Upload
gregor-pivec
View
13
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Odziv pri Evropskem tednu mobilnosti sodelujočih arhitektov na dopis Društva arhitektov Maribor in ZAPS
Citation preview
1/3
NAČRTOVALCI ZAČASNE PROSTORSKE UREDITVE ZA ETM V MARIBORU 2015 doc. dr. Kaja Pogačar, univ. dipl. inž. arh. Robert Veselko, univ. dipl. inž. arh., Msc Andrej Žižek, univ. dipl. Inž. arh., Msc
Društvo arhitektov Maribor Trg Leona Štuklja 2 2000 Maribor g. Gregor Reichenberg, predsednik g.reichenberg@arhitekturni-‐atelje.si Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije Vegova ulica 8 1000 Ljubljana g. mag. Andrej Goljar, predsednik [email protected] Župan dr. Andrej Fištravec MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica Heroja Staneta 1 2000 Maribor
v Mariboru, 29.9.2015
Zadeva: KOMENTAR NA DOPIS PREDSEDNIKA DAM IN PREDSEDNIKA ZAPS ŽUPANU MARIBORA Z DNE 21.9.2015 Spoštovani,
Osebno smo užaloščeni nad akcijo Društva arhitektov Maribor katerega člani smo in ki bi naj prvenstveno
delovalo povezovalno, predvsem pa z namenom zaščite lastnih članov društva, ne pa njihovega
izpostavljanja brez možnosti zagovora. V tem primeru resnično ni jasno, čemu je bil namenjen dopis vsej
strokovni javnosti v Sloveniji.
Kljub večkratnim pojasnilom glede narave projekta Koroške ceste predsedniku DAM, je le-‐ta v dopisu
županu poseg označil karseda negativno, četudi je bil proces njemu osebno večkrat pojasnjen, tudi to, da
smo kontaktirali arhitekte natečajne rešitve. Pisanje o tem, da poseg ni imel jasnih ciljev je prav tako
zavajajoče. Še posebaj pa nas žalosti popolno nerazumevanje sodobnih principov urejanja prostora z
začasnimi ureditvami, o katerih govori že vsaka druga sodobna urbanistična literatura in jo potrjujejo
primeri dobre prakse ne samo v tujini temveč tudi pri nas – npr. pred dokončno ureditvijo Slovenske ceste v
Ljubljani je bila s strani skupine Prostorož izvedena začasna prostorska ureditev (primeri literature:
P.Oswalt, K. Overmeyer, P. Misselwitz: Urban Catalyst -‐ Mit Zwischennutzungen Stadt entwickeln, P.Bishop,
L. Williams: The temporary city,...)
2/3
Če začnemo na začetku. Načrtovalci začasne ureditve smo bili od leta 2013 vključeni v projekt Actors of
urban change (http://www.bosch-‐stiftung.de/content/language2/html/47964.asp), pilotski projekt
fundacije Roberta Boscha iz Berlina, kjer smo se primarno ukvarjali z oživljanjem starega mestnega jedra po
principu med-‐sektorskega sodelovanja (vključeni Mestna občina Maribor, Fakulteta za gradbeništvo,
prometno inženirstvo in arhitekturo, MI.ZA in Društvo Hiša). Poimenovani kot skupina 'Živo mesto' smo do
danes izvedli cca. 15 srečanj s stanovalci in lastniki trgovin Koroške ceste, dve delavnici z zaposlenimi na
MOM, dve pol-‐letni delavnici s študenti arhitekture, pripravili smo informacijsko
platformo http://www.city-‐toolbox.net, dva t.i. urbana hekatona (prvi na temo strategije razvoja starega
mestnega jedra, drugega izključno na temo Koroške ceste -‐ priponka), v mesecu juliju 2015 smo prvič
poskusno zaprli Koroško cesto v času festivala Lent (pred hekatonom, pred julijskim zaprtjem ter pred
septemberskim ETM-‐om smo kontaktirali g. Jako Bežana, kasneje tudi g. Borisa Bežana).
V tem oziru smo v okviru vseh dogodkov primarno izpostavljali, da je bil za ta prostor izveden natečaj, a se v
petih letih žal nič od tega ni izvedlo. Obenem smo opozarjali, da je nujno potrebno sprožiti proces
revitalizacije tudi v zaledju ulice, ki je zelo degradirano, a historično zelo pomembno območje (ukvarjali
smo se s historičnimi dvorišči). Sočasno smo poskušali ugotoviti zakaj dejansko ni prišlo do izvedbe
natečajnih rešitev. Naše razumevanje celotne zadeve je (po pogovoru z vsaj 10 ljudmi na MOM in drugimi
strokovnjaki) sledeče: Maribor je leta 2010 izvedel natečaje v okviru katerih je želel za promet zapreti Lent
in delno (ali v celoti, razen enosmernega JPP itd) tudi Koroško cesto. Zapiranje obeh bi bilo v vsakem
primeru, brez uvajanja potrebnih ukrepov problematično, delno zapiranje Koroške pa še toliko bolj zaradi
nerešenega vprašanja preusmerjanja JPP (ali dvosmerne vožnje) ter vožnje gasilcev v primeru intervencije
(da PUPa in predpisane garažne hiše sploh ne omenjamo / PUP bi se v tem času lahko na MOM-‐u že večkrat
spremenili). Načrt za preureditev Koroške ceste tako ni dobil gradbenega dovoljenja. Ker kompleksna
prometna problematika za obe območji ni bila rešena pred natečajem, niti tekom projektiranja (kljub
študijam in predlogom, med katerimi je tudi gradnja predora) do danes nimamo v prostoru ničesar od tega
kar je bilo načrtovano in plačano.
To je bil tudi razlog, da se je MOM skupaj z delovno skupino in prometnimi strokovnjaki Univerze v
Mariboru odločila za izvedbo monitoringa na 13 mestnih ulicah v času evropskega tedna mobilnosti
(podaljšanega na skupaj tri tedne), da se v praksi preveri, kaj bi dejansko povzročilo eventuelno zapiranje
ulice kot je Koroška cesta, kjer je dnevno v povprečju peljalo 18.000 vozil. Mnogi so se spraševali, zakaj se ni
pozornost najprej usmerila v Lent, ki ga bi bilo lažje zapreti. Pa vendar bi problematika Koroške ceste,
najstarejše mestne ulice postala samo še bolj pereča in najbrž še težje rešljiva.
Sočasno smo ugotavljali, da MOM ne razpolaga z ustrezno strokovno zastopanostjo prostorske stroke
(imajo zaposlenega samo enega arhitekta) in glede te problematike sem Kaja Pogačar sama pripravila
dopis, ki so ga potem podpisale tudi DAM, Oddelek za arhitekturo FGPA, MI:ZA,.. Večina problemov izvira iz
tega naslova.
Da se vrnemo na Koroško cesto. Sočasno z odločitvijo o monitoringu in zapiranju za osebni promet, se je
MOM odločila, da v navezavi na cilje spodbujanja trajnostne mobilnosti sprejete v Celostni prometni
strategiji preoblikuje prometni profil ulice na enovit pas širine 6m, doda pasove za kolesarje in nekaj
prehodov za pešce. Ves čas smo vsi (od MOM, do prometnikov in arhitektov, ki smo dodali začasno urbano
opremo, ki ni bila v celoti izvedena) razumeli, da gre za korake, ki vodijo do končne prenove, kot je bila
3/3
zamišljena v pripravljeni projektni dokumentaciji. Ti se izvajajo postopoma, tako da se javnost pripravi na
končno preureditev, da se promet postopoma preusmeri, da se prebivalci seznanijo z zgodovino in
pomenom ulice (zato tudi ulična razstava), da vedo, kakšna prostorska rešitev jih čaka (plakati rešitve iz
natečaja so bili razstavljeni že v juliju in tudi sedaj v septembru -‐ glej priponka), da prebivalci sploh dobijo
predstavo, da se s tem prostorom da narediti več, kot to, da po njem vozijo osebni avtomobili, in tako
naprej.
Žal je vse skupaj hote ali nehote sedaj predstavljeno s strani posameznikov (in žal tudi s sodelovanjem
ZAPS-‐a) prav nasprotno. Kakor da smo izsilili neko novo rešitev. Dejstvo je, da je občina zelo slabo
skomunicirala celoten projekt in menimo, da se tega zavedajo. Smo pa kot ekipa Živega mesta že v začetku
julija opozarjali na teme, ki jih mora občina deliti z javnostjo in še posebej z avtorji rešitev, ki so bile izbrane
na natečaju (mail je bil posredovan tudi predsedniku DAM).
Konec meseca oktobra 2015 je s strani skupine Živo mesto napovedan 3. urbani hekaton, kjer bomo
participatorno in javno evaluirali rezultate izvedenega monitoringa.
V luči vsega povedanega so navedbe v dopisu DAM v sodelovanju z ZAPS žaljive in zavajajoče, ker ureditev
nikakor ne nadomešča natečajne rešitve temveč vzpostavlja proces, ki bo omogočil reševanje kompleksne
prostorske problematike. Vsekakor se nam zdi, da je ZELO neekonomično, da pustimo mesto propadati, kaj
šele da imamo v predalih za več milijonov evrov sprojektiranih projektov, ki jih nihče ne zna spraviti v
življenje. Da moramo brati o nemoralnih posegih, kljub temu, da smo kontaktirali avtorje ter da poslušamo
o nestrokovnem pristopu je več kot žaljivo.
Upamo, da razumete, da v tem primeru nismo prišli, »potlakovali« in odšli, ampak smo želeli kar se da
zavzeto ustvariti pogoje, da se bodo že načrtovane rešitve (in zato porabljeni denarji) lahko uresničile v
prostoru in ne samo na papirju. Tega imamo v našem mestu preveč. In dovolj je bilo besed, dejanj pa v
preteklih letih mnogo premalo.
S spoštovanjem,
doc. dr. Kaja Pogačar, univ. dipl. inž. arh., Msc
Robert Veselko, univ. dipl. inž. arh., Msc
Andrej Žižek, univ. dipl. Inž. arh., Msc