“USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA” SPASI NAS 1965 - 2005 · makedonskiot narod ima najmnogu. Nemaj}i bogata dr`avno-pravna tradicija, negovata istorija vo pogolem del e negovata

M AKEDONSKA PRAVOSLAVNA CRKVA

“USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”

1965 - 2005

ÊTIRIESET LETA GOSPODOVI

Kolumbus, Ohajo, SAD

PRESVETAJA BOGORODICE

SPASI NAS !

Ikonata “Uspenie na Presveta Bogorodica”

PATRON PRAZNIK NA CRKVATA

DO PAROHIJANITE

Ako nekoj narod ima pri~ini na svojata Crkva da i bide blagodaren za svojot razvitok, napredok i opstanok, toa makedonskiot narod ima najmnogu. Nemaj}i bogata dràvno-pravna tradicija, negovata istorija vo pogolem del e negovata crkovna istorija. Pravoslavieto na Makedonecot vo minatoto mu bilo du{a i srce, um i volja za ìvot. Toa go vodelo niz vekovnoto ropstvo i mu vlevalo nade` za podobra idnina. Vo zloto toa mu bilo uteha, go bodrelo, branelo. Pravoslavieto gi rodi golemite duhovni velikani na makedonskiot narod, svetite bra}a Kiril i Metodij, i nivnite u~enici svetite Kliment i Naum, ohridskite ~udotvorci, koi go izdignaa makedonskiot narod vo svetot i go postavija osnovopolo`nik na prvata slovenska kultura i prosveta. Bogatata i slavnata crkovna tradicija na makedonskiot narod mu ovozmoì da go proslavi vistinskiot Bog, a istovremeno samiot da se izdigne preku podigawe na verski, prosvetni i narodni ogni{ta – svetite crkvi, koi i denes se svideteli za negovoto bitie, za negovata kultura, negovoto postoewe kako vo tatkovinata, taka i nadvor od nejzinite granici, vo ovie prekuokeanski zemji. Ako ne bea tie crkovni spomenici, sekako makedonskata svest bi se izgasnala kaj na{iot narod, a so toa bi se zagubila èlbata za samostoen razvitok i napredok. Blagodarej}i na makedonskata organiziranost, za aktiven duhoven i kulturno-prosveten ìvot vo ovaa nivna vtora tatkovina kade oformuvaat Makedonski pravoslavni crkvi i preku niv makedonskiot narod se odrà. Makedonskite pravoslavni crkvi so svoite narodni pastiri – sve{tenicite, prekrasnite i velelepni izgradeni hramovi, amanetite predadeni od pradedovcite, go krepat makedonskiot narod i go ~uvaat od odnaroduvawe. Treba li posebno da se istaknuva deka Makedonskite pravoslavni crkvi se edinstveniot isto~nik koi go napojuvaat Makedonecot so duhovna i kulturno-prosvetna hrana. Zar samite crkvi ne se gri`livi majki na svoite makedonski verni ~eda. Narod, {to ne ja poznava svojata istorija i istorijata na svojata Crkva i nejzinite svetli tradicii, toj ne e sposoben da ja ceni i ~uva i svojata nacionalna i duhovna sloboda. Ako taa istorija e i za edna Makedonska pravoslavna crkva, koja crkva go pribrala svoeto verno ~edo pod svoeto krilo za da se

~ustvuva i ovde vo ovaa negova vtora tatkovina kako poseben narod so svoja nacionalnost i vera, a preku istorijata na svojata crkva, a isto taka i na Majkata Svetiklimentova pravoslavna crkva, se ceni ulogata na Makedonecot {to crkvuva vo nea. Zatoa nedostigot na istorijata na edna Makedonska crkva se ~ustvuva{e i vo na{ata Makedonska pravoslavna crkva “Uspene na Presveta Bogorodica” vo prekrasniot Kolumbos, Ohajo, S.A.D. So svojot skromen trud na parohiskiot sve{tenik, prota-stavroforot Du{ko \or|ievski, ovaa Makedonska pravoslavna crkva izleguva pred parohijanite, drugite Makedonski pravoslavni crkvi vo Amerikansko-Kanadskata Makedonska pravoslavna Eparhija, kako i pred site na{i makedonski iselenici, so prilog na svojata crkovna istorija od svojot po~etok na osnivawe, osvetuvaweto vo 1965 godina, pa se do nejzinoto 40 godi{no jubilejno proslavuvawe vo 2005 godina, so cel da se popolni dosega{nata praznina {to se ~ustvuva{e na toa pole. Primete go ovoj skromen trud so qubov, so takva qubov koja ja ima{e i samiot avtor pri pi{uvaweto na ovaa kni{ka, za da navlezete vo samata su{tina na kni{kata, za i samite posakate vo idnina da izrabotuvate u{te pogolemi trudovi od vakov vid. Od avtorot prota-stavrofor Du{ko \or|ievski Kolumbos, Ohajo, 2005 godina

KOLUMBOS, OHAJO

Gradot Kolumbos vo Sojuznata dràva Ohajo e eden od pove}eto gradovi vo Soedinetite Amerikanski Dràvi {to go nosat imeto na slavniot moreplovec Kristifor Kolumbo, koj ja otkril Amerika. Ohajo, vo Sojuzna dràva e oformen vo 1803

godina, a vo 1810 godina za nejzin glaven grad e izbran gradot Kolumbos. Negovite za~etoci datiraat u{te od mnogu porano, a vo vremeto na Lukas Salivant Franklington, vo 1797 e izgraden i dograden Kolumbos, i zatoa vo negova ~est op{tinata vo Kolumbos go nosi negovoto ime Franklin Kounti. So rasteòt na ekonomsko politi~kite i site drugi polina na Soedinetite Amerikanski Dràvi, rastel i se razvival i gradot Kolumbos. Toa moè da se vidi i vo posetata na samiot grad, kade stariot del na gradot ostanal vo centarot na gradot, a okolu nego se e moderno izgradeno. Prvite pova`ni zgradi koi bea izgradeni vo Kolumbos se: Stejt Bilding, Kourt Haos, Pablik Oficers, Old Stejt Haos. Bidej}i Kolumbos e glaven grad na Sojuznata dràva Ohajo, u{te od samiot po~etok i razvitok se izbegnuvalo od razvitokot na metalurgijata i drugite te{ki industrii, no se odelo povej}e da bidat zastapeni: administracijata, prehranbenata, tekstilnata industrija kako i malozanaet~istvoto. Eden od najgolemite prodavni~ki kapaciteti {to vo toa vreme bile otvoreni e Lazarus, koj bil stvoren vo 1851 godina, a napraven i pu{ten vo upotreba vo 1895 godina. Na 2 Juli 1862 godina Kongresot na SAD, dodeluva na sekoja Sojuzna dràva po 30.000 akri zemjina povr{ina, za na nea da se izgradat fakulteti vo koi studentite }e zemaat najvisoko obrazovanie od site vidovi na struki, odnosno nauki. Vo Ohajo prviot fakultet e izgraden vo Kolumvos pod imeto: Ohajo Stejt Univerziti. Vo po~etokot OSU zede samo 327 akri zemjina povr{ina, za gradewe na fakultetot. Prvo se izgradi samo edna zgrada so devet sobi, sekoja nameneta za ba{ka studirawe. Prvo bea otvoreni nasoki za zemjodelsko i ma{insko studirawe so samo 24 studenti. So tekot na vremeto OSU postepeno se pro{iruval i od godina vo godina stanuval se pogolem i popro~uen. Sega e eden od najgolemite i najakite fakulteti vo Severna Amerika, so kapacitet od nad 50.000 studenti. Vo ovoj pro~uen i poznat fakultet vo Severna Amerika , imaat zavr{eno, a i sega studiraat golem broj na na{i Makedonci koi ìveat vo gradot Kolumbos, kako i od drugite delovi na Severna Amerika kade se rasprostraneti na{ite makedonski iselenici. Na{eto iseleni{tvo vo Kolumbos svojata egzistencija za ìvot i napredok ja obezbeduvaat na razni na~ini: preku rabota vo gradskite kompanii i pretprijatija, kako i vo gradskite i dràvni institucii, a i preku otvarawe na svoi samostojni biznisi kako: ugostitelstvoto, {najderstvoto,

avtomehani~arstvoto, ishranata, trgovijata, frizerstvoto i nekoi drugi zanaeti. Site vidovi na zanaeti i biznisi, na{ite iselenici so ponos gi reprezentiraat pred javnosta, a so toa ja dokaùvaat ~esnata, trudoqubiva i u~tiva usluga kon svoite ceneti mu{terii, so toa dokaùvaj}i deka se eden dobar, gostolubiv etni~ki narod vo Kolumbos. Gradot Kolumbos pokraj prirodnata ubavina i bujnata vegetacija poznat e i po brojnosta na raznite crkvi {to gi ima vo sebe. Vo taa plejada na crkvi e i Makedonskata pravoslavna crkva “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA” podignata i osvetena na Tomina Nedela vo 1965 godina, gordost i ponos za Makedonskite iselenici vo gradot Kolumbos. Pod nejziniot svet pokrov, na{iot iselenik, preku crkovniot i kulturno-prosvetniot ìvot se ~ustvuva kako da se nao|a vo svoeto staro roditelsko ogni{te, a koe go ostavil vo svojata dale~na tatkovina Makedonija. slika

Spomenikot na Kristifor Kolumbos

OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKIOT NAROD I MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA

Od ukinuvaweto na Ohridskata Arhiepiskopija pa se do nejzinoto obnovuvawe pominaa polni 200 godini. No Makedonskiot narod nikoga{ ne se pomiri so nepostoeweto na

svojata Drevna i slavna crkva. Vo periodot od 200-te godini postojano bilo prisutno baraweto i iznajduvaweto mo`nosti za obnova. So izborenata politi~ka sloboda i steknatite tekovini od Narodno-osloboditelnata vojna (1945) se re{i i ova ìvotno i vitalno pra{awe za Makedonskiot narod. Na istoriskiot Tret Crkovno naroden sobor vo Ohrid, koj be{e svikan po barawe na celokupnoto Makedonsko pravoslavno sve{tenstvo i blago~estivite vernici, Svetiot Arhierejski Sinod, slu{aj}i go glasot i voljata na narodot, na sve~ana sednica vo ohridskata crkva “Sveti Kliment” na 18 Juli 1967 godina ja proglasi AVTOKEFALNOSTA NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA.

*R E Z I M E*

Vo Juli 1967 godina be{e proglasena avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (MPC), duri toga{, 26 godini po 11 Oktomvri 1941 godina, koga po~na vooruènoto vostanie na makedonskiot narod protiv fa{isti~kiot okupator, 24 godini po vtoroto zasedanie na AVNOJ od 29 Noemvri 1943 godina, koga bea postaveni osnovite na toga{na Jugoslavija i be{e priznaena samobitnosta na makedonskiot narod, 23 godini od prvoto zasedanie na ASNOM od 2 Avgust 1944 godina, koga vo makedonskiot manastir Sv. Prohor P~inski be{e proglaseno konstituiraweto na dràvnost na makedonskiot narod, i po celi 23 godini na sloboden i ravnopraven nacionalen ìvot vo svojata Republika Makedonija vo zaednica na jugoslovenskite narodi, be{e odstranet i ovoj ~uden paradoks! Za{to nasproti afirmacijata na samobitnosta na makedonskiot narod i nacija izrazena niz jazikot, pismoto, kulturata i seto ona {to ja ~ini negovata posebnost, nasproti site priznanija, od rakovodstvoto na Srpskata pravoslavna crkva (SPC), Makedonecot vo crkoven pogled se u{te be{e tretiran po staro. Istiot toj ~ovek i narod, koj ja ima{e izboreno svojata sloboda kako Makedonec, kako pravoslaven hristijanin, se u{te be{e tretiran onaka kako vo reìmot na predvoenoto kralstvo Jugoslavija od 1919 godina. Od rakovodstvoto na SPC Makedonecot uporno se tretira{e kako “ju`nosrbijanec”. Za da bi se razbrala su{tinata na ovoj zadocnet akt, da bi se ocenila vistinskata smisla na ovoj paradoks, kako i smislata i zna~enieto na proglasenata avtokefalnost na MPC, nu`no be{e niz edna makar i begla istoriska reprospektiva da se pogleda makedonskoto crkovno pra{awe. Votolku povej}e, {to toa bilo i ostanalo nerazdelen i svoeviden del na

istorijata na makedonskiot narod i na negovata mnoguvekovna borba za nacionalno i crkovno osloboduvawe. Spored toa, makedonskoto crkovno pra{awe so bezbroj alki e ispropleteno so istorijata na makedonskiot narod i negovata nacionalna samobitnost.

I

Geogravskata polo`ba na Makedonija na ju`niot del na Balkanskiot poluostrov, na krstopatnicata pome|u istok i zapad, pridonela za brzoto {irewe na hristijanstvoto. I toa u{te vo ranohristijanskiot period, od vremeto na apostolite, {to se potvrduva i niz poslanicite na apostol Pavle do Rimjanite, koj na pat za Rim pominal niz makedonskata zemja. Za{to, samo taka bi moèlo da se objasni faktot deka na ova podra~je bila sozdadena edna od najstarite pomesni samostojni hristijanski crkvi, avtokefalna crkva Justinijana Prima, po vizantiskiot car Justinijan Prvi (527-565) ~ie sedi{te se nao|alo vo blizinata na dene{no Skopje. So doseluvaweto na ova podra~je makedonskite Sloveni vo VI i VII vek, vedna{ stapile vo dopir so hristijanstvoto na starosedelcite. Vo toa i moè da se najde objasnuvaweto za relativno brzoto nivno hristijanizirawe. Spored toa, neslu~ajno osnovopolo`nicite na prvata slovenska pismenost i kultura, bra}ata Konstantin (vo mona{tvo Kiril) i Metodij Solunski proizlegle tokmu od redot na Makedonskite Sloveni. Na jazikot na Makedonskite Sloveni vo 862 godina bile prevedeni i prvite knigi so slovenskoto pismo. So ova pismo i na ovoj jazik otpo~nala novata era za site slovenski narodi, {ireweto na hristijanstvoto, pismenosta i kulturata. Blagodarej}i na istoriskite okolnosti, poto~no na doa|aweto vo Makedonija na u~enicite na svetite bra}a, od sveti Klimenta Ohridski, pokasno so u~estvo i na sveti Nauma Ohridski, vo Makedonija bil osnovan i prviot slovenski univerzitet. Samo vo periodot od 886 do 916 godina niz Ohridskiot sveti Klimentov univerzitet pominale preku 3500 u~enici, Moèbi i najgolema zasluga za slovenskata pismenost i kultura i za odrùvaweto na slovenskite narodi, po smrta na svetite Kiril i Metodij Solunski, ja imaat svetite Kliment i Naum Ohridski i nivniot ohridski prosveten centar. Za{to po smrta na svetite bra}a, po progonot na nivnite u~enici od ê{ko i Moravsko osobeno po uni{tuvaweto na site bogoslu`beni i drugi knigi pi{ani na slovenski jazik bez deloto na svetite Kliment i Naum neizvesna bila sudbinata i na prosvetnoto delo na Kiril Solunski. A seto ova sepak

proizleglo i e istoriski svrzano za makedonskite Sloveni i Makedonija. Sv. Kliment Ohridski bil i prviot slovenski episkom na Balkanot. Negovata Veli~ka episkopija vo vremeto na makedonskiot car Samuil vo H vek prerasnala vo samostojna crkva. Ohridskata patrijar{ija od Samoilovoto vreme prirodno se javila kako sledbenik na poznatata crkva Justinijana Prima i po nekolkute isto~ni patrijar{ii bila edna od najstarite crkvi. Na krstopatot kade se sudruvale interesite na starite rivali, na Carigrad i Rim, potresuvana od bogomilskoto dvièwe {to zapo~nalo vo Makedonija i se pro{irilo i vo Zapadna Evropa, i postojanite borbi na ovie podra~ja, Ohridskata samostojna crkva na ovie prostori opstojala celi 800 letija. Kolku bile dlaboki korewata na Ohridskata crkva i nejzinata povrzanost so narodot se gleda i od respektot {to kon nea go izrazuvale i nejzinite protivnici. Taka na pr. i po propa|aweto na Samoilovoto carstvo vo 1019 godina, Vizantiskata Imperija ne posegnala brz avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija. Sava Nemawi} samo so pomo{ta na drugi moèl vo 1219 godina da izdejstvuva otcepuvawe od Ohridskata arhiepiskopija. So u~estvo na Ohridskiot arhiepiskop vo 1346 godina srpskata Pe~ka arhiepiskopija bila izdignata na stepen Patrijar{ija i bilo obaveno krunisuvaweto na srpskiot car Du{an. Protiv avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija ne posegnale ni Osmanliite po zavladuvaweto na Balkanot. Seedno {to napati se pro{iruvala ili stesnuvala dijacezata, bez ogled pod koi dràvi podpa|ala Makedonija, Ohridskata arhiepiskopija do nejzinoto ukinuvawe ostanala crkva na makedonskite Sloveni. Niti gr~koto poteklo na pove}eto arhiepiskopi, pa i episkopi, nitu intenzitetot na tu|ite propagandi ne uspeale da go osporat slovenskiot i makedonskiot karakter na Ohridskata arhiepiskopija, u{te pomalku nejzinata avtokefalnost. Poradi ugledot {to go uìvala i centralnoto podra~je na Balkanskiot poluostrov kade se prostirala dijacezata, Ohridskata arhiepiskopija bila postojano na udarot od neprijatelite. Na toa se dolì i nejzinoto nekanonsko ukinuvawe vo 1767 godina od turskiot sultan Mustafa III, potoa, i nekanonskoto priklu~uvawe na eparhiite na Ohridskata arhiepiskopija kon Carigradskata patrijar{ija.

III

Ukinuvaweto na samostojnosta na Ohridskata arhiepiskopija te{ko bilo primeno od narodot. Tolku povej}e {to niz stoletijata, koga makedonskiot narod nemal svoeimena dràva, odnosno koga se najduval pod gnetot na povej}e vekovnoto ropstvo, Ohridskata arhiepiskopija bila edinstvenata negova potpora i zakrila. Crkvite, osobeno manastirite bile skoro edinstvenite centri kade se odrùvala i razvivala pismenosta, kulturata, kade se izrazuvala i odrùvala samobitnosta na makedonskiot narod. Periodot na Ohridskata arhiepiskopija vidlivo e izrazen niz neprocenlivoto bogatstvo na kulturata, pismoto, fresko i ikono-slikarstvoto i crkovnata arhitektura vo Makedonija. Ovaa kulturna ustanova e svedo{tvo za minaloto na ovoj narod, ednovremeno i potvrda za vonredno va`nata uloga {to niz vekovite za nego ja igrala Ohridskata arhiepiskopija. To~no zaradi vakvata uloga i tesnata povrzanost so narodot, bez prekin po 1767 godina postojano bilo pokrenuvano pra{aweto za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Toa osobeno do izraz doa|alo vo vremeto na prerodbenstvoto, kako i po nacionalno osloboditelnite dvièwa i borbi na makedonskiot narod. Crkvata vo Makedonija i vo XIX kako i vo HH vek, tesno povrzana so narodot zemala aktivno u~estvo i so niòto sve{tenstvo, preku crkvite i manastirite davala vidliva poddr{ka na site osloboditelni dvièwa. Vo ovaa smisla osobeno aktivno e u~estvoto na sve{tenstvoto i crkvata vo prediligdenskiot period i vo samoto Iligdensko vostanie od 1903 godina. I sekoga{, pokraj drugoto istaknuvani bile barawata za obnova na Ohridskata arhiepiskopija.

IV

Pokraj te{koto ropstvo pod Turskata imperija, vo vtorata polovina na XIX vek Makedonija stanala arena I na poznatite versko-politi~ki propagandi. Za nea, za svesta I du{ata na Makedonecot bezobzirno se borele onie {to me|u prvite bi trebalo da mu pomognat vo borbata za sloboda. Angaìrani bile dràvnite I crkovnite aparati na sosednite narodi, na Grcite, Srbite I Bugarite. Toa samo do krajni razmeri ja usloùvalo borbata za nacionalno osloboduvawe I za crkovno oszmostojuvawe na makedonskiot narod. Po pogubnoto dejstvo na crkovno-politi~kite propagandi, osobeno preku crkovno-u~ili{nite op{tini {to go razbiva edinstvoto na narodot posebna be{e ulogata na bugarskata Egzarhija po 1880 godina.

V

Balkanskite vojni i krajot na prvata Svetska vojna, namesto osloboduvawe za makedonskiot narod donesoja u{te potragi~no ropstvo. Izvr{ena be{e imperijalisti~ka podelba na makedonskata zemja pome|u sosednite dràvi: Grcija, Srbija i Bugarija. Ropstvoto pod Turcite sega be{e zameneto so u{te pote{ko i postra{no. Makedonskiot narod sega se najde pod udarot na bezo~nata asimilacija. Sudbinata na nacijata i ovoj pat ja spodeluva{e i crkvata. Vo sklopot na politi~kata podelba i crkvata vo Makedonija be{e anektirana kon gr~kata, srpskata, odnosno kon bugarskata crkva. Na grub na~in i ovoj pat bea izigrani crkovnite kanoni. Nasproti interesot i voljata na makedonskiot narod, pokraj politi~koto, mu be{e naloèno i novo duhovno ropstvo. Se razbira, toa so sebe nose{e se ona {to gi karakterizira{e velikodràvnite politiki vo Makedonija. I crkvite bea aktivno vklu~eni vo denacionalizatorskata i asimilatorskata politika {to ja sproveduvaa narodnite reìmi. Bea pokrenati site mehanizmi za da bi moèlo od Makedonecot da se stori Grk, Srbin ili Bugarin.

VI

Vtorata Svetska vojna donese novi stradawa za makedonskiot narod. Fa{isti~kata okupacija be{e ispolzuvana i na crkoven plan. Propa|aweto na predvoenoto kralstvo Jugoslavija i fa{isti~kata okupacija od 1941 godina gi krena narodite na Jugoslavija, me|u koi i makedonskiot narod, na krvavata no slavna Narodno-Osloboditelnata Vojna. Vooruènoto vostanie od 11 Oktombri 1941 godina be{e po~etokot na najre{itelniot mig vo istorijata na makedonskiot narod. Povedena be{e poslednata osloboditelna borba i u{te vo tekot na NOV, na Vtoroto zasedanie na AVNOJ od 29 Noemvri 1943 godina vo grad~eto Jajce bea postaveni osnovite na idnata zaednica na jugoslovenskite narodi. Toga{ i na makedonskiot narod za prvpat od vakvo predstavni~ko telo mu be{e priznaena nacionalnata samobitnost. U{te vo viorot na NOV edno od barawata na revolucijata be{e podignato i na makedonskoto crkovno pra{awe. Imeno, na prvoto sve{teni~ko sobranie vo Oktomvri 1943 godina na partizanskata slobodna teritorija, vo seloto Izdeglavje – Ohridsko, be{e proklamireno baraweto i izrazena re{enosta vo idnata slobodna tatkovina makedonskiot narod da ima i svoja samostojna crkva.

Prvoto zasedanie na Antifa{isti~koto Sobranie na Narodnoto Osloboduvawe na Makedonija, odràno na Iligden vo makedonskiot manastir Sv. Prohor P~inski samo ja ozakoni dràvnosta na makedonskiot narod, so jazikot i so site atributi {to ja ~inat negovata nacionalna individualnost.

VII

Vedna{ po osloboduvaweto i konstituriaweto na makedonskata dràvnost, vo Mart 1945 godina vo Skopje be{e odràn Prviot makedonsko Crkovno-Naroden Sobor. Oslobodeniot narod na jasen i nedvosmislen na~in pobara da ima i svoja makedonska crkva. Me|utoa, sprotistavuvaj}i se na vremeto i istorijata, oglu{uvaj}i se kon pridobivkite od NOV, prenebregnuvaj}i gi i crkovnite kanoni, rakovodstvoto na SPC se sprotistavi na opravdanite barawa na sve{tenstvoto i pravoslavniot makedonski narod. Rakovodej}i se od nadminatite gledawa i pozicii tie sprema Makedonija i ponatamu se odnesuvaa kako sprema “ju`na Srbija” a Makedoncite prodolìja da gi tretiraat kako “ju`no srbijanci”. Odbivaj}i gi site barawa rakovodstvoto na SPC ustoj~ivo insistira{e vo Makedonija da se vospostavi predvoeniot poredok vo crkvata. Vakviot nerazbirliv i sprema makedonskiot narod neprijatelski odnos so rakovodstvoto na SPC uslovi novi te{kotii i isku{enija za makedonskite pravoslavni hristijani, za crkvata vo Makedonija. Poradi nemaweto na domoroden episkopat od 1945 do Oktomvri 1958 godina so crkovniot ìvot vo Makedonija rakovode{e Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC. Obidite da dojde do elementarno razbirawe so rakovodstvoto na SPC duri i toga{ koga vo 1957 godina bea dadeni i oficijalni vetuvawa, od istite pri~ini propa|aa. Vo Maj 1958 godina arhierejskiot sabor na SPC, go prekr{i i dogovorot {to be{e ve}e postignat i zatoa se svika Vtoriot makedonski Crkovno-Naroden Sobor vo Oktomvri 1958 godina.

VIII

Na vtoriot Crkovno Naroden Sobor vo Ohrid be{e proklamirano obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Toga{ be{e izbran i poglavarot na MPC – arhiepiskopot Dositej i prvite domorodni arhierej Kliment i Naum. Me|utoa, rakovodej}i se od op{tite interesi na narodite vo SFRJ, Crkovno narodniot sobor i ovojpat prifate eden kompromis i toa isklu~ivo na

{teta na MPC. Imeno izrazena be{e soglasnost patrijarhot na SPC da bide priznaen vrhoven poglavar na MPC. Vo 1959 godina be{e zabeleàn prviot pozitiven gest od strana na rakovodstvoto na SPC. Imeno, Arhierejskiot sabor na SPC vo Juni 1959 godina so posebna odluka gi sankcionira re{enijata na Makedonskiot Crkovno naroden sobor od 1958 godina, ja prizna samostojnosta na MPC i se soglasi taa so SPC da ostane vo kanonsko edinstvo {to bi se izrazilo preku li~nosta na zaedni~kiot patrijarh. Toga{, so u~estvo na patrijarhot srpski German dojde do posvetuvawe na novoizabranite episkopi na MPC, so toa i do konstituirawe na Sv. Sinod na MPC. Me|utoa naskoro po ova, namesto vistinski bratski odnosi, vo postapkite na najodgovornite veledostojnici na SPC pak dojdoa do izraz starite hegemonisti~ki tendencii. Imeno, bea praveni obidi MPC povtorno da se prisoedini kon SPC, da i se ograni~i samostojnosta. Pri ova ne se skrivaa politi~kite, necrkovnite aspiracii sprema makedonskiot narod i crkva. I toa nasproti jasnite stavovi na srpskoto politi~ko rakovodstvo koe dava{e poddr{ka na opravdanite barawa na slobodniot makedonski narod.

IX

Vo nastanatata sostojba, osobeno po negativnata odluka na Arh. Sabor na SPC od Maj 1966 godina so koja kona~no stana jasno deka e ilozorno da se o~ekuva re{enie na platformata od 1958?59 godina, na barawe od makedonskiot Crkovno naroden sobor, na sve{tenstvoto i pravoslavnite Makedonci, vo Juli 1967 godina Sv. Sinod ja proglasi Makedonskata Pravoslacna Crkva za AVTOKEFALNA. Vsu{nost, po to~no dve decenii duri sega be{e okon~ano i makedonskoto crkovno pra{awe. Toa radosno odekna kaj makedonskiot narod, kako vo Makedonija taka i me|u makedonskoto iseleni{tvo vo prekuokeanskite zemji. Proglasenata avtokefalnost nedvosmisleno be{e pozdravena od op{estvenata javnost vo drugite republiki na SFRJugoslavija.

H

Poddràno od neprijatelite na nova Jugoslavija, rakovodstvoto na SPC ostro se sprotistavi na proglasenata avtokefalnost na MPC. Doneseni bea i dve odluki od Arhierejskiot sabor na SPC, vo Maj i Septemvri 1967 godina, so koi se osporuva avtokefalnosta i so koi se prekinuva kanonskoto op{tewe so erarhijata na MPC. Po ova sleduvaa i niza drugi akti protiv MPC. Ednostavno bea informirani

drugite avtokefalni pravoslavni crkvi ( osobeno be{e premol~uvana odlukata na Arh. Sabor na SPC od Juni 1959 godina), i od niv be{e pobarano da gi prekinat odnosite so MPC. Vo Mart 1968 godina povedena be{e i kanonsko-sudska postapka protiv arhiepiskopot i episkopite na MPC itn. Vsu{nost, kako odlukite na Arh. Sabor na SPC od 1967 godina, taka i drugite nivni akti nemaat ni{to zaedni~ko so crkovnite kanoni. Po svojata smisla i sodrìni tie se politi~ki akti, isklu~ivo naso~eni kon negiraweto na samobitnosta na makedonskiot narod i nacija. To~no, soznavaj}i go ova i povej}eto avtokefalni pravoslavni crkvi se ogradija od akciite na rakovodstvoto na SPC protiv MPC. I ne samo toa. Pove}e od niv ili dadoa otvorena podr{ka ili vospostavija i odrùvaat normalno op{tewe so rakovodstvoto na Makedonskata pravoslavna crkva.

XI

Naprotiv site akcii na rakovodstvoto na MPC dosledno po~ituvaj}i gi normite na crkovnoto u~ewe, so uspeh rakovodi so crkvata i crkovniot ìvot vo MPC. Vo ova toj se potpira vrz edinstvoto na makedonskoto sve{tenstvo i pravoslavnite Makedonci. Uspesite vo gradeweto na crkovnata organizacija i ìvot, osobeno so otvoraweto i rabotata na Makedonskata pravoslavna bogoslovija, Makedonskiot bogoslovski fakultet, izgradba na novi crkvi i manastiri, isdava~kata dejnost i tkn. najvidlivo ja potvrduvaat solidnata osnova vrz koja e zatemelena avtokefalnosta na MPC. Isto taka, nasproti site neprijatelski akcii od rakovodstvoto na SPC, Sv. Sinod na MPC razvivaj}i gi odnosite so drugite pravoslavni crkvi i ponatamu se zalaga za pobrzoto pomiruvawe so Srpskata pravoslavna crkva, {to moè da bide od polza kako za hristijanstvoto, crkvite, taka i za srpskiot i makedonskiot narod. *) Spored knigata: Avtokefalnosta na MPC od Done Ilievski.

Manastirot Sv. Naum na Ohridskoto Ezero

MAKEDONSKITE ISELENICI VO SAD I KANADA

Po otkrivaweto na novite kontinenti Amerika (Severna i Ju`na) i Avstralija, mnogu lu|e od stariot kontinent Evropa trgnale svojata sre}a da ja baraat tokmu na nivnoto tlo. Emigriraweto od Balkanskiot poluostrov, od Makedonija, bilo usloveno ne tolku od imotnata sostojba, kolku od politi~kite nastani koi nepovolno vlijaele na svesta na Makedonecot. Se razbira, tie pridonele, a i se odrazile na samoto odrùvawe na Makedonecot kako Makedonec, a toa samo po sebe go povleklo i pra{aweto za odrùvaweto na goliot ìvot, bidej}i po site politi~ki nastani, negativni za Turskata imperija stradalo nevinoto naselenie. Re{enieto na ovoj problem, eden del od makedoncite go na{le vo emigriraweto od svojata rodna grutka zemja. Takvite emigracii zapo~nale kon krajot na 19-ot vek. Makedonskiot narod za da ja izbegne odmazdata od turcite, bega na sever, a podocna osobeno po Iligdenskoto vostanie, i vo prekuokeanska Amerika. Sprema podatocite od \or~e Petrov, samo vo periodot od 1903 – 1906 godina, vo Amerika oti{le nad 50,000 Makedonci, od koi skoro 18,000 Amerika ja izbrale za svoj postojanen dom. Sle~ni vakvi pogolemi iseluvawa prestavuvaat i emigraciite po Prvata svetska vojna, odnosno

po rascepuvaweto i podelbata na Makedonija po Balkanskite vojni, kako i po Vtorata svetska vojna. Spored nekoi nezvani~ni procenki, se smeta deka vo prekuokeanskite zemji Amerika, Kanada i Avstralija ìveat nat 500,000 makedonci. Od ovie re~isi 90 procenti se organizirani vo Makedonskite pravoslavni crkvi. Vo noviot svet ne bilo taka ednostavno. Novata sredina, nepoznatite lu|e i jazik, mnogu pridonele na{ite iselenici da ne ostanat rasprskani i vo noviot svet. Tie se organizirale i spoile vo dru{tva i zdruènija. Bidej}i postojano doa|ale novi i novi doselenici, ovie zdruènija im pomagale okolu vrabotuvaweto, se grièle za nezgriènite, bolnite ili postradanite. Isto taka, ovie zdruènija i dru{tva, vakvi i sli~ni akcii prevzemale i za svojot roden kraj Makedonija, sobirale pomo{ za crkvite, za nivnoto popravawe i odrùvawe. [to e najva`no, tie vo svojata vtora tatkovina gi neguvale i odrùvale pradedovskite tradicii i obi~ai, so koi {to si go o~uvuvaat nacinalniot indetitet. Ovie dru{tva so svoite dejnosti u{te vo samiot po~etok odgovarale na svoite patriotski dol`nosti, kako sprema novite doselenici, taka i sprema svojot roden kraj. Tie postepeno se pretvarale vo patriotski institucii. Vo SAD prvite makedonski patriotski organizacii datiraat od 1922 godina i poznati se kako Makedonski patriotski organizacii (MPO). Problemot so vrhovizmot, koj postojano bil prisuten ovde, ne gi odminal ni na{ite doselenici. Slednata 1923 godina po~nale da izdavaat vesnik “Makedonska tribuna” , dodeka, pak, predhodno gi zavzele rakovodnite mesta na MPO. Ovoj vesnik i denes izleguva i uporno se obiduva, kako i organizacijata MPO, da go {iri velikobugarizmot me|u makedonskata emigracija. Vo 1931 godina bil organiziran Makedonski naroden sojuz, koj ne ostanal pasiven vo odnos {ireweto na velikobugarizmot. I ovaa organizacija po~nuva da izdava svoj vesnik pod imeto “Makedonski bilten”. Istata godina bil organiziran ist vakov sojuz, samo so pogolemi razmeri, odnosno, toa e Makedonski naroden sojuz za celiot Severnoamerikanski kontinent, odnosno SAD i Kanada. Ovoj sojuz, preku svojot vesnik “Balkansko Zdruènie” go branel postoeweto na makedonskata nacionalna svest i individualnost. Vo Kanada se oformuvaat i dru{tvata “Makedonska liga na kanadskite makedonci” . A oformenoto dru{tvo “Obedineti Makedonci” koe gi prestavuva pokraj drugite, najpovej}e doselenicite od Egejskiot del na Makedonija, e edno od organizatorite za organiziraweto i gradeweto na Makedonskite pravoslavni crkvi vo Kanada.

RA\AWETO NA DRU[TVOTO “ALEKSANDAR MAKEDONSKI”

VO GRADOT KOLUMBOS

Prvite za~etoci na na{i iselenici koi se doseluvale vo Amerika, odnosno vo glavniot grad na Sojuznata dràva Ohajo, Kolumbos, datiraat u{te kon krajot na minatiot 19-ot i po~etokot na 20-ot vek. Do Prvata svetska vojna imalo doseleno samo nekolku familii (povej}eto bile samci koi se dvoumele dali Amerika da ja izberat za svoj nov dom i gi povikaat svoite familii, ili po nekolku pe~albarski godini pak se vratat vo svojot roden kraj Makedonija). Po Prvata svetska vojna vo Kolumbos se doseluvaat u{te nekolku familii. Svoite verski ~ustva, svoite pradedovski obi~ai i tradicii nemaj}i kade da gi odrùvaat, bile primorani toa nivno ~ustvo da go ispolnuvaat i da go ispovedaat po tu|ite organizacii i crkvi. Taka odele vo ruski dru{tva i organizacii, vo gr~kata crkva, pokasno vo srpskoto dru{tvo i vo red drugi. Taka da, svoite obi~ai, svoite ~ustva i svoite verski obredi na nekoj na~in gi ispolnuvale, no sekoga{ se ~ustvuvale kako tu|inci, otfrleni i omalovaèni, i {to e najva`no nikoga{ ne bile priznati kako poseben narod, kako Makedonci. Toa nivno lutawe i omalovaùvawe po drugite dru{tva, organizacii i crkvi dovelo do seriozno razmisluvawe za organizirawe vo edno druèstvo, svoe makedonsko druèstvo, kade }e gi ispolnuvaat site tie nivni patriotski ~ustva, obi~ai i obredi i nikoj ne }e moè da im re~i deka se srbi, grci ili bugari. Organizacioniot plan za organizirawe na makedonskiot narod od Kolumbos, Ohajo, vo svoe druèstvo fakti~ki po~nuva 1938 godina. Pri~inata za da se organiziraat vo svoe druèstvo, po kaùvaweto na eden od organizatorite doselenikot Velo Boìn (upokoen 1984) e slednata: Srpskoto druèstvo “Srbobran” odrùvalo ve~erinka i koga makedonskite doselenici razbrale skoro site oti{le na taa ve~erinka. Salata vo koja se odràla ve~erinkata bila mala, site se ~ustvuvale sobrani kako vo konzerva. Otkako ve~erinkata zavr{ila po tri-~etiri dena na praznikot Sv. Atanas – zimen, eden na{ makedonski doselenik po ime Tanas, rodum od s. Kanino, Bitolsko, ~ekal imenden i site makedonski familii {to ìveele vo Kolumbos oti{le da mu go ~estat imeto. ( Familiite vo Kolumbos si imale eden ubav sistem pome|u sebe, na prazni~en den, na vizita, kaj onoj {to ~ekal, dodeka site ne se soberele nikoj ne si odel doma). Taka bilo i

vo domot na Tanas, otkako bile sobrani site ( desetina familii), otpo~nal razgovor kako i sekoga{ za se i se{to, pa i za ve~erinkata odràna pred nekoj den kaj srbite. Velo Boìn toga{ gi pra{al kako im se svidela ve~erinkata? Site odgovorile oti bilo mnogu ubavo, ama bilo mnogu tesno. Toga{ im rekol: “Zo{to i nie ne si stvorime edno druèstvo, koe druèstvo }e bide samo na{e makedonsko, i samite nie da si pravime na{i makedonski ve~erinki”. Skoro celata ve~er, im pominala vo razgovori i dogovori okolu organizirawe na nivno makedonsko druèstvo. I taka na krajot se dogovorile idnata Nedela da se soberat site vo restoranot na \or|i To{ev, ( vnuk od brat na vojvodata Pere To{ev), da odràt sostanok i kone~no da odlu~at dali da oformat svoe druèstvo. Kako {to se dogovorile taka i se sobrale vo zakaàniot den. Na sostanokot bile sobrani devet du{i i toa: Velo Boìn, \or|i To{ev, Angel âldis, \or|i Konstandin, Simo Ristev, Tomas Meriem, \or|i Ga{tevi}, Nan Ga{tev i Tanas Trajkovi}, site po poteklo makedonci. Ovie devet du{i se osnovatelite na prvoto legendarno Makedonsko Druèstvo osnovano vo gradot Kolumbos, Ohajo, (1938 godina),na koe druèstvo ime mu stavile po slavniot kral i vojskovoda~ “ALEKSANDAR MAKEDONSKI”, i kako {to toj bil silen, slaven i nepokorliv, taka i nivnoto novooformirano druèstvo da bide cvrsto, slavno, nepokorlivo i neosvojivo za drugite propagandi koi rovarele protiv makedon{tinata i vo ovaa nivna vtora tatkovina. Po osnovaweto na prvoto makedonsko druèstvo vo Kolumbos, Ohajo, za negov predsedatel e izbran osnovopolo`nikot na toa druèstvo Velo Boìn. +Velo Boìn (1895 – 1984 ) – Roden bil vo Makedonija vo gradot Bitola 1895 godina, od blago~estivi i bogoqubivi roditeli. Vo rodnoto mesto zavr{uva osnovno obrazovanie. Detstvoto go pominuva mnogu te{ko i mizerno. Makedonija vo toa vreme bila pod tursko ropstvo, poradi toa i Velo bil svedok na mnogu raboti od toa vreme, kako {to bea: Ilingenskoto vostanie, beseweto na poznatiot bojvoda Aleksandar Turunxev vo Bitola, ubistvoto na Ruskiot konzul i na red drugi pozna~ajni raboti {to se slu~uvaa vo Bitola i Makedonija. Toa burno vreme, kako i siroma{tijata go nateralo kako golobrado mom~e da zamine vo tu|ina i da go okusi pe~albarskiot ìvot. Vo 1910 godina so turski Pa{aport doa|a vo dale~nata i nepoznata za nego Amerika. Bidej}i nema nikogo svoj kade da se pribere, luta od grad vo grad, od fabrika vo fabrika. Za vreme na Prvata svetska vojna, odnosno vo 1916 godina se prijavuva kako dobrovolec vo ameri~kata vojska i tri godini sluì

vojni~ki rok vo Francija. Vo 1922 godina se naseluva za stalno vo gradot Kolumbos. Vo 1928 godina se vra}a vo stariot kraj i se oènuva so Marija i pak se vra}a vo Kolumbos kade osnova familijaren ìvot. Velo Boìn se upokojuva vo Gospoda vo 1984 godina. Velo Boìn ima golema zasluga za makedonskoto iseleni{tvo vo Kolumbos, bidej}i od doa|aweto vo Kolumbos pa se do negovata smrt, so seta svoja du{a i telo, pomognat od svojata sopruga Marija, im go posveti na organizirawe na makedonskoto druèstvo Aleksandar Makedonski, koe pokasno se preobrazi vo Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”. Sekoga{ od ~lenstvoto }e bide spomnuvan kako dobar ~ovek i organizator. Otkako druèstvoto “Aleksandar Makedonski” bilo organizirano i zastanalo na zdravi noze, postepeno vo nego se za~lenuvale skoro site ~lenovi, odnosno familiite koi se doseluvale vo Kolumbos. Od den na den ~lenstvoto na druèstvoto rastelo i zatoa imalo od potreba da se razmisluva za kupuvawe, ili gradewe na oblekt kade {to }e gi reprezentiraat nivnite pradedovski obi~ai i tradicii, i {to e najva`no {to toj objekt }e bide nivni makedonski. Nivnata èlba im se ostvarila i kone~no vo 1949 godina kupuvaat mesto vo ju`niot del na Kolumbos, na ulicata FRONT ST. So svoi dobrovolni prilozi sobrani od ~lenovite, koi dostignale okolu 80 za~leneti, pazarile i ja izgradile makedonskata sala. Salata kompletno bila gotova vo 1952 godina. Druèstvoto “Aleksandar Makedonski” e od osobeno zna~enie za makedonskite doselenici vo Kolumbos, bidej}i istoto gi zbliùvalo site doselenici kako da se edna familija. Ova druèstvo vo svojata novopodignata sala organizira razni sve~anosti, ve~erinki, so koi go reprezentirale makedonskiot folklor, obi~ai i narodni tradicii. Site do eden se ponosni i gordi oti seto toa go pravat vo svoj makedonski dom, i zatoa {to nikoj povej}e nema da gi omalovaùva i potcenuva. Na site }e mu dokaàt deka makedonskiot narod e poseben narod so svoja vera, tradicija i narodni obi~ai. Taka druèstvoto “Aleksandar Makedonski” stanuva tvrda i jaka makedonska organizacija na svojot narod. Na{ite doselenici sakaj}i da ja zapoznaat svojata pradedovska vera so site nejzini tradicii i obi~ai, ne se zadovolile samo so organizirawe vo svoite zdruènija i dru{tva, zatoa {to ovie nikako ne moàt da gi zamenat svetite hramovi i da ja dodelat atmosverata na pravoslavnoto bogosluènie, osobeno ako e na maj~in jazik.

Dedo Velo Boìn – eden od osnova~ite na druèstvoto

Crkvata kako institucija ni{to ne noì da ja zameni. Zatoa, na{ite doselenici oddeluvale sredstva za izgradba na objekti, no za àl, nere{enoto pra{awe na Majkata crkva vo starata tatkovina Makedonija, se odrazilo mo{ne nepovolno i kaj na{ite doselenici. Iako, hramovite gradeni so sredstva re~isi isklu~ivo od makedonskite doselenici, tie bile pot~inuvani pod jurizdikcija, na Bugarskata egzarhija. Bugarskata crkva, na ~elo so episkopot Andreja Veliki, ja iskoristila nepovolnata situacija na na{ite doselenici i site hramovi izgradeni od nivna strana, bile registrirani pod jurizdikcija na Bugarskata pravoslavna crkva. Vakvi crkvi gradeni od makedonskoto doseleni{tvo, a prisvojuvani od Bugarskata crkva, se javuvaat vo onie gradovi kade {to koloniite na makedonskoto doseleni{tvo bile pomnogubrojni: Detroit, îkago, Toronto, Lorein. Akron i drugi gradovi vo SAD i Kanada. Pome|u na{eto doseleni{tvo vo Kolumbos, Ohajo, na nekolku navrati bilo poku{uvano, od strana na Bugarskata crkva,da i niv gi pridobie za da moì da go {iri velikobugarizmot,

odnosno da stvori svoe empiolsko dru{tvo, rasturaj}i spisanija pome|u koi i spisanieto Makedonska tribuna, dokaùvaj}i deka se toa “makedonski spisania” i deka vo niv pi{uva za interesite na “makedoncite”. Druèstvoto “Aleksandar Makedonski”, zaedno so svoite ~lenovi, i tuka se pokaàlo kako tvrd bedem preku koj nikoga{ ne }e moè da premine ovaa bugarska organizacija, koja rabotela protiv interesite na makedonskiot narod. Site idni pokolenija od na{iot blagoroden makedonski narod koi ìveat vo Kolumbos, vo ovaa vtora nivna tatkovina, mu se i }e mu bidat blagodarni na druèstvoto “Aleksandar Makedonski”, odnosno na negovite organizatori i ~lenovi, {to ne podlegnale na empiolskata i drugite sli~ni organizacii, a ostanale verni kon svojot makedonski narod i svojata Majka Makedonska Pravoslavna Crkva.

^lenovi na druèstvoto

Druèstvoto “Aleksandar Makedonski”

ISTORISKIOT CRKOVNO – NARODEN SOBOR VO OHRID

Vo Ohrid, Makedonija, vekovnoto sedi{te na starata Ohridska arhiepiskopija, od 4 do 6 Oktomvri 1958 godina be{e odràn Crkovno –narodniot sobor, na koj u~estvuvaa delegati od cela Narodna Republika Makedonija – sve{tenici i mirjani. Predsedatelot na Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC, protojerejot Nestor Popovski, pred soborjanite ja pro~ita Odlukata na pro{ireniot plenum na Inicijativniot odbor od 23 Juli 1958 godina za svikuvawe na soborot, a potoa referira za istoriskite i kanonskite prava na Crkovno-narodniot sobor za obnova na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonska pravoslavna crkva. Otkako referatot i predlozite po nego bea usvoeni ednodu{no od strana na site delegati, soborjanite otidoa vo katedralata Sv. Sofija kade be{e pro~itana Odlukata za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Potoa se pristapi kon izbor na Mitropolit Skopski, a voedno i Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, koga be{e izbran Negovoto Preosve{tenstvo episkopot Topli~ki G. Dositej. Posebna soborska delegacija go vovede Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski i Mitropolitot Skopski vo crkvata Sv. Kliment i be{e izvr{eno sve~eno blagodarenie. Na 5 Oktomvri vo crkvata Sv. Kliment be{e izvr{eno sve~enoto ustoli~uvawe na Arhiepiskopot Makedonski. Potoa soborjanite vo crkvata Sv. Sofija izvr{ija izbor na arhierei za Prespansko-Bitolskata i Zletovsko-Strumi~kata eparhija. Od predloènite kandidati so tajno glasawe bea izbrani za episkop na Prespansko-Bitolskata eparhija Nikola Trajkovski, a za Zletovsko-Strumi~kata eparhija protosingelot Naum. Na 6 Oktomvri (1958) pod predsedatelstvo na Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski i Mitropolitot Skopski G.G. Dositej be{e izglasan u{te eden vaèn praven akt Ustav na MPC. Ustavot, kako osnov na natamo{niot razvitok na crkovnoto zakonodastvo na MPC I redovno funkcionirawe na organizacioniot ìvot sam posebe prestavuva{e istoriski akt. Po Ustavot se regulirani natamo{nite odnosi so SPC preku zaedni~kiot patrijarh i na dvete crkvi. Ispolnuvaj}i gi odlukite od Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski go zapozna Patrijarhot na SPC so rabotata na Soborot i naide na polno razbirawe. Obnovata na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva prestavuva{e presvrtnica i za makedonskite iselenici vo SAD, Kanada i Avstralija. Imaj}i materijalna baza na koja da se potpiraat, pobudeni od

makedonskoto patriotsko ~ustvo, mnogu iselenici Makedonci zapo~naa akcii za osnovawe na Makedonski pravoslavni crkvi vo kriloto na svojata rodna Makedonska pravoslavna crkva.

ârterot na Crkvata

Ne slu~ajno prva inicijativa i do prvo sozdavawe na Makedonska crkva vo stranstvo, odnosno vo SAD, dojde vo gradot Kolumbos, Ohajo, bidej}i kompaktnosta na na{ite iselenici se ~ustvuva{e u{te od porano dokaùvaj}i ja preku svoeto druèstvo “Aleksandat Makedonski”. Vedna{ po oformuvaweto naMPC, ~lenovite na ova druèstvo, osnovaa makedonska crkva i pobaraa pred Ameri~kite vlasti vo Kolumbos da bide registrirana. Taa damne{na nivna èlba im

se ispolnila na 16 Dekemvri 1958 godina koga ja registriraa Makedonskata pravoslavna crkva pod imeto “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”. Potpisnici na odlukata za registrirawe bile: Metodija Pa{ovi}, Petar Kristoff i Velo Boìn. Istata godina im se ispolnila u{te edna èlba, koja èlba }e im bide podtik za u{te pogolema i povozvi{ena rabota vo ponatamo{niot razvoj na crkoven i nacionalen plan. Imeno, na 28 Dekemvri 1958 godina, iako nemaat u{te izgradeno crkva za bogoslu`beni obredi, tie, na{ite makedonski bra}a i sestri vo halata od druèstvoto “Aleksandar Makedonski” prisustvuvaat i u~estvuvaat na prvata Sveta Bogoslu`ba na svoj naroden Makedonski jazik, odsluèna od makedonski sve{tenik Stevan Beli~eski. Na ovaa nivna prva Sveta Bogoslu`ba, a voedno i prva vo prekuokeanskite zemji na SAD, Kanada i Avstralija, odsluèna na svojot maj~in Makedonski jazik, makedonskite ~eda od Kolumbos, Ohajo se zavetuvaa pred Boga, deka imeto Bo`jo }e go slavat na svojot maj~in Makedonski jazik i vo ovaa nivna vtora demokradska tatkovina SAD.

RA\AWETO NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA

“USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA” VO KOLUMBOS, OHAJO – SAD

Obnovata na Ohridskata Arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva vo NRMakedonija vo 1958 godina, be{e silen podtik za na{ite iselenici od Kolumbos i okolinata, da prevzemat akcija okolu izgradba na svoja crkva. U{te istata godina po ovoj nastan vo starata Tatkovina, be{e potpi{an ârterot za izgradba na Makedonska pravoslavna crkva od strana na Ameri~kite vlasti. Potoa Crkovnata uprava isprati molba do Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G. Dositej za odobruvawe na gradba na Bo`ji dom i nazna~uvawe na parohiski sve{tenik. Toa nivno barawe so osobeno po~ituvawe be{e prifateno od strana na Majkata Svetiklimentova crkva i za nivni parohiski sve{tenik be{e postaven sve{tenikot Stevan Beli~eski koj vo toa vreme se nao|a{e vo gradot Kolumbos, Ohajo. Vo Juni 1960 godina ~lenstvoto na Makedonskata pravoslavna crkva od Kolumbos, Ohajo, na ~elo so Crkovnata uprava kupuva mesto za gradba na idniot Bo`ji dom, koe mesto e locirano vo isto~niot del na gradot na korneror od ulicete Napoleon i Midvej. Kupeni se pet placevi vo iznos od 9,800.00 dolari. Redno e da se spomnat i prvite podariteli koi potpomognale za kupuvaweto na ovie placevi. Nivnite imiwa

se: Velo Boìn, Xan Spiro, Alan Zigler, Mitre Trajkovi}, \or|ija Trajkovi}, Vilijam [opov, Sem Riste, Trajan Milenkovi}, Petar Kristoff, Ximi Milenkovi}, Lazar Bel~eff, Teodore Ili}, Stojna Milo{ov, \or|ija Nedelkoff, Mitre Pope, Metodija Pa{ovi}, Mir~e Trajkov, Luis Bel~eff, (za drugi koi podarile nemav podatoci). Vo periodot od 1960 do 1964 godina ima edno stagnirawe vo razvojot na Crkvata I toa od opravdani pri~ini, bidej}i se mal broj na ~lenovi i ne se materijalno podgotveni za najvozvi{enata nivna cel, otpo~nuvaweto na gradbata na crkvata. Od ovaa pri~ina i im go prepu{taat predimstvoto na MPC od Geri , Indijana, nivnata crkva “Sv. Sv. Petar I Pavle” da bide prvata osvetena crkva na blagoslovenite od Boga Soedineti Amerikanski Dràvi. No, èlbata i voljata na malubrojnite makedonski semejstva ne gi napu{ta, i na 30 Avgust 1964 godina so zlatni bukvi }e go zapi{at vo istorijata na svojata crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, bidej}i, toga{ go stavaat kamen-temelnikot na idnoto nivno Bo`jo svetilo, odnosno, na idnata nivna Makedonska pravoslavna crkva. Ovde vredi da se spomni edno kaùvawe na toga{niot predsedatel na Crkovnata uprava Andon Stoj~eff, koj stalno spomnuva{e, citirame: “Nie vo Crkovnata uprava bevme za~leneti 13 ~lenovi, no bidej}i, vo Amerika brojot 13 e malerozen, mojata sopruga Polikseni mi vele{e: celata rabota da ne vi odi malerozno pi{ete u{te nekoj ~len. I taka pi{avme i drugi ~lenovi so {to nie mu ja plativme ~lanarinata za da go nemame brojot 13”. Toj dolgo o~ekuvan den, den vo koj }e se rodi u{te edno makedonsko pravoslavno svetilo vo Amerika, makedonskite iselenici od Kolumbos so radost go do~ekaa. Na 30 Avgust 1964, kako i samiot Bog da se raduva{e {to eve se ra|a u{te eden Negov dom vo koj }e bide slaveno i veli~ano Negovoto momentot koga ime, pa zatoa denot u{te od rana zora be{e ubav, topol i son~ev. Vo predpladnevnite saati skoro site do eden bea sobrani vo kupenoto mesto. So rastrepereni srca od voshit i radost go o~ekuvaa i nivniot parohiski sve{tenik }e go osveti kamen-temelnikot, a od nivnite race }e bidat iskopani i prvite lopati zemja od temelot na svojot iden Bo`ji dom. Okolu pladne parohiskiot sve{tenik Stevan Beli~evski i protojerejot-stavrofor Spiro Popovski od Geri, Indijana, po crkovnite propisi i kanoni go osvetija kamen-temelnikot na idnata crkva. Po osvetuvaweto na temelite sve{tenicite i predsedatelot odràa prigodni govori vo koi be{e proizneseno za vrednosta I zna~enieto na ova nivno sveto delo, koe denes go krunisaa so postavuvaweto na temelot, koe e

crkovno-narodno makedonsko delo, za koe site }e im dolàt osobena blagodarnost, bidej}i imale sosema jasna vizija za izgraduvawe na Bo`ji dom, koj }e gi zadovoluva dlabokite i silni kopneì na nivnite du{i i srca. Deka idnata nivna crkva }e bide hram na molitva, verski i kulturni aktivnosti i sve~anosti. Predsedatelot A. Stoj~eff vo svojot govor podvle~e oti treba da mu se oddade posebno vnimanie i priznanie i na Amerika, i nejzinata vlada za mo{ne prijatelskiot odnos prema iselenicite od Makedonija, davaj}i im gi site gra|anski, nacionalni i crkovni prava. Po ovaa crkovna ceremonija se otpo~na so kopnuvawe na prvata lopata zemja od racete na prisutnite na{i makedonski ~eda, za koe kopnuvawe sekoj eden dava{e pari~ni dobrovolni darenija za izgradba na idnoto nivno Bo`jo svetili{te, crkvata “Uspenie na Presveta Bogorodica”, posveten na Majkata Bo`ja koja e ve~nata zakrilnica na pravoslavniot svet pa i na na{iot blago~estiv makedonski narod.

Osvetuvawe na temelite na Crkvata

Kopnuvawe vo temelite na Crkvata

Slika

PODGOTOVKI I OSVETUVAWE NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA SRKVA “USPENI NA PRESVETA

BOGORODICA” Da se izgradi dom Bo`ji, e prekrasno i boèstveno. Negovata ubavina sepak ne se sostoi samo vo nivnata nadvore{na, vidliva ubavina od koja se voshituva na{ata du{a. Pravata ubavina i neproceniliva vrednost e vo nevidlivata blagodat. Ovie blagodatni darovi Gospod izobilno gi izliva vrz crkvite {to se gradat kako i na nivnite graditeli, a }e prodolì da ja izliva i vrz site onie {to so vera i nabo`nost }e vleguvaat vo takvi sveti Bo`ji domovi. Crkvite, Bo`jite domovi ni sluàt na nas hristijanite za molitva, za slu{awe na slovoto Bo`jo, a najpovej}e za izvr{uvawe na svetata Liturgija, koja od obi~niot leb i obi~noto vino, so dejstvo na Bo`jata blagodatna sila stanuva vistinsko telo i vistinska krv Hristova so koi nie se pri~estuvame, se ~istime od grevovite i se osvetuvame. Na{ite molitvi se najsilni vo Bo`jiot dom. Bog e sekade i na sekoe mesto, no najpovej}e se dobliùva do na{ata du{a koga sme sobrani zaedno na molitva vo osvetenite mesta, kakva {to e Crkvata, za {to i samiot Gospod Isus Hristos rekol: “Kade se dvajca ili trojca sobrani vo moe ime, tamu sum i Jas so niv”. Znaej}i go seto ova, na{ite makedonski iselenici vo ovaa nivna vtora tatkovina vo gradot Kolumbos, Ohajo, gi napregnaa site svoi sili i mo`nosti za {to pobrgu da go izgradat nivniot iden Bo`ji dom. Duhovno bodreni od svojot parohiski sve{tenik Stevan Beli~eski, materijalno podpomognati od celokupnoto ~lenstvo, vodeni od Crkovnata uprava na ~elo so predsedatelot Andon Stoj~ev, uspeeja da vo rekorden vremenski period, za nepolna godina, gradbata na crkvata da ja zavr{at i podgotvat za osvetuvawe. Na 30 Avgust 1964 godina, se osveti kamen-temelnikot, a 9 Maj idnata 1965 godina, se opredeli za den na sve~enoto osvetuvawe na crkvata. Godinata 1965 vo analite na na istorijata na Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica” }e bide zapi{ana so zlatni bukvi, bidej}i, toa e godina koga se osveti i vtorata Makedonska pravoslavna crkva vo Coedinetite Amerikanski Dràvi. Vo po~etokot na godinata (1965), Crkovnata uprava pri crkvata upati pokana – molba do Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G. Dositej, da go osveti hramot.

Negovoto Blaènstvo ja prifati pokanata li~no toj da go osveti hramot, na datata {to be{e opredelena od Crkovnata uprava i ~lenstvoto.

OSVETUVAWE NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”

Prifa}aj}i go povikot na Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, Negovoto Blaènstvo

Vernicite na Bogoslu`bata

Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G.Dositej li~no da go osveti ova makedonsko svetilo vo S.A.D. vo pridru`ba na Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot Zletovsko-Strumi~ki G. Naum, prota-stavroforot Nestor Popovski i arhi|akonot Kiril Popovski, ve}e vo po~etokot na mesec Maj 1965 godina se nao|aa pome|u na{ite iselenici vo Kolumbos. Nema zborovi so koi bi se opi{ala sredbata na Visokata delegacija na MPC so svoite ~eda koi ìveat odale~eni so iljadnici kilometri od svoite rodni ogni{ta. So samiot do~ek na belobradiot Arhiepiskop i Negovata pridru`ba, solzi radosnici se slivaa po licata na site, bidej}i, eve i tie iako daleku od starata tatkovina i Majkata crkva ja imaat taa ~est nivniot sakan i po~ituvan poglavar na MPC, da bide vo nivnata sredina i li~no toj go izvr{i

najsvetliot ~in, osvetuvaweto, na nivnata ubava Makedonska pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”. Osamna i najse}niot den za blago~estivite hristijani od Kolumbos, 9 Maj 1965 godina, - Tomina Nedela – denot koga be{e zakaàna svetata Arhierejska Liturgija i osvetuvaweto na crkvata. Den kakov samo moè da se posaka, ubav proleten son~ev den. Vremeto ubavo, sveò, vedro i prazni~no, kako da i sabiot Bog i Negovata Preblagoslovena majka Bogorodica, da se raduvaa na ovoj sve~en ~in. U{te vo ranite utrinski saati crkvata be{e ispolneta od na{ite iselenici od Kolumbos, kako i gostite koi bea pristignati od drugite mesta na Ohajo i SAD. Vo 9 saatot Arhiepiskopot Dositej vo asistencija na mitropolitot Naum, prota-stavroforot Nestor Popovski, arhi|akonot Kiril Popovski i parohiskiot sve{tenik Stevan Beli~eski, go otpo~naa osvetuvaweto na crkvata Sleduva{e krsen ophod okolu crkvata na sosluìtelite zaedno so site vernici, koi, site so zapaleni sve}i, radost i nasmevnati lica ja obikoluvaa crkvata. Obikoluvawe okolu crkvata telesno, no duhovno site preneseni vo “stariot kraj” kako da odat okolu crkvite vo svoite rodni mesta. Vedna{ po poloùvaweto na svetite mo{ti vo prestolot od crkvata, i osvetuvaweto izvr{eno na svojot maj~in makedonski jazik, koe predizvika ìv interes na prisutnite, otpo~na i prvata sveta Arhierejska Liturgija vo osveteniot Bo`ji dom. Na krajot od svetata Liturgija Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Dositej odrà propoved: “Blago~estivi hristijani i hristijanki, dragi na{i sonarodnici, Neka e blagosloven Gospod Bog i Presvetata Majka Bo`ja,

{to ne sobraa vo ovaa svetiwa, za da ispolnime edno

bogougodno i spasonosno delo – da ja osvetime ovaa ubava crkva preku na{iot molitven priziv na Boèstveniot Sveti Duh. Neka e blagosloven ovoj golem i radosen den, koj treba da bide zapi{an vo srcata i du{ite na{i i vo istorijata na Svetiklimentovata Makedonska pravoslavna crkva, i da im zboruva na idnite pokolenija kako treba da se sluì na Boga i da se ~uvaat svetite tradicii, osveteni od neumornite crkovno – narodni velikani od rodniot kraj. Neka e slava na na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos, Koj ne sobra na zaedni~ka molitva i preku Spasonosniot i Boèstven Duh, ja blagoslovi ovaa na{a rabota i ja osveti ovaa Boèstvena crkva.. Se molime na Semo}niot Gospod Bog vo dene{niov na{ duhoven i molitven izlet da gi podigni na{ite srca i du{i vo svetlinata na vistinata i pravdata i da gi zasvetli so nebeskata qubov, taka {to darot {to go

prinesovme na Presvetata Bogorodica da bide duhoven ~ist i kristalen….”

Prizivawe na Sv. Duh “Carju Nebesnij Utje{itequ du{e istinij…….”

Potoa zboruva{e za Najsvetlite Hristovi na~ela koi eve skoro dve iljadi godini gi toplat srcata na lu|eto. Za Hristovite stradania i poniùva~kata smrt na krstot pak za nas lu|eto da ne izbavi od grevovite. Za hristijanskata blagodarnost, a i za spasenieto na svoite du{i gradele crkvi i manastiri koi bile simboli kon Boga za site dobrini i ubavini {to gi vnesol vo ovoj svet, kako i so svoite zaedni~ki molitvi }e ja osvetuvaat svojata du{a, kade {to prodolì: “ …I ovaa crkva, dragi na{i duhovni ~eda, e delo na va{ata golema qubov kon pravoslavnata vera i e svedok za va{ite hristijanski dobri dela. Va{eto prisustvo, so stotici i

stotici, vo ovoj svet dom Bo`ji, svedo~i deka site gi primile pri srce amanetite ostaveni od na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos koga veli: “kade }e bidat dvajca ili trojca vo Moe ime i Jas }e bidam me|u niv”. Preku ovoj na{ molitven sostanok, preku ova ugodno i spasonosno delo, {to go izvr{ivme i go izvr{uvame so golema qubov i vera vo Boga i vo Majkata Bo`ja – nie ja iskaùvame na{ata golema vera, qubovta, nade`ta i vernosta kon na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos. Vo ovoj svet veli~estven moment, vo ovaa na{a retka torèstvena duhovna radost, na prvo mesto oddavame slava i blagodarnost na Boga, Koj vi dade duhovni sili, za da sozdadete vakvo golemo i svetlo delo. Od imeto na Svetiot arhierejski Sinod na MPC, od na{ite verni ~eda i na{eto hristoqubivo sve{tenstvo od na{iot roden kraj, vi gi prenesuvame srde~nite pozdravi i blagodarnosti vam, dragi na{i vernici od gradot Kolumbos, Ohajo, za golemata `rtva koja ja podnesovte dodeka ja izgradivte ovaa crkva. Vie sozdadovte molitven dom, hram Bo`ji, koj {to }e bide dokaz za va{ata silna vera, za va{ata

golema hristijanaska qubov, a posebno so toa go dokaùvate na delo edinstvoto so Majkata – Svetiklimentovata crkva.

So izbrani zborovi, Negovoto Blaènstvo Dositej, gi pou~uva{e prisutnite za op{toto zna~ewe na crkvata i prisutnosta vo nea kako dom na seop{ta molitva pred Boga i qubovta Hristova sprema svoite posledovateli, za da prodolì: …. neka bieweto na kambanite od ovaa crkva nao|a kaj vas otvoreni du{i, koi }e brzaat da gi otvorat vratite na ovoj molitven dom Bo`ji. U~ete ja va{ata i na{a mladina sekoga{ da go ispolnuvaat ovoj molitven dom, so vistinska vera deka na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos i Presvetata Mu Majka }e gi ispolni nivnite du{i i srca so radost, a nivnite denovi so sre}a. ûvajte gi obi~aite, {to gi prenesovte od pazuvite na Makedonija i predavajte gi vo amanet na idnite pokolenija. Da gi ispolnuvame ~estito i redovno verskite obi~ai vo ovoj hram i preku toa da ja jaknete va{ata pravoslavna vera za dobroto va{e, sre}ata, slogata, mirot i vzaemnata qubov. Da se molite za spas na site lu|e vo svetot, a posebno da ja jaknete Qubovta sprema dràvata i narodot vo koja ìveete. Seto toa moè da se dobie vo ovoj dom Bo`ji, preku iskrenite molitvi kon Boga, kon Sveta Bogorodica, kako i kon na{ite makedonski svetiteli Sveti Kliment i Naum Ohridskite ~udotvorci. Da se molime na Boga i Sveta Bogorodica, na koja i go posvetivme ovoj svet hram, da ostaneme vo duhovna i nerazdelna zaednica , vo edinstvo na srcata i mislite, i da bideme verni ~eda na Svetata Klimentova Makedonska pravoslavna crkva.

Sakame, na krajot, povtorno da se obratime kon vas, na{i vozqubeni ~eda, do site na{i iselenici koi ìveat vo ovaa blagoslovena zemja i da vi blagodarime {to od va{ata zarabotuva~ka, od potta na va{ata ~estita i blagoslovena rabota , odvojuvavte materijalni sredstva, za da ja izgradite so golema qubov ovaa crkva, koja }e go krasi ovoj grad i koja }e zboruva za va{ata silna vera i za va{eto golemo rodoqubie. Vi blagodarime i ve blagoslovuvame so molitva pred prestolot Bo`ji i pred Sveta Bogorodica, da vi podari zdravje, mir, sre}en i tvore~en ìvot. Gi blagoslovuvame va{ite ~estiti domovi, so va{ite mili familii i go prizivame blagoslovenieto Bo`jo sekoga{ da bide vo sloga i napredok. Blagodarime na predstavnicite od dràvata Ohajo – SAD i od gradot Kolumbos za razbiraweto {to go projavija nasprem va{ite èlbi dodeka go izgradivte ovoj molitven dom Bo`ji. Golema priznatelnost i blagodarnost oddavame od imeto na MPC i na{e, na Crkovnata uprava od ovaa crkva na ~elo so na{iot drag sve{tenik Stevan Beli~evski, za vonrednite vloèni usilbi i napori okolu izgradbata i sozdavaweto na ovoj Bo`ji hram. Blagodarime na site vernici – iselenici koi dojdoja vo ovoj hram i so svoeto prisustvo go uveli~aa na{eto prazni~no torèstvo. Im blagodarime na pomo{tite {to gi dadoja da se izgradi ovaa crkva i na toj na~in vidno ja manifestiraa svojata qubov i vernost kon zemjata vo koja ìveat, kon MPC i kon svojot roden kraj. Go predavame ovoj dom Bo`ji na onie na koi im e namenet, a na prvo mesto na Crkovnata uprava na ovaa crkva i na site na{i vernici, so molba da ja ~uvaat ~ista i kristalna i vo nea postojano da prestojuva duhot Bo`ji i na va{ata za{titni~ka Presvetata Bogorodica. Go predavame ovoj duhoven rasadnik i na gradot Kolumbos. Blagoslovenieto Gospodovo da bide na site vas, sega i sekoga{. Amin! Po osvetuvaweto i odsluùvaweto na Svetata arhierejska Liturgija, se organizira nadavawe na ikonite od ikonostasot,za koi se sobraa izvesen broj na dobrovolni prilozi za ponatamo{no ureduvawe na crkovniot objekt, dodeluvawe na nafora i krstina i so toa zavr{i osvetuvaweto. Vo popladnevnite ~asovi se organizira i sve~eniot banket po povod na osvetuvaweto na crkvata. Na banketot bea prisutni, pokraj delegacijata na MPC, i drugi ceneti i zvani~ni li~nosti, gosti, i mnogubrojnite doma}ini od Kolumbos. Od imeto na ~lenstvoto, sve{tenikot i Crkovnata uprava, nazdravi i gi pozdravi gostite predsedatelot na crkvata

Andon Stoj~ev, koj pome|u drugoto, istakna da od imeto na site niv im blagodari na Arhiepiskopot i negovite pridru`nici za nivnoto doa|awe vo ovaa ubava Makedonska sredina i za osvetuvaweto na crkvata, i deka site se sre}ni i radosni {to im se ispolni èlbata, iako malubrojni no cvrsti i nepokoleblivi, uspeaa da go sozdadat ova nivno duhovno kat~e, koe denes se osveti. Blagodari i na amerikanskite vlasti koi mu ovozmoùvaat da ìveat sloboden i ravnopraven ìvot. Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G .Dositej, otpozdravuvaj}i na zdravicata zboruva{e za zna~enieto na crkvata, za `rtvite {to gi napravija graditelite i daritelite na ovoj svet dom Bo`ji, duhovno svetilo koe }e sveti i vo ovaa vtora nivna tatkovina, za spasenieto na nivnite blago~estivi hristijanski du{i. Potoa Arhiepiskopot im go predade i PRIZNANIETO od Svetiot Sinod na MPC za napravenoto golemo i crkovno delo – izgradbata na prviot makedonski hram vo ovaa nivna nova tatkovina. Po Arhiepiskopot G.G. Dositej govorea i drugite prisutni gosti, istaknuvaj}i go golemoto zna~enie na ovaa novoizgradena Makedonska pravoslavna crkva, naglasuvaj}i deka so ova se poloèni temeli vrz koi moè da se razviva bogata crkovna, patriotska, crkovno-prosvetna i zabavna aktivnost. Ve~erta be{e priredena narodna veselba. Se igraa i peea starokrajski ora i pesni. Site duhovno se prenesija vo svojata rodna makedonska grutka, vo svoite sela i gradovi, pri svoite bliski i sakani. Se veselea site, no o~ite na mnozina im bea napolneti so solzi, edno poradi radosta koja ja doìvuvaat, a drugo i zaradi golemata nostalgija za svoeto rodno makedonsko ogni{te.

Visokite gosti od MPC na sve~eniot banket po povod osvetuvaweto

TRETIOT CRKOVNO-NARODEN SOBOR NA MPC 1967 GODINA VO OHRID

Posle nu`nite podgotovki, Svetiot Sinod na MPC, sproti makedonskiot Ilinden, na 17 Juli 1967 godina go svika Tretiot Crkovno-naroden Sobor na MPC. Ne otstapuvaj}I na crkovnata tradicija i ovoj sobor treba{e da se odrì vo Ohrid. A zaradi celosnata doslednost opredeleno be{e Soborot da se odrì vo katedralnata crkva na Ohridskite arhiepiskopi, vo impozantnata crkva Sv. Sofija, vo ovoj Klimentov grad na Beloto Ezero. Vo prisustvo na site soborjani i mnogu gosti, Soborot so koj rakovode{e mitropolitot Makedonski Dositej, posle prizivot na Svetiot Duh, otkako bea izvr{eni nekolku dopolnuvawa vo Ustavot na MPC ( otvoreni bea dve novi eparhii na MPC: Debarsko-ki~evskata i Amerikansko-kanadsko-avstraliskata), Sv. Sinod podnese iscrpen izve{taj za tekot niz koi minaa odnosite so SPC i fazata vo koja navlegoa. Soborot ednoglasno ja odobri rabotata na Sinodot na MPC. Davaj}i mu polna podr{ka so posebna Rezolucija, vo imeto na seto sve{tenstvo i pravoslavniot makedonski narod, Soborot molej}i go pobara od Sv. Sinod da ja proglasi MPC AFTOKEFALNA. Ednoglasnata podr{ka i izrazenite molbi i barawa za Sinodot na MPC zna~ea ne samo ohrabruvawe, tuku i obvrska. Za{to, ona od koe sekoga{ se rakovodela crkvata,

slu{awe i usli{uvawe voljata na narodot, sega go stavi pred svoeviden ispit i Sinodot na MPC. I navistina, na 18 Juli 1967 godina, na sve~enata sednica vo ohridskata crkva “Sv. Kliment”, Svetiot Sinod na MPC gi pi{uva{e najsvetlite stranici na najnovata makedonska crkovna istorija. Posle prizivot na Svetiot Duh, posle molitvata, so posebna Odluka Sinodot najnapred gi popolni dvete novooformeni eparhii: na Debarsko-ki~evskata mitropolitot Metodij a na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata go postavi mitropolitot Kiril. Po ovaa odluka Sinodot pristapi kon najzna~ajnata rabota, sega vo sostav na pet eparhiski arhierei, na ~elo so predsedatelot- mitropolitot Makedonski Dositej. Pred da ja donese odlukata za avtokefalnost, Svetiot Sinod so seta crkovna i patriotska odgovornost u{te edna{ gi razgleda site aspekti na prestojnata istoriska odluka. I otkako i ovoj pat se utvrdi deka se na lice site kanonski i istoriski uslovi za potpolna avtokefalnost na Makedonskata Pravoslavna Crkva, pod bogato ukraseniot svod so neprocenlivo fresko-slikarstvo od 13 vek, pred svedo{tvo na verno izrazenite likovi na simbolite na Hristovata vera i crkva, Svetiot Sinod ja donese slednata ODLUKA:

Molitva na Svetiot Sinod pred donesuvawe na Svetata Odluka Za Aftokefalnosta na MPC

Potpi{uvawe na Svetata Odluka

ODLUKA ZA PROGLASUVAWE AVTOKEFALNOSTA NA

MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA

^len 1 Makedonskata Pravoslavna Crkva – nasledni~ka na obnovenata Ohridska Arhiepiskopija – SE PROGLASUVA AVTOKEFALNA.

^len 2 Na ~elo na avtokefalnata Makedonska Pravoslavna Crkva e ARHIEPISKOP so dostoinstvo “ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI”. Dosega{niot poglavar na Makedonskata Pravoslavna Crkva, Negovoto Blaènstvo Gospodin Dositej }e se imenuva: “ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI”.

^len 3 Diecezata na Avtokefalnata MPC se poklopuva so granicite na Makedonskata nacionalna dràva – Socijalisti~ka Republika Makedonija.

^len 4 Avtokefalnata MPC, kako del od edinata, sveta, soborna i apostolska crkva, gi prima i gi ~uva: Svetoto Pismo, propisite na site vselenski i pomesni sobori, kako {to gi ~uvaat drugite

Avtokefalni pravoslavni crkvi i otfrla sekoe drugoverno u~ewe.

^len 5 Avtokefalnata MPC se upravuva soglasno so Svetoto Pismo, Svetoto Predanie, Apostolskite pravila, Kanonite na svetite vselenski i pomesni sobori i Ustavot na MPC.

^len 6 Prepis od ovaa Odluka da se dostavi do site Avtokefalni pravoslavni crkvi, kako i do site eparhii i crkovni op{tini na Avtokrfalnata MPC.

^len 7 Objavuvaweto na ovaa Odluka da stane pred Crkovno-narodnior Sobor na MPC, sve{tenstvoto i blago~estivite hristijani na Svetata Arhierejska Liturgija vo crkvata “Sv. Kliment vo Ohrid.

Crkvata Sveta Sofija vo Ohrid

^len 8

Ovaa Odluka stapuva na sila vedna{ po donesuvaweto Nekoga{ dlabokiot i yvonliv bas na mitropolitot Makedonski Dositej, sega pri ~itaweto na Odlukata, se pretvori vo neèn treperliv glas, {to pri poslednite redovi se vlea vo pla~, a hartijata na koja be{e nape~atena Odlukata za Avtokefalnost na MPC, be{e porosena so stare~kite solzi. Vo tie migovi istoto go doìvuvaa i drugite ~lenovi na

Svetiot Sinod, mitropolitite: Kliment, Naum, Metodij i Kiril, so site prisutni soborjani, za{to aktot za Avtokefalnosta na MPC se ostvaruva{e to~no posle celi dve stoletija ( 1767 – 1967 ) od ukinuvaweto na Ohridskata Arhiepiskopija. Celi dve stoletija treba{e da se probdeat vo maki, solzi, molitva i borba na ovoj narod, za da se doìvee i ovoj istoriski mig. Na 19 Juli 1967 godina katedralnata crkva Sv. Kliment vo Ohrid be{e prepolna od na{iot blago~estiv makedonski narod, bidej}i na Svetata Liturgija, }e bide ustoli~en Prviot ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI G.G. DOSITEJ po proglasuvaweto na avtokefalnosta na Makedonskata Pravoslavna Crkva.

Potpi{uvawe na zakletvata na prviot Arhiepiskop na MPC

Gospodin Gospodin Dositej

Na tronot na Avtokefalnata MPC pri ustoli~uvaweto Negovoto Blaènstvo G.G. Dositej ja izre~e slednata zakletva:

JAS, DOSITEJ, IZBRAN I USTOLIÊN ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI, SE ZAKOLNUVAM VO SEMO]NIOT BOG DEKA NA SVOJATA TATKOVINA I NA NARODNITE VLASTI ]E IM BIDAM VEREN I ODDAN, ]E GO POÎTUVAM I ÛVAM CRKOVNIOT USTAV, ]E JA ÛVAM ÎSTOTATA NA PRAVOSLAVIETO, CRKOVNITE KANONI I PROPISI, ]E GO ÛVAM KANONSKOTO EDINSTVO SO SITE PRAVOSLAVNI AVTOKEFALNI CRKVI, A POSEBNO ]E JA POÎTUVAM MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA VO SE, I VO SITE DELA I POSTAPKI ]E SE RAKOVODAM SAMO OD NA[ATA SVETA CRKVA I TATKOVINA. NEKA MI POMOGNE SEZNAJNIOT BOG, PRESVETA BOGORODICA, SVETITE SLOVENSKI APOSTOLI KIRIL I METODIJ, SVETI KLIMENT I NAUM OHRIDSKI” Po pro~ituvaweto na ovaa sveta zakletva Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski, Negovoto Blaènstvo i ja potpi{a. MPC od nejzinoto proglasuvawe za avtokefalna vo 1967 godina, postojano i bez pre~ki rasne i se razviva vo duhot na pravoslavieto, jaknej}i ja verata Hristova me|u svojot narod. Denes MPC so pravo se gordee na svoite dostignuvawa. Imame Makedonska pravoslabna Bogoslovija i Bogoslovski fakultet. Izgradeni i obnoveni so stotici crkvi i manastiri kako vo tatkovinata taka i vo dijasporata. Na{ata crkva ja rakovodat na{i domorodni vladici, a pove}eto od niv se izdignaa vo nejzinoto krilo za vreme na nejzinata avtokefalnost i vo nejzinite bogoslovski {kolski centri – Makedonskata Bogoslovija i fakultet. Isto taka ponosni se i makedonskite eparhii nadvor od Tatkovinata- vo SAD, Kanada, Avstralija i Evropa, kako nedeliv del od Majkata Makedonska Pravoslavna Crkva. Rastat i se nasladuvaat so neizmernoto crkovno i kulturno bogatstvo {to na{ata Majka Crkva ni go so~uvala.

40 JUBILEJNI LETA GOSPODOVI NA MPC “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”, KOLUMBOS,

OHAJO

Na Tomina nedela vo 2005 godina se navr{ija polni 40 godini od denot koga po promislata milosta Bo`ja, izrazeni vo edinstvenata i ednosu{na ìlba na makedonskite iselenici vo Kolumbos, Ohajo, SAD, be{e osvetena MPC “Uspenie na Presveta Bogorodica”. Taa prva iskra od Sveti Klimentovoto ogni{te, be{e osvetena od prviot Arhiepiskop Ohridski i Makedonski po boznobuvaweto na Ohridskata Arhiepiskopija

vo liceto na MPC, od denes blaènopo~inatiot arhiepiskop Dositej. 2005 godina se ispolnija na{ite srca so radost, bidej}i, Gospod Bog ne udostoj da ja odbeleìme 40 godi{ninata na na{ata crkva, i da se raduvame na nejziniot dosega{en postignat uspeh i napredok kako dosega taka i vo idnina. I pokraj golemite neprijateski propagandi za nepostoeweto na makedonecot, pokraj razedinuvawata na na{eto iseleni{tvo vo SAD {to go pravea apetitite od Balkanot, (a i sega go pravat), na{ite iselenici od Kolumbos, Ohajo, ostanaa verni i oddani na zavetot na svoite dedovci za da ne ja pogazat svojata vera i nacionalno odbele`je – Makedonci. Mnogu drugi nacionalnosti go smetaa Makedonecot kako nesposoben da moì da bide organiziran i da raboti vo svoe. Se razbira 200 godini Makedonecot nema{e svoja crkva i be{e primoran da sviva glava i da odi po drugi nacionalni crkva za da gi zadovoluva svoite verski i duhovni potrebi. Sega, posle ~etirieset godini, moème da se uverime deka se ona koe se prepi{uva{e za negativno na Makedonecot, se sru{i kako kula od karti i nie cme svoi.

No,vo godinite {to pominale, ovaa crkva cvrsto se drè{e

za principite na Majkata MPC i smelo ekore{e napred, pomagaj}i da se formiraat i drugi makedonski crkvi kako vo Ohajo, taka i vo Amerika i Kanada. Do v~era bevme rasprsnati i ne se znaevme eden so drug, denes sme zgrupirani pod pokrivot na na{ite crkvi. Vo 2005 godina se navr{ija polni 40 godini, uspe{ni godini na na{ata crkva. Ovoj ~etirieset godi{en jubilej e neizbri{livo svedo{tvo za na{eto postoewe, kako i za na{ata duhovna potkrepa za na{iot opstoj. Zatoa sakame nakratko istoriski da se osvrneme i da se potsetime na deluvaweto i opstojuvaweto ova na{e Sveti Klimentovo prvo zapaleno kandilo vo ovie prekuokeanski zemji, koe kandilo so svojata svetlina eve ~etirieset godini ne osvetluva i ne upatuva po patot na na{iot Sveti Kliment kako i po patot na patronot na na{ata crkva Preblagoslovenata i Pre~istata Bogomajka Presveta Bogorodica. Prvite za~etoci na na{ite iselenici koi se doseluvale vo amerika, odnosno vo glavniot grad na dràvata Ohajo, Kolumbos, datiraat u{te kon krajot na 19 i po~etokot na 20 vek. Do Prvata svetska vojna imalo doseleno samo nekolku familii (pove}eto samci), a me|u dvete vojni se doseluvaat u{te nekolku familii. Svoite verski ~ustva, svoite pradedovski obi~ai i tradicii gi izvr{uvale po tu|ite (ruski, gr~ki, srpski) i drugi organizacii i crkvi. Organizacioniot plan za

organizirawe na makedonskiot narod od Kolumbos vo svoe druèstvo fakti~ki po~nuva vo 1938 godina. Po prisustvo skoro na site na{inci na edna ve~erinka, organizirana od srpskoto druèstvo “Srbobran” vo nekoja mnogu mala sala kade bilo mnogu tesno, otkako ve~erinkata zavr{ila po nekolku dena se sobrale na vizita kaj eden na{ doselenik na imenden, i po razgovorite za ve~erinkata padnala ideja da si osnovaat svoe makedonsko druèstvo. Se dogovaraat i po nekolku dena vo restoranot na \orgi To{ev (vnuk od brat na Pere To{ev) bile sobrani devet du{i i go osnovaat druèstvoto “Aleksandar Makedonski”. Potoa vo druèstvoto se za~lenile site makedonski familii koi ìveele vo Kolumbos. Od den na den druèstvoto se zgolemuvalo i do{lo do razmisluvawe za kupuvawe ili gradewe na sopstvena sala kade bi gi reprezentirale svoite verski i narodni obi~ai. I vo 1949 godina kupuvaat mesto vo ju`niot del na Kolumbos (Front St.), a vo 1952 godina ve}e ja izgradile i salata. 1958 godina e istoriska za iselenicite od Kolumbos. Ovnovata na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na MPC, prestavuva{e presvrtnica i za iselenicite od SAD, Kanada i Avstralija. Imaj}i materijalna baza na koja da se potprat, pobudeni od makedonskoto patriotsko ~ustvo, se pravea akcii za osnovawe na Crkovni op{tini vo kriloto na svojata rodna MPC.. Prvata inicijativa i prvata Crkovna op{tina vo SAD se rodi vo gradot Kolumbos, Ohajo, kade na 16 Dekemvri 1958 godina be{e registrirana Makedonskata pravoslavna crkva “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”. Potpisnici na odlukata bea: Metodija Pa{ovi}, Petar Kristoff i Velo Boìn, a na 28 Dekemvri istata godina vo svojata sala od druèstvoto “Aleksandar Makedonski” u~estvuvaat i na prvata bogoslu`ba na svoj naroden makedonski jazik, odsluèna od makedonski sve{tenik Stevan Beli~eski. Vo Juni 1960 godina ~lenstvoto na Crkovnata op{tina na ~elo so Crkovnata Uprava kupuva novo mesto za gradba na idniot Bo`ji dom, koe mesto e locirano vo isto~niot del na Kolumbos (120 S. Napoleon Ave.), kupeni se pet placevi vo iznos od 9,800.00 dolari. 30 Avgust 1964 godina so zlatni bukvi e zapi{an vo istorijata na svojata crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, bidej}i, toga{ go stavaat kamen temelnikot na idnoto nivno Bo`jo svetilo, odnosno, na idnata nivna Makedonska pravoslavna crkva. Na ovaa data okolu pladne parohiskiot sve{tenik Stevan Beli~eski i prota-stavroforot Spiro Popovski od Geri, Indijana, po crkovnite kanoni i propisi go osvetija kamen temelnikot na idnata crkva.

I idnata 1965 godina vo analite na istorijata na Crkovnata op{tina “Uspenie na Presveta Bogorodica” pak }e bide zapi{ana so zlatni bukvi, bidej}i, taa e godina koga se osveti i vtorata Makedonska crkva vo SAD, po crkvata “Sv. apostoli Petar i Pavle” vo Geri, Indijana. Vo po~etokot na godinata (1965), Crkovnata Uprava isprati pokana-molba do Negovoto Blaènstvo, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski Dositej, za da go osveti novoizgradeniot hram. Prifa}aj}i ja molbata na ~lenstvoto, Negovoto Blaènstvo G.G. Dositej, li~no da go osveti ova makedonsko svetilo, vo pridru`ba na Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot Zletovsko-Strumi~kii G. Naum, prota-stavroforot Nestor Popovski i arhi|akonot Kiril Popovski, zaedno so parohiskiot sve{tenik, na 9 Maj 1965 godina – Tomina Nedela – ja osvetija Makedonskata pravolavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”. Po~etnite godini po osvetuvaweto na crkvata vo rezultatite na postignuvawata se poskromni, bidej}i i ~lenstvoto bilo malubrojno. No so doseluvaweto na pogolem broj na na{i doselenici vo Kolumbos, ~lenstvoto se zgolemuvalo, taka da se zgolemuval i napredokot na crkvata. Na 4 Mart 1973 godina, druèstvoto Aleksandar Makedonski se soedinuva so crkvata i seta svoja imovina ja predava na crkvata. Istiot den i Fudbalskiot klub “Makedonija” vleze pod pokrovitelstvo na crkvata. Na 11 Mart 1973 godina, otpo~na gradbata na crkovnata sala, prodolùvawe na crkvata (isto~nata strana) i ureduvawe na malata sala pod crkvata. Na 19 I 20 Maj 1974 godina vo crkvata se odrà Eparhisko sobranie na koe pokraj drugoto se donese i odluka: sekoja godina na “Labor Day” (prvata nedela vo Septembar) da se odrùva Crkoven Naroden Sobir. Sekoja godina Sobirot da se odrùva vo druga Crkovna op{tina na Amerikansko-Kanadskata Eparhija. Ovaa godina (1974) se dovr{i izgradbata na noviot oltar na crkvata i golemata sala, koi bea osveteni na 1 Dekemvri od nadle`niot arhierej Negovoto Visoko preosve{tenstvo Mitropolitot G. Kiril. Vo 1976 godina, crkvata se obloì nadvore{no so dekorativna tula, se postavi centralno ladewe vo site prostorii od crkovniot objekt, se napravi nov parkin plac, se kupi potrebniot invetar vo crkvata, se kupi novo mesto vedna{ do crkvata. A vo narednata 1977 godina, se otpo~na gradeweto na vtoriot del od salata, a vo Maj narednata 1978 godina zavr{i gradbata na noviot del od salata i spoeni so prviot postar del se dobi edna velelepna i golema sala koja gi zadovoluva potrebite na ~lenstvoto, Vo 1983 godina se prepokri salata.

Vo 1984 godina, ~lenstvoto na crkvata se zafa}a so druga grade`na rabota, a toa e prodolùvawe na crkvata-hramot od nejzinata zapadna strana a isto taka i davawe na eden nov ubav dizajn na likot. Ovaa gradba zavr{i i se osveti na Patroniot praznik na crkvata vo 1985 godina. Vo 2001 godina se kupi i drugo novo mesto (14 akri) vo isto~niot del na Kolumbos, poto~no vo naselbata Rejnoldzburg, za gradba na nov Crkoven kompleks, odnosno, na izgradba na nova velelepna crkva, banketna sala so site propratni prostorii koi se potrebni vo dene{no vreme za normalno funkcionirawe na na{ata Makedonska pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica” od Kolumbos, Ohajo. Ona “pak i pak” od malata ektenija na bogoslu`bite, kako da se povtoruva vo na{ata crkva, taka da na 26 Septemvri 2004 godina, koga pak so zlatni bukvi zapi{avme vo istorijata na crkvata – osvetuvawe na temelite na novata na{a crkva, koja }e go nosi imeto so odluka na Generalnoto ~lensko sobranie: MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA KATEDRALA “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”, a koja }e se izgradi na novokupenoto na{e mesto nameneto za taa cel. Osvetuvaweto i postavuvaweto na temelite gi izvr{i Negovoto Visokopreosve{tenstvo mitropolitot Polo{ko-Kumanovski G. Kiril, vo sosluènie na parohiskiot sve{tenik prota-stavroforot Du{ko \or|ievski i sve{tenicite od sestrinskite makedonski crkvi locirani vo Ohajo. Na ovoj istoriski ~in be{e prisutno i celokupnoto ~lenstvo na na{ata crkva kako i mnoguprojni gosti od ostanatite sestrinski crkvi od Severna Amerika. Presre}ni prezadovolni od ovoj istoriski ~in – osvetuvaweto na temelite na svoeto novo svetili{te “Uspenie na Presveta Bogorodica”, ~lenstvoto ja izrazi i so svoite dobrovolni darenija, priloùvaj}i i dokaùvaj}i deka si ja sakaat crkvata, si ja sakaat verata, a isto taka i deka uspe{no }e se izgradi i ova grandiozno Bo`jo delo, koe so svojata Bo`ja svetlina }e sveti i }e gi osvetluva i stopluva site, a so svojata prekrasna ubavina }e gi privlekuva i idnite na{i generacii za da ja osetat i po~ustvuvaat Bo`jata toplina vo svoite srca, Moèbi }e se zapra{ate zo{to poop{irno nema izvestuvawe ili ilustrirawe so sliki od osvetuvaweto na temelite na na{ata nova Crkva. Seto toa namerno go imam ispu{teno, bidej}i èlba mi e so Bo`ja pomo{, po osvetuvaweto-evangelisuvaweto na novopodignatata na{a Crkva da izdadam sli~na vakva kni{ka i so toa da go ovekove~am ra|aweto i podigaweto na taa na{a uvavica koja so golema rados site ja nosime vo na{ite srca,pa zatoa nesakav da ima povtoruvawe na

napisite i slikite i so toa da se izgubi ubavinata i vrednosta na kni{kata. Parohiski sve{tenici vo MPC “Uspenie na Presveta Bogorodica” se: prv parohiski sve{tenik be{e +sve{tenikot Stevan Beli~eski od 28 Dekemvri 1958 godina do 1966 godina; vtor parohiski sve{tenik be{e +prota-stavroforot Ilija Kaninski od 1966 godina do 1968 godina; tret parohiski sve{tenik be{e protojerejot Bo{ko Kiprovski od 1968 godina do 1972 godina; ~etvrt parohiski sve{tenik be{e +protojerejot Boris Arsovski od 1972 godina do 1981 godina; i petti po red parohiski sve{tenik e prota-stavroforot Du{ko \or|ievski od 1981 godina do denes. Od osvetuvaweto na crkvata vo 1965 godina do denes Predsedateli na Crkovnata Uprava bile: koi eden ili povej}e mandati: prviot predsedatel +Andon Stoj~ef; pa +Metodija Pa{ovi}; +Trajan Milenkovi}; +Dimitrija Trajkovi}; Jordan Papalevi}; +Ximi Milenkovi}; Goce Labudovski; +Goce \orgovski; Vasko Calevski; Risto \orgovski; Branislav Manev; Vladimir Kitanovski; Boris Purdef; Nikola Ristevski; Nikola Petrovski; Vasil Babamov, Blagoj Ko{tevski, I sega predsedatel (koga ja pi{uvame ovaa Spomen kniga 2005 god.) e Josif Hristovski. Vo po~etnite godini mandatot na predsedatelot bil edna godina a od 1991 godina mandatot trae dve godini. Isto taka u{te od osvetuvaweto na crkvata vo 1965 godina, rabotele i rabotat vo crkvata i propratnite sekcii kako {to se: @enskata sekcija, Nedelnoto u~ili{te, Kulturno umetni~koto dru{tvo, Fudbalskiot klub, Crkovniot hor, Mladinskata organizacija i dr. Ovie propratni sekcii so nivnata besprekorna rabota se grièle i se griàt za napredokot na crkvata. Ete toa e nakratko opi{anata istorija na ova na{e Sveti Klimentovo makedonsko svetilo koe e zapaleno vo dale~nata 1958 godina da sveti i osvetluva i do den dene{en (2005 god.) kako i vo idnina na ovaa od Boga blagoslovena na{a vtora tatkovina za da ni go osvetluva patot po koj vrvime i treba i vo idnina da vrvime i da pravime dobri dela kako {to e napi{ano i vo Svetoto Evangelie: “po va{ite dobri dela }e ve poznaat deka ste Moi ~eda”.

STOLBOVITE NA CRKVATA USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA VO KOLUMBOS

Za stolbovi na Makedonskata pravoslavna crkva Uspenie na Presveta Bogorodica, }e gi spomneme: blaènopo~inatiot Arhiepiskop G.G. Dositej – kako prv Arhiepiskop na MPC od

nejzinoto proglasuvawe za samostojna crkva (1958), koj pred 40 godini ja osveti i na{ata crkva vo Kolumbos; Negovoto Blaènstvo G. G. Stefan – naslednik na Sveti Klimentoviot tron, duhoven rakovoditel na MPC i administrator na Amerikansko-kanadskata Makedonska Pravoslavna Eparhija; Mitropolitot Polo{ko-kumanovski G. Kiril osnovatelot i prviot arhierej na ovaa Eparhija; prota-stavroforot Du{ko \or|ievski – parohiski sve{tenik na crkvata; Crkovnite Upravi na ~elo so Predsedatelite – koi se pak delateli i organizatori na celokupnoto rakovodewe na crkvata.

PRVIOT ARHIEPISKOP NA MPC NEGOVOTO BLA@ENSTVO GOSPODIN, GOSPODIN, DOSITEJ

Vo makedonsko pravoslavno semejstvo, koe poteknuva od zapadniot del na Makedonija, poto~no od seloto Mavrovo, od tatko Lazar i majka Sofija Stojkovski roden e Dimitrija. Negovoto semejstvo ìveelo vo pove}e mesta na toga{na Jugoslavija, taka {to mladiot Dimitrija osnovno obrazovanie zavr{uva vo Smederevo, a ponatamo{noto obrazovanie go prodolùva vo Belgrad. Mladiot Dimitrija vo 1922 godina se zapi{uva vo Bogoslovija i po zavr{uvaweto na prva godina, od èlba da stapi vo mona{ki ~in, kako bi svojot ponatamo{en ìvot go posveti na Boga i na svojot narod, go prima vrz sebe te{koto mona{ko breme. Vo 1924 godina, vo svojata 18 godi{na vozdrast (roden na 7 Dekemvri 1906 godina), go prima mona{kiot ~in vo manastirot “Sveta Bogorodica-Pre~ista” lociran vo na{ata Makedonija, poto~no Ki~evsko, koga i go dobiva mona{koto ime Dositej. Potoa odi vo Sveta Gora, a vo 1934 godina se vra}a vo Makedonija i se zapi{uva vo Bitolskata Bogoslovija, koja uspe{no ja zavr{uva i vo 1937 godina se zapi{uva na Teolo{kiot fakultet vo Belgrad koj so golem uspeh i go zavr{uva. Po zavr{uvawe na studiite smireniot i poslu{en monah Dositej raboti vo Crkvata (SPC) onamu kade {to imalo potreba. Taka raboti vo Stara Pazova, pa vo Svetiot Sinod na SPC vo Belgrad kako i vo drugi mesta. Po milosta Bo`ja na 22 Juli 1951 godina, vo Sobornata crkva vo Belgrad hirotonisan e vo episkopski ~in. Episkopot Dositej kako vikaren episkop na Patrijar{ijata od Belgrad, rabotel, sozdaval i na Boga se molel da gi usli{i molitvite na blago~estiviot makedonski narod, za da ja obnovat nezakonski ukinatata Ohridska Arhiepiskopija. Taa negova molitva kako i molitvata na celokupniot makedonski narod, e usli{ana i vo 1958 godina, na Crkovno Narodniot Sobor vo Ohrid, e izbran za poglavar na

Obnovenata Ohridska Arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Arhiepiskopot Dositej sebe si se `rtvuva{e za razre{uvawe na makedonskoto crkovno pra{awe, i navistina, toj napravi istorisko delo za makedonskiot narod, da ja vozobnovi slavnata Ohridska Arhiepiskopija. Po obnovuvaweto na MPC, Arhiepiskopot Dositej zapo~na i organizirano sobirawe na makedoncite i vo prekuokeanskite zemji okolu Crkovnite op{tini, za koi ve}e ima{e domorodni , narodni makedonski sve{tenici.

Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski I Makedonski Prviot poglavar na Aftokefalnata MPC

Bea osveteni i prvite crkvi vo Melburn, Geri, Toronto, Kolumbos, kako i vo mnogu drugi gradovi, kade {to Crkovnite op{tini bea sobirali{te na makedoncite, za da moàt da go neguvaat svojot maj~in makedonski jazik, svoite obi~ai, kultura i vo ovie dale~ni nivni vtori tatkovini. Vo 1967 godina svikuva nov Crkovno Naroden Sobor, na koj so ednoglasna odluka na site prisutni delegati, kone~no MPC e proglasena za aftokefalna crkva.

Golemi se zaslugite na prviot Arhiepiskop Dositej. No na 20 Maj 1981 godina, zgasna negoviot ovozemen ìvot, no idealite, uspesite i zaslugite sekoga{ }e ostanat dlaboko vreàni vo srcata na makedoncite so vetuvawa deka ve~no }e odat po patot na golemiot vizioner koj i go trasira{e. Po~ivaj vo mir blaèno upokoeni na{ arhipastire blaènej{i vladiko. Neka ti e ve~en spomen.

NEGOVOTO BLA@ENSTVO ARHIEPISKOPOT OHRIDSKI I MAKEDONSKI, G. G. STEFAN

Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G. G. Stefan, so svetovno ime Stojan Beljanovski, e roden vo selo Dobru{evo, Bitolsko, na den 1 Maj 1955 godina, od blago~estivo makedonsko hristijansko semejstvo od roditeli, tatko Tale i majka Stojanka. Osnovno osmogodi{no u~ili{te zavr{il vo negovoto rodno selo Dobru{evo. Vo 1969 godina se zapi{uva vo Bogoslovskoto sredno u~ili{te “Sveti Kliment Ohridski” vo Skopje koe so uspeh go zavr{uva vo 1974 godina. Istata godina se zapi{uva na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad, kade vo predvideniot rok i diplomira.Po diplomiraweto vo 1979 godina, Svetiot Sinod na MPC go postavuva za profesor vo srednoto Bogoslovsko u~ili{te vo Skopje, a narednata u~ebna godina 1979/80 godina se zapi{uva na posdiplomskite studii na Ekumensko-patrolo{kiot institut vo Bari, Italija, kade vo 1982 godina magistrira. Od 1982 godina, pa se do izborot za Arhierej, raboti kako redoven profesor pri Makedonskiot pravoslavni Bogoslovski fakultet “Sveti Kliment Ohridski” vo Skopje. Za vreme na celoto negovo {koluvawe e redoven stependijant na ovaa na{a Amerikansko-kanadska Makedonska Pravoslana Eparhija. Zboruva Italijanski i Angliski jazik Na redovnata sednica na Svetiot Sinod na MPC, odràna na den 4 Juni 1986 godina, pod predsedatelstvo na sega upokoeniot Poglavar na MPC Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G. Angelarij, e izbran za Episkop na upraznetata Zletovsko-strumi~ka eparhija. Zamona{en e vo starodrevniot manastir Sveti Naum Ohridski kraj Ohridskoto ezero, na 2 Juni 1986 godina, dobivaj}i go mona{koto ime Stefan. Na 13 Juni istata godina, vo Soborniot hram Sveti Dimitrija vo Skopje, se izvr{i hirotonijata na mladiot i dosstoen Arhierej Stefan, deseti po red, od vozobnuvaweto na MPC. Hirotonijata e izvr{ena vo vreme vo koe povtorno i grubo site na{i sosedi se pove}e se obremenuvaat so tovarot na minatoto, odo{to so dostoinstveniot i svet pogled kon idninata.

Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski I Makedonski G. G. Stefan

Poglavarot na MP

Vo taa smisla i poslednite Spasovdenski iskaùvawa na blaènoupokoeniot Arhiepiskop Angelarij bea naso~eni kon nehumanoto i ne~ove~no povampiruvawe na nadìveanite apetiti kon na{eto nacionalno i crkovno makedonsko bitie na na{ite sosedi. Hirotonijata e izvr{ena po nepoln mesec od

tragi~no poginuvaweto na na{iot Poglavar na MPC Arhiepiskopot Angelarij, koj za ova ne{to toj se sprema{e i ~eznee{e so golema radost samiot da ja izvr{i. Hirotonijata e izvr{ena vo godinata koga MPC ja proslavuva{e 1,100 godi{ninata od vra}aweto na Sveti Kliment Ohridski vo rodnata Makedonska zemja. Intronizacijata za Mitropolit na Zletovsko-strumi~kata eparhija e izvr{ena vo Nedela na 29 Juli 1986 godina vo soborniot hram Sveti nikola vo [tip. Po podelbata na Zletovsko-strumi~kata eparhija na dve eparhii: Srumi~ka i Bregalni~ka, Mitropolitot Stefan e nazna~en za arhierej na Bregalni~kata eparhija. Vo negovoto arhierisuvawe kako Mitropolit, izvesno vreme e postaven i na dol`nosta Rektor na srednoto Bogoslovsko u~ili{te vo Skopje. Po upokojuvaweto na Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G. Mihail, vo katedralniot hram na drevnata Sveta Sofija pokraj Beloto (Ogridsko) Ezero, na 9 I 10 Oktomvri 1999 godina, se svika Arhiepiskopski Crkovno Naroden Sobor na MPC. Na Soborot se izvr{i izbor i vostoli~uvawe na “Negovoto Blaènstvo Arhiepiskop Ohridski i Makedonski” poglavar na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ovaa visoka ~est, dostoinstvo i dol`nost, po volja na soborjanite, da bide pettiot Poglavar na MPC, gi dobi Bregalni~kiot Mitropolit G. Stefan. Kako Arhiepiskop pokraj drugite arhiepiskopski dol`nosti e i administrator na na{ata Amerikansko-kanadska Makedonska Pravoslavna Eparhija. Da mu go ~estitame Arhiepiskopskiot ~in na Blaènej{iot Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G. Stefan, so zborovite od vozglasot na Svetata Liturgija: “Najnapred spomni si Gospodi za Blaènej{iot Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Stefan, i podari i go na Svetata Tvoja Crkva da vo mir, cel, ~esen zdrav i dolgove~en, da ja rakovodi Tvojata vistina”. Na mnogu godini Blaènej{i Vladiko.

NEGOVOTO VISOKOPREOSVE[TENSTVO MITROPOLITOT POLO[KO-KUMANOVSKI G.KIRIL

Mirskoto ime na Mitropolitot Polo{ko-kumanovski G. Kiril e Nikola Popovski. Roden e 1934 godina vo seloto Carev Dvor, Prespansko. Poteknuva od patriarhalno semejstvo na makedonski sve{tenici. Osnovnoto osumgodi{no u~ili{te go zavr{uva vo rodnoto selo. Potoa se zapi{uva vo Bogoslovskoto u~ili{te vo Prizren, Kosovo, i redovno go zavr{uva.

Vo 1962 godina Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski G.G. Dositej go nazna~uva za slu`benik vo Makedonskata Arhiepiskopija vo Skopje. Na 6 April 1964 godina, od rakata na Arhiepiskopot Dositej go prima mona{kiot zavet vo manastirot Sveta Bogorodica – Pre~ista, Ki~evsko, a istata godina na praznikot “Sveto Blagove{tenie” e rakopoloèn vo ero|akonski ~in vo istiot manastir, kade pred Boga vetuva deka verno i usrdno }e i sluì na rodnata Majka Sveti Klimentova Makedonska Pravoslavna Crkva. Po izvesno vreme od Arhiepiskopot e odlikuvan so arhi|akonski ~in. Kako arhi|akon u~estvuva zaedno so delegacijata na MPC vo osvetuvaweto na na{ata Crkva vo 1965 godina.

Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot Kiril

Prviot Mitropolit na Amerikansko0Kanadskata Eparhija

Vo mesec Avgust 1965 godina ispraten e na studii vo Moskovskata duhovna akademija vo Sovetskiot Sojuz. Prviot

stepen od teolo{kite studii go zavr{uva so odli~en uspeh.Napomena: Po proglasuvaweto na Avtokefalnosta na MPC vo 1967 godina, i pokasno so otvoraweto na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje, se zapi{uva vonredno i so golem uspeh i nego go zavr{uva. Zboruva ruski i angliski. Koga be{e na studii vo Moskva, a me|utoa vo vremeto na pripremite za odrùvaweto na Vtoriot Crkovno Naroden Sobor vo 1967 godina za proglasuvawe na avtokefalnosta na MPC, e povikan da gi napu{ti studiite i da se vrati vo tatkovinata. Po negovoto vra}awe od Moskva, Svetiot Sinod na MPC go izbira za arhierej na MPC, a otkako gi primi povisokite mona{ki ~inovi e proizveden vo ~in na arhimandrit. Na 12 Juli 1967 godina, vo Sobornata crkva Sveti Dimitrija vo Skopje, e hirotonisan vo episkopski ~in. Hirotonijata ja izvr{i Arhiepiskopot Dositej zaedno so ~lenovite na Svetiot Sinod na MPC nivnite visokopreosve{tenstva mitropolitite Kliment, Naum i Metodij. Od vremeto na hirotonijata vo episkopski ~in i do odrùvaweto na Vtoriot Crkovno Narode Sobor (18-19 Juli 1967 godina) preosve{teniot episkop Kiril be{e vikar na Negovoto Blaènstvo so titula episkop Tiveriopolski. A po Soborot e nazna~en za mitropolit na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata eparhija. Kako mitropolit na prekuokeanskata eparhija isto taka e postaven za administrator na Polo{ko-kumanovskata eparhija. Vr{ej}i ja vladi~kata dol`nost na doverenite mu eparhii ja prevzema i dol`nosta: predsedatel na Oddelot za nadvore{ni crkovni odnosi na MPC.Amerikansko-kanadskata eparhija rakovodena od nejziniot arhierej mladiot mitropolit Kiril, od negovoto nazna~uvawe pa se do negovoto povlekuvawe i postavuvawe za mitropolit Polo{ko-kumanovski, stanuva{e se pobogata kako so narod (na{incite zalutani po drugite crkvi naglo se vra}aa vo kriloto na rodnata Majka MPC) taka i so crkvi koi niknuvaa kako pe~urki vo site onie mesta kade {to bea stacionirani na{incite, isto taka i pozabeleìtelna e eparhijata i vo dràvnite vlasti na ovaa eparhija. Eparhijata zaedno so na{iot trudoqubiv narod, vladikata uspea da ne povrzi kako most na prijatelstvo pome|u makedonskite iselenici zaedno so na{ite crkvi so Majkata Sveti Klimentova crkva vo Makedonija. A i kako most na prijatelstvo pome|u na{ata rodna Makedonija i ovie na{i vtori tatkovini Soedinetite Amerikanski Dràvi Kanada i Avstralija. No prilikite se menuvaat se menuva i vremeto. Vo ovie na{i jubilejni proslavuvawa na{iot osnovatel dedo Kiril ne e zaboraven, a Gospod Bog saka{e za osvetuvaweto na temelite na na{ata

nova Crkva da e vo na{ata sredina i zaedni~ki da se raduvame na na{ite podvizi i uspesi. Neka Gospod Bog kako i Negovata Preblagoslovena Majka, koja e na{ patron i zakrilnica, u{te mnogu godini da dava da se sre}avame i zaedni~ki da se raduvame so osnovatelot i prviot vladika na ovaa Eparhija. Na mnogaja leta Vladiko.

PROTA-STAVROFOR DU[KO \OR\IEVSKI PAROHISKI SVE[TENIK

Petiot po red parohiski sve{tenik vo Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, e prota-stavroforot Du{ko \or|ievski. Roden na 28 Januari 1951 godina vo pelagoniskoto selo Suvodol, Bitolsko, vo blago~estiva hristijanska familija od roditeli tatko Risto i majka Blaguna kako vtoro dete. Vo 1958 godina negovata familija se preseluva vo gradot Bitola kade {to i go zavr{uva osumgodi{noto osnovno obrazovanie. Vo 1966 godina kako kandidat na Prespansko-bitolskata Eparhija se zapi{uva vo Bogoslovskoto u~ili{te vo Prizren, Srbija. A po proglasuvaweto na MPC za avtokefalna vo 1967 godina, site bogoslovi od srpskite bogoslovii se povle~eni nazad vo Makedonija i {koluvaweto go prodolùvaat vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija “Sveti Kliment Ohridski” vo Skopje, vo koja vo 1971 godina maturira so uspeh i bogoslovot Du{ko. Po zavr{uvaweto na Bogoslovijata, vo mesec Mart 1972 godina stapuva vo brak so svojata izabranica Bona Jo{evska, od roditeli Stevo i Petra, od selo Novaci, isto taka od Bitolskiot del na Pelagonija. Na 3 Juli 1972 godina rakopoloèn vo |akonski ~in vo drevniot manastir na Beloto (Ohridskoto) Ezero, Sveti Naum Ohridski, a na 12 Juli na praznikot Petrovden vo crkvata Sveti Petar i Pavle vo Ki~evo rakopoloèn vo sve{teni~ki ~in od Negovoto Visokopreosve{tenstvo blaènopo~inatiot Mitropolit Debarsko-ki~evski G. Metodij. Svojata sve{teni~ka dol`nost mladiot sve{tenik Du{ko ja zapo~nuva na Babinskata parohija vo Demir Hisar vo periodot od 12 Avgust do 5 Noemvri 1972 godina. Ve}e od 6 Noemvri 1972 godina e premesten na Krivoga{tanskata parohija, Prilepsko namesni{tvo, kade {to ostanuva do 1 Mart 1974 godina. Vo toj periot im se ra|a i prvoto ~edo }erkata Leposava (1973). Od 1 Mart 1974 godina postaven e na Dobru{evskata parohija, Bitolsko namesni{tvo, i na taa parohija kako paroh raboti do 15 Juni 1977 godina. Vo ovaa parohija im se ra|a i vtoroto ~edo }erkata Marina (1974). Na 15 Juni 1977 godina e

postaven za paroh vo crkvata Sveti Kiril i Metodij vo Prilep. Za negovata revnosna parohiska slu`ba na 7 Juli 1978 godina vo manastirot Sveti Jovan vo seloto Slep~e, Demir Hisar odlikuvan e so protojerejski ~in od Episkopot Tiveriopolski i administrator na Prespansko-bitolskata Eparhija G. Gorazd. Na ovaa parohija ostanuva se do 18 Juni 1981 godina. Vo ovaa 1981 godina se zapi{uva na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje, no zaminuvaweto na novata parohiska dol`nost vo prekuokeanskite zemji mu ostanuva neispolneta da go zavr{i i fakultetot.

prota-stavroforot Du{ko \or|ievski Peti po red i sega{en parohiski sve{tenik

Na 18 Juni 1981 godina, so blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot Amerikansko-kanadski G. Kiril doa|a zaedno so svojata familija ( soprugata i dvete }erki) kako parohiski sve{tenik vo Makedonskata pravoslavna

crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica” vo ovoj preubav grat na otkriva~ot na Amerika, Kolumbos vo sojuznata dràva Ohajo.So negovoto daa|awe vo po~etokot rakovodi, odnosno ja vr{i parohiskata dol`nost niz celata sojuzna dràva Ohajo kade {to se naseleni na{ite iselenici i se organizirani vo Crkovnite op{tini vo: Lorein, Kenton, Maslon, Akron i Cincinati. Taka da so zaedni~ki sili i zaedni~ka rabota na nivata Gospodova poleka no sigorno se organizira{e crkovniot ìvot za i vo tie Crkovni op{tini se stvorat site uslovi za da zaìvee crkoven ìvot so svoi parohiski sve{tenici. Sega vo Ohajo ima ~etiri Crkvi so svoi parohiski sve{tenici. Za celokupniot doprinos kako vo MPC taka i vo svojata doverena mu parohija, po predlog na Negovoto Blaènstvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski i administrator na Amerikansko-kanadskata Eparhija G.G. Mihail, a po povod 40 godi{niot jubilej na MPC kako avtokefalna crkva, vo 1998godina, protojerejot Du{ko \or|ievski e odlikuvan so najvisokiot sve{teni~ki ~in od Svetiot Sinod na MPC vo Prota-stavroforski ~in – nosewe na gradni krst. Eve i sega koga na{ata crkva go proslavuva 40 godi{niot jubilej od nejzinoto osvetuvawe vo ovaa 2005 godina, parohiski sve{tenik e prota-stavroforot Du{ko \or|ievski. Neka Gospod Bog go udostoi u{te mnogu godini da go vodi doverenoto mu pastvo na nivata Gospodova na koja zaedni~ki postignuvaat uspesi i samo uspesi. Na mnogu godini.

CRKOVNATA UPRAVA

VODITEL I ORGANIZATOR PRI CRKVATA

Po Ustavot na Majkata Sveti Klimentova Makedonska Pravoslavna Crkva, po Statutot na Amerikansko Kanadskata Makedonska Pravoslavna Eparhija, kako i po Pravilnicite na site Makedonski pravoslavni crkvi od ovaa Eparhija, sekoja edna crkva treba od svoeto ~lenstvo da izbira Crkovna uprava koja }e bide administrativniot voditel i realizator na crkovniot i kulturno-prosvetniot ìvot pri crkvata. Idejata da se rodi prvata Makedonska pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, na tloto na Severna Amerika, se obistini. Prvata Crkovna uprava po~na so skromni sredstva i mal broj na ~lenovi. Ideata im bila da se izgradi ubava crkva so ubavi propratni prostorii, no bidej}i materijalnite sredstva im bile mali a verata i qubovta golemi, vo po~etokot se otpo~na skromno i samite malubrojni ~lenovi velea “samo da imame molitven Bo`ji dom, vo koj }e moèmeda gi ispolnuvame na{ite ~ustva, obredi i obi~ai”.

Navistina utrata minuvaa, no}ite doa|aa, Upravite so istekot na mandatot se menuvaa. Koga se smenuvaa Upravite, onie koi zaminuvaa na svoite naslednici sekoga{ so bratska qubov i grià im prepora~uvaa: “onamu kade {to nie zastanavme vie prodolète, nie {to nemoèvme da doprajme vie doprajte go”. I taka, prenesuvaj}i gi tie amaneti od edna na druga Uprava, a potpomognati od svoeto ~lenstvo vo se, kako materijalno taka i moralno, Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, koja otpo~na so skromni zamisli i sredstva, denes prerasna vo vistinski crkovno-prosveten centar, koj sekoj den e se pogolem i poveli~estven. Nekoi od prvite osnovateli i ~lenovi na Crkovnite upravi ne se pove}e me|u ìvite, no nivnite idei i dela se vtemeleni vo crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica. Bog neka im podari ralski naselbi na nivnite du{i. Presveta Bogorodica koja e za{titnica i zakrilnica na sekoj eden hristijanin, i denes vo ubaviot grad Kolumbos gi {iri svoite za{titni~i race i gi pribira svoite Makedonski ~eda pod svojot spasonosen omofor. Vo crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica sekoj moè da si hajde svoe kat~e za sebe. Tuka e prekrasniot Bo`ji dom, hramot, duhovniot hranitel na sekoj eden vernik; Nedelnoto crkovno u~ili{te, Sportskata sekcija, Kulturno-prosvetniot centar, Crkovniot hor, Mladinskata sekcija, kako i neumornata @enska sekcija koja kako matica se griì za pomo{ na sekogo, za ubavinata na crkvata, i {to e najva`no sekoj eden {to ~lenuva, a isto taka i ja posetuva na{ata crkva po bilo kakva pri~ina da go po~ustvuva i da go doìvee na{iot makedonski starokrajski ambient. Nad seto toa stoi Crkovnata uprava koja kako doma}in na edna golema familija, a neizostavno na ~elo so svojot duhoven stare{ina, svojot parohiski sve{tenik, se griì za celokupniot crkoven ìvot, prosvetuvawe na Makedonskite ~eda zaedno so nivnite pokolenija. Toa be{e i idejata na nekoi po~inati (upokoeni) osnovateli i ~lenovi, toa e idejata na site nas, idejata na crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica. Vo ovoj 40 godi{en jubilej vo na{ata crkva prodefelirale i mnogu Crkovni upravi, koi upravi zasluùvaat da bidat vneseni vo stranicete na ovaa kniga, bidej}i nivniot samopregor i organizatorski duh i delatnost se kako ogledalo na se ona {to denes go imame i koe treba qubomorno da go ~uvame. Sleduvaat Crkovnite upravi od osvetuvaweto vo 1965 godina pa se do 40 godi{niot jubilej vo 2005 godina, na ~elo so svoite PREDSEDATELI.

1965 godina

ANDON STOJÊF - predsedatel, Velo Boìn - blagajnik (za drugi ~lenovi nemav dokumentacija)

1966 godina ANDON STOJÊF – predsedatel, Xo Veseli}-sekretar, Velo Boìn-blagajnik, ^lenovi: Petar Hristoff,Vilijam [opov, Kime Stavroff, Lazar Bel~eff, Trajan Milenkovi}, Dimitrija Trajkovi}, Stojna Milo{ov.

1967 godina ANDON STOJÊF – predsedatel, Trajan Milenkovi}– podpredsedatel,Xo Veseli}-sekretar, Velo Boìn-blagajnik, ^lenovi: Kire Balalovski, Kosta Bubutiev, Toni \or|ev, Trajan Lazarov, Petar Hristoff, \or|ija Trajkovi}, Mihail Kostarenko, Xan Pa{ovi}. Kontrolna komisija: Lazar Bel~eff, Metodija Pa{ovi}, Ximi Milenkovi}, Milan Pu~ovi}, Nik Kolikowof, Lazo Kotevski, Vilijam [opov, Helen Veseli}.

1968 godina METODIJA PA[OVI] – predsedatel, \or|ija Trajkovi}-podpredsedatel, Novica Miloi}-sekretar. Petar Hristoff-blagajnik. ^lenovi: Lazar Bel~eff, Toni \or|ev, Petar

Stivens, Dimitrija Trajkovi}, Velo Boìn. Kontrolna komisija: Lazar Bel~eff, Toni \or|ev, Dimitrija Trajkovi}.

1969 godina TRAJAN MILENKOBI] – predsedatel, Andon Stoj~ef-podpredsedatel, Teodore Nedelkoff-sekretar, Kosta Bubutiev-blagajnik. Kontrolna komisija: Lazar Bel~eff, Toni \or|ev, Dimitrija Trajkovi}.

1970 godina TRAJAN MILENKOVI] – predsedatel, Teodore Nedelkoff-sekretar (za drugite nemav dokumentacija).

1971 godina DIMITRIJA TRAJKOVI] – predsedatel, Nik Kolikowof-podpredsedatel, Teodore Nedelkoff-sekretar, Petar Hristoff-blagajnik. ^lenovi: Toni \or|ev, Lazar Bel~eff, Milan Lajmanovski, Nik Tanef, Boris Macanov.

1972 godina METODIJA PA[OVI] – predsedatel, Jordan Papalevi}-podpredsedatel, pa predsedatel, Xo Veseli}-sekretar, Velo Boìn-blagajnik. ^lenovi: Milan Lajmanovski, Toni \or|ev, Lazar Bel~eff, Boris Macanov, Nik Tanef.

1973 godina JORDAN PAPALEVI] – predsedatel, Nik Tanef-podpredsedatel, Vasko Calevski-podpredsedatel, Milan Lajmanovski-sekretar, Teodore Nedelkoff-zamenik, Metodija Purdef-blagajnik, Krste Macanovski-zamenik. ^lenovi: Aleksandar Balalovski, Boris Purdef, Poce Purdef, Nik Kolikowof, Kire Balalovski, Jordan Topev, Branko Mitevski, Velo Boìn. Kontrolna komisija: Petar Hristoff, Kosta Bubutiev, Ilo Josifovski, Toni \or|ev, Vlade Tanef.

1974 godina JORDAN PAPALEVI] – predsedatel, Vasko Calevski-podpredsedatel, Teodore Nedelkoff-sekretar, Poce Purdef-blagajnik. ^lenovi: Dim~e Ko{trevski, Boris Purdef. Kontrolna komisija: Lazar Bel~eff, Mihailo Kiprovski, Petar Hristoff, Nik Hristoff, Branko Mitevski, Krste Macanovski.

1975 godina XIMI MILENKOVI] – predsedatel, @ivko Stavroff-podpredsedatel, Branko Mitevski-sekretar, Xan Pa{ovi}-zamenik, Grigorie Vasilevski-blagajnik, Velo Boìn-zamenik.

^lenovi: Dim~e Ko{trevski, Qubomir Sarafov, Josif Petan~eski, Ilija Labudovski, Kire Cvetkovski, Kosta Bubutiev, Aleksandar Balalovski, Lazar Purdef, Goce \orgovski, Kire Balalovski. Kontrolna komisija: Jordan Papalevi}, Aleksandar Kotevski, Vasko Calevski, Nikola Ristevski, Mihailo Kiprovski.

1976 godina GOCE LABUDOVSKI – predsedatel, @ivko Kuzarevski-podpredsedatel, Jordan Papalevi}-podpredsedatel, Lazar Purdef-sekretar, Milan Lajmanovski-zamenik, Vasko Calevski-blagajnik. ^lenovi: Dim~e Ko{trevski, Ilija Labudovski, Goce \orgovski, Boris Purdef, Vladimir Talevski, Aleksandar Kopilovi}, Jordan Topevski, Risto \orgovski. Kontrolna komisija: Kire Balalovski, Ximi Milenkovi}, Peco Obednikovski, Nik Tanef, Ili Josifovski.

1977 godina GOCE LABUDOVSKI – predsedatel, Risto \orgovski-podpredsedatel, Goce Tanef-sekretar, Goga Roxevski-zamenik, Ximi Milenkovi}-blagajnik, Goga Apostolovski-zamenik. ^lenovi: Ilija Labudovski, Vladimir Talevski, Mitre Janakievski, Xan Pa{ovi}, Milan Pu~ovi}, Peco Ne~ovski, Nikola Ristevski, Boris Pavlovski, Mihailo Kiprovski. Kontrolna komisija: Mitre Staninovski, Jovan Calevski, Vladimir Kitanovski, Sime \amov, Vlade Ne~ovski.

1978 godina GOCE \ORGOVSKI – predsedatel, Metodija Pa{ovi}-podpredsedatel, Vlado Veljanovski-sekretar, Dragan Savevski-zamenik, Dimitrija Trajkovi}-blagajnik. ^lenovi: Ilija Labudovski, Stojna Pu~ovi}, Tode Labudovski, Kola Iliof, Ilo Josifovski, Dim~e Kuzmanovski, Jovan Calevski, Vlade Ne~ovski, Goga Apostolovski, Vladimir Talevski, Mitre

Janakievski, Vladimir Kitanovski. Kontrolna komisija: Dragan Savevski, Jon~e Popovski, Goga Roxevski, Velo Boìn, Tome Petrovski.

1979 godina JORDAN PAPALEVI] – predsedatel, Goce \orgovski-podpredsedatel, Vlado Veljanovski-sekretar, Milan Lajmanovski-zamenik, Peco Obednikovski-blagajnik, Vasko Calevski-zamenik. ^lenovi: Teodore Nedelkoff, Vlade Ne~ovski, Jordan Topevski, Boris Purdef, Krste Macanovski, Goga Roxevski. Kontrolna komisija: Kire Balalovski, Metodija Janakievski, Trajan Grbevski.

1980 godina VASKO CALEVSKI – predsedatel, Goce \orgovski-podpredsedatel, Vlade Veljanovski-sekretar, Peco Obednikovski-blagajnik. ^lenovi: Josif Petan~eski, Vladimir Talevski, Ilija Dimovski, Mihailo Kiprovski, Nik Kristoff, Jordan Papalevi}, Vladimir Kitanovski, Tode Milenkovski, Ximi Milenkovi}, Rade Pe{i}, Aleksandar Kopilovi}, Ilija Labudovski, Lazar Kolevski. Kontrolna komisija: Dimitar Ilievski, Aco Dimovski, Trajan Grbevski, Ilo Josifovski Stojna Pu~ovi}.

1981 godina RISTO \ORGOVSKI – predsedatel, Branislav Manev-podpredsedatel, Vladimir Kitanovski-sekretar, Peco Obednikovski-zamenik, Dimitrija Trajkovi}-blagajnik, Metodija Pa{ovi}=zamenik. ^lenovi: Velo Boìn, Jon~e Popovski, Goce Labudovski, Vasko Calevski, Mitre Janakievski, Jordan Topevski. Kontrolna komisija: Kire Balalovski, German Ioanidis, Milan Pu~ovi}, Trajan Grbevski, Vlade Ne~ovski.

1982 godina GOCE \ORGOVSKI – predsedatel, Ilo Josifovski-podpredsedatel, Nikola Ristevski-sekretar, Nikola Perovski-zamenik, Peco Popovski-blagajnik, Aco Dimovski-zamenik. ^lenovi: Risto Babamov, Slave Popovski, Metodija Vuti~evski, Boris Mi{evski, Milan Pu~ovi}, Vladimir Talevski. Kontrolna komisija: Peco Obednikovski German Ioanidis, Trajan Grbevski.

1983 godina BRANISLAV MANEV – predsedatel, Teodore Nedelkoff-podpredsedatel, Metodija Vuti~evski-blagajnik, Jordan

Pop~evski-zamenik, Vlado Veljanovski-sekretar, Nikola Petrovski-zamenik. ^lenovi; Blagoj Stani{ovski, Jordan Topevski, Alekso Murtanovski, Jon~e Popovski, Branko Hristov, Dragan Savevski, German Ioanidis, Mihailo Kiprovski, Simon Krstevski, Branko Mitevski. Kontrolna komisija: Trajan Grbevski, Aco Dimovski, Vasko Calevski.

1984 godina BRANISLAV MANEV – predsedatel, Teodore Nedelkoff-podpredsedatel, Vlado Veljanovski-sekretar, Nikola Petrovski-zamenik, Dragan Savevski-blagajnik, Metodija Vuti~evski-zamenik. ^lenovi: Poce Purdef, Xan Pa{ovi}, Josif Petan~evski, Risto Babamov, Jordan Pop~evski, Peco Popovski, Blagoj Stani{ovski, Aco Dimovski, Nikola Mikarovski, Ilo Josifovski. Kontrolna komisija: German Ioanidis, Mihailo Kiprovski, Trajan Grbevski.

1985 godina GOCE \ORGOVSKI – predsedatel, Metodija Pa{ovi}-podpredsedatel, Vlado Veljanovski-sekretar, Metodija Vuti~evski-zamenik, Nikola Petrovski-blagajnik, Aco Dimovski-zamenik. ^lenovi: Nikola Ristevski, Branislav Manev, German Ioanidis, Jordan Pop~evski, Josif Petan~eski, Rade Pe{i}, Vasko Calevski, Boris Purdef, Lazar Bel~eff, Boris Mi{evski, Jordan Topevski, Branko Mitrevski, Dim~e Veljanovski, Ilo Josifovski, @ivko Kuzarevski. Kontrolna komisija: Peco Obednikovski, Trajan Grbevski, Petar Hristoff, Teodore Nedelkoff, Boris Macanov.

1986 godina NIKOLA PETROVSKI –predsedatel. Aco Dimovski- podpredsedatel, Vladimir Kitanovski-sekretar, Ilija Dimovski-zamenik, Nikola Ristevski-blagajnik, Branko Mitrevski-zamenik. ^lenovi: Poce Purdef, Branislav Manev, German Ioanidis, Teodore Nedelkoff, Trajan Grbevski, Petar Hristoff, Lazar Bel~eff, Simon Krstevski, Quben Dam~evski, Josif Petan~eski, Goce Labudovski, Mihailo Kiprovski, Dim~e Veljanovski, Metodija Vuti~evski, Josif Karangelevski, Jordan Pop~evski, Rade Pe{i}, Goce \orgovski, Metodija Pa{ovi}, Jordan Topevski, Vlado Veljanovski, Du{ko Jovanovski, Slave Angelkovski.

1987 godina VLADIMIR KITANOVSKI – predsedatel, Goce \orgovski-podpredsedatel, Blagoj Stani{ovski-sekretar, Kosta Sarafov-zamenik, Cane Obednikovski-blagajnik, Peco Popovski-zamenik. ^lenovi: Branislav Manev, Blagoj Ko{trevski, Du{ko Naumov, Poce Purdef, Metodija Pa{ovi},Petar Hristoff,Lazar Bel~eff, Boris Mi{evski, Vasko Calevski, Trajan Grbevski, Risto \orgovski, Teodore Nedelkoff, Peco Obednikovski, Ilija Dimovski, Mihailo Kiprovski, German Ioanidis, Kire Balalovski, Aco Dimovski, Ilo Josifovski, Milan Pu~ovi}, Quben Dam~evski, Branko Hristov, Jon~e Popovski.

1988 godina BORIS PURDEF – predsedatel, Nikola Petrovski-podpredsedatel, Nikola Ristevski-sekretar, Lazar Purdef-zamenik, Branko Mitrevski-blagajnik, Blagoj Ko{trevski-zamenik. ^lenovi: Josif Petan~eski, Mihailo Kiprovski, Josif Karangelovski, Ilija Dimovski, Doris Domazatovski, Trajan Grbevski, Rade Pe{i}, Blagoj Stani{ovski, Goce Tanef, Mitre Gruevski, Metodija Vuti~evski, \or|ija Naumovdki, Krste êrepnalkovski, Poce Purdef, Metodija Pa{ovi}, Du{ko Naumov, Kosta Sarafov, Peco Dodovski, Peco Ne~ovski.

1989 godina

BRANISLAV MANEV – predsedatel, Aco Dimovski-podpredsedatel, Nikola Petrovski-sekretar, Cane Obednikovski-zamenik, Alekso Murtanovski-blagajnik, Vlado Veljanovski-zamenik. ^lenovi: Kire Isto~ki, Lazar Bel~eff, Petar Hristoff, Ximi Milenkovi}, Vasko Calevski, Kire Cvetkovski, Ilo Josifovski, Goce \orgovski, \or|ija Naumovski, Blagoj Ko{trevski, Boris Domazetovski, Poce Purdef, Jordan Pop~evski, Metodija Vuti~evski, Du{ko Jovanovski, German Ioanidis, Bo{ko Naumovski, Teodore Nedelkoff, Peco Ne~ovski, Trajan Grbevski, Krste êrepnalkovski.

1990 godina HIKOLA RISTEVSKI – predsedatel, Pece Ne~ovski-podpredsedatel, Ivan Kolikowovski-sekretar, Josif Karangelevski-zamenik, Boris Purdef-blagajnik, Alekso Murtanovski-zamenik. ^lenovi: Branko Mitrevski, Petar Hristoff, Poce Purdef, Branislav Manev, Nik Kristoff, Jordan Pop~evski, Lazar Bel~eff, Blagoj Ko{trevski, Tome Brutovski, Simon Krstevski, Du{ko Veljanovski, Teodore Nedelkoff, Boris Domazetovski, Qup~o Petrovski, Cane Obednikovski, Vasko Calevski, Blagoj Stani{ovski, Vlado Veljanovski, Todor~e Popovski, Jov~e Cvetkovski.

1991-1992 godina VASIL BABAMOV –predsedatel, Blagoj Ko{trevski-podpredsedatel, Branislav Manev-sekretar, Alekso Murtanovski-zamenik, Jov~e Cvetkovski-blagajnik, Tome Brutovski-zamenik. ^lenovi: Lazar Bel~eff, Vasko Calevski, Petar Hristoff, Aco Dimovski, Ilija Dimovski, Kire \orgovski, Risto \orgovski, Trajan Grbevski, Josif Karangelevski, Ivan Kolikowovski, Dim~e Ko{trevski, Braco Krivdi}, Simon Krstevski, \or|ija Naumovski, Peco Ne~ovski, Cane Obednikovski, Peco Popovski, Todor~e Popovski, Nikola Prkevi}, Boris Purdef, Nikola Ristevski, Du{ko Veljanovski, Pero Dim{ovski, Metodija Panov, Boris Domazetovski, Krste êrepnalkovski, Goce \orgovski.

1993-1994 godina JOSIF HRISTOVSKI –predsedatel, Teodore Nedelkof-podpredsedatel, Dim~e Ko{trevski-sekretar, Tome Petrovski-zamenik, Kire Balalovski-blagajnik, Alekso Murtanovski-zamenik. ^lenovi: Atanas Velov, Tode Milenkovski, Ximi Milenkovi}, Aco Dimovski, Ivan Kolikowovski, Cane Obednikovski, Dan~o Tanevski, Nik Kristoff, Boris Domazetovski, Mitko Kotevski, Simon Krstevski, Tome

Brutovski, Metodija Panov, Boris Matcanov, Stev~e Jotevski, Trajan Grbevski, Ratko Grozdanovski, Lazar Purdef, Sotir Petrovski, Metodija Purdef, Vasko Babamovski, Ilo Josifovski, Blagoj Stani{ovski, Du{ko Veljanovski.

1995-1996 godina JOSIF HRISTOVSKI – predsedatel, Teodore Nedelkoff-podpredsedatel, Dim~e Ko{trevski-sekretar, Ratko Grozdanovski-zamenik, Vladimir Dam~eski-blagajnik, Oliver No~evski-zamenik. ^lenovi: Ximi Milenkovi}, Nik Kristoff, Nikola Ristevski, Miroslav Velovski, Jordan Trajkoff, Simon Krstevski, Alekso Murtanovski, Tome Petrovski, Dobre Ne~ovski, Cane Obednikovski, Qup~o Petrovski, Du{ko Veljanovski, Pece Ne~ovski, \or|ija Naumovski, Viktor Ge~ovski, Atanas Velov, Ilo Josifovski.

1997-1998 godina JOSIF HRISTOVSKI – predsedatel, Teodore Nedelkoff-podpredsedatel, Alekso Murtanovski-sekretar, Aco Dimovski-zamenik, Cane Obednikovski-blagajnik, Oliver No~evski-zamenik. ^lenovi: Du{ko Veljanovski, Metodija Panov, Dim~e Ko{trevski, Ximi Milenkovi}, Ilo Josifovski, Miroslav Velovski, Nik Kristoff, Simon Krstevski, Kire \orgovski, Vlade Ne~ovski, Viktor Ge~ovski, Atanas Velov, \or|ija Naumovski, Tome Petrovski, Pece Ne~ovski.

1999-2000 godina BLAGOJ KO[TREVSKI – predsedatel, Branislav Manev-podpredsedatel, Dan~o Tanevski-sekretar, Pece Ne~ovski-zamenik, Todor~e Popovski-blagajnik, Stev~e Jotevski-zamenik. ^lenovi: Metodija Panov, \or|ija Naumovski, Du{ko Veljanovski, Vasko Babamovski, Risto \orgovski, Ilo Josifovski, Boris Domazetovski, Vasil Babamov, Xani Petan~eski, Teodore Nedelkoff, Ximi Milenkovi}, Nikola Ristevski, Zoran Petrovski, Qup~o Petrovski, Qup~o Bo{kovski, Vlatko Jo{evski, Blagoj Stani{ovski, Peco Popovski, Nikola Iliev.

2001-2002 godina BLAGOJ KO[TREVSKI –predsedatel, Branislav Manev-podpredsedatel, Stev~e Jotevski-sekretar, Dan~o Tanevski-sekretar, Peco Popovski-zamenik, Simon Krstevski-blagajnik, Peco Ne~ovski-zamenik. ^lenovi: \or|ija Naumovski, Ximi Milenkovi}, Alekso Murtanovski, Du{ko Veljanovski, Todor~e Popovski, Atanas Velov, Zoran Petrovski, Blagoj Stani{ovski,

Vladimir Dam~evski, Kiril Janev, Ilo Josifovski, Boris Domazetovski, Risto \orgovski, Vasko Babamovski, Vasil Babamov, Boris Ku{ovski, Qup~o Petrovski.

2003-2004 godina JOSIF HRISTOVSKI – predsedatel, Branislav Manev-podpredsedatel, Alekso Murtanovski-sekretar, Teodore Nedelkov-zamenik, Simon Krstevski-blagajnik, Aco Dimovski-zamenik. ^lenovi: Xani Petan~eski, Qup~o Petrovski, Lazar Purdef, Igor Rapovski, \or|ija Naumovski, Atanas Velov, Pece Ne~ovski, Boris Domazetovski. Trasti na Bankata: Ximi Milenkovi}, German Ioanidis, Meto Panov, Kosta Sarafov, Daniel Balalovski. Kontrolna komisija: Todor~e Popovski, Zoran Petrovski, Blagoj Stani{ovski, Peco Popovski, Boris Ku{ovski, Dim~e Ko{trevski, Vlade Ne~ovski.

2005-2006 godina JOSIF HRISTOVSKI – predsedatel, Branislav Manev-podpredsedatel, Alekso Murtanovski-sekretar, Ivo Ivanovski-zamenik, Simon Krstevski-blagajnik. Kontrolna komisija: Dim~e Ko{trevski, Zoran Petrovski, Blagoj Stani{ovski, Peco Popovski, Boris Ku{ovski, Todor~e Popovski, Vlade Ne~ovski. ^lenovi: German Ioanidis, Meto Panov, Kosta Sarafov, Daniel Balalovski, Xani Petan~eski,

Qup~o Petrovski, Lazar Purdef, Blagoj Ko{trevski, Atanas Velov, Peco Ne~ovski. \or|ija Naumovski. Grade`na komisija: Boris Eftimoff, Mitko Gruevski, Mendo Hristovski, Braco Krivdi}, Stevo Stefanovski, Ko~o Jovanovski.

PROPRATNI – POMO[NI SEKCII PRI CRKVATA “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA”

Dol`ni sme, a isto taka i odgovorni pred na{ata sovest, ako ne gi spomneme i ne napi{eme ne{to za propratnite-pomo{nite sekcii pri crkvata kako {to se: @enskata sekcija – desnata raka na Crkovnata uprava vo uspesite na crkvata; Kulturno umetni~koto dru{tvo “Makedonski tanec” – seja~ot na makedonskiot folklor i vo ovaa od Boga blagoslovena zemja; Nedelnoto crkovno u~ili{te – za~uvuvawe na makedonskoto pismo, obi~aite i tradiciite; Fudbalskiot sportski klub – dokaùvawe istrajnosta i snagata na makedonecot.

@ENSKATA SEKCIJA

U{te od samoto osvetuvawe na crkvata pred 40 godini makedonkite od Kolumbos koi ~lenuvaa pri crkvata, ugleduvaj}i se na svoite sopruzi, tatkovci i bra}a, re{avaat i tie da stvorat svoja @enska sekcija, preku koja }e se trudat i tie da doprinesat za napredokot na crkvata. Oformuvaat svoja @enska uprava so svoi ~lenski karti. Upravata se izbira sekoja godina vo po~etokot na godinata. Kako {to majkata se griì za svoeto ~edo, taka i @enskata sekcija se griì za napredokot i prosperitetot na crkvata. Crkvata, nivniot molitven Bo`ji dom, koj sekoja Nedela i Praznik e poseten od ~lenstvoto, e nivna grià kako vo odrùvaweto taka i vo ukrasuvaweto. Godi{nata ~lanarina, podarocite, vonrednite zarabotki od makedonskata kujna – delo na nivnite vredni race vo prigotvuvawe na makedonskite specijaliteti, i red drugi aktivnosti, svedo~i za edna seriozna i maksimalna moralna i pari~na pomo{. @enskata sekcija so ponos i gordost vo sekoj Noemvri od godinata u~estvuva na internacionalniot festival, ( FERO -na koj se proiznesuvaat i izloùvaat jadewa i suveniri od site nacii {to ìveat vo Kolumbos), reprezentiraj}i go makedonskoto kulinarstvo i kultura. Ovaa @enska sekcija vo crkvata igra i edna druga uloga, a

toa e zacvrstuvaweto i prodlabo~uvaweto na sestrinskite odnosi pome|u nejzinite ~lenki i niz nejzinite aktivnosti, afirmirawe na bogatite makedonski tradicii i obi~ai. So svojata samopregorna rabota se dakaàa i u{te }e se dokaùvaat pred idnite generacii kako se raboti i se ~uva ona {to od srce se saka.

KULTURNO UMETNI^KO DRU[TVO

Vo 1973 godina e formirano Kulturno-umetni~koto dru{tvo “Makedonski tanec”.U{te od samiot po~etok karakteristi~no e da se istakni cvrstata opredelba za neguvaweto na makedonskiot naroden folklor, preku koj }e se iskaùvaat makedonskite tradicii i makedonskata kultura. I preku ova dru{tvo, iako oddale~eni so iljadnici kilometri od svoeto rodno ogni{te, sekoga{ da bidat bliski i nerazdelni so Makedonija i makedonskiot narod.

Vo po~etokot be{e te{ko, bidej}i treba{e da se sovlada ~udesnata ritmika na ~ekorite vo, za niv, mnogu kompliciranite makedonski narodni ora. No vremeto minuva, minuvaat i te{kotiite, a ostanuvaat samo uspesite, i sega site moàt da bidat zadovolni na ovoj ili onoj na~in {to dal doprinos za afirmiraweto i odrùvaweto na dru{tvoto. Zadovolen moè da bide i samiot osnovatel – koreografot Josif Petan~eski, bidej}i potro{eniot trud i vreme vo spremawe i u~ewe na igraorcite ne mu bile uzaludni dokaùvaj}i goi preku mnogobrojnite odràni koncerti. Edni zaminuvale drugi pomladi ~lenovi doa|ale i so golema qubov se vklopuvale vo dru{tvoto i se ~ini deka so godini bile ~lenovi na istoto.

Vo tekot na svoeto postoewe KUD “Makedonski tanec” ima organizirano pove}e koncerti kako vo Kolumbos, taka i vo drugite Crkovni op{tini. Ima u~estvuvano i na Crkovno Narodnite Sobiri vo : Toronto, Kolumbos, Hamilton, Ro~ester, Detroit, îkago, Bafalo, Wu Xerzi, Sirakus, Geri i red drugi Crkovni op{tini.

NEDELNOTO CRKOVNO UÎLI[TE

So izgraduvawe na crkovnata sala I drugite nejzini prostorii, mnogumina od ~lenovite pokrenaa inicijativa za formirawe na Nedelno crkovno u~ili{te, vo koe na{ite najmladi }e go izu~uvaat svojot maj~in makedonski jazik i }e se vospituvaat vo na{iot nacionalen duh. Ovaa inicijativa be{e vedna{ prifatena i dve prostorii se adaptiraa za idni u~ilnici, vo koi }e se izu~uva makedonskata azbuka, geografijata i istorijata na svojot makedonski narod.

Za postignatite uspesi vo Nedelnoto crkovno u~ili{te najpove}e da mu blagodarime na u~itelite: Goce Petrovski Goce Mitrevski, Liljana Ne~ovska, Aleksandar Balalovski, Radomir Pe{i}, Vladimir Kitanovski, Nensi Pavlovska, Tawa Krivdi}, Dan~e Ge~ovska, i site onie {to pomognale za ovaa cel, kako i parohiskite sve{tenici, koi odzemaj}i si od svoeto slobodno vreme, se grièa {to poubavo i polesno da go prenesat svoeto znaewe na nivnite u~enici. U{te na samiot po~etok na formiraweto pokraj predmetite: makedonski jazik, geografija i istorija se izu~uva i veronauka preku koja najmladite bea zapoznavani so osnovnite poznavawa za verskoto u~ewe za Bo`jata nauka, kako i tradiciite i obi~aite na makedonskiot narod. Generaciite koi go zavr{ile ova u~ili{te so ponos velat: “da ne be{e Nedelnoto crkovno u~ili{te nie }e bevme sosema drugi lu|e, a vaka sme gordi {to znaeme da ~itame i pi{uvame na na{iot ubav makedonski jazik, i ponosni sme {to ja znaeme istorijata i geografijata na na{ata ubava Makedonija, kako i na{ite bogati verski i narodni tradicii i obi~ai”. Se nadevame deka vo idnina so u{te pogolem elan }e raboti ova u~ili{te za izu~uvawe na makedonskiot jazik i makedonskoto pismo, kako i predavawe verska nastava na maj~in makedonski jazik, za{to mladite makedonski generacii se na{ata idna makedonska nade`, koja }e go prodolì deloto na svoite dedovci i tatkovci vo mnogunacionalniot amerikanski svet.

FUDBALSKIOT KLUB “MAKEDONIJA” Da se pi{uva za sportskoto dru{tvo “Makedonija” e dosta blagodarna i blagorodna rabota, zatoa {to postanokot na ova dru{tvo e tesno povrzan so postanokot, rabotata i opstanokot na makedonskata emigracija voop{to vo gradot Kolumbos so site nejzini odbele`ja. Borbata za egzistencija i napredok na ovaa strana od Okeanot, makedonecot nikoga{ ne go pokolebala, iako odelen od svojata rodna grutka Makedonija, toj uspeal da se nametne, dokaè i afirmira vo novata tatkovina, so site negovi odbele`ja i obi~ai, a pred se da ja dokaè i da ja istakne svojata nacionalnost, koja ovde be{e dosta iskrivena i izvrtoperena. [to zna~i sportskoto dru{tvo Makedonija ima{e dvojna zada~a. Od edna strana sportski da se natprevaruva, a od druga strana da go istaknuva makedonskoto ime i go nadomestuva kade {to i pripa|a – vo ramkite na toga{na SFRJ, vo bratskata zaednica so site narodi i narodnosti Makedonskata emigracija vo Kolumbos u{te vo dale~nata 1939 godina, zastanala na zdravi noze – preku organiziraweto na druèstvoto “Aleksandar Makedonski” – preku koe dru{tvo go {ire{e makedonizmot i toa praviot, a ne van~omihajovizmot, koj nekako se prikriva{e zad makedonskoto ime vo dosta drugi gradovi vo Amerika. Vo vakvo vreme i vo vakva sredina iznikna i se oformi sportskoto dru{tvo Makedonija.

Fudbalskiot klub Makedonija egzistira od 1960 godina. Po inicijativa na nekolku mladi entuzijasti me|u koi: bra}ata Boris, Lazar i Metodija Purdef, kako i bistri~anecot Trajan Kovalinovski, vo proleta 1963 godina, go registriraat klubot “Makedonija”, i po~nuvaat da se natprevaruvaat vo prvata liga

na dràvite Ohajo i Indijana. So dresovi se snabdija preku Maticata na iselenicite od Makedonija. Pokraj osnovatelite vo klubot igraat i: Branko Beli~eski, Kosta Bubutiev, Ilo Josifovski, Xim Roteff, Teodore Nedelkoff, Nikola Tanef, Viktor Petrovski, Xorx Ili}, Milan Pu~ovi}, Josif Kotevski, Mire Janakievski i dr. Na krajot od fudbalskata sezona Makedonija be{e plasirana na {estoto mesto, ostavaj}i zad sebe mnogu popoznati klubovi (gr~kiot, italijanskiot, i dr.). Potkrepeni moralno i materijalno od svoite sonarodnici, fudbalskiot klub ve}e po~nuva da gi osvojuva i prvite trofei. Vo klubot se prifa}aat i drugi ~lenovi koi imaat èlba da se natprevaruvaat kako {to se: Spire Petrovski, Krste Stefanovski, Dragi Trajkovski, Mihailo Kiprovski, Peco Dodovski, Ivan Kolikowovski, Naum Kristoff, Goce Tanef, Tome Urdarovski i dr. Se odi od uspeh vo uspeh a trofeite se namnoùvaat. Nema turnir a da ne u~estvuva Makedonija i da ne donese trofej. Pokraj drugarstvoto ovoj klub go krase{e i humanosta, {to se gleda i od toa {to za katastrofalniot zemjotres vo Skopje, Makedonija (1963), me|u prvite od na{ite iselenici vo Kolumbos ispratija materijalna, odnosno pari~na pomo{.

Fudbalerite kontaktiraat i so vrsnici nivni od drugite gradovi: Bafalo, Geri, Detroit, Lorein i drugi gradovi, igraj}i fudbalski natprevari preku koi go {irea poznastvoto i prosto gi nateruvaa i tie da si formiraat svoi makedonski klubovi i dru{tva.

Po prilivot na na{i iselenici vo Kolumbos doa|aat i pomladi lu|e koi se kadri da gi zamenat postarite igra~i i so uspeh prodolùvaat po patot koi postarite go trasirale. Toa se: bra}ata Goce, Il~e i Tode Labudovski, Peco Ne~ovski, Kosta Bulakovski, Branko Mitevski, Josif Hristovski, Bor~e Pavlovski, a pod rakovodstvo na trenerite Aleksandar Kopilovi} i Qubomir Sarafov-@uti, i povtorno se redat novi uspesi i trofei. Od site uspesi zasluùva da se izdvoi natprevaruva~kata 1972/1973 godina, koga go osvojuvaat prvoto mesto vo Prvata liga na Ohajo i Indijana. Prvaci se na turnirite vo Cincinnati, Dejton, Kolumbos, vtori na na fudbalskiot turnir na Crkovno narodniot sobir vo Kolumbos 1976 godina, prvaci vo mal fudbal vo gradskata liga i red drugi turniri i natprevari. Negovite postari fudbaleri sega se dostojni rakovoditeli pri Crkovnata uprava na Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, i zadoeni so sportskite uspesi redat uspesi i vo drugite granki pri crkvata. Vo klubot doa|a i nova generacija: Josif Petan~eski,Rade Pe{i}, Ilo Kuzevski, Branko Hristov, Todor~e Popovski, Kosta Sarafov, Vlade Janakievski, Vlade Kitanovski, Boris Ku{ovski, Joce Obednikovski, Sime Krstevski, pa u{te pomladite: bra}ata Kristifor i Beni Kristoff, bra}ata Dragan i Ximi Dragi}, Blagoj~e Naumov, Kris Roteff, Deni Petrovski, Deni Karangelevski, Poli Purdef, i taka skoro sekoja godina se priklu~uvaat se pomladi i pomladi i da ne gi nabrojuvami site, bidej}i nekogo nesakaj}i }e go ispu{time i }e ni zamerat. Denes vo predve~erieto na ovoj ~etirieset godi{en jubilej, koga mnogu ne{ta ja krasat na{ata crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica”, i koaga sekoj makedonec so gordost se poklonuva pred nea, blagodarno i blagorodno e da se spomnat imiwata na site onie koi so svojot trud i blagodat pomognale vo negavata nadogradba, a pred se imiwata na golobradite mom~iwa koi eve ve}e ~etiri decenii preku sporskoto pole go veli~ale i slavele a i sega go veli~aat i slavat makedonskoto ime i vo ovaa od Boga blagoslovena nivna vtora tatkovina, no kako {to spomnavme pogore da ne bi izostavile nekogo, sekoj koj }e go pro~ita ova neka si go spomne i svoeto ime vo fudbalskiot klub “MAKEDONIJA”. BINGOTO – DRAGOCEN MATERIJALEN IZVOR NA PRIHODI

Edna mlada ustanova za da opstane i da ne ostane na istoto mesto, kade {to i po~nala, ili da odi od napredok vo napredok, mora da najde izvori na prihodi od koi prihodi }e se

podmiruvaat rashodnite smetki i }e ima mo`nosti i za doizgraduvawe. Takva ustanova be{e i crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica koja od po~etokot na svoeto postoewe se izdrùva{e od skromnite prihodi {to gi ostvaruva{e preku svojot hram od proda`ba na sve}i, ~lanarina i od dobrovolnite darenija na svoeto malubrojno ~lenstvo. Samite priliki naloùvaa ovaa malubrojna crkovna op{tina da ne zastanuva onamu kade {to i po~nala, no da odi napred i da beleì uspesi, a tie uspesi bidat izrazeni preku podigawe – gradewe na propratni prostorii koi }e im bidat potrebni kako vo crkovniot taka i vo kulturno-zabavniot niven iden ìvot. Poradi toa razmisluvaj}i za vakvi zafati samite znaeja oti od nivnite skromni prihodi ne }e moàt da gi realiziraat, no da se bara drug na~in od kade }e moàt da dobivaat pogolemi materijalni sredstva. I taka se dojde do zaklu~ok da se otvori BINGO na ime na crkvata, za koe zakonite na ovaa nivna demokratska vtora tatkovina, Soedinetite Amerikanski Dràvi, dozvoluvaat i od tie prihodi }e moàt da gi ostvarat nivnite zamisli. Taka vo 1976 godina otpo~naa da rabotat so Bingoto i od negovite prihodi se ostvarija vidni postignuvawa kako {to se: pro{iruvawe na hramot, pro{iruvawe na dolnata Malata sala pod crkvata, se izgradi i vtor del na golemata sala, koj priklu~en-spoen so prviot del se stvori ogromna i velelepna sala, koja e ponos i gordost na ~lenovite na crkvata. Bingoto rabote{e dve godini. Povtorno po~na so Bingoto da se raboti vo 1982 godina, koe raboti i sega koga ja pi{uvame i ovaa kni{ka, Napredokot {to se postignal i se postignuva vo celokupniot razvoj na crkvata e golema zasluga na raboteweto na Bingoto, so golemata zaangaìranost na Crkovnata uprava zaedno so parohiskiot sve{tenik, kako i pomo{ta od ~lenstvoto na crkvata. So samopo`rtvuvanata i ~esna rabota na ovie vredni rabotnici, uspeavme da staneme edna od vode~kite Makedonski pravoslavni crkvi vo na{ata Amerikansko-Kanadska Makedonska Pravoslavna Eparhija. Edno vakvo mudro, doma}insko i ~esno rabotewe a so toa i blagodetnite materijalni dobra {to se dobivaat od raboteweto na Bingoto, dokaùva deka moì mnogu ne{ta da se postignat vo napredokot na crkvata vo site granki {to gi istata poseduva. Site onie rabotnici {to pomognale i pomagaat vo rabotata na Bingoto zasluùvaat edna golema blagodarnost i zahvalnost. I zatoa od imeto na celokupnoto ~lenstvo pri crkvata im poèluvame krepko zdravje i uspeh vo ìvotot kako

na niv taka i na nivnite familii, a na onie koi ve}e se preselile vo ve~nosta Bog im podari rajski naselbi.

PASTIRSKO – MISIONERSKATA DELATNOS NA SVE[TENIKOT

Pod crkovna pastirska slu`ba se podrazvira posebnata grià i staraweto za ~ovekovite du{i vo Hristovata Crkva, koja ja ustanovil samiot Gospod Isus Hristos, i ja predal na svoite naslednici za da prodolì do krajot na svetot, a se sostoi vo duhovniot preporod na du{ata so blagodatni sredstva, osveteni i rakovodeni kon krajnata cel na ~ovekot: ve~niot ìvot vo carstvoto Bo`jo. Promisluvaj}i do kraj za spasenieto na lu|eto, Gospod Isus Hristos, ja ustanovil svojata Crkva, kako duhovna zaednica za site lu|e koi veruvaat vo Nego kako na Sin Bo`ji i Spasitel, ja ustanovil pastirskata slu`ba i bil nejzin prv Na~alnik, po ~inot Melhisedehov, a potoa ja predal Crkvata da taa so seta slu`ba preku izabrani lica za toa, prodolàt do krajot na svetot. Vo ovie prekuokeanski zemji Crkvata e edinstvenoto mesto kade makedonskata emigracija nao|a se ona {to go ostavi vo svojata rodna zemja – ubavata Makedonija.

Crkvata e bescenet kamen, {kola, gradina, lozje, izvor na ~ista pitka voda, so koja se napojuvame od nejzinite nepresu{ni

izvori i se hranime so duhovna i nacionalna hrana, kakva nikoj od nikade ne moè da ni ja dade i da ni ja garantira, bidej}i samo crkovniot izvor e ~ist i nepresu{liv.

Sve{tenikot e pastir koj se griì za celokupnoto mu dovereno patstvo. Taka da i griàta okolu crkvata Uspenie na

Presveta Bogorodica, a i organiziraweto na crkovniot ìvot pri istata crkva, e dol`nost na parohiskiot sve{tenik, koja dol`nost se sostoi vo slednoto: sekoja Nedela i Praznik (koj se slavi kaj makedonecot) se sluì sveta boèstvena Liturgija,

koja po~nuva vo 10:30 saatot pred pladne, a na krajot od istata so prigodna propoved gi zapoznava parohijanite prisutni na bogoslu`bata so zna~enieto na pro~itanoto Nedelno Evangelie ili zna~enieto na Praznikot od toj den. A sekoja godina za vreme na Patronskite sve~anosti, na 28 Avgust, Crkvata skoro sekoga{ e posetena od nadle`niot Eparhiski Arhierej, koj vo sosluènie na parohiskiot sve{tenik, kako i drugi sve{tenici od kom{iskite sestrinski makedonski crkvi, ja uveli~uva pobo`nosta i radosta pome|u ~lenstvoto na crkvata, a preku svoite propovedi, kako vistinski roditel, go pou~uva i upatuva ~lenstvoto vo spasonosnata Hristova nauka. Parohiskiot sve{tenik po pokana od svoite parohijani izvr{uva poseta na bolni po nivnite domovi ili vo bolnicite kade {to opstojuvaat i so ~itawe na iscelitelni molitvi se moli na Boga za nivno telesno zakrepnuvawe i celosno zdravje. Za vreme na Bogojavlenskiot vodosvet se izvr{uva poseta i vodosvet skoro vo site makedonski domovi od doverenata mu parohija. Preku vodosvetot i kontaktot so parohijanite se doa|a do edno zbliùvawe, so koe zbliùvawe i kontaktirawe doveduva do eden pogolem uspeh i zbliùvawe i se dobiva eden vpe~atok kako site da se edna famijija.

Pred da se izgradi svoja makedonska crkva, makedonskite familii od Kolumbos bile primorani svoite novoroden~ina da gi kr{tevaat po drugite crkvi, kako i sklu~uvawata na novite

brakovi da bidat blagoslovuvani po tie crkvi i od drugi sve{tenici. A so osvetuvaweto na crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica toa prestanalo, i do nejziniot 40 godi{en jubilej od racete na parohiskite sve{tenici se krsteni 462 novoroden~ina i se blagosloveni 193 crkovni brakovi. Isto taka vo crkvata se izvr{eni i 192 opela na koi Gospod Bog da im podari ve~na rajska naselba. Pri ovaa crkva parohiskite sve{tenici gi izvr{uvale a i sega gi izvr{uvaat i site drugi obredi, tradicii i obi~ai koi na{iot makedonski iselenik gi ponel so sebe od rodnoto ogni{te, od svoite dedovci i tatkovci, a istite gi prenesuvaat na svoite pokolenija. Crkovnite Upravi podpomognati od parohiskiot sve{tenik, niz ovoj 40 godi{en izminat period, sekoga{ organizirale razni sve~anosti: narodni ve~erinki, banketi, razni proslavi za svoeto ceneto ~lenstvo. Ovie organizirani sve~anosti sekoga{ bile posetuvani od ~lenstvoto na crkvata, gostite od drugite crkvi kako i gosti i delegacii od na{ata tatkovina Makedonija i Majkata Svetiklimentova Makedonska Pravoslavna Crkva.

Crkovniot hor

Pri vakvi momenti ne retko na{ata crkva bila posetuvana od tuka{nite doma{ni faktori: od gradot, od dràvata (stejtot) i voop{to od Amerikanskite vlasti, a seto toa se

dolì na ogromnite postigawa na crkovno-duhovniot, kulturno-prosvetniot, sportskiot i patriotskiot plan, koj plan vo najgolema mera rezultira na {irokite demokratski prava i golemite slobodi kon na{iot makedonski narod, cenet kako posebna etni~ka grupa, gi uìva vo ovaa golema i bogata demokratska zemja vtora i nova tatkovina za na{iot blagoroden narod koj {to se opredelil da ìvee vo ubavite Soedineti Amerikanski Dràvi. Isto taka ogromna e i pomo{ta od na{ata Majka Svetiklimentova Makedonska Pravoslavna Crkva i Makedonskata dràva za doprinosot {to go dale vo napredokot na na{ata crkva, se od neprecenlivo zna~enie i bez niv kako i bez nivnite realnosti ima{e da bideme nikoj i ni{to i vo ovoj sloboden svet. Izrazot na dolgogodi{niot napredok i prosperitet na crkvata se gleda i preku mnogobrojnite pofalnici i priznanija {to i se dodeleni na crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica.

MAKEDONSKITE FAMILII KOI SE CRKVUVAAT PRI

CRKVATA “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA’

Ovaa kni{ka koja ja posvetuvame za istoriskiot pregled vo izminatiot period od 1965 – osvetuvaweto na Crkvata pa se do 2005 – odbeleùvaweto na 40 godi{noto postoewe uspe{no rabotewe, za da dobie eden kompleten svoj izgled, gi vnesuvam i familiite koi se crkvuvaat pri Crkvata, odnosno site parohijani koi ìveat vo Kolumbos i negovite naselbi, za koi smetam deka site na eden sootveten na~in imaat doprineseno vo razvitokot i napredokot na na{ata crkva , pa zatoa e redno da mu se spomnat i nivnite imina, so koe bi im izrazile edna topla blagodarnost, i neka nivnite imiwa preku ovaa kni{ka ostanat vo istorijata na Makedonskata pravoslavna crkva “Uspenie na Presveta Bogorodica” od Kolumbos, Ohajo, S.A.D. Ovde }e gi spomneme familiite po ma{ka linija onaka kako {to se spomnuvaat vo Crkvata kako I nivnite telefoni:

Familijata na: ACHEVICH, JOHN ................................................. (740)549-4451 ANDRIOFF, JEFF .......................................................... 237-7134 ANGELKOVSKA, MRS ................................................. ANGELKOVSKI, RISTO ................................................ 759-7640 APOSTOLOVSKI, GEORGE ......................................... 237-9112 APOSTOLOVSKI, WILSON .......................................... 237-4353

ARCHIBALD, NATE ...................................................... ATANASOVSKI, ACO................................................... 478-8068 BABAMOV, NICK ......................................................... 347-3233 BABAMOV, RISTO ....................................................... 834-8534 BABAMOV, VASIL ........................................................ BABAMOVSKI, ALEKSO ............................................. 235-4347 BABAMOVSKI, VASKO ............................................... 939-9513 BALALOVSKI, DANIEL ................................................ 599-0202 BALALOVSKI, ALEKSANDAR .................................... 755-4547 BALALOVSKI, KIRE ..................................................... 861-1894 BALALOVSKI, STEVEN ............................................... 939-5258 BALEVSKI, CANDE ...................................................... BALEVSKI, RISTE ........................................................ 759-6918 BARR, JEFF .................................................................. 761-8261 BARRETT, DONOVON ................................................. 882-8584 BELESOVSKI, PANDE ................................................. 478-4895 BINGHAM, TANJA ........................................................ 868-0159 CASTILO, LUIS & LEPA .............................................. 7597735 BOSKOVSKI, GORAN .................................................. BRUTOVSKI, TOME ..................................................... BRUTOVSKI, VASIL ..................................................... 236-0818 BUBUTIEV, JIM ............................................................ 476-0269 BUBUTIEV, KOSTA ...................................................... 861-7615 BUDZEVSKI, MILE ....................................................... 861-0596 CABILOVSKI, DANCO ................................................. CALEVSKI, VASKO ...................................................... 868-0819 CEREPNALKOVSKI, KRSTE ....................................... 866-5521 CHRISTOFF, CHRISTOPHER ...................................... 577-9120 CHRISTOFF, NICK ....................................................... 237-2859 CLARK, LILA ................................................................ COLOPY, MARY ........................................................... COOK, SHAWN & SUZI................................................ CVETKOVSKI, ILO ....................................................... 864-9564 CVETKOVSKI, JOVCE ................................................. 298-0803 CVETKOVSKI, KIRO .................................................... CVETKOVSKI, STEVAN ............................................... 863-2426 DAMCESKI, LJUBEN ............................................. 740-427-9923 DAMCESKI, DRAGAN .................................................. 207-5469 DANCEVSKI, VLADIMIR .............................................. 476-3476 DEJANOV, ZORAN ....................................................... 577-0276 DIMOFSKI, ROBERT .................................................... 475-6304 DIMOVSKI, ACO ........................................................... 855-3486 DIMOVSKI, ILIJA .......................................................... DODOVSKI, PECO ....................................................... 860-9795 DOMAZETOVSKI, BORIS ............................................ 471-2931 DOMAZETOVSKI, DRAGI ............................................ 856-1619

DONALDSON, MRS ...................................................... DONESKI, ILIJA ............................................................ 759-0617 DRAGICH, JIMY ............................................................ 759-9573 DRAGICH, PREDRAG .................................................. 8563358 DRAGICH, ZORICA ....................................................... 939-1219 DUKOVSKI, BLAGOJA ................................................. 231-6077 EFTIMOFF, BORIS ........................................................ 939-9133 ELIOFF, KOLA .............................................................. 272-1177 ERDELOVSKI, MILE ..................................................... 322-9165 EVANOV, BORIS ........................................................... 864-0083 GAJTANOVSKI, KIRE ................................................... 236-0572 GALEVSKI, BLAGOJA ................................................. 860-0970 GECHOVSKI, VIKTOR .................................................. 755-9347 GEORGIEVSKI, ILIJA ................................................... 833-6216 GJAMOV, LUBA ............................................................ GJAMOV, SIME ............................................................. GJOREVSKI, TRIFUN ................................................... GJORGOVSKI, KIRE .................................................... 457-1653 GJORGOVSKI, MRS ..................................................... 291-0562 GJORGOVSKI, RISTO .................................................. 237-9305 GJORGOVSKI, TODE ................................................... VERY REV. D.GORGIEVSKI......................................... 861-9030 GOVEKAR, ROBERT ............................................. 740-927-8625 GRBEVSKI, TRAJAN ................................................... 861-5523 GROZDANOVSKI, RAY ................................................ 920-9530 GROZDANOVSKI, STAVRE ......................................... 863-2884 GROZDANOVSKI, TRIFUN ........................................... 235-2699 GRUEVSKI, MITKO ....................................................... 837-7027 GRUEVSKI, PANDO ..................................................... HRISTOV, BRANKO ..................................................... 855-0650 HRISTOVSKI, JOSIF ..................................................... 855-1559 HRISTOVSKI, MENDO .................................................. 868-9716 ICOVSKI, ACO .............................................................. 866-6331 ICOVSKI, ZORAN .......................................................... 868-9622 ILIEV, KIRE .................................................................... 864-6033 ILIJEVSKI, MRS ............................................................ 861-6923 ILIEV, NICK ................................................................... 855-2289 IOANIDES, GERMAN .................................................... ISTOCKI, MRS ............................................................... 864-7552 IVANOV, KRUM ............................................................. 239-9656 IVANOVSKI, IVO ........................................................... IVANOVSKI, SASO ....................................................... JANAKIEVSKI, MITRE .................................................. JANAKIEVSKI, MRS ..................................................... 237-1591 JANAKIEVSKI, VANCHO ............................................. JANAKIEVSKI, VLADE ................................................. 855-3532

JANEVSKI, ILIJA .......................................................... 414-0923 JANKULOVSKI, GORDON ........................................... 975-6969 JOSEVSKI, DRAGANCO ............................................. JOSEVSKI, VLATKO .................................................... JOSEFOVSKI, SLAVE .................................................. 755-9428 JOSIFOVSKI, ILO ......................................................... 428-8010 JOTEVSKI, ANGELINA ................................................ JOTEVSKI, STEVCE..................................................... 235-3595 JOVANOVSKI, DUSKO ................................................ JOVANOVSKI, SNEZANA ............................................ 863-5407 JOVANOVSKI, KIRE ..................................................... 239-8653 JOVANOVSKI, KOCO .................................................. 575-8086 JOVANOVSKI, LJUPCO .............................................. KARANVILOVSKI, ILIJA .............................................. 457-2550 KARANGELEVSKI, JOSIF ........................................... KASAPOVSKI, VELE.................................................... KIPROVSKI, MIHAILO .................................................. KOLEVSKI, LAZAR ...................................................... 236-5332 KOLEVSKI, TONI .......................................................... 759-0893 KOLIKONOVSKI, EVAN ............................................... 471-0970 KOLIKONOVSKI, MRS ................................................. 231-0145 KOLTOVSKI, GORAN .................................................. 775-0896 KOSTADINOV, ALEKSANDAR ................................... KOSTOVSKI, LJUPCO ................................................. 236-5381 KOSTOVSKI, MRS ........................................................ 478-3660 KOSTREVSKI,BLAGOJ ............................................... 471-0061 KOSTREVSKI, DIMCE .................................................. 337-9128 KOSTREVSKI, ZORAN ................................................ 351-0318 1. KOTEVSKI, ALEKSANDAR................................... 236-8197 KOTEVSKI, KIRE .......................................................... 868-8934 KOTEVSKI, MITKO ....................................................... 863-8706 KOTEVSKI, STEVE ....................................................... KRIVDICH, BRACO ...................................................... 239-6519 KRSTEVSKI, NIKOLA .................................................. 235-0174 KRSTEVSKI, SIMON .................................................... 861-5620 KRUSAROVSKI, GEORGE .......................................... KULEVA, ZOJA ............................................................ 445-6842 KURGAN, TODD ........................................................... KUSOVSKI, BORIS ....................................................... 866-7590 KUSOVSKI, RISTO ................................................. 740-964-6683 KUZAREVSKI, ZIVKO .................................................. 855-3007 KUZEVSKI, ILO ............................................................. KUZMANOVSKI, DIMCE .............................................. 855-9622 LABUDOVSKI, GOCE .................................................. 855-3835 LABUDOVSKI, TODE ................................................... 775-0344 LASKOVSKI, DRAGAN ................................................ 939-0615

LASKOVSKI, PETAR .................................................... 939-0615 LEGG CHRIS & NATASA ............................................. 792-3946 LEKOVSKI, IGOR .......................................................... 863-9990 LOZANOVSKI, VELE .................................................... 860-1167 LUEBBE, JOHN & CONNIE .......................................... LUPEVSKI, KRUME ...................................................... 834-8851 MACANOVSKI, KRSTE ................................................ 837-8246 MANEV, BRANISLAV ................................................... 850-9903 MANIVILOVSKI, RISTO ................................................ MARKOVSKI, GEORGI ................................................. MARKOVSKI, ILIJA & STEVKA ................................... MARKOVSKI, NIKOLCE ............................................... MATCANOFF, BORIS ................................................... 864-5241 MATCANOFF, YORDAN ............................................... 866-7202 MICEVSKI, LJUPCO ..................................................... 575-8520 MIHAJLOV, MILKO ....................................................... 251-0319 MIHAJLOV, MISHKO & NENSI .................................... 866-1335 MIKAROVSKI, NIKOLA ................................................ 237-0878 MILENKOVICH, JOHN .................................................. MILENKOVSKI, BLAGOJ ............................................. 227-2000 MILENKOVSKI, PAVLE ................................................ 870-8774 MILENKOVSKI, DIME ................................................... MILENKOVSKI, MRS .................................................... MILENKOVSKI, TED ..................................................... 231-0604 MILENKOVSKI, TODE .................................................. 866-3088 MILOSEVSKI, VANCO ........................................... 740-927-0582 MISEVSKI, NIKOLA ...................................................... 235-6264 MISEVSKI, VANGEL .............................................. 740-927-0370 MITEVSKI, BRANKO .................................................... 794-3869 MITEVSKI, TOMISLAV .................................................. 898-6968 MITREVSKI, BRANKO .................................................. 855-4757 MURTANOVSKI, ALEKSO ........................................... 866-4066 NASTEV, VASIL ............................................................ 858-1826 NAUMOVSKI, MRS ....................................................... 766-0278 NAUMOV, BAZE .................................................... 740-927-7878 NAUMOV, DUSKO ........................................................ 866-5544 NAUMOVSKI, BOSKO .................................................. 766-6497 NAUMOBSKI, GEORGI ................................................. 856.3713 NAUMOVSKI, ZORAN .................................................. NAUMOVSKI, RISTE ..................................................... NECEVSKI, PECE ......................................................... NECHOVSKI, LILI ......................................................... 899-6002 NECOVSKI, V. PECE ............................................. 740-964-2609 NECOVSKI, SPIRO ....................................................... 864-8161 NECOVSKI, DOBRE ..................................................... NECOVSKI, TOME ........................................................ 864-5707

NECOVSKI, VLADE ...................................................... 235-1465 NEDELKOV, TED .......................................................... 476-2526 NEDELKOVSKI, MARJAN ........................................... 224-6008 NESTOROVSKI, BLAGOJA ......................................... 861-9955 NICEVSKI, SLAVE ........................................................ 231-9174 NIKOLOVSKI, KIRE ...................................................... NIKOLOVSKI, LJUPCO ................................................ 862-3921 NOCEVSKI, OLIVER ..................................................... 501-8561 NOCEVSKI, RISTO ....................................................... 575-9158 NOCEVSKI, SASHO ..................................................... OBEDNIKOVSKI, CANE ............................................... 471-7858 OBEDNIKOVSKI, JOCE ............................................... 755-9960 OBEDNIKOVSKI, JOHN ............................................... 428-7634 OBEDNIKOVSKI, MRS ................................................. 236-5542 OBEDNIKOVSKI, MRS ................................................. 755-2847 PAGLIONI, RICK & KIRA ............................................. PANOV, METO .............................................................. 476-6504 PANOVSKI, BLAGOJ ................................................... 939-9598 PANOVSKI, KOSTA ..................................................... PAPALEVICH, JORDAN .............................................. PAPALEVICH, MRS ................................................ 740-927-1302 PASHOVICH, JOHN ..................................................... 575-2737 PASHOVICH, JIMY ....................................................... PAVLOVSKI, BORA ..................................................... 833-8635 PAVLOVSKI, MILE ....................................................... 861-4254 PAVLOVSKI, NIKI ......................................................... 856-3292 PESIC, RADE .......................................................... 740-964-0202 PETANCESKI, JOSIF ................................................... 866-9331 PETREVSKI, GOCE ...................................................... 777-6029 PETREVSKI, KICE ........................................................ 836-2596 PETROV, DIMITAR ....................................................... 866-5661 PETROVSKI, GOCE ..................................................... 868-1281 PETROVSKI, LJUPCE .................................................. 861-5991 PETROVSKI, MRS ........................................................ 239-1199 PETROVSKI, TOME ...................................................... 855-9084 PETROVSKI, ZORAN ................................................... PETRUSEVSKI, DIMCE ................................................ PICALOVSKI, MRS ....................................................... 231-9816 POLINSKY, STEPHEN ................................................. 861-7619 POPOVSKI, MRS .......................................................... 239-8653 POPOVSKI, PECO .................................................. 740-927-7592 POPOVSKI, TODORCE ................................................ 440-3418 POPOVSKI, VLADE ...................................................... 751-8083 PRCULOVSKI, JOVE.................................................... PUCHOVICH, JAMES ................................................... 868-1662 PUCHOVICH, MILAN .................................................... 864-6187

PURDEF, BORIS ........................................................... 864-9066 PURDEF, LAZAR .......................................................... 855-2708 PURDEF, MRS .............................................................. 755-4102 RADEVSKI, GOCE ........................................................ 575-6478 RADIVOJEVICH, DRAGAN .......................................... 861-2908 RADIVOJEVICH, GORAN ............................................. 759-9910 RAPOVSKI, IGOR ......................................................... 734-9258 REES, MICHAEL & DIJANA ......................................... 418-9386 RISTEV, GORAN ........................................................... 850-7102 RISTEVSKI, NIKOLA .................................................... 863-4730 RISTEVSKI, VELJAN .................................................... 759-0294 RODZEVSKI, GEORGI .................................................. 575-1029 ROTEFF, MRS ............................................................... SARAFOV, BLAGOJ ..................................................... SARAFOV, KOSTA ....................................................... 864-9537 SARAFOV, LJUBOMIR ................................................. 239-7303 SARKOVSKI, STREBRE ............................................... 751-7588 SAVEVSKI, DRAGAN ................................................... 861-1021 SAVEVSKI, ZORAN ...................................................... 861-1495 SEKULOVSKI, JOHNNY ............................................... SEKULOVSKI, TONI ..................................................... SEKULOVSKI, VLADE .................................................. 864-2588 SHOPOVSKI, BORIS .................................................... 235-5775 SPANN, DEREK ............................................................ 751-1747 SPIROVSKI, TODORCE ................................................ 866-2483 STANCESKI, LJUPCO .................................................. 751-1747 STANCEV, DIMCE ........................................................ 428-7294 STANINOVSKI, ALEKSANDAR ................................... 868-5405 STANINOVSKI, MITRE ................................................. 861-3192 STANISOVSKI, BLAGOJ .............................................. 9391836 STANISOVSKI, JOVAN ................................................ 759-7695 STANKOVICH, RASKO ................................................ 337-8483 STANKOVSKI, DANCO ................................................ 855-0415 STANKOVSKI, KRSTE ................................................. 855-7242 STANOJEVICH, BOZIDAR ........................................... STAVROFF, MRS .......................................................... 855-8239 STAVROFF, FRANK ..................................................... 855-3080 STAVRS, JOSIF ............................................................ STEFANOV, LAZO ........................................................ STEFANOVSKI, BENI ............................................ 740-964-2623 STEFANOVSKI, JIMY ................................................... STEFANOVSKI, KICO ................................................... 855-2936 STEFANOVSKI, KRSTE ............................................... 237-0968 STEFANOVSKI, STEVCO ............................................. 214-3555 STEFANOVSKI, STEVO ............................................... 538-1769 STOJANOV, KIRIL ........................................................

STOJANOVSKI, KIRE .................................................. 833-1575 STOJANOVSKI, ZORAN .............................................. 501-7874 STOJCEV, TONI ........................................................... 575-0524 STRWSER, MIKE .......................................................... SUKLEVSKI, KOSTA.................................................... SUKLEVSKI, PAVLE .................................................... TALEVSKI, VLADIMIR.................................................. 855-0320 TANCEVSKI, METODIJA ............................................. 939-9569 TANCEVSKI, MIKE ....................................................... 933-0182 TANEFF, NICK ........................................................ 740-927-6185 TANEFF, STEVE ........................................................... 447-8302 TANEFF, THOMAS ....................................................... 939-4440 TANEFF, VLADE .......................................................... 861-0036 TANEVSKI, DANCE ...................................................... 861-5380 TEMELKOVSKI, DEJAN .............................................. 860-0676 TOLEVSKI, LJUPCO .................................................... TRAIKOFF, MIKE .......................................................... 866-7589 TRAJKOVICH, SIMON.................................................. 863-9974 TRAJANOVSKI, LJUPCO ............................................ TRAJCEVSKI, KARL .................................................... TRAJCEVSKI, VLADO ................................................. 577-1599 TRAJKOVICH, MRS ..................................................... TUROFF, CHRIS ........................................................... 322-2777 UGRINOVSKI, MENDE ................................................. UGRINOVA, SPASIJA .................................................. VASILEV, GEORGI ....................................................... 272-0994 VELJANOVSKI, DIMCE ................................... 740-927-8595 VELJANOVSKI, DUSKO .............................................. 478-7833 VELJANOVSKI, VLADE ............................................... ̀ VELOV, ATANAS .......................................................... 868-8644 VELOVSKA, MRS ......................................................... 235-5052 VELOVSKI, GORGIJA ............................................ 740-964-3678 VELOVSKI, MIROSLAV ............................................... 868-8783 VUTICEVSKI, METODIJA ............................................ VUTICEVSKI, ROMEO.................................................. WEAVER, CHRIS .......................................................... 488-5840 YINGLING, FRED & JORDANCE ................................. 855-8717

Po~ituvani parohijani, ako nekoi ne se najdete vo spisokot na parohijanite, oprostete ne ste namerno ispu{teni. Ve nema vo spisokot poradi toa {to nemav informacii i zatoa ne ste zavedeni zaedno so drugite, I poradi toa vi se izvinuvame.

PO POVOD 40 GODI[NIOT JUBILEJ OD OSVETUVAWETO NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA “USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA” – KOLUMBOS, OHAJO, CRKOVNATA UPRAVA ZAEDNO SO PAROHISKIOT SVE[TENIK prota-stavroforot DU[KO \OR\IEVSKI, ISPRA]A NAJISKRENI ÊSTITKI I POZDRAVI DO SVOETO ^LENSTVO, SO EDNA EDINSTVENA @ELBA I MOLITVA KONG BOGA: GOSPOD MILOSTIV, PREKU MOLITVITE NA PRESVETATA MAJKA BOGORODICA, PAZENI SO NEJZINIOT SVET I SPASONOSEN OMOFOR DA DOÊKAME U[TE MNOGU POGOLEMI JUBILEJNI PRAZNUVAWA, SPLOTENI SO @ELBITE NA CELOSNO PREUSPEVAWE NA SITE VOZVI[ENI CELI I ZADAÎ VO ZAEDNI^KOTO CRKOVNO I NARODNO SVETO MAKEDONSKO DELO. BLAGOSLOVOT BO@JI NEKA BIDE SO VAS I FA[ITE FAMILII NA SITE DENOVI OD VA[IOT @IVOT. OD CRKOVNATA UPRAVA

LETO GOSPODOVO 2005 KOLUMBUS, OHIO

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK:

Prota-stavrofor DU[KO \ORGIEVSKI

TEHNI^KI I GRAFI^KI UREDNIK

G-ca NATA[A STOJKOVSKI

NA MNOGAJA LETA

BOGORODICE, VO RA\AWETO SI GO SOÛVALA DEVSTVOTO, VO USPENIETO SVETOT NE SI GO OSTAVILA, TUKU SI SE PRESELILA KONG @IVOT, MAJKO NA @IVOTOT, I SO TVOITE MOLITVI GI IZBAVUVA[OD SMRTA NA[ITE DU[I (Tropar naUspenieto Bogorodi~no)

Documents

“USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA” SPASI NAS 1965 - 2005 · makedonskiot narod ima najmnogu. Nemaj}i bogata dr`avno-pravna tradicija, negovata istorija vo pogolem del e negovata