METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO … R_RD_PS.pdf · metodoloŠka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v poslovnem sektorju issn 1408-1482 isbn 978-961-239-246-8

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V POSLOVNEM SEKTORJU

ISSN 1408-1482

ISBN 978-961-239-246-8 (pdf)

1 Ljubljana, 2012

23 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V POSLOVNEM SEKTORJU

ISSN 1408-1482

ISBN 978-961-239-246-8 (pdf)

1 Ljubljana, 2012

2 Metodološko gradivo, št. 1/2012

Avtor: Tatjana Škrbec Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.891:658(0.034.2) ŠKRBEC, Tatjana Metodološka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v poslovnem sektorju [Elektronski vir] / avtor Tatjana Škrbec. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2012. - (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 1408-1482 ; 2012, št. 1. 23, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija) Način dostopa (URL): http://www.stat.si/doc/pub/MG-1-12%20R_RD_PS.pdf ISBN 978-961-239-246-8 (pdf) 261683200

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISSN zbirke Metodološko gradivo 1408-1482 – ISBN 978-961-239-246-8 (pdf)

Metodološko gradivo, št. 1/2012 3

UVOD

Statistično raziskovanje o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno razvojni dejavnosti se izvaja že od 1965. leta kot redno letno raziskovanje, pomembno za vso državo. Po spremembah v gospodarskem in političnem sistemu ter povečanih zahtevah po mednarodni primerljivosti in obveznostih, ki jih ima Slovenija kot samostojna država do mednarodnih organizacij, smo v letu 1994 opravili prvo uskladitev obstoječe metodologije statistike raziskovalne in raziskovalno razvojne dejavnosti z mednarodno veljavno fraskatsko metodologijo (OECD – Frascati). Prve metodološke spremembe in dopolnitve, ki smo jih opravili v letu 1994, so za slovenski statistični vprašalnik o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno razvojni dejavnosti pomenile usklajen pristop pri merjenju delovne sile, bilance finančnih prilivov in odlivov za znanstvenoraziskovalne in raziskovalno razvojne namene ter pridobitev vseh tistih podatkov, ki omogočajo izračun osnovnih makroekonomskih kazalnikov (vloge znanosti in tehnologije), ki jih predstavlja Evropska unija v svojih publikacijah. Metodološke spremembe (uskladitve), opravljene v dosedanji obliki, so izpolnjevale osnovne pogoje za mednarodne primerjave. V desetih letih, odkar je bila izdana peta različica fraskatske metodologije (priročnika), je prišlo do velikih sprememb v mednarodnem razširjanju RR-a, v organizacijah, na področjih interesne politike in v sistemu splošnih mednarodnih statističnih standardov, na katere se nanaša. Ta nova izdaja priporoča uporabo natančnejših kategorij, kar bi omogočilo spremljanje "globalizacije" RR-a; prav tako daje natančna navodila za ugotavljanje vladne podpore RR-u. Zajema smernice za merjenje dela RR-a pri razvijanju programske opreme. Poleg tega vsebuje ta izdaja najnovejše izdaje ustreznih statističnih klasifikacij. Čeprav je Frascatski priročnik v bistvu tehnični dokument, predstavlja enega od temeljev prizadevanj OECD-ja, da bi s pomočjo analize nacionalnih sistemov inovacij izboljšal razumevanje problemov raziskovanja in razvoja. Poleg tega ta priročnik z mednarodno prevzetimi definicijami RR-a in klasifikacijo njegovih dejavnosti prispeva k medvladnim dogovorom o mednarodnem sodelovanju in k "pravilom igre" za politiko razvoja in tehnologije. V letu 2002 je bila mednarodna fraskatska metodologija ponovno revidirana oz. dopolnjena, povečale so se zahteve po novih, dodatnih informacijah na področju človeških virov, finančnih virih in tokovih ter bolj poglobljenih klasifikacijah za razvrščanje in prikazovanje statističnih podatkov. Iz teh razlogov smo v letu 2004 pripravili obsežnejše metodološke spremembe in dopolnitve na področju statistike raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predvsem pa nas k temu zavezuje nova Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 z dne 22. aprila 2004 o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede statistike o znanosti in tehnologiji. Statistični program Skupnosti opredeljuje okvir za pripravo vseh statističnih podatkov Skupnosti in odločba št. 1578/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti za obdobje 2008–2012 izrecno določa program dela za pripravo in izpopolnitev statističnih podatkov s področja znanosti in tehnologije za obdobje 2008–2012. Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 zajema naslednja področja: (a) statistiko raziskovalno-razvojne dejavnosti, (b) statistiko o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj, (c) statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji, vključno s spolno statistiko in mobilnostjo (HRST)1), statistiko o

patentih, Statistiko o visokotehnoloških in storitvenih na znanju temelječih dejavnostih ter drugo statistiko na področju znanosti in tehnologije.

Področja, navedena v točkah (a) in (b), vsebujejo sezname statističnih spremenljivk, dejavnosti in sektorjev, členitve rezultatov, pogostnost statističnega spremljanja, roke za posredovanje podatkov, pilotne študije za razvoj, med drugim novih spremenljivk in drugih posebnih aktivnosti, ki naj se izvajajo, ter prehodno obdobje. Navedena statistična področja morajo temeljiti na usklajenih konceptih in definicijah iz najnovejših različic Fraskatskega priročnika, Kanberskega priročnika ali drugih harmoniziranih standardov. Pri prenovi metodologije smo upoštevali vse zahteve, ki jih določa zgoraj navedena zakonodaja. Prva velika sprememba so 4 ločeni vprašalniki; ti so bili prvič uporabljeni leta 2003 in upoštevajo posebnosti posameznega sektorja, kamor se razvrščajo poročevalske enote, dodana so bila nova vprašanja o raziskovalcih po državljanstvu in spolu, ter nekoliko spremenjena členitev po starostnih razredih in spolu osebja v RR. Pri posameznih vprašanjih v finančnih tabelah so bile dodane nove členitve, vendar te niso vplivale na kontinuiteto statističnih podatkov. Klasifikacija področij znanosti se je glede na referenčno leto 2007 nekoliko spremenila. Poročevalske enote morajo podatke od leta 2008 sporočati po raziskovalnih področjih (to je druga raven klasifikacije, in ne več po raziskovalnih disciplinah (tretja raven stare klasifikacije), kot je bilo to potrebno za referenčno leto 2007. 1) HRST - Human resources in Science and Technology


Družbeno-ekonomske cilje spremljamo na podlagi zadnje revizije družbeno-ekonomskih ciljev NABS (Nomenclature for analysis and comparison of scientific programmes and budgets) 2007, ki je začela veljati v letu 2008. Kategorije ciljev v zadnji različici so izboljšane in dopolnjene z vidika potreb uporabnikov ter usklajene z dosegljivostjo podatkov na državni ravni. Klasifikacijo po novem sestavlja štirinajst kategorij ciljev. Z letom 2009 smo za opredeljevanje izobraževalnih izidov (javno veljavne izobrazbe, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ipd.) ter izobraževalnih aktivnosti (izobraževalnih oziroma študijskih programov, programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, ipd.) začeli uporabljati nov Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS, ki bo vplival na razvrščanje zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe. Informacije o KLASIUS-u so na voljo na spletni strani Statističnega urada na naslovu: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp . Poleg zgoraj navedenih klasifikacij pa se rezultati RR-a v poslovnem sektorju še dodatno členijo po mednarodni standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, prirejeni za potrebe statistike RR-a, ki omogoča ugotavljanje vložene količine finančnih sredstev, ki so bila porabljena za aplikativne ali razvojne raziskave v določeni gospodarski panogi. S 1. januarjem 2008 smo v vseh državah članicah EU začeli uporabljati novo različico Standardne klasifikacije dejavnosti, SKD 2008 oziroma NACE (General Industrial Classification of Economic Activities within the European Union) Rev. 2. Metodološka dokumentacija za to raziskovanje je objavljena v metodoloških navodilih za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v poslovnem sektorju v Republiki Sloveniji.


VSEBINA

UVOD ........................................................................................................................................................................ 3 1. PRAVNA PODLAGA ...................................................................................................................................... 7 2. CILJ RAZISKOVANJA ................................................................................................................................... 7 3. METODOLOŠKE OSNOVE ........................................................................................................................... 8 3.1 Zajem .............................................................................................................................................................. 8 3.2. Statistična oz. poročevalska enota .................................................................................................................. 8 3.3. Enote opazovanja ............................................................................................................................................ 8 3.4 Način zbiranja podatkov .................................................................................................................................. 8 4. DRUGA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU ........................................................................... 10 4.1 Poslovni sektor – jedro in obseg...................................................................................................................... 10 4.1.1 Klasifikacijski seznam, klasifikacijska merila in druge institucionalne klasifikacije ........................................... 10 4.1.2 Dejavnosti, ki jih RR ne zajema ....................................................................................................................... 11 4.1.3 Osnovno merilo za raziskovanje RR-a od sorodnih dejavnosti ....................................................................... 12 4.1.4 Pravila za ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti ....................................................... 13 4.1.5 Razmejitve med RR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi ...................................................................... 14 4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojni dejavnosti ...................................................................................... 16 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost ..................................................................................... 16 5. DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV ...................................................................................... 17 6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA ....................................................................................... 22 6.1 Vprašalnik R-RD-PS ........................................................................................................................................ 23 6.2 Vprašanja in tabele (navodila) ......................................................................................................................... 35 6.3 Klasifikacija raziskovalnih področij (ved) (FOS 2007) ...................................................................................... 41 6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) .................................................................................. 44 6.5 Mednarodna standardna klasifikacija dejavnosti (NACE Rev. 2), prirejena za potrebe statistike RR-a........... 48 6.6 Seznam tabel iz vprašalnika R-RD-PS ........................................................................................................... 52



1. PRAVNA PODLAGA

Popis raziskovalnih organizacij določata Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) in Letni program statističnih raziskovanj 2012 (Uradni list RS, št. 92/11). 2. CILJ RAZISKOVANJA Letno poročilo gospodarskih družb in podjetij o raziskovalno-razvojni dejavnosti v letu 2011 (statistični vprašalnik R-RD-PS) omogoča zbiranje podatkov o: a) raziskovalno-razvojnem potencialu v poslovnem sektorju: – številu raziskovalno-razvojnih organizacij ter raziskovalno-razvojnih enot, ki se ukvarjajo RR-om; – zaposlenem osebju (človeških virih) v RR-u; – finančnih sredstvih (prihodkih in odhodkih) za RR; b) rezultatih raziskovalno-razvojnega dela: – raziskovalno-razvojnih delih (dokončanih, nedokončanih in objavljenih delih). Izsledki rednega letnega spremljanja o raziskovalno-razvojni dejavnosti v poslovnem sektorju z obrazcem R-RD-PS predstavljajo del dokumentarne podlage za načrtovanje nacionalne politike v raziskovalno-razvojni dejavnosti. Mednarodno usklajene metodološke rešitve (po metodologiji OECD-ja, Frascatskem priročniku) in ustrezno usklajeni vprašalnik predpisujeta Statistični urad Republike Slovenije in Eurostat, evropski statistični urad.


3. METODOLOŠKE OSNOVE

Osnova za pripravo nove metodologije je Frascatski priročnik, ki zajema mednarodna priporočila za merjenje dveh temeljnih kazalnikov na raziskovalno-razvojnem področju: – človeških virov, – finančnih sredstev. Statistično raziskovanje o raziskovalno-razvojni dejavnosti v poslovnem sektorju je zasnovano na institucionalnem pristopu, ki je usmerjen na značilne lastnosti gospodarskih družb in podjetij, ki izvajajo RR za lastne potrebe ali potrebe trga. Ta pristop omogoča lažje zbiranje podatkov, opis institucionalnih tokov sredstev za RR in analizo ter interpretacijo podatkov RR-a. Druga pomembna prednost pa je, da pripadajoče poročevalske enote temeljijo na obstoječi standardni klasifikaciji, zato je mogoče RR povezati z drugimi statističnimi serijami podatkov, kar omogoča širšo interpretacijo vloge RR-a v gospodarskem razvoju. 3.1 Zajem S tem letnim poročilom zajemamo vse gospodarske družbe in gospodarske javne službe, ki so: a) registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojne dejavnosti (SKD 72.110, 72.190, 72.200); b) gospodarske družbe oz. podjetja z neregistrirano raziskovalno-razvojno dejavnostjo, ki so prejela od države finančna

sredstva v obliki subvencij ali dotacij za podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti; c) gospodarske družbe oz. podjetja, ki so bila zavezanci za splošne in regijske davčne olajšave zaradi vlaganj v RR; d) gospodarske družbe oz. podjetja, ki so pri raziskovanju o inovacijski dejavnosti (INOV-PS) poročala, da imajo RR. V nadaljnjem besedilu bomo vse zgoraj naštete vrste organizacij in enote imenovali raziskovalne organizacije. 3.2 Statistična oz. poročevalska enota Statistična enota oz. poročevalska enota je gospodarski subjekt, ki nadzoruje delo RR-a, in ne manjša enota, ki dejansko opravlja raziskovalno-razvojno delo, čeprav raziskovalno-razvojna enota pripravlja proračun in vodi stroške, vendar pa osrednja administracija podjetja vodi in upravlja podatke o finančnih virih namenskih sredstev za plačila stroškov raziskovalno-razvojne dejavnosti kakor tudi podatke o pogodbah in obdavčitvah v zvezi z RR-om. Če neko podjetje opravlja raznovrstne gospodarske dejavnosti in se precejšnji obseg RR-a izvaja za potrebe različnih vrst gospodarskih dejavnosti, je treba dejavnost RR-a razdeliti na podskupine gospodarskih dejavnosti, da bi prišli do potrebnih informacij. V našem primeru smo to rešili z uvedbo dodatne klasifikacije v tabeli št. 11 v vprašalniku R-RD-PS. 3.3 Enote opazovanja Enote opazovanja pri tem raziskovanju so: a) gospodarske družbe in podjetja z registrirano raziskovalno-razvojno dejavnostjo; b) raziskovalno-razvojne enote, ki delujejo v sestavi gospodarskih družb in gospodarskih javnih služb; c) sektorji, oddelki, skupine v gospodarskih družbah, v katerih se izvaja raziskovalno-razvojna dejavnost.

To letno poročilo ne zajema gospodarskih družb in organizacij, ki se ukvarjajo pretežno s poskusno proizvodnjo, prijavo in pridobitvijo patenta, kontrolo vpeljane proizvodnje, tržnimi raziskovanji itd., če pri tem ne gre za tehnično izboljšavo proizvoda ali postopka.

3.4 Način zbiranja podatkov Podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti pridobimo z Letnim poročilom gospodarskih družb in podjetij o raziskovalno-razvojni dejavnosti (R-RD-PS). Poročevalske enote (raziskovalne organizacije) prikažejo podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti za koledarsko leto 2011. Podatke o zaposlenih (raziskovalcih, strokovnem, tehničnem, vodilnem osebju in drugem osebju) prikažejo za obdobje 1. 1. – 31. 12. 2011. Podatke v zvezi s finančnimi sredstvi za raziskovalno-razvojno dejavnost prikažejo po zaključnem računu za leto 2011 ali pa jih ocenijo na podlagi drugih računovodskih evidenc, ki se za ta namen vodijo v raziskovalni organizaciji.


Raziskovalne organizacije izpolnijo letno poročilo R-RD-PS/2011 do datuma, navedenega na vprašalniku, in vrnejo izpolnjeni vprašalnik na naslov Statistični urad Republike Slovenije, p. p. 3570, 1001 Ljubljana, kopijo poročila obdržijo za svojo evidenco. Vodstva raziskovalnih organizacij so odgovorna za pravilno sestavljanje letnih poročil in za njihovo pravočasno pošiljanje Statističnemu uradu Republike Slovenije. Če se z raziskovalno-razvojno dejavnostjo morda v letu 2011 niste ukvarjali, nam to sporočite v pojasnilu na zadnji strani vprašalnika in nam vprašalnik prav tako vrnite v predpisanem roku.


4. DRUGA METODOLOŠKA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU

4.1 POSLOVNI SEKTOR – jedro in obseg Jedro poslovnega sektorja sestavljajo gospodarske družbe in zasebna podjetja (kapitalske družbe ali združenja) ne glede na to, ali delijo dobiček ali ne. Med temi podjetji so lahko taka, katerim je RR glavna dejavnost (komercialni inštituti RR-a in laboratoriji). V poslovni sektor so vključena tudi javna podjetja (“državna industrija”) znotraj gospodarskih javnih služb, ki se v osnovi ukvarjajo s prodajo iste vrste blaga in storitev kot zasebne gospodarske družbe, vendar so zaradi politike cen njihove cene lahko nižje, kot je polna cena proizvodnje. Poslovni sektor sestavljajo tudi zasebni nepridobitni inštituti, ki so tržno usmerjeni proizvajalci blaga in storitev. Ločimo dve vrsti takih inštitutov: a) zasebne nepridobitne inštitute, katerih glavna dejavnost je proizvodnja blaga in storitev za prodajo, s katero pokrijejo

večino ali vse svoje stroške. Tovrstni inštituti (klinike, bolnice, zasebna medicinska praksa itd.) lahko pridobijo finančna sredstva v obliki prispevkov (daril) ali lastnih dobičkov;

b) zasebne nepridobitne inštitute, ki skrbijo za razvoj proizvodne dejavnosti gospodarske družbe in se financirajo s prispevki in podporo gospodarskih družb.

V poslovni sektor ne spadajo: a) zasebna podjetja, ki nudijo storitve visokega izobraževanja, b) zasebni nepridobitni inštituti, ki jih nadzoruje in financira država (državni proračun). 4.1.1 Klasifikacijski seznam, klasifikacijska merila in druge institucionalne klasifikacije Narava RR-a, ki ga opravlja neka družba v poslovnem sektorju, pogosto izraža vrsto gospodarske družbe, zato morajo tudi podatki o raziskovalno-razvojni dejavnosti izražati te razlike. Razvijajoča narava poslovnega sektorja znotraj posameznih držav in tudi v svetovnem merilu zahteva podrazdelitev zasebnih in javnih podjetij. Za mednarodne primerjave statističnih podatkov o RR-u so enote v poslovnem sektorju razvrščene v pomembne gospodarske skupine in podskupine v skladu s prenovljeno Mednarodno standardno klasifikacijo gospodarskih dejavnosti ISIC Rev. 4 oz. NACE Rev.2; ta je tudi sestavni del vsebine te metodološke publikacije. Podjetja (Firme) Upoštevana je glavna dejavnost statistične enote RR. Vrsta podjetja oz. ustanove Delitev zasebnih podjetij po vrstah, na nacionalna in multinacionalna podjetja, omogoča ugotavljanje teženj k internacionalizaciji gospodarstva. Delitev javnih podjetij na enote, povezane z visokošolskim sektorjem ali vladnim sektorjem, ter na druga javna podjetja, omogoča ugotavljanje, koliko njihovih prizadevanj RR-a se opravlja v sodelovanju z ustanovami, ki so razvrščene v poslovnem sektorju, a so na meji med visokošolskim in vladnim sektorjem. V vprašalniku smo uporabili naslednjo klasifikacijo po vrstah podjetij: 1. zasebna podjetja: • nacionalna, • multinacionalna (nad 50 % tujega kapitala); 2. javna podjetja: • enote, povezane z visokošolskim sektorjem, • enote, povezane z državnim sektorjem, • vsa druga javna podjetja; 3. komercialni raziskovalni inštituti 4. drugo Javna podjetja se od zasebnih razlikujejo po nadzoru. Velikost podjetja V statistično raziskovanje so vključena vsa podjetja (ne glede na velikost), ki so se v letu 2011 ukvarjala z raziskovalno-razvojno dejavnostjo bodisi za lastne potrebe bodisi za trg. Za mednarodne primerjave so podjetja razvrščena v mala podjetja, srednje velika in velika podjetja; opredeljena so glede na število zaposlenih. Med mala podjetja se uvrščajo vsa tista, ki imajo od 1 do 49 zaposlenih. V skupini srednje velikih podjetij je od 50 do 249 zaposlenih in v skupini velikih podjetij pa je število zaposlenih 250 in več.


4.1.2 Dejavnosti, ki jih RR ne zajema Da bi dobili čim bolj točno sliko o stanju in obsegu raziskovalno-razvojne dejavnosti v poslovnem sektorju, je treba iz RR-a izključiti vse tiste vrste sorodnih dejavnosti z znanstveno in tehnično podlago, ki so z RR-om tesno povezane tako prek informacijskih tokov kot prek operacij, institucij in osebja. Take dejavnosti so: – izobraževanje in usposabljanje (samo osebno izobraževanje, ki se izvaja izključno za potrebe raziskovalnega projekta,

se šteje za dejavnost RR); – druge sorodne znanstvene in tehnične dejavnosti; – druge gospodarske dejavnosti; – administracija in druge podporne dejavnosti. Izobraževanje in usposabljanje Izvzeti je treba vsako izobraževanje in usposabljanje osebja v naravoslovnih, tehničnih, medicinskih, kmetijskih, družbenih in humanističnih vedah, razen če to izobraževanje ni tesno povezano z RR-om. Raziskave podiplomskih študentov na univerzah pa je treba šteti za del RR-a, kjer je to mogoče. Naslednje dejavnosti morajo biti izvzete iz RR-a, razen če se opravljajo edino ali predvsem za namene kakega projekta RR-a. Znanstvene in tehnične informacijske službe Specializirane dejavnosti: opravlja: – zbiranje – znanstveno in tehnično osebje – kodiranje – zapisovanje – bibliografske službe – klasificiranje – patentne službe – širjenje – znanstvene in tehnične službe – prevajanje za informacije in svetovanje – analiziranje – vrednotenje – znanstvene konference razen, kjer se vodijo edino in predvsem zaradi podpore RR-u (npr. v RR mora biti vključena priprava izhodiščnega poročila o ugotovitvah RR-a). Zbiranje podatkov, ki imajo splošen namen Evidentiranje naravnih, bioloških ali družbenih pojavov, ki so splošnega javnega pomena, ali tistih, za katere ima vire za evidentiranje samo vlada, običajno opravljajo vladne agencije. Primeri takega evidentiranja so rutinsko topografsko kartografiranje, rutinske geološke, hidrološke, oceanografske in meteorološke analize in astronomska opazovanja. Zbiranje podatkov, ki se opravlja edino in predvsem kot del procesa RR-a, je vključeno v RR (npr. podatki o tirnicah in lastnostih delcev v jedrskem reaktorju). Isto velja za obdelavo in interpretacijo podatkov. Še posebej družbene vede so zelo odvisne od točnega evidentiranja dejstev o družbi v obliki popisa prebivalstva, vzorčnih analiz itn. Če se ti podatki zbirajo posebej ali obdelajo zaradi znanstvenih raziskav, je treba stroške prenesti na raziskave in morajo zajemati načrtovanje, sistemiziranje itn. podatkov. Podatke, ki so zbrani za druge ali splošne namene, kot npr. četrtletno vzorčenje nezaposlenosti, je treba izvzeti, čeprav se uporabljajo za raziskave. Prav tako so izvzete tržne analize. Preizkušanje in standardizacija Dejavnost se nanaša na ohranjanje nacionalnih standardov, na umerjanje sekundarnih standardov, rutinskih preizkusov in analiz materialov, sestavnih delov, proizvodov, postopkov, tal, ozračja itn. Študije izvedljivosti Študije izvedljivosti so namenjene preverjanju predlaganih tehničnih projektov s pomočjo obstoječih metod za zagotavljanje dodatnih informacij, preden se odločimo za izvedbo. V družbenih vedah so študije izvedljivosti raziskave socialnoekonomske narave in nakazujejo posebne situacije (npr. študija o možnosti postavitve naftnega kompleksa v neki regiji). Študije izvedljivosti raziskovalnih projektov pa so del RR-a. Specializirana zdravstvena nega Specializirana zdravstvena nega se nanaša na rutinske raziskave in navadno uporabo specializiranega medicinskega znanja. Seveda pa lahko neki element RR-a obstaja pri t. i. "izboljšani zdravstveni negi", ki se opravlja npr. v univerzitetnih bolnišnicah. Patenti in licence Zajeto je vse administrativno in pravno delo v zvezi s patenti in licencami. Vendar pa je delo s patenti, ki je neposredno povezano s projekti RR-a, tudi RR.


Študije, povezane s politiko V tej povezavi se “politika” ne nanaša samo na nacionalno politiko, ampak tudi na politiko na regionalni in lokalni ravni ter na podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. Študije, ki so povezane s politiko, vključujejo vrsto dejavnosti, kot npr. analizo in ocenjevanje obstoječih programov, politiko in delo vladnih oddelkov in drugih institucij; delo enot, ki se ukvarjajo s stalno analizo in nadzorovanjem zunanjih pojavov (npr. analiza obrambe in varnosti), in delo zakonodajnih preiskovalnih komisij, ki se ukvarjajo s splošno vladno ali področno politiko ali delom. Rutinsko razvijanje programske opreme Rutinske dejavnosti, ki so povezane s programsko opremo, ne veljajo za RR. Takšne dejavnosti vključujejo sistemske ali programske izboljšave, ki so bile javno dostopne še pred začetkom dela. Izvzeti pa so tudi tehnični problemi, ki so bili rešeni pri prejšnjih projektih na istih operacijskih sistemih in računalniški arhitekturi. Dejavnosti, povezane s programsko opremo, kot so npr.: – podpora obstoječih sistemov; – spreminjanje oziroma prevajanje računalniških jezikov; – dodajanje funkcionalnosti uporabniškim programom; – odpravljanje napak v sistemih; – prilagajanje obstoječe opreme; – priprava dokumentacije za uporabnika; ki ne vključujejo znanstvenega oziroma tehnološkega napredka, niso klasificirane kot RR. Rutinsko računalniško vzdrževanje ni vključeno. Izključeni so tudi zagotavljanje kakovosti, rutinsko zbiranje podatkov in tržno raziskovanje. Druge industrijske dejavnosti Med druge industrijske dejavnosti, ki se lahko do neke mere prekrivajo, spadajo industrijske inovacije, ki niso klasificirane drugje (to so vsi tisti znanstveni, tehnični, komercialni in finančni koraki, ki niso RR, a so potrebni za uspešen razvoj in trženje izdelanega proizvoda in komercialno uporabo procesov in opreme), ter proizvodnja in sorodne tehnične dejavnosti (vključene so industrijska proizvodnja in predhodna proizvodnja ter distribucija blaga in storitev in različne povezane tehnične službe v poslovnem sektorju in v gospodarstvu na splošno, skupaj s sorodnimi dejavnostmi, ki uporabljajo stroke družbenih ved, kot so tržne raziskave). Administracija in druge podporne dejavnosti Administracija in druge podporne dejavnosti imajo dve sestavini: - dejavnosti, ki se financirajo izključno iz RR-a, so: zbiranje, upravljanje in razdelitev sredstev izvajalcem RR-a, ki jih opravijo ministrstva, raziskovalne agencije, fundacije ali dobrodelne ustanove, niso RR. - posredne podporne dejavnosti. Te zajemajo vrsto dejavnosti, ki same niso RR, pač pa podpirajo RR. V skladu s konvencijo zajemajo podatke o osebju RR-a in čisti RR, izključujejo pa neposredne podporne dejavnosti, pri čemer je nadomestilo zanje vključeno v izdatke RR-a pod postavko režijskih stroškov. Tipičen primer so dejavnosti transporta, skladiščenja, čiščenja, popravljanja, vzdrževanja in varnosti. Administracija in uradniške dejavnosti, ki se opravljajo izključno za RR, npr. dejavnosti oddelkov za osrednje financiranje in osebje, prav tako spadajo pod ta naslov. 4.1.3 Osnovno merilo za razlikovanje RR-a od sorodnih dejavnosti Osnovno merilo za razlikovanje RR-a od sorodnih dejavnosti je prisotnost pomembnega obsega novosti v RR-u in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti, to je, če rešitev nekega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno splošno uporabno znanje in metode na nekem področju. Eden od vidikov tega merila je, da lahko neki projekt štejemo za RR, če se opravlja iz določenega razloga; če pa bi bil razlog drug, pa ne velja za RR. To prikazujejo naslednji primeri: a) Na področju medicine je rutinska obdukcija, ki ugotavlja vzroke smrti, običajna praksa zdravstvene oskrbe in ne RR;

posebno raziskovanje določene smrtnosti, ki se opravi, da se ugotovijo stranski učinki določenega načina zdravljenja raka, pa je RR. Podobno tudi rutinski testi, kot so krvni in bakteriološki testi, ki jih opravijo po naročilu zdravnikov, niso RR, poseben program krvnih testov, ki je povezan s predstavitvijo novega zdravila, pa je RR.

b) Beleženje temperature ali zračnega tlaka vsak dan ni RR, pač pa delo meteorološke službe ali zbiranje splošnih

podatkov. Raziskovanje novih metod merjenja temperature in tudi študij ter razvoj novih sistemov in metod interpretiranja podatkov pa je RR.

c) Dejavnosti RR-a v strojni industriji so pogosto tesno povezane s projektirnim in risarskim delom. V majhnih ali srednje

velikih podjetjih v tej industrijski panogi navadno ni posebnih oddelkov RR-a in s problemi RR-a se večinoma ukvarjajo pod splošnim naslovom "projektiranje in risanje". Če se tu izdelujejo izračuni, načrti, delovne risbe in navodila za


uporabo, izdelavo in obratovanje pilotnih naprav in prototipov, bi jih morali vključiti v RR. Če pa so ti izdelani za pripravo, izvedbo in vzdrževanje proizvodne standardizacije (npr. šablone, orodni stroji) ali za promocijo prodaje izdelkov (npr. ponudbe, prospekti, katalogi za rezervne dele), jih je treba izključiti iz RR-a.

d) Bolj kot druga področja znanosti potrebujejo družbene in humanistične vede panoge in metode zunaj svojih lastnih

področij, ko iščejo podporo za svoje raziskovalne dejavnosti. Predvsem matematika in statistika se uporabljata skoraj v vseh družbenih in gospodarskih vedah. Stroke, kot so psihologija, geografija in antropologija, so prav tako odvisne od metod v sorodnih znanstvenih disciplinah, kot so klinična psihologija, geologija, anatomija itn. Posebej v tehniških in družbenih vedah so raziskave interdisciplinarne, včasih s precej nejasnimi mejami med posameznimi strokami.

Koncept novosti mora biti vedno osnovno merilo za določanje meje med RR-om in sorodnimi (rutinskimi) znanstvenimi dejavnostmi. Sorodne dejavnosti se lahko vključijo v RR samo, če se opravljajo kot sestavni del posebnega raziskovalnega projekta ali za poseben raziskovalni projekt.

Nekaj primerov del (aktivnosti), ki se ne uvrščajo v RR: a) komentar z interpretacijo o možnih gospodarskih vplivih na spremembo v davčni strukturi s pomočjo obstoječih podatkov

iz gospodarstva; b) napovedovanje sprememb, ki jih povzroči spremenjena demografska struktura v vzorcih povpraševanja po socialnih

storitvah na danem področju; c) operacijske raziskave kot prispevek k odločanju, npr. načrtovanje optimalnega distribucijskega sistema za tovarno; d) uporaba standardnih metod v uporabni psihologiji za izbiro in razvrstitev osebja v gospodarstvu in vojski, študentov itn. in

za testiranje otrok z motnjami v branju in drugimi motnjami. e) Na področju sistemske programske opreme se posamezni projekti ne morejo šteti za RR, njihovo združevanje v večji

projekt pa lahko zahteva vključitev v RR. Spremembe v strukturi datotek in uporabniških vmesnikov v jezikovnem procesorju četrte generacije npr. lahko postanejo potrebne z uvedbo relacijske tehnologije. Individualnih sprememb kot takih ne moremo šteti za RR, cel projekt modifikacije pa lahko prinese rešitev znanstvene oziroma tehnološke negotovosti in se zato lahko označi kot RR.

Za raziskovalno delo ne štejemo prijave in pridobitve patenta, kontrole vpeljave proizvoda ali postopka. 4.1.4 Pravila za ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti Ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti je zahtevno pri tistih institucijah, kjer se izvaja več dejavnosti hkrati znotraj institucije. Za prepoznavanje deleža RR-a veljata dve pravili razlikovanja: a) Institucije ali oddelki institucij in podjetij, katerih glavna dejavnost je RR, imajo pogosto tudi sekundarne, nerazvojne

dejavnosti (npr. znanstvene in tehnične informacije, preizkušanje, nadzor kakovosti, analize). Če se sekundarna dejavnost opravlja predvsem v interesu RR-a, jo je treba vključiti med dejavnosti RR-a; če pa je sekundarna dejavnost namenjena za druge namene in ne za RR, jo je treba izključiti iz RR-a.

b) Institucije, katerih glavni namen je znanstvena dejavnost, ki je povezana z RR-om, pogosto prevzamejo kako raziskavo v

zvezi s to dejavnostjo. Taka raziskava mora biti ločena in vključena pri merjenju RR-a.

Primeri uporabe teh pravil: a) Dejavnost znanstvene in tehnične informacijske službe ali knjižnice raziskovalnega laboratorija, ki so namenjene

predvsem raziskovalnim delavcem v laboratoriju, je treba vključiti v RR. Dejavnosti informacijsko-dokumentacijskega centra podjetja, ki so dostopne vsem zaposlenim, pa je treba izključiti iz RR-a, čeprav ima skupne prostore z raziskovalnim oddelkom gospodarske družbe.

b) Kadar se v laboratorijih za preizkušanje in standardizacijo izvajajo aktivnosti odkrivanja novih ali pomembno izboljšanih

metod preizkušanja, je treba te dejavnosti vključiti v RR. c) Za raziskovanja na področju družbenih ved je posebej pomembno zbiranje podatkov za splošne namene, kajti brez

tega bi bili mnogi vidiki teh raziskav nemogoči. Če se taki podatki ne zbirajo v prvi vrsti za raziskovalne namene, se ne smejo razvrstiti v raziskovalno dejavnost. Po drugi strani pa lahko večje statistične institucije opravljajo RR (npr. o metodah za analiziranje, metodologijah vzorčenja in ocenjevanja). Taka vrsta RR-a se vključuje med glavne sektorske podatke RR-a.

d) Posebni primeri, pri katerih so teoretična merila za razlikovanje med RR-om in sorodnimi znanstvenimi in tehničnimi

dejavnostmi še posebej težko uporabna, so: raziskovanje vesolja, rudarstvo in rudosledstvo, razvoj družbenih sistemov


in razvoj programske opreme. V teh štirih področjih so zajeti veliki finančni zneski in vsaka sprememba v načinu njihovega upoštevanja bo imela velike posledice na mednarodno primerljivost podatkov o RR-u.

e) Številne vesoljske dejavnosti veljajo danes za rutinske; največji del stroškov je namenjen nabavi materiala in storitev, ki

niso RR. Vendar pa je cilj vseh raziskav vesolja še vedno širjenje znanja, zato bi moralo biti vse vključeno v RR. Treba je ločiti te dejavnosti, ki so povezane z raziskovanjem vesolja, vključno z razvojem plovil, opreme in metod, od tistih, ki so vključene v rutinsko nameščanje satelitov v tirnice ali ustanavljanje sledilnih in komunikacijskih postaj.

f) Na področju rudarstva in rudosledstva pogosto prihaja do zmede zaradi zamegljenih ločnic med raziskovanjem novih ali

precej izboljšanih virov (hrana, energija itn.) in iskanjem obstoječih rezerv naravnih virov. Tako se dogaja, da se pravi RR ne loči od nadzorovanja in iskanja rud. Za pridobitev natančnih podatkov je treba teoretično prepoznati, izmeriti in povzeti naslednje: – razvoj novih metod in tehnik nadzorovanja, – nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega raziskovalnega projekta o geoloških pojavih, – raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja, – raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja in rudosledstva.

Razvoj novih ali bistveno izboljšanih metod in opreme za pridobivanje in obdelavo podatkov in študij zbranih podatkov ter interpretacija teh podatkov g) Nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega projekta RR-a o geoloških pojavih, vključno s pridobivanjem in obdelavo

podatkov in njihovo interpretacijo predvsem v znanstvene namene, kar pomeni, da bodo dejavnosti nadzora in rudosledstvo komercialnih družb skoraj v celoti izključene iz RR-a. Npr., vrtanje raziskovalnih vrtin za ocenitev virov nekega nahajališča se šteje za znanstveno in tehnološko storitev.

h) Na področju družbenih ved je namen različnih študij pripraviti pot za odločitve na vladni, regionalni ali lokalni ravni ali v

gospodarskih in trgovinskih podjetjih, pri čemer se ponavadi uporabljajo uveljavljene metodologije. Ko je treba pri pripravi operativnih modelov spremeniti obstoječo ali razviti novo, ki zahteva precej raziskav, se morajo take spremembe ali razvoj upoštevati pri merjenju RR-a.

Študije ali poročila, ki zajemajo precejšnji element dodatnih raziskav, se pripišejo RR-u ne glede na to, kako se imenuje. i) Da se projekt razvoja programske opreme klasificira kot RR, mora biti zaključek projekta odvisen od razvoja znanstvenega oz.

tehnološkega napredka, cilj projekta pa mora biti rešitev znanstvene oz. tehnološke negotovosti na sistematični osnovi. 4.1.5 Razmejitve med RR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi Za pridobitev čim natančnejših podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti je treba izključiti vse tiste dejavnosti, ki redko vključujejo elemente RR-a, čeprav so del inovacijskega procesa, npr. prijava patenta in podelitev licence, raziskava trga, začetek proizvodnje, opremljanje z orodji in spremembe proizvodnega procesa. Nekatere dejavnosti, kot so opremljanje z orodji, razvoj procesov, konstruiranje, izdelava prototipa itn., lahko vsebujejo precejšen element RR-a, zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme upoštevati kot RR. Glavno pravilo, ki ga je določil Nacionalni znanstveni sklad (NSF) Združenih držav Amerike, določa praktično osnovo za presojo v težjih primerih. Nekoliko razširjeno se glasi:

»Če je glavni cilj nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem delo spada v RR. Če pa po drugi strani proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in so glavni cilji razvoj trga, predproizvodno načrtovanje ali brezhibna tekoča proizvodnja ali sistem nadzora, potem to ni več RR.«

Posebni primeri

Prototipi Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Če se na primer razvija črpalka za korozivne tekočine, je potrebnih več prototipov za izvedbo pospešenih korozijskih preskusov z različnimi kemikalijami. Seveda obstaja zanka povratnih informacij, tako se ob neuspešnih preskusih lahko rezultati uporabijo za nadaljnji razvoj črpalke. V skladu z merilom Nacionalnega znanstvenega sklada (NSF) spadajo razvoj, izdelava in preizkušanje prototipov v RR. To velja, če je narejen samo eden ali več prototipov in če so narejeni zaporedno ali sočasno. Ko pa se opravljajo kakršnekoli potrebne modifikacije prototipa(-ov) in je bilo preizkušanje zadovoljivo, je bila dosežena meja RR-a. Izdelava več kopij prototipa za trenutni komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika, čeprav ga opravlja osebje RR-a, ne spada v RR.


Pilotski obrat Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RR tako dolgo, dokler sta glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov, potrebnih za: a) ocenjevanje hipotez, b) pisanje novih formul za izdelek, c) določanje novih specifikacij končnega izdelka, d) izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces, e) pripravo navodil za uporabo ali priročnikov za proces. Če začne pilotski obrat takoj, ko je eksperimentalna faza mimo, delovati kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more biti več RR, čeprav je še vedno opisana kot »pilotski obrat«. Dokler je glavni namen obratovanja pilotskega obrata nekomercialen, načeloma ni razlike, ali je prodan del ali celoten rezultat. Prihodki iz teh virov se ne smejo odbiti od stroškov RR-a. Kakor hitro pa začne pilotski obrat delovati kot navadna proizvodna enota, je učinek več ali manj isti kot prodaja pilotskega obrata.

Poskusna proizvodnja Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se začne začetna faza izdelovanja. To je proces, ki je podoben pravi proizvodnji. Sestavljata ga lahko spreminjanje proizvoda ali procesa in prekvalifikacija osebja za nove metode ali uporabo novih strojev. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RR, ker glavni cilj ni več nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa. Prve enote poskusne proizvodnje, namenjene proizvodnji množičnih serij, se ne smejo šteti za prototipe RR-a, tudi če so opisani kot takšni. Če je treba na primer nov izdelek sestaviti s samodejnim varjenjem, se proces optimalne nastavitve varilne opreme, da bi dosegli največjo možno hitrost proizvodnje in učinkovitost, ne šteje za RR (čeprav so bile dosežene vse zahteve trdnosti spojev). Odpravljanje napak Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RR, toda pogosteje predstavlja odkrivanje napak na opremi ali pri procesih in prispeva k manjšim spremembam opreme in procesov. Zato ga ne moremo vključiti v RR.

»Povratni« RR Potem ko je bil nov izdelek ali proces predan proizvodnim enotam, bo treba še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji RR. Takšen »povratni« RR je treba vključiti.

Industrijsko oblikovanje Velika količina konstrukcijskega dela na nekem gospodarskem področju je povezana s proizvodnimi procesi in ni opredeljena kot RR. Nekatere elemente konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RR. To so načrti in risbe, ki so namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih značilnosti, potrebnih za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in procesov. Primer: Pri razvoju tehničnega proizvoda, ki vključuje strojno in toplotno obdelane oz. galvanizirane sestavne dele, se načrti in dokumentiranje zahtev za površinsko obdelavo in postopke toplotne obdelave ali zahteve galvanizacijskega postopka, ki so bodisi vključeni v risbah bodisi kot ločene specifikacije, štejejo za RR. Opremljanje z orodji in industrijski inženiring V večini primerov sta faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring vsakega projekta del proizvodnega procesa. Prepoznavne so tri faze opremljanja z orodji: a) prva uporaba sestavin (vključno s tistimi, ki so rezultat raziskovalno-razvojnega dela); b) začetno opremljanje za množično proizvodnjo; c) nameščanje opreme, povezane z rastjo množične proizvodnje. Če se proces opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim delom, kot so npr. razvoj proizvodnih strojev in orodij, spremembe v proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in standardov, potem se te dejavnosti klasificirajo kot RR.

Prvi primer: Vozilo ali podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavin in podsklopov v razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v tem procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat in proizvodnjo sprejemljivega izdelka potreben RR, so te dejavnosti, povezane s procesom opremljanja z orodji, klasificirane kot RR.


Drugi primer: Če so prototipi izdelani z vijačenjem ali varjenjem, bo končna proizvodnja celovit proces ulivanja ali kovanja. Delo, ki je potrebno za konstruiranje in optimiranje matric ali dodatnih sistemov za ulivanje ali za opravljanje radiografskega nadzora in ravni sprejemljivosti napak, je RR.

»Povratni« RR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, je treba opredeliti kot RR.

Administracija v RR-u in posredne podporne dejavnosti Vse opisane dejavnosti RR-a spremljajo in podpirajo številne druge dejavnosti.

V statistiki o raziskovalno-razvojni dejavnosti velja pravilo, da se zajemajo podatki samo o tistem osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi RR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RR-a, vključno s posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški.

Pojasnilo Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljanje knjižničarskih ali računalniških storitev, so pravi RR, če so namenjene izključno raziskovalno-razvojnemu delu. Če pa jih opravljajo osrednji oddelki tako za raziskovalno-razvojno kot za neraziskovalno-razvojno delo, so to posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k projektom RR-a in se opravljajo izključno za RR, potem so del pravega RR-a in so vključene med osebje RR-a. Tipična primera sta vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in tehnične vidike projekta, ali obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in končno poročilo o projektu.

4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojni dejavnosti Zajeti so: – raziskovalci Upoštevajo se vsi, ki so zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, in tisti, ki zagotavljajo neposredne storitve, povezane z raziskovalno razvojnim delom. Zaposleni v obratnih restavracijah in varnostniki so izvzeti, čeprav so njihove plače vključene v splošne izdatke pri merjenju izdatkov za znanstvenoraziskovalno in raziskovalno-razvojno dejavnost. Članice OECD ja razvrščajo zaposlene po dveh merilih: – po poklicih, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo poklicev (ISCO 88), ki razvršča zaposlene v

posamezne glavne skupine, podskupine, področne skupine in enote področnih skupin; – po stopnji formalne izobrazbe, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja v povezavi s

študijskimi programi (ISCED). Število zaposlenih se navadno prikazuje z ekvivalentom polne zaposlitve (EPDČ - FTE), kar preprečuje precenjevanje ali podcenjevanje podatkov o kadrovskih vlaganjih. Npr. raziskovalno razvojno delo je lahko osnovna dejavnost zaposlenih (npr. delavcev v laboratorijih) ali pa le njihova dopolnilna dejavnost, taka, ki se ne izvaja polni delovni čas (npr. univerzitetni učitelji in podiplomski študentje). Če bi šteli le osebe, ki so polno zaposlene v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ne bi zajeli vsega osebja, ki dela na tem področju. Po drugi strani pa pomeni preštevanje vseh posameznikov, ki le dopolnilno delajo na področju RR, precenjevanje kadrovskih vlaganj. Število oseb, vključenih v dejavnosti RR-a, moramo zato izraziti z ekvivalentom polne zaposlitve; ta izraža njihov resnični prispevek na tem področju. Zato se delovni čas oseb, ki v raziskovalno-razvojni dejavnosti niso polno zaposlene (v RRD delajo manj kot 90 % in več kot 10 % od polnega delovnega časa), preračuna na število zaposlenih s polnim delovnim časom (to število je ekvivalent EPDČ – ang. full time equivalent – FTE). 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost Notranji odhodki se nanašajo na vse stroške za raziskovalno-razvojno dejavnost raziskovalne organizacije ali sektorja, ne glede na vir financiranja. Zunanji izdatki pa zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah, npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu).


5. DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV

Pojem Definicija

1. Raziskovalna organizacija Raziskovalne organizacije so organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ▪ za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti imajo ustrezno

usposobljene raziskovalce, organizirane v raziskovalne skupine, ▪ vodje projektov, ▪ raziskovalno opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti. Raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje raziskovalnih programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi vodjo programske skupine. Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, morajo za opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne skupine, ustrezno usposobljene sodelavce, opremo in prostore.

2. Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote

Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote so tiste, ki ne izpolnjujejo vseh z Zakonom predpisanih pogojev o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno- razvojni dejavnosti in so samo evidentirane pri ARRS.

3. Sektor dejavnosti Sektor dejavnosti pomeni razvrščanje znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij in raziskovalno-razvojnih enot glede na osnovno dejavnost, cilj, ekonomski in pravni status ter vir financiranja. Po fraskatski metodologiji razvrščamo znanstvenoraziskovalne in raziskovalno-razvojne organizacije in raziskovalno-razvojne enote glede na osnovno dejavnost, ekonomski in pravni status ter vir financiranja v pet sektorjev: ▪ poslovni sektor, ▪ državni sektor, ▪ visokošolski sektor, ▪ zasebni nepridobitni sektor, ▪ sektor tujina.

4. Raziskovalci/raziskovalke

Raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasnovo in ustvarjanjem novega znanja, proizvodov, postopkov, metod in sistemov ter vodenjem znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektov.

5. Strokovno osebje

K strokovnemu osebju spadajo zaposlene osebe z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenoraziskovalnem in raziskovalno-razvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov.

6. Tehnično osebje

K tehničnemu osebju spadajo tiste zaposlene osebe, ki pri raziskovalno-razvojnih projektih izvajajo tehnični del nalog pod nadzorom raziskovalcev/raziskovalk in inženirjev/inženirk. Stopnja strokovne izobrazbe tehničnega osebja se giblje od srednje do visoke izobrazbe (odvisno od standardiziranosti tehničnih nalog).

7. Vodilno osebje (menedžerji/menedžerke)

K vodilnemu osebju (menedžerjem) spadajo zaposlene osebe, ki vodijo, oblikujejo, načrtujejo in organizirajo izvedbo znanstvenoraziskovalnega in raziskovalno-razvojnega dela v raziskovalnih organizacijah.

8. Drugo osebje

Drugo osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in drugo osebje v pisarnah, ki sodelujejo v projektih RR-a ali so neposredno povezani z njimi. V to kategorijo spada administrativno osebje, ki se večinoma ukvarja s finančnimi in kadrovskimi zadevami in splošno administracijo, če njihove dejavnosti pomenijo neposredne storitve za potrebe RR-a.


Pojem Definicija

9. Strokovnjaki/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Strokovnjaki/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo so tisti, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme.

10. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj

Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RR) obsegata ustvarjalno delo, ki ga opravljamo na sistematični podlagi z namenom, da bi povečali znanje, vključno z znanjem o človeku, kulturi in družbi, ter uporabo tega znanja za razvoj novih aplikacij. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RR) je izraz, ki zajema tri vrste dejavnosti: ▪ temeljna raziskovanja, ▪ uporabna (aplikativna) raziskovanja, ▪ eksperimentalni razvoj.

10a. Temeljno raziskovanje Temeljno raziskovanje je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno uporabo. Usmerjeno je k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti. S temeljnimi raziskavami analiziramo lastnosti, strukture in odnose z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone. Rezultati temeljnih raziskav se navadno ne prodajajo, temveč se objavljajo v znanstvenem tisku ali posredujejo drugim zainteresiranim strokovnjakom. Iz varnostnih razlogov so lahko temeljne raziskave včasih »tajne«. Temeljne raziskave ponavadi opravljajo znanstveniki, ki si lahko sami postavijo cilje in si v veliki meri sami organizirajo delo. V nekaterih primerih pa se te temeljne raziskave usmerjajo h kateremu od širših področij splošnega pomena. Take raziskave ponekod imenujejo »usmerjane temeljne raziskave«. Slednje je mogoče razločiti od čistih temeljnih raziskav: ▪ Namen čistih temeljnih raziskav je napredek znanja, ne pa dolgoročne

gospodarske ali družbene koristi, niti uporaba raziskovalnih rezultatov pri reševanju praktičnih problemov oz. prenos raziskovalnih rezultatov v sektorje, ki so odgovorni za njihovo aplikacijo.

▪ Namen usmerjenih temeljnih raziskav je ustvarjanje novega znanja, ki bo

lahko najširša podlaga za reševanje prepoznanih ali pričakovanih sedanjih ali prihodnjih problemov in možnosti.

10b. Uporabno (aplikativno) raziskovanje

Uporabno (aplikativno) raziskovanje je prav tako izvirno raziskovanje,namenjeno pridobivanju novega znanja. Usmerjeno pa je predvsem k določenim praktičnim ciljem ali namenom, v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe. Z uporabnimi (aplikativnimi) raziskavami želimo ugotoviti, kako bi lahko uporabili rezultate temeljnih raziskav, ali pa je namen določiti nove metode oz. načine za doseganje vnaprej opredeljenih ciljev. Te raziskave pri reševanju problemov uporabljajo razpoložljivo znanje ali pa to znanje po potrebi širijo z novimi spoznanji. V poslovnem sektorju razliko med temeljno in uporabno raziskavo pogosto zaznamuje oblikovanje novega projekta, s katerim naj bi raziskali obetajoče rezultate nega temeljnega raziskovalnega programa. Rezultati uporabnih (aplikativnih) raziskav veljajo za en sam primer ali pa za omejeno število proizvodov, opravil, metod in sistemov. Uporabna raziskava razvija ideje v uporabno obliko. Znanje in informacije, ki iz nje izhajajo, se pogosto patentirajo, lahko pa se tudi obdržijo v tajnosti.


Pojem Definicija

10c. Eksperimentalni razvoj Eksperimentalni razvoj je sistematično delo, pri katerem črpamo iz obstoječega znanja, pridobljenega z raziskavami oziroma s praktičnimi izkušnjami, in je usmerjeno v ustvarjanje novih materialov, izdelkov in naprav, v uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev, ali v pomembne izboljšave že izdelanih ali vpeljanih materialov, izdelkov, naprav, postopkov, sistemov ali storitev.

10d. Primeri, ki ponazarjajo splošne razlike med vrstami raziskav

Ponazoritev splošnih razlik med temeljnimi in uporabnimi (aplikativnimi) raziskavami ter eksperimentalnim razvojem a) Primer iz naravoslovnih in tehničnih ved

Študij nekega tipa polimerizacijskih reakcij v različnih eksperimentalnih pogojih ter analiza kemičnih in fizikalnih lastnosti nastalih produktov je temeljna raziskava. Poskus, da bi optimirali eno od teh reakcij glede na sintezo polimerov z želenimi fiskalnimi ali mehanskimi lastnostmi (za neko posebno uporabo), je uporabna raziskava. Eksperimentalni razvoj pa potem predstavlja »dograjevanje« postopka, ki je bil optimiran na laboratorijski ravni, ter raziskovanje in ovrednotenje potencialnih metod za proizvodnjo danega polimera in možnih končnih izdelkov tega polimera.

b) Primer iz družboslovja in humanističnih ved

Teoretično raziskovanje dejavnikov, ki povzročajo regionalne razlike v gospodarski rasti, je temeljno raziskovanje. Če pa je takšna raziskava narejena za potrebe vladne razvojne politike, je to uporabna raziskava. Oblikovanje operativnih modelov za zmanjševanje regionalnih neenakosti, ki se opira na zakonitosti, ugotovljene z raziskovanjem, bi bil eksperimentalni razvoj.

c) Primer iz razvoja programske opreme ▪ Temeljne raziskave vključujejo razvoj programske opreme za algebrajske

operacije in numerično analizo. ▪ Uporabne raziskave vključujejo raziskovanje aplikacij za obdelavo podatkov

na novih področjih ali na nove načine in raziskovanje aplikacij na področju obdelave podatkov, da bi razvili orodja, kot so npr. geografski informacijski sistemi in ekspertni sistemi.

▪ Eksperimentalni razvoj vključuje razvoj programske opreme za nove aplikacije, pomembne izboljšave operacijskih sistemov in aplikacijskih programov ipd.

11. Raziskovalna dela Raziskovalna dela so projekti, ki se realizirajo v okviru programa znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij in raziskovalnih enot in so rezultat odkrivanja novih in razvijanja obstoječih znanj in izkušenj ter njihove ustvarjalne uporabe.

12. Dokončano raziskovalno delo Dokončano raziskovalno delo je projekt, ki je bil končan do konca obdobja poročanja, ne glede na to, v katerem letu se je začel izvajati. Letno poročilo ali poročilo o posamezni fazi dolgoročnega projekta se ne šteje za končano delo.

13. Notranji dohodki Notranji odhodki so vsi stroški, ki se nanašajo na raziskovalno-razvojno dejavnost v okviru raziskovalne organizacije ali nekega sektorja, ne glede na vir financiranja. Tu so všteti vsi tekoči in vsi investicijski stroški (izdatki).

14. Tekoči odhodki Tekoči odhodki (izdatki) obsegajo: a) osebne dohodke, plače in vse elemente v povezavi s stroški delovne sile

(socialne bonitete), kot so nagrade, plačani dopust, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dohodnina in zdravstveno zavarovanje, ipd.; vsa finančna sredstva, namenjena za raziskovalno-razvojno delo podiplomskim študentom, so prav tako vključena v tekoče izdatke;


Pojem Definicija

b) nakup potrebnega materiala in drobne (neinventarizirane) raziskovalne opreme (razen večjih izdatkov za opremo), npr. vsi izdatki za knjige, revije, časopise, priročnike, naročnine za knjižnico, članarine za znanstvena združenja (društva) itd., ne glede na to, ali gre za izdatke posameznih raziskovalcev ali celotne raziskovalne organizacije; sem so vključeni izdatki za prenovo pisarniške opreme in tudi dejanski ali prisojeni izdatki za prototipe in modele (cenejše), ki so izdelani zunaj raziskovalne organizacije;

c) voda in energija (tudi plin in elektrika); d) stroški (manjši) vzdrževanja objektov in opreme, najemnine, takse,

čiščenja; e) administrativni stroški in sorazmerni del splošnih stroškov, če raziskovalna

enota ali inštitut uporablja prostore ali opremo z drugimi službami v kakšni večji instituciji; vključeni so tudi pisarniški stroški, stroški za telefone in telegrame, prevozni stroški, stroški reprezentance, stroški za tiskarne in razmnoževanje dokumentov, obrata družbene prehrane, skladišča, knjigovodstva in stroški zavarovanja;

f) nakup storitev (npr. stroški za uporabo računalniške opreme). Amortizacija (stvarna ali prisojena) je izključena iz tekočih stroškov za raziskovalno-razvojno dejavnost.

15. Investicijski izdatki Investicijski izdatki v raziskovalno-razvojni dejavnosti zajemajo: a) nakup zgradb in zemljišč; b) izdatke za gradnjo, adaptacijo, instalacije, vključno z večjimi izboljšavami,

zamenjavami in popravili zgradb, kakor tudi stroške prenosa ob nakupu objektov;

c) nakup večje raziskovalne opreme in instrumentov. Finančna sredstva, ki izhajajo od prodaje ali odstopa osnovnih sredstev, morajo biti prikazana posebej.

Vsi odpisi za amortizacijo objektov in opreme morajo biti izključeni.

16. Stroški dela in stroški povračil zaposlenih

Celotni stroški dela vsebujejo sredstva za zaposlene (prejemke zaposlenih oseb in delodajalčeve socialne prispevke), stroške izobraževanja, druge stroške dela. Obsegajo:

a) prejemke zaposlenih oseb sestavljajo: bruto plača (osnovna plača in izdatki, izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti in dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja), nadomestila plač za čas letnega dopusta, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in plačila v naravi (v obliki izdelkov), stroški nastanitve zaposlenih oseb, stroški za avtomobile in druga plačila v naravi.

b) delodajalčeve socialne prispevke. Te sestavljajo posredni prispevki za socialno varnost (zakonsko določeni delodajalčevi prispevki za socialno varnost in dodatna plačila v breme delodajalca, namenjena socialni varnosti zaposlenih oseb) in neposredni prispevki za socialno varnost (nadomestila plač za čas bolezni, nadomestila plač za čas čakanja na delo doma in nadomestila plač trajno presežnih zaposlenih oseb v odpovednem roku, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine trajno presežnim delavcem in solidarnostna pomoč).

c) stroške izobraževanja (šolnine, tečaji, ipd.)

d) druge stroške (dokup delovne dobe, stroški obleke, ipd.)

17. Zunanji izdatki Zunanji izdatki zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju.

Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega


Pojem Definicija

zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno-razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah, npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu).

18. Družbeno-ekonomski cilji Družbeno-ekonomske cilje spremljamo na podlagi zadnje revizije klasifikacije družbeno-ekonomskih ciljev NABS (Nomenclature for the analysis and comparison of scientific programmes and budgets) 2007, ki je začela veljati v letu 2008. Ta klasifikacija odraža splošni in končni cilj, ki ga želimo doseči z vlaganjem v RR projekte, ne odraža pa toliko vsebine projekta in področij, ki so bila vključena v raziskovanje.

19. Velikost podjetja Za mednarodne primerjave so podjetja razvrščena v mala podjetja, srednje velika in velika podjetja; opredeljena so glede na število zaposlenih.

▪ Mala podjetja so vsa tista, ki imajo od 1 do 49 zaposlenih. ▪ Srednje velika podjetja so vsa tista, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih. ▪ Velika podjetja so vsa tista, ki imajo 250 in več zaposlenih.

20. Lastnik rezultata posameznega RR projekta

Finančni viri za RRD vsebujejo dve vrsti sredstev: ▪ sredstva, ki so namenjena za nakup RR, to pomeni, da rezultati RR pripadajo

prejemniku izdelkov in/ali storitev RR, vendar pa ni nujno, da je prejemnik tudi financer RR;

▪ sredstva, ki se zagotavljajo za izvajalce RR v obliki nepovratnih sredstev ali drugih finančnih spodbud, rezultati RR pa postanejo last izvajalcev RR.

Lastnik rezultata posameznega RR projekta je tisti, ki del svojih sredstev vloži v RR projekt z namenom nakupa rezultata RR projekta oz. da pridobil lastništvo. Npr., če država z denarno pomočjo delno sofinancira RR projekt z namenom spodbujanja vlaganja v RR, rezultat RR projekta postanejo last izvajalcev RR, lahko pa država financira RR projekt z namenom, da rezultat RR projekta pripada na koncu njej.


6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA

Gospodarske družbe, ki so registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojne dejavnosti (SKD 72.110, 72.190, 72.200), prikažejo podatke za celotno družbo oz. podjetje (zaposlene osebe, finančne podatke). Gospodarske družbe ali podjetja, ki izvajajo raziskovalno-razvojno dejavnost v posebni enoti, sektorju, oddelku ali skupini, prikažejo samo tiste podatke, ki se nanašajo na delo teh enot, oddelkov, sektorjev ali raziskovalno-razvojnih skupin in ne podatkov za celotno podjetje ali gospodarsko družbo. Če naslovni podatki raziskovalne organizacije na vprašalniku niso pravilni, jih z razločno pisavo dopolnite v začrtanem okviru na prvi strani vprašalnika. Prav tako čitljivo navedite ime in priimek ter telefonsko številko osebe, ki je pooblaščena za izpolnjevanje tega vprašalnika.


6.1 Vprašalnik R-RD-PS













6.2 Vprašanja in tabele (navodila) Splošna navodila:

Vprašalnik naj izpolni oseba, ki je seznanjena z raziskovalno-razvojno dejavnostjo v vašem podjetju ali organizaciji. Pozorno preberite metodološka navodila za izpolnjevanje vprašalnika! Prosimo, odgovorite na VSA vprašanja,

razen če navodila zahtevajo drugače. Če se z raziskovalno-razvojno dejavnostjo v letu 2011 niste ukvarjali, nam to sporočite v pojasnilu na zadnji strani

vprašalnika in nam vprašalnik prav tako vrnite v predpisanem roku. Na vprašanja odgovorite tako, da vpišete zahtevane podatke v belo polje. V osenčene prostore ne vpisujte podatkov. V poljih poleg vprašanj so zapisana dodatna pojasnila. Vprašanja se nanašajo na koledarsko leto 2011.

VPRAŠANJE 1: Vrsta podjetja oz. organizacije Označite, katera vrsta podjetja oz. organizacije velja za vaše podjetje (organizacijo). Obkrožite eno izmed šestih možnih šifer od 1 do 7. VPRAŠANJE 2: Raziskovalno področje Za razvrščanje podatkov po področjih znanosti se od referenčnega leta 2008 dalje uporablja prenovljena mednarodna klasifikacija področij znanosti FOS (field of science and technology) 2007, ki je nadomestila prejšnjo klasifikacijo. Navedite ime in šifro raziskovalnega področja po klasifikaciji, ki je priložena metodološkemu gradivu na strani 41. Vpišite samo eno raziskovalno področje, in sicer tisto, ki prevladuje oziroma v katerem dela največ zaposlenih oseb. Primer: – Zavod za gradbeništvo: – veda – Tehnične vede – področje – gradbeništvo (201) TABELA 1: Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za nedoločen ali

določen čas Zaposleni so tisti, ki so z raziskovalno organizacijo sklenili delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007). V vrsticah 02, 04, 05, 06, 07 razvrstite zaposleno osebje v raziskovalno-razvojni dejavnosti glede na poklic. Pri raziskovalcih/raziskovalkah pa še posebej prikažite mlade raziskovalce/mlade raziskovalke. Od vseh zaposlenih v RRD v vrstici 08 prikažite posebej strokovnjake/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V stolpcih 5 in 6 prikažite zaposlene v RR-u (posebej moške in posebej ženske) s polnim delovnim časom (to so tisti zaposleni, ki v RR-u delajo 90 % polnega delovnega časa). V stolpcih 7 in 8 prikažite zaposlene v RR-u (posebej moške in posebej ženske), ki na tem področju delajo del delovnega časa (več kot 10 % in manj kot 90 % delovnega časa). V stolpcih 9 in 10 prikažite število teh zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). Primer za izračun teh ekvivalentov je prikazan v nadaljevanju. Podatki o številu zaposlenih, izraženih v EPDČ, so decimalna števila; prikažite jih z eno decimalko. Stolpec 1 je seštevek podatkov iz stolpcev 5 in 7 (moški), stolpec 2 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 8 (ženske). Stolpec 3 je seštevek podatkov iz stolpcev 5 in 9 (moški), stolpec 4 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 10 (ženske).


V skupini “drugo osebje” ne prikazujte zaposlenih, ki delajo v obratnih restavracijah, varnostnikov, osebja za vzdrževanje čistoče itd., čeprav boste v nadaljevanju v tabeli 10 (vsi odhodki za RR) prišteli njihove plače k “drugim tekočim” stroškom. Zaposlenih, ki delajo v raziskovalno- razvojni dejavnosti manj kot 10 % delovnega časa, se ne šteje. V vrstici 08 od vseh zaposlenih v raziskovalno-razvojni dejavnosti prikažite strokovnjake/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; to so tisti, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Primer izračuna ekvivalenta raziskovalcev, ki delajo v raziskovalno razvojni dejavnosti od 10 % do 90 % od polnega delovnega časa:

Zaposleni v RR-u med 10 % in 90 % od polnega delovnega časa Število zaposlenih

Iste osebe, prikazane z ekvivalentom polnega

delovnega časa EPDČ (FTE)

3 raziskovalci delajo v RR-u le polovico delovnega časa (50 %) 3 x 0,5 = 1,5 2 raziskovalca delata v RR-u celo leto le 20 % delovnega časa 2 x 0,2 = 0,4 1 raziskovalec je zaposlen v RR-u pol leta poln delovni čas 1 x 0,5 = 0,5 2 raziskovalca sta zaposlena v RR-u 8 mesecev le za 25 % delovnega časa

2 x 0,25 x 0,66 = 0,33

Vsaka posamezna oseba zaposlena v raziskovalno-razvojni dejavnosti se šteje samo enkrat, ne glede na število sodelovanj v raziskovalno-razvojnih projektih. Npr., če je zaposlena oseba delala na več raziskovalno-razvojnih projektih v različnem času znotraj obdobja od 1. 1. do 31. 12. 2011, se šteje kot ena zaposlena oseba oz. se jo šteje samo enkrat.

TABELA 2: Zunanji sodelavci/sodelavke, ki so delali v raziskovalno-razvojni dejavnosti v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposleni v dopolnilnem delovnem razmerju Zunanji sodelavci so tisti, ki v raziskovalni organizaciji opravljajo delo le določeno časovno obdobje. V tabeli 2 prikažite zunanje sodelavce, ki so v času od 1. 1. do 31. 12. 2011 delali pri vas le določeno časovno obdobje po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) ali pogodbi o avtorskem honorarju, in zaposlene v dopolnilnem delovnem razmerju v skladu s 146. členom Zakona o delovnih razmerjih (do 1/5 delovnega časa). V stolpcih 1 in 2 prikažite dejansko število zunanjih sodelavcev, ločeno po spolu (po podjemni pogodbi/pogodbi o delu ali pogodbi o avtorskem honorarju ali zaposlene v dopolnilnem delovnem razmerju), v stolpcih 3 in 4 pa prikažite število teh zaposlenih izraženo v ekvivalentu polne zaposlitve (EPDČ). V teh stolpcih ne prikazujte zaposlenih iz rednega delovnega razmerja, ki so bili za delo v RR plačani po avtorskih pogodbah. Podatki v stolpcih 3 in 4 so decimalna števila; zato jih prikažite z eno decimalko. TABELA 3: Zaposleni (dejansko število) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, po stopnji izobrazbe Tabela 3 je sestavljena iz dveh delov: ▪ zgornji del tabele (vrstice od 01 do 07) je namenjen podatkom o redno zaposlenih v RR-u za določen in nedoločen čas,

ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 1 in 2, tukaj pa jih razvrstite po stopnjah dosežene izobrazbe, kot je to navedeno v tabeli;

▪ spodnji del tabele (vrstice od 08 do 12), je namenjen prikazu podatkov o zunanjih sodelavcih po podjemni pogodbi

(pogodbi o delu) oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposlenim v dopolnilnem delovnem razmerju, ki ste jih že prikazali v tabeli 2, v stolpcih 1, 2, (»celotno število teh zaposlenih v RR dejavnosti v fizičnih osebah«). V tej tabeli jih razvrstite po stopnji dosežene izobrazbe.

V stolpcu 3 (moški) in 4 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite vse zaposlene (dejansko število) z doktoratom znanosti, kamor sodita doktorat znanosti, pridobljen po stari zakonodaji, pred letom 2004 (prejšnji) in doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) pridobljen po novi zakonodaji – bolonjski program.


V stolpcu 5 (moški) in 6 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite vse zaposlene, ki so naredili magisterij znanosti po stari zakonodaji. V stolpcu 7 (moški) in 8 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite vse zaposlene, ki imajo narejeno specializacijo po univerzitetni izobrazbi (prejšnja). V stolpcu 9 (moški) in 10 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite vse zaposlene, ki imajo opravljeno visokošolsko izobrazbo 2. stopnje ali visokošolsko univerzitetno (prejšnja) izobrazbo. Sem sodijo: specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi, visokošolska univerzitetna (prejšnja) in magistrska (2. bolonjska stopnja) stopnja izobrazbe. V stolpcu 11 (moški) in 12 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite vse zaposlene, ki imajo opravljeno visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja) ali visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) stopnjo izobrazbe. V stolpcu 13 (moški) in 14 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite vse zaposlene, ki imajo opravljeno specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnja) ali imajo visokošolsko strokovno (prejšnja) izobrazbo. V stolpcu 15 (moški) in 16 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite zaposlene z višješolsko ali višjo strokovno izobrazbo, sem sodita višja strokovna in višješolska (prejšnja) izobrazba. V stolpcu 17 (moški) in 18 (ženske) v vrsticah od 1 do 12 prikažite zaposlene s srednješolsko izobrazbo ali manj. TABELA 4: Zaposleni (EPDČ) v raziskovalno- razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, po stopnji izobrazbe Tabela 4 je sestavljena enako kot predhodna. V tej tabeli prikažite podatke o zaposlenem osebju (redno zaposlene za nedoločen ali določen čas) v ekvivalentih polne zaposlitve, vrstice 01 do 07, kot ste to že storili v tabeli 1, v stolpcih 3 in 4. V spodnjem delu tabele v vrsticah od 08 do 12 pa prikažite podatke o zunanjih sodelavcih po stopnji dosežene izobrazbe, v ekvivalentih polne zaposlitve, kot ste jih prikazali v tabeli 2, v stolpcih 3 in 4. Zaposlene po stopnji strokovne izobrazbe prikažite na enak način, kot v tabeli 3. Vsi podatki v tej tabeli so decimalna števila z eno decimalko. TABELA 5: Število redno zaposlenih raziskovalcev/raziskovalk, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za nedoločen In določen čas, po starosti in spolu V tabeli razvrstite po starostnih razredih ločeno po spolu raziskovalce/raziskovalke, ki so pri vas v rednem delovnem razmerju in so polno ali pa delno zaposleni na raziskovalno-razvojnem področju. V stolpca 1 in 2 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice od 02 do 12) raziskovalce/raziskovalke, ki ste jih prikazali v tabeli 1, v stolpcih 5 in 6 v vrstici 02; prikažite tiste raziskovalce/raziskovalke (posebej moške in posebej ženske) s polnim delovnim časom (to so tisti zaposleni, ki v RR-u delajo 90 % polnega delovnega časa). V stolpca 3 in 4 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice od 02 do 12) raziskovalce/raziskovalke, ki ste jih prikazali v tabeli 1, v stolpcih 7 in 8 v vrstici 02; prikažite tiste raziskovalce/raziskovalke (posebej moške in posebej ženske), ki na tem področju delajo del delovnega časa (več kot 10 % in manj kot 90 % delovnega časa). TABELA 6: Raziskovalci/raziskovalke, zaposleni v letu 2011 za nedoločen in določen čas, po spolu in državljanstvu V stolpcih 1, 2 in 3 prikažite raziskovalce/raziskovalke, zaposlene za nedoločen ali določen čas, po spolu in državljanstvu, glede na navedene skupine v vrsticah od 02 od 09, kamor spada država, po kateri imajo državljanstvo. Število raziskovalcev/raziskovalk v vrstici 1 v stolpcih 2 in 3 se mora ujemati s številom raziskovalcev/raziskovalk, ki ste jih navedli v tabeli 1 v vrstici 2 v stolpcih 1 in 2.


TABELA 7: Gibanje raziskovalcev/raziskovalk, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, zaposlenih za nedoločen in določen čas Prikažite raziskovalce/raziskovalke, ki so v letu 2011 prišli v vašo organizacijo (vrstica 01), in raziskovalce/raziskovalke, ki so v letu 2011 odšli iz vaše organizacije (vrstica 02). Prikažite iz katerega sektorja so prišli v vašo organizacijo oz. v kateri sektor so odšli iz vaše organizacije. S to tabelo boste prikazali fluktuacijo (prehajanje) raziskovalcev/raziskovalk, zaposlenih za nedoločen ali določen čas, v vaši organizaciji. TABELA 8: Vsa (pridobljena in lastna) finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2011, po virih V vrstici 01 prikažite v EUR vsa finančna sredstva, ki ste jih v letu 2011 pridobili za raziskovalno-razvojno delo od naročnikov ali iz kakšnih drugih virov, iz državnih pomoči in tudi lastna sredstva. Podatki naj bodo prikazani kot celo število. Če so vsi odhodki za RR v letu 2011 iz kakršnih koli vzrokov presegli višino finančnih sredstev, ki ste jih prikazali v tej tabeli, prikažite to razliko v vrstici 20 – Druga lastna sredstva. Sem štejte tudi razna posojila, ki so bila najeta za pokrivanje stroškov v zvezi z RR delom. Raziskovalne enote, ki niso imele statusa obrata s samostojnim obračunom dohodka in torej tudi ne posebnega računa za plačilni promet za leto 2011, bodo podatke, ki jih je treba navesti v tabeli 8, ocenili na podlagi knjigovodskih podatkov gospodarske družbe ali javnega podjetja, v sestavi katerega delujejo. V vrsticah 15, 16 in 17 navedite tudi tista finančna sredstva, ki jih je raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje poročilo, prejela za izvajanje samo določenega dela raziskovalno-razvojne naloge od neke druge raziskovalne organizacije (podjetja), ki je sklenila z naročnikom pogodbo za raziskovalno-razvojno delo (projekt) v celoti. Med mala podjetja se uvrščajo vsa tista, v katerih je zaposlenih največ 49 (1–49) oseb, med srednje velika podjetja spadajo tista, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih, med velika podjetja pa tista, v katerih je zaposlenih vsaj 250 oseb (250 ali več). V vrstico 18 vpišite pridobljena finančna sredstva raziskovalne organizacije, ki izpolnjuje poročilo, prejeta za izvajanje določenega dela raziskovalno-razvojne naloge od netržnih nepridobitnih institucij (institucij, ki se ukvarjajo s splošno koristnimi ali dobrodelnimi dejavnostmi; to so poklicna ali ljubiteljska združenja in ustanove za pomoč in dobrodelne ter podporne dejavnosti, namenjene gospodinjstvom), kot so sindikati, potrošniška združenja, Rdeči križ, Karitas itd. V vrstico 20 vpišite druga lastna sredstva za RR, ki ste jih vložili v raziskovalno-razvojno dejavnost za pokritje presežkov med vsemi pridobljenimi finančnimi sredstvi in odhodki pri izvedbi raziskovalno-razvojnih nalog. V vrstico 20 vpišite tudi razna posojila, ki so bila najeta za pokrivanje stroškov RR-a. V vrsticah od 22 do 30 navedite vsa finančna sredstva, ki jih je raziskovalna organizacija prejela iz tujine.

Podatek v vrstici 1 (Vsa pridobljena finančna sredstva za RR) mora biti enak podatku v tabeli 9 v vrstici 1 (Vsi odhodki raziskovalne organizacije za RR). Razlog za to je, da se izdatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti spremlja po denarnem toku v posameznem koledarskem letu. Če ste prejeli več finančnih sredstev, kot ste jih porabili, poročajte le o tistih, ki ste jih porabili v letu 2011, saj boste o preostanku sredstev poročali v tistem letu, v katerem jih boste tudi porabili.

V tabeli ne prikazujte dobička iz naslova raziskovalno-razvojnega dela, ker se raziskovalno-razvojna dejavnost zaključi s predproizvodno fazo.

V stolpcu 2 posebej prikažite od vseh pridobljenih in lastnih sredstev tista pridobljena sredstva, ki so namenjena prodaji RR, to pomeni, da rezultati RR pripadajo financerju RR. TABELA 9: Vsi odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost, 2011 Prikažite odhodke sredstev le za raziskovalno-razvojno delo; ne prikazujte vseh odhodkov gospodarske družbe oz. raziskovalne organizacije, če se ne nanašajo na raziskovalno delo. Vrstica 02 je seštevek vrstic 03 + 05 + 06 + 07.


V vrstico 03 vpišite prejemke zaposlenih oseb za vse zaposlene, ki so se ukvarjali z raziskovalno-razvojno dejavnostjo, navedenih v tabeli 1, vrstici 01, stolpcih 1 in 2. V vrstico 04 vpišite prejemke zaposlenih raziskovalcev, tj. zaposlenih, navedenih v tabeli 1, vrstici 02 stolpcih 1 in 2. V vrstico 05 vpišite delodajalčeve socialne prispevke za vse zaposlene, ki so se ukvarjali z raziskovalno razvojno dejavnostjo, navedenih v tabeli 1, vrstici 01, stolpcih 1 in 2. V vrstici 06 upoštevajte stroške izobraževanja, tj. šolnina, str. tečajev. V vrstici 07 upoštevajte druge stroške, tj. dokup delovne dobe, str. obleke, ipd. V vrsticah od 09 do 14 (drugi tekoči stroški) upoštevajte: nekapitalsko nabavo materiala, zalog in opreme za podporo RR-u. Taki primeri so: voda in gorivo (vključno s plinom in elektriko), knjige, revije, priročniki, včlanitve v knjižnice, znanstvena društva itd.; ocenjeni ali dejanski stroški malih prototipov ali modelov, ki so bili izdelani zunaj raziskovalne organizacije; material za laboratorije (kemikalije, živali itn.). Administrativne in druge režijske stroške (kot so stroški obresti za najeta posojila in pisarniški, poštni in telekomunikacijski stroški ter stroški zavarovanja) je treba prav tako vključiti, če je treba tudi razporejene, da omogočajo neraziskovalno-razvojne dejavnosti znotraj iste statistične enote. Vključiti je treba vse izdatke za posredne storitve, bodisi da se opravljajo znotraj zadevne organizacije ali da so najete ali kupljene pri zunanjih dobaviteljih. Primeri takih storitev so varovanje, skladiščenje, uporaba, popravilo in vzdrževanje stavb in opreme, računalniške storitve in tiskanje poročil RR-a. V vrstici 09 prikažite (odhodke za materialne stroške: surovine, material, energija), nekapitalne nakupe materiala, zalog in opreme za podporo raziskovalno- razvojni dejavnosti, vodo, gorivo (vključno z elektriko in plinom), knjige, revije, referenčno gradivo, vpisnine v knjižnice, članarine v znanstvenih društvih itd., – prisojene in dejanske stroške za majhne prototipe ali modele, narejene zunaj raziskovalne organizacije, – material za laboratorije (kemične snovi, laboratorijske živali itd.), – administrativne in druge splošne stroške (pisarniški material in drobni inventar itd.), – stroške dela za vse zaposlene, za določen ali nedoločen čas, ki niso bili prikazani v kategoriji “drugo osebje”. V vrstici 10 (za proizvodne storitve drugih) upoštevajte prevozne storitve in komunikacije (PTT) ter investicijska vzdrževanja in popravila. V vrstici 11 upoštevajte stroške za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah ter stroški zaposlenih v dopolnilnem delovnem razmerju. V vrstici 12 upoštevajte stroške za dnevnice, kilometrine, reprezentanco in podobno. V vrstici 13 upoštevajte stroške za neproizvodne storitve drugih ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z drugimi podjetji in ustanovami v zvezi z raziskovalno-razvojnim delom. V vrstici 14 (drugi odhodki) upoštevajte: – plačila za članarine in bančne storitve, – plačane zavarovalne premije, – zakupnine za delovna sredstva občanov in druge materialne stroške, – vračunane rezervacije materialnih stroškov, – nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in druge davke in prispevke, neodvisne od dohodka. Amortizacija: vsa določila amortizacije za zgradbe, prostore in opremo, realna ali prisojena, morajo biti izvzeta iz izdatkov v okviru raziskovalne organizacije. V vrsticah od 15–20 (investicijski stroški) prikažite letne bruto investicijske stroške le za raziskovalno- razvojno delo, ne pa vseh stroškov raziskovalne organizacije, če se ti ne nanašajo na raziskovalno delo. Prikažite investicijske izdatke, ki se nanašajo na zemljišča in zgradbe (preizkuševališča, zemljišča za laboratorije in pilotne postroje), poslopja, ki so bila zgrajena ali kupljena, vključno z večjimi izboljšavami, spremembami in popravili: – nakup in namestitev osnovne raziskovalne opreme, – inventarizirana osnovna sredstva, – nakup in oprema laboratorija, – nakup knjižnice, – nakup patentov, licenc, študij, projektov za potrebe raziskovalno razvojne dejavnosti. TABELA 10: Plačila (izdatki) za neproizvodne storitve, povezane z RR dejavnostjo, drugim poslovnim subjektov v letu 2011


V tabeli prikažite finančne odhodke (izdatke) vaše raziskovalne organizacije za opravljene storitve ali opravljene usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki jih je za vašo raziskovalno organizacijo opravila druga raziskovalna organizacija ali podjetje. V tabeli prikažite ločeno vsa plačila v zvezi z RR-om, izplačana drugim organizacijam za opravljene storitve, v državi in posebej plačila, izplačana v tujino. Podatke o plačilih drugim gospodarskim družbam v državi za opravljene storitve na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti, prikažite v ustrezni vrstici glede na velikostno skupino podjetja. V skupino malih podjetij se razvrščajo tista, ki imajo od 1 do 49 zaposlenih, srednje velika podjetja imajo od 50 do 249 zaposlenih, velika podjetja pa imajo 250 ali več zaposlenih. Tako razvrščene podatke potrebujemo za poročanje mednarodnim organizacijam, OECD-ju in Eurostatu. Podatek v vrstici 01 se mora ujemati s podatkom iz vrstice 13 (za neproizvodne storitve drugih v zvezi z RR-om), ki ste ga prikazali v tabeli 9 (vsi odhodki gospodarske družbe za RR). V stolpcu 2 (planirano za leto 2012) prikažite ali ocenite planirana sredstva za RR v letu 2012. TABELA 11: Razvrstitev vseh porabljenih finančnih sredstev, v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za dokončana in

nedokončana raziskovalno-razvojna dela, po vrstah raziskovanj in raziskovalnih področjih po mednarodni standardni klasifikaciji dejavnosti, prirejeni za statistiko RR-a (klasifikacija NACE Rev.2), in družbeno-ekonomskih ciljih (klasifikacija NABS 2007)

V tabeli 11 prikažite vsa sredstva, zajeta v tabeli 9 v vrstici 01 (vsi odhodki gospodarske družbe za RR dejavnost v letu 2011) in jih razvrstite glede na obseg stroškov po vrstah raziskav (temeljna raziskovanja, aplikativna raziskovanja in eksperimentalni razvoj). V nadaljevanju jih razvrstite (raziskovalne projekte/dela) še po raziskovalnih področjih in vrstah raziskovanj. Šifrant raziskovalnih področij se nahaja v Metodološkem gradivu na strani 41. Iste podatke razvrstite še po šifrah SKD 2008 (NACE Rev.2), ki povezujejo RR z izvajanjem določenega proizvodnega procesa, proizvoda ali storitve (šifrant v Metodološkem gradivu na strani 48) in po družbeno-ekonomskih ciljih NABS 2007(šifrant v metodoloških navodilih, stran 44), ki opredeljujejo končni cilj raziskovalno-razvojnih del v širšem pomenu. V primeru dvanajstega in trinajstega cilja obvezno vpišite šifro podcilja.


6.3 Klasifikacija raziskovalnih področij (ved) (FOS 2007)

Šifra raz. področja VEDA / Področje

NARAVOSLOVNE VEDE

101 Matematika (čista matematika, uporabna matematika, statistika in verjetnostni račun)

102 Računalništvo in informatika (računalništvo, informatika, bioinformatika)

103

Fizika (atomska in molekulska fizika, fizika snovi, optika, jedrska fizika, fizika plazme in tekočin, akustika, astronomija)

104

Kemija (organska kemija, anorganska in nuklearna kemija, fizikalna kemija, kemija polimerov, analizna kemija,elektrokemija, koloidna kemija)

105

Zemlja in okolje (mineralogija, palentologija, geokemija, geofizika, geologija, vulkanologija, okoljska znanost, meteorologija,klimatologija, oceanografija, hidrologija, vodni viri)

106

Biologija (celična biologija, mikrobiologija, virologija, biokemična in molekularna biokemija, mikologija, biofizika, genetika, biologija reprodukcija, razvojna biologija, rastlinska fiziologija, botanika, zoologija, ornitologija,entomologija, biologija obnašanja, morska biologija, limnologija, ekologija, biotska raznolikost, biologija, evolucija)

107 Druge naravoslovne vede

TEHNIŠKE IN TEHNOLOŠKE VEDE

201 Gradbeništvo (Splošno (civilno) inženirstvo) (gradbeništvo, arhitektura, konstrukcijski inženiring, urbanizem, promet)

202

Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring (elektronika, elektortehnika, robotika, avtomatika in kontrolni sistemi, komunikacijski inženiring in sistemi,telekomunikacija, računalniška tehnika – samo strojna oprema)

203 Mehanika (mehanika, uporabna mehanika, termodinamika, vesoljski inženiring, nuklearni inženiring, audioinženiring)

204 Kemijsko inženirstvo (kemijsko inženirstvo, kemijsko inženirstvo procesov)

205 Materiali (materiali, keramika, premazi, kompoziti, papir in les, tekstil, sintetika, barva in vlakna)

206 Zdravstveni inženiring (zdravstveni inženiring, zdravstvena laboratorijska tehnologija)

207 Okoljsko inženirstvo (rudarstvo, oceanografija, geotehnologija, vodarstvo, minerologija)



208

Okoljska biotehnologija (okoljska biotehnologija, bioremediacija, diagnostična biotehnologija, okoljski menedžment, etika v okoljski biotehnologiji)

209 Industrijska biotehnologija (industrijska biotehnologija, bioprocesiranje, biokatalize, fermentacija, biomateriali)

210 Nanotehnologija (nano-materiali, nano-procesi)

211 Druge tehniške in tehnološke vede (hrana in pijača)

MEDICINSKE IN ZDRAVSTVENE VEDE

301

Temeljna medicina (anatomija, morfologija, genetika, imunologija, nevrobiologija, farmalogija in farmacija, klinična kemija, toksikologija, fiziologija, patalogija, citologija)

302

Klinična medicina (andrologija, porodništvo in genekologija, pediatrija, srce in kardiovaskularni sistemi, bolezni perifernegaožilja, hematologija, respiratorni sistemi, intenzivna nega in urgentna medicina, anesteziologija, ortopedija, kirurgija, radiologija, nuklearna medicina in slikanje, transplatacije, zobozdravstvena medicina in zobna terustna kirurgija, dermatologija in venske bolezni, alergijske bolezni, revmatologija, endokrinologija,gastroenterelogija in hepatologija, urologija in nefrologija, onkologija, oftamologija, otorinolaringolija,generalna in interna medicina, integrativna in komplementarna medicina)

303

Zdravstvene vede (javne zdravstvene storitve, zdravstvena politika in storitve, zdravstvena nega, dietetika, tropska medicina, parazitologija, epidemiologija, poklicno zdravstvo, medicinska etika, zloraba substanc, šport in fitnes)

304

Medicinska biotehnologija (biotehnologija v povezavi z zdravstvom, tehnologija v povezavi z manipulacijo celic, tkiv in organov, biomateriali, etika povezana z biotehnološkim zdravstvom)

305 Druge medicinske vede (forenzika, druge medicinske vede)

KMETIJSKE VEDE

401 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, znanost prsti, hortikultura, agronomija, gojenje in zaščita rastlin)

402 Znanosti o živalih in mlekarstvu (živinoreja, mlekarstvo, reja živali, domači ljubljenčki)

403 Veterina

404

Kmetijska biotehnologija (kmetijska in prehrambena biotehnologija, genetska tehnologija, kloniranje, diagnostika, biomasa živinske produkcijske tehnologije, biokmetijstvo, etika v povezavi z biotehnološkim kmetijstvom)

405 Druge kmetijske vede



DRUŽBENE VEDE

501 Psihologija (psihologija)

502 Ekonomija in poslovne vede (ekonomija, ekonometrija, industrijski odnosi, poslovanje in manedžment)

503 Izobraževanje (pedagogika, andragogika, didaktika, defektologija, druge sorodne discipline)

504 Sociologija (sociologija, demografija, antropologija, etnologija, socialno delo, druge sorodne discipline)

505 Pravo (pravo, kriminologija, penalogija)

506 Politične vede (politična znanost, javna uprava, organizacijske vede)

507 Ekonomska in družbena geografija (okoljska znanost, kulturna in ekonomska geografija, urbane študije, transport)

508 Mediji in komunikacije (novinarstvo, informacijska znanost, bibliografija, mediji, socialno-kulturne komunikacije)

509 Druge družbene vede

HUMANISTIČNE VEDE

601 Zgodovina in arheologija (zgodovina, prazgodovina, arheologija, numizmatika, paleografija)

602 Jeziki in književnost (jezik in književnost, literarna teorija, lingvistika)

603 Filozofija, religija in etika (filozofija, religija, teologija, etika)

604

Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) (umetnost, zgodovina umetnosti, muzikologija, dramske umetnosti, radio, televizija, slikarstvo, kiparstvo, arhitekturno oblikovaje)

605 Druge humanistične vede


6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007)

Šifra cilja Družbeno-ekonomski cilji

001 Raziskovanje in izkoriščanje zemlje RR, usmerjen v: - preiskovanje in izkoriščanje zemeljske skorje, zemeljskega plašča, morja, oceanov in atmosfere - raziskave podnebja in vremena, polarne raziskave (pod različnimi postavkami, glede na primernost) in hidrologijo - preiskovanje rudnin, nafte in zemeljskega plina - preiskovanje in izkoriščanje morskega dna - preiskovanje zemeljske skorje in zemeljskega plašča razen morskega dna - hidrologijo - morja in oceane - atmosfero 002 Okolje RR, usmerjen v:

- nadzor onesnaževanja, usmerjen v prepoznavanje in analizo virov onesnaževanja, nadzor nad vsemionesnaževalci, vključno z njihovo razširjenostjo v okolju ter njihovim vplivom na ljudi, druge vrste živihorganizmov (živali, rastline, mikroorganizmi) in biosfero

- razvijanje naprav in objektov za merjenje vseh vrst onesnaževanja - preprečevanje in odpravljanje vseh vrst onesnaženja v vseh vrstah okolja - varovanje atmosfere (zraka) in podnebja - varovanje ozračja - ravnanje z odpadki - varovanje vode - varovanje tal in površinskih voda - zmanjševanje hrupa in vibracij - varovanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja - varstvo pred naravnimi nesrečami - zaščito proti radioaktivnemu sevanju 003 Raziskovanje in izkoriščanje vesolja RR, usmerjen v: - civilne vesoljske raziskave - znanstveno raziskovanje vesolja - uporabne raziskovalne programe - lansirne sisteme - vesoljske laboratorije in vesoljsko potovanje 004 Prevoz, telekomunikacije in druga infrastruktura RR, usmerjen v: - infrastrukturo in prostorski razvoj, vključno z gradnjo stavb - splošno načrtovanje uporabe zemljišč - zaščito pred škodljivimi učinki v prostorskem načrtovanju - transportne sisteme - telekomunikacijske sisteme - splošno prostorsko načrtovanje - gradbeništvo in načrtovanje stavb - splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji,…) - oskrbo z vodo 005 Energija RR, usmerjen v: - proizvodnjo, shranjevanje, prevoz, oskrbo in racionalno rabo energije (v vseh oblikah) - postopke za povečanje učinkovitosti proizvodnje in oskrbe z energijo - študije o varčevanju z energijo - učinkovito rabo energije - zajetje in shranjevanje CO2


6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) (nadaljevanje)


- obnovljive vire energije - jedrsko cepitev delcev in jedrsko zlitje delcev - vodik in kurilni plin - druge tehnologije za pridobivanje in shranjevanje električne energije 006 Industrijska proizvodnja in tehnologija RR, usmerjen v: - izboljšanje industrijske proizvodnje in tehnologije - industrijske proizvode in postopke njihove izdelave - povečevanje ekonomske učinkovitosti in konkurenčnosti - proizvodnjo - recikliranje odpadkov (kovinskih in nekovinskih) 007 Zdravje RR, usmerjen v: - preprečevanje, spremljanje in obvladovanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni - spremljanje zdravstvenega stanja - promocijo zdravja - zdravje na delovnem mestu - zakonodajo in uredbe o javnem zdravstvu - upravljanje javnega zdravstva - posebne usluge javnega zdravstva - osebno zdravstveno varstvo za ranljivo in ogroženo prebivalstvo 008 Kmetijstvo RR, usmerjen v: - spodbujanje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in proizvodnjo živil - umetna gnojila, biocide, biološko zatiranje škodljivcev in mehanizacijo kmetijstva - vpliv gozdarstva na okolje - razvijanje prehrambene tehnologije in produktivnosti - kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo - znanost o živalih in mlekarstvu - veterino in druge kmetijske znanosti 009 Izobraževanje RR, usmerjen v: - splošno izobraževanje, vključno z usposabljanjem, pedagogiko in didaktiko - posebno izobraževanje (za nadarjene osebe, za osebe z učnimi težavami) - predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje - srednješolsko izobraževanje - višješolsko izobraževanje - visokošolsko izobraževanje - podporne storitve pri izobraževanju 010 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja RR, usmerjen v: - vpliv kulturnih dejavnosti, religije in prostega časa na življenje v družbi

- rasno in kulturno integracijo in družbeno-kulturne spremembe na teh področjih. Kultura zajema sociologijoznanosti, religije, umetnosti, športa in prostega časa. Med drugim zajema tudi RR medijev, obvladovanje jezika, socialno integracijo, knjižnice, arhive in zunanjo kulturno politiko

- storitve na področju rekreacije in športa - kulturne storitve - storitve radia in televizije ter založništva - verske in druge javne storitve




011 Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi RR, usmerjen v: - družbenopolitični sistem - javnoupravna vprašanja in ekonomsko politiko - verske študije in večnivojsko upravljanje - družbene spremembe, procese in konflikte - razvoj sistema socialnega varstva in sistema socialne pomoči - družbeni vidik organizacije dela - s spolom povezane študije (diskriminacija in podobna problematika) - razvoj metod boja proti revščini na lokalni, državni in mednarodni ravni

- zaščito specifičnih kategorij prebivalstva na socialni ravni (pribežniki, prestopniki, osipniki...), na družbeni ravniz upoštevanjem njihovega načina življenja (mladi, odrasli, upokojenci, invalidi...) in na ekonomski ravni(potrošniki, kmetje, ribiči, rudarji, brezposelni...)

- postopke zagotavljanja socialne pomoči ob pojavu nenadnih sprememb (naravnih, tehnoloških, družbenih) v

družbi Splošni napredek znanja: RR, financiran iz splošnih univerzitetnih fondov (SUF) 121 RR, usmerjen v naravoslovne vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov RR, usmerjen v: - znanosti s področja matematike, računalništva in informatike - fizikalne vede - kemijske vede - znanosti o zemlji in podobne okoljske znanosti - biološke vede - druge naravoslovne vede 122 RR, usmerjen v tehnološke vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji…), elektroinženiring,elektronski inženiring, informacijski inženiring, strojništvo, kemijsko inženirstvo, inženiring materialov,zdravstveni inženiring, okoljsko inženirstvo, okoljsko biotehnologijo, nanotehnologijo, ostale tehnološkeznanosti in tehnologije

123 RR, usmerjen v medicinske vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v temeljno medicino, klinično medicino, zdravstvene vede, medicinsko

biotehnologijo in druge medicinske vede 124 RR, usmerjen v kmetijske vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, znanost o živalih in mlekarstvu, veterino,

kmetijsko biotehnologijo, ostale kmetijske vede 125 RR, usmerjen v družbene vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v psihologijo, ekonomijo in poslovne vede, izobraževanje, sociologijo,

pravo, politične vede, ekonomsko in socialno geografijo, medije in komunikacije, ostale družbene vede 126 RR, usmerjen v humanistične vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v zgodovino in arheologijo, jezikoslovje in književnost, filozofijo, religijo in

etiko, umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba), ostale humanistične vede Splošni napredek znanja: RR, financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 131 RR, usmerjen v naravoslovne vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov) - znanosti s področja matematike, računalništva in informatike - fizikalne vede - kemijske vede - znanosti o zemlji in podobne okoljske znanosti - biološke vede - druge naravoslovne vede




132 RR, usmerjen v tehnološke vede - RR, financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji,…),elektroinženiring, elektronski inženiring, informacijski inženiring, strojništvo, kemijsko inženirstvo, inženiring materialov, zdravstveni inženiring, okoljsko inženirstvo, okoljsko biotehnologijo, industrijsko biotehnologijo,nanotehnologijo, ostale tehnološke znanosti in tehnologije

133 RR, usmerjen v medicinske vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v temeljno medicino, klinično medicino, zdravstvene

vede, medicinsko biotehnologijo in druge medicinske vede 134 RR, usmerjen v kmetijske vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, znanost o živalih in

mlekarstvu, veterino, kmetijsko biotehnologijo, ostale kmetijske vede 135 RR, usmerjen v družbene vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v psihologijo, ekonomijo in poslovne vede,izobraževanje, sociologijo, pravo, politične vede, ekonomsko in socialno geografijo, medije in komunikacije, ostale družbene vede

136 RR, usmerjen v humanistične vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v zgodovino in arheologijo, jezikoslovje in književnost, filozofijo, religijo in etiko, umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba), ostalehumanistične vede

014 Obramba

*NABS - Nomenclature for the analysis and comparation of scientific programmes and budget


6.5 Mednarodna standardna klasifikacija dejavnosti (NACE Rev. 2), prirejena za potrebe statistike RR-a

Šifra NACE Rev.2 Naziv

01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 02 Gozdarstvo 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 05 Pridobivanje premoga 06 Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina 07 Pridobivanje rud 08 Pridobivanje rudnin in kamnin 09 Storitve za rudarstvo 10.1 Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov 10.2 Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev 10.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 10.41 Proizvodnja olja in maščob 10.42 Proizvodnja margarine in podobnih jedilnih maščob 10.5 Predelava mleka 10.6 Mlinarstvo, proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin 10.8 Proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov 10.9 Proizvodnja krmil in hrane za hišne živali 11 Proizvodnja pijač 12 Proizvodnja tobačnih izdelkov 13 Proizvodnja tekstilij 14.1 Proizvodnja oblačil, razen krznenih 14.2 Proizvodnja krznenih izdelkov 14.3 Proizvodnja pletenih in kvačkanih oblačil 15.11 Strojenje in obdelava usnja in krzna 15.12 Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov 15.2 Proizvodnja obutve 16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18.11 Tiskanje časopisov 18.12 Drugo tiskanje 18.13 Priprava za tisk in objavo 18.14 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti 18.2 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 19.1 Proizvodnja koksa 19.2 Proizvodnja naftnih derivatov 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 21.1 Proizvodnja farmacevtskih surovin 21.2 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 22.11 Proizvodnja in obnavljanje gumijastih plaščev in zračnic za vozila 22.19 Proizvodnja drugih izdelkov iz gume 22.21 Proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas 22.22 Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas 22.23 Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo 22.29 Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 24.1 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin 24.2 Proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov 24.3 Druga primarna predelava železa in jekla 24.41 Proizvodnja plemenitih kovin 24.42 Proizvodnja aluminija 24.43 Proizvodnja svinca, cinka in kositra 24.44 Proizvodnja bakra 24.45 Proizvodnja drugih neželeznih kovin 24.46 Proizvodnja jedrskega goriva 24.51 Litje železa 24.52 Litje jekla 24.53 Litje lahkih kovin 24.54 Litje drugih neželeznih kovin


6.5 Mednarodna standardna klasifikacija dejavnosti (NACE Rev. 2), prirejena za potrebe statistike RR-a (nadaljevanje)


25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov 25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern 25.3 Proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za centralno ogrevanje 25.4 Proizvodnja orožja in streliva 25.5 Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija 25.6 Površinska obdelava in prekrivanje kovin, mehanska obdelava kovin 25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja 25.91 Proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in podobnih posod 25.92 Proizvodnja lahke kovinske embalaže 25.93 Proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti 25.94 Proizvodnja vijačnega materiala, vezi 25.99 Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 26.11 Proizvodnja elektronskih komponent 26.12 Proizvodnja elektronskih plošč 26.2 Proizvodnja računalnikov in perifernih naprav 26.3 Proizvodnja komunikacijskih naprav 26.4 Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo 26.51 Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih, navigacijskih instrumentov in naprav 26.52 Proizvodnja ur 26.6 Proizvodnja sevalnih, elektromedicinskih in elektroterapevtskih naprav 26.7 Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme 26.8 Proizvodnja magnetnih in optičnih nosilcev zapisa 27.11 Proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev 27.12 Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike 27.2 Proizvodnja baterij in akumulatorjev 27.31 Proizvodnja kablov in oprtičnih vlaken 27.32 Proizvodnja drugih električnih kablov in žic 27.33 Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje 27.4 Proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo 27.51 Proizvodnja električnih gospodinjskih naprav 27.52 Proizvodnja neelektričnih gospodinjskih naprav 27.9 Proizvodnja drugih električnih naprav 28.11 Proizvodnja motorjev in turbin, razen za letala in motorna vozila 28.12 Proizvodnja naprav za fluidno tehniko 28.13 Proizvodnja črpalk in kompresorjev 28.14 Proizvodnja pip in ventilov 28.15 Proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije 28.21 Proizvodnja peči in gorilnikov 28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav 28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav) 28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav 28.25 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva 28.29 Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene 28.3 Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev 28.41 Proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo kovin 28.49 Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev 28.91 Proizvodnja metalurških strojev 28.92 Proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev 28.93 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo 28.94 Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo 28.95 Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona 28.96 Proizvodnja strojev za plastiko in gumo 28.99 Proizvodnja strojev za druge posebne namene 29.1 Proizvodnja motornih vozil 29.2 Proizvodnja karoserij za vozila, proizvodnja prikolic, polprikolic 29.31 Proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna vozila 29.32 Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 30.1 Gradnja ladij in čolnov 30.2 Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil




30.3 Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil 30.4 Proizvodnja bojnih vozil 30.9 Proizvodnja drugih vozil 31 Proizvodnja pohištva 32.11 Kovanje kovancev 32.12 Proizvodnja nakita in podobnih izdelkov 32.13 Proizvodnja bižuterije 32.2 Proizvodnja glasbil 32.3 Proizvodnja športne opreme 32.4 Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo 32.5 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov 32.91 Proizvodnja metel in krtač 32.99 Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti 33.11 Popravila kovinskih izdelkov 33.12 Popravila strojev in naprav 33.13 Popravila elektronskih in optičnih naprav 33.14 Popravila električnih naprav 33.15 Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov 33.16 Popravila in vzdrževanje zračnih in vesoljskih plovil 33.17 Popravila in vzdrževanje drugih prevoznih sredstev 33.19 Popravila drugih naprav 33.2 Montaža industrijskih strojev in naprav 35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 37 Ravnanje z odplakami 38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov 38.12 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov 38.21 Ravnanje z nenevarnimi odpadki 38.22 Ravnanje z nevarnimi odpadki 38.31 Demontaža odpadnih naprav 38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov 39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 41.1 Organizacija izvedbe stavbnih projektov 41.2 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 42.11 Gradnja cest 42.12 Gradnja železnic in podzemnih železnic 42.13 Gradnja mostov in predorov 42.21 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline 42.22 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije 42.91 Gradnja vodnih objektov 42.99 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43 Specializirana gradbena dela 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 49 Kopenski promet, cevovodni transport 50 Vodni promet 51 Zračni promet 52.1 Skladiščenje 52.21 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu 52.22 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu 52.23 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu 52.24 Pretovarjanje 52.29 Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti 53 Poštna in kurirska dejavnost 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 58.11 Izdajanje knjig 58.12 Izdajanje imenikov in adresarjev




58.13 Izdajanje časopisov58.14 Izdajanje revij in druge periodike 58.19 Drugo založništvo 58.21 Izdajanje računalniških iger 58.29 Drugo izdajanje programja 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi60.1 Radijska dejavnost60.2 Televizijska dejavnost 61 Telekomunikacijske dejavnosti 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti63.1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, obratovanje spletnih portalov63.91 Dejavnost tiskovnih agencij 63.99 Drugo informiranje 64.1 Denarno posredništvo 64.2 Dejavnost holdingov64.3 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov64.9 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve68 Poslovanje z nepremičninami 69 Pravne in računovodske dejavnosti 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti75 Veterinarstvo 77 Dajanje v najem in zakup 77.1 Dajanje motornih vozil v najem in zakup77.2 Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup77.3 Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v najem in zakup77.4 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 78 Zaposlovalne dejavnosti 79.1 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj79.9 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti81.1 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost81.2 Čiščenje 81.3 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti84 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti85 Izobraževanje 86 Zdravstvo 87 Socialno varstvo z nastanitvijo 88 Socialno varstvo brez nastanitve 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti92 Prirejanje iger na srečo 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas94 Dejavnost članskih organizacij 95.11 Popravila in vzdrževanje računalnikov in perifernih enot95.12 Popravila komunikacijskih naprav 95.21 Popravila elektronskih naprav za široko rabo95.22 Popravila gospodinjskih in hišnih naprav in opreme95.23 Popravila obutve in usnjene galanterije95.24 Popravila pohištva 95.25 Popravila ur in nakita95.29 Popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov96 Druge storitvene dejavnosti 97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem98 Raznovrstna proizvodnja gospodinjstev za lastno rabo99 Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles


6.6 Seznam tabel iz vprašalnika R-RD-PS

Oznaka tabele Naslov tabele 1. Zaposleni v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas,

2. Zunanji sodelavci, ki so delali v raziskovalno-razvojni dejavnosti v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposleni v dopolnilnem delovnem razmerju

3. Zaposleni (dejansko število) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas po stopnji izobrazbe

4. Zaposleni (EPDČ) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, po stopnji izobrazbe

5. Število redno zaposlenih raziskovalcev/raziskovalk, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za nedoločen in določen, po starosti in spolu

6. Raziskovalci/raziskovalke, zaposleni za nedoločen in določen čas, po spolu in državljanstvu

7. Gibanje raziskovalcev v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, zaposlenih za nedoločen ali določen čas

8. Vsa (pridobljena in lastna) finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2011, po virih

9. Vsi odhodki za raziskovalno razvojno dejavnost raziskovalne organizacije, 2011

10. Plačila (izdatki) za neproizvodne storitve, povezane z RR dejavnostjo, drugim poslovnim subjektom v letu 2011

11. Razvrstitev vseh porabljenih finančnih sredstev, v času od 1. 1. do 31. 12. 2011, za dokončana in nedokončana raziskovalno-razvojna dela, po vrstah raziskovanj, raziskovalnih področjih, gospodarskih panogah (šifre NACE oz. SKD) in družbeno-ekonomskih ciljih

Documents

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO … R_RD_PS.pdf · metodoloŠka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v poslovnem sektorju issn 1408-1482 isbn 978-961-239-246-8