ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV NA

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

5

ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL - SKOPJE

Vo 2006 godina Dràvniot arhiv na Republika Makedonija odbeleùva

pedeset i pet godini od svoeto osnovawe. Vo ramkite na odbeleùvaweto na

ovoj skromen jubilej, Stru~niot kolegium na Dràvniot arhiv na Republika

Makedonija prezede obvrska da izdade dopolna na vodi~ite na centralniot del

i devette oddelenija na Arhivot, kako i Vodi~ niz mikrofilmuvanata

arhivska gra|a od stranska proveniencija, 1954-2005 godina.

Odbeleùvaweto na godi{ninata od osnovaweto na arhivskata dejnost

vo Republika Makedonija pretstavuva predizvik za pred nau~nite rabotinici,

po{irokata javnost i pred gra|anite da se prezentiraat odredeni zna~ajni

soznanija za bogatstvoto dokumenti zgrièni vo trezorite na Dràvniot

arhiv na Republika Makedonija.

Vo depoata na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija - centralen

del, od osnovaweto vo 1951 zaklu~no so 2005 godina se zgrièni i za{titeni

1.433 arhivski fondovi i zbirki (vo ovaa brojka ne se opfateni fondovite na

mikrofilm od stranska proveniencija - pove}e od eden milion mikrosnimki).

Najstar so~uvan dokument e fragmentot od Evangelieto na sveti

Apostol Luka od 12 vek, napi{an na pergament, inaku lociran vo semejniot

fond na Robevi - poznati trgovci {to trguvale so Indija, Persija i so Azija.

Najstar so~uvan fond se sixilite1 na Bitolskiot kadilak - Bitola, 1607-1912

godina (185 knigi na bitolskite kadii-sudii vo kontinuitet). Vo najnovite

li~ni fondovi ima dokumenti {to poteknuvaat od 2004 godina.

Vo 1982 godina e izdaden prviot Vodi~ na arhivskite fondovi i zbirki

na toga{niot Dràven arhiv na Makedonija i devette sega{ni oddelenija - so

podatoci za arhivskite fondovi i zbirki zaklu~no so 1980 godina. Vo 1994

godina e izdadena dopolna na Vodi~ot za novoprezemenite arhivski fondovi i

zbirki vo periodot 1981-1992 godina.

Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005 godina e podelen na

dve celini. Vo prvata, naslovena kako obraboteni-sredeni arhivski fondovi -

zbirki objaveni vo vodi~ite od 1982 i 1994 godina se prezentirani podatoci

za obrabotenite fondovi – zbirki, za koi se podgotveni nau~no-informativni

sredstva (NIS) - istoriski bele{ki za fondoobrazovatelite, regesti i

analiti~ki inventari, tie se pre~ukani ili aùrirani vo AOP - bazite.

Pokraj standardnite elementi {to se nudat vo vodi~ite (broj, naziv na

fondoobrazovatelite, grani~ni godini, koli~estvo izrazeno vo knigi i

arhivski kutii), za ovie fondovi prezentirame dopolnitelni podatoci, kako

{to se: broj na arhivski edinici (informativni edinici), za koi se

izraboteni NIS, broj na listovi za sekoj fondoobrazovatel pooddelno i broj

na stranici na NIS za sekoj fond. Voedno, davame podatok za NIS {to se

1 Sixili - sudski evidentni knigi pi{uvani od specijalni pisari vo koi se evidentirani site

sudski predmeti

Dràven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del

6

aùrirani vo AOP - bazite na sistemot, koi moàt poedine~no ili vkrsteno

avtomatski da se prebaruvaat.

Pokraj serioznite problemi so tehni~kite sredstva za moderno

rabotewe, Dràvniot arhiv na Republika Makedonija vo poslednite nekolku

godini uspea vo AOP - bazite da aùrira podatoci za pove}e od 50 arhivski

fondovi so nad 12.000 stranici na NIS (nad 50.000 informativni edinici).

Site fondovi od periodot na turskata uprava vo Makedonija se

obraboteni i dostapni za koristewe.

Vo 2006 godina Dràvniot arhiv na Republika Makedonija zapo~na nova

proektna zada~a, od osoben interes za gra|anite na Republika Makedonija. Toa

e proektnata zada~a za obrabotka na turskite tapiski knigi - zemji{ni knigi

na Bitolskiot vilaet - 1878-1912 godina. Tapiskite knigi, 133 na broj, }e dadat

podatoci od imotno-praven karakter za sopstvenicite ili nivnite naslednici

na imotni pobaruvawa od Republika Grcija. Obrabotenite podatoci se

vnesuvaat vo AOP - bazite i tie }e moàt avtomatski da se prebaruvaat.

Proektnata zada~a }e bide realizirana do 2010 godina.

Vo spomenatiot del na Vodi~ot se prezentirani podatoci za upravnite

fondovi vo periodot na srpskata okupacija vo Makedonija 1918-1941 godina,

kako i podatoci za bugarskata okupacija vo Makedonija 1941-1944 godina.

Vo slednoto poglavje se nudat podatoci za obrabotenite arhivski

fondovi na upravata na NRM/SRM po 1944 godina, kako {to se: ASNOM,

Vlada - Izvr{en sovet na NRM/SRM, ministerstvata, sovetite, glavnite

direkcii, komitetite i komisiite.

Isto taka, prezentirani se podatoci za sudskite fondovi, kako i za

voenite edinici i organizacii od najstar period do NOD i Revolucijata vo

1941-1944 godina.

Ne pomalku zna~ajni se i podatocite za obrabotenite fondovi na

prosvetnite, kulturnite i nau~nite ustanovi i organizacii. Vo Vodi~ot se

notirani i podatoci za stopanskite fondovi, prete`no komori, kako i

podatoci za obrabotenite fondovi na op{testveno-politi~kite organizacii,

dru{tva i zdruènija.

Mo{ne zna~ajni se i ponudenite podatoci za fondovite na verskite

ustanovi i organizacii na Isto~nopravoslavnata crkva, Bugarskata egzarhija,

Srpskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica (Dràvniot arhiv

na Republika Makedonija nema prezemeno fondovi od Makedonskata

pravoslavna crkva). Golemiot broj semejni i li~ni fondovi, pokraj zna~ajnite

podatoci {to ni gi nudat kako neodminliv izvor za istorijata, se odlikuvaat

vo dobar del i so svoite estetski belezi.

Od zbirkite arhivska gra|a osobeno se zna~ajni fermanite, beratite,

vakafnamite i bujuruldiite od turskiot period, nastanati na makedonska

po~va ili dostaveni do turskite nadle`ni organi vo Makedonija, kako i

zbirkite arhivska gra|a za egejskiot del na Makedonija - me|u dvete vojni, vo

NOV i za vreme na Gra|anskata vojna.

Vo pregledot na arhivskite fondovi i zbirki vo Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija - Centralno oddelenie za periodot 1993-2005 godina

prezentirani se podatoci za novoprezemeni ili novoistraèni fondovi vo

stranstvo vo forma na kserokskopii za 327 fondovi i zbirki, i toa:


7

- fondovi od domenot na upravata i javnite slu`bi vo NRM/SRM-RM -

52 fonda;

- sudski fondovi po 1944 godina - 4 fondovi;

- fondovi na voeni edinici-organizacii po 1944 godina - teritorijalna

odbrana - 36 fonda;

- fondovi na prosvetni, nau~ni i kulturni ustanovi i organizacii - 24

fonda;

- fondovi od domenot na stopanstvoto - 11 fondovi;

-fondovi na op{testveno-politi~ki organizacii, dru{tva i zdruènija

- 16 fonda;

- eden fond na verskite organizacii;

- zbirki - 4;

- semejni i li~ni fondovi - 53 fonda.

Prikaàni se 126 fondovi so osnovni podatoci za arhivskata gra|a

istraèna vo stranstvo vo forma na kserokskopii od slednive zemji:

- Avstrija - 2 fonda;

- Bugarija - 73 fonda;

- Germanija - 2 fonda;

- Jugoslavija - 1 fond;

- Romanija - 1 fond;

- Rusija - 28 fonda;

- Turcija 12 fonda;

- Francija - 2 fonda i

- Hrvatska - 5 fonda.

Novoprezemenite arhivski fondovi za periodot 1993-2005 godina,

deponirani vo trezorite na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija -

Centralniot del se krajno heterogeni po svojot sostav. Zgriènata arhivska

gra|a od ovie fondovi isto taka }e bide neodminliv izvor za istorijata i za

site aspekti na opstojuvaweto na ovie prostori. Ovaa arhivska gra|a }e frli

dopolnitelna svetlina na odredeni periodi od istorijata na makedonskiot

narod od krajot na 19 vek kako i na celiot 20 vek.

Pred Dràvniot arhiv na Republika Makedonija stoi zada~ata vo

bliska idnina site izraboteni NIS po pat na skenirawe da gi prenese vo

AOP - bazite so cel informaciite za fondovite i zbirkite na brz na~in da

stanat dostapni za site korisnici. Od druga strana, so digitalizacijata na

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija izvornite dokumenti na najbrz

na~in }e stanat dostapni za site korisnici.

Ovie dve proektni zada~i se zacrtani vo programskite aktivnosti na

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija, no od finansiskite sredstva i

mo`nosti zavisi so koe tempo }e se sledi ~ekorot na najsovremenoto arhivsko

rabotewe.


8

OBJASNUVAWE I TOLKUVAWE

NA ZNACITE I KRATENKITE

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki dava osnovni podatoci za

arhivite i za arhivskite fondovi {to se ~uvaat vo niv.

Podatocite za arhivskite fondovi i zbirki se dadeni za sekoj arhiv

posebno.

Pred da se navedat podatocite za arhivskite fondovi i zbirki na eden

arhiv, dadena e kratka bele{ka, koja po pravilo gi sodrì osnovnite podatoci

za Arhivot (naziv i adresa, vreme na osnovaweto, razvitok, organizaciska

struktura, teritorijalna i stvarna nadle`nost, mo`nost za davawe tehni~ki

uslugi, uslugi na ~italnata, rabotno vreme i sl.), potoa za brojot na

arhivskite fondovi i zbirki i za op{tata karakteristika na arhivskata

gra|a, za informativnite sredstva, katalozite i sl.

Podatocite {to se davaat za sekoj arhivski fond se sostojat od sedum

elementi:

1. Reden broj na arhivskiot fond ili zbirka;

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka;

3. Mesto (sedi{te) na fondoobrazovatelot (imatel na fondot);

4. Raspon na godinite na postoeweto na fondoobrazovatelot;

5. Raspon na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka;

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a;

7. Sredenost na arhivskiot fond ili zbirka (informativni sredstva).

Kaj semejnite i li~nite fondovi i zbirki nekoi od ovie elementi ne se

zastapeni (pod br. 3 i 4).

Podatocite za site arhivski fondovi i zbirki sodrìnski i grafi~ki

se oformeni spored edinstveni pravila, spored koi e podgotvena i

publikacijata.

1. Reden broj na arhivskiot fond

ili zbirka

Site arhivski fondovi i zbirki vo ramkite na eden arhiv se

numerirani so neprekinata niza na arapski broevi, po~nuvaj}i od brojot 1.

Zaedno so arapskiot broj, koj go ozna~uva Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija - oddelenieto (brojki od 1 do 10), i redniot broj na

arhivskiot fond i zbirka e upotreben vo indeksite kako signatura za

pronao|awe vo Vodi~ot na baraniot arhivski fond ili zbirka. Na primer:

2.135 = (2. Istoriski arhiv Bitola, arhivski fond pod br. 135) ili 2.616 (2.

Arhiv na Makedonija, podra~no oddelenie - Bitola, arhivski fond pod broj

616) itn.


9

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka

Za naziv na arhivskiot fond e zemen posledniot naziv na

fondoobrazovatelot (imatelot). Vo slu~aj koga arhivskiot fond e poznat po

nekoj porane{en naziv, daden e i toj naziv.

Nazivite na arhivskite fondovi, nezavisno od toa dali originalniot

naziv bil na nekoj drug jazik, se dadeni na makedonski jazik so golemi bukvi:

OP[TINSKA UPRAVA - RADOVI[

Za da se skrati tekstot pri naveduvaweto istorodni fondovi, tie se

naveduvaat pod zaedni~ki naziv, so kurzivni bukvi (SELSKI RABOTNI

ZADRUGI). Pod zaedni~kiot naziv e naveden samo delot od nazivot na

arhivskiot fond {to ne e opfaten so zaedni~kiot naziv, kako i mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot. Sekoj fond se naveduva vo nov red:

SELSKI RABOTNI ZADRUGI

„STOJAN MINÊV“ - ALINCI

„LAZAR KOLI[EVSKI“ - BELÊ

„\OR\I SUGAREV“ - VA[AREJCA...

3. Mesto - sedi{te na fondoobrazovatelot

Mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot, nezavisno od porane{nite

nazivi, se naveduva vo sega{nata forma, na makedonski jazik. Nazivot na

mestoto e napi{an so golemi bukvi, a od nazivot na arhivskiot fond e odvoen

so crti~ka:

OP[TINSKI NARODEN ODBOR - VINICA

4. Raspon na godinite

na postoewe na fondoobrazovatelot

Rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot e naveden vo

zagrada, po nazivot i mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA OP[TINA BUKOVO (1952-1955)

Ako fondoobrazovatelot s¢ u{te postoi i dejstvuva, zavr{nata godina

na negovoto postoewe ne se prikaùva:

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA - SKOPJE (1962 - )

Vo slu~aj koga godinite na postoeweto ne se so sigurnost ustanoveni,

namesto godina se stava pra{alnik (? - 1957) ili (1947 - ?)


10

Po rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot se stava

interpunkciskiot znak to~ka i zapirka.

5. Raspon na godinite na arhivskata gra|a

na fondot ili zbirkata

Podatokot za rasponot na godinite na arhivskata gra|a na arhivskiot

fond ili zbirka se naveduva po podatokot za rasponot na godinite na

fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA BITOLSKA OKOLIJA - BITOLA (1944-

1965); 1944-1965;

Necelosnata so~uvanost na gra|ata na arhivskiot fond se izrazuva na

slednive na~ini:

- Koga nedostigaat po~etnata ili zavr{nata godina na gra|ata od

arhivskiot fond:

FINANSISKA UPRAVA - PRILEP (1869-1912); 1882-1910

- Koga nedostigaat oddelni godini vo ramkite na rasponot na godinite:

SELSKA RABOTNA ZADRUGA - DIMONCE (1949-1953; 1949,

1951/1953)

- Koga arhivskata gra|a na fondot ne e potpolno so~uvana:

ISTRA@EN SUD - TETOVO (1941-1944); 1942/1944;

Za semejnite i za li~nite arhivski fondovi se naveduva samo rasponot

na godinite na gra|ata.

VLAHOV DIMITAR 1908-1950;

Kaj arhivskite zbirki, vo rasponot na godinite na gra|ata se naveduva

periodot koga gra|ata nastanala ili periodot na koj taa se odnesuva, a ne

periodot koga e formirana zbirkata:

ZBIRKA FERMANI: 1646-1859;

Po podatokot za rasponot na grani~nite godini na gra|ata na

arhivskiot fond ili zbirka se stava interpunkciskiot znak dve to~ki.


11

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a

Podatocite za koli~estvoto na arhivskata gra|a se naveduvaat po

podatocite za rasponot na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka.

Koli~estvoto se izrazuva vo broj na knigi, kutii, papki i paketi:

kn. - kniga

kut. - kutija

Pome|u podatokot za brojot na oddelnite tehni~ki za{titni edinici se

stava interpunkciskiot znak zapirka, a na krajot - to~ka i zapirka:

OKOLISKA UPRAVA - GALI^NIK (1915-1918); 1915-1918: kn. 3, kut. 6;

Pod podatokot za brojot na tehni~kite za{titni edinici se naveduva i

podatokot za koli~estvoto gra|a, izrazen vo dolìnski metri. Po ovoj

podatok se stava interpunkciskiot znak to~ka:

OP[TINSKA UPRAVA - ORAH (1915-1918); 1915/1918: kn. 3, kut. 1; 0,2.

Podatocite za koli~estvoto na gra|a vo arhivskite zbirki se davaat vo

edinici merki {to odgovaraat na specifi~nite vidovi na gra|ata vo

zbirkite:

ZBIRKA GEOGRAFSKI KARTI, 1023 karti

7. Sredenost na arhivskiot fond

ili zbirka (informativni sredstva)

Vo slu~aj koga arhivskiot fond ili zbirka e vo nesredena sostojba i ne

moè da se koristi za nau~ni i drugi potrebi, se naveduva konstatacijata

„nesreden“, odnosno „nesredena“:

OP[TINSKA UPRAVA - Skopje (1869-1912); 1869-1912; kn. 59, kut. 43;

6,1. Nesreden.

Me|utoa, dokolku gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka e do odredena

mera sredena i moè da se koristi, se naveduvaat podatoci za sredenite delovi

od fondovite - zbirkite.

Za sredenite i obrabotenite arhivski fondovi i zbirki, za koi vo

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija se izraboteni nau~no-

informativni sredstva (i evidencii {to moàt da posluàt kako izvor na

informacii za gra|ata), se davaat podatoci za tie sredstva. Podatocite se

sostojat od nazivot na nau~no-informativnoto sredstvo. Naj~esto zastapenite

evidentni i nau~no-informativni sredstva, namesto nivnite celosni nazivi,

se prikaàni so slednive kratenki:


12

SI - sumaren inventar

AI - analiti~ki inventar

a.e. - arhivski edinici

NIS - nau~no-informativno sredstvo izrazeno vo broj na stranici

napi{ani na ma{ina

NIS - aùrirano vo AOP - bazite - nau~no-informativnoto sredstvo

za fondot moè kompjuterski da se prebaruva

Sodrìnskite informacii {to }e se prikaùvaat za fondovite, pokraj

spomenatite kratenki, }e se odnesuvaat na istoriskite bele{ki, registrite,

spisocite, informaciite, analizite, pregledite i sl., spored razni temi.

Ako za eden arhivski fond se izraboteni pove}e vidovi informativni

sredstva, pome|u niv se stava interpunkciskiot znak to~ka i zapirka:

MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA I SNABDUVAWE - SKOPJE -

(1945-1951); 1945-1951: kn. 90, kut. 161; 17,9. SI; R.

KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR (- 1908);

1900/1903: kut. 1; 0,1. AI.

Podatocite za sredenosta na fondot i za nau~no-informativnite

sredstva se naveduvaat po podatokot za koli~estvoto na arhivskata gra|a.

8. Struktura na Vodi~ot na arhivskite

fondovi i zbirki

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija – Centralen del - Skopje ima ~etiri dela:

A. Arhivski fondovi (osven semejnite i li~nite);

B. Semejni i li~ni fondovi i

V. Zbirki

G. Kserokskopirana arhivska gra|a od stranska proveniencija

Arhivskite fondovi i zbirki se grupirani spored grankata na dejnosta,

po grupi i podgrupi i periodi, a vo soglasnost so klasifikaciskata {ema,

koja sluì kako osnova za raspredeluvawe na arhivskite fondovi.

Klasifikaciskata {ema e od strukturno-hierarhiski tip, so primena

na decimalen sistem. Se sostoi od: a) naziv na grankata na dejnosta, grupata i

podgrupata vo grankite i periodot, i b) oznaki so bukvi i brojki (simboli), so

koi nazivite se kontinuirano pretstaveni.

Na korisnicite na publikacijata im se prepora~uva, pred da pristapat

kon barawe na podatoci za arhivskite fondovi i zbirki, da ja prou~at

klasifikaciskata {ema, odnosno principite i kriteriumite vrz osnova na

koi e izvr{eno raspredeluvaweto na arhivskite fondovi i zbirki i e

vospostaven nivniot poredok vo Vodi~ot.

„Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005“ ja prikaùva

sostojbata na fondovite i zbirkite zaklu~no so 2005 godina.


13

KLASIFIKACISKA [EMA

A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNI ORGANI,

USTANOVI, ZDRU@ENIJA, ORGANIZACII

I DRUGI INSTITUCII

1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI

1.2. Arhivski fondovi do 1918

1.3. Arhivski fondovi 1918-1941

1.4. Arhivski fondovi 1941-1944

1.4.1. Narodnoosloboditelni organi

1.4.2. Okupatorski i kvislin{ki organi

1.5. Arhivski fondovi od 1944

1.6. Arhivski fondovi od 1991 - Republika Makedonija

Vnatre vo periodite, fondovite se naveduvaat po redosled na nivnite

teritorijalni i vistinski nadle`nosti (od povisoki kon poniski).

Arhivskite fondovi od ist rang se naveduvaat po azbu~en redosled na mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot.

2. PRAVOSUDSTVO

2.1. Period do 1944 g. i

2.2. Period po 1944 g.

Vnatre vo ovie periodi, nivniot redosled e odreden po rang, a vo

ramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot.

3. VOENI EDINICI, USTANOVI I

ORGANIZACII

3.1. Period do 1944

3.2. Period po 1944

3.2.1. Narodnoosloboditelni edinici, ustanovi i organizacii

3.2.2. Okupatorski edinici, ustanovi i organizacii

3.3. Fondovi po 1944

Vnatre vo periodite (i podgrupite) redosledot e odreden po rang,

odnosno spored organizaciskata struktura na vojskata.


14

4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI

USTANOVI I ORGANIZACII

4.1. Prosvetni ustanovi i organizacii

4.2. Kulturni ustanovi i organizacii

4.3. Nau~ni ustanovi i organizacii

Vnatre vo podgrupite, redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na rangot - po azbu~en

redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.

5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI

5.1. Socijalni ustanovi

5.2. Zdravstveni ustanovi

Vnatre vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~en

redosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelite.

6. STOPANSTVO I BANKARSTVO

6.1. Periodot do 1944 g.

6.1.1. Banki i pari~ni zavodi

6.1.2. Stopanski zdruènija

6.1.3. Stopanski pretprijatija

6.1.3.1. Industrija i rudarstvo

6.1.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo

6.1.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam

6.1.3.4. Soobra}aj

6.1.3.5. Ostanati

6.1.4. Zanaet~istvo

6.1.5. Zadrugi

6.1.6. Ostanato

6.2. Periodot po 1944 g.

6.2.1. Banki i pari~ni zavodi


6.2.3. Stopanski pretprijatija


6.2.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo

6.2.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam

6.2.3.4. Soobra}aj

6.2.3.5. Ostanati

6.2.4. Zanaet~istvo


15

6.2.5. Zadrugi

6.2.6. Ostanato

Vnatre vo grupite i vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e

odreden po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na

fondoobrazovatelite.

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII

POLITI^KI PARTIII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. Politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii

7.1.1. Napredni politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii

7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii

7.2. Stale{ki korporacii

7.3. Humanitarni dru{tva

7.4. Kulturno-prosvetni dru{tva

7.5. Umetni~ki dru{tva i zdruènija

7.6. Sportski dru{tva i zdruènija

7.7. Ostanato

7.8. Nevladini organizacii

Redosledot na arhivskite fondovi vnatre vo podgrupite e odreden

spored vidot i rangot, a potoa po azbu~en redosled na nazivite na mestata-

sedi{tata na fondoobrazovatelite.

8. VERSKI ORGANIZACII

8.1. Isto~nopravoslavna crkva

8.1.1. Gr~kata crkva vo Makedonija

8.1.2. Bugarskata egzarhija vo Makedonija

8.1.3. Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija

8.1.4. Makedonskata pravoslavna crkva

8.2. Islamskata verska zaednica vo Makedonija

8.3. Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva

Vo ramkite na podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored rangot, a vo ramkite na istiot rang - po azbu~en redosled na nazivite

na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.


16

9. OSTANATO

Arhivski fondovi koi ne se opfateni vo klasifikaciskata {ema.

B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI

1. Semejni fondovi

2. Li~ni fondovi

Arhivskite fondovi se navedeni po azbu~en redosled na prezimiwata

na fondoobrazovatelite na semejnite i li~nite fondovi.

V. ZBIRKI

G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A OD STRANSKA

PROVENIENCIJA


17

ISTORIJAT NA DR@AVNIOT ARHIV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL

Razvojniot pat na arhivskoto delo vo Republika Makedonija e vo

neposredna vrska so razvojniot pat na istorijata na makedonskiot narod.

So razvojot na srednovekovnite gradovi vo Zapadna Evropa ulogata na

oficijalnite arhivi ja prezemaat notarijatite. Vo Makedonija crkvite i

manastirite se javuvaat vo uloga na sobira~i na zna~ajnata arhivska gra|a -

crkovni dokumenti i zna~ajni povelbi - crkovna prepiska so Carigrad, turski

povelbi {to zboruvaat za odnosite so turskite vlasti. Mnogubrojnite

stranski nau~nici {to ja krstosuvale Makedonija po~nale da go raznesuvaat

kulturnoto nasledstvo zgrièno vo manastirite. Antislovenskoto

raspoloènie na gr~kite crkovni vlasti pridonelo golem broj

staroslovenski rakopisi da bidat odneseni vo Rusija, Bugarija i vo Srbija.

Vojnite vodeni na po~vata na Makedonija (Balkanskite vojni i Prvata

svetska vojna) pridonele za uni{tuvawe i raznesuvawe na arhivskoto

bogatstvo.

Prvata arhivska ustanova so zada~a da sobira, sreduva i da obrabotuva

arhivska gra|a e Dràvnata arhiva vo Skopje2 formirana na 28 septemvri 1926

godina. Arhivot rabotel so dvajca redovni izvr{iteli, a povremeno se

angaìrale u{te dvajca slu`benici, s# do 1941 godina koga arhivot prestanal

da raboti. Ovaa arhivska ustanova ne postignala re~isi nikakvi rezultati vo

pogled na sobirawe i za{tita na arhivskata gra|a. Najgolemiot del od

sobranata arhivska gra|a so diplomatska, kulturno-prosvetna i verska

sodrìna vo 1929 godina e odnesen vo Diplomatskiot arhiv pri

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Jugoslavija vo Belgrad.

Od 1941 do 1949 godina arhivskata slu`ba vo Makedonija ne e

obnovuvana. Za vreme na okupacijata na Makedonija vo 1941-1944 godina

prodolìlo nemilosrdnoto uni{tuvawe i raznesuvawe na arhivskata gra|a za

istorijata na na{iot narod.

Formiraweto i razvitokot na Dràvniot arhiv na Republika

Makedonija se tesno povrzani so sozdavaweto i razvitokot na Republika

Makedonija. Bogatata tradicija kaj makedonskiot narod da se ~uva pi{aniot

dokument, naj~esto od zlonamerni race {to posegale da go uni{tat sekoe

svedo{tvo {to zboruvalo za nego poinaku od nivnite interesi, be{e edna od

najdragocenite zalo`bi vo sozdavaweto slu`ba {to stru~no i nau~no }e ja

sobira, obrabotuva, publikuva i ~uva arhivskata gra|a nastanata niz vekovite.

Vakvata potreba dojde do izraz u{te dodeka trae{e Vtorata svetska vojna. Na

3 maj 1945 godina Ministerstvoto za prosveta ja promovira potrebata od

formirawe arhiv na Narodnoosloboditelnoto dvièwe na Makedonija. Ovaa

inicijativa ne be{e realizirana, no nabrzo Ministerstvoto za narodna

prosveta na NR Makedonija vo maj 1946 godina formira komisija za sobirawe

arhivska gra|a.

2 Nexat Ja{ar, Dràvna arhiva na NR Makedonija, 1926-1951. Arhivist g. IV, sv. II, 1954, str. 89-

94.


18

Vo 1949 godina pri CK na KPM e formiran Istoriski arhiv so zada~a

da pribira i obrabotuva arhivska i memoarska gra|a za NOV, KP i za

rabotni~koto dvièwe.

Donesuvaweto na Op{tiot zakon za dràvnite arhivi vo Jugoslavija od

1950 godina be{e osnova Narodnoto sobranie na NRM na 6 januari 1951 godina

da go usvoi Zakonot za dràvnite arhivi3, so koj se ovozmoì sozdavaweto na

Dràvniot arhiv na NR Makedonija. So istiot Zakon se ovozmoì formirawe

na pove}e regionalni arhivi i arhivi vo sostav so cel pointenzivno da se

sobira, ~uva, za{tituva i obrabotuva arhivskata gra|a. Vo periodot od 1953 do

1960 godina se osnovani i po~nuvaat da rabotat i devet regionalni istoriski

arhivi, koi so noviot Zakon za arhivska gra|a od 1990 godina vleguvaat vo

sostav na Arhivot na Makedonija kako podra~ni edinici, i toa: Bitola,

Kumanovo, Ohrid, Prilep, Skopje,Strumica, Tetovo, Veles i [tip.

Paralelno so re{avaweto na organizacijata na arhivskata mreà,

re{avani se i pra{awata za organizacijata na arhivskata slu`ba - za{titata

vo Arhivot, za{titata na arhivskata gra|a vo registraturite, sreduvaweto i

obrabotkata na arhivskata gra|a, istraùva~kata i izdava~kata dejnost i

drugo.

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija vo prvite godini na

postoeweto be{e smesten vo zgradata na Narodnoto sobranie, a po

katastrofalniot zemjotres od 1963 godina vo zgradata na ministerstvata na

Vladata na Makedonija.

Vo 1969 godina Dràvniot arhiv na Republika Makedonija se vseli vo

novata, namenski izgradena zgrada, vo koja raboti i denes. Namenski zgradi se

izgradeni i za istoriskite arhivi vo Skopje, Ohrid, [tip, Bitola i vo

Prilep.

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija svojata rabota ja zapo~nuva

na 1 april 1951 godina so dvajca arhivisti so zavr{en stru~en ednogodi{en

kurs za arhivisti vo Arhivot na Dubrovnik. Vo periodot 1953-1954 godina

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija organizira pove}emese~ni

arhivisti~ki kursevi za osposobuvawe novi kadri, koi }e rabotat i vo

regionalnite istoriski arhivi. Razvojniot pat na Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija tesno e povrzan so op{testvenite promeni vo zemjata.

Vo duhot na novata postavenost na upravata i kulturata, na 21 april 1965

godina Narodnoto sobranie go donese Zakonot za arhivska gra|a i za arhivite.

So ovoj Zakon se definira novoto ime na Dràvniot arhiv na Republika

Makedonija - Arhiv na Makedonija, a regionalnite prerasnuvaat vo istoriski

arhivi.

So Zakonot za arhivska dejnost od 1973 godina Arhivot na Makedonija i

istoriskite arhivi se tretiraat kako ustanovi od oblasta na kulturata. So

Zakonot za arhivskata gra|a donesen na 8 noemvri 1990 godina Dràvniot

arhiv na Republika Makedonija se postavi kako republi~ka upravna

organizacija direktno pri Vladata na Republika Makedonija, a vo negov

sostav vlegoa dotoga{nite istoriski arhivi kako negovi edinici vo sostav.

Spomenatiot Zakon e prv normativen akt nezavisen od propisite {to na ova

pole gi nose{e sojuznata administracija vo Belgrad, a {to be{e vo duhot na

nastojuvawata na makedonskiot narod za proglasuvawe na nezavisnosta na

3 Sl. vesnik na NRM br. 2 od 1951 godina.


19

Republika Makedonija. Vo juli 1995 godina e donesen Zakon za izmenuvawe i

dopolnuvawe na Zakonot za arhivska gra|a od 1990 godina. So dopolnata se

sozdadoa normativno-pravni pretpostavki za zasilen status, za nadle`nostite

i funkcioniraweto na arhivskata slu`ba i za pogolema efikasnost i

kvalitet vo za{titata i koristeweto na arhivskata gra|a. So podzakonskite

akti i pravilnici {to proizlegoa od Zakonot se reguliraa edinstvenata

metodologija i standardizacija vo evidentiraweto i obrabotkata na

arhivskata gra|a, inspekciskiot nadzor, koristeweto, valorizacijata,

kategorizacijata, mikrofilmuvaweto na arhivskata gra|a i drugo. Doneseni se

novi uredbi za kancelarisko i arhivsko rabotewe, za posebna za{tita na

arhivskata gra|a vo voena i vonredna sostojba, kriteriumi za podolgi rokovi

za koristewe na arhivskata gra|a i dr.

Vo soglasnost so Zakonot za organizacija i rabota na organite na

dràvnata uprava, od 21 juli 2000 godina Arhivot na Makedonija se

preimenuva vo Dràven arhiv na Republika Makedonija, pod koe ime raboti i

denes.

Po inicijativa na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija, vo 2000

godina pri Institutot za istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje se

otvoreni dodiplomski studii za nasokata Istorija so arhivistika, a od 2004

godina se otvoreni i podiplomski studii po arhivistika.

Dràven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del, 1000 Skopje,

„Grigor Prli~ev“ br. 3, tel/ (++389 2) 3115 783, 3115 734, 3237 211, 3116 571,

tel.faks/tel.fah: (++389 2) 3165 944, e-mail: [email protected], website:

www.arhiv.gov.mk. Dràvniot arhiv na Republika Makedonija - Centralen del raspolaga

so ~italna, koja moè da opsluì 12 istraùva~i istovremeno. îtalnata, so

rabotno vreme od 9 do 14 ~asot, raspolaga so ~etiri mikro~ita~i za

korisnicite na arhivska gra|a i eden mikro~ita~-pe~ata~. Koristeweto na

arhivskata gra|a se odviva vo soglasnost so Pravilnikot i Upatstvoto za

koristewe na arhivska gra|a. Za koristewe se izdava mikrofilmuvana

arhivska gra|a - mikrofi{, kserokskopirana i originalna arhivska gra|a. Po

barawe na korisnicite-istraùva~i, direktno od mikrofilm moè da se

dobijat dokumenti kopirani na hartija ili vo digitalen oblik CD ili DVD-

nosa~. Vo faza na podgotvuvawe e digitalen arhiv (e-arhiv), koj }e ovozmoì

istraùvawe na arhivskata gra|a vo digitalen oblik.


20

SREDENI I OBRABOTENI ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI

OBJAVENI VO VODIÎTE OD 1982 I 1994 GODINA


1.2. ARHIVSKI FONDOVI DO 1918 GODINA

Fondovi na turskata uprava do 1912

OKOLISKI UPRAVI - KAJMAKAMLACI

1. PRILEP (1869-1912); 1866/1910: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 435,

listovi 466, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:

Zapisnici vo vrska so: proizvodstvoto na afion; cenite na

prehranbenite proizvodi; pla}aweto i osloboduvaweto od taksi; odnosot na

àndarmerijata vo primenata na propisite i zakonite; potro{enata municija

vo sudirite so komitskite ~eti; osloboduvaweto na lica od sluèwe voen rok;

nazna~uvaweto u~iteli vo egzarhiskata {kola; izgradbata na patot Prilep -

Krivolak; popravkata na mostovi; poka~uvaweto na danokot - desetok;

poka~uvaweto na taksite za pijalaci; izgradbata na novata zgrada za teatarot

vo Prilep;

Izvestuvawa vo vrska so: soslu{uvawata na lica; pla}aweto na taksite;

pojavata na komitski ~eti vo selata; ograbuvawata, grabeìte i ubistvata vo

selata; za personalot vo egzarhiskite u~ili{ta, i sl.;

Prepiska vo vrska so: popravkata i izgradbata na mostovi, pati{ta i

sl.; pla}aweto na patarinata; vo vrska so sostojbata vo oddelni nahii, i sl.

Arhivskata gra|a e na staroturski jazik.

2. TETOVO (1869-1912); 1872/1890: kut. 1; 0,1; Regesti, a.e. 23,



Naredba za zabrana na nosewe oru`je.

Zapisni~ka kniga na turskata op{tina vo Gostivar za 1293 g. (1878 god.).

Izvestuvawa vo vrska so: sporovite me|u gra|anite i selanite vo

op{tinata; sobiraweto na razni dava~ki od selanite; isplatata na dolgovi na

gra|anite; poka~uvaweto na cenite na prehranbenite artikli.


21

@albi od gra|ani vo vrska so: sobiraweto na desetokot, re{avaweto na

sporovite za nasledstvo; isplata na razni dava~ki, i sl.

Glasa~ki list za okoliski mexlis vo Tetovo.


OP[TINSKI UPRAVI

3. VELES (1869-1912); 1868/1911: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 80,



Dogovori za kupoproda`ba na nedvièn imot (zemja, ku}i, du}ani);

prepisi od tapii za nedvièn imot na gra|ani (zemja, ku}i, du}ani);

izvestuvawa za izre~eni prekr{o~ni kazni na gra|ani; re{enija i potvrdi za

uplateni pari~ni sredstva na blagajnata vo op{tinata za desetok, razni drugi

dava~ki i taksi; dano~ni priznanici na gra|ani; spisok na komitskite voda~i

od Kavala, [tip i Sv. Nikole; koncepti od telegrami na vele{kiot vladika

do Op{tinskiot inspektorat; li~ni karti na gra|ani; delovoden protokol na

op{tinata za 1318 god. (1902 god.)

Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.

4. KOÂNI (1869-1912); 1869-1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 97,



Izve{tai za: osnovaweto na op{tinata; prihodite i rashodite na

op{tinata; cenite na prehranbenite proizvodi; gradbite i popravkite vo

op{tinata; izre~enite pari~ni kazni na gra|ani; polo`bata na muhaxirite vo

op{tinata (dodeluvawe pomo{ i hrana na muhaxirite) i dr.; dogovori za

kupoproda`ba na nedvi`ni imoti (zemja, ku}i, du}ani); spisok na selata od

op{tinata so vidovite na dava~ki; spisok za potrebite od drvna gra|a vo

op{tinata; smetkoraspiski za izgradba na most vo Ko~ani.


5. KRATOVO (1869-1912); 1868-1912): kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 70,



Sudska kniga na [erijatskiot sud vo Kratovo za periodot 1327-1330

godina (1909-1912); finansiski pregled na op{tinata za prihodite i rashodite

vo periodot od 1869 do 1883 godina; izvestuvawa vo vrska so: pari~ni


22

kaznuvawa na gra|ani; nastani {to se slu~ile vo op{tinata (grabeì, ubistva

i dr.); nezakonska proda`ba na tutunot; za cenite na razni prehranbeni

proizvodi, i sl.; spisok na op{tite prihodi i rashodi na op{tinata, spisoci

na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisok na rabotnicite vo carskiot

rudnik vo Kratovo; statisti~ki pregledi za nedvi`nite imoti vo Kratovo;

statisti~ki izve{taj za u~ili{tata vo Kratovo; dokumenti za odobruvawe na

krediti od Zemjodelskata banka vo Kratovo.


6. KRIVA PALANKA (1869-1912); 1868/1911: kut. 2; 0,1. Regesti, a.e. 63,



Izvestuvawa vo vrska so: prihodite i rashodite na op{tinata;

izgradbata i popravkite na objekti; izre~enite pari~ni kazni na gra|anite;

nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (grabeì, ubistva, prekr{oci od

zanaet~iite i dr.); spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisok na

kowite sobrani vo 1877 godina za voeni potrebi; tabelaren pregled za gradbi

i popravki vo op{tinata (mostovi, pati{ta i dr.); molbi i àlbi od gra|ani

{to se podneseni do op{tinata; smetki za dadena hrana na lu|eto od selata vo

op{tinata, za ~uvaweto na kulata Stracin.


7. KUMANOVO (1869-1891); 1869/1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 281



Izve{tai za: prihodite i rashodite na op{tinata; cenata na

prehranbenite proizvodi; nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (grabeì,

ubistva, prek{oci od zanaet~iite i sl.); polo`bata na muhaxirite vo

op{tinata (dodeluvawe pomo{, hrana, smestuvawe); izre~enite pari~ni kazni

na gra|ani; veterinaren izve{taj za bolestite kaj dobitokot; lekarski

izve{taj za obolenite lica vo op{tinata; dogovori za kupoproda`ba na

nedvièn imot (zemja, ku}i, du}ani); re{enija za izre~eni pari~ni kazni na

gra|ani za razni prekr{oci; spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata;

spisoci na zemja za odano~uvawe; priznanici za razni tro{oci okolu

izgradbata na mostot vo s. Vojnik; potvrdi izdadeni od blagajnata na

op{tinata za isplateni pari~ni sredstva na gra|ani i nabavka na razni

materijali za op{tinata.



23

8. PRILEP (1869-1912); 1889/1911: kut. 1; 0,2. Regesti, a.e. 131,



Naredbi za otpi{uvawe na danok; nazna~uvawe u~iteli vo Egzarhiskoto

u~ili{te vo Bitola; nazna~uvawe na muftii; isplata na tro{ocite za lica

{to leèle vo bolnica; gradewe magacini i dr.; zapisnici za izgradbata na

patot Gradsko-Bitola; za izgradbata na u~ili{ni zgradi; izgradbata na sudska

zgrada i zatvor vo Prilep; za prihodite od selata vo Prilepska op{tina, i

sl.; izvestija isprateni do kajmakamot za prisilna naplata na taksi, kako i

izvestija za ispra}awe na àndarmi po selata za obezbeduvawe na sobira~ite

na danok, i dr.; spisok na selata {to so ukaz bile priklu~eni od Vele{ka kon

Prilepska op{tina; razna prepiska od Op{tinskiot odbor do Vilaetot,

prepiska do Komisijata za prihodi pri Kajmakamlakot vo Prilep.


9. RADOVI[ (1869-1912): 1869-1891; kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 84,



Izve{tai za formiraweto na op{tinata; prihodite i rashodite na

op{tinata; izgradbata i popravkite vo op{tinata; cenite na prehranbenite

proizvodi; nastanite {to se slu~uvale vo op{tinata (grabeì, ubistva,

poàri i sl.); izre~enite pari~ni kazni na gra|ani; spisoci na muhaxirite

naseleni vo op{tinata; platen spisok na slu`benicite vo op{tinata; li~ni

ispravi na gra|ani; dano~ni priznanici na gra|ani za platen danok; molbi i

àlbi od gra|ani dostaveni do op{tinata.


10. SKOPJE (1869-1912); 1847/1911: kut.43, kn. 59; 6.1. Regesti,

a.e. 13773, listovi 18261, NIS kartoteka.


Pod turska vlast Skopje bilo celi 520 godini, odnosno od 1392 do 1912

godina, a s# do osvojuvaweto na Carigrad (1453), Skopje, pokraj gradot Edrene,

vo evropskiot del na Turcija prestavuvalo zna~aen voen centar za Turskata

Imperija, od kade {to se prezemale voeni operacii za osvojuvawe na drugi

tetiroii sprema sever i Jadransko More.

Vo tolku dolg vremenski period pod turska vlast, gradot doìvuva svoi

podemi i padovi vo ekonomskiot, politi~kiot i trgovskiot ìvot, a najgolem

dostrel vo svojot razvoj dostignuva vo XVI i XVII vek. Kon krajot na XVII vek

se ~uvstvuva izvesno opa|awe na stopanstvoto i trgovijata, {to e rezultat na

op{tata ekonomska i politi~ka sostojba vo Imperijata, koga slabee i

centralnata vlast, a za nejzina smetka s# pove}e se zajaknuvaat krupnite


24

feudalci - pa{alacite, a takvi vo Makedonija bea: Serskiot, Solunskiot,

Bitolskiot, Skopskiot i Tetovskiot.

Vrz ìvotot na gradot, pokraj politi~kite i ekonomskite sostojbi vo

Imperijata, sudbonosno zna~ewe ima i golemata katastrofa od 26 oktomvri

1689 godina, koga avstriskiot voda~ Pikolomini go zapali Skopje i go sramni

so zemja poradi pojavata na kolera vo gradot. Po taa katastrofa gradot te{ko

zazdravuva i duri vo vtorata polovina na XIX vek Skopje go dostignuva svoeto

staro istorisko zna~ewe, kako vo ekonomska taka i vo politi~ka smisla.

Aneksijata na Bosna vo 1878 godina kon Avstrija negativno se odrazi

vrz trgovijata na Skopje, bidej}i ovoj grad odrùva{e permanentni trgovski

vrski so Bosna. Vakvata zaguba na trgovski plan se ublaùva{e donekade

blagodarenie na novite reformi vo Turcija, koi povolno vlijaeja vrz razvojot

na Skopje, osobeno po prenesuvaweto na sedi{teto na Kosovskiot vilaet od

Prizren vo Skopje (1875). Na ovoj na~in Skopje prerasna vo vaèn politi~ki i

administrativen centar vo Vilaetot, a so izgradbata na vardarsko-kosovskata

èleznica: Solun-Skopje-Mitrovica, a podocna (1888) i so povrzuvaweto na

ovaa èleznica so Srbija, koja ja povrzuva Sredna so Zapadna Evropa, Skopje

pretstavuva{e i va`na èlezni~ka raskrsnica na Balkanot.

Vo vtorata polovina na XIX vek Skopje se {ire{e i na desnata strana

od rekata Vardar, okolu Kameniot most i kon Vodno, a so izgradbata na

èlezni~kata stanica ovoj del po~na da prerasnuva vo centar na gradot.

So aneksijata na Bosna kon Avstrija golem del od muslimanskoto

naselenie bega od Bosna i se naseluva vo Makedonija, a golem broj begalci

ostanaa i vo Skopje, taka {to brojot na muslimanskoto naselenie vo gradot

dostigna do 17.000.

Kon krajot na XVIII vek, kako {to e navedeno i pogore, krupnite

feudalci vo Imperijata s# pove}e ekonomski i politi~ki zajaknuvaa, a

centralnata vlast slabee{e, taka {to go prinudile sultanot da donese niza

zakoni za zajaknuvawe na centralnata vlast. Me|u pove}eto doneseni zakoni e

i Zakonot za reorganizacija na sistemot na lokalnata uprava, so {to se

te`nee{e da se ograni~i samovolieto na lokalnite upravuva~i i se

doveduva{e do nivno pot~inuvawe na centralnata vlast. Spored Zakonot od

1864 godina, teritorijata na Otomanskata Imperija be{e podelena na

vilaeti, sanxaci ili livi, kazi, nahii i op{tini. Upravata na gradot dotoga{

be{e vo nadle`nost na vilaetot odnosno sanxakot.

So razvivaweto na gradot i jakneeweto na gra|anskata klasa vo nego,

~ie vlijanie s# pove}e se nametnuva{e vo op{testveniot i politi~kiot

ìvot, se pojavija niza problemi {to baraa politi~ki i stru~ni angaìrawa

za nivno realizirawe. Seto toa bara{e i poseben organizaciski priod vo

re{avaweto na problemite od op{tinski, odnosno gradski karakter. Zatoa, vo

ramkite na reformite na lokalnata uprava se predvide i sozdavawe na gradska

op{tina (Beledie). Prvite gradski op{tini bea formirani vo 1868 godina vo

Carigrad i treba{e da posluàt kako eksperimentalni vo ponatamo{nite

procesi na reorganizacijata na lokalnata uprava. Edna godina podocna, vo

1869 godina gradski op{tini se formiraa i vo pove}e gradovi na Makedonija,

me|u koi i vo gradot Skopje.

Skopje vo vtorata polovina na XIX vek be{e poznat administrativen,

stopanski i voen centar vo Kosovskiot, odnosno Skopskiot vilaet.

Naselenieto na gradot se zanimava{e so zanaet~istvo, osobeno koàrstvo,


25

kako i so trgovija i zemjodelstvo. Zanaet~iite vo Skopje bea organizirani vo

esnafi so 810 du}ani. Skopskata turska op{tina ima{e status na centralna

op{tina vo vilaetot, od {to proizleguvaa nejzinite prava i obvrski kon

drugite op{tini. Skopskata turska op{tina be{e konstituirana vo juli 1869

godina. Maalata vo gradot pretstavuvaa administrativni edinici i sekoe od

niv ima{e muhraat, izbran od naselenieto i od maalskiot sovet sostaven od 3

~lena.

Op{tinata svoite obvrski gi izvr{uva{e preku izbrani i nazna~eni

organi. Izbran organ be{e Sovetot na op{tinata, a nazna~eni organi bea:

pretsedatelot i Sekretarijatot na op{tinata (glaven sekretar - glaven pisar,

vtor sekretar - pomo{en pisar); finansiskata slu`ba (glaven finansiski

izvr{itel - dano~en slu`benik, smetkovodstvo - blagajnik); zdravstveno-

higienskata i socijalnata slu`ba: (lekar za op{ta praktika i hirurg,

veterinar, aptekar); grade`no-urbanisti~kata i komunalnata slu`ba:

(inèner, slu`benik za grade`ni raboti); inspekcijata: (glaven inspektor-

op{tinski komesar i op{tinski ~au{i); pomo{nite slu`bi: (kurir, telal,

~ista~ka).

Nadvor od organizacijata na op{tinata dejstvuvaa i nekoi drugi

slu`bi, me|u koi i slu`bata za prosveta i kultura i Muhaxirskata komisija.

Slu`bata za prosveta i kulturaa se griè{e za izgradba na u~ili{ta i nivno

obezbeduvawe so potreben inventar, vode{e permanentna kontrola na

zdravjeto i higienata na u~enicite, dava{e dozvoli za otvorawe kniàrnici i

izlo`bi na umetni~ki dela, vode{e politika za kulturniot ìvot vo gradot

kako i za rabotata na terenot i drugite kulturni manifestacii.

Sovetot na op{tinata ima{e 8-12 lica, be{e izbran na op{tinski

izbori. Pravo na glas imaa site onie lica {to pla}aa danok od 50 do 100

gro{a godi{no, a pravo da bide izbran ima{e sekoj onoj {to pla}a{e danok

povisok od 100 gro{a godi{no. Spored vaka zacrtanoto izborno pravo, vo

Sovetot moèa da bidat izbrani lica {to po verska pripadnost ne bea

muslimani.

Sovetot se sostanuva{e i rabote{e na sednici {to se odrùvaa dvapati

nedelno i vonredno po potreba. Na sednicite se vodea zapisnici, a site

doneseni odluki i drugi akti na Sovetot bea odobreni od strana na

vilaetskite organi.

Od organizaciskata struktura proizleguvaa i zada~ite na oddelnite

organi i slu`bi na op{tinata. Glavno, op{tinata se zanimava{e so slednive

problemi: izgradba na objekti od op{t interes za gradot (gradska klanica,

voena bolnica, koàra i dr.); izgradba na vodovod i kanalizacija, popravka na

ulici i trotoari, regulirawe na rekata Vardar so podigawe nasip i dr.;

izgradba i dogradba na ku}i, du}ani i dr.; izrabotka na urbanisti~ki plan na

gradot; sozdavawe na pazari{ta za zemjodelski proizvodi, pazar za ogrev i

sto~en pazar; normirawe na cenite na osnovnite prehranbeni i drugi

proizvodi; kontrola vrz kvalitetot na pove}e vidovi proizvodi, osobeno na

prehranbenite; kontrola za ispravnosta na aparatite za merewe i na to~nosta

pri mereweto; kontrola vrz rabotata na javnite objekti vo gradot - teatarot,

hotelite, meanite, pazari{tata i dr.; vodewe evidencija za imotot na gradot;

sobirawe gradski taksi; vr{ewe odredeni dejnosti od oblasta na gra|anskite

prava na ìtelite vo gradot i naselenieto od okolnite sela.


26

Od navedenite nadle`nosti na op{tinata proizleguvaat i dokumentite

{to gi sozdavaa organite na Skopskata turska op{tina od 1869 do 1911 godina.


11. TETOVO (1869-1912); 1869-1915: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 58,



Izve{tai za prihodite i rashodite na op{tinata; za izre~enite

pari~ni kazni na gra|ani; za makedonski u~iteli i u~enici vo u~ili{tata vo

op{tinata Tetovo; za dvièweto na li~nite dohodi na u~itelite, i dr.; spisok

na u~itelite vo gradot Tetovo; spisoci na u~ili{tata vo Tetovska okolija;

spisok na muhaxiri naseleni vo Tetovska okolija; dano~ni priznanici na

gra|ani za uplaten danok.


12. [TIP (1869-1912); 1867/1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 348,



Izve{tai za: prihodite i rashodite na op{tinata; izgradbata i

popravkite vo op{tinata; nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (kra`bi,

ubistva, poàri i sl.); cenite na prehranbenite proizvodi; izre~enite

pari~ni kazni na gra|ani, i dr.;

- Dogovori za kupoproda`ba na nedvièn imot (zemja, ku}i, du}ani);

- Potvrdi za izgradba na du}ani;

- Spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisoci na

prodadenoto ìto od selata vo op{tinata; spisoci na slu`benicite vo

op{tinata; potvrdi izdadeni od blagajnata na op{tinata za isplateni

pari~ni sredstva na gra|ani i nabavka na razni materijali za op{tinata.


RAZNI UPRAVI

13. KATASTARSKA - PRILEP (? - 1912); 1867/1911: kn. 3; 0,1. Regesti,

a.e. 1270, listovi 1275, NIS kartoteka.


Naredbi i upatstva vo vrska so vodeweto na knigite (tefteri) za

prihodi; ko~ani od izdadeni tapii na gra|anite za sopstvenost na nedvièn

imot (zemja, du}ani, ku}i i dr.);


27

Izvestija za: pla}awe na razni taksi, sopstvenost na nedvièn imot;

Izvestuvawa vo vrska so: sobiraweto desetok, zgolemuvaweto na

desetokot, kupoproda`ba i registrirawe na nedvièn imot, sopstvenost na

istiot, zaloùvawe na imoti od lica {to gi nemaat izmireno dolgovite,

pla}awe patarina i razni drugi dava~ki; razna prepiska na Upravata.


14. FINANSISKA - PRILEP (1869-1912); 1899/1912: kn. 14, kut. 2; 1.

Regesti, a.e. 201, listovi 903, NIS kartoteka.


Prepiska vo vrska so: ispla}aweto na taksite od selata vo op{tinata

za razni dava~ki; popravkata na konaci; isplatata na finansiski sredstva za

popravka na pati{ta, mostovi i izgradba na mostovi; popis na ~iflicite vo

selata; isplatata na dolgovi od strana na lica; isplatata na li~en dohod na

slu`benicite; isplatata na penzii na gra|ani; isplatata na pari~na pomo{ na

gra|ani; za prihodite od sobraniot desetok; za tro{ocite za zaverka na

senedite vo kazata; za prihodite od ~iflicite vo op{tinata; nazna~uvawe na

slu`benici vo upravata, i dr.;

Izvestuvawe od Prvostepeniot sud - Prilep vo vrska so pla}aweto

taksi na gra|ani za nedvièn imot, kupoproda`ba na nedvièn imot i sl.

Taloni-priznanici za naplaten danok - tekalife.


15. TAPISKA - PRILEP ( - 1912); 1898/1912; kn. 3; 0,1. Regesti.


1. Kniga za prihodite i rashodite za 1898 godina.

2. Kniga na katastarskite prihodi na nedvièn imot za 1902-1907

godina.

3. Kniga na katastarskite prihodi na nedvièn imot za 1911-1912

godina.


16. @ANDARMERISKA ÊTA - PRILEP ( ? ); 1908: kut. 1, 0,1.

Regesti, a.e. 363, listovi 364, NIS kartoteka.


Prepiska vo vrska so vodeweto na tefterite (knigite) vo

àndarmerijata; popravkata na pu{kite; vodeweto evidencija za municijata,

oru`jeto i lu|eto; barawa od gra|ani za izdavawe dozvoli za nosewe na oru`je;

za odrùvaweto na redot; za vr{eweto na inspekciski nadzor; za dvièweto

na licata i àndarmerijata; izgradbata na àndarmeriskata {kola vo Bitola;


28

podatoci za u~enicite vo àndarmeriskata {kola, i dr.; spisoci na oprema za

kowanicata i pe{adijata vo Prilep; spisoci na razna oprema za

àndarmerijata; razni telegrami dostaveni do àndarmerijata; paso{i i sl.


Fondovi na srpskata uprava do 1918

17. MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA KRALSTVOTO

SRBIJA - BELGRAD (1839-1918); 1885/1914: kut. 6; 0,6. AI, a.e. 1250,

listovi 3258, NIS 220 str. aùrirano vo AOP - bazite


- Izve{tai od ovlasteniot pratenik na Ministerstvoto za nadvore{ni

raboti vo Carigrad (Istanbul) Jevrem Grui}, do pretstedatelot na

Ministerskiot sovet i minister za nadvore{ni raboti Milutin Gara{anin,

vo vrska so obidite za dogovor so Patrijar{ijata za postavuvawe srpski

episkopi vo Makedonija i vo Stara Srbija - 1865 godina.

- Prepiska vo vrska so re{avaweto na skopskoto vladi~ko pra{awe-

1897 godina; krizata na srpskata nadvore{na politika vo 1898 godina;

sostojbata na „srpstvoto“ vo Prilep, koj s# u{te bil „bugarska tvrdina“ - 1898;

vo vrska so otvoraweto u~ili{ta vo Vele{ka kaza;

- Statisti~ki pregledi za Skopskiot vilaet -1902;

- Prepiska vo vrska so sostojbata na Balkanot voop{to, a posebno vo

Bitolskiot vilaet po Ilindenskoto vostanie - 1903;

- Prepiska na Srpskata pravoslavna mitropolija vo Pri{tina, 1908-

1911.

- Srpski gledi{ta za politikata na Rusija, Bugarija, Romanija, Grcija i

na Turcija pred Prvata svetska vojna, vo tekot na vojnata i po nea;

- Makedonija i Banat kako primarni za nacionalnite, dràvnite i

strategiskite interesi na Srbija;

- Gledi{ta na Srbija za grupiraweto na dràvite i podelbata na sferi

na vlijanie vo tekot na Prvata svetska vojna.

Arhivskata gra|a s na srpski jazik.

18. KRAQEVSKO SRPSKO POSLANSTVO - LONDON (1879-1918);

1884/1918: kut. 6, 0,6. AI, a.e. 1394, listovi 2981, NIS 293 str.


Diplomatski izve{tai, izve{tai na pratenikot na Srbija vo London do

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija i razni pisma i informacii

vo vrska so sostojbata vo Makedonija i na Balkanot vo periodot od 1884 do

1918 godina, preprateni do Kralskoto srpsko prateni{tvo (KSP) vo London.


29

Izve{taite se osvrnuvaat na:

1. Dejnosta na bugarskata propaganda preku angliskiot pe~at vo vrska so

makedonskoto pra{awe;

2. Tekot i izgledite za uspeh na reformskite akcii vo Makedonija;

3. Revolucionernata sostojba i spremnosta na naselenieto vo

Makedonija povtorno da se krene na vostanie;

4. Bugarskata aktivnost vo Makedonija i sostojbite vo Skopskiot

vilaet;

5. Nezadovolstvata na Arbanasite;

6. Obidot na Avstro-Ungarija da im go nametne svoeto vlijanie na

Makedonija i na Kosovskiot vilaet i stavot na srpskata Vlada za dosledno

sproveduvawe na Mirc{tegskite reformi so pomo{ od Rusija, Francija i

Italija, i pokraj opstrukciite na Turcija pri sproveduvaweto na reformite.

7. Odnosite me|u srpskite, bugarskite i gr~kite ~etni~ki organizacii.

8. Zagriènosta na bugarskata Vlada poradi neposlu{noto

„separatisti~ko“ dejstvuvawe na pirinskiot car Sandanski i nejzinite obidi

da go likvidiraat; politi~kite sostojbi vo Makedonija nastanati so

vospostavuvaweto na mladoturskiot reìm i stavot na golemite sili;

9. Diplomatskata prepiska vo ovoj fond se odnesuva i na Prvata svetska

vojna.


19. GENERALEN KONZULAT NA SRBIJA - SKOPJE ( ? - 1912);

1908/1911: kut.1; 0,1. AI, a.e. 222, listovi 387, NIS 40 str.


Vo fondot vo pogolem del se nao|a prepiska, prete`no od razuznava~ki

karakter, me|u Konzularnoto oddelenie pri Ministerstvoto za nadvore{ni

raboti na Srbija i Generalniot konzulat na Srbija vo Skopje, vo periodot od

1907 do 1911 godina.

Vo vremeto od koe datira gra|ata generalni konzuli vo Skopje bea

@ivoin Balugxi} i Jovan Jovanovi}.

Prepiskata vo najgolem del se odnesuva na:

1. Odnesuvaweto na toga{niot vele{ko-debarski mitropolit Partenie,

namerite na negovo mesto da se postavi Srbin i upatstva za re{avawe na

vele{ko-debarskoto pra{awe vo korist na Srbite.

2. Statisti~ki pregled na osudenite i oslobodenite lica od Skopskiot

vonreden sud od fevruari 1907 do maj 1908 godina;

3. Pisma za aktuelnite problemi vo skopskite sela;

4. Rabotata na Komisijata za spornite crkvi vo Makedonija;

5. Sostojbata na srpskiot element vo Kratovo i vo Kumanovo;

6. Upatstva od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti za izbor na

kandidat za srpski senator vo mladoturskiot Parlament;

7. Informacija za namerite so Mladoturskiot komitet da se organizira

miting i me{oviti ~eti da zaminat na granicata so Bosna i Hercegovina po

povod proglasuvaweto na aneksijata na BIH kon Avstrija;


30

8. Izve{taj za 380 iselenici od Bosna i Hercegovina vo Skopje i

predlog Srpskata organizacija vo Skopje da gi prifati i da gi iskoristi vo

nacionalni celi;

9. Sostojbata vo vilaetskoto Sobranie i rabotata na Komisijata na

Tajnata razuznava~ka slu`ba;

10. Izve{tai za kadrovskite promeni vo turskite organi na vlasta vo

Skopskata op{tina.


1.3. ARHIVSKI FONDOVI 1918-1941

119. BANSKA UPRAVA NA VARDARSKA BANOVINA-SKOPJE(1921-1941);

1921-1941: kut. 17; 1,7. AI, a.e. 462, listovi 4830, NIS 127 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna na Versajskata mirovna

konferencija na 28 juni 1919 godina e sankcionirana ~etvornata podelba na

Makedonija. Podelbata zna~e{e novo socijalno, ekonomsko i nacionalno

porobuvawe na makedonskiot narod. Formirano e Kralstvoto na Srbite,

Hrvatite i Slovencite (SHS), vo ~ii ramki e vklu~en najgolemiot del od

Makedonija.

So Vidovdenskiot ustav od 28 juni 1921 godina dràvata na SHS e

organizirana kako ustavna, parlamentarna i nasledna monarhija - kralot

fakti~ki e nositel na celokupnata vlast.

So Zakonot za za{tita na javnata bezbednost i poredok vo dràvata od 6

januari 1929 godina se zabraneti site politi~ki partii i zdruènija -

vovedena e t.n. [estojanuarska diktatura.

So Zakonot za imenuvawe i podelba na Kralstvoto na upravni podra~ja4

od 4 oktomvri 1929 godina slu`benoto ime na dràvata SHS se menuva vo

Kralstvo Jugoslavija. Kralstvoto e podeleno na 9 banovini, na okolii i

op{tini. Me|u 9-te banovini e i Vardarska banovina so sedi{te vo Skopje. Vo

administrativen pogled, Banovinata e podelena na tri okru`ni inspektorati,

dva samoupravni grada, 46 okolii i 525 op{tini.

Na ~elo na sekoja banovina se nazna~uva ban kako pretstavnik na

kralskata vlada so najvisoka politi~ka i op{toupravna vlast vo Banovinata -

toj vr{i postavuvawa, nazna~uvawa, unapreduvawa, otpu{tawa i

penzionirawa. Vo negova nadle`nost se i site raboti od domenot na

trgovijata, industrijata, zanaet~istvoto, {kolstvoto, grade`ni{tvoto i sl.

So Uredbata5 od 23 oktomvri 1929 godina na teritorijata na Vardarska

banovina se ustanoveni:

4 Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije br.233, Beograd od 4 oktomvri 1929.

5 Slu`beni novini na Kralstvoto Jugoslavija, godina XI br.250 - CII Beograd 25 oktomvri 1929.


31

- Okru`niot inspektorat - Bitola (za Bitolska, Gali~ka,

Gornopolo{ka, Debarska, Ki~evska, Kru{evska, Ohridska, Pore~ka,

Prespanska, Prilepska i Stru{ka okolija).

- Okruèn inspektorat - [tip (za Vele{ka, Gevgeliska, Kavadarska,

Male{evska, Kratovska, Ko~anska, Negotinska, Ov~epolska, Radovi{ka,

Strumi~ka, Carevoselska i [tipska okolija).

Organizaciska postavenost na Banskata uprava.

So Zakonot za Banska uprava od 7 noemvri 1929 godina Banskata uprava

se deli na: oddelenija, otseci i referati. Na ~elo na oddelenijata stojat

na~alnici, na koi im se podredeni site slu`benici. Na~alnikot e odgovoren

za izvr{uvaweto na site zada~i vo oddelenieto, se griì za finansiskite,

materijalnite dobra i inventarot na oddelenieto, gi sobira i sreduva site

statisti~ki podatoci.

Na ~elo na otsecite stojat {efovite na otsecite - ja kontroliraat

rabotata na otsecite i na referatite.

Banskata uprava ja so~inuvaat slednive oddelenija:

- Op{to oddelenie; Upravno oddelenie; Zemjodelsko oddelenie;

Prosvetno oddelenie; Tehni~ko oddelenie; Oddelenie za socijalni griì i

narodno zdravje; Finansisko oddelenie.

Po ocenka i potreba na resorniot minister moè da se osnovaat i

oddelenie za trgovija, zanaet~istvo i industrija (so dozvola na ministerot za

vnatre{ni raboti).

Organizacijata na oddelenijata vo Banskata uprava e sledna:

1. Op{toto oddelenie ima Sekretarijat i Personalen otsek;

2. Upravnoto oddelenie go so~inuvaat Otsekot za op{toupravni raboti,

Otsekot za javna bezbednost i Otsekot za samouprava;

3. Zemjodelskoto oddelenie gi opfa}a Otsekot za zemjodelstvo i

sto~arstvo, Otsekot za veterinarstvo, Otsekot za agrarno-pravni raboti i

Otsekot za {umarstvo;

4. Prosvetnoto oddelenie go so~inuvaat Otsekot za osnovna nastava i

Otsekot za sredna, u~itelska i stru~na nastava i narodno prosvetuvawe;

5. Tehni~koto oddelenie se sostoi od Otsekot za mostovi, pati{ta i

èleznici, Otsekot za hidrotehni~ki raboti i Otsekot za arhitektonski i

elektroma{inski raboti;

6. Oddelenieto za socijalna politika i narodno zdravje go so~inuvaat

Otsekot za socijalna politika i Otsekot za narodno zdravje;

7. Finansiskoto oddelenie - smetkovodstvo i blagajna, i

8. Oddelenieto za trgovija, industrija i zanaet~istvo e sostaveno od

Otsek za trgovija, industrija i zanaet~istvo i Otsek za rudarstvo.

Site oddelenija imaat svoi kancelariski oddeli i vodat posebni

delovodni protokoli. Celokupnoto tehni~ko-manipulativno rabotewe i

ekonomskoto rabotewe na Banskata uprava se izvr{uva preku glavnata

pisarnica.

Vo Banskata uprava se formira Banski sovet so zada~a da gi donesuva

banskite uredbi koi imaat zna~ajni nadle`nosti vo samoupravnite raboti.

Zada~i na Sovetot se sledewe na ekonomskiot, socijalniot i kulturniot

razvoj, grià za osnovawe na bolnici, detski domovi, izgradba na u~ili{ni

objekti i sl.


32

Zakonskite odredbi za agrarnata reforma i kolonizacijata na „ju`nite

krai{ta“ se zaokruùvaat so Zakonot za kolonizacija na ju`nite krai{ta od

11 juni 1931 godina i Zakonot za ureduvawe na agrarnite odnosi od 5 dekemvri

1931 godina, so {to pri Ministerstvoto za zemjodelstvo se formira

Oddelenie za agrarna reforma i agrarno-pravni raboti. Vo Vardarska

banovina se sozdadeni posebni organi, i toa:

- Vrhovno poverenstvo za agrarna reforma so sedi{te vo Skopje, i

agrarni poverenstva so sedi{te vo Skopje, Strumica i vo Bitola.

Se formiraat i agrarni sudovi kako organi za re{avawe na agrarnite

odnosi, i toa: Vi{ agraren sud vo Skopje i okoliski agrarni sudovi.

Vo sedi{teto na Banskata uprava postoi policiska ustanova - Upravna

policija, ~ija uprava se deli na otseci na ~elo so {ef, a otsecite po potreba

se delat na referati. Vo pogolemite gradovi nadvor od sedi{teto na

Banovinata se formiraat prestavni{tva na Gradskata policija, a vo

Makedonija takvi policiski ustanovi ima vo Bitola, Prilep, Strumica i vo

[tip.

Organizacijata na sudstvoto e kruto centralisti~ki i birokratski

uredena. Po predlog na ministerot za pravda, kralot gi nazna~uva sudiite.

Nezavisnosta na sudiite proklamirani so Vidovdenskiot ustav od 1921 godina

i so Oktroisaniot ustav od 1931 godina nikoga{ vo praktika ne zaìvuva.

Sudiite se zavisni od vladeja~kata garnitura i od kralot.

Na teritorijata na Vardarska banovina - vo Makedonija funkcioniraat

slednive sudski ustanovi:

- Apelacionen sud - Skopje;

- Upraven sud - Skopje;

- Prvostepeni sudovi - Bitola, Veles, Kavadarci, Ki~evo, Kumanovo,

Ohrid, Prilep, Skopje, Strumica, Tetovo i [tip;

- Ma{ki kazneni zavodi; - redovni sudovi i Advokatskata komora -

Skopje.

Posebni ustanovi od oblasta na prosvetata i kulturata se:

- Filozofskiot fakultet - Skopje (1920-1941);

- Dràvnata arhiva - Skopje (1926-1941);

- Istorisko-arheolo{kiot muzej;

- Dràvnite gimnazii vo: Bitola, Debar, Gevgelija, Kumanovo, Ohrid,

Prilep, Skopje (2 ma{ki i 1 ènska), [tip, Tetovo i Veles;

- Dràvnata u~itelska {kola - Skopje;

- Gra|anskite {koli so sedi{te vo: Berovo, Kavadarci, Ko~ani,

Kratovo, Kriva Palanka, Resen, Strumica i Sveti Nikole.

Vo oblasta na grade`ni{tvoto postojat tehni~ki oddelenija na

Banskata uprava pri sreskite (okoliskite) na~alstva Bitola, Kumanovo,

Kavadarci, Skopje, Tetovo i [tip.

Vo domenot na finansiite postojat: Finansiska direkcija - Skopje;

poreski upravi Gostivar, Brod, Ki~evo, Skopje, Kriva Palanka, Kratovo,

Rostu{a i Tetovo; katastarski upravi: Bitola i Skopje.

Vo domenot na zemjodelstvoto - {umarstvoto se osnovani: [umarskiot

inspektorat i Direkcijata za {umi vo Skopje; {umskite upravi vo Bitola,

Gevgelija, Kavadarci, Ki~evo, Kumanovo, Ohrid, Skopje, Tetovo i vo [tip.


33

Vo domenot na zdravstvoto se osnovani: Socijalno-higienskiot zavod -

Skopje, zdravstveni stanici, domovi za narodno zdravje, bolnici, zavodi i

sanatoriumi.


- Proektna dokumentacija za mostovi i pati{ta za okoliite:

Gornopolo{ka, Gali~ka, Vele{ka, Skopska;

Povlastici za vodenici - Otsek za hidrotehni~ki raboti - spisoci na

sopstvenici na vodenici, planovi i proekti za vodenici; izve{tai za

izvr{eni hidrotehni~ki raboti po okolii - mese~ni; melioracii i proekti

za reki;

- Otsek za arhitektonski i elektroma{inski raboti - Banska palata

Skopje, po{ta, policiski stanici, gimnazii, Dràvna bolnica i drugi

bolnici, Katlanovska bawa; f-ka za cement „General Jankovi}“; kamenolomi,

kasarna vo Skopje, elektri~na centrala - Skopje, Vrutok, Ka~anik, Matka;

dalnovodi;

- Otsek za {umarstvo - ureduvawe poroi i buici;

- finansiska prepiska;

- personalna dokumentacija;

- upravno oddelenie - odobreni statuti na op{tini.


120. VARDARSKA FINANSISKA DIREKCIJA - SKOPJE

( - ); 1927/1941: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 112, listovi 2788, NIS 52 str.


Po voveduvaweto na banskata uprava vo Kralstvoto Jugoslavija od

3.H.1929 godina be{e formirana i Vardarska banovina, vo ~ij sostav vleguvaa

teritoriite na Vardarska Makedonija i delovi na ju`na Srbija (Prizren,

Pri{tina, Vrawe, Leskovac i dr.). Me|u ustanovite {to dejstvuvaa na

podra~jeto na Vardarska banovina be{e i Vardarskata finansiska direkcija,

koja be{e pod direktna nadle`nost na Ministerstvoto za finansii na

Kralstvoto. Na ~elo na Direkcijata se nao|a{e direktor, a organizaciskite

raboti mu bea dovereni na finansiskiot sekretar.

Organizaciskata struktura na Vardarskata finansiska direkcija be{e

postavena na sledniov na~in:

1. Op{to oddelenie

2. Smetkovodstvo

3. Neposredni danoci:

- Dano~ni upravi: Skopje, Tetovo, Ohrid, Bitola, Prilep, Gevgelija,

[tip, Ko~ani, Veles, Kumanovo, Prizren, Pri{tina, Vrawe i Leskovac;

4. Carina: Glavna carina - Skopje; carini od prv red: Bitola, Debar,

Gevgelija, Ohrid i Struga

5. Taksi i tro{arina

6. Katastar i dràvni dobra: katastarski upravi vo Bitola i vo Skopje;

7. Otsek za kontrola na dràvnite prihodi so finansiski inspektorati

vo Skopje, Bitola i vo [tip.


34

Kon krajot na 1939 i po~etokot na 1940 godina prezemeni se aktivnosti

za reorganizacija na Finansiskata direkcija, koi se predizvikani od

potrebite za dekoncentracija na finansiskata upravna vlast po pat na prenos

na nadle`nosta od Ministerstvoto za finansii na Finansiskata direkcija i

od Finansiskata direkcija na podra~nite finansiski vlasti. Na ovoj na~in

be{e ovozmoèna pogolema samostojnost na nadle`nostite na finansiskite

vlasti, {to vlijae{e na efikasnosta vo izvr{uvaweto na zada~ite.


121. VRHOVNO POVERENSTVO ZA AGRARNA REFORMA - SKOPJE ( - );

1920-1941: kut. 3, kn. 3; 0,4. AI, a.e. 303, listovi 1473, NIS 78 str.


Na 25 fevruari 1919 godina Vladata na Kralstvoto na SHS go prifati

nacrtot pod naslov: „Prethodni odredbi za podgotovka na agrarnata reforma“,

objaven na 27 fevruari istata godina. So ovie odredbi se sproveduva{e

agrarnata reforma vo stara Jugoslavija i kolonizacijata vo Vardarska

Makedonija. Samata kolonizacija zapo~na u{te od 1919 godina. Prv

oficijalen akt {to se odnesuva isklu~ivo za kolonizacijata e Uredbata za

naseluvawe na ju`nite krai{ta donesena na 24 septemvri 1920 godina. So ovaa

uredba pravo na naseluvawe imaa site gra|ani od Kralstvoto na SHS {to se

zanimavaa so zemjodelstvo ili so selski zanaeti. Po ovaa uredba sleduva{e

Zakonot za kolonizacija na ju`nite krai{ta od 11 juni 1931 godina, so izmeni

i dopolnuvawa na 5 dekemvri istata godina, dodeka na 24 juni 1933 godina, vo

glavata 1 paragraf 3 se odreduvaa subjektite na kolonizacijata i se

predviduvaa kategoriite:

- siroma{ni dràvjani na Kralstvoto Jugoslavija;

- dobrovolci - vo ovaa kategorija spa|aat i ~etnicite i kontra~etnicite,

no so pogolemi kompetencii;

- poniski dràvni slu`benici;

- za naselenici se smetaat i onie dràvjani na Kralstvoto, koi po

osloboduvaweto se naselile vo „ju`nite kraevi“ i tamu kupile ili

planirale da kupat zemja;

- mesnoto naselenie kako subjekt na kolonizacijata se tretira posebno;

- na agronomite im se dodeluva do 60 ha zemja za podigawe na stopanstva;

- se predviduva dodeluvawe zemja na oddelni agrarni zadrugi;

- kako kolonisti se predvideni i takanare~enite siroma{ni optanti6 i

begalci.

Po osnov na „prethodnite odredbi za podgotovka na agrarnata

reforma“, a za nivno sproveduvawe, be{e formiran Dràven ured za agrarna

reforma. Ovoj „Ured“ be{e vo nadle`nost na Ministerstvoto za socijalna

politika. Podocna be{e nazna~en minister za agrarna reforma (2 april 1919),

a so Uredbata od 1920 godina od 12 fevruari be{e osnovano Ministerstvo za

6 Optanti - naselenie koe pri razgrani~uvaweto na Jugoslavija ostanalo vo sosednite dràvi

i bilo podloèno na teror. Ne sakaj}i da se stopi so tamo{noto naselenie, eden del se

preseluva vo na{ata zemja.


35

agrarna reforma na Kralstvoto na SHS. Vo organizaciskata struktura na

Ministerstvoto ima{e dve oddelenija: Op{to i Agrarno oddelenie. Vo

Agrarnoto oddelenie postoe{e Otsek za kolonizacija, repatrijacija i

dobrovolci. Vo Skopje be{e osnovana Agrarna direkcija vo soglasnost so

~lenot 27 od citiranata uredba, a kako nejzini izvr{ni organi bea sozdadeni:

- okru`ni agrarni uredi;

- okoliski agrarni poverenici i

- komisii.

Skopskata agrarna direkcija, ili, kako {to e naj~esto imenuvana,

Glavno poverenstvo so sedi{te vo Skopje, ima{e svoi okru`ni agrarni

poverenstva vo Skopje, [tip, Bitola, kako i vo Pe}, Pri{tina i Novi Pazar,

koi ne spa|aat vo teritorijata na Makedonija. Isto taka, bea sozdadeni

agrarni zaednici (20 maj 1922 godina), podocna (vo 1931 godina) nare~eni

agrarni zadrugi. Sojuzot na agrarnite zaednici vo Skopje e osnovan vo 1921

godina, vo nego ~lenuvaat prete`no kolonisti i samo tie gi koristat

privilegiite {to se predvideni so posebni propisi. Najnizok organ za

sproveduvawe na kolonizacijata pretstavuvaa op{tinskite komisii.

So Zakonot za naseluvawe na ju`nite krai{ta od 11 juni 1931 godina se

sozdavaat slednive organi:

- Vrhovno poverenstvo na agrarnata reforma vo Skopje kako glaven

organ na Ministerstvoto za zemjodelstvo za „ju`nite kraevi“;

- Agrarni poverenstva so sedi{te vo Skopje, [tip, Strumica, Negotino

i Bitola, osven ovie 5 vo Makedonija, ima u{te 7 poverenstva: vo Kosovo,

Metohija i vo delovi od Crna Gora.

Vrhovniot poverenik na agrarnata reforma nazna~uva komisii za

izdvojuvawe i organi~uvawe na zemjata za celite na kolonizacijata. Vo

sostavot na komisiite vleguvaat: pretsedatel, agraren ~inovnik, stru~en

referent za zemjodelstvo, geometar, stru~ni referenti za zdravstvo,

{umarstvo i hidrotehnika, pretsedatel, kmet ili odbornik na op{tinata.

Spored ovoj zakon, agrarnite zaednici preminuvaat vo agrarni zadrugi,

a Sojuzot na agrarnite zaednici vo Sojuz na agrarni zadrugi.

So Zakonot od 5 dekemvri 1931 godina i negovite izmeni i dopolnuvawa

od 24 juni 1933 godina be{e predvideno sozdavawe okoliski agrarni sudovi i

vi{i agrarni sudovi, kako organi za re{avawe na agrarnite odnosi. Vi{

agraren sud be{e sozdaden samo vo Skopje. Pred donesuvaweto na ovoj zakon

site re{enija na agrarnite vlasti, vsu{nost, samo ja utvrduvaa zate~enata

sostojba i taa polo`ba ja odrùvaa do donesuvaweto na Zakonot od 1931

godina.

Navedenite organi na Agrarnata reforma i kolonizacijata vo

Makedonija postoeja s¢ do postoeweto na stara Jugoslavija, bez da pretrpat

izmeni.



36

1.4. ARHIVSKI FONDOVI 1941-1944

1.4.1. Narodnoosloboditelni organi

126. VREMENO MAKEDONSKO PRETSTAVITELSTVO VO BUGARIJA -

SOFIJA (1944-1945); 1944/1945: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 42,

NIS 17 str., aùrirano vo AOP - bazite


Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo vo Sofija e sozdadeno na

29.09.1944 godina od ~lenovite na Makedonskiot komitet vo Sofija po

direktiva na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prezidiumot na

ASNOM, so cel da gi pretstavuva pred bugarskata vlada, pred Nacionalniot

komitet na Ote~estveniot front na Bugarija i pred makedonskata emigracija

vo Sofija. ^lenovi na Makedonskiot komitet, a so toa i na Privremenoto

makedonsko pretstavni{tvo, bea: Petar [andanov, Pavel [atev, Mire

Anastasov, Kiro Miqovski, Pero Mangovski, Gligor Ta{kov, Georgi

Despotov, Stefan Nanov, Georgi Abaxiev i Asen ârak~iev.

Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo postoe{e do 12.01.1945.


Zapisnici od sednicite na Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo

vo Sofija od 1944 i 1945 godina, vo koi se zabeleàni zalo`bite na

Pretstavni{tvoto za makedonskoto naselenie vo Bugarija (od 1-ta do 8-ta

arhivska edinica).

Fondot sodrì i Protokolarna kniga na Kontrolnata komisija pri

Makedonskiot nau~en institut vo Sofija, formiran za da izvr{i revizija na

delata na Upravniot sovet na MNI7 (od 9-ta do 28-ta arhivska edinica).

Na krajot se staveni i tri dokumenti za konstituiraweto na

Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo vo Sofija.

Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.

7 Makedonski nacionalen institut.


37

1.4.2. Okupatorski organi

OBLASNI DIREKCII

127. OBLASNA DIREKCIJA - BITOLA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.

AI, a.e. 128, listovi 376, NIS 38 str. aùrirano vo AOP - bazite


So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na

Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina stapija vo sila

site gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.

Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dve

oblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina del

od teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasna

direkcija.

Vo sostavot na Bitolskata oblasna direkcija vleguvaa 6 okoliski

upravi: Bitola, Brod - Makedonski, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen, 5

gradski op{tinski upravi vo Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen i 33

selski op{tinski upravi.

Na ~elo na Oblasnata uprava se nao|a{e oblasten direktor, vo ~ija

nadle`nost bea site administrativni i policiski funkcii. Toj mu be{e

neposredno pot~inet na ministerot za vnatre{ni raboti i narodno zdravje,

dodeka nemu mu bea pot~ineti organite na izvr{nata vlast, osven onie {to gi

rakovode{e Ministerstvoto za vojskata.

Preku okoliskite upravnici, kmetovite na gradskite i selskite

op{tinski upravi toj go kontrolira{e izvr{uvaweto na administrativnite,

stopanskite i politi~kite dejnosti vo oblasta, a na policiskite - preku

oblasnata policiska uprava i okoliskite policiski upravi.

Na ~elo na Oblasnata direkcija vo Bitola bea slednive oblasni

direktori: Todor Pavlov, Hristo Gucov, Anton Kozarov, Hristo Miladinov i

Sotir Nanev.


Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, planovi, personalii, statisti~ki

izve{tai, pregledi, smetkopotvrdi i prepiska.

Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.

128. OBLASNA DIREKCIJA - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.



So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na

Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina stapija vo sila

site gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.


38

Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dve

oblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina del

od teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasna

direkcija.

Vo administrativno-teritorijalen pogled, Skopskata oblasna

direkcija be{e podelena na 24 okoliski upravi.

Kako poniski organi na vlasta na teritorijata na Skopskata oblasna

direkcija bea formirani 16 gradski op{tinski upravi.

Kako najniski organi na vlasta bea formirani i 149 selski op{tinski

upravi.

Oblasnata direkcija be{e najvisoka izvr{no-politi~ka i upravna

vlast na teritorijata na oblasta.

Oblasni direktori vo Skopskata oblasna direkcija bea: Anton Kozarov

- od 23.04.1941 do 01.01.1942 god., Dimitar Raev - od 01.01.1942 do 10.01.1944 god.,

Toma Petrov - od 10.01.1944 do 09.09.1944 god.


Raspisi, naredbi, zapovedi, upatstva, izve{tai, personalii,

statisti~ki podatoci, spisoci i prepiska.


OBLASNI POLICISKI UPRAVI

129. OBLASNA POLICISKA UPRAVA - BITOLA (1941-1944);

1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 92, listovi 358, NIS 28 str.

aùrirano vo AOP - bazite


Izve{tai za obikolkata na terenot - Prilepsko (1941), za rabotata na

Slu`bata za dràvna sigurnost, za dejnosta na motoriziranata policiska

edinica - Bitolsko (1941), za organiziraweto kontra~etni~ki grupi -

Prilepsko (1943), godi{en izve{taj za rabotata na administrativnata slu`ba

(1943), za rabotata na kriminalisti~kata slu`ba (1943).

Prepiska vo vrska so snabduvaweto na komunistite so odru`je, za

fa}aweto ruski padobranci, za likvidiraweto „razbojni~ki-komunisti~ki

bandi“, za aktivnostite vo vrska so spre~uvaweto komunisti~ki aktivnosti za

vreme na Ilindenskite praznici.

Personalna dokumentacija - zapovedi za nazna~uvawe i otkazi od

rabota, re{enija za dodeluvawe nagradi, platni spisoci.

Spisoci i {emi na komunisti~ki organizacii i lica registrirani od

policijata, naredbi i zapovedi za zajaknati merki i aktivnosti protiv

komunistite.



39

130. OBLASNA POLICISKA UPRAVA - SKOPJE (1941-1944);




Izve{tai za nastanite vo oblasta, godi{en izve{taj za vnatre{nata

slu`ba (1941) na Slu`bata za dràvna sigurnost i na Skopskata oblasna

policiska uprava (1941); za dejnosta na grupite „A“, „B“ i „V“ vo 1942 godina,

za zlostorstvata napraveni od albanski bandi, za pretresite na stanovi za

sledewe lica, za napadot vrz razuznava~ot Ma~kov, za simpatizerite na

komunisti~ki idei.

Izve{tai na agenti i razuznava~i - 1943 godina - za aktivnosti na

komunistite i partizanskite odredi, mese~ni izve{tai, upatstva, naredbi,

raspisi za borbata protiv komunisti~ki i drugi napredni pojavi.

Zapovedi za nazna~uvawe, personalna dokumentacija, spisoci na

Evreite od Skopje, Bitola i [tip za ispra}awe vo koncentracioni logori.

Nedatirana dokumentacija - za na~inot na dejstvuvawe na vooruènite

grupi (sabotaì), za organiziraweto kontra~etni~ki grupi i sl.


131. OBLASNO IN@INERSTVO - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944:

kut. 19; 1,9: AI, a.e. 103, listovi 7843, NIS 54 str., aùrirano

vo AOP - bazite


Vo sklopot na bugarskata okupatorska uprava od 1941-1944 godina pod

Ministerstvoto za urbanizam, op{testveni zgradi i pati{ta be{e

formirano Oblasnoto inènerstvo - Skopje za da gi registrira i ozakonuva

zanaet~iskite i industriskite pretprijatija po gradovi na teritorijata na

Makedonija.


Fondot sodrì materijali za registracija na zanaet~iski i

industriski pretprijatija (fabriki, razni rabotilnici, vla~arnici,

vodenici, melnici) po gradovi:

- molbi, zapisnici, informativni bele{ki, odobrenija, zapisnici od

sanitarna komisija, planovi, podatoci za opremata, i dr.

- dano~ni spisoci za imateli na hidroobjekti, podatoci za sostojbata so

vodosnabduvaweto na naselenite mesta po op{tini i navodnuvaweto na

zemjodelskite kulturi;

- kinoteatri; elektrocentrali i elektromreì vo oddelni gradovi.

Zabele{ka:

Vo prodolènie, po {esnaesette kutii od ovoj fond sleduvaat tri

kutii so materijali od drugi fondovi:

- sojuzni materijali od drugi oblasni inènerstva


40

- Ministerstvo za zemjodelstvo i dràvni imoti - Sofija, pod koe spa|a

i Oblasnoto inènerstvo za vodite - Skopje

- Vodni sindikati pod Oblasnoto inènerstvo za vodite - Skopje, koi

postoeja vo toj period.


OKOLISKI UPRAVI

132. OKOLISKA UPRAVA - BEROVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,

a.e. 65, listovi 211, NIS 23 str., aùrirano vo AOP - bazite


Istorijatot i organizaciskata postavenost na site okoliski upravi se

isti, a razliki se javuvaat vo naselenite mesta {to gi pokriva odnosnata

uprava (op{tinski i selski upravi).

Vo Makedonija, kako poniski organi na civilnata i administrativnata

vlast bea formirani 6 okoliski upravi vo Bitolskata oblast i 14 okoliski

upravi vo Skopskata oblast.

Okoliskite upravi gi vr{at site administrativni, stopanski i

policiski raboti i se nao|aat pod nadle`nost na Ministerstvoto za

vnatre{ni raboti i narodno zdravje. Na ~elo na okoliskata uprava e

okoliskiot upravnik, koj mu e pot~inet na oblasniot direktor. Toj se griì

za pravilnata primena na zakonite, pravilnicite i naredbite na Vladata.

Najgolemiot del od rabotata na okoliskite upravi se izrazuva{e vo

policiskiot nadzor vo okolijata, i naj~esto toa be{e preku zamenik-

okoliskiot upravnik, koj go rakovode{e uniformiraniot del na policijata

vo okolijata.

Kako sovetodaven organ vo okolijata se formira{e sovet sostaven od

vidni li~nosti od stopanstvoto, prosvetata i dr.

Organizaciskata postavenost na Upravata e sledna:

1. Administrativna slu`ba; 2. Gra|anska slu`ba: - za gra|anska sostojba,

za socijalni griì, za snabduvawe; 3. Finansiska slu`ba: za prihodi, kasova

slu`ba, doma}instvo i imoti; 4. Dràvna kontrola; 5. Tehni~ka slu`ba: za

pati{ta, regulaciona - katastarska slu`ba, za urbanizam, kanalizaciono-

hidrolo{ka; 6. Medicinska slu`ba; 7. Veterinarna slu`ba; 8. Protivpoàrna

slu`ba; 9. Carinska i dr. slu`bi.

Vo administrativno-teritorijalen pogled, Berovskata okoliska uprava

ja so~inuvaa slednive op{tini: - Berovo so 4 naseleni mesta; - Peh~evo so 5

naseleni mesta; - Vladimirovo so 5 naseleni mesta, i - Mitra{inci so 3

naseleni mesta.


Raspisi vo vrska so potrebite od finansiski sredstva, organizacijata

na policiskite stanici, reìmot na preminuvawe na dràvnata granica, za

pojavata na letoci so koi se objasnuva borbata na partizanskite edinici, za


41

merkite za borba protiv partizanite, za zatvoraweto na odredeni lica; vo

vrska so propagandata {to se vr{e{e preku stranskite radiostanici;

izve{tai od selskite op{tini za sostojbite vo selata; zapisnici od

soslu{uvawa na lica; spisoci na lica so razna problematika.


133. OKOLISKA UPRAVA - BITOLA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,

a.e. 174, listovi 716, NIS 50 str., aùrirano vo AOP - bazite


Vo ramkite na okoliskata uprava - Bitola bea slednive op{tinski

upravi: Ba~, Staravina, Novaci, Dedebalci, Velu{ina, Topol~ani, Dihovo,

Smilevo, Vitoli{te i Kukure~ani.


- Raspisi od u~ili{nata inspekcija; vo vrska so zasejuvaweto i

koristeweto na zemji{teto; izvestuvawa za razbivaweto na partizanski

odred; za sledeweto i apseweto na odredeni lica; izve{tai za rabota;

izve{tai vo vrska so proverki vo selata - rekvirirana stoka - ovci; izve{tai

za nazna~eni kontra~etnici; za mobilizacija na zapre`ni koli i stoka;

- izvestuvawa za nepravilnosti vo rabotata na policijata;

organizirawe ~eti; kra`ba na eksplozivni sredstva; uni{tuvawe na

telegrafsko-telefonski linii; nedostig na lekovi i {verc.


134. OKOLISKA UPRAVA - GEVGELIJA (1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2.

AI, a.e. 361, listovi 818, NIS 97 str., aùrirano vo AOP - bazite


Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Gevgelija ima{e 1 gradska

op{tinska uprava (Gevgelija) i 4 selski op{tinski upravi: Bogdanci, Konsko,

Miravci i Stojakovo.


Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici od komisii,

prijavi za napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,

molbi, barawa i sl.



42

135. OKOLISKA UPRAVA - KAVADARCI (1941-1944); 1941/1944: kut. 3; 0,3.

AI, a.e. 569, listovi 1381, NIS 150 str., aùrirano vo AOP - bazite


Okoliskata uprava vo Kavadarci vo administrativen pogled ja

so~inuvaa Gradskata op{tina vo Kavadarci i op{tinite vo Begni{te,

Gradsko, Drenovo, Krwevo i Mreì~ko.

Okoliski upravnici bea: Janaki L. Grozdanov, Krum T. Kam~ev i

Konstantin Tomov.



prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,

molbi, barawa i sl.


136. OKOLISKA UPRAVA - KRU[EVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.



Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Kru{evo vleguvaa Gradskata i pet

selski op{tinski upravi: Bela Crkva, @van, Krivoga{tani, Cer i Pribilci

(Crnore~ko).




molbi, barawa i sl.


137. OKOLISKA UPRAVA - KUMANOVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.



Vo sostavot na Okoliskata uprava na Kumanovo vleguvaa Gradskata

op{tina i edinaeset selski op{tinski upravi: Gradi{te, Opae, @egqane,

Kle~ovce, Orah, Matej~e, Mlado Nagori~ane, Romanovce, Tabanovce,

Arbana{ko i Ora{ac.



43

138. OKOLISKA UPRAVA - NEGOTINO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.



Vo sostavot na Okoliskata uprava - Negotino vleguvaa Gradskata i tri

selski op{tinski upravi: Bistrenci, Dolni Disan i Demir Kapija.




molbi, barawa i sl.


139. OKOLISKA UPRAVA - OHRID (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,

a.e. 144, listovi 492, NIS 42 str. aùrirano vo AOP - bazite


Vo sostavot na Ohridskata okoliska uprava vleguvaa op{tinite:

Gradska op{tinska uprava - Ohrid, kako i selskite op{tinski upravi vo

Velgo{ti i Gorni Kosel.


Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, spisoci, personalii, op{ta

prepiska (molbi, barawa i sl.).


140. OKOLISKA UPRAVA - RADOVI[ (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.



Vo administrativen pogled, Okoliskata uprava vo Radovi{ ja so~inuvaa

selskite op{tinski upravi vo Kon~e, Podare{ i Voislavci, kako i Gradskata

op{tinska uprava vo Radovi{.


Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, spisoci, prijavi na napraveni

{teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, op{ta prepiska (molbi, barawa

i sl.)



44

141. OKOLISKA UPRAVA - RESEN (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,



Resenskata okoliska uprava vo administrativen pogled ja so~inuvaa 7

op{tini, i toa: Resenskata gradska op{tinska uprava, kako i 6 selski

op{tinski upravi vo Gope{, Jankovec, Qubojno, Podmo~ani, Stewe i Carev

Dvor.


Raspisi, zapovedi, planovi, izve{tai, spisoci i op{ta prepiska (molbi,

barawa i sl.).


142. OKOLISKA UPRAVA - SVETI NIKOLE (1941-1944);1941/1944: kut. 1;

0,1. AI, a.e. 171, listovi 635, NIS 50 str. aùrirano vo AOP - bazite


Okoliskata uprava vo Sveti Nikole ja so~inuvaa: Gradskata op{tinska

uprava vo Sveti Nikole i selskite op{tinski upravi vo Nemawica,

Ov~epole, Troolo i Xumajlija (Lozovo).

Okoliski upravnici bea: âkrov, Velev i in`. Rade Radev.


Raspisi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici, spisoci i prepiska.


143. OKOLISKA UPRAVA - STRUMICA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.



Okoliskata uprava vo Strumica ja so~inuvaa slednite op{tini:

Gradskata op{tinska uprava vo Strumica i selskite op{tinski upravi vo

Bosilovo, Valandovo, Vasilevo, Dojran, Murtino, Novo Selo, Pop~evo i

Udovo.


Zapovedi, izve{tai, personalii i prepiska.



45

144. OKOLISKA UPRAVA - [TIP (1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2. AI,



Vo sostavot na Okoliskata uprava vo [tip bea Gradskata op{tinska

uprava - [tip, kako i selskite op{tinski upravi vo Gorni Balvan, Radawe,

Dragovo, Leskovica i Krivi Dol.


Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici, prijavi na

napraveni {teti na imoti i stoka, izjavi, spisoci, personalii, op{ta

prepiska.


OKOLISKI POLICISKI UPRAVI

145. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - VELES (1941-1944);

1941/1944; kut. 1; 0,1. AI, a.e. 138, listovi 484, NIS 40 str.



Vo maj 1941 godina vo Makedonija se formirani 21 okoliska policiska

uprava kako poniski organi na policiskata vlast, so vkupno 2.750 policajci.

Vo organizaciska postavenost, Okoliskata policiska uprava vo Veles

gi ima{e istite oddelenija i slu`bi kako Oblasnata policiska uprava vo

Skopje, pod ~ija nadle`nost be{e.

Vo sostavot na Okoliskata policiska uprava ima{e policiski stanici

vo: Veles, Lisi~e, Izvor, â{ka i Bogomila.

Okoliski policiski na~alnici vo Veles bea: Simeon Petkov, Petar

Iv. Du{kov, V. Dobrev.


Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, izjavi, prijavi za

napraveni {teti na imoti i stoka, spisoci, personalii i prepiska.


146. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - KAVADARCI

(1941-1944); 1942: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 281, listovi 672, NIS

76 str., aùrirano vo AOP - bazite





46

Kako i drugite okoliski policiski upravi, taa vo Kavadarci gi ima{e

istite slu`bi, oddelenija.

Okoliskata policiska uprava vo Kavadarci ima{e nadle`nost vo

policiskite raboti vo op{tinite: Kavadarci, Begni{te, Gradsko, Drenovo,

Krwevo i Mreì~ko.


Prepiska za 1942 godina.


147. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - STRUMICA (1941-1944);

1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 25, listovi 132, NIS 12 str.,





Okoliskata policiska uprava vo Strumica ja izvr{uva{e svojata

rabota vo slednive op{tini: Strumica, Valandovo, Dojran, Bosilovo,

Vasilevo, Murtino, Novo Selo, Pop~evo i Udovo.


Raspisi, planovi, spisoci i prepiska.


148. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - [TIP (1941-1944);






Okoliskata policiska uprava vo [tip potpa|a{e pod nadle`nost na

Oblasnata policiska uprava vo Skopje i vo organizaciski pogled gi ima{e

istite slu`bi i oddelenija kako i upravata vo Skopje.

Okoliskata policiska uprava vo [tip ima{e nadle`nost vo

op{tinite: [tip, Gorni Balvan, Radawe, Dragovo, Leskovica.


Raspisi, zapovedi, izve{tai, dosieja i prepiska.



47

GRADSKI OP[TINSKI UPRAVI

149. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - GEVGELIJA (1941-1944);




Istorijatot i organizaciskata postavenost na site gradski upravi se

isti.

So voveduvaweto na bugarskata vlast, Makedonija be{e podelena na 5

gradski op{tinski upravi vo Bitolskata oblast i 16 gradski op{tinski

upravi vo Skopskata oblast, me|u koi be{e i Gevgeliskata gradska op{tinska

uprava. Osnovna funkcija na Gradskata op{tinska uprava be{e re{avaweto

na administrativnite, stopanskite, finansiskite i dr. problemi.

Zaradi re{avawe na tie pra{awa, op{tinskata uprava gi ima{e

slednive oddelenija i slu`bi: gra|ansko, sudsko, finansisko, tehni~ko,

sanitetsko, veterinarno, zemjodelsko-stopansko, za kultura i propaganda,

dràvna kontrola, kako i drugi pomo{ni slu`bi za poefikasna rabota na

op{tinata, kako {to se: protivpoàrnata, komunalnata i dr.

Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava se nao|a{e kmet, na kogo mu

pomagaa nekolku zamenici i odreden broj administrativni slu`bi.

Vo op{tinata postoe{e i Op{tinski sovet kako sovetodavno telo na

kmetot, koe mu pomaga{e vo odredeni oblasti (buxet, komunalno ureduvawe i

dr.)

Dol`nosta kmet vo Gradskata op{tinska uprava vo Gevgelija ja

izvr{uvaa: Nikola Bo{nakov, Ilija Dimitrov Bogoev, Vasil Georgiev

Manolev, Blagoj Panev Dubrovski i Ivan Dimitrov [opov.


Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, personalii, spisoci, platni

spisoci, raspiski, zapisnici od razni tela i komisii, zapisnici za napraveni

{teti na imoti i stoka, op{ta prepiska, molbi, barawa, uverenija i dosieja.


150. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - KOÂNI (1941-1944);




Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, personalii, spisoci, zapisnici od razni

tela i komisii, prijavi za napraveni {teti na imoti i stoka, op{ta prepiska

(molbi, barawa) i dosieja.



48

151. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - KRIVA PALANKA

(1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 124, listovi 847,



Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava se nao|a{e kmet, na kogo mu

pomagaa nekolku zamenici i odreden broj administrativni slu`bi.

Vo op{tinata postoe{e i Op{tinski sovet kako sovetodavno telo na

kmetot, koe mu pomaga{e vo odredeni oblasti (buxet, komunalno ureduvawe i

dr.)

Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava vo Kriva Palanka bea Veli~ko

Georgiev Kulev i Dimitar Trifunov Petrov.


Zapovedi, izve{tai, personalii, spisoci, zapisnici od razni tela i

komisii, zapisnici za napraveni {teti na imoti i stoka, op{ta prepiska -

molbi, barawa, uverenija i dosieja.

Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.

SELSKI OP[TINSKI UPRAVI

152. SELSKA OP[TINSKA UPRAVA - DRAÊVO (1941-1944);




Organizaciskata postavenost, zada~ite i nadle`nostite na site selski

op{tinski upravi se isti.

Kako najniski organi na administrativnata vlast vo Makedonija bea

formirani selski op{tinski upravi, i toa: vo Bitolskata oblast vkupno 33, a

vo Skopskata oblast 83, me|u koi be{e i Selskata op{tinska uprava vo

Dra~evo

Selskite op{tinski upravi im bea pot~ineti na okoliskiot upravnik i

na oblasniot direktor, koj gi nazna~uva{e.

Kmetot ja pretstavuva{e op{tinata pred drugite organi, a kako

pomo{nici za edno ili pove}e sela se nazna~uvaa kmetski namesnici.

Selskite op{tinski upravi gi izvr{uvaa rabotite vo vrska so:

podgotvuvaweto buxet na op{tinata; sobiraweto danoci; vodosnabduvaweto;

razvojot na zemjodelstvoto, sto~arstvoto, trgovijata i dr. oblasti;

komunalnoto ureduvawe; rekvizicijata na hrana, stoka i dr.


Spisoci, personalii, zapisnici i re{enija, molbi, uverenija i prepiska.



49

153. SELSKA OP[TINSKA UPRAVA - ZELENIKOVO (1941-1944);

1941/1944: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 414, NIS 13 str.



Zapovedi, izve{tai, zapisnici, prepiska i personalii.


154. SKOPSKI GORSKI ([UMSKI) REON - SKOPJE (1941-1944);

1942: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 7, listovi 290, NIS 7 str.



Vo sostavot na Oblasnata direkcija vo Skopje funkcionira{e

Skopskiot gorski ({umski) reon, so osnovna zada~a da vodi nadzor vrz

koristeweto na {umskiot fond vo oblasta.


Planovi za se~ewe drva vo okoliite vo Skopskata oblast i prepiska.


881 (878). DEBARSKA PREFEKTURA - DEBAR ( - ); 1942/1943:

kut.1; 0,1. AI, a.e. 46, listovi 2226. Regesti, NIS 46 str.


Prepiska, telegrami, spisoci i sl. vo vrska so: licata obvineti za

komunisti~ki aktivnosti, sudirite so komunisti, za pritvoraweto na lica, za

atentatot vrz sekretarot na Albanskata fa{isti~ka partija vo Debar, za

po~nuvaweto istraga i sudewe na razni lica, za ispra}aweto osudeni lica vo

logorot vo Dra~, izvestuvawa vo vrska so dvièwata na komunistite, za

akciite na komunistite (uni{tuvawe telefonski stolbovi, arhiva, zemawe

hrana i prehranbeni produkti, za propagandni aktivnosti na komunistite vo

Mavrovsko).

Arhivskata gra|a s na albanski jazik.

879 (1095). OKOLISKA UPRAVA - PRILEP (1941-1944); 1941/1944: kut. 1;

0,1. AI, a.e. 16, listovi 19, NIS 10 str.aùrirano vo AOP - bazite


Vo sostavot na Okoliskata uprava - Prilep vleguvaat Gradskata

op{tinska uprava i devet selski op{tinski upravi: Vitoli{te, Vrbjani,

Dolneni, Duwe, Kostinci, Nebregovo, Pletvar, Prilepec i Topol~ani.



50

882 (880). SKOPSKA INSPEKCIJA ZA TRUD - SKOPJE (1942-1944);



Fondot ne e kompleten. Samiot naziv ukaùva deka osnovna dejnost na

fondoobrazovatelot e trudovata inspekcija vo periodot na bugarskata

okupacija na Makedonija (1941-1944 godina).

So~uvan e spisok na privremeni dozvoli za otvorawe zanaet~iski

du}ani vo 1944 godina; prepiska na trudovata inspekcija so fabriki, privatni

lica-sopstvenici na zanaet~iski firmi - du}ani vo vrska so ispolnuvaweto na

zakonskite normi i standardi za izvr{uvawe odredena dejnost; za tehni~kite

karakteristiki na najraznovidni rezervoari, parni kotli i sl. Prepiska so

gra|ani za priznavawe na odredeno zanimawe - zanaet kako i za podgotovka i

polagawe ispiti za odredeni zanimawa (ma{inisti, loà~i) vo vrska so

izdavaweto rabotni~ki kni{ki, itn.


1.5. ARHIVSKI FONDOVI OD 1944

157. ASNOM - SKOPJE (1944-1945); 1944/1945: kut. 22; 2,2: AI, a.e. 1840,

listovi 9426, NIS 484 str. aùrirano vo AOP - bazite


Pra{aweto za formiraweto na ASNOM prvpat se postavi na

sovetuvaweto na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija na

Makedonija vo s. Ote{evo, kraj Prespa, odràno vo avgust 1943 godina (vo

literaturata poznato kako Prespansko sovetuvawe). Prvite, pak, zna~ajni

podgotovki vo vrska so sproveduvaweto na odlukata od ova sovetuvawe za

formirawe na ASNOM se sovpa|aat so organizaciskoto jaknewe na

Narodnoosloboditelniot front na Makedonija.

S# do svikuvaweto na ASNOM, Glavniot {tab na NOV i POJ za

Makedonija ima uloga na voeno rakovodno telo na Narodnoosloboditelnata

vojna vo Makedonija, no istovremeno toj vr{i nekoi politi~ki funkcii. Vo

ova svojstvo, Glavniot {tab izdade zna~ajni politi~ki dokumenti (proglasi,

manifesti i sl.), taka {to sevo ova mu dava karakter na posebno privremeno

pretstavni~ko telo. Glavniot {tab istovremeno gi sozdade i potrebnite

uslovi kako za svikuvawe na ASNOM taka i za negovo nepre~eno rabotewe.

Vr{ej}i ja funkcijata na politi~ko rakovodno telo na

Narodnoosloboditelnata borba, Glavniot {tab na NOV i POJ za Makedonija

vo oktomvri 1943 godina izdade Manifest do makedonskiot narod, vo koj se

iznesuvaat osnovnite idejni i programski postavki, vrz koi treba da se temeli

idniot dràvno-praven status na Makedonija vo nova Jugoslavija. Vo ovoj

dokument Glavniot {tab postavi pred makedonskiot narod i pred

demokratskata javnost vo svetot mnogu zna~ajni pra{awa vo vrska so


51

re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe vo uslovite na

Narodnoosloboditelnata borba na narodite na Jugoslavija.

Voedno, Glavniot {tab preku svoite voeno-operativni {tabovi i

komandni mesta i podra~ja vode{e postojana grià za zacvrstvuvawe i

ponatamo{no razvivawe na organite na novata narodna vlast, koi s# pove}e se

pro{iruvaa kako na oslobodenata taka i na poluoslobodenata teritorija.

Svikuvaweto na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, odràno na 29.11.1943

godina, i odlukite {to bea doneseni na nego, dadoa nov pottik za zabrzuvawe

na podgotovkite vo vrska so svikuvaweto na ASNOM. Vrz idejno-politi~kite

osnovi sodràni vo odlukite na AVNOJ se razviva{e sistemot na

narodnoosloboditelnite odbori i narodnata vlast vo Makedonija i se

zacvrstuva{e nacionalnata ramnopravnost i sloboda na makedonskiot narod.

Odlukata, pak, na AVNOJ za izgradba na Jugoslavija vrz principot na

federacija dade osnova za pro{iruvawe i aktivirawe na Inicijativniot

odbor za svikuvawe na ASNOM, koj be{e formiran neposredno po

objavuvaweto na Manifestot na Glavniot {tab.

Vsu{nost, so formiraweto na Inicijativniot odbor

Narodnoosloboditelnoto dvièwe na makedonskiot narod dobi novo

pretstavni~ko telo, za{to toa e konstituirano kako nositel na opredeleni

funkcii na vlasta. Ovaa odluka ima{e posebno zna~ewe za ponatamo{niot

razvoj na Narodnoosloboditelnata borba i za zabrzanoto formirawe i

svikuvawe na ASNOM.

Inicijativniot odbor so pismoto od mart 1944 obezbedi izborot na

delegatite na ASNOM da se izvr{i vrz osnova na demokratska izborna

postapka. Vrz osnova na edno posebno upatstvo, izdadeno od Centralniot

komitet na KP na Makedonija na 2.4.1944 godina, vo koe bea sodràni

principite na izborniot sistem, se izvr{i izborot na delegatite za Prvoto

zasedanie na ASNOM. Vo Upatstvoto se veli deka delegatite predloèni za

Prvoto zasedanie na ASNOM mora da bidat lica {to se istaknale so svojata

rabota vo Narodnoosloboditelnoto dvièwe i {to ja imaat doverbata na

narodot. Osobeno be{e istaknuvano deka za kandidati moè da se predlagaat

li~nosti {to izrasnale vo tekot na samata Narodnoosloboditelna borba i

koi kako takvi ja zasluùvaat doverbata na narodot i se soglasuvaat so

principite izloèni vo Manifestot na Glavniot {tab.

Neposredno pred svikuvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM,

slobodnata teritorija vo ovoj period se prostira{e preku patot Kumanovo -

Kriva Palanka i Kumanovo - Vrawe, vklu~uvaj}i go celiot desen breg na ju`na

Morava. Ovaa teritorija be{e ozna~ena kako mesto kade {to }e se odrì

Prvoto zasedanie na ASNOM. Spored upatstvoto izdadeno od Glavniot {tab

i Inicijativniot odbor, na ovaa teritorija bea upatuvani delegatite -

izbrani pretstavnici - za Prvoto zasedanie na ASNOM.

Do denot na odrùvaweto i svikuvaweto na Prvoto zasedanie na

ASNOM bea izbrani vkupno 115 delegati. Me|u niv ima{e lu|e od razli~en

socijalen i nacionalen sostav, a nekoi preku polnomo{no gi pretstavuvaa i

onie delegati {to ne moèa da prisustvuvaat na Prvoto zasedanie.

Podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM, izvr{eni

vo tekot na edna godina, bea krunisani so uspeh. Na 2 avgust 1944 godina be{e

svikan ASNOM na svoeto Prvo zasedanie, za da se konstituira kako najvisoko

zakonodavno i izvr{no telo na suverenata vlast na makedonskiot narod.


52

Odlukite doneseni na ova zasedanie gi dadoa osnovite za dràvno-pravniot

razvoj na slobodnata i oslobodenata nacija, koja prvpat vo svojata istorija go

proklamira sozdavaweto na slobodna federalna Makedonija vo ramkite na

Demokratska Federativna Jugoslavija.

Na Prvoto zasedanie na ASNOM Inicijativniot odbor podnese tri

dokumenti: Izve{taj na Inicijativniot odbor, Ekspoze za borbata na

makedonskiot narod protiv okupatorot i Ekspoze za narodno-demokratskata

vlast vo Makedonija. Ova se vsu{nost dokumenti {to najre~ito zboruvaat za

procesot na izgradbata na makedonskata dràva.

Vo ekspozeto se podvlekuva deka vo tekot na tri godini od

Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod se ostvareni

su{testveni rezultati. Me|u prvite se naveduva sozdavaweto na

narodnoosloboditelnata vojska i na ASNOM, {to e odraz na suverenitetot na

makedonskiot narod i vrhoven organ na makedonskata dràva. Po toj povod, vo

ekspozeto se veli: „Nie, sinovite na eden ve~no poroben narod, na edna

negirana nacija, nie sme narodni pretstavnici vo prvoto makedonsko Narodno

sobranie, graditeli na makedonskata dràva“.

Na Prvoto zasedanie na ASNOM se doneseni slednive zakonodavni

akti: Deklaracija za osnovnite prava na gra|anite na Demokratska

Makedonija; so posebna odluka makedonskiot jazik se voveduva kako slu`ben

jazik vo novata federalna makedonska dràva - kako izraz na principot za

samoopredeluvawe na makedonskiot narod; so odluka 2 avgust se proglasuva za

nacionalen praznik - £ se dava priznanie na nacionalnoosloboditelnata

borba vo minatoto i se povrzuvaat tradiciite na makedonskite vostanici od

1903 godina so narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod protiv

okupatorot; £ se iskaùva blagodarnost na narodnoosloboditelnata vojska -

edinicite na NOV na Makedonija vo zaedni~kata borba so edinicite na

drugite jugoslovenski narodi gi izvojuvaa pridobivkite za sozdavaweto na

novata federalna makedonska dràva.


158. SOBRANIE NA NRM/SRM - SKOPJE (1945-1991); 1945/1991:

kut: 670, AI a.e. 14.689, listovi 310.696, NIS 4558 str.

aùrirano vo AOP - bazite (od 1 do 31 kut.; od 99 do 670)


Stenografski bele{ki; originalni zakoni (1945-1980 godina); odluki,

re{enija; doverlivi i strogo doverlivi akti (1963-1987 godina); sedni~ni

materijali na Sobranieto na NRM/SRM - dnevni redovi; materijali po

to~kite od dnevnite redovi; mislewa i izve{tai na komisii i nadle`ni

organi (1945-1991 godina):

1. Sobor na proizvoditeli (1953-1963 god.)

- Stopanski sobor (1964-1974 god.)

- Sobor za zdruèn trud (1974-1991 god.)

2. Republi~ki sobor (1956-1974 god.)

3. Op{testveno-politi~ki sobor (1963-1984 god.)


53

4. Prosvetno-kulturen sobor (1963-1974 god.)

5. Sobor na zdruèniot trud (1963-1974 god.)

6. Sobor na op{tinite (1969-1984 god.)


159. IZVR[EN SOVET NA SRM (Vlada na DFM, NRM, SRM i RM)

(1945-1991); 1945/1991: kn. 240, kut.1830; 187,8. Obraboteni 69 a/k, AI,

a.e. 4586, listovi 36.654, NIS 1103 str., aùrirano vo AOP - bazite

od 1 do 48 kut.


Odlukite na AVNOJ gi postavija osnovite za re{avawe na

nacionalnoto pra{awe vo Jugoslavija, novata dràvna organizacija i

nejzinata klasna su{tina, kako i osnovite na idniot politi~ki sistem do

raspadot na SFRJ vo 1990 godina i proglasuvaweto na nezavisna i suverena

Republika Makedonija. Vrz osnova na odlukite na AVNOJ, site zemski

sobranija vo federativnite edinici odràa svoi sobranija i se konstituiraa

vo vrhovni, zakonodavni i pretstavni~ki tela, a istovremeno formiraa svoi

nacionalni vladi i organi za vr{ewe na izvr{no-upravnite funkcii.

So re{enijata doneseni na Prvoto zasedanie na ASNOM funkcijata na

Narodno pravitelstvo - Vlada privremeno ja izvr{uva Prezidiumot na

ASNOM. Prvata narodna vlada na Makedonija e formirana vrz osnova na

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Re{enieto na ASNOM od 15 april i

Zakonot za narodnata vlada na Makedonija donesen na Narodnoto sobranie od

16 april 1945 godina. Vo nejziniot sostav vleguvaat pretstavnici na

makedonskiot narod, albanskata i turskata narodnost, u~esnici vo NOB, lu|e

od rabotni~kite, selskite, trgovskite i intelektualnite sredini. Najzna~aen

dokument na Prvata narodna vlada na Makedonija e Deklaracijata do

makedonskiot narod, narodnostite i po{irokata jugoslovenska i svetska

javnost.

Vladata kako najvisoka izvr{na vlast vo prvite godini e naso~ena kon

obezbeduvawe i za{tita na pridobivkite od Revolucijata - odnosot na

dràvnata vlast kon stopanstvoto. Vo uslovi na radikalna promena na

sopstveni~kata struktura vo op{testvoto dràvata se manifestira kako

osnoven nositel na uprvuvaweto so stopanstvoto i stopanskiot razvitok.

Opasnosta od osamostojuvaweto na dràvniot aparat vo politi~ka mo} nad

op{testvoto treba{e da se spre~i so voveduvawe na rabotni~koto

samoupravuvawe vo 1950 godina. So predavaweto na „fabrikite na

rabotnicite“ sleduva socijalisti~kiot samoupravno-demokratski razvoj na

na{eto op{testvo, zasnovan vrz re{avawe na osnovnoto pra{awe na

ponatamo{niot razvoj - koj, vo kakvi odnosi i na koj na~in go upravuva

proizvodstvoto i koj odlu~uva za plodovite na trudot na lu|eto i za

rezultatite na op{testveniot trud vo celina. So Ustavot na NRM od 31

dekemvri 1946 godina e razgrani~ena podelbata na vlasta na zakonodavna,

izvr{na i sudska. Narodnoto sobranie, koe spored Ustavot e pretstavnik na

narodniot suverenitet i vrhoven organ na dràvnata vlast na NRM, gi

izbira{e Prezidiumot i Vladata na NRM. Vo naredniot poluvekoven period


54

do osamostojuvaweto na Republika Makedonija, vo soglasnost so promenite na

sojuzno i republi~ko nivo, se vr{at promeni i vo Vladata odnosno vo

Izvr{niot sovet. Od fevruari 1953 godina Vladata na NRM se preimenuva vo

Izvr{en sovet na NRM. Deset godini podocna, so Ustavot od 1963 godina i

Ustavniot zakon NRM se preimenuva vo Socijalisti~ka Republika

Makedonija, a Izvr{niot sovet vo Izvr{en sovet na SR Makedonija. Deset

godini podocna, so Sojuzniot ustav od 1974 godina opredelena e novata

postavenost na dràvnite organi vrz baza na delegatski sistem, a vo

ekonomski pogled nadminuvaweto na te{kata situacija treba{e da se sprovede

preku voveduvawe na OOZT - osnovni organizacii na zdruèn trud. Ulogata na

republikite jaknee vo odnos na ulogata na Federacijata. So toa stepenot na

dràvnosta na SR Makedonija vo ramkite na Federacijata bitno se zgolemuva,

a ulogata na Izvr{niot sovet stanuva pozabeleìtelna. Vo 1991 godina, deset

godini po smrtta na pretsedatelot Josip Broz Tito, krizata rezultira so

raspad na SFRJ na pove}e nezavisni dràvi. Vo periodot od 1946 do 1991 se

promenija vkupno osum premieri na vlada i izvr{nite soveti na SR

Makedonija. So toa zavr{i erata na socijalisti~koto op{testvo vo

Makedonija i se otvori pluralniot pove}epartiski koncept na op{testveno

ureduvawe na nezavisna i suverena Republika Makedonija.


MINISTERSTVA NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

170. MINISTERSTVO ZA PROSVETA NA NRM - SKOPJE (1945-1951);

1945-1951:kn. 81, kut. 46; 6,2. AI, a.e. 1647,listovi 24200, NIS 548 str.


171. MINISTERSTVO ZA SOCIJALNI GRI@I NA NRM - SKOPJE

(1945-1951); 1945/1951: kn. 149, kut. 30; 6. AI, a.e. 931, listovi 11.829,

NIS 490 str.


883 (1011) - MINISTERSTVO ZA NAUKA I KULTURA NA NRM - SKOPJE

(1949-1951); 1949/1951:kut: 9,0,9.AI, a.e. 652, listovi 5311, NIS 72 str.

Istorijat na fondoobrazovatelite:

Prezidiumot na ASNOM na Prvoto zasedanie na 6 avgust 1944 godina vo

s. Ramno (Prohor P~iwski), spored ovlastuvawata dobieni od ASNOM, ima{e


55

prerogativi na vlada i za taa cel formira osum poverenstva8, od site podra~ja

na op{testveniot ìvot za izgraduvawe na zemjata.

So Ukazot br. 19 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na FM izbrana

e prvata Vlada na Federalna Makedonija na ~elo so pretsedatelot na Vladata

Lazar Koli{evski, prviot potpretsedatel Qup~o Arsov i vtoriot

potpretsedatel Abduraim Mehmed, i ministrite:

- za vnatre{ni raboti - Kiro Petru{ev,

- za prosveta - Nikola Milev,

- za pravosudstvo - d-r Pavel [atev,

- za industrija i rudarstvo - Strahil Gigov,

- za trgovija i snabduvawe - Tode No{pal,

- za zemjodelstvo i {umarstvo - Bogoja Fotev,

- za narodno zdravje - d-r Vuka{in Popadi},

- za socijalna politika - d-r Nexat Agoli,

- za grade`ni{tvo - ing. Geor|i Vasilev

- za finansii - Qup~o Arsov.

So Zakonot10

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot na Narodnata

vlada na NRM, pokraj drugite izmeni i dopolni, formirano e i Ministerstvo

za trud.

So Ukazot br. 2411

na Prezidiumot na makedonskoto Sobranie na NRM

se osnova Ministerstvo za lokalen soobra}aj - minister e Tode No{pal.

So Ukazot br. 812

na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM za

rekonstrukcija na Vladata na NRM za minister na Ministerstvoto za

{umarstvo e postaven Stoilko Ivanovski. (Se ukinuva Ministerstvoto za

zemjodelstvo i {umarstvo, a se osnovaat dve posebni ministerstva za

zemjodelstvo i {umarstvo).

So Ukazot br. 1513

na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM e

osnovano Ministerstvo za nauka i kultura na NRM - minister e Krste

Crvenkovski.

Vo funkcija na decentralizacija na dràvniot upraven aparat, vo 1951

godina zapo~nuva ukinuvawe na ministerstvata i osnovawe na soveti.

So Ukazot br. 514

od 6 januari 1951 godina se ukinuvaat Ministerstvoto

za prosveta i Ministerstvoto za nauka i kultura i se osnova Ministerstvo za

prosveta, nauka i kultura na NRM.

So istiot Ukaz ukinati se Ministerstvoto za zemjodelstvo i

Ministerstvoto za {umarstvo i se formira Ministerstvo za zemjodelstvo i

{umarstvo na NRM.

So istiot Ukaz se ukinuva Ministerstvoto za narodno zdravje i

Ministerstvoto za socijalni griì, a na nivno mesto se osnova Sovet za

narodno zdravje i socijalni griì.

8 Fond ASNOM, k. 1.

9 Sl. vesnik na NRM br.

10 Sl. vesnik na NRM br. 23 od 1946.






56

So Ukazot br. 1215

od 13 april 1951 godina za reorganizacija na Vladata

na NRM se formira Vlada, vo ~ij sostav vleguvaat ministerstvata za

vnatre{ni raboti, finansii i pravosudstvo i slednite soveti:

1. Sovet za zakonodavstvo i izgradba na narodnata vlast;

2. Sovet za prosveta, nauka i kultura;

3. Sovet za narodno zdravje i socijalna politika;

4. Stopanski sovet so Glavna uprava za plan i Republikanski zavod za

statistika i evidencija;

5. Sovet za energetika, prerabotuva~ka i ekstraktivna industrija, so 9

glavni direkcii i Glavna uprava za lokalna industrija i zanaet~istvo;

6. Sovet za grade`ni i komunalni raboti so dve glavni upravi i dve

glavni direkcii;

7. Sovet za zemjodelstvo i {umarstvo, so dve glavni upravi i dve glavni

direkcii;

8. Sovet za promet so stoki - so ~etiri glavni upravi.

So Odlukata16

na Narodnoto sobranie na NRM br. 1046 od 15 oktomvri

1951 godina se ukinuva Sovetot za energetika, prerabotuva~ka i ekstraktivna

industrija, Sovetot za grade`ni i komunalni raboti, a se osnova Sovet za

industrija i grade`ni{tvo na Vladata na NRM.


886 (882). REPUBLI^KI SEKRETARIJAT ZA KULTURA NA SRM -

SKOPJE (1963-1965); 1963/1965: kut. 5; 0,5. AI, a.e. 390, listovi 2319,

NIS 113 str.,


SOVETI NA SOCIJALISTI^KA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

181. SOVET ZA ZEMJODELIE I [UMARSTVO PRI VLADATA

NA NRM - SKOPJE ( - ); 1950-1952: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 288,

listovi 1170, NIS 100 str.,


So Ukazot br.1617

na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NR

Makedonija br.25 od 23 april 1950 godina se formira Sovet za zemjodelie i

{umarstvo pri Vladata na NRM.

Sovetot ja rakovodi i ja koordinira rabotata od oblasta na

zemjodelstvoto, {umarstvoto i vodostopanstvoto.

15

Sl. vesnik na NRM br. 13 od 1951. 16


Sl. vesnik br.11 od 15 maj 1950.


57

Sovetot go rakovodi pretsedatelot - ministerot za zemjodelstvo, a

Sovetot go so~inuvaat i ministerot na dràvnite stopanstva i pretsedatelot

na Komitetot za vodosnabduvawe.

So Ukazot br.1218

od 13 april 1951 godina Prezidiumot na Narodnoto

sobranie na NR Makedonija go ukinuva Ministerstvoto za zemjodelie, so {to

site prava se prenesuvaat na Sovetot za zemjodelie i {umarstvo.

So istiot Ukaz br.12 Sovetot za zemjodelie i {umarstvo gi formira:

Glavnata uprava za zemjodelie; Glavnata uprava za {umarstvo i Glavnata

direkcija za zadru`no zemjodelie.

So Odlukata19

na Narodnoto sobranie na NR Makedonija od 2 fevruari

1953 godina za proglasuvawe na Zakonot za sproveduvawe na Ustavniot zakon

za op{testvenoto i politi~koto ureduvawe (ustrojstvo) na organite na vlasta

na NRM se ukinuva Sovetot za zemjodelie i {umarstvo, a se osnova

Sekretarijat za zemjodelie na Socijalisti~ka Republika Makedonija.


889 (886). SOVET ZA PROSVETA NA NRM - SKOPJE (1953-1963);

1953/1963: kn. 6, kut. 44; 4,5 AI, a.e. 1020, listovi 26.506, NIS 298 str.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

890 (887). SOVET ZA KULTURA NA NRM - SKOPJE (1957-1963);

1957/1963: kn. 8, kut. 13; 1,5. AI, a.e. 902, listovi 9330, NIS 269 str.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

891 (1012). SOVET ZA PROSVETA, NAUKA I KULTURA NA NRM -

SKOPJE (1951-1953); 1951/1953: kn. 5, kut. 10; 1,1. AI, a.e. 373,

listovi 5236, NIS 108 str.


892 (1013). SOVET ZA PROSVETA I KULTURA NA N RM - SKOPJE ( - );



893 (888). SOVET ZA [KOLSTVO NA NRM - SKOPJE (1956-1967);

1956-1967: kn. 4, kut.21; 2,2. AI, a.e. 718, listovi 8599, NIS 205 str.

18

Sl. vesnik br.13 od 18 april 1951. 19

Sl. vesnik br.3 od 10 fevruari 1953.


58


894 (923). SOVET ZA NAU^NA RABOTA NA NRM - SKOPJE (1958-1965);

1958/1965: kn. 2, kut. 21; 2,1. AI, a.e. 710, listovi 13.860, NIS 201 str.


896 (1014). REPUBLI^KI SOVET ZA KOORDINACIJA NA

NAU^NITE DEJNOSTI - SKOPJE ( - ); 1971: kut: 1; 0,1.

AI, a.e. 57, listovi 331, NIS 23 str.

Istorijat za fondoobrazovatelite:

Vrz osnova na ~lenot 73 to~ki 4 i 9 od Ustavot na Narodna Republika

Makedonija, po predlog na pretsedatelot na Vladata na NRM, Prezidiumot na

Narodnoto sobranie na NRM izdava Ukaz20

za reorganizacija na Vladata na

Narodna Republika Makedonija.

So ~lenot 1 na Ukazot, Vladata na NRM }e se sostoi od slednive

ministerstva i soveti:

Pretsedatelstvo na Vladata, Ministerstvo za vnatre{ni raboti,

Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za pravosudie, Sovet za

zakonodavstvo i izgradba na narodnata vlast, Sovet za prosveta, nauka i

kultura, Sovet za narodno zdravje i socijalna politika, Stopanski sovet so

Glavna uprava za plan i so Republikanski zavod za statistika i evidencija,

kako i negovi organi, Sovet za energetika, ekstraktivna i prerabotuva~ka

industrija so Glavna uprava za lokalna industrija i zanaet~istvo i glavni

direkcii, Sovet za grade`ni i komunalni raboti so glavni upravi i direkcii,

Sovet za zemjodelie i {umarstvo so glavni upravi i direkcii, Sovet za

promet so stoki so glavni upravi.

Na ~elo na ministerstvata stojat ministri, na ~elo na sovetite -

pretsedateli na soveti, na ~elo na glavnite upravi i generalnite direkcii

stojat direktori, koi po predlog na pretsedatelot na Vladata gi imenuva i gi

razre{uva Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM.

Sovetot za odredena granka od stopanstvoto ili oblast od

op{testvenite dejnosti re{ava za site raboti od republi~ka nadle`nost vo

soglasnost so sojuzniot i republi~kiot ustav i vo soglasnost so sojuznite i

republi~kite zakoni.

Site odluki i re{enija {to gi nosi Sovetot se razgleduvaat i se

usvojuvaat na sednici.

Vrz osnova na ~l. 71 od Ustavot na NRM od 31 dekemvri 1946 godina,

Narodnoto sobranie na NRM na sednicata od 2 fevruari 1953 godina donesuva

Odluka21

za proglasuvawe na Ustavniot zakon za osnovite na op{testvenoto i

politi~koto ustrojstvo i organite na vlasta na Narodna Republika

Makedonija.

20


Sl. vesnik na NRM br. 3 od 1953.


59

Vo soglasnost so Ustavniot zakon, republi~ki organi na vlasta se

Narodnoto sobranie i Izvr{niot sovet kako izvr{en organ na Narodnoto

sobranie.

Po nasoki i nadzor na Izvr{niot sovet, opredeleni izvr{ni raboti

vr{at republi~kite organi na upravata.

Vo soglasnost so Ustavniot zakon, Izvr{niot sovet obrazuva dràvni

sekretarijati i soveti i gi imenuva dràvnite sekretari i sekretarite na

sovetite. So denot na zapo~nuvaweto na rabotata na dràvnite sekretarijati

i na sovetite prestanuvaat da rabotat dotoga{nite ministerstva i soveti.


GLAVNI DIREKCII NA NARODNA


191. NA DRVNATA INDUSTRIJA - SKOPJE (1950-1952); 1949-1952:

kn. 9, kut. 3; 0,5. AI, a.e. 196, listovi 1557, NIS 65 str.



Glavnata direkcija za drvna industrija e formirana so Ukaz na

Prezidiumot na NRM na 1 maj 1950 godina i toa kako Generalna direkcija, a od

10 maj se preimenuva vo Glavna direkcija. Nejzina zada~a e administrativno-

operativno rakovodewe so {umsko-industriski pretprijatija za ispolnuvawe

na proizvodstvenite i investiciskite planovi. Toa e periodot na osnovawe na

prvite samostojni pretprijatija upravuvani od rabotni~kite soveti i

upravnite odbori.

Direkcijata ja ima slednava organizacija: organizaaciono-kadrovski

sektor; sekretarijat; praven referent; operativen sektor; grupa za

evidencija; planski sektor; biro za unapreduvawe na proizvodstvoto i

finansova revizija. Glavnata direkcija vo 1951 godina ima izmeni vo

organizaciskata struktura - zada~ite se realiziraat vo ramkite na pet

sektori: planski, proizvodstven, stopansko-smetkovoden, komercijalen i op{t

sektor. Vo 1952 godina direkcijata raboti so dva sektora: planski i op{t

sektor.

So Ukaz na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM br. 27 i 28 od

11.07.1952 godina Glavnata direkcija prestanuva da raboti.

Inaku, u{te od 1945 godina zapo~nuva organizirana eksploatacija na

{umskite proizvodi. So Uredbata22

br. 75 od 23 juni 1945 godina

Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo go osnova federalnoto

pretprijatie „Fe{uma“.

So Uredbata23

na Vladata na NRM br. 41 od 8 mart 1946 godina pri

Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo se osnova Zemskata uprava za

22

Sl. Vesnik na NRM br. 11 od 1945 god. 23

Sl. Vesnik na NRM br. 5 od 1946.


60

{umski i {umsko-industriski pretprijatija, koja gi prezema nadle`nostite

od „Fe{umi“. Vo 1948 godina so Uredbata24

na Vladata na NRM br. 13896 od 31

dekemvri 1947 godina se osnova Glavnata direkcija na dràvnite {umski

stopanstva, koja e ukinata vo april 1949 godina so Uredbata25

na Vladata na

NRM br. 2991 od 16 april. Nadle`nostite gi prezema Ministerstvoto za

{umarstvo s# do osnovaweto na Generalnata direkcija za dràvna industrija.


Zapisnici od sostanoci, materijali od rabotata na rabotni~kite

soveti, pravilnici, izve{tai, analizi, informacii, materijali od rabotata

na razni komisii, planski i investicioni materijali, zavr{ni smetki i sl.


194. NA DR@AVNITE STOPANSTVA - SKOPJE (1948-1949); 1948/1949:

kut. 2; 0,2. AI, a.e. 103, listovi 1132, NIS 30 str.



So Uredbata26

na Vladata na NRM br. 13717 od 31 dekemvri 1947 godina

formirana e Glavnata direkcija za dràvni zemjodelski stopanstva pri

Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo na NRM. Direkcijata gi prezema

rabotite od dotoga{nata Uprava za zemjodelski stopanstva. So Ukazot27

br. 3

na Vladata na NRM od 12 maj 1948 godina se ukinuva Ministerstvoto za

zemjodelie i {umarstvo i se formiraat dve posebni ministerstva -

Ministerstvo za zemjodelie i Ministerstvo za {umarstvo. Glavnata direkcija

za dràvni zemjodelski stopanstva e pod nadle`nost na Ministerstvoto za

zemjodelie.


Zapisnici od konferencii, sovetuvawa i izvr{eni kontroli;

operativni planovi i planovi za kapitalna izgradba; operativni izve{tai,

izve{tai od izvr{eni kontroli i godi{ni izve{tai; analizi za

meliorativni zafati i za rabotata na lokalnite stopanstva; proizvodstveni i

finansiski planovi i drugi materijali na zemjodelskite stopanstva od

Gostivar, Gradsko, Gevgelija, Demir Kapija, Dubrovo, Prilep, Negotino,

Strumica, Skopje, Trubarevo, [tip i dr.


24

Sl. Vesnik na NRM br. 1 od 1948. 25

Sl. Vesnik na NRM br. 10 od 1949. 26

Sl. Vesnik na NRM br. 1 od 24 januari 1948. 27

Sl. Vesnik na NRM br. 14 od 15 maj 1948.


61

197. NA METALNATA INDUSTRIJA - SKOPJE (1948-1952); 1947/1952:




So Uredbata28

na Vladata na NRM br. 266 od 7 januari 1948 godina be{e

osnovana Glavnata direkcija na Republikanskata metalna industrija pri

Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NRM. Vo soglasnost so ~l. 2 od

citiranata Uredba, Direkcijata e AOR (administrativno-operativen

rakovoditel) na pretprijatijata na metalnata industrija od republi~ko

zna~ewe. Direkcijata e pod neposredno rakovodstvo na ministerot za

industrija i rudarstvo. Na ~elo na Direkcijata stoi glavniot direktor, a vo

rabotata mu pomagaat {efovite na oddelite za kadrovski, planski,

komercijalni i pogonski raboti. Sekretarijatot preku sekretarot gi

rakovodi pravnite i op{tite raboti. Nazna~uvaweto na site pogorespomenati

rakovodni izvr{iteli go vr{i ministerot za industrija i rudarstvo po

dobienata soglasnost od pretsedatelot na Vladata.

Rakovodnite rabotnici go so~inuvaat Kolegiumot na Direkcijata, koj e

sovetodaven organ na glavniot direktor.


Zapisnici od rabotata na konferencijata, Kolegiumot i Upravniot

odbor; od rabotata na Rabotni~kiot sovet, od izvr{enite finansiski revizii,

zapisnici od pretprijatijata od metalnata industrija; upatstva za normirawe

na rabotite, za izgradba na u~ili{ni objekti, za investicii i sl.; planovi za

rabota i proizvodstvo, analizi, pregledi, godi{ni izve{tai, bilteni, i sl.


201. NA PREHRANBENATA INDUSTRIJA - SKOPJE ((1945-1950);

1946/1952: kn. 14, kut. 7; 1. AI, a.e. 189, listovi 4297, NIS 73 str.



Vladata na NRM po predlog na Ministerstvoto za industrija i

rudarstvo so Uredbata29

od 25 fevruari 1947 godina ja osnova Glavnata

direkcija za prehranbena industrija na NRM. Direkcijata e pod rakovodstvo

na ministerot za industrija i rudarstvo. Na ~elo na Direkcijata stoi glaven

direktor.

Organizaciskata postavenost, nadle`nostite, zada~ite i rakovodnata

struktura se identi~ni so tie na Generalnata direkcija za metalna industrija.

28

Sl. vesnik na NRM br. 1 od 24 januari 1948. 29

Sl. vesnik na NRM br. 12 od 5 april 1947.


62

So Ukazot30

br. 14 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM od 23

april 1950 godina se ukinuva Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na

Vladata na NRM, a se osnova Generalna direkcija za prehranbena industrija.

So Ukazot31

br. 12 od 13 april 1951 godina Generalnata direkcija za

prehranbena industrija se preimenuva vo Glavna uprava za prehranbena

industrija i vleguva vo sostav na Sovetot za energetika, prerabotuva~ka i

ekstraktivna industrija. Na ~elo na Glavnata uprava stoi direktor nazna~en

od Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM.


KOMITETI NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

901 (892). KOMITET ZA FISKULTURA PRI VLADATA NA NRM -

SKOPJE (1947-1950); 1946/1956: kn. 7, kut. 9; 1,1. AI, a.e. 507,

listovi 2849, NIS 144 str. aùrirano vo AOP - bazite (2 kut)


Vrz osnova na ~lenot 79 stav 2 od Ustavot na NRM, Vlatata na NRM

donesuva Uredba32

za osnovawe Komisija za fiskultura pri Vladata na

Narodna Republika Makedonija.

Zada~a na Komisijata e da go rakovodi celokupnoto fizi~ko

vospituvawe, da ja koordinira i usmeruva rabotata na organite za fiskultura

vo narodnite odbori, da ja podiga rabotnata sposobnost na narodot i da ja

zajaknuva odbrabenata sila na narodot.

Komisijata raboti po upatstva na Komitetot za fiskultura pri

Vladata na FNRJ.

Komisijata se sostoi od pretsedatel, sekretar i potrebniot broj

~lenovi {to gi postavuva Vladata po predlog na pretsedatelot na Vladata.

Komisijata ima svoja posebna presmetka na prihodite i rashodite {to

ja rakovodi pretsedatelot.


900 (1015). KOMITET ZA SREDNI I NI@I STRU^NI UÎLI[TA I

KURSEVI PRI VLADATA NA NRM - SKOPJE (1947-1948); 1947/1948:

kn. 2, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 23, listovi 53, NIS 13 str.,


Vrz osnova na ~l. 79 od Ustavot na Narodna Republika Makedonija i ~l.

29 t. 3 od Zakonot za petgodi{niot plan za razvitok na narodnoto stopanstvo

30

Sl. vesnik na NRM br. 11 od 15 maj 1950. 31

Sl. vesnik na NRM br. 13 od 18 april 1951. 32



63

na NR Makedonija vo godinite 1947-1951, Vladata na Narodna Republika

Makedonija donela Uredba33

(br. 257) za osnovawe Komitet za sredni i niì

stru~ni u~ili{ta i kursevi.

Osnovna zada~a na Komitetot e da go organizira i obezbeduva

izdignuvaweto i ponatamo{noto usovr{uvawe na srednite i niìte stru~ni

u~ili{ta i kursevi. Se griì za upisnata politika vo srednite i niìte

u~ili{ta i na kursistite; vodi grià za u~ebnici i prira~nici za

u~ili{tata; vodi smetka site pravilnici i uredbi od domenot na

obrazovanieto da bidat vo sklad so linijata na Komitetot; vodi evidencija za

nastavnite planovi i programi.

Na ~elo na Komitetot stoi ~len na Vladata kako pretsedatel. Osven

pretsedatelot, Komitetot ima sekretar i ~lenovi nazna~eni od pretsedatelot

na Vladata na NRM. Komitetot ima svoj buxet vo sostav na buxetot na Vladata.


899 (1016). KOMITET ZA UNIVERZITET, VISOKI [KOLI I NAU^NI

USTANOVI PRI VLADATA NA NRM - SKOPJE (1947-1950);



Vrz osnova na ~lenot 79 od Ustavot na NR Makedonija, Vladata na

Narodna Republika Makedonija propi{uva Uredba34

(br. 301) za osnovawe na

Komitet za univerzitet, visoki {koli i nau~ni ustanovi.

Komitetot e osnovan kako ustanova pri Vladata na NRM so zada~a da

dava nasoki za nau~nata rabota i nau~nite istraùvawa na site ustanovi,

instituti, zavodi i sl. Pokraj koordinacijata na nau~nata rabota, Komitetot

se griì za stru~no i plansko izdigawe na kadrite vo stopanskiot sektor.

Predlaga otvorawe novi fakulteti, visoki {koli i nau~ni ustanovi, &

predlaga na Vladata propisi za nivna organizacija, gi potvrduva nivnite

nastavni planovi i programi. Komitetot, vo soglasnost so pretsedatelot na

Vladata, go potvrduva izborot na rektor i prorektor, dekani i prodekani i

nastavno-profesorski personal. Na ~elo na Komitetot stoi pretsedatel, koj

zaedno so sekretarot i potrebniot broj ~lenovi gi imenuva Vladata po

predlog na pretsedatelot na Vladata.

Ministerstvata vo svoite buxeti treba da obezbedat sredstva za

otvorawe na nau~nite instituti, zavodi, laboraatorii, opitni stanici za

nau~no-istraùva~kata rabota na studentite od oddelni fakulteti.

Vo buxetot na Komitetot se predvideni sredstva za inovatorski

aktivnosti.


33




64

897 (890). GLAVNA DIREKCIJA NA REPUBLIKANSKITE RUDARSKI

PRETPRIJATIJA - SKOPJE (1947-1951); 1947/1951: kn. 2, kut. 2; 0,2.

AI, a.e. 47, listovi 775, NIS 13 str.aùrirano vo AOP - bazite


904 (1017). ZAVOD ZA PROUÛVAWE I UNAPREDUVAWE NA

[KOLSTVOTO NA NRM - SKOPJE ( - ); 1956/1964:kut: 1; 0,1. AI,

a.e. 5, listovi 270, NIS 5 str.


KOMISII NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

214. KONTROLNA - SKOPJE (1946-1951); 1946/1951: kn. 49, kut. 13; 2,3. AI,



Vo povoeniot period od razvojot na novata dràva se nametna potrebata

od dràvna kontrola. Nea ja izvr{uvaat posebni dràvni organi,

potpomognati od oddelni upravni i kontrolni resori. Prv vakov organ pri

Vladata na FNRJ e Kontrolnata komisija35

, formirana na 29 dekemvri 1945

godina. Osnovna nejzina zada~a be{e da ja kontrolira rabotata na organite na

dràvnata uprava, ustanovite i pretprijatijata i da gi sproveduva

stopanskite merki na Vladata. Kontrolnata komisija e specijalen organ na

administrativna kontrola vo periodot koga vo dràvata preovladuva

dràvnata intervencija vo stopanskite i op{testvenite odnosi. Na~elno, ima

zada~a da ja zacvrsti revolucionernata vlast i da se bori protiv nejzina

zloupotreba, no vo dadeni uslovi se pretvora vo mehanizam za zacvrstuvawe na

politi~kiot reìm {to vladee.

Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Makedonija na svoeto zasedanie

od 1 juli 1945 godina go donese Zakonot36

za Kontrolno-smetnata komisija so

zada~a:

- pregleduvawe i odobruvawe na zavr{nite smetki na smetkopolaga~ite,

na mesnite (selski i gradski), reonskite, okoliskite i okru`nite narodni

odbori i Izvr{niot naroden odbor za gradot Skopje;

- pregleduvaawe i potvrduvawe na federalnata zavr{na smetka i

izvestuvawe na Narodnoto sobranie na Makedonija za nejzinata sostojba;

- povremeno izvestuvawe na Ministerstvoto za finansii i Narodnata

vlada i Javniot obvinitel na Makedonija za nepravilnostite vo finansiskoto

rabotewe;

35

Slu`ben list na FNRJ br. 8/46. 36

Sl. vesnik na NRM br. 13 od 13 juli 1945.


65

- Kontrolno-smetnata komisija ja so~inuvaat pretsedatel, 2 ~lena na

Komisijata, referenti i potreben broj drugi izvr{iteli.

Za zna~eweto na Kontrolnata komisija zboruva faktot deka

Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM na 6 juli 1946 godina go donesuva

Zakonot37

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Narodnata vlada na

Makedonija, so koj se vr{i dopolna na ~lenot 3, alineja 1 od Zakonot za

Narodna vlada na Makedonija od 16 april 1945 godina. So ovie promeni i

dopolni pretsedatelot na Planskata komisija i pretsedatelot na

Kontrolnata komisija se ~lenovi na Vladata.

Vo Ustavot38

na Narodna Republika Makedonija od 1946 godina - Glava 8

- Organi na dràvnata uprava na NRM, vo ~lenot 80 stoi:

„Vladata na NRM ja so~inuvaat: pretsedatelot, eden ili pove}e

potpretsedateli, ministrite, pretsedatelot na Republikanskata planska

komisija i pretsedatelot na Republikanskata kontrolna komisija“...

Vrz osnova na ~lenot 79 stav 2 od Ustavot na NRM Vladata na NRM, po

predlog na pretsedatelot na Komisijata za dràvna kontrola na NRM,

donesuva Uredba39

(6 januari 1950) za organizacija i nadle`nosti na Biroto za

poplaki i predlozi na Komisijata za dràvna kontrola na NRM.

Vo soglasnost so Uredbata, site gra|ani imaat pravo da podnesat

poplaki do Biroto za nepravilnosti i nezakonitosti vo raboteweto na

dràvnite slu`benici, organite na dràvnata uprava, dràvnite i

zadru`nite ustanovi i pretprijatija. Biroto ima zada~a da gi proveri site

poplaki i predlozi na gra|anite i da intervenira vo site slu~ai koga se

naru{eni pravata na gra|anite.

Prezidumot na Narodnoto sobranie na NRM, po predlog na

pretsedatelot na Vladata na NRM, a vrz osnova na ~lenot 73, to~ka 4 i 9 od

Ustavot na NRM so Ukazot40

br. 10 gi ukinuva Komisijata za dràvna kontrola

na NRM i kontrolnite komisii na narodnite odbori. Kontrolata na

izvr{uvaweto na propisite i re{enijata na Vladata na FNRJ i Vladata na

NRM i drugite organi na dràvnata uprava }e ja vr{at sovetite,

ministerstvata, komitetite i drugite organi na Vladata na NRM.

Vo tekot na svoeto postoewe Kontrolnata dràvna komisija ja menuva

svojata organizaciska postavenost, no glavno sekoga{ se griì za: kontrola

na sostavuvaweto i izvr{uvaweto na finansiskite planovi; kontrola na

danokot na dohod, blagajni~koto rabotewe, izvr{uvaweto na buxetskite

planovi na narodnite odbori; kontrola na izvr{enite smetki, obrtnite

sredstva i kreditno-{tednata slu`ba; kontrola na realizacijata na

stranskata pomo{, sledewe na ispolnuvaweto na planskite aktivnosti vo site

domeni na raboteweto - zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto, rudarstvoto,

{kolstvoto, trgovijata i dr., a sekako i kontrola na izbira~kite spisoci.


37

Sl. vesnik na NRM br. 23 od 18 juli 1946. 38

Sl. vesnik na NRM br. 1 od (1 januari) 1947. 39

Sl. vesnik na NRM br. 4 od 1 mart 1950. 40

Sl. vesnik na NRM br. 6 od 20 fevruari 1951.


66

215. PLANSKA - SKOPJE (1945-1951); 1945/1951: kut. 54; 5,4. AI, a.e. 3471,



Vo po~etniot period od razvojot na novata dràva se nametna potrebata

od formirawe soodvetni organi od domenot na dràvnata uprava {to }e se

griàt za stopanskoto planirawe. Na sojuzno nivo, vo 1946 godina so

Zakonot41

za op{tonarodnoto stopansko planirawe se formira Planska

komisija na FNRJ. Kako na sojuzno nivo, taka i na nivo na republikite postoi

administrativno-centralisti~ki sistem na upravuvawe so stopanstvoto, t.e.

centralisti~ki sistem na planirawe. Vo uslovi na zaostanati proizvodni

sili vakov sistem na planirawe moèbi e neophoden. Celta e da gi

mobilizira site raspolo`livi sili i sredstva i da gi koncentrira za

ostvaruvawe na klu~nite celi. Slabosta na vakviot sistem na planirawe e toa

{to toj e preduslov za jaknewe na birokratskite elementi {to gi sopiraat

normativniot razvoj i inicijativnosta i ne vodat grià dali funkcioniraat

i kako se sproveduvaat ekonomskite zakoni.

So Zakonot42

za izmeni i dopolni na Zakonot za Narodnata vlada na

NRM, ~len na Vladata e i pretsedatelot na Planskata komisija na NRM, na

koja funkcuja e imenuvan d-r Kiril Miqovski. Vo soglasnost so Ustavot43

na

NRM - glava 8, ~len 80 - Organi na dràvna uprava - vo sostavot na Vladata

vleguva i pretsedatelot na Republikanskata planska komisija.

So Re{enieto br. 75244

na Planskata komisija na NRM se obrazuva

Koordinativen odbor za kursevi pri Planskata komisija na NRM.

Na ~elo na Planskata komisija na NRM do 8 fevruari 1950 godina stoi

Strahil Gigov, a na negovo mesto, so Ukazot45

br. 10 na Prezidiumot na NRM

se nazna~uva Nikola Min~ev.


912 (893) - FEDERALNA KOMISIJA NA MAKEDONIJA ZA

UTVRDUVAWE ZLODELATA NA OKUPATOROT I NEGOVITE

POMAGAÎ - SKOPJE (1944-1945); 1944/1945: kut. 30; 3. AI, a.e. 752,



Zlostorstvata protiv narodot i dràvata spa|aat me|u najte{kite

krivi~ni dela. Vo tekot na 1945 godina vo Jugoslavija e donesen zakon za

krivi~ni dela protiv narodot i dràvata. So nego se sankcioniraat napadot

na dràvnoto ureduvawe, voenite zlostorstva, politi~kata i stopanskata

sorabotka so okupatorot i negovite pomaga~i. So cel da se ispitaat i otkrijat

site voeni zlostorstva vo tekot na Vtorata svetska vojna, formirana e

Federalna komisija za zlodela na okupatorot i negovite pomaga~i.

41

Sl. list na FNRJ br. 45 od 1946. 42






67


Pravilnik za rabota na Komisijata; izvestuvawa, informacii za

na~inot na sobirawe podatoci protiv voenite zlostornici; Upatstvo za

obrazuvawe istra`ni organi, komisii; izvestuvawa za na~inot na

ekshumacijata na mrtvite; prepiska so okru`nite, gradskite i op{tinskite

NOO; prepiska na okoliskite istra`ni komisii; prijavi do istra`nite

komisii za utvrduvawe na zlodelata na germanskata vojska; spisoci na lica

proglaseni za narodni neprijateli; zapisnici na istra`nite komisii za

izvr{eni soslu{uvawa; izjavi od soslu{ani svedoci; spisoci na voeni

zlostornici, kontra~etnici i balisti - kserokskopii dobieni od Dràvnata

komisija.


2. PRAVOSUDSTVO

2.1. ARHIVSKI FONDOVI DO 1944

216. BITOLSKI KADILAK - BITOLA ( - 1912); 1607-1912: kn. 185; 3,7.

NIS 9.739 str., Regesti 38.956


Sixilite so bogatstvoto na podatocite {to se zapi{ani vo niv

pretstavuvaat nepresu{en izvor za prou~uvawe na sevkupnata istorija na

Otomanskata Imperija, a so samoto toa i na makedonskiot narod {to ìveel

na prostorite na Bitolskiot vilaet i po{iroko, na teritorijata na

Makedonija i na Balkanot. Vo sixilite se prepi{ani golem broj sultanski

naredbi – fermani, sultanski dekreti - berati i naredbi - bujuruldii od razni

drugi turski velikodostojnici. Ovie akti, kako i site drugi akti {to se

registrirani vo delovodnite protokoli na bitolskite kadii se neodminlivi

i verodostojni izvori za prou~uvawe na socijalnata ekonomskata, kulturnata,

duhovnata - religioznata istorija na ovie prostori, a sekako i na golem broj

drugi aspekti, ne pomalku zna~ajni za odredeni nastani i pojavi vrzani za

ìvotot na ovie prostori.

Podatocite za prou~uvawe na socijalnata istorija se mnogubrojni i

zna~ajni i vo {iroki ramki moè da se izdvojat vo dve kategorii - podatoci

za socijalniot status na muslimanskoto i na hristijanskoto naselenie. Moè

da se dojde do jasna slika za socijalnata polo`ba na oddelni voeni lica spored

imotite {to gi dobile za svoite voeni zaslugi i privilegiite {to gi

koristele vo op{testvoto. Osobeno mnogubrojni se podatocite za griàta

{to se prezema za ènite i decata na zaginatite voeni lica kako i na drugite

nezgrièni kategorii - se odreduvaat starateli za decata i za imotite, pomo{

vo pari za sekojdnevnata egzistencija (decidno e odredena visinata na

pari~nata pomo{ dnevno). Se dobiva vpe~atok deka nezgriènata muslimanska

èna (vdovica, razvedena i sl.) imala odredeni „privilegii“ t.e. re~isi


68

redovno socijalno se zgriùvala. Ima podatoci za muslimanskoto naselenie

so odredeni privilegii (sokolari i sl.), no tie gi gubele privilegiite vo

momentot koga ne gi ispolnuvale svoite obvrski. Se sre}avaat mnogu spisoci

za ostavninite na voenite i drugi lica, od koi moè da se izvle~at podatoci

za nivnata socijalna polo`ba. Vo pogled na neumuslimanskoto naselenienie,

ima decidni podatoci za visinata na najraznovidni redovni i vonredni danoci

so koi bile optovareni oddelni sela, naseleni mesta, kazi i sl. Se sre}avaat

golem broj molbi od selanite za osloboduvawe od danoci poradi te{kata

ekonomska sostojba i poradi ~estite sobirawa vonredni danoci. Ima dosta

podatoci za ~esto zadolùvawe na selanite za da moàt da gi isplatat

danocite, so podatoci za visinata na kamatite i vremetraeweto na

zadolùvawata. Ne se retki i podatocite za proda`bata na imotite na

selanite na licitacija koga ne uspevale navreme da se razdolàt. Vo odredeni

slu~ai nabeleàni se i uslovite pod koi selanite moèle da se prefrlat od

eden na drug imot, oddelni lica so status zakreposteni selani se osloboduvale

od ropstvoto; oddelni muslimani {to izvr{ile ubistva na nemuslimani na

sudot moèle da se oslobodat pla}aj}i im otkup na najbliskite ~lenovi na

ubienite lica; ~esto se sre}avaat naredbi, so koi pooddelni sela ili sloevi

na naselenie se osloboduvaat od odredeni danoci. Naredbite so koi se

odreduvaat licata za sobira~i na odredeni danoci davaat jasna slika za

vidovite na danocite, nivnata visina, a sekako i za vremeto koga po~nale ili

prestanale da se sobiraat. Socijalnata polo`ba na nemuslimanskoto

naselenie se vlo{uvala poradi ~estite vonredni dava~ki na selanite za

ishrana i transport na razni turski dràvni slu`benici ili za ishrana i

transport na voeni edinici: za ogrev, materijali za oru`je i sl.

Se sre}avaat mnogu podatoci za pojava na gonewe i osuduvawe na

aramiite, a voedno i za pojava na ajduci, koi poradi te{kata socijalna

polo`ba po~nale sami da se organiziraat za za{tita od nezakonskite i

prekumernite dava~ki.

Imotno-pravnite raspravii {to se vodele pred kadiite nudat odredeni

socijalni i ekonomski podatoci. Se sre}avaat spisoci na razni zanaet~ii {to

bile zdruèni vo esnafi, vo koi vaèle odredeni strogi pravila. êstopati

se naveduvaat golem broj zanaeti ili zanimawa so koi se zanimavale lu|eto, a

i podatoci koi proizvodi ili materijali postoele, kade da se sobiraat ili

kade treba da bidat transportirani ({alitra, barut, vosok i sl.), od {to moè

da se vidi: vo koi okolii, naseleni mesta ili gradovi se javuvaat odredeni

rabotilnici za prerabotka. Vo sultanskite naredbi - fermanite se

odreduvaat i cenite na odredeni zanaet~iski proizvodi, koi vo tekot na

godinata se dvièle razli~no (do odreden verski praznik e edna cena, a po

nego – druga, poniska ili povisoka, {to zaviselo od najrazli~ni okolnosti).

Za ekonomskata istorija bitni se i podatocite za po~etocite na

zadolùvaweto na selanite so odredeni kamati (pojava na lihvarstvoto),

otkupuvawe na objekti od oddlni lica od dràvata ili od drugi sopstvenici

na pokratok ili podolg vremenski period so odredena kirija, otkup na

dràvni danoci od oddelni lica, koi potoa gi pribirale od selanite, i dr.

Fermanite, beratite i bujuruldiite ~estopati davaat podatoci za

odredeni kulturni ili duhovno-religiozni pra{awa; se sre}avaat podatoci za

izgradba na u~ili{ta, bolnici, xamii, crkvi, bawi-amami, meani-anovi, za

izgradba na pati{ta i najraznovidni drugi objekti; za nazna~uvawe u~iteli,


69

verski lica; podatoci za raznovidni verski muslimanski sekti i dvièwa;

podatoci za promena na verata na nemuslimanskoto naselenie, so {to licata

{to ja promenile verata dobivale golemi dano~ni olesnuvawa i drugi

privilegii.

Poradi ~estite i mnogubrojnite vojni {to gi vodela Imperijata na

Balkanot i po{iroko ~esto se sre}avaat podatoci vo vrska so podgotovkite za

odredeni razdviùvawa i akcii (sobirawe na voeni obvrznici, obezbeduvawe

ishrana i transport vo odredeni vremenski periodi, vo odredeni kazi, so

podatoci za brojot na licata i grlata dobitok, za koi treba da se obezbedi

ishrana i smestuvawe). Pri odreduvaweto na staaratelstvo za semejstvoto na

zaginatiot vojnik se spomenuva i mestoto kade {to e zaginato liceto.

Sekako deka ovie akti davaat podatoci i za {erijatsko-pravniot sistem

vo Imperijata. Od podatocite se dobiva vpe~atok deka golem broj pra{awa od

sekojdnevnoto ìveewe bile pravno regulirani. êstopati muslimanite na

sudot moèle da izgubat sporovi od hristijanskoto naselenie, a ~esti bile i

poplakite na selanite do sultanot, koj ne ostanuval „gluv“ na oddelni nivni

molbi, barawa i sl. koga bile naru{uvani odredeni zakonski propisi.

Selanite, poradi subjektivni ili objektivni pri~ini, barale nivnite sela da

preminat od edna vo druga kaza, i dr.

Licata zadolèni za starateli trebalo redovno da gi vodat knigite za

finansiite, vo sprotivno staratelstvoto im bilo odzemano.

So aktite e propi{an i na~inot za sobirawe na jani~ari - edni propisi

vaàt za muslimanskoto, a drugi za hristijanskoto naselenie.

Sixilite vo Bitolskiot kadilak izobiluvaat so li~ni imiwa na

muslimansko i hristijansko naselenie, a se spomenuvaat site naseleni mesta

(toponimi i mikrotoponimi); ponekade so brojot na ku}ite i na ìtelite.


219. APELACIONEN SUD - SKOPJE (1919-1941); 1919/1941: kn. 12, kut. 2;

0,4. AI, a.e. 331, listovi 1660, NIS 46 str.


So sozdavaweto na Kralstvoto na SHS vo 1918 godina novata dràva vo

praktikata nasledi raznovidni pravosudni sistemi i organi. Vo periodot od

1918 do 1941 godina se voo~uva potrebata za formirawe edinstvena voedna~ena

organizaciska postavenost i mreà na pravosudnite organi.

Na 17 fevruari 1914 godina e donesena Uredba za ureduvawe na sudovite

i sudskite postapki, pri {to vo Skopje e formiran „Veliki sud“ vo rang na

apelaciski sud, vo ~ij sostav vleguvaat pretsedatelot na sudot, ~etiri sudii,

sekretari i administratori.

Vrz osnova na ~lenot 103 od Vidovdenskiot ustav, na 2 septemvri 1923

godina vo Skopje po~nuva da raboti Upravniot sud46

.

Vo periodot od 1918 do 1941 godina vo Makedonija postojat dva vida

disciplinski sudovi.

46

Trajko Zajkovski: Sudskite ustanovi vo Makedonija 1918-1941, Makedonski arhivist, Skopje

1973.


70

Apelaciskite sudovi ja izvr{uvaat sudskata vlast vo vtor stepen kaj

gra|anskite predmeti, dodeka po krivi~nite predmeti postapuvaat vo

soglasnost so Zakonot za krivi~na sudska postapka.

Organizaciskata postavenost na Apelacioniot sud e sledna:

pretsedatel, potpretsedatel, potreben broj sudii, sudski pomo{nici,

administrativen personal i sluìteli. Brojot na sudskiot personal go

odreduva ministerot za pravda.

Pretsedatelot go upravuva sudot i vodi nadzor nad sudskiot personal,

po preporaka na personalnoto oddelenie koe dava mislewe do pretsedatelot.

Na 21 dekemvri 1932 godina e donesen Zakonot47

za sedi{tata na

teritorijalnata nadle`nost na apelaciskite sudovi - sudovite vo Belgrad,

Skopje i vo Novi Sad ja zadrùvaat svojata teritorijalna nadle`nost.

Zada~ite vo apelaciskite sudovi se rasporeduvaat spored istite na~ela

{to vaàt za sudovite od prv stepen. Gra|anskite predmeti se rasporeduvaat

me|u pove}e soveti vo sudovite, a krivi~nite se dostavuvaat na eden poseben

sovet.

Vo istata 1932 godina e doneseno Upatstvoto za postapkata za ispravka

na zemji{nite knigi na podra~jata na apelaciskite sudovi vo Belgrad i vo

Skopje.

Vo 1933 godina e donesena Uredbata48

za sudski delovnik za rabotata na

sudovite od prv i od vtor stepen.

Spored navedenata Uredba, vo apelaciskite sudovi se vodat slednive

upisnici:

SU - sudska uprava

GP - gra|anski parnici

PL - praven lek

R - site gra|anski predmeti

Za vodewe na ovie upisnici vaàt propisite od Uredbata za redovnite

krivi~ni sudovi. Predmetite, za koi e donesena nekoja odluka, se ozna~uvaat

so reden broj, a za kone~no re{enite predmeti - so znakot ⊥.

Na 4 oktomvri 1934 godina e donesena Uredbata49

za osnovawe na

okoliski i okru`ni sudovi na del od podra~jeto na Apelacioniot sud - Skopje.

Osnovani se okru`ni sudovi so sedi{ta vo Bitola, Veles, Kumanovo,

Ohrid, Prilep, Skopje, Strumica, Tetovo i vo [tip.

Istovremeno, se osnovaat okoliski sudovi so sedi{ta vo Bitola, Resen,

Veles, Kavadarci, Kumanovo, Kratovo, Kriva Palanka, Ohrid, Struga, Debar,

Prilep, Ki~evo, Kru{evo, Skopje, Strumica, Radovi{, Gevgelija, Valandovo,

Tetovo, Gostivar, [tip i vo Ko~ani.

Site okru`ni i okoliski sudovi po~nuvaat da rabotat od 1 noemvri

1934 godina.

Na 10 noemvri 1934 godina e donesena Uredbata50

za formirawe i mesna

nadle`nost na okoliskite {erijatski sudovi na del od podra~jeto na

Apelacioniot sud - Skopje.

47

Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Beograd 1932. 48

Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Beograd 1933. 49

Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Belgrad 1934. 50

Isto.


71

Vrz osnova na ~lenot 435 od Zakonot za sudska krivi~na postapka, na 20

mart 1935 godina e donesena Uredbata51

za osnovawe na sudovi za maloletnici

na podra~jeto na Apelacioniot sud - Skopje.

Vo 1939 godina e donesena Uredbata52

za teritorijalnata nadle`nost na

novite okoliski sudovi: Okoliskiot sud so sedi{te vo Berovo ja opfa}a

Male{evska okolija;

Okoliskiot sud so sedi{te vo Sveti Nikole go opfa}a podra~jeto na

Ov~epolskata okolija; Okoliskiot sud so sedi{te vo Makedonski Brod go

opfa}a podra~jeto na Pore~kiot okrug.


Fondot sodrì 116 krivi~ni i 215 gra|anski predmeti, po koi e

postapuvano vo periodot od 1919 do 1944 godina. Iako fondoobrazovatelot

dejstvuva{e do okupacijata na Makedonija od Bugarija vo 1941 godina, sudot

prodolì da raboti i vo periodot na okupacijata, zatoa se za~uvani predmeti

do 1944 godina.

Sudskite predmeti sodràt tu`bi, t.e. obvinitelni akti po

prvostepenata presuda, àlbi i odluki na vtorostepeniot Apelacionen sud, a

nekade i kone~ni odluki - presudi dokolku predmetot e zavr{en. Arhivskata

gra|a nudi podatoci za sledewe na kriminalot i za imotno-pravnite odnosi vo

ovoj period.


3. VOENI EDINICI I ORGANIZACII

3.1. ARHIVSKI FONDOVI DO 1941

241. GEVGELISKA REVOLUCIONERNA ÊTA ( - ); 1922/1928: kut. 1; 0,1.


Arhivskata gra|a s na bugarski jazik

242. KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR ( - 1908);1900/1903:



243. LERINSKI REVOLUCIONEREN REON - LERIN ( - 1908); 1906/1907:

papka 1; 0,05. AI, a.e. 11, listovi 11, NIS 8 str.


51

Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Belgrad 1935. 52

Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Belgrad 1939.


72

930 (910). KOMANDANTSKA UPRAVA - ALEKSINAC (1915-1918);



Fondot e nekompleten. So~uvani se spisoci vo vrska so: zarobeni

„srpski vojnici“ od Pirot, Ni{, Aleksinac, Leskovac, Pre{evo, Vrawe,

Kumanovo, Ohrid, Tetovo, Smederevo, Poàrevac, Kru{evac, Bitola, [tip,

Kavadarci i od drugi mesta (~esto pati stanuva zbor za Makedonci

mobilizirani vo redovite na srpskata vojska vo Prvata svetska vojna);

prepiska vo vrska so transportot na zarobenite vojnici t.e. izvestuvawa za

zarobenite vojnici.


931 (909). ÊTVRTA DIVIZIONA BOLNICA (ÊTVRTI

DIVIZIONEN LAZARET) s. KRU[EVICA (1915-1918);



Fondot e nekompleten. Glavno e so~uvana prepiska na diviziskata

bolnica so nadredenite i podredenite organi i lekarskiot podoficerski -

oficerski kadar vo vrska so potrebite na bolnicata od hrana, obleka,

medicinski pomagala i lekarstva za zgriùvawe i lekuvawe na ranetite i

bolnite vojnici; personalna dokumentacija.


932 (911). ELAS - NACIONALNO-OSLOBODITELNA VOJSKA

NA GRCIJA (1941-1945); 1941/1945: kut. 6; 0,6. AI, a.e. 1402,


Arhivskata gra|a s na gr~ki i na makedonski jazik.

933 (1026). SEDMA DIVIZIJA NA DAG ( - ); 1946/1958: kut: 4; 0,4. AI,



- izve{tai, prepiska, izjavi i sl. vo vrska so razvojot na partizanskoto

dvièwe vo isto~niot del na Egejska Makedonija, partizanski akcii,

mobilizacija i sl. (1946-1948);

- izve{tai za voenite operacii na divizijata, za rabotata na

razuznava~kite slu`bi; obvinenija za neuspehot na partizanskoto dvièwe -

pojava na dezerterstvo (1948-1950);


73

- izjavi za teror vrz obvinetite lica, zapisnici, odluki i re{enija na

Istra`nata komisija na CK na KPG i za izre~eni merki vrz odgovornite lica

na divizijata (1951-1952);

- Odluki i zapisnici od Kontrolnata komisija na CK na KPG za

rehabilitacija na borcite i kadarot na 7-ta divizija. Biografii na voeno-

politi~kiot kadar na 7-ta divizija (1953-1958).

Arhivskata gra|a s na makedonski i na gr~ki jazik.

3.2. FONDOVI PO 1941

3.2.1. Fondovi na narodnoosloboditelnite edinici, ustanovi i

organizacii

253. VRHOVEN [TAB NA NARODNOOSLOBODITELNATA VOJSKA NA

JUGOSLAVIJA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1, Regesti a.e. 43,

listovi 118, NIS - kartoteka.


254. GLAVEN [TAB NA MAKEDONIJA (1942-1945); 1942/1945: kut. 6; 0,6;

Regesti a.e. 506, listovi 2484, NIS-kartoteka.


Na denot na napadot na fa{isti~ka Germanija vrz SSSR, 22 juni 1941

godina, Politbiroto na CK na KPJ izdava proglas do antifa{isti~kite i

patriotskite sili so povik za vostanie. CK na KPJ na 27 juni 1941 godina go

formira Glavniot {tab na Narodnoosloboditelnite partizanski odredi na

Jugoslavija. Vo isto vreme partiskite rakovodstva vo zemjata - pokrainite

donele odluka za zabrzani podgotovki za oruèna borba. Na sednicata na

Politbiroto na CK na KPJ od 4 juli 1941 godina e donesena odluka da se

zapo~ne oruènata borba, po {to na 12 juli 1941 godina e upaten proglas do

narodite vo Jugoslavija za vostanie.

Oruènite borbi vo Makedonija zapo~nuvaat ne{to podocna, po

ras~istuvaweto na te{kotiite vo rabotata na Pokrainskiot komitet na KPJ

za Makedonija. Na 31 avgust 1941 godina se formira nov Pokrainski komitet

za Makedonija na ~elo so Lazar Koli{evski. Toga{ e formiran i

Pokrainskiot voen {tab na Makedonija, vo ~ij sostav vlegoa Lazar

Koli{evski, Mihajlo Apostolski, Cvetko Uzunovski, Mir~e Acev, Stra{o

Pinxur i Stiv Naumov. Vo juni 1942 godina Pokrainskiot voen {tab

prerasnuva vo Glaven {tab na NO POM vo sostav: Cvetko Uzunovski, Mihajlo

Apostolski, Mir~e Acev, Stra{o Pinxur, Qup~o Arsov, a podocna se

kooptirani Stiv Naumov i Kuzman Josifovski-Pitu.


74

Pri krajot na 1942 godina narodnoosloboditelnoto dvièwe ja opfa}a

cela Makedonija, a vo prvata polovina na 1943 godina vooruènite sili se

izdignati na povisok stepen. Zapo~nuva proces na sozdavawe operativni

{tabovi i povisoki komandni {tabovi. Vo vtorata polovina na fevruari 1943

godina vo Makedonija doa|a Svetozar Vukmanovi}-Tempo kako delegat na CK

na KPJ i Vrhovniot {tab na NOV i POJ. Doa|a do reorganizacija na

Glavniot {tab na NOV i POM i vo voen pogled teritorijata na Makedonija e

podelena na pet operativni zoni. Prezemeni se merki za potesna sorabotka so

gr~kite, bugarskite i so albanskite partizani, kako i za potesna sorabotka so

Glavniot {tab na Kosovo i Metohija i voeno-politi~koto rakovodstvo na

ju`na Srbija.

Od osobeno zna~ewe e formiraweto na CK na KPM na 19 mart 1943

godina vo Tetovo.

Site ovie aktivnosti bea golem i zna~aen ~ekor kon re{avaweto na

makedonskoto nacionalno pra{awe vo tekot na Narodnoosloboditelnata

borba. Toa pridonese za razgoruvawe na oruènata borba, po{iroka

mobilizacija na narodot vo narodnoosloboditelnoto dvièwe i do sozdavawe

na novi vooruèni edinici. Glavniot {tab na NOV i POM za pouspe{no

vodewe na oruènata borba formira pet oblasni partiski komiteti – vo

soglasnost so izvr{enata podelba na Makedonija na pet operativni zoni.

Od osobeno zna~ewe za razvojot na oruènite borbi vo Makedonija e

Prespanskoto sovetuvawe od 2 avgust 1943 godina odràno vo Ote{evo.

Pretstojnata o~ekuvana kapitulacija na Italija i razvojot na NOV sozdadoa

uslovi za formirawe podvi`ni voeni edinici - brigadi i bataljoni sposobni

da dejstvuvaat na celata teritorija na Makedonija - kako garant za realizacija

na celite na oruènata borba, pri {to e odlu~eno da se formiraat organi na

voeno-zadninskata vlast - komandi na mesta, selski ~eti, straì i da se

sozdavaat slobodni teritorii.

Arhivskata gra|a s na makedonski i na srpski jazik.

KORPUSI NA NOV NA MAKEDONIJA

255. PRVI - SKOPJE (1944); 1944: papka 1; 0,05

256. VTORI - BITOLA (1944); 1944: papka 1; 0,5

257. PETNAESETTI - SKOPJE (1944-1945); 1944/1945: papka 1; 0,05.

258. BREGALNI^KO-STRUMI^KI - STRUMICA (1944); 1944: papka 1; 0,05.

259. PRVA KORPUSNA ZONA NA MAKEDONIJA - SKOPJE

(1944); 1944: papka 1; 0,05.


75

260. VTORA KORPUSNA OBLAST - BITOLA (1944); 1944: papka 1; 0,05.

Fondovi od 255 do 260 - vkupno a.e. 168, listovi 515, Regesti-

kartoteka.

DIVIZII NA NOV NA MAKEDONIJA

261. ÊTIRIESET I PRVA - KAVADARCI (1944-1945); 1944/1945:kut. 2; 0,2.

262. ÊTIRIESET I VTORA - SKOPJE (1944-1945); 1944: kut. 2; 0,2.

263. ÊTIRIESET I OSMA - KIÊVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1;

264. ÊTIRIESET I DEVETTA - BITOLA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

265. PEDESETTA - KOÂNI (1944-1945); 1944: papka 1; 0,05.

266. PEDESET I PRVA - STRUMICA (1944-1945); 1944: papka 1; 0,05.

267. KUMANOVSKA - KUMANOVO (1944); 1944: kut. 1; 0,01.

Fondovi od 261 do 267 - vkupno a.e. 461, listovi 1474, Regesti, NIS -

kartoteka.


Vo po~etokot na 1944 godina na zaedni~koto sovetuvawe vo Fu{tani CK

na KP i Glavniot {tab na Makedonija re{ija da se razgori oruènata borba

vo Azot, Pore~ i vo Kumanovsko. Po formiraweto na brigadite vo 1944

godina, na 25 avgust 1944 godina vo s. [e{kovo - Kavadarci e formirana

prvata divizija - 41. Makedonska divizija na NOVJ - so nad 2700 borci -

komandant e Tihomir Milo{evski, politi~ki komesar - Naum Naumovski.

Na 7 septemvri 1944 godina vo s. Lisec - Vele{ko e formirana 42.

Makedonska divizija, koja vo vtorata polovina na noemvri ima pove}e od 4100

borci - komandant e Kosta Ja{makovski, politi~ki komesar - Boro û{kar.

Na 10 septemvri 1944 godina vo s. Crnovec - Bitolsko e formirana 49.

Makedonska divizija, koja vo oktomvri ima pove}e od 4200 borci - komandant e

Vasko Karangelevski, politi~ki komesar Ilo Jov~evski.

Na 28 septemvri 1944 godina vo s. Plasnica - Ki~evsko e formirana 48.

Makedonska divizija so nad 3500 borci – komandant e Petar Brajovi}, a

politi~ki komesar Pero Tikvar.


76

Vo oktomvri 1944 godina e formirana Kumanovskata divizija –

komandant e Metodija Popovski, politi~ki komesar - Blagoja Popovski.

Na 19 oktomvri vo s. [irok Dol - Berovsko e formirana 51.

Makedonska divizija - so nad 2470 borci - komandant - Kiril Miqovski,

politi~ki komesar - Rade Gogov.

Na 6 dekemvri nejziniot {tab e preimenuvan vo {tab na 50. Makedonska

divizija (na teritorijata na Jugoslavija istovremeno postoele dve divizii so

oznaka 51 (Makedonska 51 i Vojvodinska 51 divizija).

Na 3 oktomvri 1944 godina od 50. i 51. Makedonska divizija e formiran

Bregalni~ko-strumi~kiot korpus na NOVJ.

Od 41, 48 i 49 divizija e formiran 15. Makedonski korpus na NOVJ so

11.340 borci.

Na krajot od 1944 godina NOV na Makedonija ima{e dva korpusa, 6

divizii, 27 brigadi i 3 odredi.


OPERATIVNI ZONI

268. PRVA - KIÊVO (1943-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.

269. VTORA - BITOLA (1943-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.

270. TRETA - KAVADARCI (1943-1944); 1943/1944: papka 1; 0,05.

271. ÊTVRTA - [TIP (1943-1944); 1944: papka 1; 0,05.

272. PETTA - SKOPJE (1943-1944); 1944: papka 1; 0,05.

Fondovi od 268 do 272 - vkupno a.e. 223, listovi 481, Regesti, NIS -

kartoteka.


Vo proletta 1943 godina Glavniot {tab na NOV i POM, za pouspe{no i

polesno rakovodewe so oruènite borbi kako i so vooruènite sili, formira

pet oblasni partiski komiteti.

Voeno-politi~kite uspesi na sojuznicite vo 1944 godina na site

frontovi, kako i uspesite vo Makedonija, go nateraa germanskiot okupator da

se podgotvuva za povlekuvawe. Pati{tata na povlekuvaweto na germanskata

armiska grupa „E“ od Grcija i od Albanija vodea niz Makedonija. Pred

edinicite na NOV i PO na Makedonija se navestuvaat te{ki borbi. Za

pouspe{na realizacija na zada~ite se nametnuva{e reorganizacija na voeno-


77

organizaciskite strukturi i od tie pri~ini teritorijata na Makedonija be{e

podelena na pet operativni zoni:

- Prvata operativna zona vo Makedonija e formirana vo maj 1943 godina

na podra~jeto na severozapadna Makedonija - severno od linijata Debar,

Ki~evo - Brod i zapadno od èlezni~kata pruga Veles - Skopje - Ka~anik.

Komandant na zonata be{e Ivan Tanev Doj~inov, a politi~ki komesar Mino

Bogdanov-Largo.

- Vtorata operativna zona na NOV i POM e formirana na 20 maj 1943

godina - ju`no od linijata Debar - Ki~evo - Brod i zapadno od èlezni~kata

pruga Prilep - Bitola. Komandant na zonata be{e Todor Angelovski, a

zamenik-politi~ki komesar Lazar Haxipopovski.

- Tretata operativna zona na NOV i POM e formirana vo po~etokot na

maj 1943 godina - isto~no od prugata Prilep - Bitola i zapadno od prugata

Veles - Gevgelija. Komandant na zonata be{e Nikola Min~ev, a politi~ki

komesar Dimitar Angelov-Gaber.

- êtvrtata operativna zona treba{e da se formira vo isto~na

Makedonija - isto~no od prugata Veles - Gevgelija i ju`no od prugata Veles -

[tip - Ko~ani. No na 21 maj 1943 godina, pri izleguvaweto na teren vo

Vinica, be{e razbien {tabot na êtvrtata operativna zona, a negoviot

komandant Van~o Prke istiot den zagina.

- Pettata operativna zona e formirana vo po~etokot na avgust 1943

godina, za nea ne postoe{e {tab - rakovodstvoto so zonata im be{e dovereno

na Boro Pockov, Hristijan Todorovski i Vera Joci}. Zonata gi opfa}a{e

teritoriite na Skopje, Kumanovo i krivopalane~kiot region.

Zada~a na {tabovite na operativnite zoni be{e formirawe novi

partizanski odredi. Vo ovoj period na teritorijata na Makedonija bea

formirani 14 novi partizanski odredi, koi ja prodolìja oruènata borba.

Istovremeno, se razviva {iroka politi~ka aktivnost za formirawe na

organite na narodnoosloboditelnata vlast i drugi organi i organizacii na

NOV.

Pretstojnata kapitulacija na Italija i razgorot na oruènata borba }e

sozdadat uslovi za formirawe na bataljonite i brigadite.

Po instrukcii na Vrhovniot {tab, Glavniot {tab na NOV i POM ja

podeli Makedonija na tri voeni oblasti: Skopska, Bitolska, [tipska i

Komanda na gradot Skopje (8 dekemvri 1944). Vo voenite oblasti se osnovaa

komandi na podra~ja i komandi na mesta. Osnovni zada~i na voeno-zadninskite

organi bea mobilizacijata, snabduvaweto (intendaturata), razuznava~kite

aktivnosti, sudskite slu`bi, slu`bite za soobra}aj i vrski i sanitetskite

slu`bi.



78

BRIGADI NA NOV I PO NA MAKEDONIJA

273. PRVA MAKEDONSKO-KOSOVSKA - SLIVOVO (1943-1945);

1943/1944: kut. 2; 0,2.

274. VTORA - FU[TANI (1943-1945); 1943/1944: kut. 2; 0,2.

275. TRETA - @EGWANI (1944-1945); 1944: kut. 2; 0,2.

276. ÊTVRTA - [TIP (1944-1945); 1944/1945: kut. 2; 0,2.

277. PETTA - PRILEP (1944-1945); 1944: kut. 3; 0,3.

278. OSMA VELE[KA - VELES (1944-1945); 1944/1945: kut. 2; 0,2.

279. ÊTIRINAESETTA - KOÂNI (1944-1945); 1944/1945: papka 1; 0,05.

280. PETNAESETTA - MAKEDONSKI BROD (1944-1945); 1944/1945

: papka 1; 0,05.

281. OHRIDSKA ARTILERISKA - OHRID (1944); 1944: kut. 2; 0,2.

282. LERINSKO-KOSTURSKA - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

283. „GOCE DELÊV“ - SOFIJA (1944); 1944: kut. 6; 0,6.

284. [ESTA - KIÊVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

285. SEDMA - BITOLA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

286. DEVETTA - KAVADARCI (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

287. DESETTA - KAVADARCI (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.


79

288. EDINAESETTA - KAVADARCI (1944-1945); 1944/1945: kut. 1; 0,1.

289. DVANAESETTA - SKOPJE (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

290. TRINAESETTA - VINICA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

291. [ESNAESETTA - SKOPJE (1944-1945); 1944: kut. 1, 0,1.

292. SEDUMNAESETTA - KRATOVO (1944-1945); 1944; kut. 1, 01.

293. OSUMNAESETTA - KUMANOVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

294. DEVETNAESETTA - DELÊVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

295. DVAESETTA - RADOVI[(1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

296. DVAESET I PRVA - STRUMICA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.

Fondovi od 273 do 296 - vkupno a.e. 958, listovi 2582, Regesti - NIS -

kartoteka.


Vo oglasnost so odlukite na Prespanskoto sovetuvawe, CK na KPM na

18 avgust 1943 godina na Slavej Planina, zaedno so [tabot na 2-ta operativna

zona, go formira Prviot bataljon „Mir~e Acev“ - prvata operativna edinica

na makedonskiot narod - „garantot za za~uvuvawe na postignatoto vo tekot na

vostanieto i revolucijata“.

Vo tekot na 1944 godina vo Makedonija se formirani 27 brigadi, vo ~ij

sostav ima{e 98 bataljoni - Vtorata makedonska udarna brigada formirana na

20 dekemvri 1943 - s. Fu{tani Koùf - Tretata (@egqane), êtvrtata (Lisec) ,

Pettata (s. Zborsko - Egejska Makedonija), Sedmata (s. Pevkohori - Egejska

Makedonija), Devettata (s. [e{kovo), Desettata (Koùv), êtvrtata

{iptarska brigada (7 makedonsko-{iptarska brigada - planina Karaorman),

Edinaesettata makedonsko-kumanovska (s. Pelince), Petnaesettata - Pore~ka,

Osmata - Vele{ka, [estata makedonska, Kru{evskata brigada, Dvanaesettata

makedonsko-skopska, Trinaesettata, brigadata „Goce Del~ev“, êtirina-

esettata makedonska brigada „Dimitar Vlahov“, Edinaesettata makedonska

brigada - Vtora - Tikve{, Osumnaesettata, [esnaesettata, Sedumnaesettata,

Devetnaesettata makedonska brigada „Goce Del~ev“, Dvaesettata, Dvaeset i

prvata i Prvata egejska udarna brigada.


80

Po kapitulacijata na Italija se sozdava ogromna slobodna teritorija

vo zapadna Makedonija, na potegot Struga, Debar, Ki~evo i Ohrid so

oslobodenite gradovi Ki~evo i Debar. Glavniot {tab na NOV i POM i CK na

KP na Makedonija se prefrluvaat na slobodnata teritorija vo Debarca i se

vospostavuva radiovrska so Vrhovniot {tab na NOV i POJ.

Doa|a do masovno formirawe na novi edinici - bataljoni, se formiraat

narodnoosloboditelni odbori i e sozdadena voeno-zadninska organizacija so

tri komandni mesta vo Debar, Ki~evo i vo Debarca - s. Izdeglavje.

Sozdavaweto golem broj bataljoni i brigadi ovozmoùva pro{iruvawe na

oruènata borba po dolinata na rekata Vardar, zagrozuvawe na

komunikacijata Skopje - Solun.

Sojuzni~kata vrhovna komanda od Kairo, vo soglasnost so Vrhovniot

{tab na NOV i POJ, ja pra}a prvata voena misija pri Glavniot {tab na

Makedonija na ~elo so majorot Kvajn (\or|).


BATALJONI

297. „MALESIJA“ - STRUGA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.

298. „MIRÊ ACEV“ - DEBARCA (1943); 1943: kut. 1, 0,1.

299. „ORCE NIKOLOV“ - KUMANOVO (1934-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.

300. „ SLAVEJ“ - DEBARCA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.

301. „STIV NAUMOV“ - FU[TANI (1943); 1943: kut. 1, 0,1.

302. „STRA[O PINXUR“ - KAVADARCI (1943-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.

303. „HRISTO BOTEV“ - FU[TANI (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

ODREDI NA NOV I PO NA MAKEDONIJA

304. „\ORÊ PETROV“ - PRILEP (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.

305. „PELISTERSKI“ - BITOLA (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.


81

306. „HRISTO BOTEV“ - FU[TANI (1943-1944); 1943-1944: kut. 1; 0,1.

307. BITOLSKI „GOCE DELÊV“ (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.

308. BITOLSKO-KRU[EVSKI - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

309. BITOLSKO-PRESPANSKI - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

310. VELE[KI „DIMITAR VLAHOV“ - VELES (1942-1943);

1942/1943: kut. 1; 0,1.

311. KRU[EVSKI - KRU[EVO (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

312. KUMANOVSKI - KUMANOVO (1943-1944); 1943: kut. 1; 0,1.

313. PORE^KI - MAKEDONSKI BROD (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

314. PRILEPSKI „DIMITAR VLAHOV“ - PRILEP (1942); 1942:

kut. 1; 0,1.

315. SKOPSKI - SKOPJE (1941-1944); 1942/1944: kut. 1; 0,1.

316. „DAMJAN GRUEV“ - RESEN (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.

317. PRILEPSKI - PRILEP (1942-1944); 1942: kut. 1; 0,1.

318. „JANE SANDANSKI“ - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.

319. „MALESIJA“ - STRUGA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.

320. „SLAVEJ“ - STRUGA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.

Fondovi od 304 do 320 - vkupno a.e. 310, listovi 874, Regesti,

NIS-kartoteka.


82


Na 22 avgust 1941 godina vo blizinata na Skopje (s. Zloku}ani) e

formiran Skopskiot partizanski odred, koj od septemvri dejstvuva na

Skopska Crna Gora.

Prilepskiot partizanski odred, formiran vo sredinata na septemvri

1941 godina na planinata Mukos, na 11 oktomvri izvr{i napad na policiskata

stanica i na zatvorot vo Prilep i gi uni{ti telefonskite postrojki. Ovoj

nastan se praznuva kako den na Vostanieto na makedonskiot narod.

Vo periodot od 1941 do 1944 godina na teritorijata na Makedonija se

formirani 34 partizanski odredi, i toa:

- 1941 - pokraj ve}espomenatite (Skopski i Prilepski), Kumanovskiot

odred - 12 oktomvri, Male{evskiot odred - 25 avgust;

- 1942 - Bitolsko-prespanskiot (Prespansko-ohridski) „Damjan Gruev“ 6

juli, Bitolskiot odred „Pelister“ 22 april, Kru{evskiot „Pitu Guli“ 16

april, Mavrovskiot odred (Gostivarsko-mavrovski) 30 septemvri i Vele{kiot

odred „Pere To{ev“ vo maj;

- 1943 - Bitolskiot odred „Goce Del~ev“ - 22 maj, Bregalni~kiot odred

17 maj, odredot „Drimkol“ - vo po~etokot na avgust, Gevgeliskiot odred „Sava

Mihailov“ vo maj, Ki~evskiot odred 23 april, Vtoriot ki~evsko-mavrovski

odred 21 maj, odredot „Kopa~ka“ septemvri, odredot „Malesija“ 23 septemvri,

Makedonsko-kosovskiot odred - avgust i Tikve{kiot odred „Dobri Daskalov“

13 maj; Odredot „Slavej“ (Bataljon „Slavej“) vo septemvri;

- 1944 - Bitolskiot odred (Bitolsko-prespanski, Bitolsko-prilepski i

Bitolsko-kru{evski) vo avgust, Gevgeliskiot odred (vtor - Gevgelisko-

bogdanski) 30 juli, Kratovskiot odred - avgust, Krivopalane~kiot odred -

avgust, Lerinskiot odred - 20 oktomvri, Mariovskiot odred - vo oktomvri,

Ohridsko-prespanskiot (Resensko-prespanski) 21 mart, Pla~kovi~kiot odred -

12 april, Prespanskiot odred - juli, Prilepskiot odred - vtor (Vele{ko-

prilepski), 20 juli, Strumi~kiot odred - 18 avgust, Strumi~ko-gevgeliskiot

odred (Pla~kovi~ki odred) 12 april i Tikve{kiot odred - vtor - vo oktomvri.


4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI USTANOVI

4.1. PROSVETNI USTANOVI I UÎLI[TA

323. FILOZOFSKI FAKULTET - SKOPJE ( 1920-1941); 1919/1941: kn. 66,



Istorijat za fondoobrazovatelot:

Vo 1920 godina vo Skopje e osnovan Filozofskiot fakultet. Sobiraj}i

okolu sebe mladi lu|e i nau~en kadar, toj pretstavuva{e privle~en centar i

preduslov za nacionalno sozrevawe i kulturno izdigawe na ovie prostori.


83

Fakultetot vospituva{e i obrazuva{e generacii, koi podocna u~estvuvaa vo

vodeweto na na{iot op{testveno-politi~ki, nau~en i kulturen razvoj i

napredok.

Filozofskiot fakultet vo Skopje pretstavuva poseben fakultet vo

ramkite na Univerzitetot vo Belgrad. Toj e pravno lice, na ~ie ~elo stoi

dekanot, Fakultetskiot sovet i Sudot na slu{atelite. Nema poseben

univerzitetski senat, a taa funkcija mu e doverena na Univerzitetskiot senat

vo Belgrad. Fakultetot po~na da raboti so otsek za op{testveno-humanitarni

nauki.

Od osnovaweto se ~uvstvuva{e potreba od otvorawe otsek za prirodni

nauki (fizika, hemija, matematika...). Fakultetot celi 20 godini se bore{e za

svoe pro{iruvawe.

Vo 1930 godina, spored so~uvanite akti vo fondot, na Filozofskiot

fakultet rabotat slednive katedri:

- teoriska filozofija; psihologija; prakti~na filozofija so

pedagogija;

- fizi~ka geografija i antropogeografija;

- etnologija so etnografija; srpski jazik;

- istorija na ju`noslovenskata knièvnost;

- klasi~na filologija; francuski jazik i knièvnost; germanski jazik i

knièvnost; komparativna knièvnost so teorija; narodna istorija; istorija

na stariot vek; istorija na sredniot vek; istorija na noviot vek;

vizantologija; arheologija; istorija na umetnosta i slovenska filologija.

Postoeja tri lektorati - za francuski, ruski i germanski jazik. Na

Fakultetot postoeja fondacii, preku koi studentite koristea stipendii,

nagradi i sl.

Vo 1929/1930 godina, vo ramkite na 12 seminari i 1 institut rabotea 4

redovni profesori, 6 vonredni profesori, 4 docenti, 2 lektori, 1 asistent, 1

kartograf i 18 nastavnici.

Vo 1940 godina fakultetot rabote{e so 8 redovni profesori, 5

vonredni profesori, 4 docenti, 3 lektori i 1 vr{itel na dol`nosta lektor, 2

asistenti i 1 asistent-pripravnik, 1 kartograf, 223 nastavnici i 7

pomo{nici-nastavnici.

Od so~uvanata arhivska gra|a moè da se konstatira deka Fakultetot vo

1920/1921 godina zapo~nal da raboti so 21 student, a vo 1929/1930 godina

rabote{e so 124 studenti.


324. UNIVERZITET „CAR BORIS III“ - SKOPJE (1943-1945); 1943/1945:

kn. 2, kut. 5; 0,6. AI, a.e. 217, listovi 3011, NIS 63 str.,



Univerzitetot po~na da raboti na 22 oktomvri 1943 godina.

Podgotovkite za otvorawe na Univerzitetot po~naa vo po~etokot na 1943

godina so objaveniot konkurs za profesorski kadar. Konkursot trae{e do 21

juni 1943 godina, po {to Sovetot na Sofiskiot univerzitet „Sveti Kliment


84

Ohridski“ pristapi kon izbor na kadarot. Pogolemiot del od profesorite

be{e od Bugarija, a samo mal del od Makedonija.

Fakultetot rabote{e kako istorisko-filolo{ki. Za rektor i dekan na

Univerzitetot be{e nazna~en docent Atanas Iliev. Vo u~ebnata 1943/1944

godina ima{e studii po slovenska filologija, istorija i geografija. Upisot

ne be{e ograni~en, i pokraj raznite privilegii. Za da moè Univerzitetot da

raboti, bea doneseni 72 zavr{eni maturanti od Bugarija.


Fondot sodrì programi za rabota, spisoci na studenti, uslovi za

zapi{uvawe; dosieja na docentite, lektorite, asistentite i na tehni~kiot

personal na Univerzitetot; dosieja na studentite od spomenatite tri katedri

- slovenska filologija, istorija i geografija.

So~uvana e op{tata i finansiskata prepiska.


934 (915). CRKOVNO-UÎLI[NO NASTOJATELSTVO - KRATOVO ( - );



Ustav na Crkovno-u~ili{noto nastojatelstvo; prepiska na

pretsedatelite na crkovno-u~ili{nite op{tini vo vrska so raboteweto na

u~ili{tata, nazna~uvaweto u~iteli, sobiraweto finansiski sredstva,

platite na u~itelite i sl., nazna~uvaweto pomo{en personal vo u~ili{tata,

rabotata i prinadle`nostite na crkovnite horovi; izdavaweto objekti pod

zakup i sobiraweto sredstva od niv; za sobiraweto sredstva od esnafskite

zdruènija za popravka na crkvi, manastiri i ikoni; molbi za nazna~uvawe

u~iteli i sl.


938 (916). SKOPSKO TRETOKLASNO PEDAGO[KO UÎLI[TE -

SKOPJE ( - ); 1905: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 6, listovi 40, NIS 3 str.


Zapisnici od odrànite sostanoci na U~itelskiot sovet, soslu{uvawa

u~enici {to formirale revolucionerni kruòci; popolneti pra{alnici od

u~enicite vo vrska so kruòcite; prepiska so crkovno-u~ili{nite op{tini

vo vrska so zapi{uvaweto u~enici.



85

939 (920). NI@A OFICERSKA [KOLA - SKOPJE ( - ); 1930/1934: kut: 2; 0,2.



Spisok na pitomcite od 59 klasa na Niàta oficerska {kola - Voena

akademija; voeni zapovedi; u~ebnici za istorijata na vojnite: Rusko-turskata

vojna 1912-1913, istorija na italijanskiot front; u~ebnici „Slu`ba vrski“,

„Slu`ba vozduhoplovstvo“, „Balistika“, „Voena pedagogija i psihologija“;

„Rakuvawe i takti~ka upotreba na oru`je“; voeni karti; sutuaciski planovi

vo vrska so napadi; razni upatstva, statii, bele{ki; ispitni pra{awa i

odgovori; izve{taj od posetata na pitomcite na êhoslova~ka, i sl.


4.2. KULTURNI USTANOVI

339. PRIRODNO-NAUÊN MUZEJ - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944:




So Naredbata br. 97 od 10 maj 1943 godina na Ministerstvoto za

vnatre{ni raboti i narodno zdravje na Bugarija e osnovan Prirodnonau~niot

muzej na gradot Skopje. Celta i zada~ite na Muzejot bea obedinuvawe na site

inicijativi na oddelni zdruènija i ~lenovi vo oblasta na prirodnite nauki

za da se ostvari povisoka stru~na i nau~na dejnost. Za taa cel se podgotvuvaa

stru~ni predavawa, se izdavaa periodi~ni izdanija i nau~ni publikacii i se

organiziraa natprevari me|u ~lenovite. Muzejot poseduva{e stru~na

biblioteka, sorabotuva{e so srodni zdruènija vo stranstvo i organizira{e

nau~ni ekskurzii.


So~uvan e Ustavot na Prirodnonau~niot muzej, izve{tai za rabotata,

finansiska prepiska; buxet; spisoci na izdanijata vo bibliotekata i

personalna dokumentacija na vrabotenite.


342. UREDNI[TVO NA SPISANIETO „PRAVI PUT“ - SKOPJE

( - ); 1937: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 3, listovi 20, NIS 1 str.


86

845 (921). NARODNA BIBLIOTEKA - SKOPJE (1941-1944);



Nacrt-buxeti na Narodnata biblioteka za 1941 i 1942 godina i

odobrenie na buxetot po partii za 1943 godina; dosieja na vrabotenite lica vo

bibliotekata; pravilnik za polagawe bibliotekarski ispiti; akti vo vrska so

za{titata i evakuacijata na bibliote~niot i arhivskiot materijal vo

bibliotekata; prepiska vo najgolem obem so Ministerstvoto za narodna

prosveta – Sofija, pod ~ij patronat raboti bibliotekata, za razni tekovni

pra{awa od nejzinoto rabotewe - za formirawe Komitet za bibliotekarstvo

vo Skopje (1942 god.); spisoci na korisnici na bibliote~niot fond; spisoci za

kni`niot fond na bibliotekata (knigi, spisanija, stru~na literatura,

vesnici i sl.).


5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI

5.2. ZDRAVSTVENI USTANOVI

958 (925). LEKARSKA KOMORA PRI VARDARSKA BANOVINA - SKOPJE



Spisok na zdravstvenot oddel na Okoliskiot naroden odbor za gradot

Negotino; molbi za vrabotuvawe; prepiska za uplatena ~lenarina na ~lenovi

na Komorata; prepiska vo vrska so vrabotuvaweto na d-r Marija Popadi} -

dentist; referat za higienata.


959 (1043). SEKCIJA NA APTEKARSKATA KOMORA PRI

VARDARSKA BANOVINA - SKOPJE ( - ); 1935/1940: kut. 1;

0,1; AI, a.e. 39, listovi 60, NIS 11


87

6. STOPANSTVO I BANKARSTVO


961 (927). ZANATSKA KOMORA - SKOPJE ( - ); 1932/1941: kn. 3,

kut. 1; 01. AI, a.e. 13, listovi 197, NIS 6 str.


Zapisni~ki knigi na Zanatskata komora za periodot 1932-1935 godina i

1937-1941 godina; Kniga - izve{tai za rabota na Zanatskata komora 1937

godina; Statut na Komorata 1933 godina, Pravilnik za izbor na pratenici;

Pravilnik za pravata i dol`nostite na slu`benicite; Pravilnik za

penziskiot fond na Komorata; Pravilnik za sudot na Komorata; Pravilnik za

podgotvuvawe buxeti na zdruènijata, akti na okoliskite zanaet~ii;

pravilnici za polagawe majstorski ispiti, za patni i dnevni tro{oci, za

naplata na taksi; izve{taj za rabotata na Komorata 1936 godina; upatstva za

naplata na taksi, za vodewe knigovodstveni knigi.


962 (1093). TRGOVSKO-INDUSTRISKA KOMORA - SKOPJE ( - ); 1935/1940:



Zapisnik od trieset i pettata sednica na Komorata; izve{tai za

sostojbata na stopanstvoto na podra~jeto na Vardarska banovina

(zemjodelstvo, industrija, trgovija, ugostitelstvo, bankarstvo); za u~estvoto

na trgovcite vo otkupot na zemjodelski proizvodi, èlezni~ki tarifi za

prevoz; izve{taj od sostanokot so pretstavnicite na Trgovskata industriska

komora vo vrska so donesuvaweto na Zakonot za patni fondovi; izvadok od

trieset i sedmata sednica na Sovetot na Komorata za revizija na Pravilnikot

za naplata na pridonesi.


963 (1094). OBLASNA STOPANSKA KOMORA - SKOPJE ( - ); 1943/1944;

1954/1955: kn. 1; 0,1. NIS 1 str.


88

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII,

DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI

ORGANIZACII

7.1.1. Napredni politi~ki i politi~ko-op{testveni organizacii

427. CENTRALEN KOMITET NA KPM/SKM - SKOPJE

(1945-1990);1945/1990: kn. 100, kut. 2.367; 236,7. AI, a.e. 31.460,

listovi 438.181, NIS 5.734 str. (1.780 kutii so partiski dosieja,

73.910 arhivski edinici, NIS 650 str. i 49.610 kartote~ni listovi)


Komunisti~kata partija na Makedonija, kako integralen del na KPJ, e

formirana vo tekot na NOV. Na 19 mart 1943 godina vo Tetovo e formiran

prviot centralen komitet na KP. Vo tekot na NOV i Revolucijata KP ima{e

uloga na organizator i predvodnik i od revolucijata taa izleze kako vode~ka

sila na narodot. Borbata na KP za socijalisti~ko op{testvo se odviva{e vo

mo{ne te{ki i bitno izmeneti uslovi za organizirawe na novata

socijalisti~ka zaednica i obnovuvawe na zemjata razurnata od vojnata. Za da

se sozdade cvrsta osnova za socijalisti~ki razvoj na zemjata be{e potrebno

KP organizirano da se izdignuva i da jakne. Za taa potreba se organizira

partiskiot aparat na CK na KPJ i na CK na republikite i drugite partiski

rakovodstva prilagoden na novata uloga i polo`ba na Partijata. CK kako

najvisok organ na Partijata ima {iroki ovlastuvawa vo donesuvaweto na

najva`nite odluki: politi~ki, organizaciski, stopanski, me|udràvni i tie

od oblasta na me|unarodnoto rabotni~ko dvièwe, vnatre{nata i kadrovskata

politika. Bidej}i vo povoeniot period do odrùvaweto na Pettiot kongres na

KPJ, t.e. Prviot kongres na KPM vo 1948 godina, centralnite komiteti ne se

sostanuvaa vo poln sostav, site va`ni odluki gi donesuva{e Politbiroto, koe

dejstvuva{e kako centralen komitet. Politbiroto e najtesnoto rakovodstvo

na partiskiot vrv sostaveno od najistaknatite revolucioneri. Politbiroto

se potpira{e na mreàta na partiskite komiteti i nivnite pomo{ni tela.

Rabotej}i vrz konkretizirawe na linijata na CK na KPJ/SKJ, rabotata

na CK na KPM/SKM proizleguva{e i od posebnostite vo ekonomsko-

socijalnata struktura, razlikite vo istoriskite uslovi na nastanuvawe i

razvitok i razlikite vo ekonomski pogled na sekoja republika oddelno.

Za seto vreme na svoeto postoewe, bez ogled dali stanuva zbor za

legalniot, ilegalniot, voeniot ili periodot na obnova i socijalisti~ka

izgradba na zemjata, Partijata, odnosno CK sozdava{e odredena arhivska

gra|a. Po formiraweto na KPM i Prviot centralen komitet, teritorijata na

Makedonija be{e podelena na pet operativni zoni, a za rakovodewe na

partiskata organizacija se formirani pet oblasni komiteti na KPM (Prv

oblasten komitet na KPM - Tetovo, Gostivar, Mavrovo, Ki~evo i Debar so

okoliite; Vtor oblasten komitet na KPM - Struga, Ohrid, Resen, Bitola,


89

Prilep, Kru{evo so okoliite; Tret oblasten komitet na KPM - Veles,

Kavadarci i Gevgelija so okoliite; êtvrt oblasten komitet na KPM - Sveti

Nikole, [tip, Radovi{, Valandovo, Strumica, Ko~ani, Berovo, Peh~evo i

Del~evo so okoliite; Petti oblasten komitet na KPM - Skopje, Kumanovo,

Kratovo i Kriva Palanka so okoliite). Na 6 avgust 1944 godina Prezidiumot

na ASNOM vo s. Ramno - Kumanovsko donese re{enie po linija na vlasta

Makedonija da se podeli na ~etiri oblasti. Spored ovaa podelba, izvr{ena e

teritorijalna podelba na Makedonija po partiska linija. Se formiraa ~etiri

oblasni komiteti na KPM (Skopski, Bitolski, [tipski i Ki~evsko-

debarski). Na 21 oktomvri 1944 god. Ki~evsko-debarskata oblast e pripoena

kon Bitolskata. Po partiska linija, bea formirani i tri oblasni komiteti.

Sledej}i gi organizaciskite promeni na dràvnata vlast i uprava vo

Makedonija diktirani od ustavnite promeni, partiskata organizacija vo

Makedonija dejstvuva preku svoite okoliski, gradski i mesni komiteti na

KPM/SKM kako i preku op{tinskite komiteti na Partijata.

So noviot pove}epartiski koncept na op{testveno ureduvawe na

nezavisna i suverena Republika Makedonija zgasnuva dejnosta na partiskata

organizacija.

Organizaciska postavenost:

Centralen komitet na KPM/SKM - Plenum, Politbiro; Kongres

- Organizaciono-instruktorsko oddelenie - partiska evidenicija,

statistika i ~lenski kni{ki;

- Kadrovo oddelenie - partiski i skoevski kadar, kadri vo vonpartiski

organizacii, kadri vo UDBA, izdigawe na stru~en kadar;

- Agitaciono-propagandno oddelenie - agitacija i pe~at, kultura,

organizaciono-tehni~ki, nastava;

- Ekonomsko-finansisko oddelenie.

Komisii:

- Stopanska komisija

- Voena komisija

- Sindikalna komisija

- @enska komisija

- [kolska komisija

- Komisija za izgradba na vlasta

- Socijalno-politi~ka komisija.

Okruèn komitet na KPM/SKM:

- Okru`na konferencija, Plenum i Biro

- Organizaciono instruktorsko oddelenie

- Kadrovo oddelenie

- Oddelenie za agit-prop.

Okoliski komitet na KPM/SKM:

- Okoliska konferencija

- Plenum, Biro

- Organizaciono-instruktorsko oddelenie

- Kadrovo oddelenie

- Komisija za agitacija i propaganda.



90

429. POKRAINSKI KOMITET NA SKOJ - SKOPJE (1941-1948);


985 (937). MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA - SKOPJE

(1951 - ); 1951/1971: kn. 12, kut: 41; 4,4. AI, a.e. 108, listovi 8.228,

NIS 81 str. (za prvite 18 kutii); SI, a.e. 4612, listovi 11565,

NIS 23 str. (za 23 kutii).


Statut, programi za rabota, izve{tai, zapisnici od godi{ni sobranija

na Glavniot odbor, Nadzoren odbor, Izvr{en odbor i Upravata na Maticata;

materijali na pododborite; materijali za ìvotot i rabotata na dru{tvata,

zdruènijata, klubovite i crkovnite op{tini na iselenicite; bilteni i

drugi publikacii na iselenicite; evidentni listi na na{i iselenici po

okolii; prepiska so iselenicite i prepiska na iselenici so razni dràvni

organi; prepiska vo vrska so ìvotot i rabotata na na{ite iselenici i

nivnite organizirani oblici na deluvawe - dru{tva, klubovi, crkvi, crkovni

op{tini; spisoci na pretplatnici na razni spisanija.


7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii

471. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET - SOFIJA (1923-1945);

1903/1945: kn. 52, kut. 28; 3,8. AI, a.e. 949, listovi 32.825, NIS 302 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot

Pod vlijanie na rezultatite od Prvata svetska vojna i Oktomvriskata

revolucija dojde do golemata ideolo{ka evolucija vo makedonskoto dvièwe,

{to vlijae{e vrz politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo

Bugarija. Levicata vo makedonskata emigracija po Prvata svetska vojna se

zalaga{e za samostojnosta na makedonskoto osloboditelno dvièwe, dodeka

desnicata be{e direkten prodolùva~ na vrhovizmot vo Bugarija od vremeto

pred vojnite - odnosno na nacionalisti~ko-{ovinisti~kata politika na

velikobugarskata buròazija. Taa dejstvuva{e preku Ispolnitelniot komitet

i preku CK na VMRO sostaven od Todor Aleksandrov, Aleksandar Protogerov

i Petar âulev.

Ispolnitelniot komitet na makedonskite dobrotvorni bratstva vo

Bugarija be{e formiran vo 1912 godina. Za pretsedatel na Komitetot be{e

izbran Aleksandar Protogerov. Komitetot pretstavuva{e legalna

ekspozitura na bugarskata dràvna politika na makedonskoto dvièwe. Toj

uspea da ostvari svoja kontrola vo rabotata na pogolem broj makedonski

emigrantski bratstva, so {to u{te pove}e se zasili idejnata podvoenost.


91

Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna i kapitulacijata na Bugarija,

vo tekot na oktomvri-noemvri 1918 godina od vrhovisti~kite elementi me|u

emigracijata be{e formiran nov Ispolnitelen komitet na makedonskite

bratstva vo Bugarija. Toj be{e nuèn za od nego da potekne inicijativata za

prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija.

- Na 22 noemvri 1918 godina be{e svikan Sobir od pretstavnicite na

bratstvata i pritoa bea pretstaveni 22 bratstva so po dvajca delegati.

Aleksandar Protogerov dade ostavka, izjavuvaj}i deka ne saka da bide vklu~en

vo listata na noviot Ispolnitelen komitet.

Na sobirot be{e izbrano Vremeno biro so pretsedatelot Ivan

Karanxulov i be{e re{eno:

1. Idniot IK da se sostoi od 7 lica;

2. Za ~lenovi na Komitetot moè da se izberat lica i nadvor od

delegatite;

3. Izborot da se izvr{i na Vtorata sednica na 24.XI.1918 godina.

Na sednicata od 24.XI.1918 godina, vo prisustvo na 43 delegati, be{e

izbran nov Ispolnitelen komitet, vo ~ij sostav vlegoa dobropoznati

vrhovisti, pretstavnici na zbogateniot del od makedonskata emigracija vo

Bugarija, i toa: Ivan Karanxulov, d-r V. Tatar~ev, d-r K. Stani{ev i dr.

Ispolnitelniot komitet vedna{ razvi propagandna dejnost, upatuvaj}i

memoari do Mirovnata konferencija vo Pariz, vo koi se bara{e

prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. So svoite akcii IK be{e

dopolnuvawe na politi~kite stavovi i akcii na bugarskata vlada, koja go

upotrebi kako mnogu povolno sredstvo za vodewe na antisrpskite i

antigr~kite propagandi.

Seto toa dovede borbata me|u Privremenoto pretstavni{tvo i IK da se

zasili.

Po inicijativa na Vele{koto dobrotvorno bratstvo, na 24.VIII1919

godina vo Sofija bea svikani na sobranie izbranite delegati za kongres na

21. Sofisko bratstvo, koi im pripa|aa na dvete strani, 65 na broj. Po

razmenata na mislewa be{e usvoena Rezolucija & se dade mandat na edna

„Neutralna obedinitelna komisija“ so zada~a da stapi vo kontakt so dvete

rakovodni tela - Privremenoto pretstavni{tvo i Ispolnitelniot komitet i

da dejstvuva za postignuvawe na obedinuvaweto na celata emigracija vo imeto

na avtonomijata na Makedonija.

Istiot den, istite delegati, na IX sobir na bratstvata formiraa

sedum~lena Obedinitelna komisija, vo koja vleguvaa: Nikola Rizov, Nikola

Kirov, Hristo Dalkala~ev, d-r A. Dimitrov, arhitektot Nikola Jurukov i

Metodi Pop Pandov. Celta na Komisijata be{e obedinuvawe na emigracijata.

Od 28 septemvri do 1 oktomvri 1919 godina vo Sofija be{e odràn t.n.

Prv golem sobir (kongres) na 56 makedonski bratstva vo Bugarija {to go

organizira{e Ispolnitelniot komitet. Na sobirot izvorno be{e

afirmirana idejata za avtonomija na Makedonija. Negovite re{enija ne se

sproveduvaa, pa IK si prodolì po staro, a toa gi zaostruva{e

protivre~nostite vo ramkite na bratstvata pod negovo rakovodstvo, taka {to

toa vode{e kon ponatamo{no cepewe na emigracijata. Nezadovolstvoto od

politikata na IK, koja se izedna~uva{e so politikata na bugarskata

buròazija, izbi so golema silina na Vtoriot golem sobir na bratstvata {to


92

se odrà na 18.H1920 godina vo Sofija, na koj zedoa u~estvo 59 bratstva so 243

delegati. Grupa od 63 delegati demonstrativno go napu{ti Sobirot.

Privremenoto pretstavni{tvo ve}e prestana da funkcionira, a

novootcepenata grupa se organizira vo „Privremena komisija na makedonskata

emigracija vo Bugarija“, koja nastojuva{e da gi obedini site narodnosni

delovi na makedonskata emigracija vrz baza na vra}awe doma i avtonomija. Za

popularizirawe na svoite idei, Privremenata komisija zapo~na da go izdava

vesnikot „Avtonomna Makedonija“, koj so formiraweto na MEFO

(Makedonskata emigrantska federativna organizacija) stana nejzin organ.

Vo oktomvri 1921 godina se odrà Tretiot golem sobir na Sojuzot na

makedonskite dobrotvorni bratstva vo Bugarija pod rakovodstvo na

Ispolnitelniot komitet, na koj zedoa u~estvo 38 bratstva so 157 delegati. Na

nego IK go postavi pra{aweto za obedinuvawe na emigracijata, povtorno

tvrdej}i deka me|u Ispolnitelniot komitet i Privremenata komisija nema

nikakva razlika za idninata na Makedonija.

Po ednogodi{nata aktivnost na Privremenata komisija, me|u

emigracijata na 4.XII1921 godina vo Sofija be{e otvoren Osnova~kiot

kongres na Makdonskata emigrantska federativna organizacija (MEFO). Na

kongresot zedoa u~estvo 27 makedonski bratstva, dru{tva i grupi vo Bugarija

so 104 delegati. Na kongresot prisustvuvaa razni makedonski organizacii,

nekoi pretstavnici na levicata, nekoi komunisti i anarhistot Pavel [atev,

koj be{e izbran za pretsedatel na kongresot. Bea usvoeni 9 rezolucii, me|u

koi: za dejnosta na Privremenata komisija; za politi~kata polo`ba vo

Makedonija; apel kon balkanskite dràvi; legalnosta na organizacijata; za

begalcite i drugi; kako i Ustav. So Ustavot bea regulirani celite i zada~ite

na MEFO i nejzinata organizaciska struktura. Najvisok nejzin organ be{e

Vrhovniot federativen komitet, koj ima{e zada~a da ja obedinuva dejnosta na

makedonskite emigrantski federativni bratstva vo Bugarija i vo drugite

evropski zemji. Izvr{en neposreden organ na MEFO be{e Upravniot

komitet, koj pokraj zada~ata za obedinuvawe na bratstvata i dru{tvata

razviva{e i agitacisko-propagandna dejnost za za{tita na borbata za

makedonska samostojnost.

Na 28.I1923 godina be{e svikan Obedinuva~kiot kongres na dvete

upravni tela, na koj zedoa u~estvo 252 delegati.

Vo novoto rakovodstvo - Nacionalniot komitet na Sojuzot na

makedonskite bratstva bea izbrani 7 privrzanici na Ispolnitelniot komitet

i 5 na Federativnata organizacija.

Po sozdadenite politi~ki uslovi vo Bugarija po prevratot od 9 juni

1923 godina, osnovni organizaciski formi preku koi se odviva{e politi~kata

i kulturnata dejnost na makedonskata emigracija bea bratstvata, koi gi

rakovode{e Nacionalniot komitet. So ogled na toa {to be{e orudie na

bugarskata vlada, toj prodolì da postoi vo ovoj reakcioneren period, {to ne

e slu~aj so levite organizacii od makedonskata emigracija. Vo ovoj period NK

sekoja godina (od 1924 do1929) odrùva{e kongresi (na koi bea razgleduvani

politi~ki, organizaciski, begalski i finansiski pra{awa). Pretsedatel

be{e d-r Konstantin Stani{ev, a sekkretar Vasil Vasilev.

So 19-majskiot prevrat od 1934 godina na vlast vo Bugarija dojde Kimon

Georgiev. Negovata vlada so dekret ja rasturi mihajlovisti~kata VMRO.

(Inaku, obnovuvaweto na vrhovisti~koto VMRO zapo~na pri krajot na 1918 i


93

po~etokot na 1919 godina). Vo periodot od 1918 do1924 godina na ~elo na

VMRO be{e Todor Aleksandrov, a od 1924 do1934 godina Van~o Mihajlov, prvo

kako sekretar, a potoa kako ~elnik. Od site emigrantski i begalski

organizacii, VMRO uspea da se pretvori vo zna~itelen faktor vo

op{testveno-politi~kiot ìvot na Bugarija. Vo 1934 godina taa prestana da

postoi).

Rasturen be{e i promihajlovisti~kiot „Makedonski nacionalen

komitet“, a negovite ~lenovi bea proterani ili internirani.

- Organi na Nacionalniot komitet se: vesnikot „Makedonija“ (1919-

1923), (1926-1934) i „Nezavisna Makedonija“ (1923-1926).


472. GRADSKI KOMITET NA MAKEDONSKITE BRATSTVA - SOFIJA

(1945 - ?); 1946/1947: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 4, listovi 53, NIS 2 str.


Fondot ne e kompleten. So~uvan e zapisnik vo vrska so sobraniot

dobrovolen prilog po povod sve~enosta za padnatite makedonski borci od 1920

- 1944 godina; telegrama po istiot povod dostavena do pretsedatelot na

Vladata na NRM Lazar Koli{evski; spisok na sobranite sredstva od poedinci

i op{tini i smetkopotvrdi za potro{enite sredstva.


473. GUMENXISKO BRATSTVO - SOFIJA (1922-1945); 1930/1942: kut. 1; 0,1.



Fondot e nekompleten. So~uvan e Ustavot na Dru{tvoto (Bratstvoto),

spisoci na ~lenovi po naseleni mesta, prepiska, pregledi za crkvi i

manastiri. Vo najgolem del se so~uvani spomeni vo rakopis na ~lenovi na

Dru{tvoto za revolucionernata dejnost vo Enixevardarsko, t.e. Gumenxa.


987 (1035). MAKEDONSKI NAUÊN INSTITUT - SOFIJA ( - ); 1915/1944:



Prepiska na Institutot so makedonskite emigrantski organizacii vo

vrska so snabduvaweto na bibliotekata so literatura; sobiraweto podatoci

za istorijata, etnografijata, geografijata; vo vrska so izdavaweto na

spisanieto „Makedonski pregled“; za izborot na ~lenovi na Institutot;

izvestuvawa od Upravniot sovet na Institutot za izborot na ~lenovi;

prepiska so nadle`ni finansiski intitucii za razni finansiski pra{awa;


94

prepiska so makedonski studenti vo stranstvo (Viena, Pariz, Grac, Lajpcig) so

zalo`bi za nezavisna Makedonija vo prirodnite granici; napisi protiv

srpskata i gr~kata propaganda, maltretirawata i ubistvata vo Makedonija;

prepiska vo vrska so izdanijata na Institutot; zapisnici vo vrska so

izgradbata na Makedonsiot naroden dom pri Institutot, zapisnici na

Finansiskata komisija za izgradbata na domot; prepiska so vidni li~nosti-

~lenovi na Institutot; zapisnici od sostanokot na Izvr{niot sovet na

Makedonskiot nau~en intitut; spisoci na izdanijata i na fondot na

bibliotekata na Institutot; biografski podatoci za ~lenovi na Institutot

i istaknati li~nosti; finansiska prepiska i dokumentacija.


986 (938). GLAVEN ODBOR NA ORGANIZACIJATA NA

OTOMANSKITE SRBI - SKOPJE ( - ); 1908/1911: kut: 1; 0,1.



Srpskata narodna organizacija vo Otomanskata Imperija - Srpska

demokratska liga - Skopje e osnovana od 26 najugledni Srbi na konferencijata

odràna od 10 do 12 avgust 1908 godina vo Skopje. Be{e izbran centralen

odbor od 10 lica pod pretsedatelstvo na Bogdan Radenkovi}.

Prvata skup{tina na organizacijata e odràna od 2 do 11 fevruari 1909

godina. Organ na organizacijata be{e vesnikot „Vardar“. [ef na Ligata na

otomanskite Srbi be{e Bogdan Radenkovi}. Na izborite vo 1909 godina tie

dobija tri prateni~ki i eden senatorski mandat, a uspeh imaa i na izborite vo

1911 godina.


Izve{tai, prepiska, informacii i sl. vo vrska so organizacijata na

pododbori na organizacijata, sobirawe pari~ni sredstva, kontakti so

mladoturcite; vo vrska so agitacijata za izbori, sostojbite na terenot po

proglasuvaweto na Ustavot na mladoturcite; za odnosot na turskite vlasti

kon naselenieto, na~inot na sobirawe na danokot; za politi~kite gledi{ta i

stavovi na Odborot; za odnosot na vlastite kon crkvata; za aktivistite na

gr~ki revolucionerni ~eti, i sl.


988 (939). OSNOVNA PARTISKA ORGANIZACIJA „HRISTO TRAJKOV“

PRI MAKEDONSKIOT DOM - SOFIJA ( - ); 1946/1947: kut. 1; 0,1.



Zapisnici od sostanocite na Osnovnata partiska organizacija „Hristo

Trajkov“ pri Makedonskiot dom vo Sofija (11 zapisnici), vo koi ima podatoci

za rabotata na reonskite organizacii na Dru{tvoto, za prosvetnite


95

aktivnosti, odnosot kon makedonskoto pra{awe, izve{tajni i planski

materijali; materijali za sovetuvawa so partiskite sekretari, mladinskata

organizacija; povik do site gra|ani da u~estvuvaat na pre~ekot na

jugoslovenskata delegacija; podgotovki za proslavata na 9 septemvri, i sl.

Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.

989 (940). „ILINDEN“ - ORGANIZACIJA NA MAKEDONCITE

VO ISTO^NOEVROPSKITE ZEMJI ( - ); 1948/1951: kut: 2;


992 (945). DRU[TVO I KULTUREN KLUB NA EMIGRANTITE

OD PIRINSKA MAKEDONIJA - SKOPJE ( - ); 1950/1954:

kut: 1; 0,1. AI, a.e. 11, listovi 67, NIS 3 str.


Fondot ne e kompleten. So~uvan e spisok na politi~kite emigranti od

Pirinska Makedonija (sekcija-odbor Tetovo i Strumica); izjavi na emigranti

vo vrska so aktivnosta na partizanite od Gorna Xumaja za periodot 1941-1944

godina (necelosno so~uvano); pokani za godi{ni sobranija, za razni

predavawa; prepiska za izdavaweto na vesnikot „Pirinski glas“, prepiska so

srodni kulturni ustanovi.


7.3. HUMANITARNI DRU[TVA

478. „[EFKET“ - MUSLIMANSKO DOBROTVORNO DRU[TVO

- SKOPJE ( - ); 1933/1939: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 17, listovi 34, NIS 6 str.


Fondot sodrì prepiska vo vrska so brojot na ~lenovite na Dru{tvoto,

sobranite finansiski sredstva; tekovnata smetka na blagajnikot na

dru{tvoto; spisoci na dariteli na dobrovolni prilozi za dru{tvoto;

priznanica od Gradskoto poglavarstvo vo Skopje, koe pari~no mu pomaga{e na

dru{tvoto; dozvola od Upravata na policijata za sobirawe dobrovolni

prilozi.



96

7.4. KULTURNO-PROSVETNI DRU[TVA

993 (942). ZDRU@ENIE NA GLUMCITE VO KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA

- SEKCIJA - SKOPJE ( - ); 1936/1938: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 3,


Sodrìnski podatodi:

Delovoden protokol; prepiska so Upravata na Zdruènieto na glumcite

- Belgrad vo vrska so finansiski pozajmici; spisok na akterite od Sekcijata

Skopje.


994 (943). SOJUZ NA SRPSKITE UÎTELSKI ZDRU@ENIJA VO

OTOMANSKATA IMPERIJA - SKOPJE ( - ); 1910/1912: kut: 1; 0,1.



Zapisnik od osnova~koto sobranie na Sojuzot odràno od 25 do 27 juni

1910 godina vo Skopje; Pravilnik za rabotata na Sojuzot; izve{tai i

informacii za rabotata na okru`nite zdruènija - Kumanovo, Skopje, Ohrid,

Gostivar, Gwilane, Novi Pazar, Mitrovica (Kosovska), Prilep, Prizren;

prepiska so Srpskata mitropolija - Skopje vo vrska so razni pra{awa od

domenot na {kolstvoto - rabotata na u~ili{tata, vremetraeweto na ~asovi,

platite i nagradite na u~itelite; prepiska so barawa za premestuvawe na

u~iteli i molbi od u~iteli za nivno izvr{eno premestuvawe; prepiska i

spisoci za brojnata sostojba na ~lenovite na okru`nite zdruènija, brojot na

u~itelite vo u~ili{tata, za nabavka na knigi i u~ebnici, regulirawe na

u~itelskite plati.


995 (944). ZDRU@ENIE NA UÎTELI, NASTAVNICI I PROFESORI

NA JUGOSLAVIJA - REPUBLI^KI ODBOR - SKOPJE ( - );



Akti na Republi~kiot odbor na Zdruènieto - vo vrska so

finansiraweto na u~ili{tata, stambenoto pra{awe na prosvetnite

rabotnici; prepiska vo vrska so izborot na delegati za sojuzniot i

me|unarodnite kongresi na prosvetnite rabotnici; prepiska po odnos na

sindikalnoto organizirawe na prosvetnite rabotnici;

Akti na Komisijata za me|unarodni odnosi pri Republi~kiot odbor na

Zdruènieto - patuvawa na prosvetnite rabotnici vo stranstvo - razmena,

u~estvo na kursevi i seminari po stranski jazici. Koristewe na sindikalni

odmorali{ta; programi za odbeleùvawe zna~ajni jubilei;


97

Akti na okoliskite odbori na Zdruènieto od Makedonija -

izvestuvawa od sostanoci; nastavni programi na osumgodi{ni u~ili{ta;

godi{ni sobranija vo okolisite odbori (Tetovo, Kumanovo, [tip i Skopje,

Titov Veles, Valandovo, Negotino..);

Akti na okoliskite sindikalni odbori pri Zdruènieto; prepiska so

Zdruènieto na univerzitetskite profesori - Skopje.

Arhivskata gra|a s na makedonski i na srpski jazik.

7.7. OSTANATI

483. „EL-HIDIJE“ - ORGANIZACIJA NA ILMIJE NA KRALSTVOTO

JUGOSLAVIJA-SARAEVO ( - ); 1936/1938: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 16,



Upatstvo za rabota na dru{tvoto; bro{ura za pravilata za rabota na

dru{tvoto; cirkularni pisma za sobirawe ~lenarina, vo vrska so godi{nite

izve{tai za rabotata, agitacija sred ~lenstvoto; spisoci na ~lenstvoto;

prepiska so nadle`nite organi.


8. VERSKI USTANOVI I ORGANIZACII

8.1.2. Bugarska egzarhija

491. PELAGONISKA EGZARHISKA MITROPOLIJA - BITOLA ( - );

1898/11916: kn. 6, kut. 7; 0,8. AI, a.e. 1293, listovi 5670, NIS 337 str.,

aùrirano vo AOP - bazite (1 kut.)


493. DEBARSKO-KIÊVSKA EGZARHISKA MITROPOLIJA - DEBAR

( - ); 1897/1918:kn. 7, kut 11; 1,2.AI, a.e.2438, listovi 5086,NIS 645 str.



98

494. OHRIDSKA MITROPOLIJA - OHRID (1890-1912); 1881-1912:




Akti vo vrska so izborot na sve{tenici; izbor na op{tinski, i

crkovni u~ili{tni upravi, potvrdi za izbrani lica, za izdadeni izvodi za

rodeni, ven~ani i umreni, brakorazvodni dokumenti.

Akti za nazna~uvawa na u~iteli, popravka na u~ili{ni zgradi,

nastavni planovi i programi, barawa za stipendii za {koluvawe.

Sobirawe sredstva za popravka i izgradba na crkvi i manastiri; plati

i prinadle`nosti na sve{teni lica.

Prepiska vo vrska so srpskata propaganda i borbata protiv nea vo

Ohridskata mitropolija.


495. SKOPSKA MITROPOLIJA - SKOPJE (1890-1913); 1890/1913:



Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo 1767 godina nejzinite

eparhii potpadnaa pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija. Vedna{

dojde do postavuvawe na gr~ki mitropoliti i episkopi, a bogoslu`bata se

vr{e{e na gr~ki jazik.

Vo 1870 godina e formirana Bugarskata egzarhija, vo ~ij sostav od

makedonskite eparhii vleze Vele{kata. Do 1872 godina Egzarhijata uspea

svojata crkovna vlast da ja nametne vo Skopskata i Ohridskata eparhija, a so

tekot na vremeto i vo cela Makedonija. Od 1885 godina Egzarhijata po~na da

nazna~uva svoi mitropoliti vo Makedonija.

Crkovnoto dvovlastie vo Makedonija i antinarodnoto -

antimakedonsko dejstvuvawe na Gr~kata i na Bugarskata crkva predizvika

otpor srede ponaprednite elementi vo Makedonija, koi preku crkovno-

u~ili{nite op{tini zapo~naa otvoren otpor i borba za obnovuvawe na

Ohridskata arhiepiskopija, na ~ie ~elo zastana mitropolitot Teodosij

Gologanov.

Na vaka zasilenoto antiegzarhisko dvièwe vo Makedonija Egzarhijata

vozvra}a{e so isklu~uvawe na antiegzarhistite od crkovniot ìvot vo

eparhiite. Dejstvuvaweto na Egzarhijata vo Makedonija ima{e {tetni

posledici za za~uvaweto na nacionalnata svest i edinstvoto na makedonskiot

narod.

Spored Ustavot, Egzarhijata svojata crkovna vlast ja ostvaruva preku

eparhii – mitropolii, koi bea podeleni na kazi ili nahii, a tie pak na

enorii.

Svetiot sinod - crkovnata duhovna uprava na Egzarhijata se sostoe{e

od:

- egzarh- pretsedatel na Sinodot (nezavisno od episkopskiot ~in);

- ~lenovi na Sinodot - site mitropoliti;


99

- Mirski egzarhiski sovet - organ na Egzarhijata od {est lica, izbran

od eparhiskite izbira~i, zadolèn za neduhovni raboti.

Pomala administrativna edinica na Egzarhijata e eparhijata

upravuvana od mitropolit, postaven od Sinodot. Vo sedi{teto na sekoja

mitropolija postoi Eparhiski mesten sovet, koj go so~inuvaa: pretsedatel,

tri duhovni lica i pet do sedum mirjani (vernici).

Pomali administrativno-upravni edinici bea enoriite upravuvani od

eparhiski sve{tenici.

Egzarhot i Sinodot se grièa za pravilnoto vr{ewe na crkovnite

obredi, edna{ godi{no gi posetuvaa site sedi{ta na eparhiite, se grièa i za

duhovnoto i svetovnoto prosvetuvawe na svoite ~eda. Svetiot sinod ima{e

upravni i sudski nadle`nosti - pravilno izvr{uvawe na dogmite i

veroispovedta, odnosot me|u niskoto i visokoto sve{tenstvo, rabotata na

sve{teni~kite u~ili{ta i podgotovkata na crkovnite knigi za u~ili{tata.

Mirskiot egzarhiski sovet isto taka ima{e upravni i sudski

nadle`nosti - otvorawe i rabota na niìte i vi{ite crkovni u~ili{ta,

izu~uvawe na bugarskiot jazik, pe~atewe na spisanija, postavuvawe u~iteli,

otvorawe crkvi i manastiri, grià za prihodite i rashodite na

manastirskite i crkovnite zaednici.

Egzarhijata osobeno vnimanie im posveti na crkovno-u~ili{nite

op{tini, namesto samostojno da dejstvuvaat, gi stavi pod svoe vlijanie. S#

pove}e se otvoraa bugarski u~ili{ta so u~iteli-Bugari ili Makedonci koi se

borea za bugarskata kauza, so {to se sozdadoa uslovi i klima za zabrzana

asimilacija na makedonskiot narod.


Akti vo vrska so izborot na sve{tenici; izborot na op{tinski, i

crkovni u~ili{ni upravi, potvrdi za izbrani lica, za izdadeni izvodi za

rodeni, ven~ani i umreni, brakorazvodni dokumenti.

Dozvoli za stapuvawe vo brak, posmrtni listovi, listovi za sveto

kr{tevawe i sl.

Akti za nazna~uvawa na u~iteli, popravka na u~ili{ni zgradi,

nastavni planovi i programi, barawa za stipendii za {koluvawe.

Sobirawe sredstva za popravka i izgradba na crkvi i manastiri; plati

i prinadle`nosti na sve{teni lica.

Prepiska vo vrska so srpskata propaganda i borbata protiv nea vo

Skopskata mitropolija.

So~uvani se zapisni~ki knigi na Eparhiskiot sovet, knigi za prihodite

i rashodite, spisoci na sve{tenicite, nastavni~kiot kadar, statisti~ki

podatoci za u~ili{tata i brojot na u~enicite, za donaciite od vernicite;

prepiska za razni pra{awa - nemirite vo Eparhijata, za izvr{enite grabeì,

{ireweto na srpskata propaganda, vo vrska so razni sudewa, pokani i ~estitki

po povod verski praznici.



100

ARHIJEREJSKI NAMESNI[TVA

496. ARHIJEREJSKO NAMESNI[TVO - KRATOVO (1891-1919);

1894-1951: kn. 12, kut. 26; 2,7. AI, a.e. 3616, listovi 21.112,


497. ARHIJEREJSKO NAMESNI[TVO - KRIVA PALANKA

(1890-1912); 1906-1908: kut. 13; 1,3. AI, a.e. 1782, listovi 8510,

NIS 470 str., aùrirano vo AOP - bazite (samo kut. br. 5)


Arhijerejskite namesni{tva Kratovo i Kriva Palanka se pod

Skopskatata mitropolija. Arhijerejskite namesnici imaa zada~a da gi

izvr{uvaat i sproveduvaat re{enijata i naredbite na Eparhiskiot sovet po

odnos na brakorazvodnite presudi, da se griàt za rabotata na crkvite i

sve{tenicite i da gi sproveduvaat odlukite na povisokite crkovni organi.


Akti za nazna~uvawe na sve{tenici, izbor na crkovni i u~ili{ni

upravi, nazna~uvawe u~iteli; pomo{ za siroma{ni u~enici i razna druga

pomo{; prepiska vo vrska so srpskata propaganda vo okolijata.


1002 (948). ARHIJEREJSKO NAMESNI[TVO-RESEN ( - );



Arhijerejskoto namesni{tvo e verska organizacija so zada~a da vr{i

administrativna, stru~na i finansiska kontrola na rabotata na parohiskite

sve{tenici. Arhijerejskoto namesni{tvo - Resen e pod Mitropolijata

ohridsko-prespanska.

Arhijerejskiot namesnik gi sproveduva{e i gi izvr{uva{e re{enijata

i naredbite na Eparhiskiot sovet po odnos na brakorazvodnite presudi.

Arhijerejski namesnik vo Resen vo periodot na koj se odnesuva

arhivskata gra|a be{e sve{tenikot Stavre P. \orgiev.


8.1.3. Srpska pravoslavna crkva

507. SRPSKA PRAVOSLAVNA MITROPOLIJA - SKOPJE

(1908-1911); 1908/1911: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 26, listovi 47,



101


Po vospostavuvaweto na srpskata vlast vo Makedonija, postojnite

eparhii fiktivno bea pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija, a

fakti~ki potpadnaa pod srpska crkovna vlast. Postoeja slednive eparhii:

Skopskata, Vele{ko-debarskata, Pelagoniskata, Prespansko-ohridskata,

Strumi~kata i Vodenskata.

Vo mart 1920 godina site eparhii bea priklu~eni kon Srpskata

pravoslavna crkva.

So privremenata Uredba na Srpskata patrijar{ija, koja vaè{e do

donesuvaweto na Ustavot na Srpskata pravoslavna ckrkva od 16 noemvri 1931

godina, organizaciskata struktura be{e sledna:

- patrijarhot e vrhoven stare{ina na crkvata;

-Arhijerejskiot sinod (~etiri ~lena i dvajca zamenici) ima{e

kompetencii na vrhovna vlast vo izvr{nata sfera;

- Izborniot sobor go so~inuvaa pretstavnici na svetovnata vlast

(sudski, voeni i politi~ki pretstavnici, pretsedateli na op{tinite Belgrad,

Skopje, Karlovac i Pe}, i pretstavnici od nau~nite institucii) i duhovni

lica. Izborniot sobor go izbira{e patrijarhot me|u trojcata kandidati

predloèni od Svetiot arhijerejski sobor.

Eparhiite vo Makedonija {to bea prisoedineti kon Srpskata

patrijar{ija bea slednive: Skopska mitropolija, Ohridska eparhija,

Bitolska i Zletovsko-strumi~ka eparhija, a podocna be{e ukinata

Ohridskata eparhija, koja se pripoi kon Bitolskata so cel da se zaabrani

postoeweto na Ohridskata arhiepiskopija.

Organizaciskata postavenost vo eparhiite e sledna: eparhiski

arhijerej (episkop ili mitropolit), eparhiska uprava {to ja so~inuvaa{e

eparhiskiot duhoven sud so crkovno-upravni kompetencii.

Eparhiite se delea na protoprezviterstva, namesni{tva i parohii. Od

1924 godina Skopskata mitropolija e podelena na 9 arhijerejski namesni{tva

so 176 parohii i 31 manastir, Bitolskata eparhija so 5 namesni{tva, 109

parohii i 29 manastiri, Zletovsko-strumi~kata eparhija so 9 namesni{tva,

142 parohii, i Ohridskata eparhija (pred ukinuvaweto) so 3 namesni{tva, 64

parohii i 5 manastiri.

Prosvetnata politika na Srpskata pravoslavna crkva be{e naso~ena

kon denacionalizacija na makedonskiot narod, zaradi {to od 1920 godina vo

Pravoslavnata bogoslovija vo Bitola se oformuva sve{teni~ki kadar {to }e

raboti na {irewe na golemosrpskite interesi.


510. PRAVOSLAVEN EPISKOP VELE[KO-DEBARSKI - BITOLA

(1913-1920); 1913-1920: kut. 19; 1,9. AI, a.e. 1.954, NIS 34 str.


Fondot sodrì materijali od site organi i tela na Eparhijata

(Mitropolijata), na ~ie ~elo od 1910 do 1920 godina (so mali prekini) be{e


102

vladikata so srpsko poteklo Varnava Rosi}. Sedi{teto na Eparhijata be{e

premestuvano od Veles, Ki~evo, Bitola i Ohrid.

Za~uvana e prepiska so arhijerejskite namesni{tva vo vrska so

navleguvaweto na bugarskite vojnici vo „novooslobodenite krai{ta“; spisoci

na pretplatnici na crkovni spisanija, donacii za crkvi i manastiri;

statisti~ki podatoci; spisoci na u~iteli; izve{taj za manastirot Treskavec;

protokoli i spisoci na nedvièn imot na crkvite i manastirite; naredba do

sve{tenite lica - novorodenite deca da se krstat so srpski imiwa,

sve{tenicite da nosat srpski kapi; prihodi i rashodi na manastirite i

crkvite; raspisi za povlekuvawe na site crkovni knigi na bugarski jazik, a do

dostavuvaweto na srpski knigi da se koristat ruski; izve{tai za manastiri;

akti vo vrska so sudeweto na sve{tenici od Veles, koi vo 1916 godina

u~estvuvale vo proslavata na Ilindenskoto vostanie; akti za sporovi na

gra|anski lica so crkvata; spisoci na ubieni sve{tenici vo Prvata svetska

vojna.


8.2. ISLAMSKA VERSKA ZAEDNICA

615. VAKUFSKO-MEARIFSKI SOVET - SKOPJE ( - ); 1931/1935:



Islamskata verska zaednica vo razli~ni vremenski periodi ima

razli~ni organi na upravuvawe, nekoi opstojuvale od vremeto na turskata

uprava vo Makedonija. So Zakonot od 31 januari 1930 i Ustavot na Islamskata

verska zaednica od 8 juli 1930 godina kako osnovni organi se potvrdeni:

Vakafskata uprava, Muftistvoto, Okoliskiot {erijatski sud i Okoliskoto

vakafsko-mearivsko poverenstvo.

Nivna osnovna zada~a be{e re{avawe na versko-prosvetni i vakafsko-

imotni pra{awa. Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna za svojata rabota

indirektno mu bea odgovorni na Reisulematot so sedi{te vo Saraevo.

Okoliskoto vakafsko-mearivsko poverenstvo (Sovet) be{e nadzoren

organ vo upravuvaweto so sevkupniot imot {to & pripa|a{e na Islamskata

verska zaednica.


Zapisnici od sednicite na Sovetot, pravilnik za rabota; akti od

rabotata na Upravniot odbor (necelosen); buxet za 1935/1936 godina; godi{en

izve{taj na Upravniot odbor od 1 april 1934 do 31 mart 1935 godina.



103

616. SAMOSTOJNA IMOVINSKA UPRAVA NA ISLAMSKATA

VERSKA ZAEDNICA - SKOPJE ( - ); 1932/1936: kut. 1; 0,1. AI,



Buxeti na upravata za 1932/1933 i 1934/1935 godina; finansiska

dokumentacija 1935/1936 godina; obrazloènie na buxetot 1936/1937 godina.


1006 (954). VAKUFSKO-MEARIFSKI SOBOR - SKOPJE ( - );



Vakufsko-mearivskiot sobor (poverenstvo ili sovet) e nadzoren organ

na Islamskata verska zaednica, koj se griì za upravuvaweto so sevkupniot

imot na zaednicata.


1007 (955). GAZI ISABEGOVA MEDRESA - SKOPJE ( - ); 1934/1941:

kn. 41, kut. 9; 1. AI, a.e. 68, listovi 5562, NIS 66 str.

9. OSTANATI

1009 (956). SKOPSKI ODBOR ZA NARODNA ODBRANA

(ÊTNI^KA AKCIJA) - SKOPJE ( - ); 1907/1912: kut: 1; 0,1.



Izve{taj za dvete strui vo ~etni~kata organizacija, za brojot na

borcite i ~etite vo Bitolsko i vo Ki~evsko; za dvièweto na gr~kite ~eti vo

letoto 1907 godina, za dvièweto na bugarskite i srpskite ~eti; prepiska vo

vrska so prestojot na srpski ~etnici vo Turcija; prepiska za vooruènosta na

~etnicite od Vele{kata kaza; za preminuvawa na ~etnici preku granica;

barawe za oru`je i municija za Pore~kata i Vrawskata kaza; za rasporedot na

bugarskite ~eti vo Ko~ani, [tip i vo Prilep (1910 godina); spisoci na

vojnicite-~etnici; za dvièweto i vooruùvaweto na pove}e ~eti na razni

lokacii vo Makedonija; informacii od teren za razni oblasti vo Makedonija

i vo ju`na Srbija.



104

B. SEMEJNI I LI^NI ARHIVSKI FONDOVI

B. 1. SEMEJNI FONDOVI

717. ANASTASOVI, TRGOVCI - SKOPJE (1889-1947); 1889/1917:


718. PETAR ATANASOV - ]UÛK, TRGOVEC - VELES ( - ); 1868/1929: kn. 60,


1016 (958). VESOVI, TRGOVCI - VELES ( - ); 1844/1912; kut: 1;


1017 (959). KARAXA, TRGOVCI - SKOPJE ( - ); 1939/1942 : kut: 1;


1018 (960). MURATOVSKI, ]AI - GALI^NIK ( - ); 1884/1912:


1020 (962). TOPOLIJAN, TRGOVCI - CARIGRAD ( - ); 1889/1895:


1021 (963). TRENOSKI, TRGOVCI - S. OKTISI ( - ); 1868/1911:

kut: 1; 0,1, AI, a.e. 87, listovi 87, NIS 13 str.

1022 (964). POP JOVAN I POP MATE, SVE[TENICI - S. OKTISI

( - ); 1848/1914: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 66, listovi 68, NIS 13 str.

1013 (1003). BAÊVI TRAJKO I DIMO, TRGOVCI - VELES

( - ); 1873/1941: kn. 64, kut. 1; 1,3. AI, a.e. 81, listovi 143, NIS 86 str.

1014 (1050). BELEZALKOVI, TRGOVCI - PRILEP ( - ); 1907/1913:


Od fondovite zgrièni vo trezorite na Dràvniot arhiv na Republika

Makedonija obraboteni se 54 semejni fondovi. Najstarite datiraat od 1800

godina – toa e fondot na trgovskoto semejstvo Kirkovi - Veles.


105

Zaostrenata ekonomsko-politi~ka kriza vo Turskata Imperija od

krajot na 18 i po~etokot na 19 vek gi razni{a temelite na timaro-spahiskiot

sistem. Nesigurnosta i ekonomskoto slabeewe na seloto dovede do ekonomsko

zajaknuvawe na gradovite, kade {to bezbednosta be{e pogolema. Vo gradovite

zapo~nuva ekonomski podem na zanaet~istvoto i trgovijata, vo koj se vklu~uva

i {totuku pojavenata makedonska burùazija. So~uvanite fondovi od ovoj

period go potvrduvaat stapuvaweto na makedonskata burùazija i

inteligencija vo op{testveno-politi~kiot ìvot, kako samostoen faktor.

Zapo~natite reformi vo Imperijata se odraz na op{testveno-politi~kite i

ekonomskite promeni {to gi zafa}aat i makedonskite gradovi. Ovie promeni

}e izvr{at zna~ajno vlijanie i vrz kulturno-prosvetniot razvitok na

gra|anskata klasa i pojavata na prvite svetovni u~ili{ta. Centarot na

Evropska Turcija od Sofija se prefrla vo Bitola.

Se otvoraat i prvite industriski kapaciteti vo rudarstvoto.

Za ìvite trgovski vrski i pati{tata {to minuvaat niz Makedonija

so~uvani se zna~ajni fondovski celini, delovi i oddelni dokumenti.

Trgovskite pati{ta odat preku Makedonija i zavr{uvaat vo Azija.

Na 25 mart 1841 godina turskiot sultan Abdul Mexit mu izdade berat

(dekret-dozvola) na Angele, sinot na Stefan Robe, trgovec od Ohrid, da trguva

so Evropa, Persija i so Indija.

Me|u pozna~anite semejni fondovi zgrièni vo Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija bi gi spomenale: Ogwanovi - industrijalci, Bogdanovi

- komisioneri, Kirkovi, Ma{ovi i Robevi - trgovci, âkar - kniàri, Tenovi

- aptekari, Ginovci - }ai - Pop Jovan i Mite - sve{tenici. Me|u trgovskite

semejstva treba da se spomenat u{te i A{talkovci, Ribarovi, Santu i

Topolijan, koi imale sedi{te i vo Carigrad.

B. 2. LI^NI FONDOVI

1023 (965) – ABDURAHMAN-BEG, ÎFLIGAR - SKOPJE ( - );


1024 (1064). ARSOV QUPÔ, OP[TESTVENO-POLITI^KI

RABOTNIK - SKOPJE (1904-1986); 1955/1985: kut: 5; 0,5.


1025 (966). ACEVA VERA, OP[TESTVENO-POLITI^KI RABOTNIK -

SKOPJE ( - ); 1952/1981: kut: 1; 0,1.AI, a.e. 27, listovi 331, NIS 9 str.

766. VLAHOV DIMITAR, POLITI^KI RABOTNIK - SKOPJE

(1878-1953); 1886/1978: kut. 35; 3,5. AI, a.e. 1766, listovi 29118,



106

1034 (1028). GEORGIJADIS GEORGIOS, KOMANDANT NA

BRIGADA NA DAG ( - ); 1945/1949: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 47,


1033 (1027). \ANULIS GEOR\IOS, KOMANDANT NA

BRIGADA NA DAG ( - ); 1942/1947: kut: 1; 0,1. AI,


1050 (1029). PECOPULOS GANIS, FUNKCIONER NA KPG


1030 (1083). GOGOVSKI M-R GLIGORIE, OP[TESTVENO-

POLITI^KI RABOTNIK - TETOVO ( - ); 1986/1991: kut. 1;


1031 (1066). GRABULOVSKI JORDAN, SKULPTOR - SKOPJE


772. DASKALOV DOBRI, VOJVODA - KAVADARCI ( - ); 1885/1953:


773. DELÊV GOCE, REVOLUCIONER - KUKU[: ( - ); 1892/1946:


809. MAXAROV LAZAR, REVOLUCIONER - SOFIJA: ( - );


823. PE[EV PANÊ, NARODEN HEROJ - KUMANOVO ( - );


825. POLENAK PANTA, ADVOKAT - SKOPJE ( - ) 1933/1957:


826. POP ANTOV ALEKSA, TRGOVEC - SKOPJE ( - ); 1933/1940:



107

831. PRLIÊV GLIGOR, PISATEL-POET - OHRID (1855-1897);


835. RUSINSKI PETROV NIKOLA, REVOLUCIONER - BEROVO

(1875/1940): kut. 1; 0,1. AI, a.e. 45, listovi 253, NIS 10 str.

1026 (967). KOSTADIN BO[KOVI], PO[TENSKI RABOTNIK

- SKOPJE ( - ); 1893/1979: kut: 2; 0,2. AI, a.e. 110, listovi 1271,


1029 (968). GIGOV STRAHIL, OP[T. POL. RABOTNIK - SKOPJE


1032 (969). DUGANOVA VASKA, OP[T. POL. RABOTNIK

- SKOPJE ( - ); 1942/1981: kut: 9; 0,9. AI, a.e. 275, listovi 3387,

NIS 55 str.

1035 (970). IVANOVI] MOMÎLO, PROFESOR - BELGRAD ( - );


1036 (971). JURUKOVA-ÔPOVA VELIKA, VNUKA NA GOCE DELÊV


1039 (974). KOSMESKU KOSTA, PROFESOR - BITOLA ( - );


1040 (975). KUMBARAXI EMIN-BEG JA[AR, ÎFLIKSAJBIJA

-SKOPJE( - );1901/1911:kut:3; 0,3.AI, a.e.28, listovi 1179,NIS 24 str.

1041 (976). MAJSKI-KIROV NIKOLA, PISATEL - KRU[EVO


1043 (977). MATOV HRISTO, TRGOVEC - VELES ( - ); 1890/1912:

kn. 5, kut.1; 0,2. AI, a.e. 2, listovi 24, NIS 6 str.

1044 (978). MIROSAVQEVI] DU[AN, ARHITEKT - BITOLA



108

1045 (979). MIRÊVSKI TODOR, KOXOBA[IJA - S. GARI


1046 (980). MI[KOVSKI TRAJKO, [PANSKI BOREC - VELES


1049 (982). PE]EVSKI BORO, OP[T. POL. RABOTNIK - SKOPJE

1944/1982: kut: 3; 0,3. AI, a.e. 52, listovi 2686, NIS 10 str.,


1052 (984). SIMI] STEFAN, PROFESOR - SKOPJE ( - ); 1941/1952:


1054 (985). SOKOLOV LAZAR, SOVETNIK PRI EKONOMSKIOT

INSTITUT - SKOPJE ( - ); 1935/1948: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 32,


1055 (986). STANKOVSKI BO[KO, OP[T. POL. RAB. - SKOPJE


1056 (1085). STAROVA D-R VULNET, OP[TESTVENO -

POLITI^KI RABOTNIK - SKOPJE ( - ); 1986/1991: kut. 1;

0,1. AI, a.e 77, listovi 677, NIS 23 str.

1059 (988). TODOROVSKI H. PANÊ, PROFESOR - SKOPJE


1062 (1068). TUPURKOVSKI VASILEV SPIRO (1905-1985);

1944/1988: kut. 25; 2,5. AI, a.e. 2062, listovi 10974, NIS 532 str.,


1063 (990). ]AMILOV D-R KIRIL, UNIVERZITETSKI PROFESOR -

SKOPJE ( - ); 1882/1957: kut: 5; 0,5. AI, a.e. 273,


1064 (1421). ]ORNAKOV D-R DIMITAR, ISTORIÂR NA UMETNOSTA -

SKOPJE: 1946/2004; kut. 10; 1. AI. listovi 3819, NIS 61 str.


109

1064 (991). HRISTOV D-R ALEKSANDAR, UNIVERZITETSKI

PROFESOR - SKOPJE ( - ); 1920/1976: kut: 9; 0,9. AI, a.e. 101,


1065 (1002). ÊRNODRINSKI POP \ORGIEV VOJDAN, PISATEL


1066 (1054). ÎTKU[EV PETAR, TRGOVEC - VELES ( - ); 1889/1932:

kn. 8, kut, 1; 0,2. AI, a.e. 137, listovi 148, NIS 30 str.

1067 (992). XIMAS ANDREAS, POLITI^KI FUNKCIONER NA KP ( - );

1942/1945: kut. 1; 0,1. AI, a.e 77, listovi 417, NIS 27 str.

1069 (993). [KAKA DIMO, TRGOVEC - STRUGA ( - ); 1831/1895:


Vo depoata na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija se sobrani

pove}e od 160 li~ni fondovi. Najstarite fondovi datiraat od po~etokot na 19

vek, a najnovite se od krajot na 20 vek.

Od pozna~ajnite fondovi bi gi spomenale li~nite fondovi na

prerodbenicite Grigor Prli~ev i Krste Misirkov. Od periodot na

revolucionernoto minato se fondovite: Goce Del~ev, Dobri Daskalov, Lazar

Maxarov, Velko Dumev i dr. fondovi na op{testveno-politi~ki rabotnici:

Dimitar Vlahov, Lazar Koli{evski, Angel êmerski i dr.

Od osobeno zna~ewe se fondovite na makedonskite publicisti i poeti:

Vojdan êrnodrinski, Nikola Jonkov Vapcarov, Mihail Smatrakalev, Atanas

Mitrev, Nikola Kirov Majski, Vidoe Podgorec, Venko Markovski.

So~uvani se i fondovi na prvoborci, advokati, profesori, sve{tenici,

trgovci, novinari, reìseri, na{i iselenici vo stranstvo i sl.

V. ZBIRKI

872. ZBIRKA PLANOVI ( - ); 1917/1970: kut: 25; 2,5. AI, a.e. 231,


1072 (994). ZBIRKA: ARHIVSKA GRA\A ZA MAKEDONCITE

OD EGEJSKA MAKEDONIJA ME\U DVETE SVETSKI

VOJNI ( - ); 1918/1940: kut: 6; 0,6. AI, a.e. 1215, listovi 2792,

NIS 260 str.


110


Zbirkata sodrì raznovidni, prete`no li~ni dokumenti - molbi,

àlbi, barawa, uverenija, dogovori, zapisnici, re{enija, naredbi, potvrdi,

spisoci i sl. vo vrska so: nazna~uvawe na poljaci, {umari, ispravka na

dokumenti, uverenija za prestoj, za regrutirawe, mestoìtelstvo, sluèwe

voen rok, spisoci na voeni obvrznici, za poseduvawe nedvièn imot,

osloboduvawe od taksi, izve{tai za internirani lica, prepiska me|u

policiskite upravi, vo vrska so iseluvawe na lica vo Bugarija; molbi za

izdavawe patni ispravi, izvestuvawa od Voeniot sud za razni sudski predmeti.

Arhivskata gra|a s na gr~ki, bugarski i makedonski jazik.

1073 (995). ZBIRKA: EGEJSKA MAKEDONIJA VO NOV ( - );

1941/1945: kut: 19; 1,9. AI, a.e. 2261, listovi 6200, NIS - 596 str.


Dràvniot arhiv na Republika Makedonija, rakovodej}i se od

principot za integralno prou~uvawe na istorijata na makedonskiot narod vo

negovite etni~ki granici, vo svojata programa za isleduvawe i sobirawe na

arhivski materijali go vklu~i i antifa{isti~kiot otpor vo Grcija 1940-1945

godina. Toa go stori, pokraj navedenoto, i od slednive pri~ini: vo redovite na

gr~kata narodnoosloboditelna vojska ELAS sluèa i Makedoncite od

egejskiot del na Makedonija. Ima{e polkovi kako 28, 30 i drugi, koi bea

sostaveni vo pogolem del od Makedonci, vo sostavot na ELAS bea formirani

posebni makedonski edinici, koi do oktomvri 1944 godina sluèa pod nejzina

komanda, a ottoga{, poradi nepravilniot stav i odnos na gr~koto rakovodstvo

na otporot sprema legitimnite prava na Makedoncite, odnosno sprema

makedonskoto nacionalno pra{awe, se otcepija od ELAS i ja prodolìja

borbata protiv okupatorot vo sostavot na NOV i POM na Makedonija. Vo

egejskiot del na Makedonija ELAS, i voop{to dvièweto na otporot, be{e

najjako i najmasovno i na makedonska po~va se vodeni najte{kite bitki so

okupatorite. Vo periodot na NOV dojdoa do poln izraz stremeìte i èlbite

na Makedoncite od toj del na Makedonija za nacionalno osloboduvawe i

obedinuvawe i celosno izdeferencirawe na stavovite na balkanskite

komunisti~ki partii za makedonskoto nacionalno pra{awe, a sudirite za ova

pra{awe se odigraa na po~vata na Egejska Makedonija. Me|u ELAS i NOV na

Jugoslaavija, poradi sosedstvoto, zaedni~kite celi vo borbata protiv

okupatorot, makedonskoto i drugi pra{awa naloìja sorabotka, kontakti,

pregovori, zaedni~ki borbi protiv okupatorite i dr. Od gorenavedenoto se

zaklu~uva deka NOD na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija vo

vremeto od 1941 do1945 godina ne moè da se izu~uva odvoeno tuku vo ramkite

na op{toto dvièwe vo Grcija i vo Egejska Makedonija posebno, pokraj

gornite i od slednive pri~ini: prvo, makedonskoto naselenie vo Lerinski,

Kosturski i Vodenski okrug go pretstavuvaat mnozinstvoto na celokupnoto

naselenie vo demografski pogled. Me|utoa, Makedonci ìveat vo Solunsko,

Sersko, Dramsko i vo drugi mesta. Koga bi se ograni~ile samo na dvièweto

na otporot isklu~ivo vo onie okruzi kade {to vo eden period na NOV imalo

posebni makedonski organizacii, kako {to bea SNOF i SOF vo Kostursko i


111

vo Lerinsko i posebni makedonski edinici vo Kostursko, Lerinsko i vo

Vodensko, ne bi bile pravedni sprema onie Makedonci vo drugite okruzi, koi

ramo do ramo so Grcite-antifa{isti ja leeja svojata krv za pobedata nad

fa{izmot.

Osven gornoto, celata teritorija na Egejska Makedonija organizaciski

potpa|a{e pod kontrola na KPG, pravo {to & pripa|a{e i od samiot fakt {to

ovoj del na Makedonija se nao|a vo dràvnite granici na Grcija. Vpro~em,

samite objektivni uslovi ne bi dozvolile u~estvoto na Makedoncite vo

borbata protiv fa{izmot da go tretirame sosema oddelno i izolirano, bez da

se osvrneme na zaedni~kata borba na Grcite i Makedoncite i na nastanite

{to se odigraa vo toj period na celokupnata teritorija na Egejska

Makedonija, pa duri i na cela Grcija. Treba da go dodademe i toa deka

Makedonci se borea ne samo vo Makedonija, tuku i vo cela Grcija.

Od druga strana, bi napravile golem propust, ili bi bile neiskreni ako

go promol~evme faktot deka èlba na Makedoncite, borej}i se protiv

fa{izmot, be{e so svoeto aktivno u~estvo vo NOV da se borat i da se

pretstavat pred svetot so svoeto nacionalno ime i preku svoite

antifa{isti~ki organizacii i voeni edinici da go realiziraat, zaedno so

gr~kiot narod, i svojot ideal za nacionalno samoopredeluvawe i stremeòt za

prisoedinuvawe so drugite dela na Makedonija. Me|utoa, te{kotiite za

realizirawe na toj streme` ne doa|aat od negativnite objektivni uslovi, kako

{to be{e apriori garantiraweto na gr~kite dràvni granici od golemite

sili kakvi {to bea vo 1941 godina. Ima{e, pred s#, i subjektivni pre~ki {to

mu gi prave{e na otporot samoto gr~ko rakovodstvo, koe vo sekoja nacionalna

manifestacija na makedonskiot narod gleda{e avtonomizam.

Arhivot na Makedonija, kako {to navedovme, rakovodej}i se od gornite

i od drugi fakti, u{te od odamna pristapi kon sistemaatsko isleduvawe na

arhivski materijali i za otporot vo Grcija. Postignatite rezultaati se

pove}e od zadovolitelni, so {to Arhivot go ispolni svojot nacionalen dolg.

Sobranite materijali se obraboteni i moè da se koristat za nau~ni i

drugi celi.

Kako {to e poznato, na 28 oktomvri 1940 godina fa{isti~ka Italija ja

napadna Grcija. Italijanskite vojski so nenadeen napad uspeaja da go probijat

frontot i da navlezat vo nekoi delovi na gr~kata teritorija. Prodorot na

italijanskite vojski trae{e do 8 noemvri 1940 godina. Gr~kite edinici,

zasilei so novi rezervisti, glavno od Makedonija i Trakija, so

kontraofanziva ne samo {to gi isfrlija italijanskite edinici od gr~kata

teritorija, tuku navlegoa vo albanska teritorija, zazemaj}i gi gradovite

Kor~a, Pogradec, Moskopole, Argirokastro i dr. Ovaa vojna, koja trae{e 6

meseci i koja pretstavuva epopeja na gr~kiot i na makedonskiot narod, zavr{i

so napadot na hitlerovska Germanija vrz Grcija na 6 april 1941 godina.

Ovde smetame za nu`no da go istakneme odnosot na Makedoncite od

egejskiot del na Makedonija sprema taa vojna. Imeno, i pokraj neguvaniot

odnos na gr~kite reìmi, nasproti stradawata i poniùvawata, nasproti

o~ekuvawata da im se olesni polo`bata vo edna nova situacija so pa|aweto na

toj reìm, Makedoncite vo celost pokaàa visoka politi~ka zrelost za

odbrana na zemjata vo koja ìveeja.

Kako {to navedovme, na 6 april 1941 godina Germancite ja napadnaa

Grcija. Na 26 april generalot ôlakoglu potpi{a kapitulacija i formira


112

kvislin{ka vlada. Egejska Makedonija be{e podelena na tri okupaciski zoni.

Isto~na Makedonija & be{e dodelena na fa{isti~ka Bugarija, zapadna

Makedonija na Italija, a centralna Makedonija ja zadràa za sebe

Germancite.

Okupacijata ja zate~e KPG razbiena. Komunistite, koi se vratija od

frontovite, samoinicijativno pristapija kon obnovuvawe na starite i

formirawe na novi partiski organizacii i grupi za otpor. Vo po~etokot na

maj 1941 godina e formirano Makedonskoto biro (MB) na KPG. Po nekolku

dena MB vo Solun ja formira nacionalnoosloboditelnata organizacija

„Elefterija“ (Sloboda). Pripadnicite na taa organizacija na 20 maj ja

izvr{ija prvata sabotaà protiv okupatorot vo Solun. Na 21 maj 1941 godina

be{e formiran nov CK na KPG. Na 28 maj, po inicijativa na CK na KPG,

be{e formirana humanitarnata organizacija „Etniki Alilengii“ - EA

(Nacionalna solidarnost). Vo juni 1941 godina be{e formirano

Zapadnomakedonskoto biro na KPG, a vo juli-avgust okru`nite komiteti. Na 1

juni 1941 godina vo Atina, pod rakovodstvo na Makedonecot Andreja îpov,

KPG go odrà svojot VI plenum. Plenumot gi povika gr~kiot narod, site

partii i organizacii vo eden nacionalen front za osloboduvaweto na zemjata.

Vo juli vo egejskiot del na Makedonija se javija i po~naa da dejstvuvaat

gr~kite nacionalisti~ki i reakcionerni organizacii IVE (Za{tita na

severna Grcija), PAO (Segr~ka osloboditelna organizacija), EKA

(Nacionalen i socijalen preporod) i dr., koi vo sorabotka so okupatorite

razvija antikomunisti~ka, a osobeno antimakedonska dejnost. Vo juli-avgust

1941 godina antifa{isti~kata organizacija „Elefterija“ gi isfrli prvite

partizanski grupi vo centralna Makedonija, a vo oktomvri vo zapadna

Makedonija. Na krajot na septemvri e krenato Dramskoto vostanie, koe be{e

zadu{eno vo krv. Na 27 septemvri be{e formiran EAM (Nacionalen

osloboditel front). Kon krajot na 1941 godina, so re{enie na CK na KPG i

EAM, be{e formiran CK na ELAS (Gr~ka narodnoosloboditelna armija).

Poradi toa {to KPG ne zazede kurs za masovno oruèno vostanie,

opstanokot na partizanskite grupi i edinici stana problemati~en, duri i

nevozmoèn. Okupatorot, koristej}i ja naodlu~nosta na KPG, so pomo{ta na

doma{nite predavnici prezede ~istki i uspea da mu nanese te{ki udari na

NOD u{te vo negoviot za~etok. Poradi toa, MB na KPG donese odluka za

rasformirawe na pogolemiot del od partizanskite edinici.

Vo fevruari 1942 godina be{e formiran ELAS (Gr~ka

narodnoosloboditelna mornarica) i voenata komanda na partizanskite

edinici na Makedonija.

Vo 1942 godina zavr{i procesot za sozdavawe na okoliskite komiteti

na KPG i EAM vo celata zemja.

Na segr~kata konferencija na KPG, odràna vo dekemvri 1942 godina,

be{e donesena odluka za masovno oruèno vostanie. Vrz osnova na ovoj stav, vo

cela Makedonija bea formirani pove}e partizanski odredi. Na 21 fevruari

1943 godina bea formirani okoliski i oblasni {tabovi. Na 23.02.1943 godina

be{e formirana EPON (Nacionalna segr~ka organizacija na mladite). Na 10

mart 1943 godina be{e formiran partizanskiot {tab na Gramos-Sinia~ko, a

na 2 mart {tabot za severen Pind. Na 2 maj 1943 godina, so odluka na CK na

KPG, Centralniot komitet na ELAS se rasformira i e formiran Glaven

{tab na ELAS. Na 16 juni 1943 godina G[ na ELAS donese naredba za


113

reorganizacijata na partizanskite grupi i odredi vo regularni edinici, a na

{tabovite vo brigadi, divizii i sl. Vrz osnova na taa naredba, vo avgust-

dekemvri se formirani regularnite edinici na ELAS. Na 25 juni 1943 godina

e postignat dogovor za formirawe na Balkanski {tab. KPG ovoj dogovor go

otkaà. Na 20 septemvri 1943 godina e formirana Grupata divizii na ELAS

od Makedonija. So nastojuvawe na makedonskite kadri i pod pritisok od

makedonskiot narod KPG dozvoli na 23 dekemvri 1943 godina da se formiraat

posebni makedonski organizacii SNOF (Slavjanomakedonski osloboditelen

front) i SNOV (Slavjanomakedonska osloboditelna vojska).

Vo tekot na 1944 godina prodolì formiraweto na regularni i

rezervni edinici na ELAS. Na 10 mart 1944 godina e formiran PEEA

(Nacionalen komitet na nacionalnoto osloboduvawe).

KPG, primenuvaj}i go svojot nepravilen stav za makedonskoto

nacionalno pra{awe, donese odluka za rasformirawe na SNOF i SNOV.

Poradi toa, na 16 maj 1944 godina edna pogolem grupa na ~elo so Naum Pejov se

otcepi od ELAS. Po nekolku pregovori i kontakti me|u pretstavnici na KPG

i KPM grupata na Pejov se vrati vo Egejska Makedonija i na 2 avgust od taa

edinica i od drugi e formiran Kosturskiot makedonski bataljon vo sostavot

na ELAS. Pred toa, na 15 juli vo Vodensko be{e formiran Vodenskiot

makedonski bataljon. Me|utoa, KPG ne samo {to ne gi ispolni obvrskite za

formirawe na pokrupni makedonski edinici, tuku pristapi kon

rasformirawe na navedenite. Poradi toa, makedonskite bataljoni vo

oktomvri 1944 godina se otcepija od ELAS i vo dekemvri ja formiraa I egejska

udarna brigada, koja vo sostavot na NOV na Jugoslavija ja prodolì borbata

do kone~nata pobeda nad Germanija.

Vo oktomvri 1944 godina celata zemja be{e oslobodena. Vlasta mina vo

racete na EAM-ELAS. Anglija, koristej}i gi dogovorite so EAM-ELAS,

upotrebi oru`je za vra}awe na desnicata na vlast. Po te{ki borbi me|u

ELAS i angliskite vojski vo Atina, ELAS be{e sovladan. Na 12 fevruari

1945 godina be{e potpi{an dogovor vo Varkiza, {to stavi kraj na oruènata

borba i pretstavuva{e poraz na dvièweto i istovremeno po~etok na

Gra|anskata vojna vo Grcija.


Prepiska na Nikos Zaharijadis, Vlahov; povici za borba protiv

agresorot; izvestuvawa za osloboduvawe na komunisti; referat od \. Sjantos

na Vtorata segr~ka konferencija na KPG; prepiska vo vrska so problemot na

begalcite; govorot na Tempo pred gr~kite partizani; izve{taj za kulturno-

prosvetnata dejnost na odredot „Dame Gruev“; izve{tai za voenite operacii na

ELAS i za sostojbata na SNOF vo Kostursko; prepiska vo vrska so

makedonskoto nacionalno pra{awe; prepiska pome|u rakovodstvata na

oruènata borba vo Grcija i na Balkanot; izve{tai za dejnosta na

partizanskite edinici od Vardarska na terenot na Egejska Makedonija; apel

od makedonskite borci vo ELAS do Makedoncite vo Bugarija; izve{tai za

odnosot na KPG i EAM kon makedonskoto nacionalno pra{awe; prepiska za

otvoraweto makedonski u~ili{ta vo Kostursko i vo Lerinsko; izjava za

zabrana na makedonskiot jazik vo ELAS; izve{taj za sostojbata na Prvata

egejska brigada vo Kostursko; protesti protiv politikata na Papandreu;

izjavi od ìteli za pri~ineta materijalna {teta od germanskiot i


114

italijanskiot okupator; izjava na Zaharijadis za pravata na Makedoncite za

svoi nacionalni prava; prepiska na voeno-politi~kite faktori na

Jugoslavija, Grcija i Albanija vo vrska so narodnoosloboditelnata borba na

Balkanot; izve{tai, informacii i pregledi za terorot na reakcionernite

sili vo Grcija protiv makedonskoto naselenie; nepo~ituvawe na dogovorot od

Varkiza; povik na reakcionernite sili za borba protiv slavjanstvoto.

Arhivskata gra|a s na gr~ki i na makedonski jazik.

1074 (996). ZBIRKA: EGEJSKA MAKEDONIJA VO

GRA\ANSKATA VOJNA (1945-1949); 1945/1949: kut: 43; 4,3.



Koga vo 1945 godina slobodoqubivite narodi ja slavea pobedata nad

fa{izmot, vo Grcija i vo egejskiot del na Makedonija zapo~na edna nova, i

spored posledicite za Makedoncite od toj kraj u{te potragi~na vojna.

Gr~kata desnica, koja dojde na vlast blagodarenie na stranskata voena

intervencija i gre{kite na gr~koto rakovodstvo na otporot, zapo~na edna

ednostrana gra|anska vojna so cel da gi likvidira silite na otporot i

demokratijata i da ja obezbedi i zacvrsti svojata vlast. Sepak, pohodot {to go

prezede taa protiv Makedoncite e bez presedan vo istorijata i se grani~i so

genocid.

Makedoncite se postavija pred alternativa ili da gi podnesat site

poniùvawa i nivnoto fizi~ko istrebuvawe od razbesnetite gr~ki

vooruèni bandi i organite na vlasta, ili da se borat duri i so oru`je vo raka

za obezbeduvawe na svojata egzistencija i izvojuvawe na svoi nacionalni i

socijalni slobodi. Makedoncite, nao|aj}i se pred takva polo`ba, go odbraa

patot {to po tradicija go sledea i go primenuvaa prethodnite generacii, kako

i samite tie vo vremeto na NOV - patot na borbata.

Mnogu rodoqubi Makedonci i Grci, pripadnici na otporot, za da go

izbegnat noòt na razbesnetite bandi i oficijalnite gr~ki vlasti, prebegaa

vo planinite i tamu se organiziraa vo grupi vo po~etokot, a podocna vo odredi

za da mu se sprotivstavat na terorot i da ja branat svojata ~est i ~esta na

svoite majki, sestri i èni.

Zna~i, vo Grcija i vo egejskiot del na Makedonija po dogovorot vo

Varkiza (12.02.1945) imame revolucionerna situacija, koja ja nametna

potrebata od sozdavawe organizacija za rakovodewe na borbata vo Egejska

Makedonija. Taka, na 23 april 1945 godina e sozdadena organizacijata NOF

(Narodnoosloboditelen front na Makedoncite od egejskiot del na

Makedonija). Vo sostavot na NOF be{e formirana ènskata organizacija

AF@ (Antifa{isti~ki front na ènite) i NOMS (Narodnoosloboditelen

mladinski sojuz).

NOF za mnogu kratko vreme uspea organizaciski da se konstituira.

Pokraj Glavnoto rakovodstvo, bea formirani okru`ni, okoliski, reonski i

mesni rakovodstva na NOF, AF@ i NOMS. Vo proletta 1945 godina bea

isfrleni i prvite vooruèni grupi na NOF za za{tita i borba protiv


115

okupacijata na desnicata. Taka NOF prerasna vo osnoven faktor vo

politi~kiot ìvot vo egejskiot del na Makedonija i Grcija.

Poznato e deka Makedonskoto osloboditelno dvièwe po rascepot od

oktomvri 1944 godina dejstvuva{e nezavisno i nadvor od Komunisti~kata

partija na Grcija (KPG) i navedenite makedonski organizacii NOF, AF@ i

NOMS bea formirani i dejstvuvaa nezavisno od KPG.

NOF se sudruva{e so KPG ne samo vo vrska so makedonskoto

nacionalno pra{awe, tuku i po pra{aweto za formata na vodewe na borbata.

Dodeka KPG smeta{e deka so politi~ka borba }e ja prinudi desnicata na

otstapki i so toa }e obezbedi miren razvoj na zemjata i vrz osnova na toa ja

grade{e svojata politika, strategija i taktika, NOF be{e osloboden od

takvite iluzii i predviduva{e deka oruènata borba e neminovna vo

presmetkata so gr~kata desnica. Nastanite {to sleduvaa go opravdaa toa

soznanie na NOF.

Dodeka KPG se zalaga{e na Makedoncite da im se priznaat malcinskite

prava vo ramkite na gr~kata dràva, NOF bara{e, i vrz osnova na toa ja

grade{e svojata politika i taktika, na Makedoncite da im se priznaat

celosni nacionalni prava i pravoto na samoopredeluvawe. Poradi toa,

razlikite vo stavovite bea tolku golemi {to KPG mu objavi na NOF otvorena

vojna, napa|aj}i ja kako avanturisti~ka, separatisti~ka, avtonomisti~ka

organizacija. Vo taa vojna KPG otide tolku daleku {to vo mnogu slu~ai

sorabotuva{e duri i so klasniot neprijatel, so gr~kite vlasti.

Razvojot na nastanite go prinudija gr~koto rakovodstvo na KPG da se

orientira na oruèna forma na borba {to nametna obedinuvawe na site

antifa{isti~ki sili na zemjata. KPG poradi toa go izmeni svojot stav sprema

NOF, go prizna NOF kako antifa{isti~ka demokratska organizacija i vo

noemvri 1946 godina dojde do spogodba me|u KPG i NOF za obedinuvawe na

makedonskite i na gr~kite demokratski sili.

Makedonskite i gr~kite vooruèni grupi i odredi ja obrazuvaa

Demokratskata armija na Grcija (DAG).

So spogodbata za obedinuvawe NOF be{e staven pod kontrola na KPG.

I pokraj toa, rakovodstvoto na NOF uspeva{e do 1-ot svoj kongres (januari

1948) i 1-od plenum (avgust 1948) da ja so~uva svojata samostojnost vo odnos na

svoite krajni strategiski celi. Potoa Zaharijadisovoto rakovodstvo na KPG

preku infiltrirawe na svoi lu|e uspea da go stavi pod svoja celosna kontrola

i makedonskiot faktor i go koristi za antimakedonska i antijugoslovenska

dejnost vo duhot na rezolucijata na Informbiroto.

Vo tekot na Gra|anskata vojna (1945-1949) NOF odrà edna zemska

konferencija, dva kongresi i dva plenumi. Isto taka, okru`nite i drugite

odbori na NOF odràa konferencii.

Pokraj NOF, AF@ i NOMS, vo egejskiot del na Makedonija vo juni

1949 godina be{e formirana i organizacijata KOEM (Komunisti~ka

organizacija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija) vo sostav na

KPG. KOEM be{e sozdadena od Zaharijadis so cel da go iskroristi

makedonskiot faktor protiv samoto makedonsko nacionalno dvièwe i

protiv Jugoslavija. Toa osobeno e napraveno so donesuvaweto na famoznata

Rezolucija od aktivot na KOEM pod naslov „Rezolucija na KOEM za

izdajni~kata nacionalisti~ka klika na Goce Keremid~iev“.


116

Makedonskiot narod od egejskiot del na Makedonija, i pokraj ogromnite

te{kotii i nepravilniot stav na KPG, zede masovno u~estvo vo borbata. Vo

redovite na DAG sluèa pove}e od 20.000 Makedonci i Makedonki, mnogumina

od koi gi poloìja svoite ìvoti.

Osloboditelnoto dvièwe na makedonskiot i na gr~kiot narod vo

avgust 1949 godina be{e porazeno. Posledicite se pove}e od uàsni. Pokraj

mnogubrojnite `rtvi, uni{teni sela, golem del od Makedoncite bea

prinudeni da gi napu{tat svoite ogni{ta i da prebegaat preku granica, so

{to celosno se izmeni nacionalniot sostav na egejskiot del na Makedonija.

I pokraj porazot i te{kite posledici, borbata na makedonskiot narod

od toj del na Makedonija vo periodot 1945-1949 godina pretstavuva edna slavna

etapa od borbite za nacionalna i socijalna sloboda.


Dokumentite {to gi sodrì zbirkata „Egejska Makedonija vo NOV

(Gra|anska vojna) 1945-1949“ vo najgolema mera gi odrazuvaat nastanite od toj

period.

Dokumentite davaat podatoci za terorot na desnicata neposredno po

dogovorot vo Varkiza i niz celiot period na Gra|anskata vojna, za merkite i

akciite na gr~kata burùazija za organizirawe i zacvrstuvawe na svojata

administrativna, voena, policiska i sudska vlast, za pojavata i dejnosta na

makedonskite organizacii NOF, AF@, NOMS i KOEM, za odnosite me|u

KPG i NOF, za dejnosta, strategijata i taktikata na KPG, za pojavata i

dejnosta na partizanskite grupi i odredi i nivnoto prerasnuvawe vo DAG

(Demokratska armija na Grcija), za voenite operacii od 1945 do 1949 god., za

osloboduvaweto na pogolemi teritorii i organiziraweto na narodnata vlast

vo niv, za pojavata na makedonskite u~ili{ta i drugata prosvetno-kulturna

makedonska dejnost, za ogromnoto u~estvo na Makedoncite vo redovite na DAG

i vo pomo{nite slu`bi, za nepravilnata politika i odnosot na KPG prema

makedonskoto osloboditelno dvièwe i posledicite od toa, za

informbirovskata dejnost i posledicite od toa, za ulogata na makedonskiot

subjektiven faktor, za epopeite na Gramos i Vi~o, za poslednite operacii i

porazot na DAG, i mnogu drugi.

1945 godina - Izve{tai za voeno-politi~kata situacija vo egejskiot del

na Makedonija, za terorot na gr~kite reakcionerni sili vrz makedonskoto

naselenie; spisoci na opoàreni makedonski sela; za odnosot na KPG kon

NOF i za stavot na KPG sprema makedonskoto nacionalno pra{awe; za

prifa}aweto na begalcite vo Bitola; spisoci na aktivistite na NOF po

reoni; za zabranata na upotreba na makedonskiot jazik; izve{tai i

informacii za parlamentarnite izbori vo Grcija, postavuvaweto novi

policiski organi vo selata i zabranata na sobiri; izvestuvawa na policijata

za pojavata na vooruèni grupi; izve{tai na u~ili{ni inspektori.

1946 - Izve{tai za dejnosta na NOF, AF@, NOMS; sudski procesi

protiv Makedonci poradi upotreba na makedonskiot jazik; spisoci na apseni

i internirani lica; za dejnosta na partizanskite grupi; za mobilizacija vo

redovite na DAG.

1947 - Memorandum na EAM do Anketnata komisija vo vrska so

sprovedeniot teror vrz naselenieto; rezolucija vo vrska so amerikanskata

intervencija vo Grcija; naredbi na Glavniot {tab na DAG za razni borbeni

zada~i; za mobilizirawe novi borci.


117

1948 - Prviot kongres na NOF - Statut, odluki, referati; Zakonot br. 3

na Privremenata demokratska vlada za op{ta amnestija; okru`ni

konferencii na AF@; dejnosta na Paskal Mitrevski; odnosot na KPG kon

KPJ;

1949 - Prepiska vo vrska so podgotovkite na Vtoriot kongres na NOF;

kni{ki na oficerskiot kadar vo DAG so ~inovi i nazna~ena nacionalna

pripadnost; apel na Privremenata demokratska vlada do OON za prekin na

Gra|anskata vojna vo Grcija; izve{taj za voenite aktivnosti na Vi~o; za

pri~inite za porazot na DAG; polo`bata na zatvorenicite vo zatvorite po

ostrovite.

Arhivskata gra|a s na makedonski i na gr~ki jazik.

1075 (997). ZBIRKA: MAKEDONSKATA EMIGRACIJA VO

ISTO^NOEVROPSKITE ZEMJI I JUGOSLAVIJA

( - ); 1949/1960: kn. 46, kut. 9; 2. AI, a.e. 684, listovi 2959, NIS 255 str.

G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A

OD STRANSKA PROVENIENCIJA

SR JUGOSLAVIJA

1081 (1036). MINISTERSTVO ZA ZEMJODELIE I VODOSTOPANSTVO

NA KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA - BELGRAD (1919 - 1941);

1922/1931: kut. 2, 0,2.AI, a.e. 99, listovi 696, NIS 28 str.

1085 (1040). MINISTERSTVO ZA GRADE@I NA KRALSTVOTO

JUGOSLAVIJA - BELGRAD (1919-1941); 1919/1941: kut. 29; 2,9.


1086 (1041). MINISTERSTVO ZA PRAVDA I VERA NA

KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA - BELGRAD (1918-1941);


1087 (1042). PRETSEDATELSTVO NA MINISTERSKIOT

SOVET - CENTRALNO PRES-BIRO - BELGRAD

( - ); 1929-1941: kut. 10; 1; AI, a.e. 968, listovi 3811, NIS 217 str.

1090 (1100). MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI

NA FNRJ - BELGRAD (1945-1952); 1945/1952: kut. 3; 0,3.



118

BUGARIJA

1094 (1106). ARHIVSKA GRA\A OD ARHIVITE VO SOFIJA,

REPUBLIKA BUGARIJA: 1863/1948

ZBIR NA DOKUMENTI OD POVE]E FONDOVI ( - );


RUSIJA

1096 (1104). RUSKI KONZULAT VO SOLUN ( - ); 1871-1913: kut. 1;



119

P R E G L E D

NA ARHIVSKITE FONDOVI I ZVIRKI VO DR@AVNIOT

ARHIV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL

1993-2005 GODINA

A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNITE ORGANI,

USTANOVI, ORGANIZACII I DRUGI INSTITUCII


1.5. ARHIVSKI FONDOVI OD 1944-1990

MINISTERSTVA NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1107. (1370) - MINISTERSTVO ZA PROSVETA, NAUKA I KULTURA

NA NRM - SKOPJE (1951) ; 1951 : kn. 1 ; kut. 1 ; 0,1. AI, a.e. 86,

listovi 577, NIS 27 str., aùrirano vo AOP- bazite.

SEKRETARIJATI NA SOCIJALISTI^KA


1108. (1408) - ZA OP[TOSTOPANSKI RABOTI I PAZAR-SKOPJE

( ? ); 1978-1988): kut.2; 0,2. RS.

1109. (1409) - ZA OP[TOSTOPANSKI RABOTI, MALO STOPANSTVO,

TURIZAM I PAZAR-SKOPJE (1988-1990): kut.1; 0,1. RS.

1110. (1114) - ZA INFORMACII – SKOPJE (1957 - ?); 1957/1970: kut.2;

0,2. RS.

1111. (1323) - ZA ODNOSI SO STRANSTVO – SKOPJE (? – 1990); 1961/1989:

kut.31; 3,1; RS.

1112. (1341) - ZA INDUSTRIJA I ENERGETIKA – SKOPJE (?-1991);

1956/1991: kn.66; 1,3. RS.


120

1113. (1377) - ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA – SKOPJE (1956-1991);

1956/1995: kut.15; 1,5. RS.

1114. (1382) - REPUBLI^KI SEKRETARIJAT ZA FINANSII NA SRM

UPRAVA ZA IMOTNO-PRAVNI RABOTI – SKOPJE (1945-1991);

1946/1966: kn.4, kut.112; 11,3; RS.

1115. (1406) - ZA INDUSTRIJA NA SRM - SKOPJE ( ? ); 1978-1982: kut.1;

0,1. RS.

1116. (1407) - ZA INDUSTRIJA I TRGOVIJA NA SRM - SKOPJE ( ? );

1968/1983: kut.21; 2,1. RS.

SOVETI NA SRM

1117. (1272) - SOVET ZA NARODNA ODBRANA NA SRM – SKOPJE

(? – 1990); 1960/1990: kn.8, kut.26; 2.8. RS.

1118. (1326) - REPUBLI^KI OP[TESTVEN SOVET ZA ODNOSI SO

STRANSTVO – SKOPJE (1975-1989); 1975/1989: kut.14; 1,4. RS.

1119. (1384) - SOVET NA REPUBLIKATA - SKOPJE (1974-1991);

1974/1991: kut. 226; 2,6. RS.

GLAVNI DIREKCII NA NRM

1120. (1193) - ZA METALURGIJA – SKOPJE (1949 – 1952); 1949/1952: kut. 9;

0,9. Nesreden.

KOMITETI NA NRM/SRM

1121. (1115) - ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

SKOPJE (? – 1991); 1955/1991: kut. 20; 2. RS.

1122. (1410) - OP[TOSTOPANSKI RABOTI I PAZAR-SKOPJE ( ? );

1982/1988: kut.1; 0,1. RS.


121

1123. (1411) - ZA ENERGETIKA, INDUSTRIJA I GRADE@NI[TVO -

SKOPJE ( ? ); 1976-1990: kut.2;

1124. (1412) - ZA ENERGETIKA, INDUSTRIJA I MALO STOPANSTVO

SKOPJE ( ? ); 1986/1988: kut.1, 0,1. RS.

1125. (1413) - ZA INDUSTRIJA I ENERGETIKA-SKOPJE ( ? ); 1988/1990:

kut.1; 0,1. RS.

ZAVODI NA NRM/SRM

1126. (1132) - ZA UNAPREDUVAWE NA SOCIJALNITE DEJNOSTI –

SKOPJE (1962-1989); 1962/1989: kut.14; 1,4. RS.

1127. (1133) - ZA VRABOTUVAWE – SKOPJE (1961- ); 1961/1980: kn. 110,

kut. 34; 5,6. RS.

1128. (1134) - ZA RIBARSTVO – SKOPJE (1953- ? ); 1953/1977: kut. 6; 0,6. RS.

1129. (1327) - ZA OP[TESTVENO PLANIRAWE – SKOPJE (1947-1989);

1947/1989: kut. 30; 3. RS. (kut. 51; 5,1. dopolna od drugi fondovi).

1130. (1381) - ZA UNAPREDUVAWE NA DOMA]INSTVOTO – SKOPJE

(1968 - ); 1968/1989: kut.17; 1,7. RS.

1131. (1380) - BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO (PEDAGO[KI

ZAVOD) - SKOPJE; (1955- ); 1955/1999: kut. 40; 4. RS.

1132. (1414) - REPUBLI^KI ZAVOD ZA CENI NA SRM-SKOPJE ( ? );

1970/1984: kut.3; 0,3. RS.

KOMISII NA NRM/SRM

1133. (1116) - ZA KULTURNI VRSKI SO STRANSTVO – SKOPJE (? - );

1967/1991: kut.82; 8,2. RS.


122

1134. (1270) - DR@AVNA IZBORNA KOMISIJA – SKOPJE (? - ); 1990:

kut.1; 0,1. RS.

1135. (1285) - REPUBLI^KI FOND ZA UNAPREDUVAWE NA

KULTURNITE DEJNOSTI - SKOPJE ( - ) ; 1957/1972 : kut. 3 ; 0,3.


SAMOUPRAVNI INTERESNI ZAEDNICI NA SRM

1136. (1117) - ZA SOCIJALNA ZA[TITA – SKOPJE (1974-1991); 1974/1991:

paketi 15; 4,5. RS.

1137. (1118) - ZA FIZI^KA KULTURA – SKOPJE (1974-1991); 1974/1984:

kn.3, kut.16; 1,7. RS.

1138. (1311) - ZA ZA[TITA OD GRADOBIJNOST – SKOPJE (1975-1991);

1975/1991; kut.4; 0,4. RS.

1139. (1320) - ZA ZDRAVSTVO I ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE –

SKOPJE (1974-1992); 1974/1992: kut. 25; 2,5. RS.

OP[TINSKI SAMOUPRAVNI INTERESNI ZAEDNICI

1140. (1312) - ZA KULTURA NA GRAD SKOPJE – SKOPJE (1975-1991);

1975/1991: kut.33; 3,3. RS.

1141. (1313) - ZA KULTURA NA OP[TINA „GAZI BABA“ – SKOPJE

(1977-1991); 1977/1988: kut. 7; 0,7. RS.

1142. (1314) - ZA KULTURA NA OP[TINA „KARPO[“ – SKOPJE

(1977-1991); 1977/1988: kut. 6; 0,6. RS.

1143. (1315) - ZA KULTURA NA OP[TINA „KISELA VODA“ – SKOPJE

(1976-1991); 1976/1988: kut. 7, 0,7. RS.


123

1144. (1316) - ZA KULTURA NA OP[TINA „CENTAR“ – SKOPJE

(1977-1991); 1977/1988: kut. 7; 0,7. RS.

1145. (1317) - ZA KULTURA NA OP[TINA „ÂIR“ – SKOPJE (1977-1991);

1977/1988: kut. 6; 0,6. RS.

OSTANATI

1146. (1306) - ZAEDNICA NA OP[TINITE I GRADOVITE NA

MAKEDONIJA – SKOPJE (1972-1995); 1972/1995: kut.11; 1,1. RS.

1147. (1216) - MAKEDONSKA OP[TINA VO PERT, AVSTRALIJA (? - );

1964: kut.1; 0,1. SI.

1148. (1217) - OBEDINETA MAKEDONSKA OP[TINA VO PERT,

AVSTRALIJA (? - ); 1968: kut.1; 0,1. SI.

1149. (1342) - SOJUZEN DEVIZEN INSPEKTORAT – ODDELENIE VO

SKOPJE – SKOPJE (1972-1990); 1972/1990: kn.10, kut.24; 2,6, RS.

1.6. FONDOVI OD 1991 - REPUBLIKA MAKEDONIJA

1150. (1386) - PRETSEDATEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA -

KABINET - SKOPJE (1991- ); 1991/1999: kn. 34; kut.148; 15,3. RS.

1151. (1304) - SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – SKOPJE

(1991- ); 1991/1996: kut.30; 3. RS.

1152. (1305) - VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – SKOPJE

(1991- ); 1991/1997: kut.324; 32,4. RS.

1153. (1387) - MINISTERSTVO ZA NAUKA NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA - SKOPJE (1991-1998); 1991/1997: kut. 69; 6.9. RS.

1154. (1392) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA - SKOPJE (1992 - ); 1992/1999:

kut.8; 0,8. RS.


124

1155. (1403) - MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA NA R. MAKEDONIJA

SKOPJE ( ? ); 2000-2001: kut.2; 0,2. RS.

1156. (1404) - MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA NA R. MAKEDONIJA -

SKOPJE ( ? ); 1999-2000: kut.1; 0,1. RS.

1157. (1405) - MINISTERSTVO ZA STOPANSTVO NA R. MAKEDONIJA

SKOPJE (1991- ?); 1991-2000: kut.12; 1,2. RS.

1158. (1428) - MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I

PROSTORNO PLANIRAWE NA R. MAKEDONIJA – SKOPJE;

(?); 1997/2004: kut. 3; 0,3. RS.

2. PRAVOSUDSTVO

2. 2. FONDOVI OD 1944

1159. (1271) - USTAVEN SUD NA MAKEDONIJA – SKOPJE (1964 - );

1964/1990: kut.69; 6,9, RS.

1160. (1283) - STOPANSKI SUD NA MAKEDONIJA – SKOPJE (1947 - );

1947/1996: kn.83, kut.11; 2,8. RS.

1161. (1119) - SUD ZA ZDRU@EN TRUD NA MAKEDONIJA – SKOPJE

(1976-1990); 1976/1990: kn.5, kut.19; 2. RS.

1162. (1395) - KAZNENO-POPRAVEN DOM „IDRIZOVO“ - SKOPJE ( ? ):

kut.390; 39. RS

VOENI EDINICI I ORGANIZACII

3. 3. FONDOVI OD 1944

1163. (1135) - REPUBLI^KI [TAB ZA TERITORIJALNA ODBRANA NA

SRM – SKOPJE (? – 1991); 1969/1991: kut.26; 2,6. RS.


125

1164. (1273) - REPUBLI^KI [TAB ZA CIVILNA ZA[TITA NA SRM

SKOPJE (? – 1990); 1972/1989: kut.5; 0,5. RS.

OP[TINSKI [TABOVI ZA TERITORIJALNA ODBRANA

1165. (1136) - BEROVO (? – 1992); 1969/1992: kn.15, kut.6; 0.9. RS.

1166. (1137) - BITOLA (? – 1992); 1970/1992: kn.36, kut.8; 1,5. RS.

1167. (1138) - VALANDOVO (?-1992); 1969/1992: kn.15, kut.3; 0,6. RS.

1168. (1139) - VINICA (? – 1992); 1969/1992: kn.16, kut.3; 0,6. RS.

1169. (1140) - GEVGELIJA (? – 1992) ; 1969/1992: kn.10, kut.3; 0,5.RS.

1170. (1141) - GOSTIVAR (? – 1992); 1975/1992: kn.13, kut.3; 0,6. RS.

1171. (1142) - DEBAR (? – 1992); 1969/1991: kn.21, kut.3; 0,7. RS.

1172. (1143) - DELÊVO (? – 1992); 1969/1992; kn.34, kut.4; 1,1. RS.

1173. (1144) - DEMIR HISAR (? – 1992); 1969/1991: kn.4, kut.2; 0,3. RS.

1174. (1145) - KAVADARCI (? – 1992); 1969/1992: kn.25, kut.4; 0,9. RS.

1175. (1146) - KIÊVO (? – 1992); 1969/1992: kn.47, kut.2; 1,1. RS.

1176. (1147) - KOÂNI (? – 1992); 1969/1992: kn.25, kut.6; 1,1. RS.

1177. (1148) - KRATOVO (? – 1992); 1970/1992: kn.9. kut.2; 0,4. RS.

1178. (1149) - KRIVA PALANKA (? – 1992); 1971/1992: kn.17, kut.3; 0,6. RS.


126

1179. (1150) - KUMANOVO (? – 1992); 1969/1992: kn.29, kut.6; 1,2. RS.

1180. (1151) - KRU[EVO (? - 1992); 1969/1992: kn.24; kut.4; 0,9. RS.

1181. (1152) - MAKEDONSKI BROD (? – 1992);1969/1992: kn.14, kut.2; 0,5. RS.

1182. (1153) - NEGOTINO (?- 1992); 1969/1992: kn.7, kut.2; 0,3. RS.

1183. (1154) - OHRID (? – 1992); 1969/1992: kn.19. kut.6; 1. RS.

1184. (1155) - PRILEP (? – 1992); 1969/1992: kn.38, kut.7; 1,4. RS.

1185. (1156) - PROBI[TIP (? – 1992); 1974/1992: kn.11, kut.1: 0,3. RS.

1186. (1157) - RADOVI[ (? – 1992); 1969/1991: kn.17, kut.4; 0,7. RS.

1187. (1158) - RESEN (? – 1992); 1969/1992: kn.39. kut.2; 1. RS.

1188. (1159) - SVETI NIKOLE (? – 1992); 1980/1992: kn.10, kut.1; 0,3. RS.

1189. (1160) - STRUGA (? – 1992); 1969/1992: kn.18, kut.3; 0,7. RS.

1190. (1161) - STRUMICA (? – 1992); 1969/1992: kn.25, kut.5; 1. RS.

1191. (1162) - TETOVO (? – 1992); 1969/1992: kn.40, kut.5; 1,3. RS.

1192. (1163) - TITOV VELES (? – 1992); 1969/1992: kn.31, kut. 5; 1,1. RS.

1193. (1164) - [TIP (? – 1992); 1969/1992: kn.39, kut.11; 1,9. RS.

1194. (1165) - „GAZI BABA“ –SKOPJE(? – 1992);1977/1992:kn.19,kut.4;0,8. RS.


127

1195. (1166) - „KARPO[“ – SKOPJE (? – 1992);1977/1992: kn.17.kut.4; 0,7. RS.

1196. (1167) - „KISELA VODA“ – SKOPJE (? – 1992); 1977/1992: kn.28,

kut.4; 1. RS.

1197. (1168) - „CENTAR“ – SKOPJE (? – 1992); 1977/1992: kn.15, kut.2; 0,5. RS.

1198. (1169) - „ÂIR“ – SKOPJE (? – 1992); 1977/1992: kn.10, kut.3; 0,5. RS.

4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI USTANOVI

4. 1. PROSVETNI USTANOVI I UÎLI[TA

1199. (1340) - VI[A [KOLA ZA SOCIJALNI RABOTNICI - SKOPJE

( ? ); 1960/1984; kn. 1, kut. 9. RS.

1200. (1389) - PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET - SKOPJE

(1946 - ); 1946/1990: kut. 45; 4,5. RS.

1201. (1391) - FAKULTET ZA MUZI^KA UMETNOST - SKOPJE

( ? ); 1966/1995: kut.11; 1,1. RS.

1202. (1394) - GRADE@EN FAKULTET - SKOPJE (1949 - ); 1949/1955:

kn.36, kut.12; 1,9. RS.

1203. (1339) - SREDNO UÎLI[TE ZA SOCIJALNI RABOTNICI –

SKOPJE ( ? ); 1957/1961: kn.58, kut.1; 1,2. RS.

1204. (1376) - CENTAR ZA OBRAZOVANIE NA KADRI ZA OBLASTA NA

BEZBEDNOSTA – SKOPJE (1972-1997); 1972/1997: kut.20; 2. RS.

1205. (1343) - CENTAR ZA STRANSKI JAZICI – SKOPJE (1954-1996);

1954/1996: kut.6; 0,6. RS.


128

4. 2. KULTURNI USTANOVI

1206. (1120) - ANSANBAL ZA NARODNI IGRI I PESNI „TANEC“

- SKOPJE (1949 - ); 1949/1985: kut. 7; 0,7. RS.

1207. (1274) - NARODNA I UNIVERZITETSKA BIBLIOTEKA

„KLIMENT OHRIDSKI“ – SKOPJE (1945 - ); 1945/1993:

kn. 25, kut. 32; 3,7. RS.

1208. (1284) - TELEVIZIJA SKOPJE – OOZT PREDAVATELI I VRSKI

– SKOPJE (1975- ); 1975/1986: kut. 25; 2,5. RS.

1209. (1307) - UNIVERZITETSKI CENTAR ZA UMETNOSTI – SKOPJE

( ? ); 1977/1983: kut.2; 0,2. RS.

1210. (1431) FONDACIJA ZA MAKEDONSKI JAZIK „NEBREGOVO“,

1 papka.

4. 3. NAU^NI USTANOVI

1211. (1121) - GRADE@EN INSTITUT „MAKEDONIJA“ – SKOPJE ( ? );

1983/1987: kut.1 ; 0,1. RS.

1212. (1170) - INSTITUT ZA STOÂRSTVO – SKOPJE ( ? ); 1948/1989:

kut. 9; 0.9. RS.

1213. (1309) - INSTITUT ZA EKONOMIKA I ORGANIZACIJA VO

ZEMJODELSTVOTO – SKOPJE ( ? ); 1978/1990: kut.4; 0,4. RS.

1214. (1321) - INSTITUT ZA ZA[TITA NA RASTENIJATA – SKOPJE

( ? ); 1978/1989: kut.4; 0,4. RS.

1215. (1372) - EKONOMSKI INSTITUT – SKOPJE (? - ); 1952/1989:

kut. 39; 3,9. RS.

1216. (1374) - INSTITUT ZA OVO[TARSTVO – SKOPJE ( ? ); 1953/1990:

kut.9; 0,9. RS.


129

1217. (1375) - INSTITUT ZA LOZARSTVO I VINARSTVO – SKOPJE

( ? ); 1952/1992: kut. 35; 3,5. RS.

1218. (1383) - INSTITUT ZA SOCIOLO[KI I POLITI^KO-PRAVNI

ISTRA@UVAWA - SKOPJE (1965 - ); 1965/1990: kut.77; 7,7. RS.

1219. (1402) - INSTITUT ZA BELODROBNI ZABOLUVAWA I

TURBEKULOZA-SKOPJE ( ? ); 1953-1997: kn.4, kut.16; 1,7. RS.

1220. (1286) - REPUBLI^KI FOND ZA UNAPREDUVAWE NA

IZDAVA^KATA DEJNOST – SKOPJE ( ? ); 1959/1971: kut.2; 0,2. AI.


1221. (1433) SKOPSKO NAU^NO DRU[TVO

1222. (1324) - UNIVERZITETSKI CENTAR ZA MATEMATI^KO-

TEHNI^KI NAUKI – SKOPJE ( ? ); 1977/1988: kut.3; 0,3. RS.

6. 2. FONDOVI PO 1944

6. 2. 1. Banki

1223. (1390). BANKA ZA NADVORE[NA TRGOVIJA (JUGOBANKA) -

SKOPJE ( ? ); 1957/1999: kut. 241, pak. 17; 27,5. RS.

1224. (1123). @TP - POGON ZA VLEÊWE NA VOZOVI I ODR@UVAWE

NA VOZNI SREDSTVA-SKOPJE ( / ); 1970/1990: kn.140, kut. 8;3,6. RS.

1225. (1325) - NARODNA BANKA NA MAKEDONIJA – SKOPJE

(1945-); 1921/1978: kn.11. kut.19; 2,1. RS.


1226. (1276) - MAKPETROL AD – SKOPJE - DIREKCIJA ZA

GASIFIKACIJA „GAMA 800“: kut.6; 0,6. Tehni~ka dokumentacija.


130

1227. (1122) - SLO@ENA ORGANIZACIJA ZA ZDRU@EN TRUD ZA

PROIZVIDSTVO I PROMET SO TEKSTIL „INTEKS“ – SKOPJE

( ? ); 1971/1989: kn, 25, kut.58; 6,1.RS

1228. (1281) - GEOLO[KI ZAVOD – SKOPJE ( ? ); 1970/1990: kn. 60, kut.37;

4,9. Nesreden.

6.2.3.4. Soobra}aj

1229. (1124) - @TP – OOZT „FEROTURIST“ – SKOPJE ( ? ); 1970/2001:

kn.52, kut.152; 16,2. RS.

1230. (1401) - PRETPRIJATIE ZA PTT SOOBRA]AJ „MAKEDONIJA“ -

PODRU@NICA „GRADSKI TELEFON“ - SKOPJE ( ? ); 1974-1990:

kut.2; 0,2. RS.

1231. (1328) - PRETPRIJATIE ZA PTT SOOBRA]AJ – DELOVNA PTT

EDINICA PO[TA SKOPJE 2 – SKOPJE (? - ); 1966/1976: kut.5;

0,5. RS.

6. 2. 6. Ostanati

1232. (1125) - ZAEDNICA ZA OSIGURUVAWE IMOTI I LICA

„MAKEDONIJA“ - SKOPJE ( ? ); 1986/1990: kut.30; 3. RS.

1233. (1275) - JAVNO PRETPRIJATIE ELEKTROSTOPANSTVO NA

MAKEDONIJA


131

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII,

POLITI^KI PARTII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7. 1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI

ORGANIZACII

1234. (1400) - SAMOSTOEN SINDIKAT ZA ZDRAVSTVO, FARMACIJA

SOCIJALNA ZA[TITA NA RM - SKOPJE (1991- ); 1991-2000: kut.4;

0,4. RS.

7. 1. 2. Gra|anski i drugi organizacii

1235. (1371) - MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (MPO)

VO SAD ( ? - ): kut.6; 0,6. Nesreden.

1236. (1319) - OBEDINETA MAKEDONSKA ORGANIZACIJA – OMO

„ILINDEN“ VO PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1990 - );

kut.1; 0,05. Nesreden.

1237. (1111) - REPUBLI^KO ZDRU@ENIE NA DECATA-BEGALCI OD

EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA – SKOPJE ( - ); 1986/1994:

kut.8; 0,8. AI, a.e. 850, listovi 2426, NIS 135 str.

1238. (1112) - ZDRU@ENIE NA DECATA-BEGALCI OD EGEJSKIOT DEL

NA MAKEDONIJA VO KANADA – TORONTO ( - ); 1986/1994: kut.1;


1239. (1237) - ZDRU@ENIE NA DECATA-BEGALCI OD EGEJSKIOT

DEL NA MAKEDONIJA VO AVSTRALIJA – PERT ( ? ); 1985/1996:


1240. (1113) - ZDRU@ENIE NA DECATA-BEGALCI OD EGEJSKIOT DEL

NA MAKEDONIJA VO ROMANIJA – BUKURE[T ( - ); 1948/1954:


1241. (1218) - DRU[TVO „OBEDINETA PRESPA“ – PERT,AVSTRALIJA

( ?); 1987: kut.1; 0,02. SI


132

1242. (1388) - DRU[TVO ZA PRIJATELSTVO I SORABOTKA

MAKEDONIJA - SLOVA^KA - SKOPJE (1993-2001); 1993/2001


7.2. STALE[KI DRU[TVA

1243. (1308) - MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO – SKOPJE (1947- ? );

1947/1987: kut.4; 0,4. RS.

1244. (1127) - SOJUZ NA IN@ENERI I TEHNIÂRI NA MAKEDONIJA

– SKOPJE ( ? ); 1975/1988: kut.2; 0,2. RS.

1245. (1171) - SOJUZ NA VOZAÎTE NA MAKEDONIJA – SKOPJE ( ? );

1957/1974: kut.1; 0,1. RS.

1246. (1277) - AVTO-MOTO SOJUZ NA MAKEDONIJA – SKOPJE ( ? - );

1958/1975: kut.4; 0,4. RS.

7.4. KULTURNO-PROSVETNI DRU[TVA

1247. (1126) - ZDRU@ENIE NA SAMOSTOJNITE FILMSKI AVTORI

I SORABOTNICI NA MAKEDONIJA – FILMSKO STUDIO –

SKOPJE ( ?); 1968/1975: kut. 20; 2. Nesreden.

1248. (1213) - MAKEDONSKO KULTURNO-PROSVETNO ZDRU@ENIE

(POMAGATELNA GRANKA NA VMRO – DPMNE ZA ZAPADNA

AVSTRALIJA) – PERT (1991- ); 1991: kut.1; 0,02. SI.

1249. (1385) - SOJUZ NA DRU[TVATA NA ARHIVSKITE

RABOTNICI NA MAKEDONIJA - SKOPJE ( ? - 1990); 1962/1990: kut.

65; 6,5. Nesreden.


133

8. VERSKI ORGANIZACII

8.2. ISLAMSKA VERSKA ZAEDNICA

1250. (1288) - VAKUF „ADEM BABA“ – SKOPJE ( ? ); 1932/1936: kut.1; 0,02.

AI. a.e. 5, listovi 136, NIS 2 str.

9. OSTANATI

1251. (1109) - BALKANSKI VOJNI (1912-1913); 1912/1913: kut.2; 0,2. SI.

1252. (1108) - PARISKA MIROVNA KONFERENCIJA – PARIZ ( ? );

1918/1920: kut.1; 0,1. SI.

1253. (1215) - „OPERACIJA ÂKALAROV“, LOZINKA NA

MAKEDONSKITE ISELENICI OD PERT - ZAPADNA

AVSTRALIJA: VASIL [KORDOV, JOTE ]ANDOVSKI I

MANOLI STANI[EF ( ? ); 1989/1994: kut.1; 0,05. SI.

1254. (1426) - DANSKI SOVET ZA BEGALCI – PODRU@NICA SKOPJE;

2002/2004: kut. 1; 0,1. RS.

B. SEMEJNI I LI^NI ARHIVSKI FONDOVI

B.1. SEMEJNI FONDOVI

1255. (1425) - BELIÂNEC (ILIJA I SPASIJA); OP[TESTVENO

- POLITI^KI RABOTNICI – SKOPJE; 1931/2000: kut. 2; 0,2.

SI 3 str.

1256. (1214) - BINEVSKI (SLOBODAN I KRISTINA) – PERT,

AVSTRALIJA; 1957: kut.1; 0,05. SI.

1257. (1429) - BOGDANSKI (JEZDIMIR I BRANKO), OP[TESTVENO

- POLITI^KI RABOTNICI – SKOPJE; ?: kut. 1; 0,1. Nesreden.


134

1258. (1222) - BOGOVI (VASIL I DOCA) – PERT, AVSTRALIJA; 1932:

kut.1; 0,02. SI.

1259. (1424) - BRAJKOVSKI (RU@A I FILIP), OP[TESTVENO

- POLITI^KI RABOTNICI – SKOPJE; ?: kut. 4; 0,4. SI.

1260. (1278) - RIBAROVI, TRGOVCI - SKOPJE: 1893/1962; kn. 57, kut. 7; 1,8.


1261. (1225) - SANTU, TRGOVCI – SKOPJE; 1870/1988: kut.1; 0,05. SI.

1262. (1212) - TOMOVI (JANKO I PLANINKA) – PERT, AVSTRALIJA;

1958/1989: kut.1; 0,01. Nesreden.

1263. (1220) - TRAJKOVSKI (METODIJA I NADA) – PERT,

AVSTRALIJA: 1993/1995: kut.1; 0,02. SI.

1264. (1280) - FOTEVI (VERA I MINÔ) – SKOPJE; kut.7; 0,7. Nesreden.

B.2. LI^NI FONDOVI

1265. (1172) - ANDREEV BANE – RONKATA, UÊSNIK VO NOV –

SKOPJE; 1932-1971: kut. 5; 0,5. AI, a.e. 175, listovi 1571, NIS 40 str.

1266. (1300) - A]IMOVI] VIKTOR, NOVINAR – SKOPJE; ?: kut.24; 2,4.

Nesreden.

1267. (1420) - BILJANOVSKI ZLATKO, OP[TESTVENO-POLITI^KI

RABOTNIK – SKOPJE; 1931/2004: kut. 4; 0,4. AI, aùrirano vo

AOP - bazite

1268. (1302) - VANOV KOSTA, TRGOVEC – VELES; 1919/1972: kut.1;

0,05. AI.

1269. (1332) - VAPCAROV JONKOV NIKOLA; kut.1; 0,05. Nesreden.


135

1270. (1301) - VESLIEVSKI NAUM – OVÂROT, PRVOBOREC – RESEN;

kut,1; 0,1. Nesreden.

1271. (1399) - GAVRI[ KSENIJA, OP[TESTVEN RABOTNIK - SKOPJE;

kut. 3; 0,3. SI, a.e. 91, listovi 1771, NIS 27 str.

1272. (1419) - DUMA D-R HRISTO, UNIVERZITETSKI PROFESOR

- SKOPJE: 1948/2002; kut. 10; 1. AI, a.e. 152, listovi 8277,

NIS 43 str.

1273. (1221) - \EOR\IEVSKI BRANKO – PERT, AVSTRALIJA; 1983/1994:

kut.1; 0,05. SI.

1274. (1310) - IVANOVSKI ALEKSANDAR – ALEKO – SKOPJE; 1953/1997:

kut.1; 0,1. AI, a. e. 17, listovi 537, NIS 10 str.

1275. (1331) - IVANOVSKI VASIL (BISTRI[KI); kut.1; 0,1. Nesreden.

1276. (1378) - IVANOSKI VLADIMIR – LUMBARKO, PROFESOR –

SKOPJE; kut.21; 2,1. Nesreden.

1277. (1330) - KALAJXIEV HRISTO; kut.1; 0,05. Nesreden.

1278. (1397) - KARAXA VASKO, PISATEL-POET-KOSTUR, EGEJSKA

MAKEDONIJA; 1937- 2000: kut.1; 0,1. Nesreden

1279. (1110) - KAÔROV DONE – TORONTO, KANADA; kut.1; 0,1. Nesreden.

1280. (1432) KUCULOVSKA GALENA, MUZEOLOG - SKOPJE, kut. 6; 0,6.

1281. (1223) - LEMBANOVA JANA, POETESA – MELBURN,

AVSTRALIJA; 1991/1995: kut.1; 0,02. SI.

1282. (1239) - MANÊVSKI MILÔ, FILMSKI RE@ISER – SKOPJE;



136

1283. (1422) - MINÊV NIKOLA, OP[TESTVENO-POLITI^KI

RABOTNIK– SKOPJE; ?: kut. 1; 0,05. Nesreden.

1284. (1128) - MIHOV BLAGOJ, AMBASADOR – SKOPJE; kut.5; 0,5.

Nesreden.

1285. (1219) - OROVÂNECOT PROTOJEREJ ALEKSO JOVANOVSKI

- PERT, AVSTRALIJA, 1935; kut. 1; 0,02. SI.

1286. (1279) - PASKALEVSKI PASKAL, PUBLICIST - DOLNENI

KOSTURSKO: 1937/1996; kn. 12, kut. 2, 0,4. AI, a.e. 97, listovi 1136,

NIS 44 str.

1287. (1173) - PA[TI JOVAN, BALETSKI UMETNIK - SKOPJE:

paketi 23; 4,5. Nesreden.

1288. (1423) - PODGOREC VIDOE, PISATEL - SKOPJE: 1956/1995 ;

kut. 22; 2,2. SI 11 str.

1289. (1174) - SMATRAKALIEV MIHAIL, PUBLICIST - SOFIJA:

kut. 26; 2,6. Nesreden.

1290. (1129) - SPIROVSKI ILIJA-PANDE ( - ); 1932-1971: kut. 5; 0,5. AI,


1291. (1224) - SPIROVSKI MILE - BRIZBEN, AVSTRALIJA: 1960, kut. 1.

0,01. Nesreden

1292. (1338) - STEFANOVSKI GOCE, PROFESOR - SKOPJE: 1922/1991:


1293. (1303) - STOJANOV D-R PETAR, NAUÊN RABOTNIK - SKOPJE:


1294. (1130) - TALEVSKI BLAGOJA, OP[TESTVEN RABOTNIK

- SKOPJE: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 169, listovi 2776, NIS 47 str.


137

1295. (1427) - TODOROVSKI D-R GLIGOR, NAUÊN RABOTNIK -

SKOPJE:kut. 5; 0,5. Nesreden.

1296. (1393) - TUFEKÎEV NA]E, MAKEDONSKI ISELENIK VO

[VEDSKA (?): kut. 2; 0,2. Nesreden.

1297. (1421). ]ORNAKOV D-R DIMITAR, ISTORIÂR NA

UMETNOSTA - SKOPJE: 1946/2004; kut. 10; 1. AI.


1298. (1211) - ]OSEVSKI ZORAN, PERT, AVSTRALIJA: 1985/1992:


1399. (1373) - ÂVDAROVSKI VANÔ - DIRIGENT - SKOPJE: kut. 9;

0,9. Nesreden.

1300. (1322) - ÊMERSKI ANGEL, OP[TESTVENO-POLITI^KI

RABOTNIK - SKOPJE: 1946-1985: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 83,


1301. (1175) - Û^KOV MANOJLO, UNIVERZITETSKI PROFESOR

- SKOPJE: 1920/1991: kut. 3; 0,3. AI, a.e. 240, listovi 2004,

NIS 37 str.

1302. (1131) - XUNOV RISTO, OP[TESTVEN RABOTNIK - SKOPJE:


1303. (1210) - [ARINOVSKI MIHAIL - PERT, AVSTRALIJA: 1957:



138

V. ZBIRKI

1304. (1430) ZBIRKA GENERALNI URBANISTI^KI PLANOVI;

kut. 1; 0,1.

1305. (1282) - TEHNI^KA DOKUMENTACIJA PRIMENA OD

MINISTERSTVOTO ZA URBANIZAM, GRADE@NI[TVO I

ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINA NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA – SKOPJE; kut. 73; 7,3. RS.

1306. (1379) - TEHNI^KA DOKUMENTACIJA PRIMENA OD

MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT I VRSKI NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA – SKOPJE; kut.54; 5,4. RS.

1307. (1107) - TEHNI^KA DOKUMENTACIJA OD POSEBNO ZNAÊWE;

kut.128; 12,8 i 3511, mikrofi{i.

G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A

OD STRANSKA PROVENIENCIJA

AVSTRIJA

1308. (1238) - MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI NA

AVSTRIJA–VIENA; 1926/1928: kut.1; 0,1. AI.


AVSTRIJA -VIENA 1922-1936: kut.1; 0,1. Nesreden.

BUGARIJA

1310. (1177) - BUGARSKI KONZULAT VO BITOLA; 1907/1910:


1311. (1194) - MINISTERSTVO ZA NARODNA PROSVETA NA BUGARIJA

– SOFIJA; 1920: kut.1; 0,01. AI, a.e. 3, listovi 9, NIS 1 str.


139

1312. (1263) - NARODNO SOBRANIE NA BUGARIJA – SOFIJA; 1941/1943:


1313. (1179) - PRETSEDATELSTVO NA NR BUGARIJA – SOFIJA;

1946/1947: kut.1; 0,02.AI, a.e. 58, listovi 139, NIS 15 str.

1314. (1178) - BUGARSKO TRGOVSKO AGENTSTVO VO TIRANA;


1315. (1298) - DUBLI^KO MAKEDONSKO DRU[TVO; 1897/1899:


1316. (1201) - CK BKP – SOFIJA; 1924/1947: kut.1; 0,02. AI, a.e. 9,


1317. (1202) - ZADGRANI^NI ORGANI NA BKP; 1922/1941: kut.1; 0,1. AI,


1318. (1204) - OKRU@NA ORGANIZACIJA NA BKP – GORNA XUMAJA;

1921/1944:kut.1; 0,02. AI, a.e. 54, listovi 95, NIS 14 str.

1319. (1203) - BALKANSKA KOMUNISTI^KA FEDERACIJA;


1320. (1182) - NACIONALEN KOMITET NA SOJUZOT NA

MAKEDONSKITE EMIGRANTSKI ORGANIZACII – SOFIJA;

1905/1951: kut.1; 0,01. AI a.e. 3, listovi 3, NIS 1 str.

1321. (1254) - DRU[TVO „ILINDEN“ – SOFIJA; 1931/1947: kut.1; 0,1. AI,


1322. (1205) - POLITI^KI ZATVORSKI MATERIJAL; kut.1; 0,05. AI,


1323. (1269) - USTAV NA ILINDENSKATA ORGANIZACIJA; 1926:



140

1324. (1249) - KOLEKCIJA – MAKEDONSKO PRA[AWE; 1903/1969:


1325. (1265) - VMRO; 1924/1933: kut.6; 0,6. AI, a.e. 193, listovi 4.623,

NIS 39 str.

1326. (1260) - VMRO – OBEDINETA; 1925/1954: kut.1; 0,1. AI, a.e. 6,


1327. (1266) - NACIONALNO OSLOBODITELNI ORGANIZACII NA

MAKEDONCITE VO BUGARIJA PO BERLINSKIOT KONGRES:

1878: kut.9; 0,9. Nesreden.

1328. (1243) - KOMESARSTVO ZA EVREJSKI PRA[AWA – SOFIJA;

1941/1943: kut.1; 0,02.AI, a.e. 19, listovi 144, NIS 6 str.

1329. (1292) - KOLEKCIJA – NACIONALNO OSLOBODITELNO

DVI@EWE: 1878/1981: kut. 1; 0,02. AI, a.e. 14, listovi 128,

NIS 5 str.

1330. (1289) - LI^NOSTI I NASTANI SVRZANI SO DEJNOSTA NA

BATAQONOT „HRISTO BOTEV“; 1941/1992: kut.1; 0,1. AI, a.e. 43,


1331. (1333) - MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK (1938-1941);

1936/1987: kut. 1, 0,1. AI, a.e. 59, listovi 241, NIS 20 str.

1332. (1262) - NACIONALEN KOMITET NA OTEÊSTVENIOT FRONT -

SOFIJA: 1944/1948: kut.2; 0,2. AI, a.e. 103, listovi 1033, NIS 29 str.

1333. (1180) - OBLASNI, OKOLISKI I MESNI KOMITETI NA

OTEÊSTVENIOT FRONT VO PIRINSKA MAKEDONIJA;


1334. (1190) - SOJUZ NA MAKEDONSKITE NAU^NO-PROSVETNI

DRU[TVA – SOFIJA; 1945/1951: kut.1; 0,1. AI, a.e. 241, listovi 352,

NIS 67 str.


141

1335. (1296) - OKOLISKI INSPEKTORAT PO STATISTIKA –

BLAGOEVGRAD; 1957; kut. 1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 9,

NIS 3 str.

1336. (1290) - STARO ZAGORSKA MITROPOLIJA; 1898/1921:


1337. (1251) - UZUNOVI (DIMITAR, HRISTO I ANGEL); 1884/1931:


1338. (1255) - ALEKSANDROV TODOR; 1911/1990: kut.1; 0,1. AI, a.e. 94,


1339. (1186) - BA@DAROV \OR\I; 1912/1993: kut.1; 0,05. AI, a.e. 93,


1340. (1248) - BOJAXIEV KLIMENT; 1913/1931: kut.1; 0,02. AI, a.e. 25,


1341. (1181) - VELÊV VELÔ; 1909/1928: kut.1; 0,02. AI, a.e. 5,


1342. (1268) - VIDOV BLAGOJ; 1969: kut.1; 0,02. AI, a.e. 1, listovi 117,

NIS 1 str.

1343. (1185) - GERXIKOV MIHAIL; 1928/1931: kut.1; 0,02. AI, a.e. 15,


1344. (1241) - GRUEV DAME; 1900/1959: kut.1; 0,05. AI, a.e. 42,


1345. (1188) - DAKOVSKI IVANOV BOJAN: 1927: kut.1; 0,01. AI, a.e. 6,


1346. (1261) - DIMITROV \OR\I;1924/1949: kut.1; 0,1. AI, a.e. 124,



142

1347. (1258) - DRVINGOV PETAR; 1912/1945: kut.1; 0.02. AI, a.e. 45,


1348. (1206) - KAVRAKIROV SIMEON; 1918/1959: kut.1; 0,05. AI, a.e. 78,


1349. (1293) - KARAJOVOV TOMA; 1910/1934: kut.1; 0,01. AI, a.e. 13,


1350. (1183) - KECKAROV ANTON; 1916/1938: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,


1351. (1200) - KOVAÊV VLADISLAV; 1875/1924: kut.1; 0,05. AI, a.e. 25,


1352. (1247) - KOCEV HRISTO; 1925/1930: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,


1353. (1191) - KARAJANOV TOMOV LAZAR; 1920: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,


1354. (1291) - KRÔV DIMITROV TOMA; kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,


1355. (1198) - KULI[EV \OR\I; 1928/1980: kut.1; 0,02. AI, a.e. 8,


1356. (1252) - KU[EV BANOV MIHAIL; 1985: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,


1357. (1197) - LOZANÊV ATANAS; 1943: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,


1358. (1257) - QUDSKANOV KONSTANTIN; 1922/1930: kut.1; 0,01. AI,



143

1359. (1187) - MALE[EVSKI NIKOLA; 1923: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,


1360. (1267) - MAXAROV IVANOV MIHAIL; 1903/1935: kut.1; 0,01. AI,


1361. (1195) - MILOV VLADIMIR; 1926/1931: kut.1; 0,02. AI, a.e. 5,


1362. (1259) - MINKOV \OR\I; 1901/1903: kut.1; 0,01. AI, a.e. 12,


1363. (1199) - MIHAJLOV PANÔ; 1888/1950: kut.1; 0,01. AI, a.e. 26,


1364. (1256) - NIKOLAEV NIKOLAJ; 1919/1935: kut.1; 0,01. AI, a.e. 7,


1365. (1208) - PARAPUNOV NIKOLA; 1924/1940: kut.1; 0,02. AI, a.e. 12,


1366. (1184) - PENÊV PENKO; 1908/1938: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,


1367. (1294) - PETI[EV KRUM; 1922/1934: kut.1; 0,01. AI, a.e. 13,


1368. (1295) - POP ATANASOV KONSTANTIN; 1905/1934: kut.1; 0,01. AI,


1369. (1329) - POP DIMITROV VASILEV ALEKSANDAR

(ALEKO PA[A); kut.1; 0,05.Nesreden.

1370. (1246) - POP PETROV SREBREN; 1915/1942: kut.1; 0,1. AI, a.e. 102,



144

1371. (1207) - POP TOMOV VLADIMIR; 1910/1952; kut.1; 0,1. AI, a.e. 61,


1372. (1240) - PROTOGEROV ALEKSANDAR; 1868/1928: kut.5; 0,5. AI,

a.e. 1.154, listovi 2.998, NIS 292 str.

1373. (1264) - PULEVSKI \OR\IJA; 1875: kut.1; 0,1. AI, a.e. 1,


1374. (1189) - PUNDEV MARINOV VASIL; 1920: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,


1375. (1209) - SAKAROV NIKOLA; 1899/1940: kut.1; 0,1. AI, a.e. 21,


1376. (1196) - SEIZOV VASIL; 1919/1971: kut.1; 0,02. AI, a.e. 30,


1377. (1192) - HARIZANOV IVAN; 1919: kut.1; 0,01. AI, a.e. 2,


1378. (1244) - HAXI DIMOV DIMO; 1878/1945: kut.2; 0,2. AI, a.e. 166,


1379. (1250) - ÂKAROV \OR\I; 1866/1885: kut.1; 0,01. AI, a.e. 8,


1380. (1242) - ÊRNOPEEV HRISTO; 1881/1915: kut.1; 0,1. AI, a.e. 109,


1381. (1245) - [ANDANOV DIMOV PETAR; 1963/1964: kut.1; 0,05. AI,


1382. (1253) - VESNIK „NOVI DNI“; 1934/1935: kut.1; 0,01. AI, a.e. 2,



145

GERMANIJA


GERMANIJA; (1874/1944); 1904/1914: kut.3; 0,3. AI, a.e. 288,


1384. (1299) - GERMANSKA ODBRANA (VERMAHT); 1941/1945:


JUGOSLAVIJA

1385. (1176) - MINISTERSTVO ZA PROSVETA I CRKVENI RABOTI

NA KRALSTVOTO SRBIJA – BELGRAD; 1913/1914: kut.1; 0,1.

Nesreden.

ROMANIJA

1386. (1398) - ATINA ; 1903-1940: kut.2; 0,2. Nesreden.

RUSIJA

1387. (1344) - MISIJA VO SOFIJA; 1900/1912: kut.1; 0,1. AI, a.e. 93,


1388. (1345) - KANCELARIJA ZA SLOVENSKI RABOTI - MOSKVA;


1389. (1346) - ARHIV NA KOMINTERNATA - MOSKVA; 1924/1939;


1390. (1347) - BALKANOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI; 1915/1940:



146

1391. (1348) - RUSKA AMBASADA VO CARIGRAD; 1838/1913: kut.3; 0,3. AI,

a.e. 289, listovi 2.153, NIS 76 str.

1392. (1349) - RUSKA AMBASADA VO LONDON; 1916: kut.1; 0,01. AI,


1393. (1350) - AZISKI DEPARTMAN - MOSKVA; 1904/1905: kut.1; 0,02. AI,


1394. (1351) - ODDELENIE ZA INFORMACII I PEÂT - MOSKVA;

1916: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 43, NIS 3 str.

1395. (1352) - POLITARHIV - MOSKVA; 1898/1917: kut.1; 0,1. AI, a.e. 120,


1396. (1353) - JUGOSLOVENSKI KONZULATI I DIPLOMATSKI

PRETSTAVNI[TVA VO STRANSTVO; 1914/1920: kut.1; 0,1. AI,


1397. (1354) - UPRAVA ZA DR@AVNA BEZBEDNOST NA GERMANIJA -

BERLIN; 1939/1944: kut.1; 0,05. AI, a.e. 20, listovi 340, NIS 7 str.

1398. (1355) - DIREKCIJA NA BUGARSKATA POLITI^KA POLICIJA -

SOFIJA;1942: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 66, NIS 3 str.

1399. (1356) - GLAVNA STOPANSKA UPRAVA NA SS - BERLIN; 1941:


1400. (1357) - MINISTERSTVO ZA STOPANSTVO NA GERMANIJA -

BERLIN; 1944: kut.1; 0,01. AI a.e. 1, listovi 68, NIS 3 str.

1401. (1358) - VOENO MINISTERSTVO NA FRANCIJA - PARIZ; 1942:


1402. (1359) - SOVETSKATA DIPLOMATIJA VO PERIODOT NA

VTORATA SVETSKA VOJNA; 1943/1946: kut.1; 0,01. AI, a.e. 13,



147

1403. (1360) - MINISTERSTVO ZA VERSKI PRA[AWA NA GERMANIJA

- BERLIN; 1939/194:kut.1; 0,02 AI, a.e. 6, listovi 178, NIS 4 str.

1404. (1363) - RUSKI ARHEOLO[KI INSTITUT VO ISTANBUL;


1405. (1337) - MAKEDONSKOTO PRA[AWE VO DOKUMENTITE NA

KOMINTERNATA; 1904/1950: kut.7; 0,7. Nesreden.

1406. (1334) - KONDAKOV NIKODIM PAVLOVI^; 1898/1917:


1407. (1335) - SREZNEVSKI IZMAIL IVANOVI^; 1850/1916:


1408. (1336) - LAVROV PETAR ALEKSEEVI^; 1910/1930: kut.1; 0,1. AI,


1409. (1364) - USPENSKI FEDOR IVANOVI^; 1893/1910: kut.1; 0,03. AI,


1410. (1365) - LOPAREV HRISANF MEFODIEVI^; 1896: kut.1; 0,01. AI,


1411. (1366) - ROMANOV KONSTANTIN KONSTANTINOVI^; 1900:


1412. (1367) - LAMANSKI VLADIMIR IVANOVI^; 1868/1890: kut.1; 0,01.


1413. (1368) - [ÊPKIN VJAÊSLAV NIKOLAEVI^; 1893: kut.1; 0,01.


1414. (1369) - DER@AVIN NIKOLAJ SEVASTJANOVI^; 1913/1946:



148

TURCIJA

1415. (1287) - JILDIZ; 1903/1904: kut.9; 0,9. Nesreden.

1416. (1226) - RUMELISKA OBLAST; 1902/1908: kut.4; 0,4. Nesreden.

1417. (1227) - BITOLSKI VILAET; 1902/1908: kut.12; 1,2. Nesreden.

1418. (1228) - SOLUNSKI VILAET; 1902/1908: kut.2; 0,2 Nesreden.

1419. (1229) - KOSOVSKI VILAET; 1902/1908: kut.1; 0,1. Nesreden.

1420. (1230) - PREPISKA NA AMBASADI VO RUMELISKIOT VILAET;

1902/1908: kut.1; 0,1. Nesreden.

1421. (1231) - RUDARSTVO VO RUMELISKIOT VILAET; 1902/1908;


1422. (1232) - ]EPEXI ]AMIL; kut. 1; 0,1. Nesreden

1423. (1233) - A – MTZ – VISOKA KANCELARIJA – ISTANBUL;

1895/1907: kut.10; 1. Nesreden.

1424. (1234) - TURSKI POPISNI DEFTERI; kut.3; 0,3. Nesreden.

1425. (1235) - TFR – 1M – RAZNA DOKUMENTACIJA NA RUMELISKIOT

INSPEKTORAT; Nesreden.

1426. (1236) - FINANSISKI IZVE[TAI OD RUMELISKA OBLAST;

1902/1908: Nesreden.

FRANCIJA


FRANCIJA – PARIZ; 1895/1965: kut.2; 0,2. AI, a.e. 273,

listovi 1.598, NIS 73 str.


149

1428. (1362) - MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA FRANCIJA –

VENSEN; 1924/1951: kut.1; 0,1. AI, a.e. 28, listovi 154, NIS 11 str.

HRVATSKA

1429. (1318) - MIHAJLOV VANÔ, kut.1; 0,02. Nesreden.

1430. (1415) - AMBASADA NA NDH VO SOFIJA, 1941 – 1944:


1431. (1416) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA NDH –

ZAGREB, 1942: kut. 1; 0,03. Nesreden.

1432. (1417) - RE@IMSKI I REAKCIONERNI ORGANIZACII VO

HRVATSKA, 1912 - 1941: kut. 1; 0,02. Nesreden.

1433. (1418) - EMIGRACII VO HRVATSKA, 1920 – 1941: kut. 1; 0,02.

Nesreden.

Documents

ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV NA