AVE novosti Izvedba izvennivojskega križanja pod železniško … · 2019-01-15 · Dušan Banfi Helena Čiri ... tažne armirano-betonske konstrukcije. Zidne konstrukcije so v be

27

04

12

18

20

INTERNA REVIJA marec–maj 2016

AVE novosti

Izvedba izvennivojskega križanja pod železniško progo ...

Melani Prevc in Karel Trump

Ukrepi družini prijaznega podjetja (DPP)

INTERVJUJI

LEA KOČAR Pomgrad d. d.

UROŠ ŠERUGA Pomgrad d. d.

JOŽE SAPAČ Panvita Prašičereja d. o. o.

Jasna DOKL Panvita MIR d. d.

Marko MARN Regal GH d. o. o.

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Branko Virag

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | SGP Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Izvedba izvennivojskega križanja pod železniško progo ...

Novice | Pomgradov koledar

Novice | Delavnica - Pomen vodenja in komunikacije v podjetju

Poudarki iz kroga znanja | Melani Prevc in Karel Trump

Zanimivo | Mesni center Murska Sobota

Informativno | Ukrepi družini prijaznega podjetja (DPP)

Pomagajmo | Namenite del dohodnine Fundaciji Marof

Informatika | Tecimo skupaj ...

Naši nasveti | Načrtovanje vrta

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

03

08

04

09

06

12

16

18

24

27

19

25

28

20

26

17

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

03INTERNA REVIJA marec–maj 2016

Ampak teorija je eno, praksa pa drugo. Večjih pridelkov ne more-mo doseči brez večjih vnosov. Okus zelenjave z vrta naših babic lahko dosežemo s starimi sortami, ki pa dosegajo manjše pridelke kot novejši hibridi. Pri manjšem vplivu na okolje, sploh pri ekolo-ški pridelavi, se povečajo stroški dela. In tako se vedno vrtimo v začaranem krogu. Potem svoje dodajo še vremenske razmere, enkrat je preveč, drugič premalo dežja, enkrat pada toča, drugič so temperature nad 30 °C cel mesec. Na koncu pridejo še trgovci s svojimi zahtevami in svojo cenovno politiko, ki je dostikrat politika razvrednotenja kmetijskih proizvodov, kajti ko pri enkratnem na-kupu nad 20 € stane 10 kg krompirja, pa še slovenskega, 1 cent, se vprašaš, kam vse to vodi.

V Panviti d. d. dosegamo višjo dodano vrednost na zaposlenega, kot je povprečje panoge, vsako leto izboljšujemo proizvodne rezul-tate, optimiziramo proizvodne stroške, povečujemo rodnost tal,

izbiramo kulture in sorte, ki so bolj prilagojene zaostrenim vre-menskim razmeram. Na področju zelenjave izbiramo nove kulture, ki bi pritegnile pozornost potrošnika in odprle njegovo denarnico. Vpeti smo v certificiranja, ki zagotavljajo višjo kakovost in varnost hrane. Prav tako glavnino pridelkov prodamo doma, kar pomeni, da zagotavljamo svežino in višjo hranilno vrednost ter manj iz-pustov CO2 do krožnika.

Kmet je bil skozi zgodovino tisti, ki je zagotavljal hrano, skrbel za kulturno krajino in plačeval davke. Nič se ni spremenilo, čeprav je bilo kmetovo delo težko, ni bil nikoli lačen. In tako je še danes, tisti kmet, ki nima dveh levih rok in ima voljo ter znanje, je zmagovalec, tako kot smo zmagovalci mi. Naj bo nova sezona spet uspešna!

Branko Virag

Njiva je osnova za pridelavo hrane. Naj kdorkoli reče, karkoli hoče, brez tega proizvodnega resursa nam ni obstanka. Ne živalim in ne ljudem. Vendar so pritiski na pridelovalce hrane vedno intenzivnejši. Pridelati bi morali vedno več, ceneje, z manjšimi stroški, z manjšim vplivom na okolje, kakovost bi morala biti vedno večja, okus tak, kot ga je imel paradižnik z babičinega vrta, na pogled pa vse ku-marice enake in brez kake pike.

kolumna

AVE GRILL V POSODOBLJENI PREOBLEKI

novice


Nova sezona, novi produkti. Tudi letos že komaj čakamo, da posije sonce in očistimo žare. Sle-dimo lastni viziji, da popestrimo prodajno pa-leto in kupcem omogočimo zanimiv ter okusen izbor izdelkov, ki jih lahko pripravijo na pikniku.

Tukaj smo za vas pripravili dva recepta za pripravo omak, ki popestrijo okus izdelkov z žara:

MEDENA MARINADA ZA PIŠČANČJE MESOSestavine:- 4 žlice temnega medu- ščepec soli- 2 žlički vode- sveži rožmarin- mlet curry

Priprava:V kovinski šalčki med rahlo ogrejemo, dodamo vodo in ostale sestavine. Dobro premešamo, tako da dobimo rahlo teko-čo marinado. Piščančje meso pred peko s čopičem premažemo z marinado in zač-nemo peči. Med peko, ko meso obrnemo še enkrat, premažemo meso z marinado.

PIKANTNA JOGURTOVA OMAKA S KUMARAMISestavine:- 1 kisla smetana- 2 jogurta- 1 kumara- strok česna- mlet timijan- 2 sveža čilija ali feferona- 1 žlica sladke paprike- sol

Priprava:Smetano in jogurt zmešamo, dodamo sol, česen, narezane čilije, timijan in pa-priko. Kumare narežemo na tanke koščke ali kockice in jih rahlo osolimo. Kumare zamešamo v jogurt. Pustimo v hladilni-ku vsaj eno uro. Dobro premešamo in po potrebi še enkrat dosolimo. Postrežemo hladno skupaj s toplimi izdelki z žara.

Kot se spodobi, bomo leto vsekakor začeli z najbolj prepoznavnimi in s prodajno uspešnimi izdelki, kot so čevapčiči, pleskavice in žar klobase. Nikakor se ne bomo odpovedali Leskovačkemu, Sarajevskemu in Gurmanskemu programu, kakor tudi širokemu naboru izdelkov iz piščančjega mesa. Tako imenovano otroško paleto bomo letos dopolnili z izdelki na palčkah, telečji izdelki pa dobivajo tudi nove pro-dajne oblike.

Naj bo piknik za prijatelje ali preprosto popoldansko grilanje, je vsekakor prodajna paleta AVE tista, v kateri boste vedno našli kaj novega in zanimivega, da popestri-te svoj meni. Ključen pa je mojster žara, ki vedno doda nekaj svojega.

Piščančje posebne klobase dobivajo novo podobo. Na trgu v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Ma-kedoniji bodo piščančje posebne klobase odslej prepoznavne po rumenem karo vzorcu in z do-dano fotografijo na embalaži. Izboljšali smo okus in povečali vsebnost mesa v klobasah. Na slepih testih, ki smo jih izvajali, se je naša po-sebna klobasa odrezala najboljše tako pri inter-ni kot pri eksterni populaciji. Zaradi tega lahko trdimo, da smo naredili resnično kakovostno in okusno klobaso. Vse klobase so brez alergenov in tako primerne za otroke in ostale kupce, ki posegajo po sodobnih izdelkih.

NOVOST

ODLIČNA AVE PIŠČANČJA POSEBNA KLOBASA

05

novice


PANVITA IN POMGRAD TUDI LETOS PODPRLA ZLATO LISICODružbi Panvita d. d. in Pomgrad d. d. namenjamo veliko pozornost druž-beno odgovornim projektom, v sklo-pu katerih ima šport posebno mesto.

Tako smo tudi letos podprli Zlato lisico, ki je eden pomembnejših športnih dogodkov v Slo-veniji. Za veselje in dobro voljo vseh nas pa so poskrbele slovenske smučarke, posebej Ana Drev z odličnim drugim mestom.

Dišeča VELIKONOČNA

ŠUNKA

Velika noč je prav tako dogodek, kjer so mesni izdelki nepogrešljivi del praznične mize. Kje dobiti dobro šunko, katera je najboljša, kako se kuha, so vsako leto vprašanja, ki se ponavljajo. Tokrat se osredotočimo na tako imenovani osnovni recept za kuhanje šunke.

Šunka naj bi se kuhala za vsak kilogram od 45 do 60 min. Šunko rahlo operemo pod tekočo vodo in jo osušimo v čist krpi. Za dišečo šunko potrebujemo nekaj zelišč in jušno zelenjavo. Vzamemo npr. sveže vejice maja-rona, vejico rožmarina, stebelno zeleno, gomoljasto zeleno, korenje, koren peteršilja, česen in čebulo. Vse skupaj zavijemo v gazo, tako da bomo lahko na koncu enostavno vzeli iz vode. Zelenjavo in zelišča postavimo v rahlo soljeno hladno vodo, ki smo jo nalili v velik lonec. Vodo začnemo počasi segrevati do vretja in temperaturo zmanj-

šamo. Ko voda vre, položimo v lonec šunko, tako da je popolnoma prekrita z vodo. Kot smo omenili, kuhamo za vsak kilogram kakšnih 45 min. Na polovici časa kuhanja poizkusimo slanost vode. Šunke so že nekoliko soljene in prav zaradi tega moramo paziti, da vode ne presolimo. Kuhamo počasi, voda ne sme preveč vreti.

Lonec odstavimo in pustimo, da se šunka ohladi v vodi, v kateri se je kuhala. Tako bo ostala sočna in se navzela dišavnic, ki so se kuhale skupaj s šunko. Ko je šunka popol-noma ohlajena, jo vzamemo iz vode in hranimo v hladilniku.

AVE NA SEJMU GRÜNE WOCHE V BERLINU

Z našimi tradicionalnimi mesnimi dobrotami smo se predstavili na sejmu Grüne Woche v Berlinu, ki je potekal od 15. do 24. januarja 2016. Gre za naj-večji svetovni sejem prehrane, kmetijstva in vrtnarstva z več kot 80-letno tradicijo. Predstavili smo se z izdelki, ki prepričajo s svojo izjemno kako-vostjo in pristnim okusom. Tako so obiskovalci lahko pokušali našo Kranjsko klobaso, Prleško tünko, Vinsko šunko Marof in Zaseko s česnom. Obiskoval-ci so bili navdušeni nad vsemi našimi izdelki, najbolj pa nad Vinsko šunko, ki jih je prepričala tako s svojevrstnim odličnim okusom kot izgledom.

gradimo

06

POMGRAD GRADI ŠTIRI VEČSTANO-VANJSKE OBJEKTE V LJUBLJANI V Pomgradu smo s Stanovanjskim skladom RS konec januarja podpisali pogodbo o izgradnji štirih večstanovanjskih objektov v kompleksu F2 na Brdu pri Ljubljani. Gradnja stanovanjskih enot se je pričela 15. februarja 2016, vrednost projekta pa je 8,4 milijonov evrov.

V sklopu projekta funkcionalne enote F2 je predvidena izgradnja 102 stanovanj s podzemnimi shrambami in z garažo, kjer bo 204 parkirnih mest.Zgradili se bodo štirje objekti, trije imajo skupno podzemno garažo, četrti objekt C pa je z ostalimi povezan s podzemnimi povezoval-nimi hodniki.Objekti A1, A2 in B so plitvo temeljeni, objekt C je temeljen na uvrta-nih pilotih premera 80 cm, globin 9 oz. 11 m. Za varovanje gradbene jame na mestu globokih izkopov bodo uporabljene jeklene zagatne stene skupne površine ca. 2000 m2. Zagatne stene bodo na južni strani dodatno sidrane z začasnimi prednapetimi geotehničnimi sidri, enkrat oz. dvakrat po višini zagatnic.Vsi objekti so klasični z armirano-betonskimi stenami, dvigalnimi in stopniščnimi jaški ter armirano-betonskimi ploščami. Predvide-na je vgradnja 1.640.000 kg armature in 12.200 m³ betonov.

Objekta A1 in A2 sta tlorisnih dimenzij 15,40 x 31,50 m in etažnosti K + P + 3 + T (A1) oz. 2K + P + 3 + T (A2), objekt B je tlorisnih dimenzij 15,40 x 42,00 m in etažnosti 2K + P + 2 + T, medtem ko je objekt C dimenzij 15,40 x 52,40 m² in etažnosti K + P + 2 + T. Garaža je tlori-sne dimenzije 100 x 50 m in na tem mestu zavzema skoraj celotno površino gradbene parcele – kar pomeni, da predstavlja organiza-cija gradbišča kompleksno študijo za kasnejšo optimalno izvajanje del (postavitev gradbenih žerjavov, gradbiščni uvozi, deponije itd.).

Po besedah vodje projekta Sama Gubenška so do sedaj izvedli: »Zaščitno ograjo okrog gradbišča, postavitev gradbene provizorije (garderobe, skladišča, pisarne, sanitarne objekte in deponije opre-me), začasne komunalne priključke in dovoze na gradbišče, zako-ličitev obstoječe komunalne vode in pripravljalna dela.« Dodal je še: »Na gradbišču smo pričeli z izvedbo varovanja gradbene jame (zabijanje zagatnic) in izvedli testna geotehnično sidra. V prihod-njih dneh bomo izvajali priprave za izvedbo pilotov in nadaljevali z zaščito gradbene jame ter izvajali zemeljska dela.«


Slika 1: Trenutno stanje izvajanja del

Slika 2: Grafična situacija – tloris

Slika 3: Grafična situacija – prerez

07

gradimogradimo

GRADNJA PSO KAESER V ZAKLJUČNI FAZIV poslovni coni Hoče zaključujemo z gradnjo no-vega sodobnega poslovno skladiščnega objekta za družbo KAESER KOMPRESORJI d. o. o. Maribor. Z izgradnjo poslovno skladiščnega objekta, s katero smo pričeli v juliju 2015, je po besedah vodje gradbišča Slavice Pintarič, zasno-van v obliki dveh povezanih volumnov, kjer glavni in večji del pred-stavlja skladišče s servisno delavnico, medtem ko se v manjšem in nižjem delu objekta nahajajo upravni prostori.

»Nosilna konstrukcija celotnega objekta je izvedena v obliki mon-tažne armirano-betonske konstrukcije. Zidne konstrukcije so v be-

tonski, zidani, suhomontažno-gipskartosnki in zastekljeni izvedbi. Hidroizolacija strehe je v rahlem naklonu in je izvedena s Sika ma-teriali z odvodnjavanjem v nivoju hidroizolacije. Fasada objekta je prezračevana, s finalno oblogo v valoviti Alu pločevini. Vsa toplotna izolacija v objektu je po zahtevi naročnika mineralne sestave. Tako smo se prvič seznanili s penjenim steklom v obliki plošč, ki smo jih vgradili kot talno izolacijo skladiščnega dela objekta in izolacijo cokla fasade,« je še dodala Pintaričeva.

Skupna površina objekta vrednega nekaj več kot 740.000 EUR zna-ša 710,00 m². V kolikor bodo dela potekala po terminskem planu, bodo končana marca 2016.

AKTIVNI PRI GRADNJI CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE V DOMŽALAH V Pomgradu smo v mesecu septembru 2014 pričeli z izgradnjo pomembnega okoljevarstvenega objekta v Domžalah. Centralna čistilna naprava, namenjena čiščenju odpadne vode v občinah Ka-mnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Trzin ter Cerklje na Gorenjskem, je trenutno v II. gradbeni fazi, zaključek del pa pričaku-jemo v mesecu avgustu 2016.

V sklopu projekta NADGRADNJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE DOMŽALE–KAMNIK je predvidena izgradnja dveh večjih sklopov, in sicer:

• Nadgradnja obstoječe naprave na tercialno čiščenje.• Vstopni objekt in sprejem gošč.

Obstoječa čistilna naprava Domžale–Kamnik je bila projektirana samo za čiščenje ogljikovih spojin. Zaradi spremenjene zakono-daje, ki zahteva tudi čiščenje dušikovih spojin in fosforja, je pot-rebno napravo nadgraditi. Naročnik se je na osnovi predhodnih analiz možnih variant čiščenja odločil za izgradnjo nove biološke linije čiščenja odpadne vode s suspendirano biomaso v sekvenč-nih bazenih s predhodnimi selektorji. Nadgradnja obstoječe na-prave obsega gradnjo novih objektov biološke stopnje linije vode, zalogovnike in zgoščevalce presežnega biološkega blata, strojno predzgoščanje presežnega blata in dezintegracijo presežnega blata pred črpanjem v gnilišča in zmanjšanje dušika v blatenici.

»V letu 2015 so se dela v večini izvajala na nadgradnji obstoječe na-prave na tercialno čiščenje. Zgradil se je nov objekt merilnega mes-ta iztoka z iztočnim kanalom ter iztočno glavo v Kamniško Bistrico, novi sekvenčni bazeni biološkega bloka 2 z novo linijo blata v skup-ni meri ca. 2,500 m², ki so od decembra 2015 v funkciji oz. obratova-nju, zgradila se je nova transformatorska postaja ter delno uredila obstoječa kompresorska postaja. V letu 2016 se bo dogradil novi sekvenčni bazen biološkega bloka 1, objekt odstranjevanja dušika iz centrifugata, vstopni objekt, objekt za sprejem gošče ter celotna zunanja ureditev z novimi komunalnimi vodi. Trenutno se izvajajo gradbena dela na sekvenčnih bazenih, kompresorski postaji, objek-tu deamonifikacije ter zemeljska dela na objektu za sprejem gošč (zabijanje zagatnic),« je pojasnil vodja gradbišča Drago Kalamar.

Z vidika okolju prijaznega in učinkovitega sistema čiščenja odpad-nih vod velja ta čistilna naprava za enega pomembnejših okoljskih projektov v letošnjem letu in nam služi kot dobra referenca za prijavljanje na podobne okoljske natečaje v sosednji Hrvaški.


08

novice


BVLGARI OMNIA PARAIBA“Paraiba” je najnovejši vonj v Bvl-gari kolekciji Omnia. Navdih za ime in barvo te čudovite stekleničke so pri Bvlgari-ju dobili pri brazilskem poldragem kamnu paraiba, ki je poznan po svoji globoki, zeleno modri barvi. Sladki, tropski vonj te edinstvene toaletne vodi-ce z notami marakuje in pasijonke nas popelje v brezskrbne poletne dni, medtem ko osnovni vonj kakavovca sadne note čudovito poveže s cvetlič-nimi. Na voljo v 40 ml in 65 ml embalaži.

www.travel-free.eu travel.free.si

od / ab

€ 6.90

€ 4.50

€ 4.50

GlubschisOvčka / Lamm LilaZajček / Hase Twinkle Toes

Lindt Čokoladni zajček / Osterhase Gold200 g

Guylian Čoko mini jajčka / Mini Ostereier 185 g

SLADKA PONUDBA ZA VELIKO NOC

OSTER EI-LIGHTS

0033-15-TF-SLO_Stopper_707x1000_AT_RZ.indd 1 24.02.16 12:19

PROMOCIJA KULTNE DIŠAVE V NOVI PODOBI – CK2 Zgodba unisex toaletne vodice Calvin Klein „CK One“ se je začela v letu 1994, ko je postala kultna dišava devetdesetih let in označevala urbano mladino tistega časa. V letu 2016 pa se nam pod novim imenom „CK2“ kaže v novi podobi. Zaradi svojega svežega, les-nega vonja z notami wasabija, vijolice in citru-sev je idealna tako za ženske kot tudi za moške.V Travel FREE Shopih smo v mesecu marcu za vas pripravili posebno ponudbo. Ob nakupu CK2 toaletne vodice, ki je na voljo v 50 ml in 100 ml embalaži, prejmete darilo – praktično Calvin Klein potovalno torbo.

09

intervju


Lea KOČARPomgrad d. d.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Z nikomer.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Bungee jumping.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Bungee jumping.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Brazgotina na kolenu, ki jo imam od padca v osnovni šoli.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kave ne pijem, alkoholu pa se tudi brez problema odpovem.

Gin, vodka ali tekila?Vodka.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Šla bi na morje in uživala do konca.

Verjameš v duhove?

Da.

Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu?12.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Da.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Spletna stran Google.

Najljubši dan v tednu?Petek.

Najljubša beseda?Nimam je.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Že dolgo nisem nobene prebra-la do konca.

Levičar ali desničar?Desničar.

Politično tudi?Ne, neopredeljena.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Zato, ker je pokvarljiva.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Zato, ker nič ni tako enostavno, kot se zdi.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate?2.

Kaj si se naučil danes?Da so tudi enostavna vprašanja lahko težka.

Uroš ŠERUGA Pomgrad d. d.

dnevnega življenja?S spletnimi stranmi nisem obseden oz. od njih odvisen, bi mi pa bilo malo težje preživeti brez mobitela, ampak tudi to bi se dalo.

Najljubši dan v tednu?Sobota.

Najljubša beseda?Različne besede ob različnih situacijah, zato jih je dosti.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Berem pravljice svojim otrokom, skoraj vsak večer preden gredo spat.


Politično tudi?Politično nisem ne eno in ne drugo.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Ker je živilo.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Zato, ker je ne odpiramo eno-stavno.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vza-mete stran, koliko jih imate?Še zmeraj tri, ampak ne na mizi.

Kaj si se naučil danes?Vsak dan se naučim kaj novega, ne pride mi pa sedaj na misel, kaj bi izpostavil.

Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Sem kar sem, ne sanjam, živim v realnosti.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Kar želim poskusiti, poskusim in se tega ne bojim.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Skok s padalom.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Nimam brazgotin.

Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu?Kavi.

Gin, vodka ali tekila?Nič od tega.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Ne verjamem v zgodbice o koncu sveta.

Verjameš v duhove?Ne.


Je tvoj sredinec daljši od prstan-ca?Ja.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-

intervju


Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Peter Prevc – zaradi pogleda z višine.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Skok s padalom.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Potop med morskimi psi.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Na srečo ali na žalost nimam nobene.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kavi.

Gin, vodka ali tekila?Gin, seveda s tonikom.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Ne verjamem v konec sveta.

Verjameš v duhove?Ne.


Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Ja.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Brez pogovora s sodelavci in z družino.

Najljubši dan v tednu?Ponedeljek.

Najljubša beseda?Zdravo.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Aljaska.


Politično tudi?Neopredeljen.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Da ne bi predolgo stala v hladilniku.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Zaradi fizikalnih zakonov.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate?2.

Kaj si se naučil danes?Vozi previdno, policaji so na preži!

Jože SAPAČPanvita Prašičereja d. o. o.

Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?W. Dyer je napisal lepo misel: ˝Če spremeniš način, kako gle-daš na stvari, se stvari, na ka-tere gledaš, spremenijo. Torej, menim, da če se v svoji koži ne počutimo dobro, je treba delati na tem, da sebe izboljšamo. No-čem biti nekdo drug, ker bi bilo to ˝plavnaje v oblakih˝, že nas-lednji dan pa padec na realna tla. Raje hodim trdno po tleh in se imam dobro.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Imam kratkoročne cilje, ki jih skušam sproti uresničevati. Tis-te stvari, ki pa me ne zanimajo (med te štejem tudi tiste, ki se jih bojim, razen če je nujno pot-rebno), se jih niti ne lotim. Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Joj, če že moram izbirati, najver-jetneje skok s padalom, ampak po moje bi si že od strahu v le-talu premislila. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Brazgotine imam samo od ope-racije, drugih brazgotin nimam. Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu?

Kavi, v današnjem tempu je kava skoraj nujno ˝zlo˝.

Gin, vodka ali tekila?Če že, potem Jäger.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sve-ta?Glede na to, da sem navezana na ljudi okrog sebe, bi verjetno hotela preživeti čim več časa z njimi. Vse ostalo je nepo-membno v taki situaciji. Verjameš v duhove?Ne, ampak če bi kje kakšnega zagledala, bi me pa verjetno ˝stisnilo˝. Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu?12. Samo tolarjev več ni. Edino, če ima te znamke še kak zbira-telj. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?Da. Ali ima sploh kdo krajšega? Ja, ob tem vprašanju sem kar nekaj ljudi pogledala v prste, kakšne imajo. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?Nimam posebej priljubljene strani, brez katere ne bi mogla preživeti dneva. Težje oz. ne-mogoče bi bilo brez računalnika, tiskalnika etiket zaradi dela v službi. Drugače pa je dandanes zelo pomembno tudi prevozno sredstvo – avto.

Najljubši dan v tednu?Petek, ko gredo popoldan že možgani na “off”. Če je delovna sobota, je to seveda sobota po-poldan.

Najljubša beseda?Sta dve. PROSIM in HVALA. Ogrejeta srce.

Katero knjigo si nazadnje preb-ral?

Jasna DOKL Panvita MIR d. d.

11

intervju


Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Načeloma se v svoji koži počutim čisto v redu, bi pa za kakšen dan bil ribič – tunolovec na Discoveryu! Morje in morske živali so mi namreč blizu.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Skočiti na planiški velikanki … in še vedno se!

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi? Glede na to, da sem “bungee jumping” že poskusil, moram priznati, da me višina ravno več ne zanima. Med morskimi psi pa naj plavajo drugi … čeprav dejansko plavamo vsi. Torej, trdno na tleh.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Opeklina na levi roki. “Nesreča” se je zgodila pri peki krompirja v žerjavici.

Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu? Vsekakor kavi.

Gin, vodka ali tekila? Gin (s tonikom), tekila za vmes, še rajši pa imam dobro vino.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Še 1000x bi ponovil hčerki, da jo imam rad in da sem ponosen nanjo, z družino in s prijatelji bi preživel poslovilno večerjo ter nato v miru počakal konec (mogoče se pa srečno konča)!

Verjameš v duhove? Vse bolj, sploh po filmu “Ghost”.

Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu?Bo kar 12.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Drži. Čudno?

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez raznih “dnevno-informa-tivnih” portalov in mobilnega telefona.

Najljubši dan v tednu? V delovnem tednu ponede-ljek kot nov začetek, sicer pa sobota.

Najljubša beseda? Gremo?!

Katero knjigo si nazadnje prebral? Bosta kar učbenik in delovni zvezek Naravoslovje in tehnika za 5. razred.

Marko MARNRegal GH d. o. o.

Levičar ali desničar? Desničar z roko, levičar z nogo – zanimivo?

Politično tudi? Ne desno, ne levo – naprej!

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe? Ker gre za prehrambeni izdelek s kratkim rokom uporabe – preveč kislo ni okusno.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Enostavne stvari so najbolj komplicirane.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate? Na mizi 1, sicer pa 3.

Kaj si se naučil danes? Da se moram še veliko naučiti.

Knjig ne berem rada.

Levičar ali desničar?Desničar. Včasih pa tudi levičar, saj veste tisto, ko ti kdo včasih reče pri kakšnem delu, če ti slu-čajno kaj ne gre: ˝Joj, si levi!”

Politično tudi?Neodvisna … tako boljše prideš skozi, ko se ostali kregajo.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Verjetno zato, da se nekateri potem lahko sprašujejo, če je še dobra po preteku roka trajanja. Sama s tem nimam težav. Vem, kako je … Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Ker so na pogled enostavne stvari vedno zakomplicirane. Sicer pa pri naših izdelkih tega ni. Samo znati je treba … Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih ima-te?Imam še vedno vse 3. Na mizi pa samo 1. Kaj si se naučil danes?Učimo se vsak dan. Vsak dan prinese nekaj novega. Ob teh vprašanjih pa je danes nauk ta, da tudi enostavna vprašanja terjajo temeljit razmislek pred odgovorom. Pa lep pozdrav vsem bralcem Našega kroga.


IZVEDBA IZVENNIVOJSKEGA KRIŽANJA POD ŽELEZNIŠKO PROGO V MURSKI SOBOTI, V SKLOPU ELEKTRIFIKACIJE IN REKONSTRUKCIJE ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO–HODOŠ1 UVOD

Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo na po-dročju prometa posodobila železniško infrastrukturo, še posebej na delih V. in X. evropskega koridorja, med katere spada tudi po-sodobitev železniške proge Pragersko–Hodoš. Poleg obdelave posameznih odsekov železniške proge je DPN (Državni prostorski načrt) obravnaval celostno prometno ureditev prečkanj ter drugih ureditev, ki so bile povezane z načrtovano rekonstrukcijo železni-ške proge in so vključevala območja prestavitev, rekonstrukcij in gradnje povezovalnih cest. Tako je v obsegu navedenega DPN, na območju mesta Murska Sobota, bila predvidena izgradnja izvenni-vojskega križanja pod železniškimi tiri, kateri premošča AB keson s cestiščem, v skupni dolžini 348 m, z integriranima krožiščema.

V prispevku je podrobneje predstavljen potek gradnje objekta s pripadajočimi krožišči ter z infrastrukturo, umeščeno v gosto na-seljeno urbano območje, kjer so največjo preizkušnjo predstavljali visoka podtalna voda, bližina pokopališča ter industrijsko-poslov-ni objekti, zaradi katerih so bili predvideni posebni pogoji zaščite gradbene jame, katera je morala biti izvedena in vzdrževana na način, da so se minimalizirali vplivi na kvaliteto življenja in dela v neposredni bližini gradbišča.

Osnovni podatki:

Investitor:RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, Ljubljana

Projektant:KO-BIRO d. o. o., Gajštova ulica 22, Maribor

Izvajalec:POMGRAD d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota

Vodja gradbišča:Tomaž Kavnik, univ. dipl. inž. grad.

Odgovorni inženir:Marko Movrin, univ. dipl. inž. grad., DRI d. d., Kotnikova ul. 40, Ljubljana

Investicija:12.000.000,00 EUR brez DDV

2 PREDSTAVITEV

2.1 Stanje pred izvedboV prvotnem stanju je, v območju meje obdelave, šlo za območje obstoječega nivojskega prehoda št. 91 železniške proge Ormož–Hodoš, zavarovanega z zapornicami. Omenjen prehod je območje, kjer se stikajo trije odseki regionalnih cest ter dve lokalni cesti. Vse ceste so, na obravnavanem območju, tvorile dve križišči, eno štirikrako semaforizirano in eno trikrako nesemaforizirano. Ker je obravnavano območje v urbanem okolju mesta Murska Sobota, je le to gosto pozidano, večinoma z enostanovanjskimi oz. večstano-vanjskimi objekti. Nekaj je poslovnih objektov z mirno dejavnostjo in pa poslovni objekt bencinskega servisa. Na celotnem obravna-vanem območju se nahaja tudi železniška postaja, pokopališče in tovarna Mura.

2.2 Predvidena delaNa območju podvoza so bila predvidena sledeča dela:

• izvedba podvoza,

• novogradnja regionalnih cest, ceste v kesonu z integriranim kro-žiščem ter spiralnega krožnega križišča izven kesona,

• izvedba črpališča podvoza s tlačnim vodom,

• izvedba vodovodne, plinovodne, elektro, TK in CATV infrastruk-ture.

2.3 Projektna rešitevProjektna rešitev je predvidela izvedbo izvennivojskega križanja regionalne ceste in rekonstruirane železniške proge Ormož–Hodoš.

novice

Slika 1: Umestitev objekta v prostor


Železniški tiri premoščajo podvoz preko prednapete AB prekladne plošče. Enopasovno krožno križišče z By-passom je v celoti v AB kesonu, prav tako so v kesonu tudi deli priključnih krakov. Spiralno krožno križišče se nahaja izven kesona, saj je nad koto podtalni-ce. V AB kesonu sta oba pločnika denivelirana v cilju zmanjšanja vzdolžnih sklonov obeh pločnikov in možnosti uporabe le-teh tudi v primeru eventuelne havarije in zalitja dela vozišča v območju pod-voza.

Slika 2: Prikaz krožišč in kesona podvoza

2.3.1 Prekladna konstrukcija podvozaPri zasnovi zgornje konstrukcije je bila upoštevana dvotirnost pro-ge v območju križanja, tj. z glavnim in s postajnim tirom. Podvoz je zasnovan kot AB prednapeta prostoležeča, ortotropna, poševna plošča z obojestranskim robnim nosilcem, poševnosti 72°, glede na os železniške proge, s svetlim razponom med stenami opornikov 19,20 m in med osmi ležišč 21,50 m, merjeno pravokotno na obe osi ležišč. Preklada je zasnovana kot koritasti nosilec, z dvema pri-marnima gredama preseka 1,20/2,05 m na obeh zunanjih straneh. Oba nosilca povezuje talna plošča debeline 61 do 66 cm. Podprta je po treh elastomernih ležiščih na vsakem oporniku. Vsaka primar-na greda je prednapeta s 6 kabli iz 15 vrvi nazivnega preseka 150 mm2. Zaradi izenačitve napetosti po površini spodnjega pasu so 4 enaki kabli vgrajeni še v plošči.

Slika 3: Prekladna konstrukcija podvoza

2.3.2 Podporna konstrukcija – oporniki Vsako podporo prekladne konstrukcije, zaradi nezadostne nosil-nosti tal pod ploščo kesona in zaradi predvidene tehnologije grad-nje, ustvarja niz petih uvrtanih pilotov premera 150 cm, dolžine 17,8 m, ki so nadgrajeni in medsebojno povezani z masivno gredo dimenzij 170/200 cm. Dolžino grede določa končen položaj ploš-če pod obema tiroma in mejni položaj plošče pred potiskanjem v območje obeh tirov, s potrebnim varovalnim odmikom, z upošte-vanjem dimenzij sidrnega bloka za namestitev vlečne hidravlične opreme.

2.3.3 KesonV območju podvoza sta steni kesona ojačeni na debelino 50 cm in vpeti v talno ploščo. Talna plošča je konstantne debeline 100 cm. Zaradi gradnje kesona v visoki podtalnici je bila nujna zagotovitev varnosti proti vzgonu, katero se je doseglo z elementi opornikov. V ta namen je keson na zgornjem robu z ustrezno dimenzioniranim zobom uprt proti dvigu v ležiščno gredo opornika. Širina kesona je usklajena z geometrijo ceste v podvozu (kar je vplivalo na to, da nobena stena kesona ni ravna). Proti vzgonskemu dvigu je kon-strukcija kesona tako zavarovana z obtežbo vseh elementov kon-strukcije ter sloji cestišča in je varna za najvišji prognozirani nivo talne vode.

Slika 4: Prečni prerez kesona pod prekladno konstrukcijo podvoza

3 POTEK GRADNJE

Gradnja objektov v gosto naseljenem urbanem območju zahteva veliko mero organizacije in dobro pripravo, saj je prostorska stiska velika, če pa še dodaten faktor igrajo visoka podtalnica, objekt je iz-veden 6 m pod nivojem podtalne vode, nepredvideni zamiki rušitev objektov, kot v danem primeru bencinskega servisa, ter nepredvi-dene prestavitve komunalnih vodov, se pomen le teh močno pove-ča. Podvoz s kesonom je umeščen na dve najbolj prometno obre-menjeni cesti v Murski Soboti, Panonsko cesto in del Industrijske ceste, kateri potekata v neposredni bližini objektov tovarne Mura in glavnega pokopališča na eni strani tira, ter poslovno-stanovanj-skih objektov na drugi strani. Izvedbo projekta, v trajanju 22 me-secev, smo tako razdelili v tri poglavitne faze, katere so podrobneje predstavljene v nadaljevanju.

novice

14

INTERNA REVIJA december 2014–februar 2015

3.1 I. FAZA izvedbe – Pripravljalna dela

Prva faza je zajemala pripravljalna dela z rušitvami objektov, iz-vedbo obvoznih poti ter prestavitve komunalnih vodov. Zaradi umestitve novega objekta na traso obstoječih cest, se je, preden se je z deli na glavni konstrukciji podvoza in kesona lahko pričelo, bilo potrebno lotiti obvoznih poti ob objektu in njegovi okolici, kar se je lahko izvedlo pod pogojem, da se predhodno porušijo objekti, situirani v meji obdelave. Obvozne poti, v skupni dolžini 1300 m, so se izvajale etapno, s čimer se je skušalo doseči tekočo preu-smeritev prometa in preprečiti zaplete v fazi vzpostavljanja nove-ga prometnega režima. V območju prečkanja železniških tirov je bilo potrebno odstraniti obstoječi nivojski prehod in izvesti novega »začasnega« na obvozni cesti. Vzporedno z izvedbo obvoznih cest, se je, zaradi zagotavljanja komunalne oskrbe ključnih objektov na področju Murske Sobote, pristopilo k prestavitvam glavne vodo-vodne linije, CATV, TK in elektro omrežja.

Slika 5: Obvozne ceste v fazi gradnje podvoza

3.2 II. FAZA izvedbe – Podvoz

V drugi fazi se je pristopilo k izvedbi prekladne plošče podvoza, ka-tere gradnja je potekala neodvisno od izvedbe ostalih elementov. Objekt se je gradil v vplivnem območju proge, na kateri je ves čas izvajanja del potekal promet. Plošča je bila zabetonirana in nad-grajena z vsemi elementi mostnega krova, v plitki gradbeni jami, tik ob tiru, z upoštevanjem minimalnega manipulativnega varno-stnega odmika. V tej fazi je bila postavljena na drsne tire, vgrajene v zabetonirano ležiščno gredo obeh opornikov. Izvedba obeh je bila omogočena s predhodno izvedbo pilotov velikega premera, do spo-dnjega nivoja ležiščnih gred, tik do tira v obratovanju. V naslednji fazi sta bili gredi, vsaka pod manjšim tirnim provizorijem, zabetoni-rani do mesta končne lege plošče pod železniškimi tiri. Tako je bila zagotovljena prevoznost tira v fazi gradnje, z manjšimi prekinitva-mi prometa. Po končani betonaži plošče in dosegu zadostne trd-nosti le te, se je v eni »vikend« zapori prometa, v trajanju treh dni, pristopilo k izgradnji provizorijev, odstranitvi železniškega nasipa, navlečenju plošče, postavitvi le te na ležišča in ponovni vzposta-vitvi tira za počasno vožnjo. Pred sprostitvijo tira v promet, je bilo potrebno, na zahtevo organov SŽ, izvesti obremenilno preizkušnjo, katera je predstavljala prvo vožnjo vlaka čez nov objekt.

Slika 6: Tehnologija gradnje

Slika 7: Tehnologija vgradnje – prerez po osi narivne proge

3.3 III. FAZA izvedbe – Tesnenje gradbene jame ter izvedba kesona z voziščem in rondoji

3.3.1 Tesnenje gradbene jameZaradi visokih precejnih karakteristik slojev, v katerih je bila izko-pana gradbena jama, je bil s strani projektanta podan način grad-nje, kjer se je celotna jama, za potrebe izgradnje kesona, zatesni-la. Tesnenje, upoštevaje globino gradbene jame, je bilo, v območju največje globine (6,0 m), izvedeno s piloti premera 1,20 m, razmak-njenimi za 40 cm, zatesnjenimi z izvedbo tesnilnih, zainjektiranih pilotov Jet Grouting premera 80 cm. Zaradi pojava povečanih ze-meljskih pritiskov se je izvedlo dodatno varovanje z injektianimi pasivnimi sidri IBO, globine 15,0 m na razmaku 3,50 m in naklobu 15°. Z zmanjševanjem globine jame so se piloti sukcesivno razmi-kali vse do globine, kjer so jamo varovali le še injektirani piloti, pri višini nad 2,5 m zgoraj sidrani z injektiranimi pasivnimi sidri IBO. Poseben poudarek je bil na varovanju jame v območju pokopali-šča, kjer se je varovanje od najbližjega groba izvajalo v odmiku 1,0 m, ter ob objektu tovarne Mura, kjer je odmik od objekta znašal le 5,0 m. Zaradi globine izkopa več kot 2,5 m, je bilo potrebno oboje varovati s sidri, kar se je rešilo na način, da so se v območju po-kopališča, na mestu vsakega četrtega slopa, izvedli uvrtani piloti


novice

15

Benotto premera 80 cm, zaradi česar so se lahko sidra opustila, ter v območju tovarne, Jet sidra dolžine 3,5 m, pod kotom 45°, saj je objekt na danem mestu podkleten pod nivo sider. Po projektu je bila izvedba slopov predvidena na razmaku 0,7 m, kar se je, glede na ugotovitve izvedenih testnih polj, korigiralo na razmak 0,5 m, saj se je pokazalo, da je vpliv podtalnice na formiranje zadostnega pre-mera injektiranega pilota večje, kot pričakovano. V povprečju so se v podtalnici, na globini 6,0 m dosegali premeri do 0,6 m. Vsi ukrepi tesnenja so bili izvedeni do globine nepropustne plasti gline, kate-ra se je nahajala na koti 10,5 m pod koto spodnjega roba ležiščne grede plošče podvoza.

3.3.2 Izvedba kesonaPrvotno je bila predvidena izvedba kesona s strani krožišča v smeri proti sredini ter naprej po krakih Panonske in Industrijske ceste. Skupno v 8. fazah dolžine od 30 do 40 m. Zaradi pospešitve grad-nje, lažjega obvladovanja morebitnih vdorov vode in koordinacije gradbišča, je bilo, s potrditvijo projektanta, odločeno, da se keson izvede iz sredine navzven. Tako so se faze s prvotnih 8 večjih pove-čale na 11 manjših, lažje obvladljivih, kjer je ena faza zajemala dve kampadi po ca. 12 m, z začetkom pod prekladno ploščo podvoza. Izvedba je potekala zrcalno, v obe smeri kesona, s čimer se je čas izvedbe skrajšal s prvotno predvidenih 8 mesecev na 5 mesecev.

Postopek izvedbe

Pred pričetkom glavnega izkopa, v območju 1. faze, se je jamo v celotnem obsegu poglobilo do 50 cm nad nivojem podtalnice. Sle-dila je vgradnja črpnih vodnjakov, skupno 6 komadov, preko katerih se je izčrpala zajeta podtalna voda. Črpna moč, v fazi praznjenja, je znašala največ 250 l/s v vseh vodnjakih. Zaradi zagotavljanja stabilnosti tesnilnih ukrepov in morebitnih sanacij le teh so se zni-ževanje podtalnice, izkopi ter izravnava med piloti izvajali nepos-redno eden za drugim, v vertikalnih kampadah po 2 m. Vodnjaki v dolžini 7 m so bili vgrajeni tako, da so segali ca. 1,5 m pod koto temeljnih tal, kar je omogočalo znižanje talne vode do 1 m pod spo-dnji rob temeljne plošče na mestu najglobljega izkopa. Po izvedbi planuma in vgraditvi podložnega betona, se je pristopilo k izvedbi

talne plošče kesona, nato zunanjih sten ter notranjih parapetnih sten deniveliranega pločnika, po sistemu 1. faza, 1. faza – 2. faza, 1. faza – 2. faza – 3. faza, 2. faza – 3. faza – 4. faza itd. To je pomenilo, da sta se prvotno izvedli izravnava in talna plošča 1. faze, nato se je pristopilo k izvedbi izravnave in talne plošče 2. faze ter izvedbi sten 1. faze. Sledila je izvedba izravnave in plošče 3. faze, sten 2 faze ter parapetnih zidov 1. faze in tako naprej, vse do dokončanja 6. faze, kjer se je keson na strani krožišča končal. S pričetkom 7. in 8. faze, kateri sta bili tudi največji, zajemali sta območje krožišča ležečega v kesonu, se je pričela izvedba krožišča izven kesona in trase na dokončanem delu le tega. Po dokončanju kesona na krakih Panonske in Industrijske ceste, se je pristopilo k izvedbi voziščnega dela z rondoji, kamor se je, po končanju, naposled prestavil promet, saj je bilo potrebno obvozne ceste odstraniti, zaključiti preostale komunalne vode in urediti okolico.

4 ZAKLJUČEK

Sistem kontaktnega betoniranja sten kesona z zaščito gradbene jame je kot način, na cestnih objektih v Sloveniji, bil uporabljen prvič, obvladovanje podtalne vode ter gradnja v visoko naseljenem urbanem okolju, je od izvajalca ter projektanta zahtevala veliko mero izkušenj in strokovnega znanja. Zaradi hitre dinamike del, nenehno se spreminjajočih pogojev, bližine železniške proge in ob-voznih poti je bilo veliko poudarka na pripravi in organizaciji, saj prostora za napake ni bilo. Kljub vsem preprekam na poti do cilja, kot so padavin polno leto 2014, nejasne in nepopolne komunalne karte, nerešeni odkupi zemljišč, pomanjkljiva dokumentacija, želja in zahtev polni sosedje ter strogi pogoji dela v območju železni-ške proge, nam je projekt uspelo zaključiti pravočasno in v dobri finančni kondiciji. Zasluge za to gredo predvsem ekipi, katera je ne-posredno sodelovala na projektu, saj je za njegovo realizacijo bilo potrebno veliko inovativnosti, odrekanj ter požrtvovalnosti, s čimer si zaslužijo vse pohvale.

Tomaž Kavnik univ. dipl. inž. grad.,

vodja gradbišča Pomgrad d. d.


novice

Slika 8: Tesnitev gradbene jame s prikazanimi vodnjaki

novice

Ne gre za dokumentaristični pristop, ampak za avtorski pogled. V letošnjem letu smo se odločili, da s koledarjem opozorimo na eno dejavnost skupine Pomgrad, ki ni bazično poslovna, ampak je tudi pomembna, predvsem v okolju, v katerem se nahajamo. To je pod-pora širši skupnosti oz. bolje povedano sodelovanje z okoljem in društvi, ki jih skupina Pomgrad podpira in tako tudi delno omogoča delovanje in razvoj dejavnosti, ki ne spadajo v gradbeno dejavnost. Koledar sta tudi letos zasnovala in izvedla Kristian Ravnič in Matej Fišer, sledi pa standardom, ki so bili postavljeni pred leti, ko smo zasnovali prvega.

Na koledarju je predstavljenih štirinajst dejavnosti oz. društev, pri tem pa velja opozoriti, da je to zgolj izbor, saj je društev, ki jih pod-piramo, veliko več.

Skupina Pomgrad bo še naprej podpirala odličnost ter prizadeva-nja posameznikov in skupin po doseganju čim boljših rezultatov na področju, katerem delujejo. To bomo počeli v skladu z zmožnostmi, ki jih imamo.

Verjamemo, da s svojo podporo olajšamo delovanje marsikaterega tako profesionalnega kot amaterskega društva in pomagamo pri razvoju lokalnega okolja.

Letos smo priča že peti izdaji koledarja, s katerim Pomgrad obeleži leto. Pri za-snovi koledarja sledimo želji, da dejavnost gradbenega podjetja obeležimo v dru-gačni obliki in ga prenesemo v obliko koledarja kot medija.


POMGRADov koledar 2016

2016

novice


84 zaposlenih (delovodje, pomočniki OVD, pomočniki OVPD, vod-je enot, ...) se je tako dne 21. januarja ter 29. januarja 2016, v 4 skupinah udeležilo delavnice, ki jo je vodil Marko Korenjak, stro-kovnjak za coaching, medsebojno komunikacijo, NLP praktik.

Na delavnici so zaposleni spoznali, kaj je potrebno za vzposta-vitev pozitivne klime med sodelavci, kako pomembno je medse-bojno sodelovanje, timsko delo in spoštovanje ter upoštevanje drugačnih pogledov in mnenj svojih sodelavcev. Vse 4 skupine so delavnico zaključile z motivacijsko igro, ki je pokazala, kako pomembna je organizacija timskega dela in komunikacija tima.

Delavnica je potekala v sproščenem vzdušju, v okviru projekta namenjenega razvoju zaposlenih v skupini Pomgrad, ki ga iz-vajamo s sodelovanjem zunanjega izvajalca Kadrovske storitev Maribor.

Udeleženci delavnic bodo na nadaljevalne delavnice vabljeni marca 2016, kjer bomo pridobljeno znanje še nadgradili.

V Pomgradu se zavedamo, da je uspeš-nost podjetja odvisna od načina motivi-ranja, komuniciranja, spodbujanja in vo-denja sodelavcev.

Delavnica Pomen vodenja in komunikacije v podjetju

Čez sedem let vse

prav pride .

Hvala, C…….., za CD!

Od dosežkov …V zadnjem času nas ponovno kar razganja od navdušenja in ponosa zaradi dosežkov nekaterih posameznikov, ki jih občuduje in o njih govori velik del sveta. Področja, na katerih so uspeli, so različna, oni pa imajo nekaj skupnega. Pa poglejmo.Peter Prevc je športnik, smučarski skakalec, ki je tako povozil vso konkurenco, da bi ga lahko porazili le s sestrelitvijo.Dr. Tatjana Avšič Županc je znanstvenica, ki ji je na področju raziskave globalno ne-varnega virusa zica uspelo potrditi to, kar so ostali strokovnjaki samo predvidevali; dosežek je dobil priznanja na svetovnem zdravstvenem nivoju.Melani Knaus Trump se je kot dekle podala v svet na tvegano pot manekenske kari-ere, sedaj pa je tik pred tem, da kot »prva dama« vstopi v Belo hišo.

Vsi različni, v uspehih enako ali podobno opazni, ob tem pa zmagovalci, ki jih pove-zuje nekaj skupnih značilnosti in lastnosti. Bistvena je, da so se »napravili« predvsem sami, s trdim delom in vztrajnostjo ter samo (ali vsaj pretežno) ob pomoči svojih najbližjih in tistih, ki so vanje verjeli. Do zvezd so resnično prišli skozi trnje.

… preko sprenevedanja …Sedaj, ko so uspeli, je okrog njih čedalje večja gneča onih, ki k njihovemu uspehu niso nič doprinesli, bi pa radi ujeli delček žarka njihove slave. Ob Prevcu se zava-ljenci derejo, da kdor ne skače ni Sloven’c, dr. Avšičevo trepljajo po ramenih »znan-stveni« kolegi, ki niso nič dosegli, so pa pobirali plačila za t. i. stalno pripravljenost (da crkneš od zgražanja), Melani bi pa tudi jaz pred leti skoraj videl, ko sem se peljal mimo Sevnice; se pa ona tega ne spomni.

Tako to gre in nam, navadnim smrtnikom, ni moči zameriti, da se v svoji majhnosti včasih v ozadju poskušamo dvigniti preko ramen velikih. Pa se s tem ne bo končalo, pojavili se bodo še politiki, predvsem tisti, iz katerih ostankov se niti poštenega kle-ja ne bi dalo skuhati, in se poskušali pre-riniti v ospredje. Takrat bo farsa dosegla vrhunec, Erjavec, ki po besedah občasno spominja na Trumpa, po dosežkih pa niti približno ne, pa bo v svojem nakladanju pritaknil še mamo in upokojence.

… in sramote …Na področju kulture pa smo tako primitiv-no edinstveni, da ob tem samozrcaljenju poči še ogledalo. Ob minulem praznovanju Prešernovega dne smo se takoj po sve-čani (bolje »svečani«) prireditvi sporekli in se začeli slovenceljsko zmerjati. Seve-da, Prešeren je naš (»bolj moj kot tvoj«), z njim in preko njega se samopotrjujemo, dasiravno večina o njem ne ve nič bistve-nega in pozna samo del njegove Zdravljice, pa še to razume narobe. Če bi radi dojeli, kaj je Prešeren želel Slovencem povedati o Slovencih, bi morali poznati vso njegovo poezijo, vključno s tisto, ki nikoli ni bila ob-javljena, je pa sočno povedna. Sedaj pa, ko se ne more več braniti, pa ga neusmiljeno zlorabljamo in ceframo. Ne memento mori temveč demento mori, bi zapisal pesnik.

… do neumnosti …Kanclerka Merkel pa se ob asistenci večine ostalih evropskih voditeljev, ki spominjajo na razglašeni orkester, dogovarja s sul-tanom Erdoganom, da naj bi Turki ustavili naval »Turkov« na Evropo, kar je podobno, kot če bi mene zadolžili za čuvanje skladišča piva. Cena tega dogovora bo neznanska, uspeh pa vprašljiv. Evropejci v trgovanju Turkom nismo dorasli. Razlog za to dvomlji-vo trgovsko potezo mogoče tiči v tem, da je danes samo v Berlinu več Turkov, kot jih je leta 1683 oblegalo Dunaj. Takrat dalje niso prišli, ker jim krvoločni Evropejci tega niso dovolili, po načelu aufbiks in čreva na plot pa jih je skoraj do zadnjega posekala konjenica poljskega(!) kralja Jana Sobieskega. Poljaki pomnijo! Moj prijatelj Anton s. p. pa ves ta cirkus komentira približno tako: »Se bodo že integrirali, če ne, se bomo pa mi, tako kot se to že dogaja v Nemčiji in na Švedskem.«

… in epilogaOb tem pesimističnem razmišljanju med vožnjo z avtomobilom, je z davno mi podar-jene CD-jke zazvenela pesem z optimistič-nim refrenom »Glej naprej, glej pogumno le naprej, …« In malo naprej zagledam gostil-no. Dokaz, da je moj bog pravi Bog.

Dušan Banfi

MELANI PREVC IN KAREL TRUMP

poudarki iz kroga znanja

Dušan Banfi



zanimivo

MESNI CENTER MURSKA SOBOTAOd picekove baute do novega mesnega centra

Ne glede na velikost trgovine, se je že od nekdaj vedelo kje se dobi dobrega »piceka« in Agromerkurjev je bil vedno dober. Agromer-kur je imel tudi tako imenovano tovarniško prodajalno na lokaciji, kjer je danes Mesni center Murska Sobota. Ko je bil v Murski Soboti postavljen mesni center, je ta pomenil spremembo v nakupu in po-nudbi mesa v Pomurju. Vsi še danes vedo, kje se dobi dobro meso in mesni center je bil vedno prvi naslov za nakup.

Mesni center Murska Sobota je tokrat pred novo prelomnico. Po letih uspešnega dela, dobiva novo podobo. Cilj prenove je izboljšati ugodje nakupa, izboljšati pogoje za delo zaposlenim, obenem pa je center projektiran v skladu s sodobnimi trendi pri snovanju tovr-stnih prodajnih objektov. Z veseljem lahko zatrdimo, da boste kupci lahko v novem mesnem centru kupovali že izdelke aktualne piknik sezone.

Ko smo izbrskali staro fotografijo leg-endarne Agromerkurjeve prodajalne, ki je bila na tako imenovanem »Grabarovon ovinki«, je Juri Bertalanič poslal naslednji komentar: »Se še spomnin, ka san včasih z materjo šou v soboto po piceka. Poleg je bil Vrečič frizer. V bauti je bilo mesta za trij lüdi, štrti je stal vöni na stubaj, ostali pa v koloni na pločniki pred bauto«.

Render novega mesnega centra

UKREPI DRUŽINI PRIJAZNEGA PODJETJA (DPP)1 NAMEN/PODROČJE UPORABE

Ta dokument opisuje način in pogoje izvajanja ukrepov na po-dročju Družini prijaznega podjetja (DPP), ki jih je sprejela razšir-jena uprava, dne 11. 6. 2012 in po pridobitvi polnega certifikata dodatnih ukrepov, dne 25. 02. 2016. Protokol se uporablja v ce-lotni Skupini Panvita (primar in sekundar), in sicer:

1 Panvita-primar • Panvita d. d., • Panvita Posestvo Motvarjevci d. o. o.,• Panvita Kmetijstvo d. o. o., • Panvita Prašičereja d. o. o.,

• Panvita Veterina d. o. o.,• Panvita Ekoteh d. o. o. in

2 Panvita-sekundar• Panvita MIR d. d.,• Panvita Proizvodnja mesa d. o. o.,• Panvita Agromerkur d. o. o.

2 ODGOVORNOSTI/IZVAJANJE

V projektu DPP smo v letu 2012 sprejeli 11 ukrepov in v letu 2016 dodatne 4 ukrepe, kot sledi v nadaljevanju.


informativno

Razširjena uprava Skupine Panvita je dne 10. 12. 2012 sprejela interni akt »Ukrepi družini prijaz-nega podjetja« in po pridobitvi polnega certifikata »Družini prijazno podjetje« dne 29. 02. 2016 sprejela spremembe in dopolnitve akta tako, da se čistopis akta glasi:

Seznam izbranih ukrepov:

Zaporedna št. ukrepa UKREP – NAZIV

Št. področja (katalog ukrepov)

NAZIV PODROČJA (katalog ukrepov)

1.14 Dodatni dnevi odsotnosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih razlogov

1 Delovni čas

2.01 Tim za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja 2 Organizacija dela

4.10 Druženje med zaposlenimi 4 Politika informiranja in komuniciranja

6.13 Interni razpisi: nova delovna mesta ali izpraznjena delovna mesta se najprej ponudijo zaposlenim

6 Razvoj kadrov

1.12 Otroški časovni bonus – vstop v šolo in uvajanje v vrtec 1 Delovni čas

2.08 Informiranje o prihajajočih spremembah, pomembnih za zaposlene 2 Organizacija dela

4.01 Komuniciranje z zaposlenimi 4 Politika informiranja in komuniciranja

4.02 Komuniciranje z zunanjo javnostjo 4 Politika informiranja in komuniciranja

4.03 Raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine 4 Politika informiranja in komuniciranja

4.04 Brošure 4 Politika informiranja in komuniciranja

4.07 Pooblaščenec/ka za vprašanja usklajevanja poklica in družine 4 Politika informiranja in komuniciranja

5.03 Izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družine 5 Veščine vodstva (strategija/filozofija vodenja)

7.04 Obdaritev novorojenca 7 Struktura plačila in nagrajevani dosežki

7.05 Ponudba za prosti čas 7 Struktura plačila in nagrajevani dosežki

Lasten ukrep Pozornost do zaposlenega Ukrep tematsko sodi v poglavje 8 » Storitve za družine«


informativno

Ukrep: 1.14: Dodatni dnevi odsot-nosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih razlogov a) Opis ukrepa:Vsak zaposlen ima pravico v koledarskem letu do enega dneva odsotnosti z nadome-stilom plače zaradi:

I.) smrti staršev zakonca oz. partnerja Zaposlenemu se, ob smrti staršev zakonca ali staršev partnerja, s katerim živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, prizna en dan odsotnost z dela z nadomestilom plače. Pogoj za koriščenje ukrepa: • Zaposleni, ki bo ukrep koristil, mora o tem

pravočasno obvestiti svojega nadrejenega in mu izročiti izpolnjen obrazec »Vloga za odobritev dodatnega dneva odsotnosti za-radi izrednih družinskih razlogov«. Po odo-britvi in koriščenju se vloga posreduje v kad-rovsko službo ali v tajništvo družbe.

II.) skrb za ostarele starše ali starše zakon-ca oz. partnerja, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnostiZaposlenim se prizna en dan odsotnosti z dela ali se jim omogoči začasen fleksibilni delovnik z zmanjšano časovno prisotnostjo v skupnem trajanju 8 ur, ki ga razporedi v do-govoru z nadrejenim.

Pogoj za koriščenje ukrepa: • Zaposleni, ki bo ukrep koristil, mora o tem

pravočasno obvestiti svojega nadrejenega in se dogovoriti o koriščenju prostega dneva ali koriščenje ur v skupnem trajanju 8 ur. Izpol-njen obrazec »Vloga za odobritev dodatnega dneva odsotnosti zaradi izrednih družinskih razlogov« podpisan in odobren s strani nad-rejenega se posreduje v kadrovsko službo ali v tajništvo družbe.

• Ukrep lahko koristi vsak zaposlen le enkrat v koledarskem letu.

a) Vodenje evidenc o izvajanju ukrepa: • Vodje so dolžni v kadrovsko službo posre-

dovati podatke in vlogo o koriščenju ukrepa.• Vodje so dolžni morebitne pripombe zapo-

slenih glede izvajanja tega ukrepa eviden-tirati in jih posredovati v kadrovsko službo (lahko po e-pošti).

b) Nadzor izvajanja ukrepa: • Tim in pooblaščenec DPP v povezavi z

vodstvom so dolžni vsako leto preveriti izvajanje ukrepov na osnovi rezultatov in-dikatorjev (glej Plan implementacije) in pre-dlagati morebitne spremembe, če ocenijo to kot potrebno.

Ukrep: 2.01: Tim za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja a) Opis ukrepa:S sklepom razširjene uprave se ustanovi po-seben tim (projektna skupina iz primarnega in sekundarnega dela Skupine Panvita), ka-tere osnovna naloga je, da posamezni člani tima v svojih delovnih sredinah skrbijo za izvajanje ukrepov, zbirajo pripombe na izva-janje le-teh, predlagajo izboljšave in uvajajo nove, boljše metode dela, ki so usmerjene v usklajevanje poklicnega in družinskega živ-ljenja. Tim sklicuje pooblaščenec za DPP vsaj enkrat na leto. Tim lahko izmed svojih članov da pobudo za zamenjavo članov ali imenova-nje dodatnega člana, ki bi zastopal zaposlene na različnih položajih.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število srečanj tima.

c) Nadzor izvajanja ukrepa: Tim in pooblaščenec DPP v povezavi z vod-stvom so dolžni vsako leto preveriti izvajanje ukrepov na osnovi rezultatov indikatorjev (glej Plan implementacije) in predlagati mo-rebitne spremembe, če ocenijo to kot potreb-no.

Ukrep: 4.10: Druženje med zaposlenimi a) Opis ukrepa:Vsaj enkrat letno se organizira druženje med zaposlenimi.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število srečanj.

c) Nadzor izvajanja ukrepa: Tim in pooblaščenec DPP v povezavi z vod-stvom so dolžni vsako leto preveriti izvajanje ukrepov na osnovi rezultatov indikatorjev (glej Plan implementacije) in predlagati mo-rebitne spremembe, če ocenijo to kot potreb-no.

Ukrep: 6.13: Interni razpisi: nova delovna mesta ali izpraznjena delovna mesta se najprej ponudijo zaposlenima) Opis ukrepa:Vsa nova delovna mesta ali izpraznjena de-lovna mesta, ki jih je po zakonu delodajalec dolžan objaviti, se najprej ponudijo zaposle-nim tako, da se objava prostega delovnega mesta izobesi na oglasnih deskah posame-znih družb Skupine Panvita in se objavi na spletni strani. Kadrovska služba mora vsako prosto delovno

mesto, kot to določa Zakon o delovnih razmer-jih, pred javno objavo, objaviti na svoji spletni strani in na oglasnih deskah družb Skupine Panvita. Vse objave morajo imeti logotip DPP.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število objav.

c) Nadzor izvajanja ukrepa: Tim in pooblaščenec DPP v povezavi z vod-stvom so dolžni vsako leto preveriti izvajanje ukrepov na osnovi rezultatov indikatorjev (glej Plan implementacije) in predlagati more-bitne spremembe, če ocenijo to kot potrebno.

Ukrep: 1.12: Otroški časovni bonus – vstop v šolo in uvajanje v vrteca) Opis ukrepa:I. Vstop otroka v šolo: Zaposlenim z otroki se prizna dodatni plačan prosti delovni dan: • starši dobijo dodaten plačan prost delovni

dan za prvi ali drugi šolski dan otroka v prvih treh razredih osnovne šole. Predpostavljeni koriščenje prvega ali drugega šolskega dne razporedijo med zaposlenimi, prednost ko-riščenja prvega šolskega dneva imajo starši otrok prvega razreda.


pravočasno (vsaj 3 dni pred koriščenjem) ob-vestiti svojega nadrejenega.

• Ukrep lahko koristi starš otroka, ki vstopa v prvi, drugi ali tretji razred osnovne šole.

• Če sta v skupini Panvita zaposlena oba star-ša, lahko ukrep koristi samo eden od njiju. Izjema so starši dvojčkov.

II. Vstop otroka v vrtec: Zaposlenim z otroki se priznajo dodatne pla-čane proste delovne ure ali dodaten plačan prosti delovni dan: • v tednu, ko se otroka uvaja v organizirano

varstvo (vrtec, zasebno varstvo), se za-poslenemu omogoči fleksibilni delavnik z zmanjšano časovno prisotnostjo. Zaposleni lahko koristi v prvem tednu uvajanja otroka v organizirano varstvo 8 prostih plačanih ur, ki jih v tem tednu razporedi v dogovoru z nadrejenim.


pravočasno obvestiti svojega nadrejene-ga in kadrovsko službo (vsaj tri delovne dni prej oz. v kolikor vstopa otrok v organizirano varstvo že 3. 9., potem se nadrejenega o ko-riščenju bonusa obvesti do 30. 8.

• Ukrep lahko koristi starš otroka, ki prvič vstopa v organizirano varstvo.

• Če sta v skupini Panvita zaposlena oba star-ša, lahko ukrep koristi samo eden od njiju. Glede na dogovor lahko ukrep koristita oba starša, vendar zgolj do skupnega obsega 8 ur odsotnosti. Izjema so starši dvojčkov.

III. Vodenje evidenc o izvajanju ukrepa: • Vodje so dolžni v kadrovsko službo posredo-

vati podatke o koriščenju ukrepa v mesecu septembru, in sicer (ime in priimek zaposle-nega, datum koriščenja ukrepa in namen ko-riščenja – uvajanje v varstvo ali prvi oz. drugi šolski dan).

• Vodje so dolžni morebitne pripombe zapo-slenih glede izvajanja tega ukrepa eviden-tirati in jih posredovati v kadrovsko službo (lahko po e-pošti).

IV. Nadzor izvajanja ukrepa: • Pooblaščenec DPP v povezavi z vodstvom je

dolžan vsako leto preveriti izvajanje ukrepov na osnovi rezultatov indikatorjev (glej Plan implementacije) in predlagati morebitne spremembe, če oceni to kot potrebno.

Ukrep: 2.08: Informiranje o prihaja-jočih spremembah, pomembnih za zaposlenea) Opis ukrepa:Zaposlene bomo informirali o vseh spremem-bah, ki lahko pomembno vplivajo na bistvena področja njihovega življenja, še posebej zapo-slenih z otroki (npr. varstvo, šola, lastništvo nepremičnin). Zato bomo v Skupini Panvita--primar in Skupini Panvita-sekundar v okviru obstoječih komunikacijskih kanalov zaposlene pravočasno informirali o prihajajočih spre-membah, ki bi lahko vplivale na usklajevanje poklicnega dela in zasebnega življenja.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število objav o načrtovanih spremembah, ki

se nanašajo na usklajevanje poklicnega dela in družinskega življenja (evidenca komunici-ranja).

• Zadovoljstvo zaposlenih z izvajanjem tega ukrepa (rezultati ankete).

c) Nadzor izvajanja ukrepa: • Pooblaščenec DPP v povezavi z vodstvom je


Ukrep: 4.01: Komuniciranje z za-poslenimi a) Opis ukrepa:S pomočjo obstoječih ali novih komunika-cijskih orodij bomo zaposlenim predstavili

aktualne in sprejete ukrepe za usklajevanje dela in družine. Obravnavali bomo vprašanja s področja usklajevanja poklicnega in zaseb-nega življenja; na zborih delavcev bomo omo-gočili razprave o tipičnih problemih, s kateri-mi se soočajo zaposleni ipd. Obstoječi komunikacijski kanali: • Naš krog, ki izhaja vsake 3 mesece• Elektronska pošta• Oglasne deske• Telefonsko obveščanje • Interna pošta

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število objav na temo DPP v enem letu (evi-

denca komuniciranja). • Delež (%) številk internega glasila, ki vsebu-

jejo prispevke s področja DPP. • Delež (%) novo zaposlenih delavcev, ki jim je

bil predstavljen sistem DPP. • Zadovoljstvo zaposlenih z izvajanjem tega

ukrepa (rezultati ankete).



Ukrep: 4.02: Komuniciranje z zuna-njo javnostjo a) Opis ukrepa:Z zunanjo komunikacijo sporočamo javnosti in deležnikom, da smo družini prijazno pod-jetje (DPP). Na osnovi komunikacijskega načrta bomo Skupino Panvita-primar in Skupino Panvita--sekundar predstavljali preko naše spletne strani, različnih člankov, lokalnih časopisov, razpisov za delovna mesta ipd. Na ta način bodo načela DPP predstavljena kot sestavni del naše organizacijske kulture. V zunanjem komuniciranju bomo po pridobitvi certifikata uporabljali znak »DPP« (spletna stran, dopisi ipd.).

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Tabelarična evidenca zunanjega komunicira-

nja: evidentiranje objave, ki vsebuje vsebine s področja DPP (arhiv objav).

• Arhiv objav za nova delovna mesta.



Ukrep: 4.03: Raziskave med zaposle-nimi o usklajevanju dela in družinea) Opis ukrepa:Med zaposlenimi bomo z raziskavo zbirali informacije o njihovem zadovoljstvu z ukrepi DPP, pogostosti njihove uporabe, morebitne predloge za izboljšave in želje glede ukrepov za usklajevanje dela in družine. Za raziskavo bomo uporabili »DPP anketo«, ki jo bo pos-redoval izbrani inštitut – skladno s pogoji uporabe (predvidoma enkrat na 3 leta). Poleg tega bomo v okviru obstoječih komunikacij-skih poti zbirali tudi neformalna mnenja za-poslenih o ukrepih DPP in njihove morebitne pobude za spremembe.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Tajništva bodo razdelila pripravljene vpra-

šalnike med zaposlene in jih izpolnjene vrni-la v kadrovsko službo.

• O rezultatih ankete se obvesti vodstvo družb Skupine Panvita in na zborih delavcev vse zaposlene.

• Delež (%) zaposlenih, ki bo vključen v anke-tiranje.

• Število sprememb (ukrepov ali izboljšav), ki so bili sprejeti na osnovi rezultatov anket.



Ukrep: 4.04: Brošurea) Opis ukrepa:Skupina Panvita (primar in sekundar) prip-ravi samostojno brošuro, v kateri predstavi ukrepe, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. V njej bodo predsta-vljeni ukrepi, ki smo jih sprejeli v okviru pro-jekta DPP. Brošura se izda v elektronski obliki in se po potrebi natisne.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število pozitivnih pripomb zaposlenih glede

brošure DPP• Število negativnih pripomb zaposlenih glede

brošure DPP.• Zadovoljstvo zaposlenih z izvajanjem tega

ukrepa.




informativno

Ukrep: 4.07: Pooblaščenec/ka za vprašanja usklajevanja poklica in družineb) Opis ukrepa:Pooblaščenki Ana Kapun (vprašanja v vezi z ukrepi: 1.12, 4.03, 4.07, 5.03, 7.04 in lasten ukrep) in Simona Petek Čerpnjak (vprašanja v vezi z ukrepi: 2.08, 4.01, 4.02, 4.04, 4.07, 7.05), v nadaljevanju »pooblaščenki DPP«, skupno za Skupino Panvita-primar in Skupino Panvi-ta-sekundar, ki bosta odgovorni za vsa vpra-šanja s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter hkrati predstavljali zastopnika interesov zaposlenih z družin-skimi obveznostmi v odnosu do celotne or-ganizacije (Skupina Panvita-primar in Sku-pina Panvita-sekundar). Pooblaščenki lahko podata tudi pobudo za ustanovitev delovne skupine, ki jo zastopajo zaposleni na različ-nih položajih. Če pooblaščenki presodita kot potrebno, lahko imenujeta svoje pomočni-ke. Namen dodatne skupine ali pomočnikov pooblaščenk je obravnava konkretnih zadev s področja usklajevanja poklicnega in zaseb-nega življenja.

c) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Število primerov, ko se zaposleni obrnejo na

pooblaščenca. • Ukrep lahko koristijo vsi zaposleni v Skupini

Panvita-primar in Skupini Panvita-sekun-dar.

• Zadovoljstvo zaposlenih z izvajanjem tega ukrepa (anketa).

d) Nadzor izvajanja ukrepa: • Pooblaščenec DPP v povezavi z vodstvom je


Ukrep: 5.03: Izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družinea) Opis ukrepa:Skupina Panvita-primar in Skupina Panvita--sekundar bo organizirala osnovno izobra-ževanje za vodje. Vodje se bodo seznanili s pomenom pozitivnega odnosa do usklajeva-nja dela in zasebnega življenja ter informirali o sprejetih ukrepih družini prijazne politike. Vse vodje, ki lahko vplivajo na možnost uskla-jevanja poklicnega in družinskega življenja, bomo vključili v program izobraževanja DPP.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Interni izobraževalni center (IIC) vodi eviden-

co udeležencev na tem izobraževanju in izda

potrdilo o izobraževanju. • V sodelovanju s kadrovsko službo se ugotovi

delež (%) vodij, ki se bodo udeležili tega izo-braževanja.

• Evidentirajo se pripombe in predlogi glede izvajanja tega ukrepa in drugih ukrepov DPP.



Ukrep: 7.04: Obdaritev novorojenca a) Opis ukrepa:Vsakega novorojenca našega zaposlenega bomo obdarili. Zaposleni mora v kadrovsko službo sporočiti rojstvo otroka v treh mese-cih od rojstva. V primeru, da se informacija o rojstvu otroka ne pridobi v roku treh mese-cev, se opisani ukrep ne izvede. Darilo: voščilnica in darilni bon v vrednosti do 100 € bruto (boniteta vključena).

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Tajništvo posamezne družbe vodi pregled

(absolutno število poslanih daril) v obdobju koledarskega leta.

• Tajništvo zbira morebitne pripombe zapo-slenih glede izvajanja tega ukrepa, jih evi-dentira in jih posreduje pooblaščencu DPP.

• Ukrep lahko koristijo vsi zaposleni v Skupini Panvita-primar in Skupini Panvita-sekundar, če so do njega upravičeni (rojstvo otroka).

• Ugotovi se delež staršev, ki so do določene-ga obdobja dobili otroka in so bili upravičeni do darila.




Ukrep: 7.05: Ponudba za prosti časa) Opis ukrepa:Zaposleni in njihovi svojci bodo imeli prost dostop oz. dostop s popustom do športnih ali prostočasnih aktivnosti. Na osnovi stali-šča zaposlenih bomo pripravili ponudbo, ki jo bodo lahko koristili zaposleni in njihovi dru-žinski člani.O aktualni ponudbi jih bomo obveščali preko Našega kroga, interne pošte, elektronske po-šte in oglasne deske.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Delež (%) vseh zaposlenih, ki bodo ta ukrep

koristili. Evidenco koriščenja vodi marketing v sodelovanju s tajništvi posameznih pod-jetij.

• Ukrep lahko koristijo vsi zaposleni v Skupini Panvita-primar in Skupini Panvita-sekun-dar.




Ukrep: Lasten ukrep: Pozornost do zaposlenegaa) Opis ukrepa:Vsakemu zaposlenemu ob njegovem roj-stnem dnevu pošljemo po pošti voščilnico. Kadrovska služba nabavi voščilnice (pravilo-ma pri invalidskih delavnicah, npr. Sonček – zveza društev za cerebralno paralizo Sloveni-je) in dnevno spremlja datume rojstva svojih zaposlenih. En dan pred datumom rojstva se pošlje zaposlenemu voščilnica podpisana s strani uprave/upravnega odbora ali direktor-ja družbe.

b) Vodenje evidence o izvajanju ukrepa:• Kadrovska služba vodi pregled poslanih vo-

ščilnic in ugotovi delež (%) zaposlenih, ki jim je bila poslana voščilnica v obdobju koledar-skega leta.

• Kadrovska služba zbira morebitne pripom-be zaposlenih glede izvajanja tega ukrepa, jih evidentira in jih posreduje pooblaščencu DPP.




Predsednik uprave:mag. Peter Polanič


informativno


V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in Uredbo o namenitvi dela do-hodnine za donacije je Fundacija Marof upravičena, da ji davčni zavezanci lahko namenijo do 0,5 % odmerjene dohodnine.

Namen fundacije Marof je zagotavljanje denarne in svetovalne podpore za otroško, mladinsko, invalidsko in socialno varstvo, športno in kul-turno vzgojo, financiranje športnih in kulturnih de-javnosti ter izobraževan-je otrok in mladine.

Zakaj nameniti del dohodnine fundaciji Marof?

Fundacija Marof deluje od leta 2009, njeni ustanovitelji so Skupina Pomgrad d. d., Sk-upina Panvita in Regal-GH.

Fundacija Marof omogoča zaposlenim v Sk-upini Pomgrad, Skupini Panvita in Regal GH:

• brezplačno poletno letovanje otrok v Baško, ki se je izvedlo prvič leta 2010 in se ga je v 6 letih udeležilo 647 otrok,

• povračilo nakupa šolskih potrebščin družinam zaposlenih, ki so do povračila upravičeni po kriterijih, ki jih razpiše fun-dacija (od leta 2009 je bilo odobrenih 314 vlog, kar znaša v 7 letih skupno povračilo v višini 48.900 €),

• nadarjenim študentom iz Pomurske regi-je vsako šolsko leto na podlagi javnega razpisa podeli 2 štipendiji za študente univerzitetne šole naravoslovno-teh-nične smeri, umetnostne akademije, glasbene ali upodabljajoče smeri.

Zato bi bila škoda, da ne bi izkoristili možnosti in do 0,5 % odstotka od odmere dohodnine namenili Fundaciji Marof.

S tem dejanjem ne prepuščate drugim odločitev, kdo in kako bo porabil vaš denar.

Zavezancu donacija dela dohodnine ne škodi (odmera dohodnine se s tem ne bo nič spremenila), prejemniku pa izjemno koristi. Pri donacijah iz dohodnine v resni-ci ne moremo govoriti o dobrodelnosti, saj zavezanci ne darujejo svojega denarja, am-pak le usmerjajo sredstva, ki se jim odreče država, pomagajo pa prejemnikom donacij.

Kaj je potrebno storiti?Izpolniti morate obrazec, ki je obja-vljen na spletni strani FURS-a ali ki ste ga prejeli skupaj s plačilno listo, tj. ZAHTEVA ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE, izpol-nite svoje osebne podatke ter po-datke o organizaciji, ki ji namenite del dohodnine:Ime oz. naziv upravičenca: FUN-DACIJA MAROF, davčna številka upravičenca: 13331949, odstotek v %: do 0,5 %. Odločitve o donaciji dela dohodnine ni treba potrjevati vsako leto znova, ampak velja do preklica.

V kolikor smo vas prepričali in ste se odloči-li, da del dohodnine namenite fundaciji Ma-rof, vas prosimo, da izpolnjen in podpisan obrazec posredujete na FURS MS, zapos-leni v sistemu Pomgrad lahko podpisane obrazce dostavijo tudi kadrovskem odd-elku ali obračunu plač, Bakovska ulica 31, Murska Sobota, zaposleni v sistemu Pan-vita pa v svoje tajništvo.

Namenite del dohodnine FUNDACIJI MAROF

pomagajmo

TECIMO SKUPAJ ...s pametnim telefonom.

Ker je zimskega spanja konec in je pomlad vmesni člen do poletja, ko bo treba biti »fit« za nove kopalke, je zdaj čas za regrat in tek.Poleg tekaških copat in primernih oblačil je za post-aktivnostne analize, v teh modernih časih, skorajda nujno imeti napravo, ki bo zabeležila kje in kako smo tekli, da bomo za takšne in drugačne potrebe lahko imeli vse podatke o svojih aktivnostih. Naprednejši tekači ne morejo brez prave tekaške ure, ki jih je na trgu že skorajda kot pametnih tele-fonov, za začetnike in vse tiste, ki tečejo za zabavo in dobro počutje, pa bo kot prvi ko-rak na poti k »resnemu teku« dovolj že ena izmed aplikacij, ki se najdejo za pametne telefone, ki si jih lasti že velika večina pre-bivalstva. No, pa poglejmo, kaj uporabiti za dosego ciljev in osebnih rekordov.

STRAVAPoleg kolesarjev Stravo uporablja vedno več tekačev. Z uporabo aplikacije na pametnem telefonu bomo dobili vse potrebne podatke od GPS sledi do tempa, razdalje, časa, ... s primerno dodatno opremo – pasom za mer-jenje srčnega utripa, tudi le-tega.Poleg relativno bogatega nabora funkcional-nosti brezplačne verzije, vam ponudijo tudi Premium verzijo (plačljiva na mesec oz. leto),

ki bo dodala veliko dodatnih funkcionalnosti, kot so prilagodljive cone srčnega utripa, ana-lize vadbe/tekme in tudi prilagojene plane treningov.Povezljivost z drugimi aplikacijami in pame-tnimi napravami (ure, trackerji, ...) je čedalje širša Apple (npr. Watch, Fitbit, Microsoft Band, Pebble, Polar, ...).

RUNKEEPERMnogi pravijo, da gre za eno najbolj odprtih in uporabniku prijaznih športnih aplikacij na trgu. Lično izgleda, je enostaven za uporabo, hkrati pa je prav tako uporaben s široko pa-leto različnih pametnih ur oz. t. i. »activity trackerjev«.Zadnja verzija ponuja integracijo z aplikaci-jo Spotify (o kateri smo pisali v eni prejšnjih številk Našega kroga) in ima celo svojega DJ-a (RunKeeper DJ), ki omogoča pripra-vo svojega nabora glasbe, ki jo poslušamo med tekom (priporočam uporabo slušalk na zmerni glasnosti, da smo še lahko pozorni na zvoke iz okolja, predvsem pri teku v mestih oz. v bližini prometa).

Omogoča »parjenje« z različnimi senzorji srčnega utripa – od novih optičnih, ki merijo utrip na zapestju do tradicionalnih pasov za merjenje srčnega utripa na prsih.

ENDOMONDOEna prvih tovrstnih aplikacij, ki je s časom postala zelo dodelana in omogoča vse, kar omogočajo ostale odlične aplikacije za tek oz. športne aktivnosti in še seveda doda nekaj svojega. Za vsako miljo oz. kilometer, ki ga boste pretekli, vas bo aplikacija infor-mirala in motivirala. Če uporabljate pametno uro, pa vas bo le-ta, v povezavi z aplikacijo na različne informacije, poleg izpisa na ekranu ure opozorila tudi z vibriranjem.

Povezljivost seveda tudi tukaj skoraj ne pozna meja. Sinhronizira se s Fitbit napra-vami, Apple Watch, Android Wear, Pebble, ... in seveda z MyFitnessPal, s katerim sta po novem tudi v kapitalski navezi.

GARMIN CONNECTVsi uporabniki Garminovih ur oz. drugih športnih naprav (Vivosmart, Forerunner, ...) ne morejo mimo uporabe Garmin Connecta. Vendar pa le-tega lahko uporabljajo tudi tisti, ki nimajo ure oz. naprave, imajo pa pametni telefon, ker je aplikacija res super.

Brezplačna za uporabo, omogoča načrtova-nje poti, aktivnosti/teka, načrtovanje trenin-gov, koledarja aktivnosti, spremljate lahko tudi spremembe telesne teže (če imate pa-metno tehtnico, gre to celo avtomatsko) in doseganje ciljev, ki ste si jih zastavili.

RUNTASTICEndomondo ni edina aplikacija, ki lahko učinkovito komunicira z vašimi zapestnimi napravami. Tudi Runtastic je sposoben ko-munikacije z večino pametnih ur vključno z Apple Watch, Android Wear itd., na katerih lahko precej podatkov spremljate sproti med tekom – trajanje vadbe, pretečeno razdaljo, porabljene kalorije, ...

Sledite lahko poti, ki jo pretečete in omogoča celo glasovna navodila vašega »pametnega trenerja«. Z nakupom Premium verzije dobi-te dodatna analitična poročila aktivnosti ter vključeno 3-dnevno vremensko napoved, da boste vedeli, kdaj vzeti rokavice.

25

»Komaj čakam na pomlad in na regrat v salat’ ...« se glasi zabavna popevka slovenskih izvajalcev, v kateri se skriva veliko skupnega z našim naslovom.


informatika

Slika 1: Endomondo

Slika 2: Garmin Connect

Če nimamo termometra za tla, si lahko pomagamo s podatki mete-oroloških postaj (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/), vendar moramo upoštevati, da so tla v Rakičanu lahka. Če imamo na vrtu težja tla, je temperatura nižja, pa tudi vlažna bodo dalj časa. Opažam, da je moj „ograček“ s svojo peščeno ilovico nekako 2 tedna za Rakičanom. Najprej sejemo oz. sadimo bolj odporne vrste vrtnin, kot je bob, grah, špinača in čebula. Solato posejemo takrat, ko se zemlja segreje vsaj na 7 °C. Večina vrtnin potrebuje temperaturo zemlje vsaj 10 °C, toplotno zahtevnejše pa vsaj 15 °C (npr. korenček, peteršilj, fižol).

Pred začetkom sezone tudi pregledamo zaloge semena, kajti s sta-rostjo semen pada tudi njihova kaljivost. Dobro skladiščeno seme so-late je kaljivo še po treh letih, fižola in graha po dveh letih. Peteršilj in korenček pa samo eno leto. Da si prihranimo razočaranje ob morebi-tnem nevzklitju, naredimo kalilni test. Na dobro namočeno kuhinjsko brisačko razporedimo 100 semen. Brisačka mora biti ves čas vlažna. Lahko pokrijemo s folijo za živila. V naslednjih dneh opazujemo, koliko semen je vzklilo. Seme je uporabno, če vzklije vsaj 80 % semen.

Setveni koledar Marije Thun

Naši predniki so bili tesno povezani z naravo, upoštevali so Luni-ne ritme pri raznih kmečkih opravilih. Danes se počasi vračamo, pa tudi vse več potrditev v znanstveni literaturi obstaja, da je nekaj na tem. Tudi sama sem se odločila, da na svojem „ogra-čeku“ letos delam vse po setvenem koledarju Marije Thun, ki je usklajen z Luninimi in kozmičnimi ritmi. Kajti zanima me, če res upoštevanje koledarja pripomore k boljši rasti in razvoju rastlin in če bodo rastline res bolj zdrave. Kajti le zdrava rastlina lahko podpira naš imunski sistem.

Torej osnove so, da je potrebno upoštevati dan za posamezno rastlino. Torej dan za plod pri plodovkah in sadju (paradižnik, pa-prika, bučke in vse vrste sadja), na dan za korenino sejemo in oskrbujemo korenovke oz. rastline, katerih uporabni del je pod zemljo (korenje, krompir, čebula), na dan za cvet oskrbujemo cvetje in oljnice (torej sončnice, lan, dišavnice, cvetlice) in na dan za list listnate rastline (torej solate, blitve, cvetače). Poleg posa-meznih dni pa moramo upoštevati še padajočo in rastočo Luno. Luna v dviganju (rastoča) vpliva na dvigovanje sokov v rastlinah, zato je to najboljši čas za cepljenje, obiranje, skladiščenje, na-biranje listov in cvetja za čaje. Padajoča luna pa je primerna za setev in sajenje, saj spodbuja rast korenin, prav tako pa je pri-merna za gnojenje, rez sadnega drevja.

Tako na prvi pogled deluje zakomplicirano, ker je potem to pot-rebno uskladiti še s prostim časom in z vremenskimi razmera-mi. Bom poskusila, da bodo na blogu in na spletni strani Pan- nutri sprotna poročila.

Če koga zanima in nima koledarja, ga lahko najde na spletni strani: http://www.klubgaia.com/img/multimedia/klub_gaia_setveni_koledar_marije_thun_2016.pdf.

Želim vam obilo uspeha v novi pridelovalni sezoni!

Pa se spet začenja, ko se dnevi začnejo daljšati, ko sonce začne bolj svetiti, vemo, da kmalu prihaja čas, ko bomo spet imeli črno pod nohti in ko bomo celi navdušeni gledali, ko male rastlinice prebijejo površje. Ko se zemlja dovolj posuši, ni zamrznjena in je njena temperatura vsaj 5 °C, lahko pričnemo s setvami.

Nova sezona je pred vratinaši nasveti

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d. o. o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.


vici

BLONDINKI IN LETALOBlondinki sta vstopili v letalo, ki je letelo v Pariz in se usedli v prvo vrsto. Stevardesa jima je pojasnila, da so sedeži v prvi vrsti namenjeni stevardesam, zato se morata presesti. Toda blondin-ki je nista poslušali in sta še naprej sedeli na prednjih sedežih. Stevardesa ju je še nekajkrat opozorila, ker pa se nista zmenili zanjo, je odšla do pilota in mu povedala za problem, ki ga ima z blondinkama. Ker letalo še ni poletelo, se je pilot odpravil do blondink, se sklonil, jima nekaj

zašepetal in takoj sta se obe pre-sedli v zadnjo vrsto. Stevardesa je dogajanje začudeno opazovala, nato pa le vprašala pilota, kako mu je uspelo, da ju je prepričal, da se presedeta. »Povedal sem jima, da prva vrsta leti v London.«

POLICAJA IN OGLEDALODva policaja sta se sprehajala po cesti ... Prvi zagleda na tleh ogle-dalo, ga pobere, se pogeda vanj in reče: »Poglej, poglej, tega človeka pa že od nekje poznam.« Ogledalo vzame še drugi in odgovori: »Da, tudi meni se zdi znan! Najbolje, da neseva to sliko komandirju.« In

res odneseta »sliko« komandir-ju. Komandir vzame ogledalo in vzklikne: »Seveda, da poznam tega človeka, on pri frizerju vedno nasproti mene sedi!«

BLONDINKA IN GINEKOLOGBlondinka je obiskala ginekologa, ta pa ji je po preiskavah povedal:

»Noseči ste.«

»Kako noseča?«

»Dobili boste otroka.«

»Kje pa otrok pride ven?«

»Tam, kjer je prišel noter.«

»Torej, na zadnjem sedežu avto-mobila?«

FER PRODAJA!Se pelje Gorenjec po gorenjski av-tocesti z eno razmajano katerco in ga ustavi policaj.

»Dober dan! Kam se vam pa tako mudi?«

»Na sejem, v Ljubljano.«

»Pa veste, da ste prehitro vozili, pa prehitevali brez smerokaza! To bo 200 EUR!«

Pa vzame Gorenjec prometno, jo potisne policaju v roke, stopi iz avta in mu reče: »Prodano,« ter jo peš mahne proti domu.

SUDOKU

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

9 7 38 7 3

6 5 3 1 8 24 5 2 7

1 9 8 43 4 6 15 6 4 7 2 18 7 6

3 9 4

6 5 4 98 9

1 6 8 57 5 62 6 7 5 9

8 3 74 5 3 2

4 92 4 3 6

5 6 1 7 44 76 3 2

1 68 3 7 6

5 98 4 5

2 17 4 9 6 8

27

zabava


10 letAleksandra Serdt

Panvita MIR d. d.

20 letAndrej Košak Panvita MIR d. d.

30 letKsenija Fartek Panvita MIR d. d.

Alojz Klemenčič Panvita MIR d. d.

Marjana Marinič Panvita MIR d. d.

Danica Pucko Panvita Agromerkur d. o. o.

40 letStanislav Juvan

Panvita MIR d. d.

10 letBradarić Senedin

Pomgrad d. d.

Kovač Darko Pomgrad d. d.

Novak Darko Pomgrad d. d.

Sakelšek Sanko Pomgrad d. d.

20 letBokan Karel Pomgrad d. d.

Dominko Jožef Pomgrad – Cestno podjetje d. d.

Horvat Goran Pomgrad – ABI d. o. o. – v likvidaciji

Jerič Izidor Pomgrad d. d.

Mencigar Robert Pomgrad d. d.

30 letKrajnc Branko

Pomgrad d. d.

Lovrec Janko Pomgrad d. d.

Topalović Pašaga Pomgrad d. d.

40 letMilan Fujs Pomgrad d. d.

jubilej

Jubilanti


Documents

AVE novosti Izvedba izvennivojskega križanja pod železniško … · 2019-01-15 · Dušan Banfi Helena Čiri ... tažne armirano-betonske konstrukcije. Zidne konstrukcije so v be