrebno omeniti nekatera priznanja in vrhunske znanstvene objave. Na Kemijskem inštitutu in Centru odličnosti EN_FIST so v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL razvili celični računalnik ter v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in fakultetami iz Ljubljane, San Francisca in Maribora tetraeder iz ene same polipeptidne verige; oba znanstvena dosežka

16

so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Chemical Biology. Pri obeh najdemo prof. dr. Romana Jeralo, ki je kot mentor dosegel s študenti več vidnih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih študentov – zaradi pomanjkanja sredstev za visoko šolstvo žal ni več dopolnilno zaposlen in takih uspehov ne bo več.

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so s fakultetama v Ljubljani in Mariboru odkrili magnetne tekoče kristale in objavili članek v reviji Nature. Evropski laboratorij za fiziko delcev Cern, v katerem sodeluje tudi 12 slovenskih znanstvenikov iz IJS in Fakulteto za matematiko in fiziko UL, je dobil Nagrado princa Asturije. Ekipa IJS je zmaga la 3 svetovnem tekmovanju v prepoznavanju aktivnosti. Njihov portal VideoLectures.net je prejel nagrado v okviru iniciative 'e-naravoslovje in tehnologija' Združenih narodov in UNESCO.

4. TEHNOLOŠKI RAZVOJ

Izobraževanje, raziskovanje, tehnološki razvoj in inovacije so bistvene sestavine gospodarske dejavnosti in pomemben vir konkurenčnosti. Tehnološko moč držav je mogoče meriti s patenti, s prodajo visokotehnoloških proizvodov na svetovnem trgu, dodano vrednostjo na zaposlenega v visoko- in srednje visoko-tehnoloških industrijah in na znanju temelječih storitvah, rastjo produktivnosti dela ipd.

4.1 Patenti

Med tehnološkimi rezultati RRD so najpomembnejši kazalci o patentih, navadno so izraženi s številom prijavljenih patentov na milijon prebivalcev (Graf 20). Število prijavljenih evropskih patentov na milijon prebivalcev je bilo leta 2012 iz Slovenije 41,6, pol maj kot leta 2010 (81,7), kar nas uvršča malo pod povprečje EU-27 (108,9). Daleč največ patentov imata Lihtenštajn in Švica (425). Zaradi Lihtenštajna in boljše primerljivosti držav smo število patentov na milijon prebivalcev prikazali tudi z logaritemsko skalo.

Graf 20

Lih

ten

štaj

n

Švic

a

Šved

ska

Nem

čija

Fin

ska

Dan

ska

Avs

trija

Niz

oze

msk

a

Bel

gija

Fran

cija

No

rveš

ka

EU-2

7

UK

Ital

ija

Irsk

a

Slo

ven

ija

Špan

ija

Esto

nija

Mad

žars

ka

Češ

ka

Po

ljska

Slo

vašk

a

Po

rtu

gals

ka

Litv

a

Bo

lgar

ija

Ro

mu

nija1

10

100

1000

13

82

.04

42

4.7

9

28

8.6

7

27

6.9

5

26

9.6

1

22

0.3

3

21

4.1

7

16

3.4

9

13

2.9

5

12

5.7

7

11

1.2

6

10

8.9

1

79

.59

69

.57

65

.52

41

.61

33

.12

32

.13

19

.81

17

.92

12

.09

9.5

8

7.0

1

6.0

9

2.5

3

1.7

8Število patentnih prijav na evropski patentni urad (EPO) na milijon

prebivalcev v letu 2012 (prikazano z logaritemsko skalo)

Šte

vilo

pat

en

tnih

pri

jav

v le

tu 2

01

2

Vir: Eurostat, 2014

Pred nami ni manj razvitih držav EU, za nami so Španija, Estonija in Madžarska idr. – v zadnjem letu nas je prehitela Italija. Število podeljenih evropskih patentov na milijon prebivalcev (Graf 21) je seveda

17

bistveno nižje, manjše od polovice prijav povprečja EU-27 (56,0). Patente pripisujejo deželi izumitelja; če je držav več, uporabljajo ustrezne deleže za vsak patent. Podeljeni patenti se nanašajo na leto objave, prijavljeni pa na leto prijave. Metodologija ZDA ni usklajena z ono pri EUROSTAT-u, zato je pri uporabi številk potrebna previdnost. Slovenija s 25,3 podeljenimi patenti zaseda malo nižje mesto kot pri prijavljenih patentih. podeljenih je 61 % prijavljenih patentov, kar je več od povprečja EU (51 %); pri tem je potrebno upoštevati časovni zamik. Pred nami so samo razvite države EU, za nami so s precejšnjim zaostankom Španija, Estonija, Češka, Grčija, Portugalska in druge nove članice EU-27.

Graf 21

Lih

ten

štaj

n

Švic

a

Luks

emb

urg

Šved

ska

Nem

čija

Fin

ska

Niz

oze

msk

a

Dan

ska

Avs

trija

Fran

cija

Bel

gija

EU-2

7

No

rveš

ka

Irsk

a

Ital

ija VB

Slo

ven

ija

Špan

ija

Esto

nija

Češ

ka

Mad

žars

ka

Grč

ija

Po

rtu

gals

ka

Latv

ija

Po

ljska

Litv

a

Hrv

aška

Slo

vašk

a

Bo

lgar

ija

Ro

mu

nija0.1

1.0

10.0

100.0

1,000.0

10,000.0 3,0

67

.5

33

1.9

32

7.7

18

7.2

16

3.7

12

2.5

11

2.2

10

8.5

99

.0

74

.9

65

.9

56

.0

43

.6

40

.7

39

.4

32

.3

25

.3

8.5

6.8

6.4

5.0

2.7

2.5

2.5

2.5

1.7

1.6

0.9

0.7

Vir: European Patent Office (EPO), Eurostat 2014, izračun

Šte

vilo

po

de

ljen

ih p

ate

nto

v n

a m

ilijo

n p

reb

ival

cev

Število podeljenih evropskih patentov (EPO) na milijon prebivalcev v letu 2013 (prikazano z logaritemsko skalo)

Slovenija je bila po številu podeljenih patentov v ZDA (na milijon prebivalcev) v letu 2009 (22,01 – Graf 22) le malo za povprečjem EU-27 (44,13), kar je lep napredek od leta 2006 (4,4). Tik pred nami je Avstrija. Prehiteli smo Estonijo (19,78) in Španijo (9,29), za nami so tudi Italija, Češka in druge nove članice EU. Če hočemo doseči večjo intenzivnost patentiranja, je potrebno povečevati delež BDP v poslovnem RRD, saj je Evropska komisija dokazala, da je med njima zelo visoka korelacija. V naslednjih letih pričakujemo še večjo inovacijsko aktivnost in s tem višje število vseh vrst patentov tudi na inštitutih in univerzah. Tudi pri patentih moramo omeniti velike uspehe podjetja BSH Hišni aparati in nekaterih inštitutov pri razvoju in komercializaciji patentov.

Graf 22

18

Lih

ten

štaj

nJa

po

nsk

aZD

AŠv

edsk

aŠv

ica

Kan

ada

Nem

čija

Fin

ska

Dan

ska

Avs

trija

Niz

oze

msk

aN

orv

eška

Irsk

aFr

anci

jaU

KB

elgi

jaEU

-27

Luks

emb

urg

Au

stra

liaSl

ove

nija

Esto

nija

Ital

ijaIs

lan

dija

Češ

kaŠp

anija

Mad

žars

kaP

ort

uga

lska

Grč

ijaSl

ova

ška

Hrv

aška

Litv

aR

om

un

ijaP

oljs

kaB

olg

arija

Latv

ija

1.0

10.0

100.0

1 000.0 33

7.4

62

76

.67

25

9.3

51

64

.81

15

2.6

51

07

.96

10

4.3

79

8.3

68

3.0

38

2.7

06

2.6

56

1.3

35

5.4

35

3.8

84

7.9

94

5.2

94

4.1

32

4,7

24

,72

2.0

11

9.7

81

8.6

51

5.5

01

2.4

79

.29

6.6

15

.27

1,7

3.2

13

.15

2.8

92

.71

1.6

71

.55

Število podeljenih patentov v ZDA na milijon prebivalcev v letu 2009 (prikazano z logaritemsko skalo)

Vir: Eurostat, 2014

Šte

vilo

po

de

ljen

ih p

ate

nto

v n

a m

ilijo

n p

reb

ival

cev

4.2 Tehnološka sestava gospodarstva

EU-27 ima delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu 15,6 % (Graf 23). Slovenija ima samo 5,2 % takega izvoza. Na čelu sta Luksemburg z 26,2 % in Švica. Nad povprečjem EU sta Madžarska z 17,3 % in Češka s 16,2 %, pred nami so razen Bolgarije vse nove članice EU in tudi Hrvaška. Za nami so Španija, Grčija in Portugalska. V večini držav je delež v zadnjih 3 letih upadel, najbolj je zrasel v Estoniji, manj v Slovaški, Češki in Avstriji. Kazalec je lahko pomeni samo izdelavo elektronskih ali računalniških izdelkov po kupljeni licenci v manj razviti državi ali v podružnici visokotehnološkega podjetja iz tujine, njihova RRD poteka v bolj razviti državi. Glavnino slovenskega visokotehnološkega izvoza nosi farmacevtska industrija, sledi elektronsko-komunikacijska in proizvodnja znanstvenih instrumentov.

Graf 23

Luks

em

bu

rg

Irsk

a

Fra

nci

ja

Niz

oze

msk

a

UK

Ma

dža

rska

Če

ška

EU

-27

Est

on

ija

Ne

mči

ja

Šve

dsk

a

Avs

trij

a

Da

nsk

a

Be

lgij

a

Slo

vašk

a

Hrv

ašk

a

Fin

ska

Ita

lija

Ro

mu

nij

a

Latv

ija

Po

ljsk

a

Litv

a

Slo

ven

ija

Šp

an

ija

Bo

lga

rija

Grč

ija

Po

rtu

ga

lska0.0

5.010.015.020.025.030.035.040.045.0

26

.2

20

.6

20

.0

18

.3

17

.4

17

.3

16

.2

15

.6

14

.1

13

.9

12

.9

12

.7

9.5

8.6

8.2

7.4

7.3

6.4

6.3

6.3

5.9

5.8

5.2

4.9

3.8

3.3

3.2

Delež visokotehnološkega sektorja v izvozu v letu 2012

2009 2012

De

lež

viso

kote

hn

olo

ške

ga

sekt

orj

a v

izvo

zu

Vir: Eurostat, 2014, Science and Technology 2012

Tretji kazalec je tehnološka plačilna bilanca, ki vključuje izvoz in uvoz tehnološkega znanja in storitev, vključno z licencami, tantiemami, nakupom patentov, znanjem (know how) in RRD. Zaradi zastarelih podatkov prikazujemo samo deleže prihodkov od licenc in patentov (Graf 24). Slovenija je z 0,44 % zelo napredovala od leta 2011 (0,17 %), zraslo je tudi povprečje EU-27 (od 0,58 % na 0,77 %). Od novih držav EU je pred nami in nad povprečjem EU-27 samo Madžarska. Za nami sta Norveška in Španija.

19

Graf 24

Irska

Finsk

a

Luks

emburg

Dansk

a

EU 2

7

Fran

cija

Nemčij

a

Avstr

ija

Norveš

ka

Češka

Esto

nija

Bolgar

ija

Grčija

Portuga

lska

Slova

ška0.00

0.200.400.600.801.001.201.401.60

1.3

4

1.3

4

1.2

1

1.1

3

1.0

8

0.9

4

0.8

9

0.8

1

0.7

7

0.7

5

0.7

0

0.6

8

0.6

4

0,4

4

0.4

5

0.4

4

0.4

1

0.3

8

0.3

2

0.3

1

0,7

7

0.2

3

0.2

1

0.2

1

0.1

8

0.1

6

0.1

5

0.1

1

0.0

8

Delež prihodkov od licenc in patentov iz tujine za leto 2012

Pri

ho

dki

od

lice

nc

in p

ate

nto

v iz

tu

jine

v %

BD

P

Vir: Innovation Union Scoreboard 2014

Po rasti teh prihodkov (Graf 25), saj smo na 2. mestu, samo za Irsko. Kljub pol manjši rasti kot leta 2011 smo z 10,7 % precej nad povprečjem (3,7 %). Seveda to absolutno pomeni še vedno le 0,04 % delež prihodkov od licenc in patentov za nas in 0,03 % za povprečje EU-27.

Graf 25

Irska

Češka

Romunija

Finsk

a

Fran

cija

Litva

Nemčij

a

Luks

emburg

Šved

ska

Grčija

Mad

žarsk

a

Norveš

ka VBLa

tvija

Slova

ška

-25.00-20.00-15.00-10.00

-5.000.005.00

10.0015.00 11

.70

10.7

08.

908.

707.

807.

006.

405.

803.

703.

703.

403.

403.

303.

202.

902.

802.

201.

901.

801.

701.

000.

00-0

.20

-0.7

0-1

.60

-6.3

0-6

.30

-7.6

0-2

1.20

Rast prihodkov od licenc in patentov iz tujine za leto 2012

Prih

odki

od

licen

c in

pat

ento

v iz

tuj

ine

v %

BD

P

Vir: Innovation Union Scoreboard 2014

Slovenija je po strukturi gospodarstva podobna Nemčiji – ima visok delež zaposlenih v srednje-visoko tehnoloških podjetjih (Graf 26). Slovenija je bila leta 2012 na 5. mestu s 7,8 %, precej nad povprečjem EU-27 (4,7 %). Na vrhu in pred nami so bile Češka z 10,5 %, Slovaška z 10,2 %, Nemčija z 9,9 % in Madžarska z 8,3 %. Za nami so vse druge razvitejše in nove države EU.

Graf 26

20

Češk

a

Slov

aška

Nem

čija

Mad

žars

ka

Slov

enija

Švic

a

Italij

a

Avs

trija

Fins

ka

Dan

ska

Belg

ija

Irsk

a

Fran

cija

arit.

sre

dina

Rom

unija

Esto

nija

Špan

ija

Hrv

aška

Nor

vešk

a

Port

ugal

ska

Niz

ozem

ska

Litv

a

Isla

ndija

Latv

ija

Grč

ija

Luks

embu

rg

Cipe

r0

2.00

4.00

6.00

8.00

10.00

12.00

10.5

0

10.2

0

9.90

8.30

7.80

5.90

5.90

5.80

5.20

5.10

5.00

5.00

4.70

4.68

4.60

4.20

3.90

3.90

2.90

2.80

2.70

1.80

1.40

1.40

1.30

0.90

0.70

Vir: Eurostat, 2014

Del

ež (%

)

Delež zaposlenih v visoko in srednje-visoko tehnoloških podjetjih v letu 2012

V znanjsko intenzivnih dejavnostih (predelovalnih dejavnostih in storitvah) imajo v državah EU-27 povprečno že 13,9 % delež vseh zaposlenih. Vodilni so Luksemburg, Švica in Irska z več kot 20,0 %, sledijo Velika Britanija, Švedska in Islandija z okoli 17,5 %. Slovenija je po deležu v znanju intenzivnih storitev v izvozu s 14,1 % prehitela povprečje EU-27 (Graf 27). Za nami so Italija, Grčija, Španija, Portugalska in vse nove članice EU.

Graf 27

Luks

emburg

Irska

Šved

ska

Malt

a

Nemčij

a

Finsk

a

Nizoze

msk

a

Fran

cija

Slove

nija

Italija

Češka

Špan

ija

Hrvaš

ka

Slova

ška

Litva

Bolgarij

a

Turč

ija0

5.0

10.0

15.0

20.0

25.0

20.5

20.5

20.1

17.8

17.6

17.5

17.0

16.9

15.8

15.5

15.5

15.3

15.2

15.2

14.3

14.2

14.1

13.9

13.2

12.5

12.5

12.3

11.9

10.8

10.4

10.3

10.1

9.7

9.1

9.0

8.3

6.5

5.0

Delež zaposlenih v znanjsko intenzivnih aktivnostih v letu 2012

Del

ež v

%

Vir: Innovation Union Scoreboard 2014

4.3 Zaposlovanje mladih diplomantov in doktorandov

V drugi fazi krize se je začela povečevati brezposelnost med mladimi z visoko izobrazbo. Šele marca 2014 se je začela zniževati brezposelnost med mladimi, starimi od 15 do 29 let, vendar je bila še vedno 24,2 %. Zrasla je tudi brezposelnost diplomantov s terciarno izobrazbo, ki še nimajo ustrezne prakse. V javnem

21

sektorju je dodatni problem prepoved novih zaposlitev zaradi zmanjševanja stroškov, zlasti z znižanjem števila zaposlenih. Tako npr. primanjkuje 1000 zdravnikov, hkrati pa je veliko mladih zdravnikov s končano specializacijo brezposelnih in odhajajo v tujino. Na splošno ni težav pri zaposlovanju inženirjev elektrotehnike, informatike in strojništva, pri drugih diplomantih pa so.

Eden od razlogov za brezposelnost je tudi zmanjšanje javnih sredstev za nove projekte; stari so se iztekli, mladi raziskovalci so bili na njih zaposleni za določen čas trajanja projekta in so potem ostali brezposelni. Nekatere raziskovalne skupine so si uspele zagotoviti evropska sredstva iz 7. OP in drugih programov; vendar bodo dodatne težave nastale, ker se bo novi okvirni program (Obzorje 2020) začel financirati šele leta 2015; tudi zahteve po odličnosti in uporabnosti se bodo zvišale. Drugi razlog je bilo znižanje javnih sredstev za mlade raziskovalce. Zanje je bilo še leta 2010 na voljo 11 M€, od tega 85 % iz Evropskega socialnega sklada (projekt Inovativna shema). Samo na UL je bilo izbranih 618 študentov, za katere je bilo odobrenih 5,7 M€. V letu 2013 se je to sofinanciranje doktorskega študija izteklo in letos bo na voljo nekaj manj kot 2 M€. Razpis, ki je bil začet lani in zaključen letos, bo omogočil doktorski študij le 166 kandidatom od 653 prijavljenih. Posledica tega je in še bo povečan odhod mladih raziskovalcev v tujino.

V Sloveniji je bilo leta 2012 že 7 779 doktorjev znanosti, starih do vključno 69 let – 1 300 več kot leta 2009. Leta 2012 je pridobilo doktorat: 287 mladih iz družbenih ved, 213 iz naravoslovnih, 202 iz tehniških in tehnoloških, 173 iz medicinskih, 104 iz humanističnih in 30 iz kmetijskih ved ( Graf 28). Leta 2013 sta zaradi 3. bolonjske stopnje doktorirali dve generaciji. Najbolj je naraslo število doktorjev naravoslovnih ved. Konec leta 2012 je bilo med vsemi doktorji in doktoricami znanosti največ takih, ki so doktorirali iz naravoslovnih ved (27 %), drugo največjo skupino so sestavljali tisti, ki so doktorirali iz tehniških in tehnoloških ved (23 %), najmanj pa jih je doktoriralo iz kmetijskih ved (5 %). Večina doktorjev znanosti je delovno aktivnih, in sicer 7.107 ali 91 %, 6 % je bilo neaktivnih, 2 % pa brezposelnih. Skoraj polovica jih dela v visokem šolstvu, 23 % v državnem sektorju (inštitutih in državni upravi), 24 % v poslovnem sektorju. Povprečni bruto letni dohodek je okoli 43 000 €, v zdravstvu pa 65 000 €. Doktorski študij traja povprečno 4,5–5,0 let. Med vsemi, ki so delali, jih je 76 % imelo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas in 24 % za določen čas. Zaposlitvi za določen čas so posebej bili izpostavljeni doktorji znanosti v starosti pod 35 let – med vsemi te starostne skupine jih je 53 % delalo po pogodbi za določen čas.

Graf 28

22

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130.0

5.0

10.0

15.0

20.0

25.0

30.0

35.0

40.0

Mladi raziskovalci - deleži po vedah

Naravoslovje Tehnika MedicinaBiotehnika Družboslovje HumanistikaInterdisciplinarno

Del

ež v

%

Vir: ARRS, 2014

Priča smo begu možganov od manj razvitih k bolj razvitim in ne kroženju možganov, ki je značilnost razvitih držav. Beg visoko usposobljenih kadrov zmanjšuje nacionalni inovativni kapital ter posledično povečuje prepad med razvitimi in manj razvitimi državami (Turk idr., 2013). Migracija iz južne Evrope v Nemčijo, predvsem mladih diplomantov in visoko izobraženega kadra se je v obdobju 2009–2011 povečala za 45 %. Nemčija je samo leta 2012 z njimi zapolnila 112 000 delovnih mest. Z vsakim doktorjem znanosti, zdravnikom, ki odide za stalno v tujino, Slovenija izgubi blizu 0,5 M€. Hkrati pri nas nastaja generacijska luknja. Do leta 2010 tega bega možganov ni bilo (Ograjenšek idr., 2011). Tudi tisti diplomanti in doktorandi, ki ostajajo doma kot nezaposleni, imajo velike težave, ker si ne morejo urediti normalnega življenja, bi pa s svojo ustvarjalnostjo in poletom lahko pomagali pri krepitvi RRD.

5. INOVACIJE

5.1 Evropska inovacijska lestvica, EIS

Maastrichtski center UNU-MERIT je razvil vrsto kazalcev in jih združil v Evropski inovacijski semafor (Innovation Union Scoreboard, IUS, 2014). Temelji na 25 kazalnikih, združenih v tri skupine z 8 inovacijskimi razsežnostmi: pogojniki – 1. človeški viri, 2. odprti in privlačni sistemi raziskovanja, 3. finance in podpora; aktivnosti podjetij – 4. investicije, 5. povezave in podjetništvo, 6. intelektualna lastnina; dosežki – 7. Inovatorji in 8. ekonomski učinki.

Vključuje 28 držav EU ter spremlja Islandijo, Norveško, Srbijo, Švico in Turčijo. Kazalniki so najnovejši, ki so dosegljivi; za IUS 2014, ki je bil objavljen marca letos, so podatki večinoma iz obdobja 2011–2012. IUS deli države EU-28 v 4 skupine (Graf 29): inovacijski voditelji (Švedska, Danska, Nemčija, Finska), ki so vsaj na 120 % povprečja EU-27; inovacijski sledilci (Luksemburg, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Irska, Avstrija, Francija,

Slovenija, Estonija in Ciper), ki so na 119–90 % povprečja;

23

zmerni inovatorji (Italija, Češka, Španija, Portugalska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Malta, Hrvaška, Litva Poljska), ki so na 89–50 % povprečja EU-27;

skromni inovatorji (Romunija, Latvija in Bolgarija), ki so pod 50 % povprečja EU.

Lani se je proces manj inovativnih k boljšim spet pospešil. Švica je z naskokom vodilna država v svetu (0,835), pred Švedsko (0,750), Južno Korejo (0,740), ZDA (0,736), Japonsko (0,711) in Nemčijo (0,709). Danska je prehitela Nemčijo, Luksemburg Nizozemsko, Irska Avstrijo, Estonija Ciper, Češka Španijo in Portugalsko, Madžarska Slovaško in Romunija Latvijo. Slovenija je obdržala 12. mesto v EU in 14. v Evropskem gospodarskem prostoru, dosegla pa je malo nižje število točk (0,513, lani 0,521). V obdobju 2006–2013 so najhitreje rasle Portugalska, Estonija in Latvija. Inovacijska vrzel se tako počasi zapira. Razlike so velike v odličnosti znanj, internacionalizaciji in sodelovanju pri poslovnih inovacijah. Najhitreje rastejo človeški viri in odprtost raziskovalnih sistemov. Negativna je rast pri vlaganjih v poslovne inovacije in inovacije.

Graf 29

Švi

ca

Dan

ska

Fin

ska

Niz

ozem

ska

VB

Avs

trija

Fra

ncija

Slo

veni

ja

Cip

er

Ital

ija

Špa

nija

Grč

ija

Mad

žars

ka

Mal

ta

Litv

a

Mak

edon

ija

Tur

čija

Bol

garij

a

00.1000.2000.3000.4000.5000.6000.7000.8000.900 0.

835

0.75

00.

728

0.70

90.

684

0.64

60.

629

0.62

70.

613

0.60

60.

599

0.59

30.

571

0.55

40.

513

0.50

20.

501

0.48

00.

443

0.42

20.

414

0.41

00.

384

0.35

80.

351

0.32

80.

319

0.30

60.

289

0.27

90.

246

0.23

70.

224

0.22

10.

188

Skupni inovacijski indeks za leto 2013 po metodologiji Innovation Union Scoreboard

Skup

ni in

ovac

ijski

inde

ks z

a le

to 2

013

Vir: Innovation Union Scoreboard 2014

Države – inovacijski voditelji se odlikujejo po vseh razsežnostih, kar kaže na uravnotežene nacionalne raziskovalne in inovacijske sisteme. Imajo najnižjo varianco v vseh 8 dimenzijah inovativnosti. Sledijo jim inovacijski sledilci. Nekatere druge države so zelo uspešne v posameznih razsežnostih. Slovenija je z 2,7 % napredovala je hitreje od povprečja EU (1,7 %); ima najvišje dosežke v poslovnih naložbah (vemo, da gre za evropska sredstva v centrih odličnosti ipd.), najslabša je pri inovatorjih in ekonomskih učinkih. Slovenija je po sestavinah inovativnosti najuspešnejša pri mednarodnem znanstvenem sodelovanju in pri izdatkih za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD). Nadpovprečno uspešna od povprečja EU-27 je še pri človeških virih (mladi so nadpovprečno izobraženi), pri skupnih znanstvenih objavah javnega in zaseb-nega sektorja ter pri povezavah med inovativnimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) (Graf 30).

Relativni slabosti sta (ne)odprt in (ne)privlačen raziskovalni sistem (pomanjkanje doktorskih študentov iz držav zunaj EU in visoko-citiranih objav) ter nizki ekonomski učinki (znanjsko intenzivnih storitev, prihodkov od licenc in patentov ter prodaje novih inovativnih izdelkov na trgu). Pod povprečjem EU so še

24

sestavine intelektualne lastnine (blagovne znamke in industrijsko oblikovanje) ter inovatorjev (v SME-jih).

Slovenija zaseda po posameznih razsežnostih inovacij v EU-28 naslednja mesta: 4. – vlaganja podjetij (izdatki za RRD in inovacije v poslovnem sektorju); 5. – človeški viri (novi doktorati, prebivalstvo 30–34 let s terciarno in 20–24 let s srednjo izobrazbo); 10. – povezovanje in podjetništvo (inoviranje v malih in srednjih podjetjih (SME), njihovo

sodelovanje z drugimi, skupne objave z javnimi sektorjem); 12. – financiranje in podpora (izdatki za RRD v javnem sektorju in tvegani kapital); 13. – intelektualna lastnina (tehniški in družbeni patenti, blagovne znamke, industrijsko

oblikovanje); 14. – odprtost, odličnost in privlačnost raziskovalnega sistema (mednarodne skupne objave, 10 %

največkrat citiranih objav, doktorski študenti iz držav zunaj EU); 16. – inovatorji (produktne, procesne, tržne, organizacijske inovacije v SME, hitro rastoča podjetja); 18. – ekonomskih učinki (zaposlenost v dejavnostih z veliko znanja, izvoz proizvodov srednje-visoke

in visoke tehnologije, prodaja novih proizvodov in inovacij, prihodki od patentov in licenc iz tujine).Očitno imamo največje težave s patenti in inovacijami ter s prodajo in izvozom znanja vseh vrst, zlasti visoko- in srednje-visoko tehnološkega.

Nadpovprečni smo po: skupnih mednarodnih znanstvenih objavah (304 % povprečja EU), izdatkih za RRD v poslovnem sektorju (165 %), skupnih javno-zasebnih objavah (127 %), sodelovanju inovativnih malih in srednjih podjetij z drugimi (117 %) uporabo patentov za družbene izzive (105 %) itd. Podpovprečni smo pri: doktorski študentih zunaj EU (samo 27 % povprečja EU), izvozu znanjsko intenzivnih storitev (47 %) in najbolj citiranih znanstvenih objavah (64 %); za četrtino zaostajamo še pri blagovnih znamkah, industrijskem oblikovanju, deležu prodaje novih inovacij.

Graf 30

25

ČLOVEŠKI VIRIMladi stari med 20-24 let s končano srednješolsko

izobrazboZnanstene publikacije med 10 % najbolj citiranih

Javni izdatki za RiR

Izdatki poslovnega sektorja za RiR

Notranje inovacije MSP

INTELEKTUALNA LASTNINA

Skupne blagovne znamke

MSP uvajanje inovativnih procesov ali storitev

Zaposleni v znanjsko intenzivnih aktivnostih

Prodaja novih inovativnih izdelkov na trgu

0 50 100 150 200 250 300 350

1001091123046427

84016599

0 1171278810571758593

10110547 7457

Primerjava indikatorjev IUS med Slovenijo in EU 27 (EU 27 = 100)

Vir: Innovation Union Scoreboard 2014Indikatorji za leta 2009–2012.

Najhitreje rastejo skupne in s blagovne znamke (16,7 %) in skupni modeli (15,7 %), doktorski študenti iz držav zunaj EU (12,0 %) prihodki od licenc in patentov iz tujine (10,7 % letno), skupne mednarodne

26

znanstvene objave (8,5 %) in človeški viri (Graf 31). Večji padec so opazili pri izdatkih za inovacije, ki ne sodijo v RRD (–9,5 %) in prodaji novih inovativnih izdelkov na trgu (–4,1 %).

Graf 31

ČLOVEŠKI VIRI

Mladi stari med 20-24 let s končano srednješolsko izobrazbo

Znanstene publikacije med 10 % najbolj citiranih

Javni izdatki za RiR

Izdatki poslovnega sektorja za RiR

Notranje inovacije MSP

INTELEKTUALNA LASTNINA

Skupne blagovne znamke

MSP uvajanje inovativnih procesov ali storitev

Zaposleni v znansko intenzivnih aktivnostih

Prodaja novih inovativnih izdelkov na trgu

-20 -10 0 10 20 30 40 50

5.16.9-0.18.56.2 12.0

-0.2

2.4-9.5

3.73.72.30.6 16.715.7

0.4-0.62.10.42.2-4.1 10.7

Primerjava rasti indikatorjev IUS med Slovenijo in EU 28 v osemletnem obdobju 2006‒2013

Rast indikatorjev za Slovenijo Rast indikatorjev za EU 27Vir: Innovation Union Scoreboard 2014

Relativna uspešnost Slovenije v obdobju 2006–2013 raste skoraj skladno z uspešnostjo indeksa inovacije EU (od 0,493 na 0,554). Tako je naš indeks zrasel od 0,427 na 0,513 ali od 86,6 % povprečja EU na 92,6 % (Graf 32)

27

Graf 32

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130.36

0.41

0.46

0.51

0.56

82

84

86

88

90

92

94

96

98

Primerjava indeksa inovacije Slovenije glede na EU

Indeks inovacije Glede na EUVir: Innovation Union Scoreboard 2014

6. PODJETNIŠTVO3,4

Svetovni podjetniški opazovalec (Global Entrepreneurship Monitor, GEM, 2013) je največja dolgoročna raziskava podjetništva na svetu. Temelji na razumevanju, da je gospodarska blaginja močno odvisna od podjetniškega sektorja, pri tem pa imajo različni tipi podjetništva različno moč vplivanja. Ni vseeno, ali gre za posameznike, ki so se podjetništva lotili, ker so bili zaradi preživetja v to prisiljeni (podjetništvo zaradi nujnosti), ali za podjetnike, ki so šli v to, ker so hoteli izkoristiti obetavno podjetniško priložnost. Za uspešno podjetništvo, ki prispeva k nacionalni ekonomski rasti, so pomembni nekateri temeljni pogoji. Mednje spadajo predvsem urejene inštitucije, primerna infrastruktura, makroekonomska stabilnost, urejeno zdravstvo in primerno temeljno izobraževanje. V letu 2013 je raziskovalni konzorcij GEM vključeval 69 držav. V Sloveniji sta od konca maja do začetka junija 2013 v anketni raziskavi sodelovala skupaj 2.002 odrasla človeka v starosti od 18 do 64 let.

Študija med drugim ugotavlja, da se je v primerjavi z letom 2012 povečal delež nastajajočih in novih podjetij in sicer s 5,42 % na 6,45 %, kar je zagotovo spodbudna novica. Žal pa se v Sloveniji še naprej nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v okolju. Po 20 % odraslih, ki so poslovne priložnosti v Sloveniji zaznali v letu 2012, jih je bilo v letu 2013 takšnih le še 16 %. Slovenija po tem skupaj s Slovaško in Španijo zaseda 63. mesto med 67 državami. V evropskem merilu izkazuje bolj pesimistično sliko od Slovenije le še Grčija (14 %). Slovenci so v povprečju zelo prepričani v lastno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo (tako meni 51 % odraslih, enako kot leto poprej), med evropskimi državami je delež višji le na Poljskem (52 %), v svetovnem merilu pa Slovenija zaseda 30. mesto med 67 državami.

V Sloveniji namerava ustanoviti podjetje v povprečju 12 % odraslih (izvzeti so tisti, ki so že podjetniško aktivni), kar je še za 1 % manj kot v letu poprej in uvršča Slovenijo na 53. mesto v svetovnem merilu. Najnižji delež v evropskem merilu ima Norveška (5 %). Ljudje sicer spoštujejo podjetniški poklic, vendar

28

se za podjetništvo ne odločajo v zadostni meri. V Sloveniji je tako 14,68 % odraslih prebivalcev v letu 2013 menilo, da se bodo v prihodnjih treh letih začeli ukvarjati s podjetništvom (potencialni podjetniki). Da so podjetniške namere visoke, realne aktivnosti za ustanovitev in začetek poslovanja podjema pa precej nižje, kaže podatek, da je le 3,58 % posameznikov dejansko realiziralo svoj podjem in poslujejo manj kot tri mesece (nastajajoči podjetniki). Da vsi začetki niso uspešni, kaže tudi podatek, da je podjetij, starih od tri mesece do tri leta in pol, le še 2,87 % (novi podjetniki). Skupaj je tako v Sloveniji novih in nastajajočih podjetnikov (indeks TEA) 6,45 %, kar je približno 1 % več kot leta 2012, ko jih je bilo 5,42 % (leta 2008 jih je bilo samo 3,65 %).

Graf 33 prikazuje deleže novih podjetnikov, ki jih je v Sloveniji 2,9 %. Manj novih podjetnikov kot Slovenija imajo razvite države in Hrvaška. Največ jih je v Litvi (6,4 %), Latviji in na Nizozemskem (4,8 %), sledijo Poljska, Južna Koreja, Portugalska in Romunija (4,3 %), Madžarska, ZDA in Slovaška (3,7 %). Razvite in nove članice EU se izmenjujejo tudi v drugi tretjini lestvice, na koncu katere je Slovenija.

Graf 33

Litva

Latv

ija

Nizoze

msk

a

Esto

nija

Poljska

Koreja

Portuga

lska

Romunija

Irska

Mad

žars

kaZD

AŠv

ica

Slova

ška

VB

Norveš

ka

Slove

nija

Finsk

a

Šved

ska

Grčija

Špan

ija

Hrvaš

ka

Nemčij

a

Belgija

Fran

cija

Japonsk

aIta

lja0.0

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0

6.0

7.0 6.4

5.34.8 4.5 4.3 4.2 4.2 4.2

3.8 3.7 3.7 3.7 3.6 3.6 3.42.9 2.7 2.5 2.3 2.2 2.0 2.0 1.9 1.8 1.5

1.1

Delež novih podjetnikov v letu 2013

No

vi p

od

jetn

iki (

%)

Vir: GEM 2013

V letu 2013 se je močno povečalo število podjetnikov zaradi nuje, in sicer je naraslo z 0,4 % v letih 2012 in 2011 na 1,55 % v letu 2013. Takšno povečanje lahko pripišemo gospodarski krizi – ljudje so zaradi izgube službe in pomanjkanja primernih novih delovnih mest prisiljeni postati podjetniki. Slovenija, ki je imela leta 2012 najnižjo stopnjo zgodnjega podjetništva zaradi nuje med državami GEM na svetu, je letos na 15. mestu med 67 vključenimi državami.

Sicer pa je med tistimi, ki so se podali v podjetništvo zaradi priložnosti, v Sloveniji 55,5 % takšnih, ki jih je motivirala želja po večji neodvisnosti in povečanju dohodka, kar prav tako pomeni precejšen padec vprimerjavi z letom 2012, ko je bilo takšnih 65,7 %.

Med vsemi nastajajočimi in novimi podjetniki smo v Sloveniji lanskoletni neslavni rekord, povezan z udeležbo žensk v podjetništvu, s slabe četrtine izboljšali na slabo tretjino (31,44 %). Za nami so se npr. uvrstile Hrvaška (30,83 %), Italija (30,01 %), Grčija (29,01 %), Makedonija (28,98 %) in, tudi Norveška (28,88 %).

29

Sicer pa je bilo največ zgodnje podjetniške aktivnosti v zadnjih dveh letih zaznati v starostni skupini od 35 do 44 let. Teh podjetnikov je skoraj 33 %. Sklepamo lahko, da je takšen trend povezan z zaskrbljujočim večanjem brezposelnosti mladih, ki velja tako za Slovenijo kakor tudi za celotno Evropsko unijo. Tudi v skupini ustaljenih podjetij je najbolj zastopana starostna skupina podjetnikov med 35. in 44. letom. Sledi ji skupina podjetnikov v starostnem obdobju od 45. do 54. leta. Skupaj predstavljata 67,34 % podjetniške aktivnosti ustaljenih podjetnikov.

Znatno nižji od splošnega povprečja je delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let. Teh je v Sloveniji le dobrih 7 %, medtem ko se v proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 % in 17 %. Že drugo leto zapovrstjo ugotavljamo občuten padec deleža nastajajočih in novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo. Z 42,4 % v letu 2012 se je delež najperspektivnejše skupine zgodnjih podjetnikov zmanjšal na samo 29,3 % v letu 2013. Upad deleža podjetnikov z visokošolsko izobrazbo smo zabeležili tudi pri ustaljenih podjetnikih, kjer se je njihov delež v primerjavi z letom 2012 zmanjšal z 29,2 % na 24,9 %. Z razvojnega vidika je to zmanjševanje zelo nevarno, saj podjetniški procesi očitno ne zajamejo v zadostni meri najbolj obetavne skupine potencialnih podjetnikov.

V Sloveniji je bilo lani 5,7 % ustaljenih podjetnikov (Graf 34). Več so jih imele tako bolj razvite države EU (Nizozemska, Španija, Finska, Irska, ZDA) kot manj razvite (Latvija, Portugalska, Madžarska, Poljska). Manj kot mi so jih imele tudi nekatere bolj razvite države (Nemčija, Francija, Italija) in nove članice (Slovaška, Romunija, Estonija, Hrvaška), le da je bilo slednjih precej manj.

Graf 34

Grčija

Švica

Koreja

Latv

ija

Nizoze

msk

a

Špan

ijaLit

va

Portuga

lska

Irska

ZDA

Mad

žars

ka

Finsk

aVB

Poljska

Norveš

ka

Šved

ska

Belgija

Japonsk

a

Slove

nija

Slova

ška

Romunija

Nemčij

a

Esto

nija

Fran

cija

Italja

Hrvaš

ka0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

10.0

12.0

14.0 12.6

10.09.0 8.8 8.7 8.4 8.3 7.7 7.5 7.5 7.2 6.6 6.6 6.5 6.2 6.0 5.9 5.7 5.7 5.4 5.3 5.1 5.0

4.1 3.7 3.3

Delež ustaljenih podjetnikov v letu 2013

Ust

alje

ni p

odje

tnik

i (%

)

Vir: GEM 2013

S poslom je lani prenehalo 2,6 % slovenskih podjetnikov, 1 % več kot predlani, kar je verjetno posledica krize (Graf 35). Največ jih opusti dejavnost v manj razvitih državah (na vrhu je Slovaška s 5,5 %) in ZDA; manj kot pri nas jih imajo razvite države in Estonija (2,1 %). Ključni razlog za prenehanje poslovanja je v svetu nedobičkonosnost podjetja, pri nas so razlogi finančni (neplačevanje računov, težave s pridobivanjem kreditov); veliko jih je dejavnost opustilo tudi zaradi upokojitve.

Graf 35

30

Slova

ška

Grčija

Hrvaš

ka

Romunija

Poljska

ZDALa

tvija

Litva

Mad

žars

ka

Portuga

lska

Slove

nija

Koreja

Irska

Šved

skaŠv

ica

Nizoze

msk

a

Esto

nija

Finsk

a

Belgija

Fran

cija

Italja

Špan

ija VB

Norveš

ka

Nemčij

a

Japonsk

a0.0

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0

6.0 5.55.0

4.5 4.34.0 3.8

3.5 3.52.9 2.8 2.6 2.5 2.5 2.4 2.3 2.1 2.1 2.0 1.9 1.9 1.9 1.9 1.9

1.6 1.5 1.5

Delež podjetnikov, ki so prenehali s poslom v letu 2013P

od

jetn

iki,

ki s

o p

ren

eh

ali s

po

slo

m (

%)

Vir: GEM 2013

Želje slovenskih podjetnikov po rasti so se povečale s 26 % v letu 2012 na 35 % v letu 2013. S tem se je Slovenija iz zlate sredine med inovacijskimi gospodarstvi povzpela v sam vrh, saj se je po tem kazalniku uvrstila na 4. mesto, in to kljub še vedno slabi gospodarski situaciji v Sloveniji. Očitno slovenski podjetniki verjamejo v svoje sposobnosti in se spogledujejo predvsem z obetavnimi tržnimi nišami in tujimi trgi. Sicer pa so najviše uvrščene države med inovacijskimi gospodarstvi v letu 2013 Tajvan, Singapur, Japonska, Koreja in Slovenija. Povečal se je tudi delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki poročajo, da imajo njihova podjetja vsaj 1 % kupcev zunaj Slovenije, in sicer z 61 % na 74 %, kar kaže, da se že skoraj tri četrtine slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov podaja na tuje trge. Po kazalniku, da več kot 25 % kupcev prihaja iz tujine, je na prvem mestu Singapur.

GEM se poleg anketiranja odraslih prebivalcev opira tudi na mnenja izbrane skupine nacionalnih strokovnjakov, ki ocenijo specifične pogoje delovanja določenega nacionalnega gospodarstva, v katerih podjetniki začenjajo in razvijajo svojo aktivnost. Temeljni okvirni pogoji za podjetništvo v Sloveniji so bili v letu 2013 ponovno ocenjeni zelo kritično. Najvišjo povprečno oceno si je na lestvici od 1 do 5 prislužil okvirni pogoj dostop do fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij (3,89), najnižjo povprečno oceno pa zasnovanost in vodenje vladne politike v podporo novih in rastočih podjetij (1,91) ter tudi razpoložljivost različnih finančnih virov za nova in rastoča podjetja. Temu sledijo kulturne in družbene norme, gospodarska kriza ter pomanjkanje zmogljivosti za podjetništvo. Zbirokratiziran in tog trg delovne sile, velike obremenitve visoko izobražene s prispevki jim znižujejo konkurenčnost na tujih trgih.

Eno od razvojno najbolj kritičnih področij je spregledan podjetniški potencial mladih. Še zlasti tistih z visoko izobrazbo, ki jih je v strukturi slovenskih podjetnikov vse manj. Da bi ta trend zaustavili, je treba ustvariti primerne pogoje, da bodo nadarjeni posamezniki svoja podjetja ustanavljali in razvijali v Sloveniji. Pokazati je treba, da je podjetništvo lahko zelo primerna karierna pot, v družbi graditi pozitiven odnos do podjetništva in podjetne posameznike podpreti pri uresničevanju njihovih podjemov. Nujno je treba povezovati vse akterje podjetniškega podsistema in razvijati sodobne programe, ki bodo uveljavljali podjetniško politiko, podpirali podjetniško nadarjenost ter učinkovit sistem zagonskih podjetij, ki so sposobna preboja in rasti. Dolgoročno je treba tako pozornost od »malega gospodarstva« preusmeriti na podjetnika ter razumeti, da je podjetništvo osebna izbira in vselej krajevno ugnezdeno.

31

Pri ocenjevanju vladne politike in vladnih programov za spodbujanje nastajajočih in rastočih podjetij so izvedenci kot največji zaviralni dejavnik v letu 2013 navajali predvsem državno birokracijo ter nestimulativno davčno politiko, pa tudi zakonodajo na makro ravni in na občinski ravni. V okviru finančne podpore menijo, da je v letu 2013 predvsem primanjkovalo finančnih mehanizmov za zagon novih, rastočih in inovativnih podjetij. Izvedenci kot slabost za razvoj podjetništva v Sloveniji štejejo tudi pomanjkanje podjetniške kulture, predvsem pa izpostavljajo, da podjetništvo zavirajo negativna klima za podjetništvo, podcenjevanje, odnos do uspeha in podjetnih posameznikov, manjša nagnjenost k tveganju, pa tudi pomanjkanje notranje podjetniške kulture obstoječih podjetij. Po mnenju izvedencev nastajanje in rast novih podjetij ovira tudi nestabilna politična in gospodarska situacija v državi in nestabilnost pogojev za poslovanje.

Največ priporočil za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji so nacionalni izvedenci navedli tam, kjer hkrati vidijo tudi največ slabosti. To je na področjih finančne podpore (56 %), vladne politike (47 %), izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (47 %) ter pravni okvir. Razveseljivo je vzpostavljanje in utrjevanje kulture množičnega financiranja (crowdfunding.si), s katerim so ustvarjalni Slovenci v letu dni preko platform Kickstarter in Indiegogo zbrali že več kot milijon evrov za razvoj in proizvodnjo svojih zamisli (Lednik 2013). Gre za partnerski odnos med avtorjem zamisli in podpornikom. Deluje v obliki donacij, prednaročil, mikrokreditov in investicij tako, da lokalnim (mikro)podjetjem omogoča dostop do globalnega kapitala. Na platformah Kickstarter, Indiegogo in drugih spletnih servisih za množično financiranje so leta 2011 zbrali 1,5 G$ (milijarde dolarjev), leta 2012 že 2,8 G$, letos naj bi bilo že 5 G$.

Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sofinancirata operacijo Podjetno v svet podjetništva (PSP). Poteka hkrati v 12 regionalnih razvojnih agencijah (RRA) in je vanjo vključenih 120 mladih (Ferk, 2013). Tisti, ki jih izbere posebna komisija, so 5 mesecev zaposleni pri RRA; na voljo imajo tudi podporno okolje. Prihajajo s poslovnimi zamislimi, da bi jih preverili, oblikovali in spravili v življenje. Tudi poslovna partnerstva se lahko oblikujejo med (bodočimi) mladimi podjetniki. Pomembna je tudi vloga tehnoloških parkov; ljubljanski je lani izvedel 330 podjetniških dogodkov s preko 10 000 udeleženci, opravili so 260 podjetniških svetovanj in pomagali ustanoviti 60 novih podjetij.

Slovenski podjetniški sklad (SPS) za letos napoveduje linijo semenskega kapitala, ki nastajajočim podjetjem omogoča pridobiti do 250 k€ (tisoč evrov) zagonskega kapitala v obliki konvertibilnega posojila ali neposrednega kapitalskega vložka sklada; tako bodo lahko skupaj z zagonskimi subvencijami pridobila do 324 k€. Po 50 k€ je namenjeno nastajajočim podjetjem z dobro in preverjeno idejo, SPS jim bo zagotovil tudi pomoč mentorja. S klasičnimi kapitalskimi vložki do 200 k€ bodo sodelovali tam, kjer bodo izvedbo podjetniške ideje podprli zasebni investitorji. Junija letos so razpisali 3,6 M€, prihodnje leto tudi enak znesek. SPS je letos razpisal že za 100 M€ sredstev, sodeluje tudi s 5 družbami tveganega kapitala, ki so z 18 M€ podprli 18 podjetij; do konca leta je na voljo še 15 M€ tveganega kapitala. Tudi Nova KBM pripravlja posebne linije za zagonska podjetja z dobrim poslovnim modelom.

7. PREDLOG SKLEPOV

Področje RRD

32

Cilje in poti za uveljavljanje raziskav in razvoja je potrebno usklajevati na nivoju države, podjetij, javnega sektorja in združenj:

Predlagamo, da država poveča vlaganja v RRD tako, kot to delajo ne samo v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah, temveč tudi na Češkem, Poljskem in Slovaškem, skladno s ciljema EU 2010 (1,0 + 2,0 = 3,0) % BDP in RISS 2020 (1,2 + 2,4 = 3,6) % BDP.

Ker je država v težavah (zadolženost, proračunski primanjkljaj, odškodnine izbrisanim in varčevalcem LB) bi vlaganja v RRD moralo povečati zlasti gospodarstvo z zmanjšanjem razponov v plačah.

Predlagamo, da se v javnem sektorju ponovno vzpostavijo plačna nesorazmerja in se hkrati zniža razmerje med najvišjo in zajamčeno plačo na 5; tako prihranjena sredstva se nameni zaposlovanju mladih diplomantov.

Potrebno je aktivna politika zaposlovanja mladih diplomantov in doktorandov, zlasti v gospodarstvu.

Podjetja morajo v sodelovanju z nosilci znanja in vlado povečevati: o ustvarjalnost, raziskave, tehnološke in komercialne izboljšave ter druge metode

ustvarjanja zunaj RRD, o delež lastnih blagovnih znamk in industrijskega oblikovanja proizvodov oz. storitev, o delež prodaje in izvoza visoko- in srednje visoko-tehnoloških proizvodov oz. storitev z

veliko znanja ter povečevati delež zaposlenih v njih, o izboljšati tehnološko plačilno bilanco, o stalno in načrtno prenavljati izdelke, procese in storitve tero povečevati produktivnost dela in sredstev.

Z ustrezno davčno politiko povečevati varčevanje in investiranje prebivalstva za gospodarski in družbeni razvoj ter rast tveganega kapitala.

Inovacije

Potrebno je: množično inovativno gibanje v podjetjih s povečevanjem števila in kakovosti prijavljenih in

podeljenih patentov (evropskih, ameriških in triadnih) ter njihovo izrabo in gospodarsko rabo; uveljavljati domače blagovne znamke in industrijsko oblikovanje ter povečevati prihodke od

licenc in patentov iz tujine; povečati in pospešiti prenos dosežkov RRD v prakso (v podjetja, na trge in v izvoz); razvijati množično inventivno dejavnost v vseh panogah in podpirati izvoz vseh oblik znanja.

Podjetništvo

Potrebno je: razvijati podjetništvo, njegov ugled ter izboljševati pogoje za ustanavljanje in preživetje novih

podjetij ter za razvoj malih in srednjih podjetij; pomagati mladi pri razvoju zamisli, ustanavljanju in zagonu podjetij z mentorji, zagonskim

kapitalom in podpornim poslovnim okoljem; povečati odprtost notranjega trga in podjetnikom znižati bremena;

33

načrtno je potrebno razvijati podjetniško kulturo, nacionalne podjetniške predpise, učinkovitost vladnih programov, žensko podjetništvo in izobraževanje za podjetništvo;

razvijati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in z njo povezana znanja ter dostopnost in vključenost prebivalstva in podjetij vanjo.

8. VIRI

Adam, F., Razvojno-inovacijski tiger ali papirnati zmaj?, Delo, Sobotna priloga, 6. 4. 2013 in objavi sledeča polemika z istim naslovom, Delo SP, PP Poštni predal 29, 26. 4. (SURS) in 4. 5. 2013 (F. Adam).

ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Pregledi in analize, Usposabljanje kadrov, http://www.arrs.gov.si/sl/mr/mr-vede.asp dostop 12-05-2014

Brody, H., Grayson, M., Scully, T., Dargie, R. (uredniki), Nature Publishing Index 2012, http://www.natureasia.com/en/publishing-index/pdf/NPI2012_Global.pdf dostop 20-06-2013.

EPO, European Patent Office, Grated patents 2013, http://www.epo.org/about-us/annual-reports-statistics/statistics/granted-patents.html dostop 17-07-2014.

European Research Ranking, 2014, http://www.researchranking.org/index.php?action=country&year=2013, dostop 27-07-2014.

EUROSTAT, Employment in technology and knowledge-intensive sectors at the national level, by sex, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=htec_emp_nat2&lang=en dostop 15-11-2013.

EUROSTAT, Gross domestic expenditure on R&D (GERD) % of GDP http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=t2020_20 dostop 28-05-2014.

EUROSTAT, High-tech exports - Exports of high technology products as a share of total exports, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=htec_si_exp4&lang=en dostop 21-11-2013.

EUROSTAT, Patent applications to the EPO by priority year at the national level http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=pat_ep_ntot&lang=en dostop 17-06-2014.

EUROSTAT, Population on 1 January - persons, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&language=en&pcode=tps00001&tableSelection=1&footnotes=yes&labeling=labels&plugin=1 dostop 28-05-2014.

EUROSTAT, Science and technology, Research and development, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/science_technology_innovation/data/database dostop 30-07-2014.

34

EUROSTAT, Total intramural R&D expenditure (GERD) by sectors of performance, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=rd_e_gerdtot&lang=en dostop 15-05-2014.

Ferk, L., Zagon poslovnim idejam mladih, Večer, 23. 12. 2013.

Hollanders, H., Es-Sadki, N. (urednika), IUS, Innovation Union Scoreboard 2014, http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/ius/ius-2014_en.pdf dostop 25-04-2014.

Lednik, A., Crowdfunding, naložba v kreativnost, pogum in vizijo, Večer, 22. 11. 2013.

OGRAJENŠEK, I., DOMADENIK, P., REDEK, T., SAMBT, J., MIHELIČ, K. K. Podatkovne osnove za sistematično spremljanje bega možganov: primer mladih raziskovalcev v Sloveniji. V: 21. statistični dnevi, Radenci, 7.–9. november 2011. Vloga statistike pri upravljanju ekonomskih neravnovesij : program s prispevki. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije: Statistično društvo Slovenije, 2011, 15 str. http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci2011/Ograjensek%20et%20al_Beg%20mozganov-prispevek.pdf.

Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Hojnik, B., Rus, M. (uredniki), GEM Slovenija 2013, Spregledan podjetniški potencial mladih, http://www.gemslovenia.org/gem-porocila/ dostop 16-04-2014.

Rotaru, S., Felix, B., Lopez, A., Petkova, R., Ritola V., Villette, G. (uredniki), EUROSTAT, Science, technology and Inovation in Europe 2013, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-GN-13-001/EN/KS-GN-13-001-EN.PDF dostop 30-07-2014.

SJR, International Science Rank , SCImago Journal & Country Rank, 2012, http://www.scimagojr.com/countryrank.php?area=0&category=0&region=all&year=2011&order=it&min=0&min_type=it dostop 17-07-2014.

SURS, Ekonomsko področje, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6130 dostop 25-03-2014.

SURS, Kariera doktorjev in doktoric znanosti, 2014, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/23_raziskovanje_razvoj/03_Kariera_dokt/03_Kariera_dokt.asp, dostop 27-07-2014

THE WORLD BANK, Population (total), 2013, http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL/countries?order=wbapi_data_value_2010%20wbapi_data_value%20wbapi_data_value-last&sort=desc&display=default dostop 17-07-2014.

Turk, V, Đonlagić, D., Ferligoj, A., Ravnikar, M., Riha, R., Strle, F., Odliv človeškega kapitala, javni poziv, Delo, 13. 7. 2013.

35