Kras kamen vodaRADOVEDNE

Ali ste vedeli, da je na enem samem krakem travniku ve vrst metuljev kot v celotni Veliki Britaniji? Pestrost ivega sveta rastlinskih in ivalskih vrst je odraz geo-grafskih in klimatskih razmer obmoja. Klasini kras slovi po izjemni biotski pestrosti tako rastlinskih kot ivalskih vrst. Poleg ugodnih klimatskih razmer so poglavitni vzroki biot-ske pestrosti geografska umeenost krasa med alpski in sre-dozemski prostor ter vplivi z zahoda in vzhodnih step. Lep primer so dnevni metulji. V Sloveniji jih namre ivi kar 180 vrst. e na enem samem cvetoem krakem travniku lahko natejemo ez 100 vrst, kar je veliko ve, kot jih lahko sreamo v celotni Veliki Britaniji.

Ali ste vedeli,da je bil jamski medved preteno rastlinojed?Jamski medved (Ursus spelaeus) je bil tipina pleistocenska ival in je pri nas izumrl pred priblino 20.000 leti. Bil je za tretjino veji od dananjega rjavega medveda. Izrazito veliki samci so lahko dosegli do 800 kilogramov. Zanimivo je, da je bil jamski medved veliko bolj odvisen od rastlinske hrane, kot je dananji rjavi medved, ki je vsejed. Ker so jamski med-vedi zime prespali v krakih jamah, v katerih so obasno tudi poginili, se je v tisoletjih v jamskih sedimentih ohranilo veliko njihovih fosilnih kosti.

Ali ste vedeli, da je za obdobje pleistocena znailno relativno hitro menja-vanje hladnih in toplejih obdobij? Slednja so bila pogosto celo topleja od dananjega podnebja pri nas.Obdobje pleistocena je trajalo priblino dva milijona let. V tem asu se je zvrstilo ve monih ohladitvenih sunkov, ko so

Avtorji besedil: mag. Slavko Polak, Magda Peri, Alenka uk in Alma Bavdek, Notranjski muzej Postojna.

Travniki postavne (Euphydrias aurinia) je redka in ogroena vrsta met-ulja, ki pa je ponekod na krasu e pogost. Vrsta je na seznamu varovanih vrst Natura 2000.

Cvetoi kraki travnik pri Klariih pri Komnu.

Foto: Slavko Polak.

Foto: Slavko Polak.

V Krini jami pri Lou najdemo obilo fosilnih kosti jamskega medveda.

Zobje meljaki na lobanji jamskega medveda priajo, da je bil jamski medved preteno rastlinojeda ival.

Foto: Slavko Polak.

Foto: Slavko Polak.

dobren del severne in srednje Evrope prekrili ledeniki. Temu so se prilagodile tudi nekatere rastlinske in ivalske vrste, druge pa so se odselile dale na jug Evrope. Hladnim ledenim dobam so sledila obdobja otoplitve. V nae kraje so takrat spet prile na toplejo klimo prilagojene ivali, hladnoljubne pa so se z ledeniki odselile dale na sever ali pa v gore.

Ali ste vedeli, da so bili ledeniki tudi v najhladnejih obdobjih poledenitev v Sloveniji omejeni le na nae Alpe in Snenik?

Ali ste vedeli, da je drobnovratnika leta 1831 odkril svetilniar v Postojn-ski jami Luka e? Prav on je pred tem odkril tudi globlje dele Postojnske jame.Odkritje in opis hroka drobnovratnika je med takratnimi naravoslovci vzbudilo veliko zanimanje, saj je do tedaj veljalo, da v jamah ni ivljenja. Za loveko ribico so menili, da ivi v jezerih in izvirih. Ob iskanju novih primerkov jamskih hroev v Postojnski jami in drugih jamah v okolici Postojne so nara-voslovci kmalu odkrili e druge predstavnike jamskih ivali, kot so jamski rakci, polki, pajki, stonoge in podobno. Posto-jna tako velja za zibelko speleobiologije, bioloke vede, ki se ukvarja z ivljenjem v podzemlju.

V obdobjih pleistocenskih ohladitev je na ozemlju krasa ivela polarna lisica (Alopex lagopus). Z otoplitvijo se je vrsta pomaknila dale v arktina obmoja.

V obdobjih pleistocenskih poledenitev obmoja krasa niso pokrivali ledeniki. Majhen ledenik je bil le na povrju Notranjskega Snenika.

V toplejih obdobjih pleistocena je na krasu ivela navadna lisica (Vulpes vulpes), ki pri nas ivi e sedaj.

Na visokih krakih planotah so se ponekod ohranile jame ledenice, kjer se led ohranja skozi celo leto. Slika je iz ledenice v Paradani v Trnovskem gozdu.

Foto: Slavko Polak.

Foto: Slavko Polak.

Foto: Slavko Polak.

Foto: Slavko Polak.

Prepariranega hroka drobnovratnika si lahko ogledate pod mikroskopom.

Jamki hroek drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) ivi v globljih jamah severozahodnega Dinarskega krasa.

Foto: Slavko Polak.

Foto: Slavko Polak.

Ali ste vedeli, da je v Sveti jami nad Socerbom, v dananji edini podzem-ni cerkvi v Sloveniji, po legendi v 3. stoletju kot puavnik prebival sveti Socerb v pobonem premiljevanju kar leto in devet mesecev? Rodil se je v Trstu in zelo mlad prestopil v kransko vero, ki je v poznorimskem obdobju nasledila mitraizem in druga indoevropska verovanja. S posebno mojo, pridobljeno v samoti jame, je udeno zdravil bolnike in vztrajno oznanjal kransko vero. Njegovo delovanje je bilo v nasprotju z oblast-jo, zato so ga leta 284 muili do smrti. Cerkev ga je razglasila za muenca, jamarji pa so ga izbrali za svojega zavetnika, ki goduje 24. maja.

Ali ste vedeli, da je med tirimi slovenskimi avtohtonimi pasmami ovc istrska pramenka potomka avtohtone ovce, ki so ji rekli istrijanka, kraka ali primorska ovca ali tudi ovca surove volne, ki je bila prilagojena dolgi hoji in pai med kamen-jem na obmoju Krasa in Istre? Videz pramenk se po krajih reje zelo razlikuje, zato je nji-hovo poimenovanje pestro: zelenke, more, pike, lise, ube, roke, mulaste ipd. Selitvena paa ali transhumanca, ki je bila na krasu znailna e vsaj v gospodarstvu Vlahov in pozneje

Slovanov, je bila z vzponi in padci v zadnjih stoletjih pomem-bna gospodarska dejavnost vse do druge polovice 20. stoletja.

Ali ste vedeli, da ima najveji prebivalec notranjskih gozdov medved celo svoj nagrobni spomenik?Vojvoda Heinrich od Mecklenburga in Hermann plemeniti Schoenberg - Waldenburg sta postavila spomenik medve-doma na mestu, kjer sta jih uplenila. Nagaen Hermanov medved e danes krasi vhodno avlo snenikega gradu.Prav tako je princ Hermann prvi v Evropi zavaroval e skoraj izumrlo najvejo evropsko zver medveda na snenikem posestvu. Kljub temu se njihovo tevilo v snenikih gozdovih ni povealo, tudi zaradi medvedu nenaklonjene avstrijske za-konodaje. Medved je postal uradno zaiten ele z lovskim zakonom oz. bansko uredbo leta 1935. Danes je na rdeem seznamu ogroenih ivalskih vrst opredeljen kot prizadeta vrsta.

Ali ste vedeli,da so v nekaterih vrtaah v plasteh globoko pod povrjem (do 2,30 m globoko) ohranjeni kosi prazgodovinskih keraminih posod in kamnitih orodij? Po oblikah roajev keraminih posod sklepamo, da se je arheoloka plast zaela nabirati e v zgodnji bronasti dobi (prva stoletja 2. tisoletja pr. n. t.). Vrtae, v katerih so bili najdeni arheoloki predmeti, kaejo, da je bila v bliini tudi naselbina, vendar e vedno ni povsem jasno, kako so pred-meti prili v vrtae. Med gradnjo avtoceste ez Kras je bilo med letoma 1994 in 2002 arheoloko raziskanih trideset vrta. V tiriindvajsetih so bile odkrite plasti s prazgodovinskimi os-talinami.

Ali ste vedeli,da je bilo v Sloveniji do konca leta 2015 raziskanih in regis-triranih 11.683 jam? Najdalji jamski sistem je Migovec, ki se nahaja pod Tolmin-skim Migovcem. Dolg je kar 35.800 m, globok pa 972 m. Sicer pa je najgloblja slovenska jama oziroma brezno ehi 2 na Rombonskih podih. Vanjo so se jamarji spustili do globine 1.505 m, dolga pa je 5.536 m. V svetu velja, da je raziskovanje jame, globoke -1.000 m, po teavnosti raziskovanja primerljivo z visokogorskim vzponom +8.000 m. Do sedaj znana in regis-

Sv. Socerb. Neodposlana razglednica, ok. 1920.

Napis na spomeniku: Sreajo se s tremi med-vedi je enega tukaj uplenila njegova visokost vojvoda Heinrich od Mecklenburga dne 19. julija 1900 ob 8. uri zveer. Spomenik medvedu v Leskovem grmu, Maun. Foto: S. Polak, 2014.

trirana skupna dolina jamskih rovov v Sloveniji je 886.675 m, skupna globina pa 289.781 m.

Ali ste vedeli,da so prvo elektrarno v New Yorku dobili leta 1882? Na slovenskih tleh je elektrina lu prvi zasvetila le tiri leta po Edisonovem izumu arnice, aprila 1883 v Mariboru, Lju-bljana pa je javno elektrino razsvetljavo dobila januarja 1898. V veno temo zavite podzemne prostore Postojnske jame pa so prvi elektrino razsvetlili e julija 1883 ob drugem obisku cesarja Franca Joefa I., a le zaasno in le na nekaj mestih. Stalno elektrino razsvetljavo je Postojnska jama dobila maja 1884, kot tretja jama na svetu, za jamama Luray Caverns v ZDA (1881) in Kraushhle na avstrijskem tajerskem (1883).

Krina jama pri Lou.

Foto: Slavko Polak.