BARAWE - gevgelija.gov.mk. Farma kokoski...Barawe za B-integrirana ekolo{ka dozvola "Stokol" DOOEL, Gevgelija 2019 1 "Stokol" DOOEL Gevgelija Dru{tvo za

Barawe za B-integrirana ekolo{ka dozvola "Stokol" DOOEL, Gevgelija 2019

1

"Stokol" DOOEL Gevgelija

Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i transport, eksport-import

Ul. Titogradska br. BB, Gevgelija

BARAWE ZA DOBIVAWE

B-INTEGRIRANA

EKOLO[KA DOZVOLA

LOKACIJA:

Lokalitet; “Средорек”, “Муни Јавор“

Близина на Конска Река

KP 183/1, 183/2, 502/2,

Imoten list br. 370, 1577, KO Moin

INSTALACIJATA VR[I

AKTIVNOST OD

PRILOG 2 0D UREDBATA

Maj, 2019 godina


2

Soglasno Zakonot za ̀ ivotnata sredina, sekoj e dolèn

pri prezemaweto na aktivnosti, ili pri vr{eweto dejnost, da

obezbedi visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i na

ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Operatorite na instalacii, so emisii {tetni za ìvotnata sredina i za ìvotot i zdravjeto na lu|eto, se dol`ni da obezbedat B-integrirana ekolo{ka dozvola, soglasno Pravilnikot za postapkata za dobivawe B-integrirana ekolo{ka Dozvola (Sl.vesnik na RM br.4/06)

Spored Uredbata za opredeluvawe na aktivnostite

na instalaciite za koi se izdava Integrirana ekolo{ka dozvola, odnosno, Dozvola za usoglasuvawe so Operativen plan, i vremenski raspored za podnesuvawe na Barawe Dozvola za usoglasuvawe so Operativen plan, firmata "Stokol" DOOEL eksport-import Gevgelija, prezede aktivnosti da izgotvi Barawe za dobivawe B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola, imaj}i previd deka pripa|a vo Aktivnosti od;

Prilog 2 -To~ka 6-Ostanati aktivnosti,

Podto~ka 6.6. (a)-Instalacii za intenzivno

ìvinarstvo so kapacitet od 5.000 do 40.000

mesta za ìvina.

Za taa cel, prevzemeni se aktivnosti da se izraboti, i

dostavi vo pismena i elektronska forma, do nadle`niot organ,

Barawe za dobivawe B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola

Baraweto e izraboteno soglasno Pravilnikot za postapkata za dobivawe B-integrirana ekolo{ka dozvola

(Sl.vesnik na RM br.4/06)

Zaradi uspe{na izrabotka na spomenatata

dokumentacija, firmata obezbedi sootveten broj lica za kontakt,

relevantni za ovaa problematika, kako i edno lice Odgovoren za

pra{awata od ̀ ivotnata sredina, kako i site potrebni informacii,

podatoci, dokumentacija, i rezultati od merewe na emisiite vo

mediumite i oblastite na ìvotnata sredina.

So Baraweto, preku analiza na postojnata sostojba,

o~ekuvanite vlijanija, analiza na izvorite na zagaduvawata na

ìvotnata sredina, davame ocena na vlijanieto na instalacijata vrz

ìvotnata sredina, kako i sootvetni predlog merki i re{anija za

namaluvawe na negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i

prirodata i doveduvawe na zagaduvawata vo ramkite na maksimalno

dozvolenite koncentracii i koli~estva, {to seto zaedno, }e zna~i

eden na{ mal doprinos za za~uvuvawe na ìvotnata sredina,

voop{to.

“Стокол” DOOEL


3

S o d r ` i n a

Poglavje 1

Op{ti informacii ................................................................. 4

Poglavje 1, Prilozi

Poglavje 2

Opis na tehni~kite aktivnosti ............................................ 16

Poglavje 2, Prilozi

Poglavje 3

Upravuvawe i kontrola ......................................................... 28

Poglavje 3, Prilozi

Poglavje 4

Surovini i pomo{ni materijali i energii,

upotrebeni ili proizvedeni vo instalacijata ............... 38

Poglavje 5

Cvrst i te~en otpad ................................................................ 42

Poglavje 6

Emisii vo atmosverata .......................................................... 46

Poglavje 7

Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacii .................... 54

Poglavje 8

Emisii vo po~va ...................................................................... 60

Poglavje 9

Zemjodelski i farmerski aktivnosti ............................... 62

Poglavje 10

Bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe ...................... 64

Poglavje 11

To~ki na monitoring na emisii i zemawe primeroci .... 71

Poglavje 12

Programa za podobruvawe .................................................... 79

Poglavje 13

Spre~uvawe havarii i reagirawe vo itni slu~ai .......... 84

Poglavje 14

Remedijacija, prestanok so rabota, povtorno zapo~nuvawe

so rabota i grià po prestanok na aktivnostite ............. 94

Poglavje 15

Rezime bez tehni~ki detali ................................................. 99

Pogalavje 16

Izjava ......................................................................................... 106

Prilozi ..................................................................................... 108


4

"Stokol" DOOEL, Gevgelija Barawe B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola

P o g l a v j e 1 OP[TI INFORMACII


5

Op{ti informacii I. Op{ti informacii

Ime na kompanijata Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i transport

"Stokol" DOOEL eksport-import, Gevgelija

Praven status Dru{tvo so ograni~ena odgovornost

na edno lice

Sopstvenost na kompanijata Privaten kapital

Sopstvenost na zemji{teto Imoten list br. 370, 1577; KP 183/1, 183/2, 502/2

KO Moin

izdaden od Agencija za karastar na nedvi`nosti,

Oddelenie za katastar na nedvi`nosti, Gevgelija

Adresa na lokacijata (i

po{tenska adresa, dokolku e

razli~na od pogore

spomenatata)

Farma za koko{ki "Stokol", Moin, Gevgelija

Broj na vraboteni 4 (~etiri)

Ovlasten pretstavnik Angelina Stojkova, Upravitel

Moin, Gevgelija

EMBG 2211968487009

Kategorija na industriski

aktivnosti koi se predmet na

baraweto

Prilog 2 -To~ka 6-Ostanati aktivnosti,

Podto~ka 6.6. (a)-Instalacii za intenzivno ìvinarstvo

so kapacitet od 5.000 do 40.000 mesta za ìvina

NOSE-P 110,04

SNAP 2 1004

Proektiran kapacitet 10.000 koko{ki nesilki

I.1. Vid na baraweto

Nova instalacija -

Postoe~ka instalacija H

Zna~itelna izmena na postoe~kata

instalacija

-

Prestanok so rabota -

I.2. Organ nadleèn za izdavawe na B - Integrirana ekolo{ka dozvola

Ime na edinicata na

lokalnata samouprava

Op{tina Gevgelija,

Gradona~alnik,

Adresa Ul.Dimitar Vlahov br.4

Telefon 389/34 611 373


6


P o g l a v j e 1

P R I L O Z I


7

Podatoci za Baratelot Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transport “Стокол”, DOOEL eksport-import, e Dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice od Gevgelija, koe kako operator, vo sootvetna instalacija, vr{i dejnosti i aktivnosti vo farma za koko{ki, za proizvodstvo na jajca i koko{ki za kolewe. Dru{tvoto, e so sedi{te na ul. Titogradska br. BB vo Gevgelija, kade {to se vr{at administrativno tehni~kite aktivnosti, a aktivnostite za Odgleduvawe na ìvina, odnosno proizvodstvo na jajca i koko{ki za kolewe, se vr{at na lokalitet, vo atarot na naseleno mesto Moin, mesto vikano “Средорек”, “Муни Јавор“, vo instalacija koja e sopstvenost na operatorot. Sopstvenik na Dru{tvoto e: Angelina Stojkova, so adresa Moin, Gevgelija EMBG 2211968487009 koja istovremeno e i Upravitel na Dru{tvoto. Vo organizacionata struktura na Dru{tvoto zastapeni se; Sopstvenik/Osnova~, Upravitel, i vraboteni spored sistematizacijata i organizacijata na rabotnite mesta. Proizvodnata programa na Dru{tvoto opfa}a odgleduvawe na koko{ki za proizvodstvo na jajca i meso od ìvina.

Na spomenatata lokacija se vr{i aktivnost za intenzivno ìvinarstvo, poradi {to vo ramkite na ova Barawe, kapacitetite na Instalacijata }e bidat sootvetno prezentirani.

Od tehnolo{kite procesi na rabota, nema da se produciraat opasni supstancii, koi bi gi zagaduvale mediumite i oblastite na ìvotnata sredina. Vo svoite proizvodni procesi, postojano se vodi grià za vnesuvawe na sootvetni standardi za dejnosta. Vo celokupnata rabota na “Стокол”, vo tehnolo{kite i drugite procesi, se angaìra sopstvenoto znaewe, se vr{i redovna i intenzivna i visoko kvalitetna edukacija na vrabotenite i na stru~niot kadar, osobeno na planot na nivnoto uspe{no rabotewe, a se angaìraat i poznati i priznati institucii i stru~ni kadri.


8


9


10


11


12


13

Farma za koko{ki "Stokol" -Skica od Katastarski plan-

KP 183/1, 183/2, 502/2


14

Farma za koko{ki "Stokol" -Situacija vo odnos na

pobliskite naseleni mesta-

Farma"Stokol"


15

Farma za koko{ki "Stokol" -Lokacija na Objektot-

Магацин

за храна

Хала за

кокошки - стара

Хали за

кокошки - нови

Место за

паковање на

јајцата

Автоматски систем

за изнесување на

ѓубрето

Септичка

јама


16


P o g l a v j e 2

OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI


17

Opis na tehni~kite aktivnosti

1.Opis na funkcijata na baratelot

Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transport, “Стокол” DOOEL Gevgelija, e

dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice, koe se zanimava so odgleduvawe na

koko{ki, odnosno proizvodstvo na jajca i koko{ki za kolewe, prioritetna dejnost mu e

01.47.-Odgleduvawe na ìvina, a registrirani se i dejnosti vo nadvore{niot promet.

Dejnostite i aktivnostite na Dru{tvoto se obavuvaat vo nekolku funkcionalni

fazi, koi me|u sebe se povrzani i se nadopolnuvaat.

Operatorot, vo Farmata za intenzivno ìvinaestvo, vr{i dejnosti koi se vo

funkcija na segmentot Ostanati aktivnosti, Instalacii za intenzivno ìvinarstvo so kapacitet od 5.000 do 40.000 mesta za ìvina, pri {to procesot zapo~nuva so donesuvawe na ednodnevni piliwa i nivno vseluvawe vo namenska hala, {to vo su{tina pretstavuva sootvetno proizvodstvo na jarki.

Po odminuvawe na 16-18 nedeli, jarkite se vseluvaat vo hali za koko{ki nesilki kade {to zapo~nuva procesot za proizvodstvo na konzumni jajca.

Preku sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata, istite se odnesuvaat vo sortirnica, kade {to se vr{i sortirawe i pakuvawe na konzumnite jajca, pripremeni za izlez od Farmata.

Eden turnus, kako zaokruèna proizvodna celina, trae do 18 meseci, posle koe {to koko{kite nesilki se iseluvaat od farmata, i zapo~nuva nov ciklus.

2.Opis na lokacijata Farmata za intenzivno ìvinarstvi, se nao|a severo-zapadno od naselenoto

mesto Moin, vo blizina na Konska Reka, odnosno Regionalniot pat Gevgelija-Koùf.

Vakvata lociranost ovozmoùva solidni vrska na Farmata so lokalnata i

regionalnata patna mreà na op{tinata Gevgelija, kako i po{iroko so regionot,

odnosno dràvata.

3.Opis na mestopolo`bata Potesnata lokacija, na Farmata opredelena e na Katastarskite parceli br.

183/1, 183/2 i 502/2 vo Katastarskata op{tina Moin, so vkupna povr{ina od okolu 7.000 m2, kade {to e locirana i samata Farma na lokacija so povr{ina od okolu 1.430 m2 kako zemji{te pod zgradi a centarot na Instalacijata, spored Nacionalniot koordinaten sistem se nao|a na Sever: 41008’21.68” i na Istok: 22026’49.98” i nadmorska viso~ina 125 metri. Op{ti podatoci za Farmata . Glavniot vlez vo Kompleksot na Farmata e preku nekategoriziran pat, {to vodi

od naselenoto mesto Moin, paralelno so Regionalniot pat Gevgelija-Koùf, i na koj se

nadovrzani objekti za stopanski dejnosti, pri {to, preku posebni kraci i interni

vlezni soobra}ajnici, postaveni periferno, se vleguva vo Kompleksot, vo koj {to

soobra}ajno se povrzani site funkcii na Farmata, koja {to e postaven na sredinata na

parcelata.

Snabduvaweto so voda za potrebite na Farmata, za tehnolo{ki potrebi,

sanitarni potrebi i za piewe se vr{i preku priklu~ok na vodovoden sistem od

naselenoto mesto.

Otpadnite sanitarni vodi, kako i vodite od ispirawe na opremata i rabotnite

prostorii, se priklu~eni vo postrojka za taloèwe na otpadni vodi, za potrebite na

celiot Kompleks, a po taloèweto so niv postapuva ovlasteno lice..

Otpadnite atmosverski vodi i promivnite vodi od prostorot, se predviduva da

istekuvaat vo otvorenite atmosverski kanali na lokacijata i ponatamu vo recipientot,

se do izgradba na atmosferska kanalizacija vo blizina na Farmata.


18

Farmata so elektri~na energija se snabduva od niskonaponska

elektrodistributivna mreà i trafostanica {to se nao|a vo blizina, i istata se

koristi za zatopluvawe i osvetluvawe na Objektite.

Otpadot od iz|ubruvaweto i iscedokot od |ubreto na objektite za odgleduvawe na koko{kite, dnevno so specijalno vozilo se odnesuva nadvor od krugot na farmata, i se rastura na obrabotlivi povr{ini koi se na koristewe na Operatorot.

Komunalniot i komercijalniot otpad {to se sozdava na Farmata, privremeno se odlaga vo sootveten sad za taa namena, a go podignuva i transportira operatorot.

Provetruvaweto na objektite se vr{i so pomo{ na ventilatori koi go isfrlaat ne~istiot vozduh nadvor od objektite.

Vleguvaweto na lu|e i vozila e strogo kontrolirano, pri {to vozilata (dotur na dobito~na hrana, i drugi), predvideno e da pominuvaat preku dezobariera (betonsko korito napolneto so sredstvo za dezinfekcija), a lu|eto da pominuvaat preku sun|er, natopen so sredstvo za dezinfekcija i za{titen so ì~ano pletivo.

Lu|eto, koi vleguvaat vo farmata mora da gi izmijat racete so sredstvo za dezinfekcija, soglasno utvrdenata Dobra proizvodna praksa. Za za{tita od poàr, soglasno so sootveten proekt, obezbedeni se ra~ni i

mobilni protivpoàrni aparati, sandaci so pesok i sli~no.

Slobodnite povr{ini vo Kompleksot koi ne se zafateni so objekti ili od

drugata infrastruktura, predvideno e hortikulturno da se obrabotat so grupacii od

sredno i nisko zelenilo, koe pokraj dekorativna uloga }e ima i funkcija na tampon zona

pome|u Farmata i nezinata okolina.

Gromobranska za{tita }e bide izvedena, kako klasi~en Faradeev kafez a

zazemjuvaweto na objektite se predviduva da se izvede klasi~no so pomo{t na lenti.

. 4.Opis na objektite vo koi se vr{i dejnosta i aktivnosta Objektite na Farmata se izgradeni so site potrebni povr{ini za zadovoluvawe

na tehnolo{kiot proces za odgleduvawe na koko{ki nesilki odnosno proizvodstvo na

jajca i ìvina za kolewe, prate~ki povr{ini i so potrebni komunikaciski povr{ini,

za opsluùvawe na funkciite vo Farmata, taka {to vo kompleksot na Farmata, }e se

izveduva kompleten tehnolo{ki proces.

. Prostorot e taka podelen da za sekoja operacija ima soodveten raboten prostor.

Tehni~kiot (instaliran) kapacitet na Farmata za intenzivno ìvinarstvo iznesuva 10.000 mesta za koko{ki za nesewe jajca.

Vo ramkite na Farmata za koko{ki se nao|aat pove}e objekti, diferencirani spored zaokruèna namena i toa: 1.Instalacija za intenzivno ìvinarstvo, Farma za koko{ki

-Prostor za ednodnevni piliwa, star

-Hali za koko{ki nesilki, stari

-Prostor za ednodnevni piliwa, nov

-Hali za koko{ki nesilki, novi

2.Kancelarija

3.Prostorija za vraboteni

4.Magacin za ambalaà

5.Sortirawe i pakuvawe jajca

6.Sanitarija, Garderoba,

Pokraj ovie, na Farmata se nao|aat i drugi objekti vo funkcija na izvr{uvawe na aktivnostite, kako {to se:

- Zemjana jama za umrena ìvina, - Odlagali{te za otpad od ìvina, - Soobra}ajnici, platoa i hortikultura. - Podgotovka na hrana za ìvina

Operatorot vo ramkite na sopstvena Programa, site objekti od Kompleksot gi stava vo funkcija, sukcesivno so odredena dinamika.


19

Opis na grade`nite objekti vo funkcija na instalacijata -Objektite za odgleduvawe na koko{kite se izgradeni od cvrst materijal, ~ii

dimenzii se vo soglasnost so dimenziite na opremata koja {to e instalirana vo niv. Na farmata vo upotreba se 4 objekti-hali za odgleduvawe na koko{ki vo koi

postoi prostor namenet za smestuvawe na ednodnevni piliwa, a ostanatiot prostor e namenet za smestuvawe na koko{ki.

Opremata vo ovie objekti, ja so~inuvaat gotovi postrojki i ma{ini, koi se montiraat vo objektite: kafezi vo ~ij sostav se vgradeni i drugi delovi od oprema vo funkcija na odgleduvaweto na koko{kite nesilki (sistem za dotur na hrana, sistem za dotur na voda, hranilki, poilki, sistem za sobirawe i transportirawe na jajcata, sistem za sobirawe na |ubrivoto i sli~no), koi pretstavuvaat edna tehnolo{ka celina.

-Sortirnicata i pakirnicata za jajca, obezbedena e so oprema za sortirawe i pakuvawe na jajcata, koi doa|at od sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata od halite so koko{ki.

-Zemjenata jama za umrena ìvina, iskopana e vo forma na bukvata “P”, kade {to sekojdnevno se otstranuva i zakopuva umrenata ̀ ivina, koja najnapred se tretira so var, a potoa se prekriva so sloj od zemja, locirana e vo krugot na farmata, pri {to posle truleweto, materijalot se odnesuva zaedno so otpadot.

Ostanatite Objekti na Farmata, se vo funkcija na prethodno citiranite objekti: -Kancelarijata za potrebite na menaxmentot i administrativnite raboti, se

zaseben prizemen objekt vo sostav na Farmata. -Greja~i vo prostorot za ednodnevni piliwa, so {to se vr{i zagrevawe na

Halata, pri {to kako energens se upotrebuva elektri~na energija. -Farmata so elektri~na struja se snabduva od distributivnata mreà, i

trafostanica vo blizina. -Postrojka za podgotovka na hrana za ìvina, uredena e so sootvetna oprema za

melewe na komponenti spored sootvetna receptura, koja postapka se vr{i preku zatvoren sistem, so {to emisiite vo atmosferata se svedeni na minimum.

-Vo krugot na farmata se izvedeni soodvetni soobra}ajnici za nesmetana komunikacija pome|u objektite nameneti za odgleduvawe na ̀ ivinata i drugite pomo{ni objekti, koi se vo funkcija na farmata (administracija, rabotilnica itn.).

Slobodnite povr{ini vo krugot na farmata se hortikulturno uredeni (trevnici, drva i sl.). Konstruktivno, objektite se izvedeni od sootvetni grade`ni materijali.

5.Opis na tehnolo{kiot proces,

metodite, pomo{nite procesi Op{ti informacii

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo e taka konceptirana {to pretstavuva zaokruèna proizvodna celina vo koja {to moàt da se diferenciraat tri osnovni procesi:

-Odgleduvawe na piliwa za proizvodstvo na jarki, -Odgleduvawe na koko{ki nesilki za proizvodstvo na konzumni jajca, i ìvina za kolewe, -Sortirawe i pakuvawe na konzumni jajca. Procesot zapo~nuva so donesuvawe na ednodnevni piliwa i nivno vseluvawe vo

namenskata Hala, {to vo su{tina pretstavuva sootvetno proizvodstvo na jarki. Po odminuvawe na 16-18 nedeli, jarkite se vseluvaat vo Halite za koko{ki

nesilki kade {to zapo~nuva procesot za proizvodstvo na konzumni jajca. Preku sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata, istite se odnesuvaat

vo Sobirniot cenar-Sortirnica, kade {to se vr{i sortirawe i pakuvawe na konzumnite jajca, pripremeni za izlez od Farmata.



20

Tehnolo{ka {ema-Piliwa

V l e z

na ednodnevni piliwa

Hala za jarki

Period do 18 nedeli

Hrana

Voda

Vakcini

Piliwa jarki

Period nad 18 nedeli

Isporaka

Hali za koko{ki

\ubrivo

Umreni


21

Tehnolo{ka {ema-Jarki

Jarki

Hala za koko{ki

Period 12-14 meseci

Hrana

Voda

Vakcini

Konzumni jajca

\ubrivo

Umreni

Vozduh

Sortirnica


22

Tehnolo{ka {ema-Konzumni jajca

Dezinfekcija

Lampirawe

Sortirawe

Merewe

Poedine~no pakuvawe

Zbirno pakuvawe

Privremeno ~uvawe

Isporka

Ozna~uvawe

Priem na jajca

Otpadna hartija


23

Tehnolo{ka {ema-Celokupen proces

\ubre,umreni,vozduh

Ednodnevni piliwa

Hala za jarki

Jarki do 18 nedeli

Hala koko{ki nesilki

Konzumni jajca

Sortirnica

Isporaka na jajca

Hrana, voda, lekovi

Otpadna hartija Vlo{ki, kutii

Iseluvawe


24

Odgleduvawe na koko{ki nesilki, proizvodstvo na konzumni jajca Izbranoto tehnolo{ko re{enie za odgleduvawe na koko{ki nesilki, koe e

primeneto na Farmata, e takanare~eno Kafezen sistem, po principot site vnatre-site nadvor, koj ima golemi prednosti osobeno vo:

-Podobro iskoristuvawe na prostorot, -Podobar nadzor i kontrola, -Mo`nosti za stalna i stroga selekcija bez voznemiruvawe na ostanatite koko{ki, -Nema mo`nost za borba me|u koko{kite i kanibalizam, -Pomalo angaìrawe na rabotnicite na Farmata, -Postoi mo`nost za podobruvawe na mehani~kite svojstva na procesot. Pokraj ovie prednosti, one~istuvaweto na jajcata e pomalo, koko{kite ne patat

od vnatre{ni paraziti i eko paraziti, potro{uva~kata na hrana e pomala i ne e potrebna prostirka.

So definiranata tehnologija na odgleduvawe, koko{kite nesilki ostanuvaat vo objektite od 12-14 meseci, a celiot ciklus trae do 18 meseci, posle koj period se vr{i iseluvawe na jatoto, bidej}i pove}e }e nema ekonomska opravdanost za nivno ponatamo{no odgleduvawe so ogled na opa|aweto na procesot na nesewe jajca.

Hraneweto i poeweto na ìvinata e avtomatski, preku posebno instalirani sistemi za dotir na hrana i voda.

Samata konstrukcija na kafezite ovozmoùva avtomatsko ~istewe na koko{kinoto |ubrivo, so pomo{ na vgradeni sistemi za iz|ubruvawe, koe po sloboden pad pa|a i se sobira vo posebno izvedeni kanali na podot pod kafezite.

Za odrùvawe na mikro klimata (temperatura i vla`nost), vo objektite se instalirani sistemi za provetruvawe.

Tehnolo{kata postapka za odgleduvawe na koko{ki nesilki, opfa}a pove}e tehnolo{ki fazi i toa:

-Vseluvawe na ìvinata vo objektite za odgleduvawe, -Hranewe i poewe na ìvinata -Za{tita na jatoto, -Manipulacija so jajcata, -Iz|ubruvawe, -Postapka so umrenata ìvina, -Praznewe na objektite, iseluvawe na ìvinata, -Priprema na objektite za novo vseluvawe na ìvina Vseluvawe na ìvinata Vseluvaweto na ìvinata vo objektite za odgleduvawe, i nivnoto iseluvawe po

zavr{eniot ciklus na nesewe jajca, se vr{i po principot site vnatre-site nadvor. Pred vseluvaweto, objektite mehani~ki se ~istat, takanare~eno suvo ~istewe, i

se dezinficiraat, a samoto vseluvawe se vr{i vo {to pokratok period, najmnou do 3 dena.

Vo Halite za nesilki, obi~no se vseluvaat 18 nedelni piliwa-jarki, koi od halata za jarki se prenesuvaat so posebno is~isteno i dezinficirano vozilo, koe so zadniot del se postavuva na vlezot od halata, pri {to se rastovaraat gajbite, i jarkite vedna{ se rasporeduvaat po kafezite, po 4-5 jarki vo kafez.

Po celosnoto vseluvawe na ìvinata, se aktiviraat sistemite za hranewe i poewe, a pred toa i sistemot za ventilacija, a voziloto za dovoz na jarkite se ~isti, spored usvoena postapka.

Hranewe i poewe na nesilkite Hraneweto na ìvinata se vr{i avtomatizirano, so reguliran dotur na hranata,

pri {to se zema vo predvid vozrasta na ìvinata, a koli~inata na dnevno potro{ena hrana, se kontrolira preku elektronska vaga, taka {to hranata prvo pominuva niz vagata, odnosno se vr{i vkupno i dnevno merewe na hranata.


25

Zaradi dobivawe na najdobri proizvodni rezultati, hranata prethodno se podgotvuva spored sootvetna receptura, koja od silosite se transportira do hranilkite za hranewe na ìvinata, taka {to hraneweto e programirano za zadovoluvawe na dnevnite potrebi na ìvinata, koi se dviàt od 100-110 grama/den/koko{ka vo letniot period, odnosno 120-130 grama/den/koko{ka, vo zimskiot period.

Koli~inata na voda za poewe na ìvinata, iznesuva 220-440 ml/den/koko{ka vo letniot period, odnosno 250-365 ml/den/koko{ka, vo zimskiot period.

Za zadovoluvawe na utvrdenite normativi za ishrana na ìvinata, se koristat sootvetni surovini:

-Koncentrat za ishrana na jarki, odnosno koko{ki, sostaven spored posebna receptura,

-Vitaminski dodatoci, odnosno kompleks na vitamini nameneti za ishrana na ìvinata,

-Drugi aditivi. Za{tita na jatoto Za{titata na jatoto, se vr{i preku vakcionirawe so; rasprskuvawe vo vozduhot,

vnesuvawe preku vodata, avtomatski ubod so injektirawe. Za{titata se vr{i redovno, spored utvrdena {ema, ili povremeno spored

potrebite, od strana na stru~no lice. Manipulacija na jajcata vo objektite za odgleduvawe Spored definiranata tehnologija, brojot na sneseni jajca po koko{ka, odnosno

procent na nesewe, se dviì spored starosta na koko{kite, i iznesuva: -1,1 jajce po koko{ka (Jarka) od 19 nedeli (po~etok na nesewe), so nesivost od 15%. -51,5 jajca, (kumulativno) po koko{ka od 27 nedeli, so nesivost od 94,5%, {to pretstavuva maksimalno postignuvawe, -226,5 jajca (kumulativno) po koko{ka od 56 nedeli, so nesivost od 83,0%, prifaten period za odgleduvawe na farmata za koko{ki nesilki. Snesenite jajca izleguvaat na prednata strana od sekoj kafez i preku sistem na transporteri, se prenesuvaat vo centralen transporter, a potoa vo Sortirnicata. Iz|ubruvawe Iz|ubruvaweto se vr{i avtomatski od objektite do specijalno vozilo, pri {to do izvesen stepen se namaluva mirisot vo objektite, i vozduhot e ~ist. Od objektite, |ubreto direktno se nosi nadvor od lokacijata na Farmata, i se rasfrla na zemjodelski obrabotlivi povr{ini, koi se na koristewe na operatorot. Postapka so umrenata ìvina

Vo procesot na odgleduvawe na ìvinata, se javuva odreden procent od 0,3-1,0% ìvina koja uginuva, poradi tehnolo{ka smrtnost, poradi {to vo objektite se vr{i sekojdnevna kontrola, a umrenata ìvina se iznesuva nadvor vo vre}a i se odnesuva na nezin tretman vo zemjenata jama za umrena ìvina, koja najnapred se tretira so var, a potoa se prekriva so sloj od zemja, pri {to posle truleweto, materijalot se odnesuva zaedno so otpadnoto |ubrivo.

Praznewe na objektite, iseluvawe na ìvinata Prazneweto na objektite, odnosno iseluvaweto na ìvinata, se vr{i po

principot site vnatre-site nadvor. Terminot za iseluvawe na koko{kite zavisi od procentot na nesivost, koja {to

opa|a so starosta na koko{kite, a isto taka zavisi i od spremnosta na operatorot, za vseluvawe na novo jato jarki, so toa {to prifatlivo e iseluvaweto na koko{kite posle 56-tata nedela, odnosno periodot na odgleduvawe na koko{kite nesilki trae od 12 do 14 meseci, so nesivost od 83,0 %.

Koko{kite se vadat od kafezite i se stavaat vo transportni kafezi, se tovaraat na kamion i se nosat vo klanica za kolewe.


26

Priprema na objektite za novo vseluvawe Po iseluvaweto na jatoto, objektite se pripremaat za novo vseluvawe pri {to se

izveduvaat pove}e aktivnosti: -praznewe na zaostanatata hrana od hranilkite i transporterite, i ako istata e

ispravna, ponovo se koristi za ishrana, a vo sprotivno, se frla zaedno so zaostanatoto |ubrivo.

-mehani~ko, suvo ~istewe na objektite i opremata, -dezinfekcija na objektite i opremata so rasprskuvawe, -deratizacija. Vo zavr{noto ~istewe, opfateni se i povr{inite pred i zad objektite. Sortirawe i pakuvawe na konzumni jajca Procesot na sobirawe na jajcata e avtomatiziran so direkten transport do

sortirnicata kade {to se vr{i nivno sortirawe i pakuvawe. Jajcata se pakuvaat vo kartonski podlo{ki i se odnesuvaat vo magacin za

privremeno skladirawe, ili vedna{ se tovaraat vo vozilo za nivna distribucija. Procesot na sortirawe i pakuvawe na jajcata, se odviva vo nekolku fazi; -Priem na jajcata vo Sortirnica, -Dezinfekcija i lampirawe na jajcata, -Sortirawe na jajcata po teìna, -Pe~atewe na jajcata, -Pakuvawe vo poedine~ni vlo{ki, -Pakuvawe na vlo{ki vo kartonski kutii, -Transport na spakuvanite jajca do magacin za privremeno ~uvawe, -Skladirawe na jajcata, -Ekspedicija, isporaka na jajcata. Jajcata so nesootveten kvalitet, se odstranuvaat od linijata, pri {to

rabotnikot na ovaa pozicija, moè da ja regulira rabotata na linijata. Tehnolo{ko re{enie za proizvodstvo na jajca Objektot kade {to se vr{i odgleduvawe na 18-set nedelni jarki, e opremen i

avtomatiziran so kompletni sistemi za; hranewe, napojuvawe so voda, iz|ubruvawe, osvetluvawe, ventilacija. Greeweto vo prvite nedeli se vr{i so pomo{ na greja~i na elektri~na energija.

Vo ovaj objekt, jarkite se odgleduvaat od prviot den pa se do vozrast od 18 nedeli i za vreme na ovaj period se vr{at site za{titi od bolesti, so vakcinacija.

Tehnologijata za odgleduvawe na ednodnevnite piliwa do jarki, se odviva vo pove}e tehnolo{ki fazi:

-Vseluvawe na ednodnevni piliwa, -Hranewe i poewe na ìvinata, -Za{tita na jatoto, -Iz|ubruvawe, i postapka so umrenata ìvina, -Praznewe na objektite, iseluvawe na ìvinata, -Podgotovka na objektot za vseluvawe na piliwa. Instalirana oprema Vo objektite, instaliranata oprema se sostoi od; kafezi, rasporedeni vo redovi

i spratovi, vo ~ij sostav se vgradeni i drugi delovi od oprema vo fukcija na odgleduvawe na ìvinata; sistem za dotur na hrana, sistem za dotur na voda, hranilki, poilki, sistem za sobirawe i transportirawe na jajcata, sistem za sobirawe na |ubrivoto.

Pomo{ni objekti Vo instalacijata, postojat i drugi pomo{ni objekti vo funkcija na

odgleduvaweto na ìvinata, i toa: -Postrojka za proizvosdstvo nah rana za ìvina -Magacin za hrana, -Zemjana jama za izumrena ìvina.


27

Tehnolo{ko proizvodni pokazateli, za presmetki

Broj Pokazatel Poedine~no Vkupno

1. Vselena ìvina, den/presmetkovno 4.000; 3.000; 3.000 10.000 presmetkovno/god.

2. Dolìna na proizvodniot ciklus / 16-18 meseci

3. Broj jajca po nesilka 300 par~iwa/turnus 3.000.000 par./turnus

4. Prose~na teìna na jajcata 60 grama 180 toni/turnus

5. Procent na uginuvawe na ìvina 1,5-2,0% 150 par~iwa/turnus

6. Potro{uva~ka na hrana po ìvina 100-120 grama/den 1 ton/den, 480 t/turnus

7. Potro{uva~ka na voda po ìvina 0,23-0,33 litri/den 2,8 m3/den, 1.345 m3/turn.

8. Produkcija na |ubrivo po ìvina 0,65 toni/ton hrana 0,65 t/den, 312 t/turn.

6.Opis na kontrolata na procesite i

laboratoriski ispituvawa

Zaradi kontrola na rabotata, se vr{at ispituvawa i kontroli na site procesi

za rabota po~nuvaj}i od: vseluvaweto na ednodnevni piliwa, hranewe i poewe na

ìvinata, za{tita na jatoto, manipulacija so jajcata vo objektite, iz|ubruvawe,

postapuvawe so umrenata ìvina, praznewe na objektite i iseluvawe na ìvinata,

priprema na objektite za novo vseluvawe, sortirawe i pakuvawe na konzumni jajcata,

priemot na surovinite i pomo{nite materijali, pa se do otstapuvawe na proizvodite

na zainteresiraniot otkupuva~.


28


P o g l a v j e 3

UPRAVUVAWE I KONTROLA


29

Upravuvawe i kontrola

1.Op{ti postavki za upravuvawe i kontrola

Zaradi za~uvuvawe, i racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite

bogatstva, Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transport STOKOL, vo celost ja

prifa}a politikata vo ìvotnata sredina, so cel usoglasuvawe na ekonomskite

interesi i obezbeduvawe na visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto

na lu|eto.

Soglasno vakvata postavenost, operatorot se stremi da primenuva sistemi i

proceduri za upravuvawe, koi }e spre~at dejstvija {to pretstavuvaat opasnost za

~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina, a so {to se minimizira rizikot, se

za{tituvaat vrabotenite i lokalnoto naselenie.

Imaj}i ja predvid zakonskata regulativa od sverata na ìvotnata sredina, a

zaradi sproveduvawe na politikata i kontrolata vo taa oblast, operatorot podgotvi

cel sistem na obvrski, po~nuvaj}i od programite i organizacionite {emi na rabota, pa

se do voveduvawe na novi tehnologii i operativni proceduri.

2.Sistematizacija na rabotni mesta

Potrebnata rabotna sila, za realizacija na godi{niot kapacitet vo

Instalacijata se ureduvaat vo soglasnost so Sistematizacijata na rabotite i rabotnite

mesta, so toa {to Operatorot predbiduva vo Instalacijata da rabotat vkupno 4

rabotnici.

3.Organizaciona {ema na upravuvawe i

Organogram za strukturata na upravuvawe

Vo Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transport, STOKOL, rabotnite mesta i

rabotnite zada~i, se utvrduvaat soglasno tehnolo{kite procesi na rabota, planovite i

programite za rabota i razvojot na Dru{tvoto, pri {to se izvr{uvaat rabotni zada~i,

predvideni so Pravilnikot za sistematizacija na rabotnite mesta, zada~i koi

proizleguvaat od drugi akti, zada~i {to proizleguvaat od naredbi, zadolènija,

upatstva, nalozi i sli~no, kako i zada~i {to proizleguvaat od Zakonot.

Sopstvenikot na Dru{tvoto e Koordinator vo vrska so ìvotnata sredina,

istovremeno e i koordinator za pra{awata od ìvotnata sredina, koj {to obezbeduva

sootvetni informacii i podatoci za izgotvuvawe na potrebnata dokumentacija vo vrska

so ìvotnata sredina, se griì za implementirawe na postavkite od taa svera,

obezbeduva pristap na organite za kontrola i redoven monitoring, ja ~uva celokupnata

dokumentacija od oblasta na ìvotnata sredina.

Kako rakovoditel na Farmata, rakovodi so celokupnite aktivnosti, odgovoren

e za site sostojbi i aktivnosti vo Farmata: sproveduvawe na Biznis planot,

ispolnuvawe na obvrskite koi proizleguvaat od raboteweto kon dràvata i delovnite

patrneri, obezbeduvawe na materijalni resursi, se griì za ~ove~kite resursi, za

odnosite so lokalnata zaednica i ja zastapuva firmata, istovremeno e i Odgovorno lice

za pra{awata vo vrska so ìvotnata sredina.

Kako Rakovoditelot na Instalacijata e odgovoren za upravuvaweto so procesot

na proizvodstvo kako i kvalitetot na proizvodstvoto: planirawe na proizvodstvoto,

kvalitetot na proizvodite, kontrola i tretman na emisiite, bezbednost na personalot

i transportot, istraùvawe i razvoj (novi tehnologii, novi ma{ini i sli~no),

odrùvawe na instalacijata i transportnite sredstva, sistemi za kontrola namaluvawe

i tretman na emisiite.


30

Personalot vo Dru{tvoto ima delegirana odgovornost vo proizvodstvoto,

odrùvaweto i razvojot: obu~en e za rabota so opremata, dadeni im se instrukcii za

postapuvawe pri zabeleàni nepravilnosti, pravilno sproveduvawe na merkite za

namaluvawe na emisiite, spre~uvawe ili namaluvawe na posledicite od nepredvideni

situacii.

Odgovornoto lice za pra{awata od ìvotnata sredina, obezbeduva sootvetni

informacii i podatoci za izgotvuvawe na potrebnata dokumentacija vo vrska so

ìvotnata sredina, se griì za implementirawe na postavkite od taa svera, obezbeduva

pristap na organite za kontrola i redoven monitoring, se griì za sproveduvawe na

merkite za namaluvawe na emisiite, ja ~uva celokupnata dokumentacija od oblasta na

ìvotnata sredina.

Kako odgovorno lice za pra{awata od ìvotnata sredina, vo Dru{tvoto za

proizvodstvo, trgovija i transport "Stokol" DOOEL, e opredeleno liceto:

ANGELINA STOJKOVA

Sopstvenik na Dru{tvoto,

Upravitel na Dru{tvoto

Adresa, Moin, Gevgelija

EMBG 2211968487009

Tel. 078/724 680

Organogram

za strukturata na upravuvawe vo Instalacijata

Menaxer

Planirawe Proizvodstvo Kontrola

Rakovoditel na

Farmata

Rakovoditel na

Instalacijata

Personal


31

4.Informacii za prezemawe merki za performansite na ìvotnata sredina

Zaradi prezemawe merki za perfomansite na ìvotnata sredina, "Stokol", }e vr{i interen monitoring na izvorite na emisija koi se kako rezultat na vr{eweto na aktivnostite, kako i monitoring na imisiite, odnosno, redovno }e gi sledi emisiite vo neposredna blizina na izvorite na emisija i podatocite, }e gi dostavuva do nadle`niot organ.

Nadle`niot organ, redovno }e bide izvestuvan za rezultatite od

monitoringot, sproveduvan soglasno zadolìtelnite uslovi, po dobivaweto na Integrirana ekolo{ka dozvola.

Nadle`niot organ, }e bide vedna{ izvesten za sekoj defekt, nesre}a ili

havarija, {to imale ili bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, ìvotnata sredina ili na imotot.

Nadle`niot organ, }e bide izvestuvan, za sekoja promena vo rabotata na

instalacijata, koja moè da ima vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, ìvotnata sredina ili na imotot.

Nadle`niot organ, }e bide zapoznat za prezemaweto na site merki,

neophodni za spre~uvawe na havarii i za ograni~uvaweto na nivnite posledici vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Vo vrska so sistemite vo koi bi bile prisutni opasni supstancii, }e se

dostavuvaat izvestuvawa do nadle`niot organ, zaedno so celosna identifikacija na opasnite supstancii, vidot na supstanciite, kako i nivnoto koli~estvo i fizi~kata sostojba.

]e bide podgotven Vnatre{en plan za vonredni sostojbi, so merki {to

treba da se prezemaat vnatre, vo sistemot, vo slu~aj na havarija i istite }e bidat dostaveni do nadle`niot organ.

]e bide izgotven Izve{taj za merkite za bezbednost, koj {to periodi~no

}e se analizira i obnovuva, osobeno koga toa }e proizleguva od soznanieto za novi fakti, ili koga treba da se zemat predvid novi nau~ni i tehni~ki znaewa, vo vrska so podobruvaweto na bezbednosta.

Izve{tajot za merkite za bezbednost, }e bide dostapen za javnosta so

sodrìnite i informaciite so koi ne se povreduva industriskata i komercijalnata doverlivost.

Vo slu~aj na storena ekolo{ka {teta, }e se opredelat i predloàt merki

za remedijacija, sootvetni i efikasni za otstranuvawe na celokupnata {teta predizvikana vrz ìvotnata sredina.


32

5.Obuka i kvalifikacii na vklu~eniot personal

Vo "Stokol", seriozno se obrnuva vnimanie na obukata i kvalifikaciite na vklu~eniot personal, {to e obezbedeno preku strukturata na upravuvaweto, kako i vo site fazi na rabota na nivo na Dru{tvoto. Trgnuvaj}i od na~eloto za visok stepen na za{tita, site vraboteni vo Dru{tvoto, se dol`ni pri prezemaweto na aktivnostite ili pri vr{eweto na

dejnosta, da obezbedat visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i na ìvotot

i zdravjeto na lu|eto.

Pri toa, zaradi zadovoluvawe na potrebite za zdrava ìvotna sredina, kako i socijalnite i ekonomskite potrebi na sega{nite generacii da gi zadovolat sopstvenite potrebi, vrabotenite pri prezemaweto na sekoja aktivnost ili vr{eweto na dejnosta, zadolìtelno }e vodat smetka za na~eloto za odr`liv razvoj. Vo taa smisla, a vo funkcija na ostvaruvawe na celite na Zakonot, Operatorot }e se zalaga za postojano razvivawe na svesta kaj vrabotenite za potrebata od za{tita na ìvotnata sredina od rabotata na Objektot, obuka na vrabotenite za vlijanieto na dejnosta vrz ìvotnata sredina i merkite so koi vrabotenite, moàt direktno da vlijaat za namaluvawe na negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i prirodata. Pri toa: -Sekoj rabotnik ima pravo da go usovr{uva svoeto znaewe, sposobnost i rabotna ve{tina, a zaradi pouspe{no obavuvawe na doverenite raboti i rabotni zada~i.

-Preku neposredna rabota na Instalacijata, se vr{i i edukacija na vrabotenite za identifikuvawe na izvorite na zagaduvawe vo procesite na proizvodstvo.

-Preku neposrednoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i na rabotnicite vo Dru{tvoto, se obezbeduva baza i metodi za kontroliran razvoj na rabotniot proces i se obezbeduva povraten efekt za doverba na Dru{tvoto, so {to se naglasuva pove}ekratniot efekt vo rabotata na instalacijata, kako nov koncept za implementirawe.

-Se po~ituvaat prednostite vo preventivnata za{tita i se ohrabruvaat vrabotenite vo aktivnostite za izbegnuvawe na zagaduvawata, vo startot, so optimalizacija na koristeweto na prirodnite izvori, osobeno vodata i energijata.

-So obuka i kvalifikacija na vklu~eniot personal, se demonstrira implementacija na iskustva za prevencijata od zagaduvawe i za{teda na surovinite preku merki za redukcija na repromaterijalite koi ja zagaduvaat ìvotnata sredina, a generiraat ekonomski za{tedi, preku postepeno promenuvawe na tehnologijata na rabota.

-Se pratat najnovite soznanija postignati na poleto na tehnolo{kiot razvoj, kvalitetot i se vr{i nivna aplikacija vo procesite za rabota.

-Se pratat site propisi i se vr{i nivna efikasna i dosledna primena vo Dru{tvoto.

-Licata vraboteni vo Dru{tvoto, u~estvuvaat vo podgotovkata na Vnatre{niot plan za vonredni sostojbi, so {to }e se ovozmoì negovo besprekorno sproveduvawe.

-Vo ramkite na aktivnostite koi {to treba da gi izr{uvaat opredleni vraboteni, izvr{uvana e obuka na vrabotenite vo oblastite: Protivpoàrna za{tita (PP), Bezbednost i zdravje pri rabota, Higiena i zdravstvena sostojba na vrabotenite i drugi oblasti specifi~ni za dejnosta.


33


P o g l a v j e 3

P R I L O Z I


34

P R O G R A M A za upravuvawe so ìvotnata sredina

"Stokol", so cel za~uvuvawe, racionalno i odr`livo koristewe na

prirodnite bogatstva, vo celost ja prifa}a politikata vo ìvotnata sredina, a zaradi usoglasuvawe na ekonomskite interesi so ìvotnata sredina i obezbeduvawe visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, bez pritoa da se zagrozat pravata na idnite generacii, da gi zadovoluvaat svoite potrebi.

Soglasno sistematizacijata na rabotnite mesta, potencirano e

upravuvaweto so ìvotnata sredina, kako na nivo na organizacionite celini, taka i na nivo na sekoe rabotno mesto.

Pri toa, Programata za upravuvawe so ìvotnata sredina gi opfa}a

slednite generalni politiki; - Struktura na upravuvaweto na lokacijata, - Nivoa na odgovornost vo upravuvaweto so ìvotnata sredina - Odgovornost vo rabotata na instaliranite sistemi - Namaluvawe i tretman na zagaduvawata - Obuka i kvalifikacija na vklu~eniot personal - Sistemi za odrùvawe - Sistemi za kontrola na otpad - Sistemi za kvalitet za kontrola na Dru{tvoto Vo ramkite na Programata za upravuvawe so ìvotnata sredina, se opfa}aat

i slednite konkretni zada~i: - Redovno ispituvawe na organolepti~kite i fizi~ko-hemiskite

osobini na surovinite, poluproizvodite,

- Sproveduvawe na kriteriumi za priprema na eksploatacija na mineralnata surovina i kontrola na eksploatiranata surovina . - Vr{ewe na istra`no razvojni raboti vo procesite na rabota na

Instalacijata.


Ovlasteno lice

________________________


35

I Z J A V A

Za upravuvawe so ìvotnata sredina

So cel, upravuvaweto so ìvotnata sredina, da ovozmoì

primenuvawe na sistemi i proceduri za upravuvawe i kontrola, Dru{tvoto

za proizvodstvo, trgovija i transport "Stokol", }e gi prezeme slednite

aktivnosti:

Soglasno obvrskite od sootvetnite propisi od sverata na ìvotnata sredina, a so cel pridrùvawe kon zakonskite normi, Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transport "Stokol", istite gi vnesuva vo svoite Programi i Organizacioni {emi na rabota, {to so drugi zborovi zna~i deka, ìvotnata sredina pretstavuva del od rabotata na site vraboteni.

Imaj}i ja predvid zakonskata regulativa od sverata na ìvotnata sredina, a zaradi sproveduvawe na politikata vo upravuvaweto so ìvotnata sredina, Dru{tvoto "Stokol", }e podgotvi cel sistem na obvrski koi {to proizleguvaat od taa legislativa.

Preku voveduvawe na novi tehnologii i operativni proceduri, pri obavuvaweto na dejnostite, }e se postigne celta za minimizirawe na rizikot, za{tita na ìvotnata sredina, za{tita na vrabotenite i lokalnoto naselenie.

Soglasno vakvata postavenost, Dru{tvoto "Stokol" kako operator, }e se zalaga da primenuva sistemi i proceduri za upravuvawe so ìvotnata sredina, koi }e spre~uvaat dejstvija koi pretstavuvaat opasnost za ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina.


Ovlasteno lice

________________________


36

I Z J A V A

Za politikite vo ìvotnata sredina

Glavnite postulati vo realizacijata na celite na Politikata za

ìvotnata sredina, vo Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transport

"Stokol", koi istovremeno se i celosno vgradeni vo sevkupnite

aktivnosti, }e se baziraat vrz slednite osnovi:

Pri prezemaweto na aktivnostite, i vr{eweto na dejnostite, zadolìtelno }e se vodi smetka za racionalnoto i odr`livo koristewe na prirodnite bogatstva, bez pritoa da se zagrozat pravata na idnite generacii, da gi zadovoluvaat sopstvenite potrebi.

Vo ramkite na aktivnostite, Dru{tvoto "Stokol" }e promovira i }e obezbeduva podignuvawe na javnata svest za ìvotnata sredina na svoite vraboteni, za nejzinoto zna~ewe, kako i za potrebata za aktivno u~estvo vo nejzinata za{tita i unapreduvawe.

]e se ~uvaat podatocite za koristewe na surovini i energija, za emisiite na zagaduva~kite materii i supstancii, za vidovite, karakteristikite i koli~estvata na sozdadeniot otpad, kako i drugite podatoci, predvideni so Zakon.

]e se ~uvaat site dokumenti i podatoci vo vrska so Baraweto, izdavaweto, monitoringot, predvideni so uslovite vo Integriranata ekolo{ka dozvola, i istite }e se napravat dostapni po barawe na nadle`niot organ i inspektor.

Redovno }e se dostavuvaat podatoci za izgotvuvawe i odrùvawe na Registarot na zagaduva~ki materii i supstancii, kako i izgotvuvawe i odrùvawe na Katastarot za ìvotnata sredina.

]e se sproveduva Lokalniot Ekolo{ki Akcionen Plan na op{tinata, vo delot na opredelenata nadle`nost za sproveduvawe na Planot.

]e se obezbeduva celosna asistencija na inspektorite koi }e vr{at inspekcija na instalacijata, }e se obezbeduva pristap do mestata kade {to }e se zemaat mostri, i do to~kite na monitoring.

Za predvidenite aktivnosti i merki za bezbednost, kako i za na~inot za postapuvawe vo slu~aj na havarija, }e bidat informirani licata na koi bi vlijaela havarijata, predizvikana od sistemot.

Za nastanata havarija, vedna{ }e bide izvesten nadle`niot dràven organ, i }e mu bidat dostaveni podatocite koi se odnesuvaat na: okolnostite vo koi se slu~ila havarijata, prisutnite opasni supstancii za vreme na, i posle havarijata; podatoci za procenuvawe na posledicite po zdravjeto na lu|eto i po ìvotnata sredina do koi do{lo kako rezultat na havarijata; prezemenite vonredni merki.


Ovlasteno lice

________________________


37

I Z J A V A

Za politikata na Kontrola i Kvalitet

Politikata za kontrola na kvalitet ima funkcionalna vrednost vo

ramkite na vkupnata politika vo ìvotnata sredina, na Dru{tvoto "Stokol".

Taa se bazira na zadovoluvawe na potrebite i barawata na kupuva~ite,

primena i odrùvawe na pazarnata orientiranost, kontinuirano podobruvawe na

sistemot za upravuvawe so kvalitet, no i za{tita i unapreduvawe na ìvotnata

sredina i prirodata.

Osnovnite principi za realizacija na celite za politika za kontrola na

kvalitet, se slednite:

Nema da koristi tehnologija, tehnolo{ka linija, proizvod, poluproizvod ili surovina, koja {to ne gi ispolnuva propi{anite normi za za{tita na ìvotnata sredina, ili koi se zabraneti vo zemjata proizvoditel i vo zemjata uvoznik.

Vo procesite na proizvodstvoto, prometot i postapuvaweto so otpadocite, }e primenuva tehniki i tehnologii, so koi se ovozmoùva pomalo opteretuvawe na ìvotnata sredina.

Nema da proizveduva, pu{ta vo promet, i upotrebuva; proizvodi, poluproizvodi, surovini, supstancii, i nema da vr{i aktivnosti i uslugi, dokolku so niv se zagrozuva ìvotot i zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina, ili dokolku ne se ispolneti propi{anite standardi.

Nema da vr{i proizvodstvo, postapuvawe i ispu{tawe na zagaduva~ki materii i supstancii vo ìvotnata sredina, osven na na~in i pod uslovi, propi{ani so zakon.

Proizvodite, poluproizvodite i surovinite, {to }e se pu{taat vo promet, }e imaat oznaka na koja {to, vo soglasnost so Zakon, }e bide ozna~ena mo`nosta za zagaduvawe, ili za mo`noto {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Zaradi ostvaruvawe na doverbata kaj kupuva~ite, koja se bazira na postojana grià za kvalitetot, }e se po~ituvaat barawata na kupuva~ite, kako i izbor na respektirani dobavuva~i, vrz osnova na nivnata sposobnost za ispolnuvawe na barawata za kvalitet.

]e se obezbeduva postojan razvoj na firmata, {to od druga strana }e obezbedi ekonomi~nost i rentabilnost vo raboteweto, profitabilnost na firmata, kvalitet na proizvodite, zdrava i ~ista ìvotna sredina.

Politikata za kontrola na kvalitet, }e bide dostapna za site vraboteni koi se vklu~eni vo razvojot na firmata, soglasno nivnata kompetentnost, znaewe, obuka i iskustvo, so {to, vo golema mera, istite, istovremeno vodat grià za ìvotnata sredina, i unapreduvaweto na neziniot kvalitet.

Istovremeno, Politikata za kontrola i kvalitet, }e bide dostapna za javnosta, pri {to, sekoe nezino mislewe, }e bide od golema korist za postignuvawe na potrebniot kvalitet.


Ovlasteno lice

________________________


38

"Stokol" DOOEL, Gevgelija

Barawe B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola

P o g l a v j e 4

SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA


39

Surovini i pomo{ni materijali i energii,

upotrebeni ili proizvedeni vo instalacijata Vo Instalacijata za intenzivno ìvinarstvo, vo tehni~ko tehnolo{kiot proces

pri obavuvaweto na dejnosta, se upotrebuva; surovini, pomo{ni materijali, pomo{ni

sredstva, energii i goriva, a od rabotata na Instalacijata se dobivaat sootvetni

proizvodi za vakov vid na Objekti.

1.Surovini Kako osnovni surovini, koi se upotrebuvaat i koristat za izvr{uvawe na

planiranite aktivnosti na Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno prestavuvaat: -Ednodnevni piliwa -Hrana za ishrana na ìvinata -Voda za napojuvawe na ìvinata So ednidnevni piliwa, farmata se snabduva od soodveten Repro-centar. Vo sklopot na farmata, izgraden e magacin na hrana za ìvina, za potrebite na

farmata. Materijalite za proivodstvo na hranata za ìvina se snabduvaat od poznati

proizvoditeli so kontrolirano proizvodstvo, i ne sodràt opasni supstancii. Hranata za ìvina proizvedena e spored odnapred opredelena receptura vo

zavisnost od vozrasta na ìvinata, i voglavno gi sodrì slednite materijali: soja, p~enka, sto~na kreda, soino maslo, premiks, i p~enica.

Vo odnos na na~inot na ishrana, na farmata se primenuva avtomatsko hranewe. Napojuvaweto na ìvinata se vr{i avtomatizirano, so voda od vodovodniot

sistemot, a kontrola na kvalitetot na vodata vr{i ovlastena i akreditirana institucija.

2.Pomo{ni materijali Kako pomo{ni materijali, vo Instalacijata se dobavuvaat i koristat: -Sredstva za zdravstvena za{tita na jatoto, -Sredstva za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija), Sredstvata za zdravstvena za{tita na jatoto se koristat so rasprskuvawe vo

vozduhot, so vnesuvawe preku vodata ili so avtomatski ubod so iwektirawe. Sredstvata za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija) i

odrùvawe na higienata se koristat spored prifateni iskustveni postapki, vo periodot na priprema na objektite, vedna{ po iseluvaweto na ìvinata, {to se vr{i vo soglasnost so tehnologijata za odgleduvawe na koko{kite. 3.Pom{ni sredstva Kako pomo{no sredstvo koe se koristi vo Instalacijate se; -Ambalaà za pakuvawe na jajca -Voda za tehni~ki potrebi i higienizacija, -Voda za piewe na personalot

4.Energii Kako energenti, koi se koristat vo Instalacijata se: -Elektri~na energija -Toplinska energija Elektri~nata energija se dobavuva preku trafostanica i

elektrodistributivnata mreà niz lokacijata, a se koristi za funkcionirawe na opremata, osvetlenie na objektite i lokacijata. Toplinska energija za zatopluvawe na objektite povrzani so odgleduvawe na ìvinata, se upotrebuva vo mali kolo~ini pri odgleduvawe na malite piliwa i jarkite. Za zatoplvawe na rabotnite prostorii kade {to prestojuvaat vrabotenite, se koristat pe~ki na drva i elektri~na energija. 5.Goriva -Ogrevno drvo

6.Gotovi proizvodi Kako gotovi proizvodi od Farmata za intenzivno ìvinarstvo se: -Konzumni jajca, -Koko{ki za klanica


40

Elektri~na energija {to se koristi

pri vr{ewe na dejnosta Kompleksot so elektri~na energija se snabduva od niskonaponska

elektrodistributivna mreà i trafostanica {to se nao|a vo blizinata na samiot

kompleks, a napojuvaweto se vr{i kablovski.

Elektri~nata energija se koristi za rabota na ma{inite, uredite, aparatite za

tehnolo{kite procesi, kako i za osvetlenie na prostoriite i lokacijata. Godi{nata

potro{uva~ka na elektri~na energija se predviduva da iznesuva okoli 50.000 kv~

Koli~estvo na voda {to se koristi

pri vr{ewe na dejnosta Snabduvaweto na objektot so potrebnite koli~ini od voda, se vr{i preku

priklu~ok na vodovodna mreà od naselenoto mesti, i sopstvena instalacija niz

lokacijata i vnatre{nosta na objektite. Vodata se koristi za: procesite na

proizvodstvo na jajca i koko{ki za klanica, za sanitarni potrebi na vrabotenite; kako

i za odrùvawe na higienata na opremata, i na objektite vnatre i na lokacijata.

Vo procesite za rabota vo Farmata, }e se upotrebuva slednite koli~ini na voda,

zaedno so nivnoto opteretuvawe:

-Voda za sanitarni potrebi na vrabotenite e potrebno po 30 litri na den za eden

vraboten, odnosno; 4 vraboteni h 30 litri = 120 litri/den, ili 0,120 m3/den, odnosno

godi{no za 360 rabotni denovi, okolu 40 m3/god.

Organskoto optovaruvawe za edno lice od personalot iznesuva okolu 0,018 kg/

BPK5/dnevno, odnosno 4 h 0,018=0,072 h 360=26 kg/god.

-Voda za napojuvawe na ìvinata se upotrebuva po 0,23-0,33 litri/den/koko{ka,

odnosno za 10.000 broja, odnosno okolu 2,8, m3/den ili 1.008 m3/god.

-Voda za miewe na opremata, }e se upotrebuva po okolu 200 litri na den, odnosno

vkupno godi{no 72 m3/god..

-Voda za miewe na rabotnite prostorii za tehnolo{kite procesi, }e se

upotrebuva po okoli 100 litri na den, odnosno vkupno godi{no 36 m3/god.

-Za odrùvawe na higienata vo placot, orientaciono se upotrebuva po okolu 2,0

m3/mese~no, voda, odnosni za 12 meseci, vo godinata, potrebni se okolu 24 m3 voda

godi{no.

Rekapitulacija na potrebnite koli~ini na voda i nezino opteretuvawe:

POTREBNA VODA KOLI~INA m3/GODI{NO ORGANSKO OPTOVARUVAWE kg

BPK5/GODI{NO

1. Za vrabotenite,

saniratni potrebi 40 26

2. Za napojuvawe na

ìvinata 1.008 -

2. Za miewe na oprema

72 -

3. Za miewe na rabotni

prostorii 36 -

4. Za odrùvawe higiena

na lokacijata 24 -

VKUPNO 1.180 26


41

Surovini i pomo{ni materijali i energii

upotrebeni ili proizvedeni vo instalacijata

Red.

Bro

j

Materijal/

Supstancija

SAY

Broj

Kategorija na

opasnost

Koli~ina

(toni)

Godi{na

upotreba

(toni)

Priroda na

upotrebata

R -

Fraza

Y -

fraza

1. Ednodnevni piliwa Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 10.000 broja 10.000 broja Za hranewe i

nesewe

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

2. Hrana za ìvina Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 360 t 360 t Za ishrana na

ìvina

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

3. Voda za napojuvawe 7732-

18-5

Ne e primenlivo 1.008 m3 1.008 m3 Za ishrana na

ìvina

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

4. Sredstva za

zdravstvena

za{tita

Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo Ne e

primenlivo

Ne e

primenlivo

Za zdravstvena

za{tita

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

5. Sredstva za DDD 50-29-3 Ne e primenlivo Ne e

primenlivo

Ne e

primenlivo

Za za{tita od

{tetnici

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

6. Paketi, kartonski

kutii

Ne e vo

Aneks 4

Klasa 4.1. 0,8 t 0,8 t Za pakuvawe na

jajca

R-10 S-15

7. Vlo{ki za jajca Ne e vo

Aneks 4


jajca

R-10 S-15

8.. Plasti~na

ambalaà za jajca

Ne e vo

Aneks 4


jajca

R-10 S-15

9. Voda za sanitarni

potrebi

Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 40 m3 40 m3 Za san.potrebi,

higiena

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

10. Voda za sanitacija

na oprema,prostorii

Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 108 m3 108 m3 Za sanitacija

na opremata

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

11. Voda za higiena na

lokacijata

Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 24 m3 24 m3 Za higiena na

lokacijata

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

12 Elektri~na energija Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 50.000kv

50.000 kv Za toplewe i

osvetluvawe

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

13. Ogrevno drvo Ne e vo

Aneks 4

Klasa 4.1. 3,0 m3 3,0 m3 Za toplinska

energija

R-10 S-15

14. Konzumni jajca Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 3.000.000

par./god

3.000.000

par/god

Za ishrana na

lu|eto

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

15. Koko{ki za kolewe Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 10.000 broja 10.000 broja Za ishrana na

lu|eto

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

16. \ubrivo Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 234

toni/god

234 t/god Za |ubrewe na

zem. povr{ini

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2

17. Uginati koko{ki Ne e vo

Aneks 4

Ne e primenlivo 150

par/god

150

par/god

Za |ubrewe na

zem. povr{ini

Ne e vo

Aneks 2

Ne e vo

Aneks 2


42

"Stokol" DOOEL, Gevgelija

Barawe B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola

P o g l a v j e 5 CVRST I TEÊN OTPAD


43

Cvrst i te~en otpad Pri postapkata vo procesite za rabota vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo

kako otpad koj {to }e se sozdava pretstavuva: otpadot od fiziolo{kite potrebi na

ìvinata, komunalen i komercijalen otpad {to go sozdavaat vrabotenite, kako i te~en

otpad vo vid na otpadni vodi.

Cvrst otpad

-Komunalniot i komercijalniot otpad {to go sozdavaat vrabotenite (4

vraboteni), za 8 ~asovna rabota na lokacijata, iznesuva po 0,23 kg/den, ili vkupno okolu

1,0 kg/den kg/den, {to na godi{no nivo za 360 rabotni denovi, toa e koli~ina od okolu

360 kg, odnosno 0,360 toni/god.

Ovaj otpad e vo vid na; otpadoci od hrana(14%), hartija i ambalaà(35%),

metal(3%), staklo (4%), plastika (9%), guma (3%), i drugi predmeti.

-Od procesite na rabotata, kako otpad }e se pojavuvaat otpadoci i ostatoci od

opakovki i toa;

=Od nabavkata na standardizirani drugi pomo{ni materijali, (hartija, karton,

plastika), za potrebite na tehnolo{kite procesi na rabota, kako otpad se producira;

otpadna hartija i karton, vo koli~ina od okolu 0, 050 toni/godi{no, plastika vo

koli~ina od okolu 0,080 toni/god..

=Od odrùvawe na ma{inite, uredite, opremata, kako otpad se producira

metalen otpad, vo koli~ina od okolu 0,020 toni/godi{no.

-Od procesite na rabota na Farmata se sozdava otpad od fiziolo{kite potrebi

na ìvinata-|ubrivo, vo koli~ina od 234 toni/godi{no, koe postojano i sekojdnevno se

avtomatski se transportira vo specijalno vozilo i se odnesuva nadvor od lokacijata na

Farmata.

-Od procesite na rabota na Farmata, se pojavuva otpad od uginata ìvina okolu

150 par~ina/godi{no odnosno 150 kg/god. koj posle trulewe vo specijalna jama, se

odnesuva nadvor od lokacijata na Farmata zaedno so |ubrivoto.

Od procesite na vr{ewe na dejnosta, nema pojava na te~en otpad, tehnolo{ka

otpadna voda koja sodrì zagaduva~ki supstancii, osven voda od ispirawe na opremata

i rabotnite prostorii

Te~en otpad

Od tehnolo{kiot proces na rabota, kako otpadni vodi, koi se pojavuvaat, se

smetaat; vodite od atmosferskite padavini, vodite od odrùvawe na higienata na

lokacijata, sanitarnata otpadna voda i otpadnite vodi od odrùvawe na prostoriite

i lokacijata.

-Atmosferskite otpadni vodi, kako i vodite od krovnite povr{ini, slobodno }e

istekuvaat preku otvoreni kanali i kanalizacioni cevki, nadvor od kompleksot i }e se

naso~uvaat vo recipientot. Otpadnata voda od atmosverskite vodi, spored vkupnata

povr{ina na slobodnite povr{ini i objektite od 7.000 m2 i srednata godi{na koli~ina

na vrneì od 682 l/m2, vo lokacijata }e navrnuvaat okolu 4.775 m3 voda, od koi kako

otpadna voda ostanuvaat 42%, odnosno, okolu 2.000 m3/godi{no.

-Vo Farmata, ima redovno vraboteni 4 lica vo fazata na rabota, a sanitarnata

voda od nivnite potrebi }e odi vo postrojka za taloèwe. Od otpadnite vodi za

sanitarni potrebi, kade se upotrebuvaat okolu 40 m3/god, kako isparuvawa i zagubi se

javuvaat koli~ini od okolu 20%, odnosno 8 m3, a kako otpadna voda ostanuva koli~ina

od 32 m3/godi{no.

Organskoto opteretuvawe BPK 5, po eden vraboten, iznesuva 0,018 kg/den,

odnosno za 4 vraboteni, i za 360 dena organskoto opteretuvawe iznesuva 84 kg/god.


44

-Od procesite za odrùvawe na opremata, kade {to se odvivaat tehnolo{ki

procesi, kade {to se upotrebuvaat okolu 72 m3 voda godi{no, kako isparuvawa i zagubi

se javuvaat koli~ini od 20%, odnosno 15 m3, pa ostanuva otpadna voda vo koli~ina od

57 m3, godi{no.

-Od procesite za odrùvawe na prostoriite, kade {to se odvivaat tehnolo{ki


se javuvaat koli~ini od 20%, odnosno 7 m3, pa ostanuva otpadna voda vo koli~ina od 29

m3, godi{no.

-Od procesite na miewe i odrùvawe na slobodniot prostor, kade }e se

upotrebuvaat 24 m3/god., kako isparuvawe i zagubi, se javuvaat koli~ini od okolu 20%,

odnosno 5 m3/god, pa ostanuva otpadna voda vo koli~ina od okolu 19 m3/god.

Vkupnite koli~ini na otpadni vodi iznesuvaat:

OTPADNA VODA KOLI~INA m3/GODI{NO ORGANSKO OPTOVARUVAWE kg

BPK5/GODI{NO

1. Od saniratni

potrebi 32 26

2. Od higiena na

oprema 57 -

3. Od higiena na

Rabotni prostorii 29 -

4. Od higiena na

lokacijata 19 -

3. Atmosfersla

otpadna voda 2.000 -

VKUPNO 2.137 26

Klasifikacija na otpadnite materijali

Spored Listata na vidivite na otpad, propi{ani se vidovite na otpad, koj se

klasificira i sistematizira vo grupi i podgrupi, spored izvorot na sozdavaweto na

otpadot, i spored vidot i karakteristikite na otpadot, a vo kolku za opredelen otpad,

ne postoi sootvetna {ifra, toga{ istiot se pomestuva vo grupata-ostanati vidovi

otpad.

Otpadnite materii, koi {to se produciraat od procesite na rabotata vo Pogonot,

moàt da se klasificiraat vo slednite grupi, podgrupi i vidivi.

Tabela : Klasifikacija na otpadnite materijali Red. broj

O t p a d

Broj od Listata na vidovi na otpad

I. Grupa Komunalen otpad, i sli~en otpad od komercijalna, industriska i administrativna dejnost

20

1. Podgrupa Drug komunalen otpad 20 03 1.1. Vid na otpad Izme{an komunalen otpad 20 03 01 2. Podgrupa Odvoeno sobrani fralcii 20 01 2.1. Vid na otpad Hartija i karton 20 01 01 2.2. Vid na otpad Plastika 20 01 39 2.3. Vid na otpad Metali 20 01 40 II. Grupa Otpad od zemjodelstvo, hortikultura, akvakultura,

{umarstvol lov i ribolov, podgotovka i prerabotka na hrana

02

1. Podgrupa Otpad od zemjodelstvo, hortikultura, akvakultura, {umarstvol lov i ribolov

02 01

1.1. Vid na otpad @ivinski izmet, |ubrivo 02 01 06 III. Ne e vo grupa Otpadni vodi - 1. Sanitarni otpadni vodi Neklasificirano 2. Otpadni vodi od miewe oprema Neklasificirano Otpadni vodi od miewe prostorii Neklasificirano Otpadni vodi od miewe lokacija Neklasificirano 3. Atmosverski otpadni vodi Neklasificirano


45

Na site vidovi na otpad, spored ovaa klasifikacija, nemoàt da mu se pripi{at

karakteristiki na opasen otpad, osven na otpadnite masla i filtrite za maslo.

Spored kategorijata na opasnost, materijalite koi se sobiraat, skladiraat,

tretiraat i prerabotuvaat, ne spa|aat vo niedna klasa na opasni materii.

Instalacijata ne spa|a vo niedna {ifra na aktivnosti, spored Aneks 1 od ISKZ

Uredbata, ne moè da se pomesti vo "R" i "S" frazite, nitu vo Aneks 4, za opredeluvawe

na CAS broj.

Tabela: Cvrst i te~en otpad

Reden broj

Vid na otpad Broj od Listata na vidovi na otpad

(Slu`ben vesnik

br. 100/2005)

Koli~ina na otpad na godi{no

nivo izrazeni vo

toni ili litri

Na~in na postapuvawe so

otpadot; (Prerabotka, skladirawe, predavawe,

otstranuvawe i sli~no)

Naziv na pravnoto lice koe postapuva

so otpadot i lokacija kade se

otstranuva otpadot (deponija)

1. Komunalen otpad-izme{an

20 03 01 0,360 t/god Privremeno se odlaga

Operatorot, deponija

2. Komunalen otpad-plastika



3. Komunalen otpad-hartija i karton



4. Komunalen otpad-metali



5. @ivinski izmet-|ubrivo

02 01 06 234 t/god Se iznesuva nadvor od lokacijata

Operatorot nivi za na|ubruvawe

6. Uginata ìvina

02 01 06 0,150 t/god Jama za trulewe, se iznesuva nadvor

Operatorot nivi za na|ubruvawe

7. Otpadna voda od sanitarni potrebi

Neklasificirano 32 m3/god Vo postrojka za taloèwe

Ovlasten operator, recipient

8. Otpadna voda od ispirawe na oprema



9. Otpadna voda od ispirawe na prostorii



10. Otpadna voda od odrùvawe na lokacija

Neklasificirano 19 m3/god Vo otvoreni kanali i recipient

Ne se postapuva

11. Atmosverska otpadna voda

Neklasificirano 2.000 m3/god Vo otvoreni kanali i recipient

Ne se postapuva


46


P o g l a v j e 6 EMISII VO ATMOSVERATA


47

Emisii vo atmosverata

1.Kvalitet na ambientalniot vozduh Spored evidentiranite informacii za ìvotnata sredina, na lokacijata vo koja se nao|a Instalacijata, kvalitetot na ambientalniot vozduh moè da se zagaduva od motornite vozila na vrabotenite, drugi korisnici, od vozilata koi soobra}aat po patniot pravec Gevgelija-Koùf i lokalniot pat kon sosednite objekti, kako i od tehnolo{kite procesi na Instalacijata, na okolnite objekti, i objektite koi vo idnina }e se gradat Okolinata na Instalacijata, voglavno poretko e izgradena, vo neposredna blizina se nao|a naselenoto mesto Moin. Vo neposrednata okolina ne postojat drugi vidovi ìveali{ta, nitu pak osetlivi oblasti, ili oblasti so posebno zna~ewe, koi bi moèle da bidat zagrozeni od rabotata na Instalacijata. Spored Pravilnikot za klasifikacija na objektite {to so ispu{tawe na {tetni materii moàt da go zagadat vozduhot vo naselenite mesta i formirawe na zoni za sanitarna za{tita, Objektot, moè da se klasira vo grankata-Proizvodstvo i prerabotk na hrana i za~ini, Klasa 4 i 5, pri {to {irinata na zonata za sanitarna za{tita, opredelena e na rastojanie od 100 do 600 metri.

2.Emisii vo atmosferata Farmata za intenzivno ìvinarstvo e locirana na tereni od obrabotlivo

zemjodelsko zemji{te, na dovolna oddale~enost od izgradeniot del na naseleni mesta, na pove}e od 2.000 metri, so {to se zadovoluva {irina na zonata za sanitarna za{tita, soglasno Pravilnikot za klasifikacija na Objektite {to so ispu{tawe na {tetni materii moàt da go zagadat vozduhot vo naselenite mesta i formirawe zoni za sanitarna za{tita (Sl Vesnik na SRM br.13/76).

Prirodata na dejnosta, odgleduvawe na ìvina, koja se vr{i vo objektite na Instalacijata i nejzinite delovi, ukaùva na komponentite koi se emitiraat vo vozduhot, kako proizvod na procesite koi se odvivaat vo niv.

Vo nenaso~enata emisija na komponenti vo atmosferata dominiraat materii koi se produkt od raspa|awe na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata (ekstremiteti). Tie se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijaele vrz ìvotnata sredina i prirodata.

Otpadnite gasovi i mirizbi, voglavno sodràt amonijak (NH3) i jaglendvooksid (CO2), a vo odredeni okolnosti (anaerobni procesi) i metan (CH4). Emisiite vo atmosferata od Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno poteknuvaat od slednite izvori:

-Ventilacioni otvori na objektite za odgleduvawe na koko{kite, -Postapkata na utovar na |ubrivoto, od objektite, -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite za ìvina -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite od vrabotenite -Otpadni gasovi i pra{ina od transportnite sredstva

O~ekuvani emisii na polutanti vo vozduhot Emisija vo atmosferata Aktivnost vo ìvinarskata farma

Amowak NH3 Odgleduvawe na ìvina, Iz|ubruvawe

Metan SN4 Odgleduvawe na ìvina, Iz|ubruvawe

Azotni oksidi NOx Zagrevawe na objektite

Azot oksidi N2O Odgleduvawe na ìvina, Iz|ubruvawe

Jaglerod dvooksid CO2 Odgleduvawe na ìvina, Sogoruvawe na gorivo

Mirizba H2S Odgleduvawe na ìvina,

Pra{ina Sogoruvawe na goriva Vozila


48

Izvor na emisii od ventilacija na objektite Provetruvaweto na objektite se vr{i so pomo{ na ventilatori koi go isfrlaat

ne~istiot vozduh nadvor od objektite vo koi se odgleduva ìvinata, so toa {to na sekoj od objektite e postaven ventilacionen kanal, koj {to gi ispu{ta mirizbite nadvor vo atmosferata. .

Zaradi obezbeduvawe, mirizbite da ne predizvikuvaat neprijatnost, a da se zgolemi nivnata disperzijata, ventilatorite gi usisuvaat mirizbite od objektite, istite brzo se isfrlaat vo pogornite sloevi od prizemniot sloj na vozduhot so {to e obezbedeno nivno razblaùvawe so relativno namalen oset na mirizbata.

Imaj}i predvid deka vozduhot e najdinami~en medium, mirizbite lesno se razret~uvaat i se {irat na site strani, pratej}i ja ruàta na vetrovite, so {to zadovoleni se i barawata na Zakonot.

So ogled na toa {to mirizbite ne spa|aat vo osnovnite zagaduva~ki materii za koi {to treba da se vodi smetka pri utvrduvawe na grani~nite vrednosti za ispu{tawata soglasno Aneks 3, na mirizbite ne se vr{eni merewa na ispustot, nitu pak postoi sootvetna metoda za nivno merewe.

Izvor na emisii od iz|ubruvawe Od fazata na iz|ubruvaweto na ìvinskiot izmet od objektite, so ogled na

primenetiot sistem na suvo iz|ubruvawe, pri {to |ubrivoto direktno se vnesuva vo specijalno vozili i se odnesuva od lokacijata na Farmata, poradi {to se namaluvaat i emisiite na mirizbi vo atmosferata. Na vakov na~in |ubrivoto redovno se podignuva i transportira za rasfrlawe na zemjodelski povr{ini, {to e dopolnitelen doprinos za za{tita na ambientalniot vozduh.

Izvor na emisii od zagrevawe na prostoriite za vrabotenite Rabotnite prostorii za vrabotenite, vo sezonata na zimskiot period, so

maksimum 150 denovi, se zagrevaat so obi~na pe~ka na drva so mo}nost do 5,0 kv taka {to emisiite na otpadni gasovi i pra{ina vo armosferata od ovie procesi, se minimalni.

Izvor na emisii od transportnite sredstva Transportnite sredstva koi {to doa|aat na lokacijata za dovoz na materijali i

odvoz na proizvodi od Farmata, ispu{taat otpadni gasovi so zagaduva~ki supstancii vo zavisnost od gorivoto koe go upotrebuvaat, i vo sklad so proizvodstvenite performansi na samite vozila.

Dominantni izvori na emisii Vo emisiite vo atmosferata dominiraat materii koi se proizvod od raspa|awe

na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata, i istite se karakteriziraat so mirizba. Amowakot e gas koj se karakterizira so jak i ostar miriz i vo povisoki koncentracii, moè da predizvika iritacija na o~ite, grloto i sluznicata kaj lu|eto i ìvotnite, sporo se odvojuva od izmetot i se {iri niz objektot i niz ventilacionite sistemi. Faktorite, kako {to se; temperaturata, brzinata na ventilacija, vla`nosta na vozduhot, na~inot na iz|ubruvawe, vla`nosta na |ubrivoto, na~inot na negovoto odlagawe, sostavot na hranata, moàt da vlijaat na brzinata na {irewe na emisiite na amowakot. Parametrite koi vlijaat na emisiite na NH3 povrzani so hraneweto na ìvotnite se:

-Vnesuvaweto na hrana vo zavisnost na teìnata i vozrasta na ìvinata, zatoa {to ìvinata od razli~nite kategorii imaat razli~en metabolizam na azotot i dobivaat razli~na hrana, -Koli~ina na azotot vo hranata, -Koli~ina na azot vo rasturot na hranata, -Raspredelbata na azotot vo fecesot i urinata, -êstota na isfrlawe na feces, volumen na fecesot i koncentracijata na azot, -pH na me{avinata na izmet (feces) i urina i -Faktorot na pretvorba na azotot vo hranata i azotot vo proizvodite (meso, jajca) koe gi opredeluva koli~inite na azot vo ekskrementite.


49

Potencijalen izvor na emisii vo atmosferata moè da se smeta i otvorenoto

odloùvawe na |ubrivoto ({to ne e vo ovaj slu~aj). Odloùvaweto na cvrsto |ubrivo predizvikuva emisii na amowak, metan i drugi komponenti koi predizvikuvaat mirizba.

Iscedokot od cvrstoto |ubrivo isto taka moè da se smeta za emisija. Emisiite od odloùvaweto na |ubrivo zavisat od pove}e faktori: -Hemiski sostav, -Fizi~ki svojstva (% na cvrsti materii, pH, temperatura), -Povr{ina na emisija, -Klimatski uslovi, -Pokrivawe na |ubrivoto. Najva`ni od faktorite se % na suva materija kako i sodrìnata na N vo istata,

koja zavisi od na~inot na ishrana. Intenzivnoto odgleduvawe na ìvina vklu~uva razli~ni emisii od aktivnostite kako {to se skladirawe na hranata, sistemi za hranewe, domuvaweto, odloùvawe na biolo{ki materijali, otstranuvawe na otpadot ili negovo skladirawe, tretirawe na otpadot na samata lokacija i vodi od samata lokacija.

Mirizbata od objektite se kontrolira na nivo koe ne predizvikuva naru{uvawe nadvor od granicite na lokacijata preku primena na Dobrata Farmerska i Dobrata Higienska Praksa pri odgleduvaweto na ìvinata i rakuvaweto so ekskrementite i nusproizvodite od ìvinsko poteklo. Emisii vo atmosverata (cvrsti ~esti~ki i otpadni gasovi od sogoruvaweto, kako {to se: CO2, CO, SO2, NOh i dr.), kako rezultat na sogoruvaweto na cvrsti ili te~ni goriva, ne se produciraat vo koli~ini koi bi moèle da ja zagadat atmosferata, bidej}i grejnite tela na te~no i cvrsto gorivo se so mal kapacitet. Fugitivni emisii

Vo odnos na fugitivnite emisii, odnosno emisija na zagaduva~ki supstancii vo vozduh koi ne se osloboduvaat vo okolinata preku ispust, tuku preku prozor, vrata, ventilacioni otvori, nedefinirani ispusti ili drugi otvori, kako i site emisii na isparlivi organski soedinenija i na rastvoruva~i sodràni vo koi bilo proizvodi vo vozduhot, po~vata i vo vodata, {to ne proizleguvaat od otpadnite gasovi, konstatirame deka istite se pod kontrola.Toa, pred se e kako rezultat na kvalitetot na uredite, opremata i instalaciite vo Farmata

Poradi toa i opasnosta od predizvikuvawe na neprijatnosti od mirisi, nadvor od instalacijata ili niven pridones vo Maksimalno dozvolenite koncentracii, e isklu~ena. Najdobri dostpni tehniki

Operatorot, заради придонес во значителните подобрувања на животната средина, во

текот на своите дејствувања, се базира на концептот Најдобри достапни техники, како

најефективна и најнапредна фаза во развјот на активностите, и методите на дејствување, кои во

принцип ја покажуваат практичната соответност на поедините техники за заштита.

Во таа смисла, Operatorot, набавува, употребува, работи, а при тоа одржува и

надгледува, технологии кои одговараат најмногу за планираната цел, односно такви техники кои

се најефективни во постигнувањето на високо општо ниво на животната средина, во целина. Pri toa obrnato e posebno vnimanie na: upotreba na tehnologii vo rabotata {to

sozdava mali koli~estva na otpad; upotreba na pomalku opasni supstancii;

iskoristuvawe i reciklirawe na supstancii koi se generiraat i koristat vo procesot,

kako i na otpadot sekade kade toa e pogodno; i drugo.


50

3.Maksimalno dozvoleni koncentracii

na {tetni materii vo vozduhot Soglasno Zakonot za za{tita na vozduhot od zagaduvawe(Sl Vesnik na RM

br.20/74, ~lenot 4 koj e na snaga), industriskite i drugi objekti, ne smeat da ispu{taat

pepel i inerten prav, vo vozduhot vo naselenite mesta, vo koli~estva {to

koncentracijata }e ja zgolemi nad maksimalno dozvolenata koncentracija od 300 mg/m2,

dnevno.

Soglasno Uredbata za grani~ni vrednosti na nivoa i vidovi na zagaduva~ki

supstancii vo ambientalniot vozduh i pragovi na alarmirawe, rokovi za postignuvawe

na grani~nite vrednosti, margini na tolerancija za grani~na vrednost, celni vrednosti

i dolgoro~ni celi (Sl. Vesnik na RM br.50/05), grani~nite vrednosti na nivoata na

koncentracii na suspendirani ~esti~ki so golemina od 10 mikrometri (PM 10) vo

ambientalniot vozduh, koi {to opertorot treba da gi postigne do 1 Januari 2012 godina

iznesuvaat Faza1:

Periodi za presmetuvawe na prosekot

Grani~na vrednost

Margina na tolerancija

Datum do koga treba da se postigne grani~nata vrednsot

Faza 1

1.24-~asovna grani~na vrednost za za{tita na ~ovekovoto zdravje

24 ~asa 50 mikrograma/m3 RM10 Ne smee da bide nadminata pove}e od 35 pati vo tekot na edna kalendarska godina

25 mikrograma/m3 (50%) pri enot na otpo~nuvawe na primena na Uredbata, so namaluvawe natamu na sekoi 12 meseci vo ednakvi godi{ni procenti, za da dostigne 0% do 1. Januari 2012 god

1-vi Januari 2012 godina

2.Godi{na grani~na vrednost za za{tita na ~ovekov oto zdravje

Kalendarska gosina

40 mikrograma/m3 RM10

20 mikrograma/m3 (50%) pri enot na otpo~nuvawe na primena na Uredbata, so namaluvawe natamu na sekoi 12 meseci vo ednakvi godi{ni procenti, za da dostigne 0% do 1. Januari 2012 god

1-vi Januari 2012 godina

Odredbite od ovaj Pravilnik, voglavno se odnesuvaat na; ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh i utvrduvawe na zoni na aglomeracii,

vospostavuvawe na mreì za monitoring, sledewe na kvalitetot na ambientalniot

vozduh so dràvnata i lokalnite mreì za monitoring, merewe na kvalitetot na

ambientalnot vozduh vo mernite stanici i mernite mesta vo dràvnata mreà i sli~no.

Pra{inata {to }e se sozdava od rabotata na site ma{ini, oprema, vozila,

aparati, vo Farmata, so golemina na ~esti~kite od 10 mikrometri-PM10 mikrograma/m3,

izmerena na dve merni mesta iznesuva od 8-18 mg/m3.

Treba da se naglasi deka so ogled na blizinata na soobra}ajnici, i drugi objekti

vo blizina na lokacijata, na podatocite od merewata, golemo e vlijanieto na pra{nata

od okolinata.

Od procesite na rabota vo Farmata, so ogled na kvalitetot na ma{inite,

opremata i uredite, ne postoi fugitivna emisija, odnosno ispu{tawe ili istekuvawe

na supstancii (smesa ili preparat vo forma na surovina, proizvod, nus proizvod,

ostatok ili poluproizvod), vo te~na, gasovita, ili tvrda sostojba, so isklu~ok na

ispu{tawe na energija (bu~ava, vibracii), ne postoi ispu{tawe na organizmi i

mikroorganizmi, preparati, mikrobiolo{ki materijal.


51

Maksikalno dozvoleni koncentracii i koli~estva

za ispu{tawa od stacionarni izvori

Soglasno Zakonot za kvalitetot na ambientalniot vozduh, industriskite i drugi

objekti, ne smeat da ispu{taat vo vozduhot {tetni materii vo koli~estva {to

koncentracijata na {tetni materii vo vozduhot vo naselenite mesta }e ja zgolemi nad

maksimalno dozvolenite koncentracii.

Soglasno Pravilnikot za grani~nite vrednosti za dozvolenite nivoa na emisii i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo otpadnite gasovi koi gi emitiraat stacionarnite izvori vo vozduhot (Sl.Vesnik na RM br.141/2010), propi{ani se grani~nite vrednosti za dozvolenite nivoa na emisii i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo otpadnte gasovi i parei, koi gi emitiraat stacionarnite izvori koi vo nemenliva polo`ba, preku odredeni ispusti ili otvori, ispu{taat zagaduva~ki supstancii vo vozduhot.

Nivoto i vidovite na zagaduva~kite supstancii vo vozduhot se utvrduva so koli~inata i koncentracijata na zagaduva~kata supstancija na mestoto na izvorot, za odredeno vreme so metodi na merewe i so presmetka. Informacii i karakteristiki na

grejnoto telo i energensot

Za dobivawe na toplinska energija za zatopluvawe na rabotnite prostorii od

personalot za vreme na grejnata sezona, operatorot koristi Pe~ka na drva so ja~ina do

do 5 KV, i energens drva.

1.Grani~ni vrednosti za emisija pri sogoruvawe vo loì{ta do 1 MW (2).Za sogoruvawe vo loì{ta so toplinska mo}nost do 1 MW koi koristat cvrsti goriva vaàt ograni~uvawa na emisiite soglasno MKS M.E6.110 1.Grani~ni vrednosti na emisii na vkupna pra{ina vo otpadniot gas ; =Grani~nata vrednost na vkupna pra{ina od tehnolo{kite procesi, so ogled na maseniot protok, iznesuva; 50 mg/m3 pri masen protok od 0,5 kg/~as i povisok 150 mg/m3 pri masen protok od 0,5 kg/~as i ponizok Soglasno Standardot MKS M.E6.110, otkupen od Institutot za Standardizacija na Republika Makedonija, ne se propi{ani Grani~ni vrednosti za emisija pri sogoruvawe vo loì{ta so toplinska mo}nost do 1 MW, koi koristat cvrsti goriva. Poradi toa, emisiite pri sogoruvawe vo loì{ta so toplinska mo}nost do 1 MW, ne se zemaat vo predvid. Ocenka na emisiite vo atmosferata Soglasno Pravilnikot za grani~nite vrednosti za dozvolenite nivoa na emisii

i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo otpadnite gasovi koi gi emitiraat stacionarnite izvori vo vozduhot (Sl.Vesnik na RM br.141/2010), posveteno e osobeno bnimanie, {to vpro~em se sodrì vo sootvetnite poglavja na ovaj Elaborat.

Емисиите од полутантите во атмосверата, од работата на инсталацијата, немаат

можност да и наштетат на животната средина.

Емисиите во воздухот, водата или почвата, кои што можат да бидат штетни за

квалитетот на животната средина, животот и здравјето на луѓето, емисиите од кои што

може да произлезе штета за имотот или кои ги нарушуваат или влијаат врз биолошката и

пределската разновидност и врз другите пропишани начини на користење на животната

средина, се во ограничени количества.

Емисионата концентрација и емитираното количество на штетни материи што го

загадуваат воздухот, ne se определувани за секоја штетна материја, во однос на

граничното количество на емитираната штетна материја, во рамките на процесот на rabota

во инсталацијата.

При тоа констатираме дека:

-Емисијата на zagaduva~ki supstancii, е во границите на емисионото количество и

максимално дозволените концентрации.

-Емисија на органски supstancii, ne se идентификуванi.


52

-Емисија на неоргански supstancii, во oblik na cvrsti ~esti~ki, aero soli ili

gasovi, не sе идентификуванi.

-Емисија на канцерогени supstancii, не е идентификувана.

-Instalacijata ne spa|a vo Prilog 2 od Pravilnikot, za Grani~ni vrednosti na

emisii na odredeni proizvodni procesi i instalacii.

-Instalacijata ne spa|a vo kategorijata kade {to se upotrebuvaat stacionarni

motori so vnatre{no sogoruvawe

-Instalacijata ne spa|a vo kategorijata kade {to se upotrebuvaat isparlivi

organski soedinenija. Opredeluvawe na Mernite mesta Mernite mesta se opredeleni, vrz osnova na potrebata da se dobijat {to porealni informacii za nivoto na kvalitetot na ambientalniot vozduh, i toa;

1. Мерно место бр. 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот

2. Мерно место бр. 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина

Rezultati od izvr{eni merewa

Ниво на Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани честици,

респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици во животната средина

Мерно место 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот

Резултати од извршени мерења на нивото на суспендирани честици ПМ 10 честици

Објект ФАРМА за КОКОШКИ Гевгелија

Дата и време на мерење 06.05.2019

Метода на мерење МКС EN 12341:2007 **

Инструмент TURNKEY DustMate kit

Период на мерење 09:45 до 10:00

Правилник Правилник за граничните вредности за дозволени

нивоа на емисии и видови на загадувачки

супстанции во отпадните гасови и пареи кои ги

емитираат стационарните извори во воздухот (Сл.

весник на РМ. бр. 141/2010)

Број Мерно

место

Концентрација ГВЕ

mg/m3 mg/Nm3

На граница на локацијата

4. ММ 1 8 50

Мерно место 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина во близина на

вентилаторот












Број Мерно

место


mg/m3 mg/Nm3


5. ММ 2 18 50


53

So ogled na toa {to, operatorot }e koristi Pe~ka na drva, so mo}nost pomala od 250 KV, emisiite vo atmosverata od sogoruvawa vo to~kesti izvori, ne se zemaat vo predvid.

Tabela; Kotli so mo}nost pove}e od 250 kW

Tabelata ne se popolnuva

Kapacitet na kotelot

Proizvodstvo na parea:

Termalen vlez:

kg/h

MW

Gorivo za kotelot

Tip: jaglen/nafta(LPG)/gas/biomasa itn.

Maksimalen kapacitet na sogoruvawe

Sodrìna na sulfur:

kg/h

%

NOx

mg/Nm3

00S 3% O2 (Te~nost ili Gas), 6%

O2(Cvrsto gorivo)

Maksimalen volumen na emisija m3/h

Temperatura 0C(min) 0C(max)

Periodi na rabota ~as/den denovi/godi{no

So ogled na toa {to, ne se produciraat drugi golemi emisii od procesite na rabota na Farmata,

Tabela; Za drugi goleni emisii vo proizvodstvoto Normalnite uslovi za temperatura i pritisok se: 0oC, 101.3 kPa


Izvor na

emisija

Detali za emisijata Namaluvawe na

zagaduvaweto

Referenca/

br. na oxak

Visina na

oxak

(m)

Supstancija/m

aterijal

Masen

protok

(mg/Nm3)

Protok na

vozduh

(Nm3/~as)

Tip na

filter/ciklo/

skruber

Analogno na toa, nemoè da se priloì lista na to~kesti izvori na emisija, nitu

opis na izvorite na fugitivna emisija. Vo odnos na Fugitivnite emisii, so ogled na toa {to nema takvi instalacii, ne postojat ispu{tawa i istekuvawa vo te~na, gasovita ili cvrsta sostojba, od zaptivki na ventili, pumpi i prirabnici, nema zagubi od vetreewe i tretirawe na skladirani te~nosti.


54


P o g l a v j e 7 EMISII VO POVR[INSKITE VODI I KANALOZACIJA


55

Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija

1.Sostojba so vodite

Terenot vo okolinata na Farmata, ne raspolaga so pogolemi vodni te~enija, pri

{to site vodi pa i do`dovnite gi drenira Konska Reka.

Vo zonata na Komplrksot, nema zabeleàno povr{inski vodoteci, a toa donekade

e i kako rezultat na toa {to, istiot e so relativno mala povr{ina.

Poradi toa, i posebni merki za za{tita na Kompleksot na Farmata, od probivawe

na povr{inskite vodi, ne se prevzemani, so {to prakti~no i ne se naru{uva

vospostaveniot priroden drenaèn sistem, nitu vo Komleksot, nitu vo negovata

okolina, odnosno, aktivnostite koi se prevzemaat vo Kompleksot, ne go zafa}aat

glavniot priroden reìm.

2.Potrebni koli~ini voda

Snabduvaweto so voda za sanitarni i higienski potrebi, vo procesite na rabota,

se vr{i preku lokalen vodovoden system od naselenoto mesto Moin.

-Voda za sanitarni potrebi na vrabotenite e potrebno po 30 litri na den za eden

vraboten, odnosno; 4 vraboteni h 30 litri = 120 litri/den, ili 0,120 m3/den, odnosno

godi{no za 360 rabotni denovi, okolu 40 m3/god.

-Voda za napojuvawe na ìvinata se upotrebuva po 0,23-0,33 litri/den/koko{ka,

odnosno za 10.000 broja, odnosno okolu 2,8, m3/den ili 1.008 m3/god.

-Voda za miewe na opremata, }e se upotrebuva po okolu 200 litri na den, odnosno

vkupno godi{no 72 m3/god..

-Voda za miewe na rabotnite prostorii za tehnolo{kite procesi, }e se

upotrebuva po okoli 100 litri na den, odnosno vkupno godi{no 36 m3/god.

-Za odrùvawe na higienata vo placot, orientaciono se upotrebuva po okolu 2,0

m3/mese~no, voda, odnosni za 12 meseci, vo godinata, potrebni se okolu 24 m3 voda

godi{no.

3.Otpadni vodi

-Atmosferskite otpadni vodi, spored vkupnata povr{ina na slobodnite

povr{ini i objektite od 7.000 m2 i srednata godi{na koli~ina na vrneì od 682 l/m2,

vo lokacijata }e navrnuvaat okolu 4.775 m3 voda, od koi kako otpadna voda ostanuvaat

42%, odnosno, okolu 2.000 m3/godi{no, koja istekuva vo recipient, preku otvoreni

kanali.

-Sanitarnata voda od potrebite na 4 vraboteni }e odi vo postrojka za taloèwe.

Od otpadnite vodi za sanitarni potrebi, kade se upotrebuvaat okolu 40 m3/god, kako

isparuvawa i zagubi se javuvaat koli~ini od okolu 20%, odnosno 8 m3, a kako otpadna

voda ostanuva koli~ina od 32 m3/godi{no.

-Od procesite za odrùvawe na opremata, kade {to se odvivaat tehnolo{ki


se javuvaat koli~ini od 20%, odnosno 15 m3, pa ostanuva otpadna voda vo koli~ina od

57 m3 godi{no, koja }e odi vo postrojkka za taloèwe.

-Od procesite za odrùvawe na prostoriite, kade {to se odvivaat tehnolo{ki


se javuvaat koli~ini od 20%, odnosno 7 m3, pa ostanuva otpadna voda vo koli~ina od 29

m3, godi{no, koja }e odi vo postrojka za taloèwe.

-Od procesite na miewe i odrùvawe na slobodniot prostor, kade }e se

upotrebuvaat 24 m3/god., kako isparuvawe i zagubi, se javuvaat koli~ini od okolu 20%,

odnosno 5 m3/god, pa ostanuva otpadna voda vo koli~ina od okolu 19 m3/god. koja preku

otvoreni kanali ]e odi vo recipient.


56

4.Mo`ni vlijanija vrz povr{inskite vodi Kako emisii na otpadni vodi od Instalacijata i procesite na rabota, se

pojavuvaat: sanitarnite otpadni vodi, otpadnite vodi od odrùvawe na opremata,

prostoriite, lokacijata i atmosverski otpadni vodi.

Sanitarnite otpadni vodi, i otpadnite vodi od sanitacija na opremata i

prostoriite, se zafateni vo lokalna fekalna kanalizacija pri {to istite se

odnesuvaat vo postrojka za taloèwe i pro~istuvawe, posle koe pro~istenite vodi se

izpu{taat vo recipient i istite ne doa|aat nepro~isteni vo dopir so povr{inskite

vodi. Od organskoto opteretuvawe na ovie vodi, se o~ekuva emisija na BPK 5, koja

iznesuva 26 kg/god.

Vodite od sanitacija na lokacijata i atmosverskite vodi koi moàt da navrnat

na lokacijata, dobar del poniraat, a ostanatite istekuvaat po otvorenite kanali niz

lokacijata i po{iroko, i se vlivaat vo okolnite vodoteci, a so ogled na toa {to sodràt

samo ne~istotii od krovot na Objektot i slobodnite povr{ini istite ne gi zagaduvaat

povr{inskite void so zagaduva~ki materii.

5.Ocenka na emisiite vo

povr{inskite vodi i kanalizacija

Sporedeno so Osnovnite zagaduva~ki materii, za koi {to treba da se vodi smetka

pri utvrduvawe na grani~nite vrednosti za ispu{tawata- Aneks 3 i Prioritetni

zagaduva~ki supstancii vo vodite Aneks 4, vo otpadnite vodi od Instalacijata ne

sodrì nitu eden element, {to bi gi zagadil povr{inskite vodi, a bidej}i postoi samo

lokalna kanalizacija, nema emisii vo organizirana kanalizacija.

Soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl.Vesnik na RM br.18/1999),

sporedeno so grani~nite vrednosti (maksimalno dozvolenite vrednosti ili

koncentracii, sanitarno higienskiot kvalitet na vodata), vodite ne moè da se

klasificiraat.

Od tehnolo{kite procesi vo instalaciite, ne postojat zagaduvawa na

povr{inskite vodi vo najbliskiot vodotek.


57


Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija

Parametar Pred da se tretira Posle tretirawe

Ime na

supstancija

Maks.

Prosek

na ~as

(mg/l)

Maks.

Dneven

protok

(mg/l)

kg/den

kg/godina

Maks.

Prosek

na ~as

(mg/l)

Maks.

Dneven

protok

(mg/l)

Vkupno

kg/den

Vkupno

kg/godina

Identitet

na

recipientot

[6N;6E]4


58


To~ka na monitoring/Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem:

_________________________________________________

Parametar Rezultati

mg/l)

Normalen

analiti~ki

opseg

Metoda/tehnika

na analiza

Datum Datum Datum Datum

rN

Temperatura

Elektri~na provodlivost mS

Amoniumski azot NH4-N

Hemiska potro{uva~ka na

kislorod

Biohemiska potro{uva~ka na

kislorod

Rastvoren kislorod O2(r-r)

Kalcium Sa

Kadmium Cd

Hrom Cr

Hlor Cl

Bakar Cu

@elezo Fe

Olovo Pb

Magnezium Mn

Mangan Mn

@iva Hg

Nikel Ni


59

Kalium K

Natrium Na

Sulfat SO4

Cink Zn

Vkupna bazi~nost (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod TOS

Vkupen oksidiran azot TON

Nitriti NO2

Nitrati NO3

Fekalni koliformni bakterii

vo rastvor (/100mls)

Vkupno bakterii vo rastvor

(/100mls)

Fosfati PO4


60


P o g l a v j e 8 EMISII VO PO^VA


61

Emisii vo po~va Vlijanieto od rabotata na Farmata, vrz po~vata i podzemnite vodi, generalno se

odrazuva vrz: zavzemawe na zemji{te; promena na pedolo{kiot sostav, promena na

mikroreqefot.

Vo smisla na zavzemawe na zemji{te, moè da se kaè deka, Instalacijata e

locirana na ramen teren, kade povr{inskiot pokriva~ e so sreden kvalitet, i zemji{teto

nema golema proizvodstvena vrednost, pokrieno e so srednobonitetna po~va, nepo{umeno

i relativno zatrevneto, bez golemo zna~ewe duri i za sto~arski potrebi, a osven toa,

vkupnata povr{ina na lokacijata, e zna~itelno mala. Od fazata na dejnostite i

aktivnostite na Instalacijata, doa|a do promena na morfolo{kata struktura na

zemji{teto, odnosno do me{awe na sloevite.

So obavuvawe na dejnostite i aktivnostite vo Instalacijataa, se menuva reljefot,

rastitelniot i ìvotinskiot svet od lokalitetot, i posredno se menuvaat

prepoznatlivite pejsaì na terenot. Vo podra~jeto koe go zafa}a Instalacijata, nema

zabeleàno pogolemi koli~estva na podzemni vodi, i toa se klasificira vo tereni koi

ne se odlikuvaat so obilni vodni resursi.

Vlijanijata, vrz podzemnite vodi bi moèle da se izrazuvaat niz promena na

pravecot na strujnite pateki, zgolemuvawe ili namaluvawe na protekot na voda, i promena

na kvalitetot na vodite, odnosno fizi~ko i hemisko zagaduvawe na vodite.

Zagaduvaweto na po~vata i podzemnite vodi so pra{ina, koja se producira kako

rezultat na dejnostite i aktivnostite na Instalacijata, voglavno e ograni~eno vo samata

lokacija, a pra{inata se emitira vo mnogu mali koli~ini.

Zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi so pra{ina, nadvor od Instalacijata,

osobeno pri prevozot na materijalot, nema vo golemi koli~ini.

Zagaduvaweto na po~vata i podzemnite vodi od nafta se ograni~eni, bidej}i vo

Instalacijata ne se koristi Kotlara.

Zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi od industriskiot neopasen, komunalniot

i komercijalniot otpad, kako i od te~niot otpad od sanitarnite jazli, e zanemarlivo,

poradi nivnite izuzetno mali koli~ini, so toa {to te~niot otpad prethodno odi vo

Postrojka za taloèwe i pro~istuvawe koja ja odrùva ovlasteno lice.

Otpadnite materijali, privremeno se odlagaat na sootvetni mesta, i se

transpostiraat od strana na operatorot.

So ogled na vakvata sostojba ne e potrebno prezemawe na postapki za spre~uvawe na eventualno naru{uvawe na sostojbata na bilo koi podzemni vodni tela. Vo Instalacijata, vo ramkite na tehnolo{kite procesi na rabota, ne se vr{at zemjodelski aktivnosti, pa spored toa i ne se sozdava otpad od zemjodelski aktivnosti i za zemjodelski nameni, nitu otpadna mil, pepel, otpadni te~nosti, kal i drugo, koi bi se rasfrlale vrz po~vata. Evidentno e toa deka, nezemjodelskiot otpad {to se sozdava od vrabotenite i tehnolo{kite procesi na rabota, spored vidot na otpadot, privremeno se odlaga vo krugot na Instalacijata, od kade {to gi transportira operatorot. Imaj}i gi predvid navodite, proizleguva konstatacijata deka od rabotata na Instalacijata, nema pogolemo vlijanie vrz po~vata i podzemnite vodi. Bez razlika na vakvata sostojba, operatorot i vo ovaa oblast, gi sledi grani~nite vrednosti na emisii za ispu{tawa vo po~va.


62


P o g l a v j e 9 ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI


63

Zemjodelski i farmerski aktivnosti

Sostojba so zemjodelski otpad So tehnolo{kite procesi na rabota vo Instalacijata, ne se vr{at zemjodelski aktivnosti i ne se sozdava otpad od zemjodelski aktivnosti ili za zemjodelski nameni. Spored toa nemoè da se opi{i prirodata i kvalitetot na zemjodelskiot i nezemjodelskiot otpad {to bi se rasfrlal na zemji{te, kako i koli~estva i periodi i na~in na primena. Nezemjodelskiot otpad {to se sozdava od vrabotenite i tehnolo{kite procesi na rabota, vo Instalacijata, vo zavisnost od vidot na otpadot, privremeno se odlaga na lokacijata a potoa se odnesuva od strana na operatorot, {to zna~i deka nema nikakvo rasfrlawe na zemjodelski i nezemjodelski otpad. Imaj}i predvid deka so tehnolo{kite procesi na rabota vo Instalacijata ne se vr{at zemjodelski aktivnosti, i ne se sozdava otpad od zemjodelski aktivnosti i za zemjodelski nameni,

Opis na prirodata i kvalitetot na zemjodelski ili nezemjodelski otpad


Identitet na povr{inata

Vkupna povr{ina (ha)

Korisna povr{ina(ha)

Kultura

Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha)

Koli~estvo na mil rasfrlena na samata

farma

(m3/ha)

Proceneto koli~estvo na Fosfor vo

milta rasfrlena na farmata (kg P/ha)

Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha)

Apliciran Fosfor (kg P/ha)

Vk. koli~estvo vnesena mil (m3)


64


P o g l a v j e 10 BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE


65

Bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe

1. Bu~ava

Kako izvori na bu~ava od procesite na vr{eweto na dejnosta vo Instalacijata,

moè da bidat od rabotata na; ma{ini, oprema i aparati, od motornite vozila {to

transportiraat materijal, od rabotata na vozilata {to soobra}aat vo okolinata i

drugi. Bu~avata koja {to se predizvikuva od rabotata na Instalacijata pretstavuva

op{t izvor na bu~ava.

Bu~avata {to se sozdava od rabotata na opremata za ekploatacija i prerabotka,

motornite vozila, kako i od rabotata na vozilata {to zemaat gotov materijal, od

rabotata na vozilata {to go podignuvaat otpadot, e vo ramkite na standardite za

proizvodstvo na tie vozila.

Soglasno Pravilnikot za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta (Sl.

Vesnik na RM br.120/08), vo zavisnot od stepenot na za{tita od bu~ava i od vidot na

aktivnostite i osetlivosta na naselenieto koe prestojuva, lokalitetot spa|a vo;

-Podra~je od 4 stepen na za{tita od bu~ava, so dozvoleni zafati vo okolinata koi

moàt da predizvikuvaat pre~ewe so bu~ava, podra~je bez stanovi nameneto za

indusriski ili zanaet~iski ili drugi sli~ni proizvodstveni dejnosti, transportni

dejnosti, dejnosti za skladirawe i servisni dejnosti i komunalni dejnosti koi

sozdavaat pogolema bu~ava.

Soglasno Pravilnikot za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.Vesnik br.147/08) ;

-Spored stepenot na za{tita od bu~avata, grani~nite vrednosti za osnovnite indikatori za bu~avata vo ìvotnata sredina predizvikana od razli~ni izvori, ne treba da bide povisoka od:

Podra~je spored stepenot

na za{tita od bu~ava

Nivo na bu~ava dVA

Ld Lv Ln

Podra~je od 4 stepen 70 70 60

Ld-indikator na bu~ava za voznemirenost vo tekot na denskiot period Lv-indikator na bu~ava za voznemirenost vo tekot na ve~eren period Ln-indikator na bu~ava za voznemirenost vo tekot na no}niot period

-Grani~nite vrednosti za dopolnitelniot indikator LA max, (poseben indikator na bu~ava so sootvetni grani~ni vrednosti, koj se primenuva po potreba), koi ne treba da bidat nadminati so cel da se spre~at nesakani efekti po zdravjeto kaj izloènata populacija, iznesuvaat:

Vidovi na prostorii Nivo na bu~ava dVA

LAmax-den LAmax-no}e

Stanbena zona, nadvor - 60

Prostorii vo stanbeni objekti, vnatre - 45

Bolnici, stacionari - 45

Industriski, komercijalni, trgovski

i soobra}ajni regioni

110 110

Javni sobiri, festivali,

koncerti, diskoteki

110 110


66

-Grani~nite vrednosti za nivoto na bu~avata vo reoni nadvor od urbanizirani lokacii, iznesuvaat:

Vidovi reoni Nivo na bu~ava dVA

Ld Lv Ln

Reoni izloèni na intenziven

paten soobra}aj

60 55 50

Reoni izloèni na intenziven

èlezni~ki soobra}aj

65 60 55

Reoni izloèni na

avionski soobra}aj

65 65 55

Reoni so intenzivna

industriska aktivnost

70 70 70

Tivki reoni

nadvor od aglomeraciite

40 35 35

Soglasno Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (Sl. Vesnik na RM br. 1/09), Maksimalno dozvolenoto nivo na bu~ava za ovoj vid na podra~ja, gi ima slednite vrednosti:

Podra~je definirano spored

stepenot na za{tita od bu~ava

Nivo na bu~ava izrazeno vo dVA

Ld Lv Ln

Podra~je od 4 stepen 70 70 60

Soglasno Pravilnikot za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od bu~ava (Sl.Vesnik na RM br.21/08),

Grani~na vrednost Vreme na izloùvawe Lekvivalentno dV

-Grani~nata vrednost na izloùvawe 8 ~asa 87

-Gorni akcioni vrednosti na izloùvawe 8 ~asa 85

-Dolni akcioni vrednosti na izloùvawe 8 ~asa 80

-Nedelno nivo na izloùvawe nedelno 87

Iako objektot e pomesten vo Podra~je od ~etvrt stepen, soglasno Odlukata za

utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi, se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite

od {tetna bu~ava, treba da se napomene deka ovie parametri se odnesuvaat za mesta

kade {to postoi mo`nost da se voznemiruvaat gra|anite, odnosno vo naseleni mesta.


67

Lista na izvori na bu~ava

Izvor na

emisija

Referenca

br.

Izvor/ured

Oprema

Referenca

br.

Intenzitet na

bu~ava Db na

ozna~ena

oddale~enost

Periodi na emisija

Broj na ~asovi

Predpladne/Popladne

1. Ma{ini,

uredi,

oprema

Odgleduvawe na

ìvina

Spored upatstvo

za upotreba

24 ~asa na den

Pretpladne/popladne

365 dena godi{no

2. Vozila Dotur na

materijali,

odvoz na otpad,

odvoz na

proizvodi

Spored upatstvo

za upotreba

8 ~asa na den

Pretpladne/popladne

365 dena godi{no

3. Bu~na

aktivnost na

ìvinata

Odgleduvawe na

ìvina

Neopredeleno 24 ~asa na den

Pretpladne/popladne

365 dena godi{no

4. Bu~na

aktivnost na

~ovekot

Odgleduvawe na

ìvina

Neopredeleno 24 ~asa na den

Pretpladne/popladne

365 dena godi{no

Lokaciite na mernite mesta se opredeleni, vrz osnova na potrebata da se

dobijat {to porealni informacii za nivoto na bu~avata i toa;

1. Мерно место бр. 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот

2. Мерно место бр. 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина

3. Мерно место бр. 3 – 7м од ивицата на новиот хангар позади

Lokacii osetlivi na bu~ava; -U~ili{te, ambulanta i sli~no, na pove}e od 2.000

m od Instapacijata

Kvantitativnite vrednosti, dobieni pri merewa, za opredeluvawe na nivoto na

bu~avata koja se emitira vo ìvotnata sredina od rabotnite aktivnosti, opredeleni se

so posebni merewa, koi iznesuvaat:

Мерно место 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот

Резултати од извршени мерења на нивото на бучава во животната средина



Метода на мерење МЕ 10.6, МКС ISO 1996-2:2010*

Инструмент Sound level meter type HD 600 EXTECH


Време на одзив Брзо

Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max

(dBA) (dBA) (dBA) (dBA)


1. ММ 1 52.70±1,86 70 55.10±1,86 110


68

Мерно место 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



2. ММ 2 63.10±1,86 70 65.80±1,86 110

Мерно место 3 – 7м од ивицата на новиот хангар позади








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



3. ММ 3 55.40±1,86 70 58.00±1,86 110

Merki za za{tita od bu~ava Pravnoto i fizi~ko lice e dol`no:

-Da odbira, nabavuva i upotrebuva oprema, instalacii, uredi sredstva za rabota, koi sozdavaat nisko nivo na bu~ava.

-Da gi izvr{uva svoite aktivnosti na na~in koj ne dozvoluva predizvikuvawe na bu~ava vo ìvotnata sredina, nad grani~nite vrednosti na nivoto na bu~avata.

-Da se vozdrùva od prezemawe na dejnosti i aktivnosti koi sozdavaat neprijatnost od bu~ava, kaj lu|eto.

-Da vr{i monitoring na bu~avata, soglasno so integriranata ekolo{ka dozvola, -Podatocite i informaciite od monitoringot na sostojbata so bu~avata, da se

dostavuva do nadleèn organ.


69

2.Vibracii

Vibraciite nastanuvaat kako posledica na oscilaciite, predizvikani od

ma{inite, aparatite i uredite pri procesot na rabota, so koi {to rabotnikot direktno

ili indirektno rakuva ili gi opsluùva, poradi {to moàt da nastanat povredi na

nervniot sistem.

Vo konkretniot slu~aj, vibracii moàt da se pojavuvat pri rabota na ma{inite,

aparatite i uredite, kako i od rabotata na vozilata, no istite spored intenzitetot, se

zanemarlivi.

Vo sekoj slu~aj i vlijanieto od vibracii, ne treba da se zanemaruva i za istoto

treba da se ponudi sootvetno re{enie.

Vibraciite na zemji{teto {to se javuvaat kako posledica od oscilaciite na

mehani~kite sistemi i orudijata za rabota, prema soznanijata ne se so mnogu golem

intenzitet i imaat kartakter na vibracii so mal opseg ~ij intenzitet ne moè to~no da

se predvidi od kade proizleguvaat.

Vo otsustvo na pove}e pravni akti za vibraciite, soglanso Pravilnikot za

bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od mehani~ki

vibracii (Sl. Vesnik na RM br.26/08), grani~nite vrednosti na izloènost iznesuvaat:

Grani~ni vrednosti na izloènost na vibracii

vibracii na raka vibracii na celo telo

Grani~na vrednost m/sek2 Grani~na vrednost m/sek2 -Grani~nata vrednost za dnevna

izloènost za period od 8 ~asa, zemeno

kako standard, iznesuva

5,00

-Grani~nata vrednost za dnevna

izloènost, za period od 8 ~asa, zemeno

kako standard, iznesuva-

1,15

-Vrednosta na dnevna izloènost,

za period od 8 ~asa, zemeno kako

standard, iznesuva

2,50 -Vrednosta na dnevna izloènost,

za period od 8 ~asa, zemeno kako

standard, iznesuva

0,50

Spomenatite vrednosti spored Pravilnikot, se odnesuvaat na zabrzuvaweto na

vibraciite.

Imaj}i go predvid Standardot ISO 2372, a ocenuvaj}i deka spored snagata na

motorite {to se upotrebuvaat vo Objektot (0->45 kw), amplitudata na vibracii, odnosno

brzinata na vibraciite Vrms(mm/sek), treba da iznesuva do 1,80 mm/sek, i se odnesuva

samo na brzinata na vibraciite.

Kvantitativnite vrednosti, dobieni pri merewa, za opredeluvawe na

intenzitetot na vibraciite koi se emitiraat vo ìvotnata sredina od rabotnite

aktivnosti, opredeleni so posebni merewa na edno merno iznesuvaat: 0,19-3,73 mm/sek,

sredno 0,869 mm/sek.

Programa za namaluvawe na izloènosta na mehani~ki vibracii

Pravnoto i fizi~ko lice e dol`no: -Da izvr{i promena na metodite na rabota, vo metodi koi imaat pomala izloènost na mehani~ki vibracii, -Da vr{i izbor na ma{ini, uredi i oprema, imaj}i ja predvid rabotata koja {to se izvr{uva, a koi predizvikuvaat najmalo mo`no vibrirawe. -Da vr{i nabavka na pomo{na oprema, koja go namaluva rizikot od povredi predizvikani od vibracii,


70

-Da se vozdrùva od prezemawe na dejnosti i aktivnosti koi sozdavaat neprijatnost od vibracii, kaj lu|eto.

-Da gi izvr{uva svoite aktivnosti na na~in koj ne dozvoluva predizvikuvawe na vibracii vo ìvotnata sredina, nad grani~nite vrednosti na izloènost na vibracii.

-Da poseduva Programa za odrùvawe na ma{inite uredite i opremata, rabotnoto mesto i sistemot na rabotnite mesta, -Da vr{i obuka i da dava informacii za pravilna i bezbedna upotreba na ma{inite uredite i opremata za rabota, zaradi namaluvawe do minimum na izloènosta na mehani~ki vibracii, -Da go ograni~uva vremetraeweto i intenzitetot na izloènost na mehani~ki vibracii, -Da vr{i raspored na rabotata, so sootvetni periodi za odmor, -Da vr{i monitoring na vibraciite spored zakonskite propisi i, soglasno so integriranata ekolo{ka dozvola,

-Podatocite i informaciite od monitoringot na sostojbata so vibraciite, da se dostavuvaat do nadleèn organ.

3.Jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe

Investitorot, kupuva surovini i materijali so poznati karakteristiki, kvalitet

i sostav, ne kupuva ili uvezuva, nitu prodava surovini i proizvodi so somnitelen

kvalitet.

Od samiot proces na rabota vo instalacijata, prisutni se samo izvori na

nejonizira~ki zra~ewa vo podra~jeto na niski frekvencii (svetilki, radiobranovi,

akusti~na oprema, dalekuvodi, anteni, ventilatori).

Zaradi sporedba, izvori na nejonizira~ko zra~ewe vo podra~jeto na sredni

frekvencii se: infracrvena i vidliva svetlina, a vo podra~jeto na visoki frekvencii

se: ultravioletova svetlina, rentgensko zra~ewe, gama zra~ewe.

Me|unarodnata komisija za za{tita od nejonizira~ko zra~ewe, International

Commision on Non Ionizing Radiation Protection (ICNIRP), go propi{a Me|unarodniot

standard za ograni~uvawe na izloènost na vremenski, promenlivi, elektri~ni,

magnetski i elektromagnetni poliwa, koj {to iznesuva do 300 GHz.

Ova ograni~uvawe go prifati i Svetskata zdravstvena organizacija na OON,

World Health Organization (WHO), za podra~jeto na celiot svet.

So ogled na toa {to vo slu~ajot se raboti za izvori na nejonizira~ki zra~ewa vo

podra~jeto na niski frekvencii, istite se daleku ispod Me|unarodniot standard za

ograni~uvawe na izloènost na nejonizira~ko zra~ewe.

Praviloto koe {to go vovedoa WHO, ICNIRP, i CENELEC ENV, kon koe treba da se

pridrùvaat site korisnici na radio spektarot e slednoto:

GUSTINATA NA ELEKTROMAGNETNOTO POLE (W/m2) VO OBLASTITE NA ~OVEKOVATA

AKTIVNOST, TREBA DA BIDE POMALO OD F/200, KADE {TO F E FREKVENCIJA VO MHZ

(MEGAHERCI).


71

Maksimalni nivoa na izloènost na lu|eto koi rabotat pri nivoa

na elektromagnetni poliwa pri edna frekvencija

Frekvencisko

podra~je Hz

Kvadrat na sredna

ja~ina na E

Elektromagnetnoto

pole (V/m)2

Kvadrat na sredna

ja~ina na N

magnetnoto pole

(A/m)2

Sredna gustina na

snagata na energija

Y W/m2 mW/cm2

Izloènost na stru~ni lica

300 kHz-9,5 MHz 3,77 h 104 0,265 100 10

9,5 MHz-30 MHz 3,99 h 106/f 23,9/f 9.000/f 900/f

30 MHz-300 GHz 3,77 h 103 2,65 h 10-2 10 1

Izloènost na populacija vo ìvotnata sredina

300kHz-9,5MHz 7.540 0,053 20 2

9,5MHz-30MHz - - - -

Nivo na ja~ina na elektri~noto pole spored INCRP

Frekventno

podra~je

Sredna vrednost na elektri~noto pole

Izloènost na populacijata Izloènost na stru~ni lica

10-400 MHz 28 61 400-2.000 MHz 1,375 h f 1/2 3 h f 1/2

2-300 GHz 61 137

Napomena: f e frekvencija MHz

Dopu{teni nivoa na elektromagnetsko zra~ewe

spored porane{ni standardi

Spored "Pravilnik za Jugoslovenskite standardi za radio komunikaciite" (Sl.

list na SFRJ br. 50/1990), JUS N.NO 205 od 1990 godina, koj se odnesuva na: radio -

komunikacii, radio - frekvenciski zra~ewa i maksimalni nivoa na izloùvawa, koi se

odnesuvaat na lu|eto, maksimalnite nivoa na izloùvawe na lu|eto na

radiofrekvenciski elektromagnetni poliwa, se vo frekvenciski opseg od 300 kHz do

300 GHz.

Pri izloùvawe na ìtelite na elektromagnetni poliwa, kvadratite na

srednite vrednosti na elektri~nite ili magnetnite poliwa, ja~inata na poleto ne smee

da premine edna pettina od nivoata utvrdeni za licata koi vr{at pregled ili

odrùvawe na predavatelite ili na antenite.

Za frekvenciski opseg pogolem od 30 MNz a pomal ili ednakov od 300 GNz nivoto

na izloùvawe na lu|eto koi rabotat pri nivoata na elektromagnetnite poliwa

iznesuva:

3,77 h 103 = 3,77 h 1000 = 3770 V/m2

Pri izloùvawe na ìtelite koi ne rabotat vo nivoata na elektromagnetnite

poliwa, odnosno pri zra~ewe vo ìvotnata sredina se zema 1/5 od vrednosta na lu|eto

koi rabotat, a toa iznesuva:

3770 : 5 = 754 V/m2


72

Lista na izvori na nejonizira~ko zra~ewe

Izvor na

emisija,

referenca

broj

Izvor/ Ured

Oprema,

referenca

broj

Intenzitet

na bu~ava DB

na ozna~ena

oddale~enost

Periodi na emisija,

broj ~asovi

predpladne/popladne

Merni

mesta

Elektro mreà

Elektro motori

Mob.telefonija

El.energija

Meh.energija

Telefonija

Spored

upatstvo za

upotreba

24 ~

Kvantitativnite vrednosti, dobieni pri merewa, za opredeluvawe na nivoto na

nejonizira~ko zra~ewe koe se emitira vo ìvotnata sredina od rabotnite aktivnosti,

opredeleni so posebni merewa, na edno merno mesto iznesuvaat; srednata ja~ina na

elektromagnetnoto pole iznesuva 0,01-0,02 V/m volt/metri, a srednata gustina na

snagata na energija iznesuva 0,002 -0,003 W/m2, mW/sm2, tesli.

Programa na za namaluvawe na izloènosta na nejonizira~ko zra~ewe Pravnoto i fizi~ko lice e dol`no: -Pred nabavka na oprema koja e potencijalna za nejonizira~ko zra~ewe, da gi poznava site potrebni tehni~ki merki za za{tita na rabotnata i ìvotnata sredina od nejonizira~ko zra~ewe, i da vr{i izbor na ma{ini, uredi i oprema, imaj}i ja predvid rabotata koja {to se izvr{uva, a koi predizvikuvaat najmalo mo`no nejonizira~ko zra~ewe. . -Da izvr{i promena na metodite na rabota, vo metodi koi imaat pomala izloènost na nejonizira~ko zra~ewe i da se vozdrùva od prezemawe na dejnosti i aktivnosti koi sozdavaat neprijatnost od zra~eweto, kaj lu|eto. -Pred montirawe na opremata, treba da bidat zavr{eni site podgotovki; grade`ni rabori, podloga, osnova, napojuvawa, vodovi i oprema za prenos, -Montiraweto na opremata da se vr{i vo celost spored upatstvata na proizvoditelot, -Rabotniot personal za montirawe, i ponatamu za odrùvawe na opremata, mora da ima osnovni poznavawa za efektite od izloènost na nejonizira~ko zra~ewe predizvikano od opremata. -Pred pu{tawe vo rabota na opremata, da se izvr{at presmetki i merewa na intenzitetot na nejonizira~koto zra~ewe, kako i da se odredi sigurnosno rastojanie, vrednostite koi ne treba da bidat bliski do grani~nite, a da se izvr{at merewa na kriti~nite to~ki. -Vo uslovi koga opremata se postavuva vo blizina na druga oprema, ili vo naredniot period treba da se postavi druga oprema, treba da se zema vo predvid i nivnoto nejonizira~ko zra~ewe. -Redovno da ima informacii za sostojbata so izloènost na nejonizira~ko zra~ewe vo okolinata na opremata i objektot, i da se obezbedi pristap do informaciite, na javnosta, -Da se prezentiraat; informacii, preporaki, standardi i regulativi, kako i merki za bezbednost za intenzitetot na nejonizira~koto zra~ewe i izloùvawe, koj treba da bide vo ramkite na maksimalno dozvoleniot intenzitet, zaradi bezbedno koristewe na opremata, vo odnos na ìvotnata sredina, -Da gi sproveduva nasokite od zakonskite propisi koi se odnesuvaat na za{tita od nejonizira~ko zra~ewe,


73

-Preku merewa, analizi, procenuvawe i presmetki, da se utvrdi relacijata na dvièwe na nejonizira~koto zra~ewe, negovoto odnesuvawe vo razli~ni uslovi i sredini, intenzitetot i karakterot na dejstvuvawe vrz ~ovekot i zagaduvaweto na ìvotnata sredina, -Da gi opredeli metodite i sredstvata za spre~uvawe na {tetnite vlijanija od nejonizira~ko zra~ewe. -Da poseduva Programa za odrùvawe na ma{inite, uredite i opremata, rabotnoto mesto i sistemot na rabotnite mesta, -Da vr{i monitoring na nejonizira~koto zra~ewe spored zakonskite propisi i, soglasno so Integriranata ekolo{ka dozvola,


74


P o g l a v j e 11 TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI


75

To~ki na monitoring na emisii i zemawe na primeroci

1.Opis na monitoringot Na monitoringot na emisii, kako na~in za sistematizirano merewe, sledewe i

kontrola na sostojbite, kvalitetot i promenite na mediumite i oblastite vo ìvotnata sredina, vo "Stokol", dadeno e sootvetno vnimanie. Kako pravno lice koe ima izvori na emisii, operatorot vr{i interen monitoring na emisiite vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, vo soglasnost so Zakonot za ìvotna sredina i posebnite zakoni od sverata na ìvotnata sredina, gi identifikuva i registrira izvorite na zagaduvawe i prevzema sootvetni merki za namaluvawe na zagaduvawata i doveduvawe na istite vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva. Vo taa smisla operatorot gi sproveduva obvrskite: -Redovno sledewe na emisiite i vlijanieto vrz ìvotnata sredina od izvorite na zagaduvaweto, na na~in {to e predviden so posebniot zakon, -Redovno sledewe na imisiite vo neposredna blizina na izvorite na emisiite, -Dostavuvawe na podatocite do organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina, -Monitoringot na oddelnite medium i oblasti na ìvotnata sredina, se vr{i od ovlasteni pravni i fizi~ki lica i spored metodologija propi{ana so posebnite zakoni.

2.Identifikacija i detali na mestata na monitoring i zemawe na primeroci

Lokaciite na mestata za monitoring opredeleni se vrz osnova na potrebata da se dobijat {to porealni informacii za emisiite vo ìvotnata sredina od rabotata na instalacijata, pri {to se opserviraat site strani na lokacijata.

-Zaradi opredeluvawe prisustvo na {tetni materii {to se emitiraat vo atmosverata, od otpadni gasovi i utvrduvawe na ocenuvawe na sostojbite so PM10 ~esti~ki i nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina, kako merni mesta odnosno mesta za monitoring i zemawe na primeroci, odnosno merewe na nivoto, se opredeluvaat:

=Мерно место бр. 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот

=Мерно место бр. 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина

-Iako e oceneto deka vlijanieto vrz ìvotnata sredina od Sanitarnite otpadni vodi i otpadni vodi od higienizacija, {to se sozdavaat od rabotata na Instalacijata e kontrolirano, kako mo`no mesto za monitoring, moè da se poso~i sobranata otpadna voda, sanitarniot jazol odnosno mobilna sanitarija, pri {to monitoringot se sveduva samo na pratewe na sobiraweto na otpadnite vodi od mestata na sozdavawe.

-So ogled na toa {to oceneto e deka nema zagaduvawe od ispu{tawa vo kanalizacija, ne se identifikuva mesto na monitoring i zemawe na primeroci za taa cel.

-So ogled na toa {to oceneto e deka nema zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi, ne se identifikuva mesto za monitoring i zemawe na primeroci i za niv.

-Iako e oceneto deka vlijanieto vrz ìvotnata sredina od otpadot {to se sozdava od rabotata na instalacijata e kontrolirano, kako mo`no mesto za monitoring, moè da se poso~i sobirnata lokacija za komunalen otpad. Pri toa monitoringot }e se sveduva samo na pratewe na sobiraweto na otpadite od mestata na sozdavawe, nivnoto privremeno odlagawe na sobirnata lokacija i podignuvawe i transportirawe na otpadot


76

-Zaradi ocenuvawe na intenzitetot na bu~avata i nejzinoto vlijanie vrz ìvotnata sredina, kako merni mesta, odnosno mesta na monitoring i merewe na intenzitetot, se opredeluvaat:

=Мерно место бр. 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот


=Мерно место бр. 3 – 7м од ивицата на новиот хангар позади

-Zaradi ocenuvawe na intenzitetot na Vibraciite i nejzinoto vlijanie vrz ìvotnata sredina, kako merni mesta, odnosno mesta na monitoring i merewe na intenzitetot, se opredeluvaat:


Zaradi utvrduvawe na nivoto na nejonizira~ko zra~ewe, i negovoto vlijanie vrz ìvotnata sredina, kako merni mesta odnosno mesta za monitoring i merewe na nivoto, se opredeluvaat:


3. Opis na predlozite za monitoring na emisiite So ogled na tehnolo{kiot proces na rabopta koj {to se primenuva vo

instalacijata, a imaj}i gi predvid emisiite vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, analiziraj}i gi nivnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i prirodata, kako na~in na monitoring, se predlaga:

-Monitoring na sostojbite vo ambientalniot vozduh, da se vr{i so instrument, edna{ godi{no, -Monitoring na intenzitetot na bu~avata, da se vr{i so instrument, edna{ godi{no, -Monitoring na nivoto na vibraciite, da se vr{i so instrument, edna{ godi{no, -Monitoring na nivoto na nejonizira~ko zra~ewe, da se vr{i so instrument, edna{ godi{no. Toa od pri~ini {to, spored dosega konstatiranite sostojbi vo ̀ ivotnata sredina

i vlijanijata od rabotata na instalacijata, vidna e konstatacijata deka nema izraziti {tetni vlijanija, odnosno vlijanija nad maksimalno dozvolenite koncentracii.

Od druga strana, tehnologijata na rabota e standardizirana i vo soglasnost so ekolo{kite aspekti, vo naredniot period istata moè samo da se podobruva, a so samoto toa, nemoè da se o~ekuvaat promeni na vlijanijata vrz ìvotnata sredina na polo{o.

Naprotiv, rezultatite od dosega{niot monitoring, koi {to se vo zadovoluva~ki granici, moè samo da se podobruvaat, so sproveduvaweto na merkite dadeni vo ova Barawe.

4. Metodi na monitoring i zemawe na primeroci Prisustvoto i koncentracijata na {tetni materii vo ambientalniot vozduh od

rabotata na Instalacijata, e opredeleno so merewe so instrument i presmetki na pra{ina PM10 ~esti~ki od rabotata na istalacijata.

[tetnite efekti od bu~avata, kako negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se ocenija so pomo{ doza-efekt, odnosno odnos me|u vrednosta na indikatorot i {tetniot efekt. Vrednosta na indikatorite na bu~avata se opredelija so merewe na lice mesto so pomo{ na digitalen instrument za bu~ava, pri dobri vremenski uslovi, vreme tivko, bez vetar i vremenski nepogodi, kako bi nemalo vlijanie na istite vrz rezultatite od merewata, i pri normalna rabota na ma{inite, opremata, uredite i vozilata.


77

Ocenuvaweto na {tetnosta od dejstvuvaweto na bu~avata se izvr{uva so sporeduvawe na dopu{tenoto nivo na bu~avata izrazeno vo dB(A), so izmerenoto nivo na bu~avata.

[tetnite efekti od vibraciite, se ocenuvaat so pomo{ na merewe na nivoto na mehani~kite vibracii {to se emitiraat od izvorite na vibracii, na lice mesto so pomo{ na digitalen vibrometar, za periodi~ni to~ni i povtorlivi merewa i detekcija na vibraciite, kako rezultat od rabotata na ma{inite, opremata, uredite i vozilata.

Rezultatite od merewata, se sporedeni so grani~nite vrednosti na izloènost na mehani~ki vibracii, i standardite za vibracii,

So merewata na izloènosta na nejonizira~ko zra~ewe od rabotata na instalacijata, se opredelija emisiite i imisionite parametri, pri {to se opredelija osnovnite pokazateli za vlijanieto {to se javuva kako rezultat na tehnolo{kite procesi i upotrebata na ma{inite, aparatite, uredite i instalaciite.

[tetnite efekti od nejonizira~koto zra~ewe, kako negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se oceneti so pomo{ na opredeluvawe na gustinata na elektromagnetnoto pole vo oblasta na ~ovekovata aktivnost.Vrednosta na indikatorite na nejonizira~koto zra~ewe e opredelena so merewe na lice mesto, a za utvrduvawe na nivoto na izloènost na nejonizira~koto zra~ewe koe {to se emitira od izvorite na elektromagnetnite poliwa, pri {to se koristeni RF i EMF mera~i, a rezultatite od mereweto se sporedeni so dozvolenite nivoa na nejonizira~ko zra~ewe.

Tabela; Monitoring na emisii i zemawe primeroci Parametar Frekfencija na

monitoring Metod na zemawe na

primeroci Metod na

analiza/tehnika

Intenzitet na Bu~ava

Edna{ godi{no So instrument Standard ANSI S 1.4

Kvalitet na Ambientalen vozduh

Edna{ godi{no

So instrument

Standard ISO 5725-1

Vibracii


Nejonizira~ko zra~ewe



78

Vlez vo lokacijata

Farma za koko{ki "Stokol" Merni mesta i to~ki za monitoring MM-1; B, AV MM-2: B, AV, VIB, NZ MM-3; B,

MM 3

MM 2

MM 1


79


P o g l a v j e 12 PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE


80

Programa za podobruvawe

Predlog Programa za podobruvawe

Operatorot, vo kontinuitet, prezema merki i aktivnosti za voveduvawe

na tehnologija, ma{ini i oprema, i sproveduvawe na takov vid na eksploatacija,

so {to, emisiite {to se ispu{taat vo mediumite i oblastite na ìvotnata

sredina, postojano se ispod Maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva,

i ne se {tetni za ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Ma{inite i opremata, kako i tehnologijata na rabota, se standardizirani,

zastapeni se sootvetni dostapni tehniki, adekvatni za vakov vid na aktivnost,

vo naredniot period nema da se zamenuvaat so polo{i, a so samoto toa, nemoè

da se o~ekuvaat i promeni vo vlijanijata vrz ìvotnata sredina, na polo{o.

Naprotiv, ma{inite i opremata, vo idnina, moè samo da se

osovremenuvaat, i koga }e bidat dostapni takvite tehniki, so samoto toa i

vlijanijata vrz ìvotnata sredina u{te pove}e }e se namaluvaat.

Potro{uva~kata na surovini, prirodnoto bogatstvo, energijata, vodata i

drugite materijali, e soglasno Proekciite za proizvodstvo, i nemoàt da se

namaluvaat, {to bi se reperkuiralo na obemot na proizvodstvo, na rabotata i

kvalitetot na ma{inite, a ne na namaluvaweto na emisiite.

Poradi toa, Predlog-Programata za podobruvawe, }e bide popolneta so

programski proekti i sodrìni, koi {to vo naredniot period treba da se

ispolnat vo smisla na:

-Ureduvawe na lokacijata i pristapnite pati{ta,

-Nabavka na sadovi za otpad i ureduvawe na

odlagali{ta za otpad

-Ureduvawe na Jama za uginati koko{ki


Ovlasteno lice

________________________


81

PROGRAMSKI PROEKT br. 1

Ureduvawe na lokacijata i pristapni pati{ta

1.Opis;

Zaradi obezbeduvawe pristap do Objektot i lokaciite na Instalacijata,

predvideno e ureduvawe na lokacijata i pristapnite pati{ta do lokacijata so

sootvetna {irina i so soodvetno odvodnuvawe.

2.Predvidena data za po~etok na realizacijata;

Vtora polovina na 2019 godina

3.Predvidena data za zavr{uvawe na proektot;


4.Vrednost na emisiite do i za vreme na realizacijata;

Emisiite se nezna~itelni

5.Vrednost na emisiite po realizacina na proektot;

]e se namalat emisiite vo atmosverata, povr{inskite i podzemnite vodi.

Emisiite }e bidat vo granicite na MDK

6.Vlijanie vrz efikasnosta (Promeni vo potro{uva~kata na

energija, voda, surovoni)

]e se namali potro{uva~kata na gorivo.

7.Monitoring;

-Parametar; Infrastruktura

-Medium; Voda, vozduh, po~va

-Metoda; Organolepti~ki

-Za~estenost; Edna{ godi{no

8.Izve{tai od monitoringot;

Monitoringot }e go vr{i odgovornoto lice za pra{awata od ìvotnata

sredina, so toa {to }e se vr{i uvid na realizacijata na proektot,

a izvestuvaweto }e go dava na krajot na godinata.

9.Vrednost na Proektot;

185.000 denari (pretpostaveno)


82


Nabavka na sadovi za otpad

i ureduvawe na odlagali{ta za otpad

1.Opis;

Zaradi podvoeno sobirawe na komunalniot, komercijalniot, industriski

neopasniot otpad, otpadot od pakuvawa, otpad od metali, plasti~en otpad i

drug vid cvrst otpad, predvidena e nabavka na sootvetni sadovi.

Za privremeno odlagawe na ovie otpadi, na lokacijata se predviduva

ureduvawe na sootvetni odlagali{ta.


Prva polovina na 2019 godina






]e se namali zagaduvaweto na ambientalniot vozduh i po~vata.




Nema da ima promeni

7.Monitoring;

-Parametar; Cvrst otpad









60.000 denari


83


Ureduvawe na Zemji{na jama za

Uginati koko{ki

1.Opis;

Zaradi higiensko postapuvawe so koko{ki koi vo fazata na odgleduvawe, od

razli~ni pri~ini uginuvaat, Operatorot }e uredi Zemjenata jama za umrena

ìvina, iskopana vo forma na bukvata “P”, kade {to sekojdnevno se otstranuva i

zakopuva umrenata ìvina, koja najnapred se tretira so var, a potoa se prekriva

so sloj od zemja, locirana vo krugot na farmata, pri {to posle truleweto,

materijalot se odnesuva zaedno so otpadot.


Prva polovina na 2019 godina






]e se namali zagaduvaweto na ambientalniot vozduh i po~vata.




Nema da ima promeni

7.Monitoring;

-Parametar; Cvrst otpad









90.000 denari


84

PREGLED

na realizacijata na proektite od

Programata za podobruvawe i finansiraweto

Reden

Br.

Programski proekt Finansirawe po godini

Godina 2016/17

1. Ureduvawe na

lokacijata i

pristapniot pat do

Instalacijata

185.000

2.

Nabavka na sadovi

i ureduvawe na

odlagali{ta

za otpad

60.000

3. Ureduvawe na Zemji{na

jama za Uginati koko{ki

90.000

Vkupno

3 Programski proekti

335.000,oo


85


P o g l a v j e 13 SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI


86

Spre~uvawe na havarii i reagirawe vo itni slu~ai 1.Op{to za havariite Trgnuvaj}i od postavkite na Zakonot za ìvotnata sredina, sekoe pravno ili fizi~ko lice, koe e sopstvenik ili vr{i dejnost vo proizvodstven, transporten ili vo sistem za skladirawe, vo koj se prisutni opasni supstancii, vo koli~estva pogolemi ili ednakvi na propi{anite grani~ni vrednosti (pragovi), opredeleni so propis, e dol`no da gi prezeme site merki, neophodni za spre~uvawe na havarii, i za ograni~uvawe na nivnite posledici vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto, a za prezemenite merki, da go izvesti nadle`niot organ na dràvnata uprava. Imaj}i predvid deka, Havarijata pretstavuva pojava na golema emisija, poàr ili eksplozija, "Stokol", gi analizira{e mo`nite nekontrolirani nastani vo tekot na raboteweto, koi so u~estvo na edna ili pove}e supstancii, bi moèle da go dovedat do seriozna opasnost, ìvotot ili zdravjeto na ~ovekot i ìvotnata sredina, vedna{ ili podocna, vo ili nadvor od sistemot. So ogled na prirodata na rabotata na instalacijata, "Stokol", kako operator, utvdi deka ne se prisutni opasni supstancii voop{to, nitu vo koli~ini pogolemi ili ednakvi na propi{anite grani~ni vrednosti. Analogno na toa, ne postoi neposredna zakana od ekolo{ka {teta, ili {teta koja moè da nastane kako posledica na vr{ewe na aktivnostite, vrz:

-Za{titenite vidovi i prirodnite ìveali{ta, {to bi imalo zna~itelno nepovolni vlijanija vrz postignuvaweto i odrùvaweto na povolniot status za za~uvuvawe na ovie ìveali{ta ili vidovi,

-Vodite, {to bi imalo zna~itelno vlijanie vrz ekolo{kiot, hemiskiot i/ili kvantitativniot status i/ili ekolo{kiot potencijal na vodite,

-Po~vata, {to bi zna~elo, nejzina kontaminacija, koja predizvikuva zna~itelen rizik po zdravjeto na ~ovekot, kako rezultat na direktna ili indirektna primena na supstancii, preparati, organizmi ili mikroorganizmi, vo, na ili pod po~vata. I pokraj toa, generalno, cenej}i gi zakonskite obvrski za opasnite supstancii i nivnite grani~ni vrednosti (pragovi), i kriteriumite ili svojstvata spored koi supstancijata se klasificira kako opasna, "Stokol", }e prezema, postoe~ki ili predloèni merki i proceduri za itni slu~ai. So ogled na toa {to, vo sistemot, opasnite supstancii ne se prisutni vo propi{anite koli~estva, "Stokol", kako operator, izgotvi:

-Vnatre{en plan za vonredni sostojbi, so Plan na dejnosti koi bi moèle da predizvikaat ekolo{ka havarija i o~ekuvani mo`ni havarii, -Merki za bezbednost i proceduri za preventivno dejstvuvawe za spre~uvawe na incidenti, -Programa za postapuvawe vo itni slu~ai, so odredbi za reagirawe pri pojava na slu~ajni emisii i itni slu~ai von normalnite rabotni ~asovi, -Izjava za procedurite i planovite za postapuvawe so upravuvaweto pri slu~ajni emisii, -Nivo na osiguruvawe na javnata odgovornost.


87

2.Vnatre{en plan za vonredni sostojbi

Od procesite na rabota vo instalacijata, kako o~ekuvani mo`ni havarii, moàt da se pojavat vo slednite slu~ai od: -Izlevawe na fekalnite otpadni vodi, -Poplavuvawe na lokacijata od obilni atmosverski padavini

-Dovoz na surovini so radioaktivna kontaminacija, -Zagaduvawe na po~vata od neadekvatno otklonuvawe na komunalniot i komercijalniot otpad, -Neadekvatno postapuvawe so opasen otpad, -Nastanuvawe na poàr na objektite i opremata {to imaat svojstva na zapalivost, -Zgolemeno nivo na bu~ava, vibracii, nejonizira~ko zra~ewe i {tetni gasovi i pra{ina, poradi neadekvatna upotreba i rabota na uredite, ma{inite i opremata 2.1.Izlevawe na fekalni otpadni vodi Izlevaweto na fekalnite otpadni vodi moè da nastani kako rezultat na

neredovno i nenavremeno ~istewe na kanalskata mreà i postrojkata za taloèwe, ili nezino neadekvatno funkcionirawe.

So ogled na mestopolo`bata na kanalskata mreà i postrojkata za taloèwe vo odnos na drugite rabotni povr{ini na lokacijata, izleanite fekalni otpadni vodi moàt da se razleat po lokacijata, vo rabotnata sredina, i pri toa da ja zagadat po~vata, podzemnite i povr{inskite vodi i ambientalniot vozduh.

Zagaduvaweto na ìvotnata sredina isto taka moè da se odrazi vo smisla na {irewe na neprijatni mirizi vo vozduhot, kako i zagaduvawe na po~vata, podzemnite i povr{inskite vodi.

2.2.Poplavuvawe na lokacijata po obilni atmosverski padavini Pri eventualni obilni atmosverski padavini, i pokraj ve}e vospostaven sistem

na odveduvawe na atmosverskite otpadni vodi, moè da dojde do poplavuvawe na lokacijata, koe bi se reperkuiralo na; zgolemuvawe na nivoto na otpadnite vodi vo kanalskata mreà, ispirawe na lokacijata, {to }e rezultira so zgolemeno zagaduvawe na otpadnite atmosverski vodi, i so toa, zagaduvawe na po~vata, podzemnite i povr{inskite vodi.

2.3.Dovoz i odvoz na surovini i proizvodi so radioaktivna kontaminacija

Vo postapkata za priem na pomo{ni surovini vo lokacijata, i pokraj toa {to se vr{i uvid vo surovinite i pridru`nata dokumentacija, postoi mo`nost, istite da ne bidat so baranata i voobi~aena sodrìna, i da bidat so radioaktivna kontaminacija, {to }e dovede do osloboduvawe na {tetni ~esti~ki koi predizvikuvaat zgolemeno nivo na radijacija i jonizira~ko zra~ewe.

Vo postapkata za otstapuvawe na gotovite proizvodi, postoi opasnost vakvite proizvodi so radioaktivna kontaminacija, da bidat otstapeni na korisnik, so {to i ponatamu e mo`na havarija od osloboduvawe na ~esti~ki i zgolemeno nivo na radijacija i jonizira~ko zra~ewe.

2.4.Zagaduvawe na po~vata od neadekvatno otklonuvawe na komunalniot, komercijalniot i drug vid na otpad

So ogled na toa {to, komunalniot, komercijalniot i drug vid na otpad, koi se sozdavaat od rabotata na instalacijata, e sli~en na otpadot od doma}instavata, poradi negovoto neadekvatno sobirawe i nenavremeno odnesuvawe od lokacijata, moè da dojde do zagaduvawe na po~vata.


88

2.6.Nastanuvawe na poàr na objekti i oprema koi {to imaat svojstva na zapalivost

Poradi zapalivite svojstva na nekoi vidovi otpad; hartija, karton, ambalaà, plastika, najlon i sli~no, kako havarija moè da se pretpostavi opasnosta od poàr. Pri toa moàt da bidat opoàreni i ostanatite vidovi otpad, objektite i drugite prostori na lokacijata, {to moè da dovede do zagaduvawe na ìvotnata sredina, osobeno na ambientalniot vozduh.

2.7.Zgolemeno nivo na bu~ava, vibracii, nejonizira~ko zra~ewe i {tetni gasovi, poradi neadekvatna upotreba i rabota na ma{inite i opremata

Vo tekot na rabotata so vozilata, ma{inite i opremata, poradi neadekvatna upotreba ili na~in na rabota, moè da dojde do zgolemeno nivo na bu~ava i vibracii, kako i do zgolemeno nivo na ispu{tawe na {tetni gasovi, {to seto zaedno }e se odrazi na rabotnata i ìvotnata sredina.

3.Plan na dejnosti za vonredni sostojbi So Vnatre{niot plan za vonredni sostojbi, "Stokol", promovira Plan na dejnosti koi bi moèle da predizvikaat ekolo{ka havarija, kako i O~ekuvani mo`ni havarii, odnosno merki koi {to treba da se prezemat, vnatre vo sistemot vo slu~aj na havarija.

-Za nastanatata havarija, vedna{ }e bide izvesten nadle`niot organ, pri {to }e mu bidat dostapni podatocite za:

=Okolnostite vo koi se slu~ila havarijata, =Prisutnite opasni supstancii za vrema, na i posle havarijata =Podatoci potrebni za procenuvawe na posledicite po zdravjeto na lu|eto i po

ìvotnata sredina, do koi do{lo kako rezultat na havarijata, =Prezemenite vonredni merki. -Za merkite, predvideni za ublaùvawe na srednoro~nite i dolgoro~nite

posledici od havarijata i za spre~uvawe na mo`nostite za povtoruvawe na havarijata, }e bide izvesten nadle`niot organ, gradona~alnikot na op{tinata i drugite organi i tela, predvideni so Zakon.

-So Vnatre{niot plan za vonredni sostojbi se ovozmoùva: =Lokalizirawe i kontrolirawe na havariite, so cel da se minimiziraat

posledicite i da se ograni~at {tetite po ìvotot i zdravjeto na lu|eto, ìvotnata sredina i imotot,

=Sproveduvawe na merkite potrebni za za{tita na lu|eto i ìvotnata sredina, od posledicite na havariite,

=Prenesuvawe na potrebnite informacii na javnosta i na slu`bite i organite, zasegnati so ovaa problematika,

=Obnovuvawe i rekultivacija na ìvotnata sredina, otkako }e se slu~i havarijata.

-Vnatre{niot plan za vonredni sostojbi, }e bide primenet bez odloùvawe vo slu~aj na havarija ili nekontroliran nastan, za koj, poradi negovata priroda, so pravo moè da se o~ekuva da dojde do havarija.

-So merkite za preventivno dejstvuvawe se opredeluvaat: =Detali za skladirawe surovini, proizvodi i otpadi, =Detali za istekuvawe, merki i strukturi za itno namaluvawe na posledicite, =Detali za hermetizirawe, povr{inski tretman, sistemi za kolektirawe, =Najniski nivoa na otpadni vodni drenaì, cevkovodi, jami, =Oblasti za prifa}awe na sekoj istek, =Mo`na kontaminacija na po~vata, podzemnite vodi ili povr{inskite vodi vo

slu~aj na gasewe poàri so voda na lokacijata, =Transport na materijalite vnatre vo lokacijata, cvrsti, te~ni ili talozi


89

4.Merki za bezbednost i proceduri za preventivno dejstvuvawe za spre~uvawe na incidenti Od postojnata dokumentacija od sverata na ìvotnata sredina, kako i od uvidot na lice mesto, konstatirano e deka vo dosega{niot period od rabotata na instalacijata, ne se slu~ile nikakvi incidentni sostojbi i havarii, a spored ocenkata na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, takvite mo`nosti se i minimalni. Zaradi suzbivawe i spre~uvawe i na najmalite mo`ni o~ekuvani havarii, operatorot }e gi prezemi slednite merki za bezbednost, a zaradi spre~uvawe na nastanuvawe na ekolo{kata {teta:

4.1.Pri izlevawe na fekalni otpadni vodi Kako merka za spre~uvawe na havarija od izlevawe na fekalni otpadni vodi,

operatorot }e ja reducira ili potpolno }e go zapre izvorot na sozdavawe na fekalni otpadni vodi i }e pobara itna intervencija od ovlasten operator za ~istewe na fekalni otpadni vodi, za praznewe i sanacija na kanalizacionata mreà i postrojkata za taloèwe.

Pri eventualno izlevawe fekalni otpadni vodi na povr{inite od lokacijata, ovlasteniot operator, so sootvetna oprema, }e gi sobere istite, posle koe, delot od zagadenata po~va }e se smetne, }e se izvr{i dezinfekcija so sootvetno sredstva, i }e se nasipi so nov sloj od zemja,

Primerok od zagadenata po~va, po otklonuvaweto na gorniot sloj, }e se odnese vo laboratorija, zaradi ispituvawe i prezemawe na ponatamo{ni merki.

Izleanite fekalni otpadni vodi na betonskite i asfaltnite povr{ini, }e se soberat i otklonat od ovlasteniot operator, posle koe }e nastane ispirawe na povr{inite so sootvetni sredstva, koja voda isto taka }e se sobere i otkloni.

4.2.Pri poplavuvawe na lokacijata po obilni atmosverski padavini

Kako merka za spre~uvawe na opasnostite, od poplavuvawe na lokacijata po obilni atmosverski padavini, prvenstveno se predviduva izolirawe na mo`nite slevawa na atmosverskte otpadni vodi vo fekalnata kanalizacija. Zaradi pozabrzano istekuvawe na atmosverskite otpadni vodi od lokacijata, se predviduva pro~istuvawe na site ispusti od kanalskata mreà.

Zaradi namaluvawe na zagaduvaweto na atmosverskite otpadni vodi koi }e se pojavat kako rezultat na ispiraweto na lokacijata, otpadocite i ostatocite, operatorot hitno }e pobara ovlasteniot operator za ~istewe na otpadni vodi, istite da gi otkloni.

Pokraj toa, operatorot, otpadot, maksimalno }e go skladira vo pokrieni ili zatvoreni prostori.

4.3.Pri dovoz i odvoz na surovini i proizvodi so radioaktivna kontaminacija

Pri postapkata za priem na surovini, odgovornoto lice, pri vr{eweto na uvid vo istite i pridru`nata dokumentacija, vo kolku }e utvrdi deka surovinite i proizvodite ne se so sordìna koja e voobi~aena i barana, gi proveruva, zema primerok od niv i se nosi na analiza i ispituvawa na radijacijata i jonizira~koto zra~ewe, vo ovlastena institucija. Za ovaa postapka }e se vodi evidencija, i }e se izvesti nadle`niot dràven organ. Pri postapkata za otstapuvawe na proizvodi, na sekoja pratka, krajniot korisnik vr{i kontrola za proverka na radioaktivnosta. Pokraj toa, vo ramkite na redovniot monitoring za sistematizirano merewe, sledewe i kontrola na sostojbite, kvalitetot i promenite na mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, operatorot }e vr{i merewa i }e dava podatoci i za mo`nata radioaktivna kontaminacija.


90

4.4.Pri zagaduvawe na po~vata od neadekvatno otklonuvawe na komunalniot, komercijalniot, i drug vid na otpad

Operatorot, }e organizira sobirawe na komunalniot, komercijalniot i drug vid na otpad od lokacijata, kompletno ~istewe na lokacijata, i otpadite privremeno }e gi deponira vo specijalni sadovi za taa namena. Za definitivno otstranuvawe na otpadot od lokacijata, operatorot }e go povika ovlastenoto pravno lice, koe istiot }e go sobere i krajno }e go otstrani na deponija.

4.5.Pri nastanuvawe na poàr na objekti i oprema koi {to imaat svojstva na zapalivost

Zaradi prevencija od opasnostite od poàr, operatorot }e poseduva sootveten Pravilnik za za{tita od poàri i eksplozii, spored koj {to }e ima raspored na sredstva za za{tita od poàr, na~in na postapuvawe vo uslovi na poàr, kako i sootvetna edukacija na vrabotenite.

Otpadot koj {to ima zapalivi svojstva, }e se sobira na odvoeni mesta na lokacijata, dovolno oddale~eni od drugite vidovi na otpad, i od objektite, vozilata, ma{inite i opremata.

4.6.Pri zgolemeno nivo na bu~ava, vibracii i otpadni gasovi poradi neadekvatna upotreba i rabota na vozilata, ma{inite i opremata

Iako vozilata, ma{inite i opremata, sozdavaat bu~ava i vibracii, i ispu{taat gasovi spored upatstvata i standardite na proizveditelot, zaradi spre~uvawe na zgolemeno nivo na bu~ava, vibracii i ispu{tawe na {tetni gasovi, operatorot, }e prezema redovni aktivnosti za odrùvawe na istite kaj ovlasten serviser, a pri eventualen defekt, }e pobara itna intervencija od serviserot.

Vo periodot koga ekolo{kata {teta seu{te ne nastanala, no postoi neposredna zakana od takva {teta, vedna{ i bez odlagawe }e bidat prezemeni site neophodni proceduri za preventivno dejstvuvawe, za spre~uvawe na incidentite, i toa:

-Za predvidenite merki i aktivnosti za bezbednost, kako i za na~inot za postapuvawe vo slu~aj na havarija, }e bidat informirani licata na koi bi vlijaela havarijata, i }e bide izvesten nadle`niot organ na dràvnata uprava.

-Vnatre{niot plan za vonredni sostojbi, so Planot na dejnosti koi bi moèle da predizvikaat ekolo{ka havarija, i o~ekuvanite mo`ni havarii, kako i so merkite {to treba da se prezemat vnatre vo sistemot vo slu~aj na havarija, }e bide dostaven do Op{tinata i nadle`niot organ na dràvnata uprava.

-So ogled na toa {to vo instalacijata ne se prisutni opasni supstancii, vo propi{anite koli~estva, "Stokol", kako operator, i pokraj toa }e podnese Izve{taj za merkite za bezbednost, so koj {to }e se potencira deka:

=Prezemeni se merki za spre~uvawe na havarii i vostanoven e sistem za upravuvawe so bezbednosta, =Opasnostite od mo`nite havarii se opredeleni i se prezemeni neophodni merki za spre~uvawe na nesre}i i za ograni~uvawe na nivnite posledici po ìvotot i zdravjeto na lu|eto i po ìvotnata sredina, =Vklu~eni se propi{anite merki za bezbednost i sigurnost u{te vo fazata na proektiraweto i izgradbata na objektite, postrojkite i opremata, kako i vo fazata na rabotata i odrùvaweto na sistemot. =Izgotven e Vnatre{en plan za vonredni sostojbi, i se obezbedeni site informacii,

Ovaj Izve{taj periodi~no }e se analizira i obnovuva, po inicijativa na operatorot ili na nadleèn organ, koga }e ima soznanija za novi fakti, ili koga }e treba da se zemat predvid novi nau~ni i tehni~ki znaewa, vo vrska so podobruvaweto na bezbednosta’ i se dostavuva da bide dostapen na javnosta.


91

5.P r o g r a m a za postapuvawe vo itni slu~ai

Vo slu~aj na storena ekolo{ka {teta, }e se prezemat site potrebni preventivni merki i merki za remedijacija, so toa {to }e se izvr{i restitucija na celokupnata {teta, za vra}awe na ìvotnata sredina i nejzinata funkcija, vo po~etnata sostojba.

-]e bide izvesten nadle`niot organ za opasnosta od ekolo{kata {teta {to moè da nastane, i pokraj prezemenite merki, kako i za nastanatata {teta,

-]e se prezemat site neophodni merki za kontrola, zadrùvawe, otstranuvawe ili drug vid na upravuvawe so faktorite koi ja predizvikuvaat ekolo{kata {teta, so cel da se ograni~i ili da se spre~i natamo{nata {teta vrz ìvotnata sredina, negativnoto dejstvo vrz ìvotnata sredina, zdravjeto na ~ovekot i zagrozuvaweto na funkcijata na prirodnite resursi.

-]e se prezemat site merki za remedijacija, a istite }e se dostavat do nadle`niot dràven organ zaradi odobruvawe, koi merki }e bidat sootvetni i efikasni za otstranuvawe na celokupnata {teta predizvikana vrz ìvotnata sredina.

-]e se prezemat site neophodni merki za spre~uvawe na havariite i za ograni~uvawe na nivnite posledici vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto, a za prezemenite merki, }e se izvestuva nadle`niot organ.


92

6. I z j a v a za procedurite i planovite za postapuvawe

so upravuvaweto so slu~ajni emisii

Zaradi postignuvawe na celta, za odr`liva aktivnost na instalacijata, "Stokol", kako operator, }e prezeme niza merki, i proceduri, ~ija cel ne e direktna kontrola na zagaduvaweto so primena na posebni uredi, tutku preku najsootvetno upravuvawe so instalacijata, da se postigne minimalno zagaduvawe i opasnost po ìvotnata sredina.

-I pokraj toa {to, op{ta e konstatacijata deka, mo`nite havarii i

{tetnite vlijanija od rabotata na instalacijata vrz ìvotnata sredina, se vo ograni~eni razmeri, vo granicite na maksimalno dozvolenite koncentracii i ne pretstavuvaat opasnost za ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, zaradi postignuvawe na povisok stepen na za{tita, "Stokol", }e prezema merki so koi postojnite vlijanija, ili vo celost bi se eliminirale, ili bi se namalile vo prifatlivi granici,

-Prvenstveno, rakovodej}i se od celta za minimizirawe na negativnite

vlijanija od rabotata na instalacijata, "Stokol", jasno i nedvosmisleno ja izrazuva svojata politika za prifa}awe na po~isto proizvodstvo, kako sredstvo, so namera da se namali rizikot vrz ìvotnata sredina.


Ovlasteno lice

________________________


93

7.Nivo na osiguruvawe na javnata odgovornost Nivoto na osiguruvawe na javnata odgovornost, a zaradi pokrivawe na {tetite vrz ìvotnata sredina, ili kako alternativa za iznosot sootveten na rizicite vo lokacijata, "Stokol" go obezbeduva preku sistemot na osiguruvawe na imotot i licata

8.Plan za za{tita od poàri Soglasno Zakonot za za{tita od poàri, i Zakonot za za{tita i spasuvawe, sekoj e dolèn za prevzema merki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na poàri, spre~uvawe {ireweto na poàrite, gasewe na poàri, i ukaùvawe na pomo{ pri otstranuvawe na posledicite, predizvikani od poàri. Vo taa smisla, operatorot raspolaga so sootveten Pravilnik za za{tita od poàri i eksplozii, so merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, nadzoren, tehni~ki, obrazovno vospiten i propaganden karakter. Za{titata od poàri, se sproveduva i organizira vo site sredini, objekti i mesta na lokacijata. Za sekoj elementaren prostor na lokacijata, izvr{ena e presmetka na poàrnoto opteretuvawe, i vrz osnova na sumarnite povr{ini i stepenot na poàrnoto opteretuvawe, opredelen e vidot na za{tita od poàr. So ogled na karakterot na objektot, stepenot na otpornost, klasata na moèn poàr, obavuvaweto na dejnostite so posada, sprema povr{inata i stepenot na poàrnata opasnost na lokacijata, za gasewe na poàr }e se koristat protivpoàrni aparati, sadovi so pesok. Na sootvetni mesta od lokacijata, rasporedeni se specijalni protivpoàrni aparati, a za gasewe na poàr }e se koristi i raspoloìvata voda za tehnolo{ki potrebi i za piewe, {to ja ima na lokacijata.


94

9.Drugi va`ni dokumenti povrzani so za{titata na ìvotnata sredina

P r o g r a m a za po~isto proizvodstvo

Vo nasoka na sproveduvawe na konceptot za Po~isto proizvodstvo i promocija na proekti ~ija realizacija }e ja zameni, nadgradi ili unapredi postoe~kata tehnolo{ka praksa, koja producira zagaduvawe na ìvotnata sredina, kako i so cel da se obezbedi podigawe na ekolo{kata svest, na vrabotenite, “Стокол” ,promovira svoja Programa za po~isto proizvodstvo, vo smisla na slednoto:

Voveduvawe na Sistem za upravuvawe so ̀ ivotnata sredina ISO 14001, so koj {to }e se izvr{i sertifikacija na “Стокол” od strana na svetski priznati sertifikaciski ku}i, sproveduvawe na politikata za ìvotna sredina i podignuvawe na rejtingot na “Стокол”.

Napori za vklu~uvawe vo NESME Programata koja se odnesuva na zdravjeto, ìvotnata sredina, rabotnata sredina i bezbednosta i zdravje pri rabota.

Izgotvuvawe na Studija za po~isto proizvodstvo vo tehnolo{kite procesi na “Mehanizacija”.

Afirmirawe na Programata za po~isto proizvodstvo, odrùvawe na seminari za upravuvawe so ìvotnata sredina, u~estvo na organizirani sostanoci vo vrska so po~istoto proizvodstvo vo ìvotnata sredina.

Zapoznavawe na vrabotenite so sostojbata so zagaduvawata na ìvotnata sredina, od rabotata na instalacijata.

Obuka na vrabotenite za prakticirawe na podobra tehnolo{ka praksa, so cel da se namalat zagaduvawata na ìvotnata sredina od rabotata na instalacijata

Odrìvawe na trening-kursevi za sproveduvawe na Programata za po~isto proizvodstvo: doma}insko rabotewe: za{teda na surovini, energija, za{teda na vodata i drugite pomo{ni materijali; educirawe na vrabotenite za upravuvawe so cvrstiot otpad-sobirawe, negovo privremeno odlagawe, selektirawe, reciklirawe i reupotreba:


Ovlasteno lice

________________________

mailto:obezb,%20promovira%20svoja%20Programa%20za%20po~isto%20proizvodstvo,%20vo%20smisla%20na%20slednoto:Voveduvawe%20na%20Sistem%20za%20upravuvawe%20so%20%60ivotnata%20sredina%20ISO%2014001,%20so%20koj%20%7Bto%20%7De%20se%20izvr%7Bi%20sertifikacija%20na%20“99%20RO-BE”%20od%20strana%20na%20svetski%20priznati%20sertifikaciski%20ku%7Di,%20sproveduvawe%20na%20politikata%20za%20%60ivotna%20sredina%20i%20podignuvawe%20na%20rejtingot%20na%20“99%20”.Napori%20za%20vklu~uvawe%20vo%20NESME%20Programata%20koja%20se%20odnesuva%20na%20zdravjeto,%20%60ivotnata%20sredina,%20rabotnata%20sredina%20i%20bezbednosta%20i%20zdravje%20pri%20rabota.Izgotvuvawe%20na%20Studija%20za%20po~isto%20proizvodstvo%20vo%20tehnolo%7Bkite%20procesi%20na%20“@ito











95


P o g l a v j e 14 REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO

PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE


96

Remedijacija, prestanok so rabota, povtorno zapo~nuvawe so rabota i grià po prestanok na rabotite

1.Op{to za remedijacijata Pri vr{eweto na aktivnostite vo instalacijata na "Stokol", biten element pretstavuvaat merkite za za{tita na ̀ ivotnata sredina, ̀ ivotot i zdravjeto na lu|eto, za vreme na rabotata na objektite, i na instalaciite, i griàta po prestanokot so rabota na instalacijata, kako i griàta za lokacijata, otkako instalacijata }e prestane so rabota. So ogled na toa {to, remedijacijata, vo su{tina pretstavuva proces na povtorno vra}awe vo korisna sostojba na lokacijata na koja {to, vo sootvetna instalacija se vr{ela dejnosta, a koja bila degradirana od rabotata na instalacijata "Stokol”, operatorot, so cel da se minimiziraat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti na aktivnosta, vrz ìvotnata sredina, po celosen ili delumen prestanok so rabota na instalacijata, prezema potrebni merki i organizacija, vo forma na; Plan za upravuvawe so rezidium. So Planot, daden e: opis na postoe~kite i predloènite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina po delumen ili celosen prestanok na aktivnosta; opis za otstranuvawe na site {tetni supstancii; prikaz na obezbeduvawe ili otstranuvawe na materijalite, otpadot, po~vata, postrojkite ili opremata; opis na doveduvawe na lokacijata vo zadovolitelna sostojba, vo slu~aj na celosen prestanok na aktivnosta.

2.Prestanuvawe so rabota na instalacijata Prestanuvawe so rabota na instalacijata ili del od nea, moè da se izvr{i: - So Re{enie na Organot na dràvnata uprava nadleèn za

raborite na ìvotnata sredina, koga se ispolneti uslovite i/ili rokovite za zatvorawe, navedeni vo Dozvolata za rabota na instalacijata. - So Re{enie od Organot, vrz osnova na podneseno barawe za zatvorawe na instalacijata, od strana na osnova~ot ili operatorot. - So Re{enie na Organot, koga e utvrdeno deka, natamo{noto rabotewe na instalacijata, ili del od nea, pretstavuva opasnost za ìvotnata sredina, za ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

3.Obvrski za remedijacija po prestanok so rabota Obvrskite za remedijacija, i povtorno vra}awe na lokacijata vo korisna sostojba, koi proizleguvaat od Zakonot za ìvotnata sredina, "Stokol", kako operator, gi sva}a kako merki sootvetni i efikasni za otstranuvawe na celokupnata {teta, predizvikana vrz ìvotnata sredina. Pri toa, se ima predvid deka, funkciite koi {to se vr{at vo instalacijata, ne predizvikuvaat {teti koi imaat zna~itelni nepovolni vlijanija vrz vozduhot, vodite a osobeno po~vata, na koja ne se predizvikuva nezina kontaminacija {to vo celina bi imalo zna~itelen rizik, po zdravjeto na ~ovekot, bidej}i, direktno ili indirektno ne se primenuvaat supstancii, preparati, organizmi ili mikroorganizmi. "Stokol", kako operator, ja prifa}a odgovornosta za sledewe i kontrola vo fazata na natamo{nata grià za lokacijata, otkako instalacijata }e prestane so rabota, kako i dol`nosta, na lokacijata da gi sledi i da gi analizira koli~estvata i sostojbite na emisiite vo blizina na lokacijata, vo atmosverata, podzemnite i povr{inskite vodi, vo po~vata. "Stokol", kako operator, ja prifa}a dol`nosta da go izvestuva nadle`niot organ, za site zna~itelni negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, otkrieni so postapkata za remedijacija.


97

5.Plan za upravuvawe so Rezidium

Po prestanokot so rabota na instalacijata, obvrskite za remedijacija na lokacijata i nezino povtorno vra}awe vo korisna sostojba, }e se izvr{uvaat vo smisla na slednoto:

5.1.Konzervacija na vozilata, ma{inite i opremata Po zavr{uvawe na aktivnostite na lokacijata, }e se izvr{i kompletno

~istewe na vozilata, ma{inite i opremata, a potoa, nivno konzervirawe so sredstva predvideni za taa namena. Posle taa operacija, istite, }e bidat izneseni od lokacijata, a otpadnite sredstva od ~isteweto i konzervacijata, }e bidat izneseni od lokacijata od strana na ovlasten operator.

5,2.îstewe na lokacijata od zaostanati otpadoci i ostatoci predmet na aktivnost na operatorot

Po prestanokot so rabota, na lokacijata se o~ekuva da ostanat, seu{te netretirani i nepreraboteni surovini i proizvodi, koj {to verojatno ne vleguva vo kategorijata na materijali koi se interesni za krajniot kupec, ili poto~no, toa bi bile sitni delovi od otpadoci i ostatoci. Se procenuva deka ovaa koli~ina bi iznesuvala do 5% od vkupnite koli~ini na materijali na godi{no nivo. Ovie materijali }e bidat celokupno sobrani, i lokacijata }e bide kompletno is~istena od materijalite, predmet na aktivnost na operatorot, a ostatocite }e bidat predadeni na ovlasteno pravno lice za otstranuvawe na otpadot.

5.3.îstewe na lokacijata od zaostanat komunalen i komercijalen otpad

So prestanokot so rabota na aktivnostite na instalacijata, se o~ekuva sozdavawe na zgolemeni koli~ini na komunalen i komercijalen otpad, kako logi~na posledica od napu{taweto na rabotnite prostorii od administracijata i ostanatite prostorii od tehnolo{kiot proces. Ovaj otpad, privremeno }e bide odloèn na lokacijata, i vo dogovor so ovlasten operator, }e bide transportiran i definitivno deponiran na lokacija nameneta za taa cel.

5.4.Smetnuvawe na del od gorniot sloj od zemjanite delovi na lokacijata

So prestanok so rabota na instalacijata, i pri is~istena lokacija od otpadot, na povr{inata mo`no e da se nao|a pra{ina od zagadeni delovi od otpadot, koja {to bi bila pome{ana so zemjata, a koja pri atmosverski padavini, moè da ja zagadi po~vata, povr{inskite i podzemnite vodi. Od tie pri~ini, vo postapkata za remedijacija, }e se izvr{i smetnuvawe na gorniot sloj od zemjanite povr{ini na lokacijata, so debelina od 5 do 8 sm, i materijalot }e se odnese na deponija, od strana na ovlasten operator.

5.5.Nabivawe na zemjanite povr{ini od lokacijata i nasipuvawe so zavr{en sloj

Po smetnuvawe na gorniot sloj od zemjanite povr{ini na lokacijata, }e se izvr{i nabivawe na tie delovi, so cel istite da se stabiliziraat, a potoa }e se nanese sloj od pesok i ~akal, vo debelina od 5 do 8 sm.

5.6.îstewe na administrativnite prostorii i drugite pomo{ni objekti

Site administrativni prostorii i drugite prate~ki ovjekti, }e bidat is~isteni od zaostanat komunalen i komercijalen otpad, otpadnite materijali }e bidat odneseni na deponija od ovlasten operator, a prostoriite }e bidat dezinficirani.


98

5.7.îstewe na pokrienite objekti i nastre{nici Pokrienite hali i nastre{nici kade {to se obavuvale tehnolo{kite

procesi, }e bidat is~isteni od zaostanat siten otpad, koj }e se odnese na deponija od strana na ovlasten operator, a potoa istite }e se dezinficiraat so ekolo{ki sredstva.

5.8.îstewe na fekalnata kanalizacija od zaostanati fekalni vodi

Pri pretpostavka na ve}e isprazneta fekalna kanalizacija i postrojka za taloèwe, }e se izvr{i ispirawe na istata so ekolo{ki sredstva, zaradi ~istewe na zaostanatite otpadni fekalni vodi, koi ponatamu }e bidat izneseni od lokacijata, od strana na ovlasten operator, a potoa na kanalizacijata, }e se izvr{i hlorirawe i dezinfekcija.

5.9.Ispirawe na betonskite i asfaltnite delovi od lokacijata Betonskite i asfaltnite delovi od lokacijata, posle otklonuvaweto

na zaostanatiot otpad, }e bidat is~isteni i isprani so ekolo{ki sredstva, a otpadnata voda }e bide iznesena od lokacijata, od strana na ovlasten operator.

5.10.Ispirawe na kanalskata mreà Kanalskata mreà na atmosverskata kanalizacija, kompletno }e bide

is~istena od eventualni zaostanati nanosi, a potoa }e se izvr{i ispirawe , so toa {to vodite maksimalno }e bidat sobrani od ovlasten operator, i odneseni nadvor od lokacijata, i na krajot, kanalskata mreà }e bide dezinficirana.

5.11.Zavr{en monitoring Po zavr{uvawe na site predvideni raboti za remedijacija na lokacijata,

}e se napravat posledni merewa na sostojbite na mediumute, a toa osobeno na kvalitetot na otpadnite vodi od lokacijata, i toa na dve merni mesta; na izlezot od lokacijata, i na vlezot vo recipientot. Rezultatite od merewata, }e bidat dostaveni do nadle`niot dràven organ i do gradona~alnikot na op{tinata.

6.Finansiski imlikacii Trgnuvaj}i od na~elata na Zakonot za ìvotnata sredina, odnosno, na~elata za

visok stepen na za{tita i zagaduva~ot pla}a; - Sekoj e dolèn, pri prezemaweto aktivnosti ili pri vr{eweto na dejnosti, da

obezbedi visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i na ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

- Zagaduva~ot e dolèn, da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, i da plati pravi~en nadomestok za {tetata pri~ineta vrz ìvotnata sredina, kako i da ja dovede ìvotnata sredina, vo najgolema mo`na mera, vo sostojba kako i pred o{tetuvaweto.

Zaradi sogleduvawe na realnite tro{oci, potrebni za remedijacija na lokacijata i grià po prestanokot so rabota na instalacijata. vo ova Poglavje, }e bide daden i sootveten Predmer na vidovite na raboti za remedijacija.


99

P r e d m e r na vidovite na raboti potrebni za remedijacija na lokacijata

1. Konzervacija na vozilata ma{inite i opremata

2. îstewe na lokacijata od zaostanati otpadoci i ostatoci predmet na aktivnost na operatorot

3. îstewe na lokacijata od zaostanat komunalen i komercijalen otpad

4. Smetnuvawe na del od gorniot sloj od zemjanite povr{ini na lokacijata

5. Nabivawe na zemjanite povr{ini od lokacijata i nasipuvawe so sloj od pesok i ~akal

6. îstewe na administrativnite prostorii i prate~ki objekti

7. îstewe na pokrienite hali i nastre{nici

8. îstewe na fekalnata kanalizacija od zaostanati fekalni otpadni vodi

9. Ispirawe na betonskite i asfaltnite povr{ini od lokacijata

10.Ispirawe na kanalskata mreà 11.Zavr{en monitoring.


100


P o g l a v j e 15 REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI


101

Netehni~ki pregled

Trgnuvaj}i od na~elata za za{tita na ìvotnata sredina, deka sekoj e dolèn pri

prezemaweto na aktivnosti ili pri vr{eweto na dejnosti, da obezbedi visok stepen na

za{tita na ìvotnata sredina i na ìvotot i zdravjeto na lu|eto, "Stokol", DOOEL

postojano prezema zna~itelni i neophodni merki i aktivnosti za postignuvawe na visok

stepen na za{tita.

Imaj}i gi predvid obvrskite na Zakonot, "Stokol", kako operator na instalacija

{to vr{i aktivnosti od Prilog 2 na Uredbata za opredeluvawe na aktivnostite na

instalaciite, podgotvi Barawe za dobivawe B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola.

1.Podatoci za Baratelot Baratel na B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola, za intergrirano spre~uvawe i

kontrola na zagaduvaweto e Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i transpirt STOKOL DOOEL eksport-import, Gevgelija.

Dru{tvoto, vrz osnova na Imoten list e sopstvenik zemji{te, zemji{te pod zgradi i dvorno mesto, kade {to e izgradena Farmata za intenzivno ìvinarstvo, pri {to so sopstvena programa, vr{i dejnost odgleduvawe na ìvina. Sedi{teto na firmata e vo Gevgelija ul.Titigradska broj BB, a dejnosta i aktivnosta se vr{at na adresa Moin, Gevgelija.

Organizacioniot oblik e 05.04-Dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice, a sopstvenosta e privatna, prioritetna dejnost e 01.47.-Odgleduvawe na ìvina, a registrirani se i dejnosti vo nadvore{o-trgovskiot promet.

Upravitel na Dru{tvoto e Angelina Stojkova, so adresa Moin, Gevgelija. Vkupniot broj na vraboteni, vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo iznesuva 4

rabotnici. 2.Opis na Instalacijata i nejzinite aktivnosti Instalacijata za intenzivno ìvinarstvo, prestavuva Farma za odgleduvawe na

koko{ki, za proizvodstvo na konzumni jajca i ìvinsko meso, locirana vo atarot na naselenoto mesto Moin, Op{tina Gevgelija, koja funkcionira nekolku godini, na zemji{te {to se vodi kako KP 183/1, 183/3, 502/2 vo KO Moin, Imoten list 370 i 1577.

Vo izminatiot period se vr{eni odredeni investicioni zafati i opremuvawe na Objektite, vo pravec na podobruvawe na uslovite za odgleduvawe na koko{ki.

Do Instalacijata se doa|a preku nekategoriziran paten pravec od naselenoto mesto Moin.

Farmata zafa}a povr{ina od 7.000 m2, od koi; pod grade`ni objekti 1.430 m2 a ostanatiot del se neizgradeni povr{ini.

Tehni~kiot (instaliran) kapacitet na Farmata za intenzivno ìvinarstvo iznesuva 10.000 mesta za koko{ki za nesewe jajca.

Vo ramkite na Farmata za koko{ki se nao|aat pove}e objekti, diferencirani spored zaokruèna namena. Operatorot vo ramkite na sopstvena Programa, a vo funkcija na odgleduvawe na koko{ki nesilki, site objekti od Kompleksot gi stava vo funkcija, i toa sukcesivno so odredena dinamika.

Povr{inata na koja se locirani grade`nite objekti na Farmata e ogradena, so {to e onemozvoèno nekontrolirano vleguvawe na lu|e i drugi ìvotni.

Objektite za odgleduvawe na koko{kite se izgradeni od cvrst materijal, ~ii dimenzii se vo soglasnost so dimenziite na opremata koja {to e instalirana vo niv.

Na farmata vo upotreba se 4 objekti-hali za odgleduvawe na koko{ki od koi vo dve hali ima proctor namenet za smestuvawe na ednodnevni piliwa.


102

Opremata vo ovie objekti, ja so~inuvaat gotovi postrojki i ma{ini, koi se montiraat vo objektite: kafezi vo ~ij sostav se vgradeni i drugi delovi od oprema vo funkcija na odgleduvaweto na koko{kite nesilki (sistem za dotur na hrana, sistem za dotur na voda, hranilki, poilki, sistem za sobirawe i transportirawe na jajcata, sistem za sobirawe na |ubrivoto i sli~no), koi pretstavuvaat edna tehnolo{ka celina.

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo e taka konceptirana {to pretstavuva zaokruèna proizvodna celina vo koja {to moàt da se diferenciraat tri osnovni procesi:

-Odgleduvawe na piliwa za proizvodstvo na jarki, -Odgleduvawe na koko{ki nesilki za proizvodstvo na konzumni jajca, -Sortirawe i pakuvawe na konzumni jajca. Procesot zapo~nuva so donesuvawe na ednodnevni piliwa i nivno vseluvawe vo

namenski prostor od halite, {to vo su{tina pretstavuva sootvetno proizvodstvo na jarki.

Po odminuvawe na 16-18 nedeli, jarkite se vseluvaat vo Halite za koko{ki nesilki kade {to zapo~nuva procesot za proizvodstvo na konzumni jajca.

Preku sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata, istite se odnesuvaat vo Sortirnica, kade {to se vr{i sortirawe i pakuvawe na konzumnite jajca, pripremeni za izlez od Farmata.


3.Surovini i pomo{ni materijali, energii, gotov proizvod Kako osnovni surovini, koi se upotrebuvaat i koristat za izvr{uvawe na

planiranite aktivnosti na Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno prestavuvaat: -Ednodnevni piliwa, Hrana za ishrana na ìvinata, Voda za napojuvawe na ìvinata

Vo sklopot na farmata, izgraden e magacin za hrana za ìvina, za potrebite na farmata. Materijalite za hranata za ìvina se snabduvaat od poznati proizvoditeli so kontrolirano proizvodstvo, i ne sodràt opasni supstancii.

Vo odnos na na~inot na ishrana, na farmata se primenuva avtomatsko hranewe. Napojuvaweto na ìvinata se vr{i avtomatizirano, so voda od vodovoden system

na Farmata, a kontrola na kvalitetot na vodata vr{i ovlastena i akreditirana institucija.

Kako pomo{ni materijali, vo Instalacijata se dobavuvaat i koristat: -Sredstva za zdravstvena za{tita na jatoto, Sredstva za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija), Kako pomo{no sredstvo koe se koristi vo Instalacijate se; -Ambalaà za pakuvawe na jajca, Voda za tehni~ki potrebi i higienizacija, Voda za piewe na personalot

Kako energenti, koi se koristat vo Instalacijata se: -Elektri~na energija, Toplinska energija. Kako goriva koi se upotrebuvaat vo Instalacijata se: -Ogrevno drvo. Kako gotovi proizvodi od Farmata za intenzivno ìvinarstvo se: -Konzumni jajca, Koko{ki za klanica

4.Vidovi otpad i upravuvawe so cvrst i te~en otpad Vo Instalacijata za intezivno ìvinarstvo se sozdava voglavno tn. neopasen

otpad, koj spored odredbite od Zakonot za upravuvawe so otpad, se definira kako: -Komunalen i komercijalen otpad {to go sozdavaat vrabotenite -@ivinski otpad (izmet od piliwata, jarkite i koko{kite nesilki), -Otpad od ìvinsko tkivo (trupovi na umrena ìvina) i -Otpad od pakuvawa (hartija, karton, plastika). -Otpadna sanitarna voda


103

Na instalacijata se sozdava komunalen i komercijalen otpad, koj {to privremeno se odlaga na lokacijata vo sadovi za otpad.

Vo Instalacijata za intezivno ìvinarstvo, se sozdava ìvinski izmet (|ubrivo), koe so specijalno vozilo se nosi zemjodelsko obrabotlivo zemji{te, {to ne e vo sostav na Farmata.

Vo Instalacijata se javuva odreden procent na umrena ìvina koja se zakopuva na opredelena lokacija, nadvor od ogradata na farmata.

Kako cvrst otpad se javuva otpad od pakuvawa, koj privremeno se odlaga vo sadovi. Otpadnata sanitarna voda se sozdava od sanitacijata na vrabotenite, koja {to se naso~uva vo postrojka za taloèwe.

5.Izvori na emisii od Instalacijata Kako rezultat na prete`nata dejnost na Operatorot (odgleduvawe na ìvina), vo

Instalacijata se prisutni izvori na emisii, i toa: - Emisii vo atmosferata, - Emisii vo povr{inskite vodi (vo isklu~itelni okolnosti), - Emisii vo po~vata i podzemnite vodi - Emisii od bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe. - Emisii vo kanalizacija,

- Emisii vo atmosferata Vo nenaso~enata emisija na komponenti vo atmosferata dominiraat materii koi

se produkt od raspa|awe na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata (ekstremiteti). Tie se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijaele vrz ìvotnata sredina i prirodata.

Emisiite vo atmosferata od Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno poteknuvaat od slednite izvori:

-Ventilacioni otvori na objektite za odgleduvawe na koko{kite, -Otpadna pra{ina od postpkite za odgleduvawe na koko{kite, -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite od vrabotenite -Otpadni gasovi i pra{ina od transportnite sredstva -Emisii vo povr{inskite vodi Vo sekojdnevnoto rabotewe na Instalacijata nema emisii vo povr{inskite vodi. Otpadnite vodi, se isklu~ivo sanitarnite otpadni vodi koi se sozdavaat kako

rezultat na prethodno taloèwe i se ispu{taat vo recipient. Otpadna voda od miewe i ~istewe na objektite za odgleduvawe na ìvinata, ne

se sozdavaat bidejki tie procesi se izvr{uvaat po takanare~eno suvo ~istewe. -Emisii vo kanalizacija Od Instalacijata nema emisii vo kanalizacija. Vo blizina na instalacijata nema

izgraden kanalizacionen sistem. -Emisii vo po~vata Emisiite vo po~va od cvrstiot otpad t.e. ìvinskoto |ubrivo, se minimalni,

bidej}i |ubrivoto so avtomatsko vozilo sekojdnevno se iznesuva od lokacijata na Farmata.

Vo Instalacijata sekojdnevno se vr{i kontrola na umreni (uginati) ìvotni, a le{evite, se tretiraat so zakopuvawe vo zemjana jama.

-Emisii na bu~ava Emisii na bu~ava se mo`ni od rabotata na ventilacijata, so ~ija pomo{ se vr{i

odveduvawe na respirabilnata pra{ina i otpadnite gasovi od objektite za odgleduvawe na ìvinata, kako i od rabotata na opremata za proizvodstvo na hrana, transportnite sistemi za dotur na hrana vo objektite, od bu~nata aktivnost na ̀ ivinata i li|eto, kako i od vozilata koi doa|aat i zaminuvaat od lokacijata. Nivoto na {tetna bu~ava koja se emitira e daleku od maksimalnoto dozvoleno nivo.


104

-Vibracii Prema prirodata na dejnosta, aktivnostite vo Instalacijata ne sozdavaat

{tetni vibracii so intenzitet na koj .bi trebalo da se obrne vnimanie. -Ivori na nejonizira~ko zra~ewe Vo okolinata na Instalacijata i nejzinite delovi, kako i na nivnata lokacija

izvorite na nejonizira~ko zra~ewe se so minimalen intenzitet, vo sverata na niski frekvencii.

6.Rasfrlawe na zemjodelski/nezemjodelski otpad Operatorot nema sopstveno zemjodelsko zemji{te vo krugot na Farmata, poradi

{to ne vr{i rasfrlawe na zemjodelskiot otpad. \ubrivoto (cvrsta frakcija) go rasfrla na svoite nivi nadvor od lokacijata na

Farmata, za |ubrewe na razni zemjodelski kulturi (nasad, p~enica i dr.), a Operatorot smeta deka ne e zabraneto vakvoto iskoristuvawe na |ubrivoto, no sekako treba da se znae negovata krajna destinacija, odnosno za koja cel bi se koristelo.

7.Namaluvawe na emisiite i Najdobri Dostapni Tehniki Farmata za odgleduvawe na ìvina, svojata prete`na dejnost ja vr{i vo strogo

opredelen i zagraden prostor, bez mo`nost na nikakvi nadvore{ni vlijanija. U{te so samiot izbor na lokacijata, na koja e izgradena Farmata, a potoa i vo

tehnolo{ko-tehni~kata dokumentacija (proekti), vklu~eni se re{enija za namaluvawe na emisiite na zagaduva~ki materii, koi poteknuvaat od aktivnostite na Instalacijata. Posebno, toa se odnesuva na nejzinata mestopolo`ba vo odnos na bliskite naseleni mesta, vodej}i smetka za rozata na vetrovi.

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite e u{te eden dopolnitelen ~initel, vo pravec na namaluvaweto na emisiite na zagaduva~ki materii.

Operatorot se zalaga za minimizirawe na emisiite vo Instalacijata, posebno za minimizirawe na koli~inite na ekskrementite i voedno minimizirawe na izla~uvawe na minerali vo niv, preku primenata na izbalansirana hrana za ìvinata, koja }e sodrì pomalku proteini, azot i fosfor, a da ne se namali prirastot na koko{kite.

Kako del od NDT e i Dobrata Farmerska Praktika za minimizirawe na otpadot od uginata ìvotni preku namaluvawe na stepenot na mortalitet vo Instalacijata, poradi {to Operatorot sekojdnevno ja sledi zdravstvenata sostojba na ìvinata.

Operatorot vodi smetka i za vkupnata potro{uva~ka na energentite, posebno za namaluvawe na potro{uva~kata na elektri~na struja i energenti.

8.Programa za podobruvawe So cel da gi minimiziraat negativnite efekti vrz ìvotnata sredina od

raboteweto na Instalacijata, Operatorot planira da gi prevzeme slednite aktivnosti: -Ureduvawe na lokacijata i pristapnite pati{ta,

-Nabavka na sadovi za otpad i ureduvawe na

odlagali{ta za otpad

-Ureduvawe na Zemji{na jama za uginati koko{ki

-Edukacija i trening obuka na site vraboteni, -Namaluvawe na negativniot vizuelen efekt vrz ìvotnata sredina i fizi~ko ureduvawe na prostorot. Navedenite aktivnosti, Operatorot, planira da gi realizira vo periodot od

2019 godina i postojano, soglasno utvrdenata dinamika, a spored predlog buxetot, se planira da se investiraat okolu 335.000 den..


105

9.Monitoring Monitoringot se odnesuva na procesnite uslovi, emisii vo ìvotnata sredina,

kako i merewa na nivoata na zagaduva~i vo ìvotnata sredina i izvestuvawe za rezultatite od tie merewa, so cel da se pokaè po~ituvawe na granicite, koi se specificirani vo dozvolata ili vo drugi relevantni dokumenti. Pri izborot na to~kite na monitoring vo predvid se zemeni zna~ajnite to~kasti izvori, soodvetnite to~ki za monitoring na ambietalnata ìvotna sredina i monitoring na kriti~nite procesni parametri.

Monitoring se vr{i na onie izvori na emisii, za koi se smeta deka imaat zna~ajno vlijanie vrz ìvotnata sredina, kako i na onie za koi se potrebni merki za namaluvawe za da se postignat prifatlivi nivoa na emisii.

Mestatata za monitoring i zemawe na primeroci se opredeleni za slednoto: - Emisii vo vozduhot, - Emisii od do`dovni/atmosferski vodi, - Emisii od odloùvawe na organski otpad/|ubrivo, - Emisii vo povr{inski vodi vozvodno i nizvodno od lokacijata, - Emisii vo podzemni vodi od lokacijata, - Emisii vo po~vata, - Emisii na mirizba i - Emisii na bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe

10. Drugi aktivnosti i preventivni merki Operatorot ima razvieno i primenuva Plan za reagirawe pri vonredni

okolnosti, elementarni nepogodi i krizni situacii. Timot za za{tita na ìvotnata sredina na Operatorot, postojano gi kontrolira

aktivnostite koi {to se izveduvaat vo Farmata pri {to gi identifikuva slu~aite koi moàt da izlezat od kontrola i da predizvikaat negativni posledici vo raboteweto i negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Dru{tvoto prevzema soodvetni tehni~ki i organizaciski merki za prevencija i izbegnuvawe na itni situacii (soodvetna infrastruktura, proverka na instalaciite, nazna~uvawe na odgovorni lica i drugo). Posebno vnimanie se stava na merkite za za{tita od poàr, elektri~na struja, od istekuvawe, kako i za prva pomo{ i bezbednost i za{tita na zdravjeto na lu|eto.

11.Remedijacija i Plan za upravuvawe so rezidium Od strana na Operatorot predloèni se merki za minimizirawe na vlijanieto

na ìvotnata sredina vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabotata na del na aktivnosta. Merkite se dadeni vo Planot za upravuvawe so rezidui.

So ogled deka Instalacijata se nao|a na lokacija predvidena za farmerski i zemjodelski aktivnosti, vo ruralno podra~je, so Planot za upravuvawe so rezidui se predviduva remedijacija vo zemjodelsko zemji{te za odgleduvawe na zemjodelski kulturi (nasadi, ìtarici i dr.), a vo nikoj slu~aj za nekakov urban razvoj ili druga industriska aktivnost.

[to se odnesuva do nekoj istoriski slu~uvawa, moè da se kaè deka od aktivnostite na Instalacijata vo minatoto nemalo evidentirani sostojbi vo pravec na zagrozuvawe na ìvotnata sredina.

12.Operativni ~asovi i denovi

Spored planovite i programite za rabota, vkupnite rabotni denovi vo tekot na

edna godina, iznesuvaat 360, so toa {to vo zavisnost od uslovite na pazarot i

tehnolo{kite procesi, kako i obvrskite spored zakonskite propisi, efektivnite rabotni

denovi vo tekot na edna godina, moè da iznesuvaat pomalku ili pove}e od 360. Analogno

na toa, operativnite denovi vo tekot na edna nedela, iznesuvaat 7 denovi.


106

Vo "Stokol", site vkupno 4 rabotnici, rabotat vo dve smena, so vkupno rabotno

vreme od po 8 ~asovi dnevno. Vo tekot na 8 - ~asovnoto rabotno vreme, prvenstveno za

dozvolenata pauza za {to predvideno e vreme od 30 minuti.

Vo tekot na 8 - ~asovnoto rabotno vreme, poradi opredeleni zastoi vo tehnologijata

na rabota, zastoi na uredite i opremata, se ocenuva deka, sredno se zagubuva vreme od

okolu 1 ~as. Spored toa, operativnite ~asovi, vo eden den, na edna smena iznesuvaat 5

~asovi i 30 minuti’.

So ogled na toa {to, operativnite denovi vo edna nedela, iznesuvaat 7 denovi,

proizleguva deka, operativnite ~asovi nedelno iznesuvaat 77 ~asovi.

R e z i m e

"Stokol", na predmetnata lokacija, vo funkcija na odgleduvawe na ìvina vo

Farma za koko{ki, vr{i dejnosti i aktivnosti vo postojni objekti, opremeni so potrebnite

ma{ini, uredi i oprema.

Postapuvaj}i po upatuvawata, da se povede postapka za obezbeduvawe B-Integriran

Eklo{ka Dozvola, kako operator, podgotvivme Barawe za dobivawe Dozvola, za

instalacija koja vr{i aktivnost od Prilog 2 od Uredbata i gi obrabotivme site

predvideni poglavja, vo granicite na aktivnostite {to se obavuvaat.

Od dosega{nite aktivnosti i dokumentacijata, kako i podatocite vo prilog na

Baraweto, konstairame:

-Operatorot predviduva kontinuirano prezemawe merki i aktivnosti, za

sproveduvawe na takov vid na rabota i voveduvawe na tehnologija, uredi i oprema, so {to,

emisiite {to se ispu{taat vo mediumite i oblastite vo ìvotnata sredina, vo

kontinuitet se ispod maksimalno dozvolenite koncentracii i ne se {tetni za ìvotnata

sredina i za ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

-Zastapeni se sootvetni dostapni tehniki na instalacijata, adekvatni za vakov vid

na dejnosti.

- Uslovite za rabota na instalacijata, se na zadovolitelen stepen.

-Potro{uva~kata na surovinite, energijata, vodata i drugite materijali, e

soglasno tehnolo{kite potrebi i od tehni~ki i tehnolo{ki pri~ini, nemoàt da se

prezemat merki za nivno reducirawe.

Nemoè da se namaluva potro{uva~kata na surovinite, so {to bi se namalilo i

proizvodstvoto na predvidenite koli~ini na ìvata stoka.

Nemoè da se namaluva potro{uva~kata na energija, so {to bi prestanala i

rabotata na uredite, opremata i transportnite sredstva.

Rabotite, utvrdeni so posebnite Zakoni na oddelnite medium i oblasti na

ìvotnata sredina, }e se prezemaat kontinuirano

Od site ovie pri~ini, oceana e deka, ispolneti se site uslovi za dobivawe na B-Integrirana Ekolo{ka Dozvola.


Ovlasteno lice

________________________


107


P o g l a v j e 16 IZJAVA


108

I Z J A V A

So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola, vo soglasnost so odredbite na Zakonot za ìvotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel.

Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe

se vistiniti, to~ni i kompletni.

Nemame nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice.

Potpi{ano od : _______________________

Vo ime na Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i transport „Стокол” DOOEL eksport-import, Gevgelija

Datum : ___________________________

Ime na potpisnikot: ANGELINA STOJKOVA

Pozicija vo organizacijata : Sopstvenik/Upravitel

Pe~at na kompanijata:


109


P R I L O Z I


110

Лабораториски извештај

Број 08-420/2

22-Б/2019 Од извршени мерења на нивото на Бучава и

ПМ 10 честици

ФАРМА ЗА КОКОШКИ Гевгелија

ИЗРАБОТУВАЧ:

“ЕКО КОНТРОЛ” ДОО Охрид

Подружница “ЕКО ЛАБ”

Лабораторија за мониторинг

на животната средина, Прилеп

ОВЛАСТЕНО ЛИЦЕ:

д-р Зоран Апостолоски дипл.маш.инж.


111

ОБ-ИР-01 издание 01, ревизија 01

ИЗВЕШТАЈ ОД ИСПИТУВАЊЕ Број:22-Б/2019

Датум:08.05.2019 година

ПОДАТОЦИ ЗА КОРИСНИКОТ

Нарачател ФАРМА за КОКОШКИ Гевгелија

Адреса Гевгелија

Лице за контакт Филип Димитриески

Датум на извршени мерења 06.05.2019 год

Мерењата ги изврши д-р Зоран Апостолоски дипл.маш.инж.

Датум на обработка на

податоците 07.05.2019 год.

Датум на издавање на

извештајот 08.05.2019 год.

Одговорен Зоран Апостолоски

Изработил Зоран Апостолоски

Одобрил Зоран Апостолоски

Број на копии 4

1. ВОВЕД

Врз основа на Барање, ЕКО КОНТРОЛ ДОО Охрид, Подружница ЕКО ЛАБ-

Лабораторија за мониторинг на животната средина-Прилеп, превзеде обврска да изврши

определување на нивото на Бучава од околината што се емитира од ФАРМА за КОКОШКИ

Гевгелија.

Резултатите од извршените определувања на нивото на Бучавата од околината,

дадени се во Поглавјето 3, а Резимето од мерењата, дадено е во Поглавјето 4., како

заклучок.

Во Прилог се дадени:

-Мерни места и точки за мониторинг на кои се извршени мерања на нивото на

Бучава од околината, Прилог бр.1

Целта на Лабораторискиот Извештај е да се прикажат добиените резултати од

извршените мерења на нивото на штетни материи во воздухот од стационарни извори на

емисии, од работата на погонот, како и добиените резултати од извршените мерења на

нивото на Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани честици,

респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици.

Методологијата на мерењето, мерните места и инструментите за извршување на

мерењата, дадени се во Поглавјето 2.


112

Резултатите од извршените мерења на нивото на Квалитет на воздух -

определување на вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ

10 честици,дадени се во Поглавјето 3, а Резимето од мерењата, дадено е во Поглавјето 4.,

како заклучок.

Во Прилог се дадени:

-Мерни места и точки за мониторинг на кои се извршени мерања на нивото на

Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани честици, респирабилни

честици и фракција на ПМ 10 честици, Прилог бр.1

2.МЕТОДОЛОГИЈА, МЕРНИ МЕСТА И ИНСТРУМЕНТИ ЗА ИЗВРШУВАЊЕ НА

МЕРЕЊАТА

2.1.Мерење на нивото на Бучава и ПМ 10 честици во животната средина

Методолошкиот пристап за мерење на нивото на Квалитет на воздух - штетни

материи во воздухот (концентрација на гасови) од стационарни извори на емисии, го

дефинира начинот на одредување на нивото на штетните материи во воздухот преку

директно мерење, со цел да се направи проценка на Квалитет на воздух - определување

на вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици, како

и штетни материи во воздухот (концентрација на гасови) во животната средина, согласно

Методата МКС EN 12341:2007 за супендирани честици**, проценка на Квалитет на воздух

- штетни материи во воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии,

согласно методата МКС ISO 12039:2008 ** за одредување на кислород и јаглероден

моноксид, согласно методата МКС ISO 10849:2006** за одредување на азот моноксид и

диоксид и согласно методата МКС ISO 7935:2008** за одредување на сулфур диоксид.

Мерењето на нивото на Квалитет на воздух - штетни материи во воздухот

(концентрација на гасови), од стационарни извори на емисиие реализирано во согласност

со претходно дадените методи и стандарди -Дел 2:Одредување на нивото на штетни

емисии.

Определувањето на нивото на Бучава од околината е реализирано во согласност

со Методата МКС ISO 1996-2:2010*, Акустика-Опис, мерење и оцена на бучава во животна

средина-Дел 2:Одредување на нивото на бучава во животната средина.

При определувањето на нивото на Бучавата од околината, Квалитет на воздух -

штетни материи во воздухот (концентрација на гасови) од стационарни извори на емисии,

потребно е да се дефинираат следните чекори;

-Избор и број на мерни места (локација)

-Времетраење на мерењето

-Избор на инструменти за мерење

Местата на кои е извршено мерење на нивото на Бучава од околината, Квалитет на

воздух - штетни материи во воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори на

емисии се прикажани во Прилог бр.1


113

Мерењата се извршени со калибриран инструмент за мерење на Бучава Sound level meter type HD 600, EXTECH, прикажан на Слика бр.1

Слика бр.1; Инструмент за определување на ниво на Бучава

Sound level meter type HD 600 EXTECH

Мерењата се извршени со инструмент за мерење на Квалитет на воздух -

определување на вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ

10 честици тип TURNKEY DustMate kit, прикажан на Слика бр.5

Слика бр.5; Инструмент за мерење на ниво на Квалитет на воздух - определување на

вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 и ПМ 2.5

честици - тип TURNKEY DustMate kit


114

2.2.Мерење на нивото на Бучава и ПМ 10 честици во животната средина

Предмет на мерењето на бучавата во животната средина во ФАРМА за КОКОШКИ

Гевгелија, беа сите извори на бучава кои емитираат во животната средина.

Како главни извори се идентификувани:

- Чекичар

- Пумпи

- Климатизери и др.

Споредни извори на бучава се:

- Самите возила кои се користат за довоз и одвоз на разни суровини кои се потребни

за производниот процес

- Надворешни извори на бучава, како и од самата природа

Мерењето е извршено на 06.05.2019 година во период од 09:00 до 10:30 часот.

Температурата за време на мерењето е 16 ºС и релативна влажност од 40%. При што

времето беше сончево. Мерењето е направено во 3 (три) мерни точки за бучавата, 2 (две)

за ПМ 10 частици, кои се дадени во прилогот.

Мерно место бр. 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот

Мерно место бр. 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина

Мерно место бр. 3 – 7м од ивицата на новиот хангар позади

Напомена: Изборот на мерните точки се определени од страна на корисникот на

извештајот и дел од точките не се во согласност со барањето на стандардот MKC ISO 1996-

2:2010*.

3. РЕЗУЛТАТИ ОД ИЗВРШЕНИТЕ МЕРЕЊА

Табела бр.1; Мерно место 1 – 3м од влезот во фармата на средина на патот








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



1. ММ 1 52.70±1,86 70 55.10±1,86 110


115

Табела бр.2; Мерно место 2 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



2. ММ 2 63.10±1,86 70 65.80±1,86 110

Табела бр.3; Мерно место 3 – 7м од ивицата на новиот хангар позади








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



3. ММ 3 55.40±1,86 70 58.00±1,86 110


116

4. РЕЗУЛТАТИ ОД ИЗВРШЕНИТЕ МЕРЕЊА

4.1.Ниво на Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани

честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици во животната средина

Табела бр.4; Мерно место 4 – 3м од влезот во фармата на средина на патот


во животната средина











Број Мерно

место


mg/m3 mg/Nm3


4. ММ 4 8 50

Табела бр.5; Мерно место 5 – 5м помеѓу хангарите за кокошките на средина во

близина на вентилаторот


во животната средина











Број Мерно

место


mg/m3 mg/Nm3


5. ММ 5 18 50


117

5.ЗАКЛУЧОК

ФАРМА за КОКОШКИ Гевгелија е сместена надвор од градот и припаѓа на IV- то

подрачје.

Врз основа на податоците добиени од извршените мерења на нивото на Бучава од

работата на Инсталацијата, може да се констатира дека во согласност со Правилникот за

гранични вредности на нивото на бучава во животната средина (Сл.Весник бр.147/08),

нема надминување на граничните вредности.

Од резултатите на мерењата на ПМ 10 честички и вкупна прашина, покажа дека

немаме зголемени концентрации и резултати се во дозволените граници.

Забелешка: Резултатите прикажани во овај Извештај, важат само за условите и

режимот на работа за време на вршењето на мерењата.

Делови од овај Извештај несмеат да се умножуваат, без писмено одобрување од

ЕКО КОНТРОЛ, ДОО Охрид, Подружница ЕКО ЛАБ-Лабораторија за мониторинг на

животната средина-Прилеп.

Напомена: точките со * се акредитирани методи, точките со ** се неакредитирани методи

ЕКО КОНТРОЛ ДОО

Подружница ЕКО ЛАБ


118

I z v e { t a j od mereweto i ocenuvaweto na sostojbite so vibraciite

1.Op{to za vibraciite Vibraciite nastanuvaat kako posledica na oscilaciite, predizvikani od

ma{inite, uredite, aparatite, alatite i vozilata, pri procesot na rabota vo instalacijata, so koi {to ~ovekot direktno ili indirektno rakuva ili gi opsluùva, a koi {to vlijanija se prenesuvaat i na ìvotnata sredina.

Rizicite po zdravjeto i bezbednosta na lu|eto, koi nastanuvaat od izloènost na mehani~ki vibracii, osobeno se manifestiraat preku; vaskularni, koskeni ili zglobni, nevrolo{ki ili muskulni naru{uvawa, pa se do predizvikuvawe na nepodvi`nost na dolniot del na grbot i o{tetuvawe na rbetot.

Od toe pri~ini, a poradi neprijatnosta, voznemirenosta i rizicite koi {to bi moèle da se predizvikaat, mehani~kite vibracii, kako posebna oblast, bi trebalo da imaat sootveten tretman vo za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina. 2.Grani~ni vrednosti na izloènost na vibracii Zaradi izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetnite efekti vrz ~ovekovoto zdravje i vrz ìvotnata sredina, propi{ani se grani~ni vrednosti na izloènost na mehani~ki vibracii i standardi za vibracii. Sogpasno Pravilnikot za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od mehani~ki vibracii, grani~nite vrednosti na izloènost, iznesuvaat:

Grani~ni vrednosti na izloènost na vibracii

vibracii na raka-zabrzuvawe vibracii na celo telo-zabrzuvawe

Grani~na vrednost m/sek2 Grani~na vrednost m/sek2


izloènost za period od 8 ~asa,

zemeno kako standard, iznesuva

5,00


izloènost, za period od 8 ~asa,

zemeno kako standard, iznesuva-

1,15

-Vrednosta na dnevna



2,50 -Vrednosta na dnevna



0,50

3.Rezultati od izvr{enite merewa

Merewata i analizite od {tetnite efekti od mehani~ki vibracii, kako negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se vr{eni na nekolku merni mesta, na pove}e merni to~ki, so posebno vnimanie na vibraciite {to se emitiraat vo ̀ ivotnata sredina , pri {to se opservirani site strani na objektot.

Kvantitativnite vrednosti za rangirawe na vibraciite {to se emitiraat vo ìvotnata sredina, pri rabota na ma{inite i opremata, na objektot, se dobieni so merewe na nivoto na vibracii, izvr{eni na merni to~ki, koi se najpove}e izloèni na {tetni vibracii.

Rezultatite od mereweto se odnesuvaat samo na denot i ~asot koga e izvr{eno mereweto, sso tie atmosverki sostojbi, so toga{nata sostojba na ma{inite i opremata, kako i sostojbata na prostorot od objektot i okolniot prostor. Rezultatite od merewata, se sporedeni so grani~nite vrednosti na izloènost na vibracii opredeleni so Pravilnikot kako i so standardite za vibracii. Rezultatite od izvr{enite merewa i izve{tajot za sostojbite so bibraciite od rabotata na instalacijata, sluàt za interna upotreba na operatorot.


119

N i v o a n a v i b r a c i i

Merno mesto Koordinati

5 N, 5 E

Brzina

sm/sek

Zabrzuvawe

m/sek2

Frekvencija

Hz

Ocenka

Merno mesto

broj 2

N 41008’21.68’’

E 22026’49.98’’

Min. 0,19

Mah. 3,73

Sr. 0,869

Min. 0,00

Mah. 0,00

Sr. 0,000

-

Zadovoluva

*Neakreditirana metoda

4. Zaklu~ok za vlijanijata od vibracii

Vrz osnova na podatocite dobieni pri merewata na kvantitativnite vrednosti

na nivoto na vibraciite {to se emitiraat vo ìvotnata sredina, kako i nivnata

sporedba so maksimalno dozvolenite nivoa na vibracii (zabrazuvawe), moè da se

zaklu~i deka, intenzitetot na vibraciite {to se sozdava pri rabotata na uredite i

aparatite vo Objektot i se emitira vo ̀ ivotnata sredina, e vo granicite na maksimalno

dozvolenoto nivo na vibracii.

Vo otsustvo na pove}e pravni akti za vibraciite, rezultatite od merewata se

sporedeni so Pravilnikot za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni

na rizik od mehani~ki vibracii (Sl. Vesnik na RM br.26/08).

Sporedbeni nivoa na vibracii

Maksimalno dozvoleni

nivoa na vibracii

Izmereni nivoa na

vibracii

Ocena na

merewata

A k t

Grani~na

vrednost

m/sek2

Merni

mesta

Brzina

sm/sek

Zabrzuva

we m/sek2

O c e n a

Dlanka

-raka

Celo-

telo

Pravilnik za bezbednost i

zdravje pri rabota na

vrabotenite izloèni na

rizik od mehani~ki

vibracii (Sl. Vesnik na

RM br.26/08).

5,00

2,50

1,15

0,50

MM-2

Min. 0,19

Mah. 3,73

Sr 0,869

Min. 0,00

Mah. 0,00

Sr. 0,000

Zadovoluva

Vakvite podatoci od merewata, se kako rezultat na toa {to uredite i opremata

vo Objektot se so dobri performansi vo pogled na sozdavaweto na vibraciite. Treba da se napomeni deka, vrednostite na nivoata na vibraciite koi se

emitiraat vo ̀ ivotnata sredina od rabotnite aktivnosti na Objektot, nemoàt posebno

da se izoliraat, poradi {to na rezultatite od merewata deluva i vlijanieto od

okolnite Objekti i nadvore{nata sredina.


120

T a b e l i

Za ocena na sostojbite so vibraciite

Zbirna lista na izvorite na vibracii-Zabrzuvawe

Izvor

Emisiona

to~ka Ref. br.

Oprema Ref. br.

Zabrzuvawe na

Vibracii na

referentna

odale~enost

Periodi na

emisija

Uredi, oprema,

aparati,

Merno mesto

Sredina na

lokacija

Digitalen

vibrometar

Vibration meter

VM 6360 CE ISO

180-2178

Min. 0,00 m/sek2

Mak. 0,00

Srd. 0,000

16 ~asa/ den

6 dena/ned

280 dena/

god.

Ocenka na nivo na intanzitet na vibracii

Nacionalen

koordinaten

sistem

Nivoa na vibracii

5 N

5 E

Brazina

mm/sek

Zabrazuvawe

m/sek2

Ocena

1. Granica na

instalacijata

Mesto : 2

N 41008’21.68’’

E 22026’49.98’’

0,869 0,000 Zadovoluva

Lokacii osetlivi

na bu~ava

Osetlivi lokacii vo pobliskata okolina na instalacijata

ne se regostrirani, bidej}i istite se nao|aat na pogolemo

rastojanie

Mesto 1: -


121

Status Company No. Date &

Time

Instrument

Model Project Name Value Unit

True Farma za koko{ki

1 06.05.2019

09:32:23 Vibration Meter Velocity 3,73 mm/s


2 09:32:24 Vibration Meter Velocity 1,19 mm/s

























0.00

1.00

2.00

3.00

4.00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Velocity (mm/s)

Max:3,73; Min:0,19; Mean Value:0,869


122

I z v e { t a j

od mereweto i ocenuvaweto na sostojbite

so nejonizira~koto zra~ewe

1.Op{to za nejonizira~koto zra~ewe

Paralelno so razvojot na tehnikata, osobeno elektrotehni~kata, termi~kata,

radijskata i telekomunikaciskata oprema, i se pogolemit broj na nejzini korisnici,

raste i brojot na potrebata od postavuvawe na sootvetni postrojki, bazni stanici,

anteni, bez koi dobar del od opremata, ne moè da funkcionira.

Istovremeno, vo najgolem broj slu~ai, se aktueliziraat i istraùvawata na

vlijanijata na elektromagnetnoto, nejonizira~ko zra~ewe od ova oprema, vrz ìvotnata

sredina. ôvekot e sekojdnevno izloèn na razli~ni zra~ewa, od koi, najmnogu pri

umerena izloènost, ne vlijaat na negovoto zdravje. Osobeno, nejonizira~koto zra~ewe

e prisutno nasekade okolu nas, i istoto moè da poteknuva od prirodni i ve{ta~ki

izvori.

Svetlinata koja {to ja predizvikuvaat svetilkite vo doma}instvata, ili

radiobranovite, samo se najednostavni primeri na elektromagnetnoto nejonizira~ko

zra~ewe. Zra~at i drugite uredi i doma{ni aparati, zra~at dalekuvodite, radio i TV

antenite, kabelskite postrojki, baznite stanici na mobilnata telefonija, radarite i

sli~no.

2.Rezultati od izvr{enite merewa

Merewata i analizite od {tetnite efekti od nejonizira~ko zra~ewe, kako

negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se vr{eni na nekolku merni mesta, na pove}e

merni to~ki, so posebno vnimanie na zra~eweto {to se emitira vo ìvotnata sredina,

pri {to se opservirani site strani na objektot.

Merewata se izvr{eni so RF EMF-825 i EMF-819 visokoefektivni digitalni

instrumenti napraveni i kalibrirani za merewe i monitoring na elektromagnetno pole,

radiofrekvencija na magnetnoto pole, nivo na radijacija okolu elektromagnetni

poliwa, vo {iroki razmeri i vrednosti i na razli~na branova dolìna.

Kvantitativnite vrednosti za rangirawe na nejonizira~koto zra~ewe {to se

emitira vo ìvotnata sredina, pri rabota na ma{inite, uredote i opremata, na

objektot, se dobieni so merewe na nivoto na zra~ewe, izvr{eni na merni to~ki, koi se

najpove}e izloèni na nejonizira~ko zra~ewe.

Rezultatite od izvr{enite merewa i izve{tajot za sostojbite so

nejonizira~koto zra~ewe od rabotata na instalacijata, sluàt za interna potreba na

operatorot i se odnesuvaat samo na denot i ~asot koga e izvr{eno mereweto, so

toga{nata sostojba na ma{inite i opremata, kako i sostojbata na prostorot od objektot

i negovata okolina. Rezultatite od merewata, se sporedeni so dozvolenite nivoa na

nejonizira~ko zra~ewe.

Nivo na izloènost na populacijata vo ìvotnata sredina

Merno

mesto

Sredna ja~ina na E

Elektromagnetno pole

Sredna gustina na snagata na

energija Y

Ocenka

(V/m) , volt/metar W/m2,, mW/cm2, Tesli

Merno mesto 2

0,01-0,02 0,002-0,003 Zadovoluva

*Neakreditirana metoda


123

3.Zaklu~ok za vlijanijata od nejonizira~ko zra~ewe

Vrz osnova na podatocite dobieni pri mereweto na kvantitativnite vrednosti

na nivoto na nejonizira~ko zra~ewe {to se emitira vo ìvotnata sredina, kako i

nivnata sporedba so dozvolenite nivoa na izloènost na nejonizira~ko zra~ewe, moè

da se zaklu~i deka intenzitetot na zra~eweto {to se sozdava pri rabotata na

aparatite, uredite i instalaciite vo Objektot, i se emitira vo ìvotnata sredina, e vo

ramkite na dozvolenite nivoa, kako i standardite za zra~ewata.

Rezultatite od merewata, se sporedeni so Me|unarodniot standard za

ograni~uvawe na izloènost na vremenski, promenlivi, elektri~ni, magnetski i

elektromagnetni poliwa, propi{an od Me|unarodnata komisija za za{tita od

nejonizira~ko zra~ewe, International Commision on Non Ionizing Radiation

Protection (ICNIRP), i prifaten od Svetskata zdravstvena organizacija na OON,

World Health Organization (WHO), za podra~jeto na celiot svet, koj {to iznesuva do

300 GHz.

Rezultatite od merewata, se sporedeni i so Standardot JUS N.NO 205 koj se

odnesuva na: radio - komunikacii, radio - frekvenciski zra~ewa i maksimalni nivoa

na izloùvawa, koi se odnesuvaat na lu|eto, maksimalnite nivoa na izloùvawe na

lu|eto na radiofrekvenciski elektromagnetni poliwa, koi se vo frekvenciski opseg

od 300 kHz do 300 GHz.

Za frekvenciski opseg pogolem od 30 MNz a pomal ili ednakov od 300 GNz nivoto

na izloùvawe na lu|eto koi rabotat pri nivoata na elektromagnetnite poliwa

iznesuva: 3,77 h 103 = 3,77 h 1000 = 3770 V/m2

Pri izloùvawe na ìtelite koi ne rabotat vo nivoata na elektromagnetnite

poliwa, odnosno pri zra~ewe vo ìvotnata sredina se zema 1/5 od vrednosta na lu|eto

koi rabotat, a toa iznesuva: 3770 : 5 = 754 V/m2

Treba da se napomeni deka, vrednostite na nivoata na nejonizira~ko zra~ewe koi

se emitiraat vo ìvotnata sredina od rabotnite aktivnosti na Objektot, nemoàt

posebno da se izoliraat, poradi {to na rezultatite od merewata deluva i vlijanieto

od okolnite Objekti.


124

S U M A R E N Z A K L U ^ O K

Vrednostite od merewata na nivoata na bu~avata, vibraciite,

nejonizira~koto zra~ewe i koncentracijata na suspendirani ~esti~ki

so golemina od 10 mikrometri (RM 10), vo ambientalniot vozduh,

sporedeni so maksimalno dozvolenite nivoa, koncentracii i

koli~estva, se ispod grani~nite vrednosti utvrdeni so propisite.

Poradi vakvata sostojba, ne postoi posebna obvrska na

investitorot od voveduvawe na oprema za otstranuvawe na {tetnite

efekti od rabotata na instalacijata, osven merkite i preporakite

dadeni vo ovaj Elaborat.

Vakvite podatoci od merewata, se kako rezultat na toa {to

ma{inite, uredite i opremata vo objektot se so dobri performansi vo

pogled na zagaduvaweto na ìvotnata sredina.

Imaj}i predvid deka se raboti vo pogolem kompleks, rabotnata

sredina e so pogolemi razmeri, a vlijanijata od site izvori {to se

emitiraat vo ìvotnata sredina, se prenesuvaat so namalen

intenzitet od rabotnata sredina, od pri~ini {to vozduhot kako

dinami~en medium, vlijanijata od rabotnata sredina gi {iri na site

strani.

Treba da se napomeni deka, na rezultatite od merewata, ima

vlijanieto od okolnite objekti i okolniot prostor, bidej}i

vlijanijata od Objektot vrz ìvotnata sredina, nemoàt posebno da

se izoliraat.

Konsultacii i obrabotka: “Eko-Контрол”, Охрид Dru{tvo za konsalting, trgovija i uslugi Подружница ЕКО-ЛАБ, Прилеп

Акредитирана firma soglasno Стандард:

MKC EN ISO/IEC 17025:2006


125


126


127


128

Vlez vo lokacijata

Farma za koko{ki "Stokol" Merni mesta i to~ki za monitoring MM-1; B, AV MM-2: B, AV, VIB,NZ MM-3; B,

MM 3

MM 2

MM 1


129


130


131


132


133


134


135

Documents

BARAWE - gevgelija.gov.mk. Farma kokoski...Barawe za B-integrirana ekolo{ka dozvola "Stokol" DOOEL, Gevgelija 2019 1 "Stokol" DOOEL Gevgelija Dru{tvo za