Embed Size (px)
Citation preview
BARAWE
za dobivawe dozvola za usoglasuvawe so operativen plan za
instalacija koja vr{i aktivnost od oblasta na industrija na minerali
BETONSKA BAZA
Strumica, 28.06.2007
S O D R @ I N A :
I.) Informacii za operatorot/ baratelot
I.1) Vid na baraweto I.2) Organ nadle`en za izdavawe na B-integrirana ekolo{ka dozvola
II.) Opis na tehni~kite aktivnosti II.1.) Lokacija na objektot so osvrt na neposredna okolina
II.2) Osnovna dejnost
II.3) Kratok opis na tehnolo{kiot proces
III.) Upravuvawe i kontrola IV.) Surovini i pomo{ni materijali i energii upotrebeni
vo instalacijata V.) Rakuvawe so materijali
V.1) Rakuvawe so surovini, me|uproizvodi i proizvodi V.2.) Upravuvawe so otpad
VI.) Emisii vo atmosferata VII.) Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija VIII.) Emisii vo po~va IX.) Zemjodelski i farmerski aktivnosti X.) Bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe XII.) Operativen plan XV.) Rezime bez tehni~ki detali XVI.) Izjava
I.) Informacii za operatorot/ baratelot 1. Ime na
kompanijata Akcionersko dru{tvo za grade`ni{tvo “Pelagonija” Strumica
2. Praven status Akcionersko dru{tvo
3. Sopstvenost na kompanijata
Akcionersko dru{tvo vo privatna sopstvenost
4. Adresa na sedi{teto
Ul.Bratstvo Edinstvo br.20 , 2400 Strumica
5. Po{tenska adresa Ul.Bratstvo Edinstvo br.20 , 2400 Strumica
6. Mati~en broj kompanijata
5134358
7. [ifra na osnovnata dejnost spored NKD
45.21/1
8. Broj na postojano vraboteni
132 vraboteni
OVLASTEN PRETSTAVNIK
9. Ime i prezime Lujza Miteva
10. Edinstven mati~en broj
0101960465041
11. Funkcija vo kompanijata
Rakovoditel na betonerka
12. Telefon 034/348-089;
13. Faks 034/348-422
14. e-mail [email protected]
15. Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto
3.3. Stacionirani betonski bazi
16. Proektiran kapacitet
18m3/~as
I.1) Vid na baraweto Nova instalacija / Postoe~ka instalacija DA Zna~itelna izmena na postoe~ka instalacija
/
Prestanok so rabota / I.2) Organ nadle`en za izdavawe na B-integrirana ekolo{ka dozvola Ime na edinicata na lokalna samouprava
Op{tina Strumica oddelenie za za{tita na `ivotnata sredina
Adresa Ul.Sando Masev br.1 Strumica
Telefon 034/348-030
II.) Opis na tehni~kite postrojki II.1.) Lokacija na objektot so osvrt na neposredna okolina
Betonerkata AB24 proizvodstvo na PROGRES Mladenovac e smestena vo krugot na stopanskiot dvor na ADG “Pelagonija” Strumica koj se nao|a na KP br. 1057 vo KO Strumica. Po detalniot urbanisti~ki plan za grad Strumica vo ovoj reon e predvidena izgradba na stopanski objekti.
Betonerkata e smestena vo krugot na stopanskiot dvor vo blizina na reka Trkajna.
Vkupnata povr{ina na stopanskiot dvor iznesuva 25.820,oo
m2. Na lokacijata postojat nekolku objekti i toa: 1. glaven vlez 2. ~uvarnica 3. upravna zgrada 4. trafostanica 5. pumpa za gorivo 6. zatvoren magazin 7. navesi za materijali 8. stolarska rabotilnica 9. malterme{alka 10. boksovi za gasena var 11. nastre{nica za negasena var 12. betonome{alka 13. hidrofor 14. laboratorija 15. bunar za voda 16. mehani~ka rabotilnica 17. akumulatori 18. kova~nica
Na slika br.1 e daden izvod od urbanisti~ki plan, a na slika 2 prika`an e rasporedot na objektite vo stopanskiot dvor.
II.2) Osnovna dejnost Osnovnata dejnost na ADG “Pelagonija” Strumica e
izgradba na objekti od visokogradba, niskogradba i hidrogradba.
Zaradi samata priroda na grade`nite raboti kako potreba se nalaga izrabotka na beton za izvedba na konstrukciite. Poradi tie pri~ini e izvedena postrojkata betonerka.
II.3) Kratok opis na tehnolo{kiot proces Betonerkata tip AB24 e postrojka koe slu`i za
proizvodstvo na betoni so visoki marki. Nivnata namena e za proizvodstvo na beton na gradili{ta ili vo fabrika za beton i betonski elementi.
Osnovnite elementi na betonerkata se {asija, vertikalna prinudna me{alica, ured za dozirawe na agregatot (trakast transporter), ured za dozirawe na cement (pu`en transporter), ured za dozirawe na voda (vodomer), ured za vle~ewe na agregatot (skreper), silos za cement (dva broja), vaga za cement, vaga za agregat i razdelni yvezdi kade e smesten agregatot.
Betonerkite od ovoj tip imaat potpolno avtomatsko dozirawe na agregatot, vodata i cementot. Betonerkata mo`e da raboti ra~no, potpolno avtomatski i odreden broj pati avtomatski.
Site delovi na betonerkata (me{alicata, transporter na agregatot, vagata za cement, vagata za agregatot, skreperot, vodomerot i upravuva~kiot del) vgradeni se na zaedni~ka {asija taka da pretstavuvaat edna celina.
[asijata e izvedena taka da na nea mo`at da se smestat site delovi na betonerkata i na toj na~in pretstavuvaat edna celina. Na predniot del na {asijata se nao|a me{alicata koja so zavrtki e pricvrstena na svoeto postoqe.
Nad me{alicata se nao|a vagata za agregat i cement. Na samiot vrv na {asijata postaven i nosa~ot na trakastite transporteri. Na zadniot del na {asijata pricvrstena e
razdelnata yvezda za agregat, a isto taka tuka se nao|a i postoqeto za skreperot.
[asijata e postavena na ~etiri kruti noze koi se ankerisani vo fundamentot na betonerkata.
Agregatot, prema goleminata na zrnata, e smesten pome|u yvezdasto raporedenite yidovi i pricvrsten za ~eli~nata konstrukcija na betonerkata -yvezdata. Pri toa vkupnata zaliha na agregatot se nao|a vo podra~jeto na dofatot na skreperot i se privlekuva prema otvorot na yvezdata niz koj materijalot pa|a na trakastite transporteri, a ovie ponatamu go nosat na vagite za agregat.
Aktivnoto skladi{te, za sekoja frakcija na agregatot, e 12m3, a toa e onoj volumen koj se nao|a nad otvorot na yvezdata ograni~en so pregradnite yidovi i zamislenata linija vo masata koja se dobiva po prirodnata kosina na materijalot.
Agregatot i cementot se doziraat potpolno avtomatski. Otvaraweto i zatvaraweto na bunkerite na vagite se izveduva so hidrauli~ni cilindri i polugi.
Na betonerkata ima dva silosa za cement so volumen od 50m3. Silosite se potpreni na ~etiri noze ankeruvani vo fundamenti so zavrtki. Na dolniot del na silosot se nao|a otvor so zatvara~, priklu~ok i zavesa za pu`en transporter. Na gorniot del na silosot se nao|a otpra{uva~ i otvor za kontrola i eventualni popravki na silosot.
Tipot na me{alkata e vertikalna prinudna opremena so posebni uredi za amortizacija na udarite na lopatkite. Otvaraweto i zatvaraweto na me{alicata e sigurno. Celata me{alica e zatvorena taka da pra{eweto e svedeno na najmala merka, a sigurnosta na rabotata e maksimalna.
Agregatot koj se koristi za prigotvuvawe beton se nosi od separacijata vo Dobra{inci i se skladira vo boksovite za agregat. Agregatot se nosi separiran i peren soglasno standardite. Cementot se nosi od cementara “Titan” Skopje i istata doa|a vo cisterni koi se potpolno bezbedni po odnos na mo`nosta na istekuvaweto na cementot. Istiot se skladira vo silosi koi se obezbedeni soglasno standardite od mo`nost za istekuvawe na cementot.
Iako betonerkata se nao|a vo neposredna blizina na reka Trkajna, vodata koja se koristi za prigotvuvawe na betonot e bunarska. Bunarot se nao|a vo neposredna blizina na betonerkata. Betonerkata raboti vo periodot od 07 do 15 ~asot samo vo rabotnite denovi od ponedelnik do petok. Istata ne
sozdava bu~ava bidej}i sistemot e potpolno zatvoren i izoliran.
Pri podgotovkata na beton ne se sozdava otpad, bidej}i site komponenti se koristat vo betonot. Del od materijalot, granulatot, koj pa|a pod transportnite traki se tovari i povtorno se nosi na separacijata kade se separira povtorno i se vra}a vo boksovite.
Me{alicata na betonerkata se pere so bunarskata voda koja se koristi i za prigotvuvawe na betonot i istata se ispu{ta pod me{alicata. Pri ispiraweto vo vodata ima i mal del talog od me{alicata, koja po isceduvaweto na vodata se ~isti i se deponira na lokacijata na betonerkata i ponatamu se nosi vo bliskata deponija odredena od lokalnite slu`bi.
Na toj na~in na lokacijata na betonerkata, vo krugot na stopanski dvor, postoi vremena lokacija za deponirawe na materijalot koj se ~isti pod me{alicata i od perewe na mikserite. Taa deponija redovno se ~isti i ne pretstavuva pre~ka vo funkcijata na betonerkata nitu ja zagaduva okolnata sredina.
Lokacijata kade e smestena postrojkata e zagradena so ograda od betonski stolb~iwa i `ica i na samiot objekt ima 24 ~asovna kontrola od ~uvarska slu`ba.
Krugot na postrojkata e osvetlen i pregleden i vo tekot na ve~ernite ~asovi, vo periodi koga postrojkata ne raboti, taka da mo`at da se spre~at site nesakani pojavi na postrojkata.
Ne postoi golema opasnost od po`ar na postrojkata, no istata e snabdena so protivpo`arni aparati za gasewe na po~eten po`ar koj mo`e da se slu~i.
Vo prilog 1 e dadena tehnolo{ka {ema na postrojkata so
skici i detali.
III.) Upravuvawe i kontrola
Betonskata baza e del od celokupniot sistem na organizacija na ADG “Pelagonija” Strumica.
Podolu e dostavena organizacacionata struktura vo ADG Pelagonija Strumica.
nabavna sl u ba sl u ba za
pl an i anal i za
oddel za
smetkovodstvo
Rakovodi tel na f i nansova
sl u ba
Tehni ~ki rakovodi tel na AD
1000
za{ t i ta na
rabota
sl u ba za rabotni
odnosi
obezbeduvawe
Pravna sl u ba
rakovodi tel
rakovodi tel na
hotel
Predsedatel na Upraven odbor
di rektor na AD
Upraven odbor
Nadzoren Odbor
Sobrani e na akci oneri
rakovodi tel i
po f azi
rakovodi tel na
objekt
rakovodi tel
na betonerka
rakovodi tel na
separaci ja
rakovodi tel na
stopanski dvor
objekti
sl u ba za podgotovka
na ponudi
podgotovka na ponudi
rakovodi tel
tehni ~ka sl u ba
tehni ~ki rakovodi tel
1000
Podole se dadeni osnovnite prava i odgovorenosti na
rakovoditelite na direktno odgovorni za rabotata na postrojkata.
RAKOVODITEL NA RE ZA ODR@UVAWE MEHANIZACIJA I VOZILA, SEPARACIJA, PODGOTOVKA NA BETON, MALTER I ARMIRA^NICA
Ja organizira rabotata na rabotnata edinica. Se gri`i za redot i disciplinata vo mehani~kata
rabotilnica. Odgovara za rokovite na popravka koi se davaat pri prevzemaweto na sredstvata za opravka.
Pravi planovi za potreben broj na rabotnici po struki, kvalifikacii za opravka po godi{niot plan za generalni, sredni opravki kako i za tekovnoto odr`uvawe na gradbata.
Se gri`i za blagovremeno trebuvawe na rezervni delovi i gi tro{i minimalnite magazinski rezervi vo magazin.
Ja koordinira rabotata me|u oddelenijata {to gi ima vo sklop na mehani~kata rabotilnica. Dava prioritet i rokovi za izvr{uvawe na popravkite. Odgovara za kvalitetot na popravkite i podobruvawe na istite.
Dava nalozi za nabavka na osnovni sredstva, potrebni za mehani~kata rabotilnica, potreben alat i drugi pomagala.
Odgovara za redot i ~isto}ata vo halite i krugot na mehani~kata rabotilnica.
Odreduva rabotni mesta na poedinci i brigadi vo mehani~kata rabotilnica.
Pravi pregled na zameneti rezervni delovi i nivno ~uvawe.
Zaedno so tehni~kiot rakovoditel na ADG odreduva lu|e za terenska rabota i prifa}a rabotnici koi se vra}aat od teren.
Odgovara za ZNR i PPZ vo mehani~kata rabotilnica i krugot na istata.
Vodi evidencija za izvr{enite opravki i propi{uva uslovi za rabota vo garantniot rok na istite.
Gi sledi tehni~kite dostignuvawa i predlaga novini za usovr{uvawe na proizvodstvoto i namaluvaweto na rokovite za opravka.
Vo dogovor so tehi~kiot rakovoditel na ADG dava predimstvo na odredeni opravki i ispra}a lu|e za intervencija na teren.
Odgovara za blagovremeno fakturirawe za izvr{enite uslugi i ja prati i ja kontrolira dokumentacijata i odgovara za nejzinata ispravnost.
Najdocna do 5-ti vo mesecot pravi izve{taj za minatiot mesec za potro{enite materijali, izvr{enite popravki i rabotna raka.
Ja prou~uva opremata i dava napatstvija za lesni, sredni i te{ki popravki na ma{inite i vozilata, gi analizira svoite kadrovi i predlaga nivna specijalizacija i {koluvawe.
Vr{i zaverka na trebuvawe za nabavka na rezervni delovi.
Koordinira so tehni~kiot rakovoditel na ADG za izrabotka na rezervni delovi vo sopstvena re`ija.
Gi potpi{uva site administrativni akti koi se odnesuvaat za mehani~kata rabotilnica, u~estvuva zaedno so
tehni~kiot rakovoditel na ADG vo izgotvuvawe i sproveduvawe na normi za popravka na site osnovni sredstva preku normirecot.
Odgovoren e za primawe popravki od treti lica, gi usoglasuva popravkite, ja opredeluva vrednosta na popravkata i odgovara za tehni~kata ispravnost i finanskata realizacijata na popravkata.
Go kontrolira vremeto na po~nuvawe na rabota nautro, za vreme na ru~ek i pri istekot na rabotnoto vreme.
Vr{i pregled na delovite koi se zamenuvaat so novi i odobruva rashoduvawe na istite; bez negov pregled nieden del od starite ne smee da se rashoduva.
Ja organizira i naso~uva rabotata na rabotnicite za podobruvawe na procesot na proizvodstvo.
Odgovara za kvalitetot i kvantitetot na izvr{enite raboti na separacija, malterka i betonerka.
Odgovara za iskoristenosta na kapacitetite na separacija, malterka i betonerka.
Odgovara za u~inocite, utro{ocite na materijalite i ispravno funkcionirawe na ma{inite.
Odgovara za ekonomi~nosta vo raboteweto. Za svojata rabota direktno e odgovoren pred direktorot
i tehni~kiot rakovoditel na ADG. Pokraj rabotnite zada~i da se izvr{uvaat i drugi srodni
raboti, soglasno obrazovanieto i sposobnostite, po nalog na pretpostaveniot rakovoditel.
ODGOVOREN NA BETONERKA, MALTEROME[ALKA, ARMIRA^NICA I LABORANT U~estvuva vo organiziraweto na tehni~ko-tehnolo{kiot proces na proizvodstvoto. Vr{i ispituvawe na kvalitetot na dobieniot cement, kako i kvalitetot na vodata i na {qunakot. Vr{i ispituvawe na betonot so pomo{ na betonski kocki. Odgovara za dadenite atesti na proizvodite i kvalitetot na surovinite odnosno materijalite od koi se podgotvuva betonot i malterot kako i za drugite materijali so koi rakuva. Vodi smetka za armira~ite koga izvr{uvaat rabotni zada~i vo Stopanski dvor i vr{i kontrolana podgotvenata
armatura kako i drugi raboti vo vrska so rabotata na armira~ite.
Pokraj rabotnite zada~i da se izvr{uvaat i drugi srodni raboti, soglasno obrazovanieto i sposobnostite, po nalog na pretpostaveniot rakovoditel.
Betonerkata e del od celokupniot sistem na organizacija na
ADG “Pelagonija” Strumica. Betonerkata ima rakovoditel koj e odgovoren za site tehni~ki aspekti na rabotata na istata kako i za podgotovka i kvalitet na betonot.
Za rabota na samata ma{ina ima odgovoren ma{inist na me{alicata kako i eden pomo{nik ~ija rabota e da go donese agregatot so pomo{ na skreperot do otvorot na yvezdata.
Rakovoditelot na betonerkata grade`en tehni~ar Miteva Lujza }e bide odgovorna i za site pra{awa povrzani so `ivotnata sredina.
Ma{inistite se dol`ni da sekoj, duri i najmal problem go prijavat na rakovoditelot, a toj vedna{ da reagira do ekipa koja se nao|a vo stopanskiot dvor, kade e smestena i betonerkata i defektot se otsrani.
Za postrojkata postojat elaborati za za{tita pri rabota pa
vo prilog se navedeni pova`ni to~ki od istiot.
Za{tita pri rabota se obezbeduva soglasno zakonskite propisi, so organizirawe i unapreduvawe na proizvodstvoto, tehnolo{kiot proces i procesot na rabota voop{to na gradili{ta, objekti, betonerka, separacija i drugi rabotni prostorii. Za{tita pri rabota ja organiziraat, unapreduvaat i sproveduvaat organite na upravuvawe vo dru{tvoto, referentot za za{tita pri rabota, rabotnicite na rakovodni i odgovorni rabotni mesta, sekoj vo svojot delokrug na rabota kako i sekoj rabotnikot na svoeto rabotno mesto. Vo dru{tvoto sproveduvaweto i unapreduvaweto na za{tita pri rabota se ureduva so poseben plan i programa koj sodr`i:: � plan i programa za obu~uvawe na rabotnicite od oblasta na za{tita pri rabota za rabotite na rabotnite mesta kade rabotat;
� plan za godi{nite potrebi na sredstvata za obezbeduvawe i unapreduvawe na za{tita pri rabota; � nabavka na oprema za li~na za{tita na rabotnicite; � ureduvawe na mehani~ka i tehni~ka za{tita na uredite i orudijata za rabota; � ureduvawe na objekti i pomo{ni prostorii vo pogled na merkite i normativite za Za{tita pri rabota. TEHNI^KI RAKOVODITEL NA AD dol`nosti i obvrski za za{tita pri rabota Tehni~kiot rakovoditel na AD e dol`en da ovozmo`i pravilna organizacija za za{tita pri rabota, obezbeduvaj}i za{titni sredstva i napravi potrebni za rabotnicite vo AD. Tehni~kiot rakovoditel na AD e odgovoren : � za primena na zakonskite propisi za za{tita pri rabota i drugite akti koi se odnesuvaat na za{tita pri rabota; � za pravilno funkcionirawe na za{tita pri rabota na objektite; � vr{i izmena i dopolnuvawe na elaboratot za za{tita pri rabota i vr{i zaverka na istiot; � vr{i kontrola, neposredno i posredno, za pravilno sproveduvawe na za{tita pri rabota i podnesuva izve{taj pred upravniot odbor; � izdava naredba za prekinuvawe na rabotata na odredeni rabotni mesta dokolku postoi opasnost po `ivotot na rabotnicite i okolinata; � dava skici i upatstva za izrabotka i upotreba na poodelni postrojki i ma{ini so opis na rabotata na odredeni rabotni mesta; � preku soodvetnite slu`bi obezbbeduva sredstva za neophodnite merki za za{tita pri rabota. RAKOVODITEL PO MEHANIZACIJA I TRANSPORT VO AD dol`nosti i obvrski za za{tita pri rabota Rakovoditelot po mehanizacija i transport vo AD gi ima slednite prava i obvrski: � dol`en e da se gri`i za ispravnosta i tehni~kata sigurnost na site ma{ini, digalki i vozila;
� vr{i kontrola na ispravnosta na site ma{ini, digalki, vozila i drugo {to e vo negov delokrug i vo slu~aj na neispravnost na istite prezema merki vedna{ da bidat otstraneti nepravilnostite, a dokolku nemo`e da gi otstrani nedostatocite {to se opasni po `ivotot i zdravjeto na rabotnicite i okolinata ja prekinuva rabotata na ma{inata digalka, postrojkata ili voziloto se dodeka trae neispravnosta; � ja sproveduva celokupnata li~na i tehni~ka sigurnost za za{tita pri rabota predvidena so ovoj kolektiven dogovor, drugi propisi i normativi; � pri predavawe na ma{inata, postrojkata, vozilo i drugo dol`en e da go zapoznae rakuva~ot so opasnostite, li~na za{tita i za{tita na okolinata; � pri predavawe na voziloto na rakuva~ot ili odgovorniot po mehanizacija e dol`en da gi predade potpolno ispravni so celokupnata oprema sprema zakonskite propisi; � za nepridr`uvawe na voza~ot na propisite ima pravo da mu go odzeme voziloto; � neispravnite vozila dol`en e da gi isklu~i od soobra}ajot dodeka ne se dovedat vo ispravna sostojba; ODGOVOREN NA BETONSKA BAZA, [QUNKARA, KAMENOLOM, LABORATORIJA, PROIZVODNA HALA, RABOTILNICA i sl. organizacioni edinici dol`nosti i obvrski za za{tita pri rabota Ja sproveduva celokupnata za{tita pri rabota za celata organizaciona edinica so koja rakovodi soglasno zakonskite propisi, aktite na AD i toa: � dol`en e da go izgotvi elaboratot za merkite za za{tita pri rabota i da go dostavi na tehni~kiot rakovoditel na AD koj go odobruva i potpi{uva. AD e dol`na istiot da go dostavi na nadle`niot organ na inspekcijata na trud na ~ija teritorija se izveduva objektot, 8 dena pred otpo~nuvaweto so rabota na istiot; � dol`en e da obezbedi prostorii za presvlekuvawe na rabotnicite so odredeno mesto za ~uvawe na li~nite raboti i opremata za za{tita; � obezbeduva prostorija uredna za jadewe, odmor i zagrevawe;
� go dopolnuva elaboratot za merkite za za{tita pri rabota vo tekot na gradbata ili pro{iruvawe na objektot; � vr{i kontrola na sproveduvawe na meerkite za za{tita pri rabota, posredno i neposredno; � dol`en e da se gri`i za site izmeni {to nastanale vo rabotnata edinica vo odnos na za{tita pri rabota, i prezema soodvetni merki za da se otstranat site nedostatoci, dokolku ne se vo sostojba da se otstranat dol`en e da go izvesti tehni~kiot rakovoditel na AD; � ima pravo da go odtsrani sekoj rabotnik koj ne se pridr`uva i ne gi sproveduva merkite za za{tita pri rabota i odredbite na ovoj kolektiven dogovor � ima pravo da dade nalog za isklu~uvawe na ma{ini ili prekinuvawe so rabota na odredeni rabotni mesta ako postoi neposredna opasnost po `ivotot na rabotnicite i okolinata; � dol`en e da vodi evidencija za sekoja povreda {to nastanala pri rabota i vedna{ da go izvesti referentot za za{tita pri rabota no najkasno vo rok od 24 ~asa zaradi izgotvuvawe na prijava za nesre}a pri rabota; � dol`en e da gi zapoznae site rabotnici vo organizacionata edinica so merkite za za{tita pri rabota, opasnostite {to mo`at da predizvikaat nesre}en slu~aj i odredbite od ovoj kolektiven dogovor; � dol`en e da izvr{i pravilno rasporeduvawe na rabotnicite na soodvetni rabotni mesta sprema nivnata kvalifikacija; � dol`en e da gi utvrdi site rabotni mesta kade postoi zgolemena opasnost; � rabotite na opasnite rabotni mesta da gi doveri na iskusni rabotnici koi se stru~no okvalifikuvani za izveduvawe na takvi raboti; � na vidno mesto da se istakne predupreduvawe za opasnostite za odredeni rabotni mesta, ma{ini i uredi; � na rabotnikot da ne mu dozvoli da raboti so neispravni i dotraeni za{titni sredstva; � organizira pregled i kontrola na ma{inite, uredite i orudijata i po konstatiraweto deka istite se ispravni i sigurni za rabota, dava dozvola za rabota; � ima pravo da go otstrani rabotnikot koj ne gi upotrebuva za{titnite sredstva, raboti pod dejstvo na alkohol i ne se pridr`uva na merkite za za{tita;
� na vidno mesto da istakne predupreduvawe za neispravnost na odredeni ma{ini, oradija i drugo dodeka da se otstranat nedostatocite; � vodi gri`a na objektot da ima rabotnik obu~en za davawe prva pomo{ na povredeni rabotnici; � pri pote{ki povredi ili kolektivni nesre}i, vedna{ ja izvestuva AD, inspekcijata za trud i UVR.
Periodi~ni pregledi i ispituvawa na orudijata za rabota i uredite, se vr{at soglasno zakonskite propisi i ovoj kolektiven dogovor. Periodi~nite ispituvawa gi vr{i stru~na i ovlastena ustanova za za{tita pri rabota koja ja anga`ira AD. Ako stru~nata komisija odbije da izdade sertifikat za odredeno orudie za nabavka, uredi i sli~no zaradi nesprovrovedeni merki i normativi za za{tita pri rabota, zaradi otklonuvawe na nedostatocite se gri`i pokraj odgovorniot rabotnik i direktorot na AD. Periodi~ni pregledi i ispituvawa se vr{at na slednite orudija i uredi: � kranovi; � sadovi pod pritisok; � mehani~ki i hidrauli~ni presi; � asfaltni bazi; � betonski bazi; � drobili~ni postrojki; � transformatorski stanici i transformatori; � hemiski i biolo{ki {tetnosti i mikroklima; � rabotilnici i klaboratorii kade se sozdavaat gasovi, parea i pra{ina; � drugi orudija i uredi predvideni so zakonski propisi; Periodi~ni pregledi i ispituvawa se vr{at po istekot na odreden rok, odnosno va`eweto na sertifikatot, pri promena na lokacijata, posle sekoja pogolema proverka, adaptacija ili rekonstrukcija na orudijata i uredite. Postojano pregledi na orudijata za rabota, uredite, aparatite, instalaciite i sli~no vr{at stru~ni i ovlasteni rabotnici vo AD. Pod postojani pregledi, vo smisla na prethodniot stav, se podrazbira vizuelno nabquduvawe na delovite na ma{inite, aparatite, instalaciite i drugo koj se naj~esto pri~ina za nastanuvawe na povredi.
Pregledite gi obavuva rabotnikot koj raboti na ma{inata, uredot, aparatot, instalacijata i sli~no kako i neposredniot rakovoditel. Rabota so opasni materijali Kako opasni materijali, vo smisol na ovoj kolektiven dogovor, se smetaat materijalite koj {to mo`at da predizvikaat po`ar, eksplozija, truewe i sli~ni {tetni posledici. Lesno zapalivite grade`ni materijali, ({tici, gredi, letvi i drugo) na objektot zadol`itelno se skladiraat na mesta odale~eni od toplotni izvori, a otpadot od drvo, struganici, iverki i drugo moraat da se otstranat na mesta obezbedeni od po`ar. Zapalivite te~nosti so lesno eksplozivni isparuvawa, kako eter, benzin, nafta, nafteni derivati, bitumen, razni masli i drugo na objektot mo`at da se ~uvaat samo vo posebni skladovi. Pri prevezuvawe, prenesuvawe i koristewe na zapalivite te~nosti zadol`itelno se primenuvaat preventivni za{titni merki predvideni so zakonski propisi. Sozdavaweto na otrovni gasovi (jaglenmonoksid i drugo) mora da se spre~uva, osobeno so provetruvawe na prostoriite, bezbedno odreduvawe na sogorenite gasovi od motorite so vnatre{no sogoruvawe ili zabrana na rabota na takvi motori vo zatvorena prostorija. Se zabranuva vleguvawe na rabotnici vo zatvoreni skladovi vo koi se ~uvaat nafteni derivati pred da se prevzemat prethodno soodvetni merki za za{tita i sli~no. Grade`ni ma{ini i uredi Orudijata za rabota na mehaniziran pogon (grade`ni ma{ini, orudija i postrojki) {to se upotrebuvaat vo grade`ni{tvoto vo pogled za{tita pri rabota mora da odgovaraat na specifi~nite uslovi vo grade`ni{tvoto. Za{titnite napravi vgradeni na grade`nite ma{ini i uredi da odgovaraat na uslovite na rabota i stepenot na zagrozenosta na rabotnicite koj rakuvaat so niv, vremenskite uslovi i osobinite jna materijalite {to se obrabotuvaat. Grade`nite ma{ini, orudija i postrojki, pred otpo~nuvawe so rabota, mora da bidat pregledani i provereni vo pogled na nivnata ispravnost za rabota. Rabotnicite koi rakuvaat so grade`ni ma{ini, uredi i postrojki izlo`eni na vremenski nepogodi {tetni vlijanija
od gasovi, parei, pra{ina i drugo mora da bidat na pogoden na~in za{titeni od {tetnite vlijanija po `ivotot i zdravjeto. Bu~avata na grade`nite ma{ini, uredi i postrojki ne ja pominuva granicata od 80 decibeli. Rabotnicite koi rabotat na uredite so jaki vibracii (drobili~ni postrojki, separacii, vibratori i sl.) mora da bidat za{titeni na pogoden na~in od {tetno vlijanie na vibraciite. Grade`nite ma{ini i uredite so vgradeni elektromotori ili elektri~ni instalacii, mora da se za{titaat od udar na elektri~na struja, spored va`e~kite propisi. Site lesno dostapni rotira~ki i podvi`ni delovi na ma{inite i uredite za obrabotka i prerabotka na grade`ni materijali (me{alki za beton, ma{ina za topewe i polagawe na asfalt, drobili~ni postrojki i sl.) mora da bidat na pogoden na~in za{titeni so za{titni napravi i bez niv ne mo`e da se stavat vo pogon. Grade`nite ma{ini kako {to se bageri, buldo`eri, vaqaci, utovaruva~i, damperi, e`ovi i drugi samoodni grade`ni ma{ini {to se koristat vo grade`ni{tvoto mora da gi imaat site za{titni napravi za sigurna rabota kako i zvu~ni signali soglasno so zakonskite i tehni~kite normi i propisi. Elektri~na instalacija na objekti, rabotni prostorii i slobodni prostorii Elektri~nite instalacii, uredi, oprema i postrojki na gradili{teto so svojata izrabotka i izvedba mora da odgovaraat na va`e~kite tehni~ki propisi i na makedonskite odnosno stranskite standardi. Vo pogled na za{tita pri rabota, ovie instalacii, uredi, oprema i postrojki mora da odgovaraat na propi{anite za{titni merki protiv opasnostite od elektri~na struja vo rabotnite prostorii i na objektite. Pri ureduvawe na propi{anite normi i obrabotkata na ovoj kolektiven dogovor i zakonskite odredbi, elektri~nite instalacii mo`at da gi izveduvaat, popravaat, odr`uvaat i otstranuvaat samo stru~no osposobeni i kvalifikuvani rabotnici, zapoznati so opasnostite {to im se zakanuvaat pri tie raboti. Slobodnite elektri~ni vodovi ili kabli na objektite mora da bidat polo`eni taka da ne postoi opasnost od nivno mehani~ko o{tetuvawe (viso~ina nad po~vata, sloboden prostor nadvor od manevarskiot prostor na digalkite, podzemja).
Elektri~nite uredi (sklopki, elektromotori i drugo) smesteni na sloboden prostor, mora da bidat za{titeni od atmosferskite nepogodi. Sklopkite i drugite uredi za vklu~uvawe i isklu~uvawe na pogonskata struja mora da se postaveni vo dolapi na dostapni mesta i opremeni za zaklu~uvawe. Prenosnite ra~ni uredi na elektri~en pogon {to se koristat na objektite mora da bidat priklu~eni na namalen za{titen napon do 42 V. Za vr{ewe na no}na rabota, na gradili{teto mora da se obezbedi svetlina so ja~ina od najmnogu 75 luksa, a postavena na visina najmalku od 280cm. Prenosnite elektri~ni svetilki {to se koristat na objektite ili rabotnite prostorii mo`at da se priklu~at samo na namalen za{titen napon od 24 V. Elektri~nata instalacija, uredite i opremata na objektite, kako i rabotnicite mo`at da otpo~nat so rabota duri po prethodnoto proveruvawe na ispravnosta na za{titnoto zazemjuvawe. Periodi~noto ispituvawe na ispravnosta na za{titnoto zazemjuvawe se vr{i, po pravilo, dvapati godi{no, vo letniot i zimskiot period. Za rezultatite na mereweto na otporot na zazemjuvawe mora da se sostavi zapisnik i da se vodi uredna evidencija. Site instalacii za elektri~na struja mora da bidat proektirani i izveduvani kvalitetno, od stru~no lice bilo toa da se vremeni ili postojani instalacii. Instalciite tehni~ki da bidat napraveni taka, da ne mo`e da dojde do povreda od elektri~en udar. Site prekinuva~i mora da bidat tehni~ki ispravni za normalna upotreba bez opasnost od elektri~en udar. Prenosnite, spravi alati na elektri~en pogon i sli~ni, mora da bidat taka obezbedeni da nemo`e da dojde do elektri~en udar na rabotnikot {to raboti so niv. Ovie spravi gi montiraat stru~ni lica. Pu{taweto vo pogon se odobruva od stru~ni i ovlasteni lica {to }e utvrdat dali spravite odgovaraat za normalna upotreba. Prostoriite za elektri~en pogon se odobruvaat od stru~no ovlasteni lica {to }e utvrdat dali spravite odgovaraat za normalna upotreba. Prostoriite za elektri~en pogon mora da bidat taka napraveni da bidat pristapni samo za ovlasteni lica na koi vo istite ne }e im pretstoi opasnost po `ivotot i zdravjeto. Vo ovie prostorii
treba da e vidlivo istaknata zabrana za vleguvawe na neovlasteno lice. Za rakuvawe so trafostanica i ma{ini na elektri~en pogon se zdol`uvaat lica so soodvetna stru~na kvalifikacija. Vo smisol na za{tita od elektri~na struja }e se primenuva Pravilnikot za za{titni merki protiv opasnosta od elektri~na struja vo rabotnite prostorii i rabotili{tata.
IV.) Surovini i pomo{ni materijali i energii upotrebeni
vo instalacijata Za proizvodstvo na beton osnovni surovini se agragetot,
cementot i vodata. Agregatot koj se koristi za prigotvuvawe beton se nosi od separacijata vo Dobra{inci i se skladira vo boksovite za agregat. Agregatot se nosi separiran i peren soglasno standardite. Cementot se nosi od cementara “Titan” Skopje i istata doa|a vo avto cisterni koi se potpolno bezbedni po odnos na mo`nosta na istekuvaweto na cementot. Istiot se skladira vo silosi koi se obezbedeni soglasno standardite od mo`nost za istekuvawe na cementot. Silosite se cilindri~ni i imaat zapremina od okolu 55 t cement.
Betonerkata raboti na elektri~en pogon so struja od gradskata mre`a.
SUROVINI vo procesot na proizvodstvo
Ref. br.
Materijal CAS broj
Kategorija na opasnost
Momentalno skladirana koli~ina
Godi{na upotreba
R i S frazi
cement 30 t 2.100 t agregat 100 m3 8.100m3 Voda / 1.200m3
V.) Rakuvawe so materijali V.1) Rakuvawe so surovini, me|uproizvodi i proizvodi Skaldiraweto na surovinite, cement i separiran materijal,
koi se koristat vo izrabotka na beton se vr{i vo krugot na stopanskiot dvor.
Cementot se skladira vo silosi, dodeka transportot do postrojkata e so pomo{ na avtocisterni koi se maksimalno bezbedni.
Separiraniot materijal e skladiran na otvoreno vo boksovi vo neposredna blizina na betonerkata. Transportot na separiraniot materijal se vr{i po lokalniot pat Dobra{inci Strumica so kamioni. Zagaduvaweto od transportot na materijalot e minimalno vo odnos na brojot na ostanatite vozila koi soobra}aat na ovie lokalni pati{ta.
Me|uproizvodi vo procesot na proizvodstvo nema. Vleznite surovini i proizvodite koi se upotrebuvaat na
postrojkata vo sebe ne sodr`at toksi~nost. Transportot niz cevki na cvrsti, te~ni materii i mil nema. V.2.) Upravuvawe so otpad Me{alicata na betonerkata se pere so bunarskata voda koja
se koristi i za prigotvuvawe na betonot i istata se ispu{ta pod me{alicata. Pri ispiraweto vo vodata ima i mal del talog od me{alicata, koja po isceduvaweto na vodata se ~isti i se deponira na lokacijata na betonerkata i ponatamu se nosi vo bliskata deponija odredena od lokalnite slu`bi.
Na toj na~in na lokacijata na betonerkata, vo krugot na stopanski dvor, postoi vremena lokacija za deponirawe na materijalot koj se ~isti pod me{alicata i od perewe na mikserite. Taa deponija redovno se ~isti i ne pretstavuva pre~ka vo funkcijata na betonerkata nitu ja zagaduva okolnata sredina.
Koli~ina Ref.br. Vid na
otpad
Broj od Evropskiot katalog na
otpad
Koli~ina po mesec (toni)
Godi{na koli~ina (toni)
Prerabotka/ odlo`uvawe
Metod i lokacija na odlo`uvawe
mil 20 240 Odlo`uvawe Vo krugot
na postrojkata a potoa se nosi do lokalnata deponija za cvrst otpad
voda 20 240 Ispu{tawe Se ispu{ta vo krugot na betonerkata
VI.) Emisii vo atmosferata Postrojkata e od zatvoren tip i raboti na elektri~na
energija taka da nema nikakvi emisii na zagaduva~ki supstancii vo atmosferata nema.
Na postrojkata ne postojat to~kasti izvori na emisii vo
atmosferata, nema kotli so mo}nost pove}e od 250kW nitu mali kotli, nitu oxaci koj bi emitirale bilo kakvi supstanci vo atmosferata.
Dadenata tabela 1 se odnesuva samo za kotli so mo}nost pove}e od 250 kW, malite kotli se isklu~eni.
Tabela 1
Kapacitet na kotelot Proizvodstvo na parea: Termalen vlez:
Kg/~as
MWGorivo za kotelot Tip: jaglen/nafta/LPG/gas/biomasaMaksimalen kapacitet na sogoruvawe Sodr`ina na sulfur
Kg/~as%
Nox Mg/Nm3Pri(00C 3%O2(te~nost ili gas), 6%
O2 (cvrsto gorivo)
Maksimalen volumen na emisija
m3/~as
Temperatura 0S(min)
0S(mah)
Periodi na rabota ~as/den denovi/godi{no
Tabela 2
Izvor na emisija
Detali za emisijata Namaluvawe na
zagaduvawetoReferenca/ br na oxak
Visina na oxak m’
Supstancij/ materijal
Masen protok (mg/Nm3)
Protok na vozduh (Nm3/~as)
Tip na filter/ ciklon/ skruber
VII.) Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija Postrojkata na ADG “Pelagonija” Strumica nema emisii vo
povr{inskite vodi, dodeka kanalizaciona mre`a vo delot na celiot stopanski dvor ne postoi.
Tabela 1
Para- metar
Pred tretirawe Posle tretirawe
Ime na supsta ncija
Mah. Prosek na ~as (mg/l)
Mah. Dneven prosek (mg/l)
Kg/ den
Kg/ god
Mah. Prosek na ~as (mg/l)
Mah. Dneven prosek (mg/l)
Vkupno Kg/ den
Vkupno Kg/ god
Identitet na recepient
Slednite tabeli se popolnuvaat vo slu~aj na direktno
ispu{tawe vo reki i ezera a takvi na postrojkata nema. Tabela 7.1
Rezultati (mg/l)
parametar
datum datum datum datum
Normalen analiti~ki
opseg
Metoda tehnika
na analiza
Ph Temperatura Elektri~na provodlivost
Amoniumski azot NH4-N
Hemiska potro{uva~ka na kislorod
Biohemiska
potro{uva~ka na kislorod Rastvoren kislorod O2(r-r)
Kalcium Kadmium Hrom Hlor Bakar @elezo Olovo Magnezium Mangan @iva
Tabela 7.2
Rezultati (mg/l)
parametar
datum datum datum datum
Normalen analiti~ki
opseg
Metoda tehnika
na analiza
Nikel Kalium Natrium Sulfat Cink Vkupna bazi~nost kako (SaSO3)
Vkupen organski jaglerod TOS
Vkupen oksidiran azot TON
Nitriti NO2
Nitrati NO3
Fekalni koliformni bakterii vo rastvor
Vkupno bakterii vo rastvor
Fosfati RO4
VIII.) Emisii vo po~va Nema direktni zagaduvawa na po~vata i podzemnite vodi.
Nema emisii vo po~vata(rasfrlawe po povr{inata i inektirawe vo zemjata). Podatok za porane{ni zagaduvawa na po~vata i podzemnite vodi ne se poznati.
IX.) Zemjodelski i farmerski aktivnosti Na navedenata lokacija ne se izvr{uvaat nikakvi
zemjodelski aktivnosti i nema rasfrlawe na zemjodelski i nezemjodelski otpad.
X.) Bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe Postrojkata raboti kako zatvoren sistem i edinstvenata
bu~ava koja se sozdava e od rabota na vozilata, avtomikserite dodeka rabotat, odnosno ~ekaat na utovar. Bidej}i lokacijata e von naseleno mesto i se raboti samo vo tekot na denot vo period od 07 do 15 ~asot nivoto na bu~avata ne go nadminuva dozvolenoto soglasno normativite.
Ambientalnata bu~ava koja se sozdava od dvi`eweto na vozilata e pogolema od bu~avata koja ja sozdava postrojkata.
Postrojkata ne sozdava vibracii nitu bilo kakvo nejonizira~ko zra~ewe.
XII.) Operativen plan Vo naredniot period ne se predvideni nikakvi aktivnosti
vo krugot na postrojkata bidej}i istata ne pretstavuva zagaduva~ na okolinata po nitu eden osnov.
Postrojkata, kako i dosega, }e prodol`i so istite aktivnosti.
Aktivnost: podgotovka na beton 1. Opis: Betonerkata tip AB24 e postrojka koe slu`i za proizvodstvo na
betoni so visoki marki. Nivnata namena e za proizvodstvo na beton na gradili{ta ili vo fabrika za beton i betonski elementi.
Osnovnite elementi na betonerkata se {asija, vertikalna prinudna me{alica, ured za dozirawe na agregatot (trakast transporter), ured za dozirawe na cement (pu`en transporter), ured za dozirawe na voda (vodomer), ured za vle~ewe na agregatot (skreper), silos za cement (dva broja), vaga za cement, vaga za agregat i razdelni yvezdi kade e smesten agregatot.
Site delovi na betonerkata vgradeni se na zaedni~ka {asija taka da pretstavuvaat edna celina.
Na predniot del na {asijata se nao|a me{alicata koja so zavrtki e pricvrstena na svoeto postoqe.
Nad me{alicata se nao|a vagata za agregat i cement. Na samiot vrv na {asijata postaven i nosa~ot na trakastite transporteri. Na zadniot del na {asijata pricvrstena e razdelnata yvezda za agregat, a isto taka tuka se nao|a i postoqeto za skreperot.
[asijata e postavena na ~etiri kruti noze koi se ankerisani vo fundamentot na betonerkata.
Agregatot, prema goleminata na zrnata, e smesten pome|u yvezdasto raporedenite yidovi i pricvrsten za ~eli~nata konstrukcija na betonerkata -yvezdata. Pri toa vkupnata zaliha na agregatot se nao|a vo podra~jeto na dofatot na skreperot i se privlekuva prema otvorot na yvezdata niz koj materijalot pa|a na trakastite transporteri, a ovie ponatamu go nosat na vagite za agregat.
Aktivnoto skladi{te, za sekoja frakcija na agregatot, e 12m3, a toa e onoj volumen koj se nao|a nad otvorot na yvezdata ograni~en so pregradnite yidovi i zamislenata linija vo masata koja se dobiva po prirodnata kosina na materijalot.
Agregatot i cementot se doziraat potpolno avtomatski. Otvaraweto i zatvaraweto na bunkerite na vagite se izveduva so hidrauli~ni cilindri i polugi.
Na betonerkata ima dva silosa za cement so volumen od 50m3. Silosite se potpreni na ~etiri noze ankeruvani vo fundamenti so zavrtki. Na dolniot del na silosot se nao|a otvor so zatvara~, priklu~ok i zavesa za pu`en transporter. Na gorniot del na silosot se nao|a otpra{uva~ i otvor za kontrola i eventualni popravki na silosot.
Tipot na me{alkata e vertikalna prinudna opremena so posebni uredi za amortizacija na udarite na lopatkite.
2. Predvidena data na po~etokot na realizacija:
3. Predvidena data na zavr{uvawe na aktivnosta: neprekinato 4. Vrednost na emisiite do i za vreme na realizacijata: Isti vrednosti na emisijata ostanuvaat kako i vo baraweto za “B” integrirana ekolo{ka dozvola 5. Vrednosti na emisiite po realizacija na aktivnosta
(Uslovi): Isti vrednosti na emisijata ostanuvaat kako i vo baraweto za “B” integrirana ekolo{ka dozvola soglasno tehni~kata dokumentacija 6. Vlijane vrz efikasnosta (Promeni vo potro{uva~kata na
energija, voda i surovini) Nema 7. Monitoring NEMA
parametar Medium metoda za~estenost
8. Izve{tai od monitoringot (Opi{ete ja sodr`inata na
izve{tajot i predlo`ete frekfencija na izvestuvawe) NEMA 9. Vrednost na investicijata:
XV.) Rezime bez tehni~ki detali
Betonerkata AB24 se nao|a na KP br.1057 KO Strumica vo reon koj prema DUP e predviden za objekti od stopanstvoto.
Samata postrojka, zaradi tehnologijata na izrabotka na beton, ne pretstavuva zagaduva~ na `ivotnata sredina po nitu eden osnov. Ne postoi emisija na gasovi vo atmosferata, nitu bilo kakov otpad {teten za okolinata.
Postrojkata raboti vo denovite od ponedelnik do petok vo period od 07 do 15 ~asot, a vo isklu~itelni slu~ai raboti i podolgo no vo toj period sekoga{ ima de`urna ekipa na betonerkata.
Na samata postrojka ima ~uvarska slu`ba koja vo periodot koga ne raboti postrojkata e odgovorna za bezbednosta na istata. Celiot stopanski dvor kako i betonskata baza e se zagradeni so ograda od ~eli~na mre`a postavena na stolb~iwa taka da e spre~eno neovlasteno vleguvawe na postrojkata.
XVI.) Izjava So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola vo
soglasnost so odredbite na zakonot za `ivotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel.
Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se
vistiniti, to~ni i kompletni. Nemam nikakvi zabele{ki na odredbite od
Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice.
Potpi{ano od : 28.06.2007
Za ADG “Pelagonija” Strumica _______________________________ Ime na potpisnikot: dipl.grad.ing. Kiril Nikol~ev Pozicija vo organizacijata: Direktor i pretsedatel na
Upraven odbor
PRILOG 1
Tehnolo{ka {ema za rabota na postrojkata so {emi i pojasnuvawa
