Bilten broj 3 - mtf.com.mk

B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . 33333

0 9 . 0 6 . 2 0 0 50 9 . 0 6 . 2 0 0 50 9 . 0 6 . 2 0 0 50 9 . 0 6 . 2 0 0 50 9 . 0 6 . 2 0 0 5

2

K R A T O K P R E G L E D

Festivalot so svoeto ~etiriesetto izdanie se nao|a skoro konkrajot. Poluvremeto go koristime za mala retrospektiva, zaaktuelnite nastani, za tekovnite aktivnosti. Za prv pat na ovojjubileen festival imate prilika da go ~itate biltenot i nainternet, na adresata na Festivalot (((((www.....mtf.....com.....mk))))).

Vo tekot na trite dena (vtornik, sreda i ~etvrtok) promovirani sedeset izdanija. Privilegija e za avtorite da bidat promovirani naFestival od ova renome. I potrebno e da se potencira dekasovremenata makedonska teatrolo{ka nauka se istaknuva se pove}eod den vo den, kako preku izdanijata, taka i preku aktivnosta nanejzinite reprezenti.

PLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITE

Sobranieto na MTF „Vojdan êrnodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na site

profesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz

na blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za rasteòt na Festivalot.

3

Posle promocijata, prof.d-r Jelena Lu‘ina, prireduva~ na knigata, na vakov na~in goelaborira{e makro-proektot, poto~no, promoviranoto izdanie:Vo pra{awe e makro-proektot {to go realizira MANU koj {to ima globalen naslov „Istorijana kulturata na po~vata na Makedonija”. Vo ramkite na toj golem proekt, koj go moderiraakademik Georgi Stardelov, ne pokani da go obrabotime teatarot vo eden tom. Institutot zateatarologija ja prezede obvrskata da go podgotvi ovoj tom. Go podgotvi namerno vaka. Napraviteoriski tom, za da mo‘e da se izbori vo ramkite na ovoj golem proekt, vo koj nema mnoguprostor za mnogu tomovi, za da se izbori za u{te eden. Na sledniot festival }e objavime u{teeden tom. Osven muzikata, me|u umetnostite, nie sme edinstvenite koi dobivaat u{te eden tom.Ova e kapitalna kniga za istorijata na makedonskiot teatar, kniga koja {to svrtuva edna va‘nastranica, kniga posle koja {to ni{to nema da bide isto.

Vo vtornik, na 7 juni, Akademik Georgi STARDELOV ja promovira{e knigataTEATAROT NA PO^VATA NA MAKEDONIJA OD ANTIKATA DODENES,,,,, od grupa avtori. Knigata ja podgotvi uredni~ki odbor sostaven odakad. Georgi Stardelov, d-r Jelena Lu‘ina i d-r Ivan Xeparoski, i e voizdanie na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.

F E S T I V A L S K A B I B L I O T E K A

Knigata e del od makroproektot -„Istorija na kulturata na Make-donija” od MANU. Vo nea se sodr‘ani12 poglavja, vo koi od teoriski aspektse obrabotuva makedonskiot teatar.Nikos âusidis pi{uva za mito-lo{kata struktura na obredot kakonegovo implicitno teatrolo{kosi‘e, a Ermis Lafazanoski giobjasnuva narativnite koreni namakedonskiot folkloren teatar. Zaanti~kite teatri na po~vata naMakedonija teoriski elaborira TomeJanakievski, dodeka srednovekovniotteatar go determinira Mi{elPavlovski. Haralampie Polenakovi}pi{uva za dramskite obidi na Xinot, a JelenaLu‘ina ja obrabotuva temata za bitovata dramska

i teatarska paradigma. Kon deloto naVojdan êrnodrinski se osvrnuvaAleksandar Aleksiev, a kon sovre-menata drama i teatar vo makedonijaBlagoj Ivanov. Nada Petkovskapi{uva za makedonskata sovremenadramska literatura i za makedon-skata teatarska kritika i teatro-logija, dodeka Ana Stojanoska goeksplicira makedonskiot postmo-deren teatar. Vo isklu~itelnozna~ajniot za makedonskata teat-rologija – trud, Jelena Lu‘ina, kakoeden od prireduva~ite na knigata seosvrnuva na Interkuturalniot trudvo Makedonija, a Liljana Mazova

pi{uva za teatrite na drugite jazici.

Promoviraj}i ja knigata akademik GeorgiStardelov - rakovoditel na proektot, re~e:

Ova e trinaesetti tom od golemiotmakro-proekt „Istorija na kulturata napo~vata na Makedonija. Vo trudot e prika‘anistoriskiot razvoj na makedonskiot teatar odantikata do denes i poka‘ani se site segmenti{to ja pravat teatarskata umetnost, kakokolektivna sinteti~ka umetnost. Ova e novpristap kon teatarot, toa e obid da se napi{eedna istorija, so objasnuvawe na site teoriskipretpostavki {to gi definiraat klu~nitepoimi na teatarskiot fenomen i zatoa trebada mu bideme blagodarni na timot koj gosozdade ova delo. Ova kniga i pravi ~est namakedonskata teatrologija.

4

Vo sreda, 8 juni, prof.Blagoja IVANOV, gi promovira{e knigite-drami:Ali, Sema (2004) Male~kata, Skopje: FDU.

Osmanli, Tomislav (2005) Apokalitpti~na komedija, Skopje: Kultura.

Za knigata Male~kata na Sema Ali, promotorot Blagoja Ivanov,potencira{e deka na teatarskite lu|e ne im e nepoznato imeto na SemaAli. Vo 2002 godina se izvede nejzinata piesa Kom{i kapixik,,,,, a vo 2003godina na scenata na Turskiot teatar nejzinata piesa Male~kata. . . . . FDU voposlednive godini se projavuva kako izdava~ na dela od oblasta nateataralikata, kako i na dramski dela. Me|u niv e i prvata kniga dramskitekstovi od Ali Sema, vo koja se otpe~ateni dve nejzini kratki piesi:Male~kata i Nebo bez ramka,,,,, i toa na makedonski i turski jazik. Obetepiesi od ovaa kniga vo ne{to se mnogu sli~ni: pred se, toa e interesot zaskazni koi se odvivaat vo odreden zatvoren prostor, vo koj mladiot ~ovek/deteto e prinudeno da ‘ivee. Toj prostor mo‘e da se imenuva kako zatvor,ili kako semejstvo vo koe se naru{eni me|usebnite odnosi.

Vtoriot tekst od knigata Nebo bez ramka e zasnovan vrz skazna vo koja pak se pojavuvazatvorot, kako se}avawe, no i kako trajno ~uvstvo za ograni~enost vo sekojdnevnosta.

Ova se dve piesi koi so interes se~itaat. Eden mlad avtor, koj i so niv ni poka‘uva nadarenostkoja ne raduva...

Za vtorata kniga Apokalipti~na komedija od Tomislav Osmanli, profesorot Blagoja Ivanov,

vaka na publikata vo salata Scena 105 gi prenese negovite impresii za dramata: Tomislav

Osmanli svojot interes za teatarot go potvrduva u{te vo 1987 godina so komedijata SalonotBums, , , , , koja ima{e uspe{na promocija na scenata na NT-Bitola. So Apokalipti~na komedijaApokalipti~na komedijaApokalipti~na komedijaApokalipti~na komedijaApokalipti~na komedija

mo‘eme da otkrieme i nekolku sli~nosti vo ovie dela: i obete govorat za vojnata i obete se

slu~uvaat vo eden bordel. Apokalipti~na komedija e tragedija. Se}avawata na „onaa” vojna

vo Salonot Bums mo‘ea da predizikaat, posle se, humorni sostojbi, sarkazam, podbiv i so

samite sebesi. Apokalipti~na komedija e delo koe e napi{ano so mo{ne izrazita dramatur{ka

ume{nost. Taa e izvedena niz 12 sliki, kratki, no efektni, so svojata obmislenost, so mo{ne

dobar dijalog. Ova delo ne propagira, toa samo izrazuva edna sovremena sostojba, toa e samo

slika na ona {to e denes okolu nas. I bi bilo dobro da se vidi na scena o‘ivana od imaginacijata

na nekoj re‘iser i vdahnovena so do‘iveanosta na akterite.

5

Knigite se rezultat na prethodno odbranetite doktorski disertacii na teatrolozite Nata{aAvramovska i Mi{el Pavlovski, i na magisterskata teza na Qup~o Jovanov.Site tri studii sopstvenite teoriski postulati gi razvivaat vrz isklu~itelno kompetentni,vo svetski relacii aktuelni (bezmalku „trendovski”) teatrolo{ki {koli, ~ii {topostignuvawa vehementno gi apliciraat tokmu vrz doma{niot, makedonski dramski i teatarskimaterijal. Blagodarenie na vakvata strategija, makedonskata dramatika i makedonskiot teatarse steknuvaat so va‘na privilegija: postojano da bidat sledeni, komentirani i tolkuvani odsvojata sopstvena, avtohtona, avtenti~na teatrolo{ka misla.

Vo interesnata promocija, d-r Lu‘ina ja istakna va‘nosta na sovremenata makedonskateatrolo{ka nauka i zna~eweto na mladite teatrolozi, koi so ovie svoi izdanija pridonesuvaatmakedonskata teatrologija da bide vode~ka vo regionot. Za knigata na d-r Pavlovski -TEATAROT I MITOT, taa istakna deka ovaa kniga e obemna, iscrpna i vo najgolem delargumentirana analiza na fenomenot zemen za obrabotka (makedonskata dramatika).Istra‘uvaweto avtorot go izvr{il vrz mal, no reprezentativen broj primeri i deka pritoaupotrebil soodvetni nau~ni metodi, no i izgradil sopstveni-poinakvi metodi.

Malku podocna, istiot den, prof.d-r Jelena LU@INA gi promovira{e izdanijata:Avramovska, Nata{a (2004) Vo vitelot na derealizacijata, Skopje: Kultura.

Jovanov, Qup~o (2004) Arhitektura na scenskiot prostor, Skopje: FDU.

Pavlovski, Mi{el (2004) Teatarot i mitot, Skopje: MI-AN.

Za knigata na d-r Avramovska, naslovena kako VOVITELOT NA DEREALIZACIJATA, promotorotd-r Jelena Lu‘ina, ja naglasi aktuelnata upotrebana metodite na intertekstualnost iavtoreferencijalnost kako mo{ne zna~ajni prikoncipiraweto na nau~na metodologija potrebna zaanalizi od ovoj tip. Iako e iskoristen skoro istiotkorpus na tekstovi za analiza, kako vo knigata naMi{el Pavlovski, Lu‘ina ja naglasi poinakvatametodologija na rabota, kako I toa deka avtorkataza ovoj trud koristela obemna stru~na literatura,preku ~ie {to soodvetno konsultirawe se dadenibrojni dokazi za nivno koristewe na meritorenna~in.

Knigata na Qup~o Jovanov ARHITEKTURA NA SCENSKIOT PROSTOR, kako {to pove}epati naglasi d-r Lu‘ina e interesna za makedonskata teatarska javnost od pove}e pri~ini.Prvata i najzna~ajnata e vo toa {to ova e edno retko izdanie, koe vo odnos na negoviot predmetna interes go nemaat i pove}e teatrolo{ki {koli vo regionot. Knigata na Jovanov e mo{nesolidno realiziran trud. Negoviot avtor gi izvr{il analizite na isklu~itelno relevantniprimeri/korpusi na dvajcata radikalni reformatori na teatarskata umetnost na dvaesettiotvek (KREG i APIJA).

6

Promotorot d-r Mi{el Pavloski,re~e: Zbirkata drami na Traj~eKacarov definitivno avtorot govoveduva vo serioznata plejadamakedonski dramski avtori, koisakale tie ili ne, po tvore{tvotose definiraat vo nekoja postmo-derna makedonska dramatika. Ona{to e zna~ajno e karakteristikataza site drami vo knigata e istori-jata da ja prepro~ituva, ne samo nacionalnataistorija, tuku i voop{to, i umetni~kata, teatar-skata istorija da ja prepro~ituva bez kompleksi.

A, Todor KUZMANOV gi promovira{e knigite:Andrevski, @ivko (2005) Komunikativna kultura, Skopje: Makavej.Minevski, Bla‘e (2005) Vistinski nastan, Skopje: Makavej.

Novoto izdanie na Knigoizdatelstvoto Makavej, knigatadrami Vistinski nastan od dramskiot pisatel i prozaist Bla‘eMinevski, vo koja se pomesteni tri drami i dve filmski scenarija,ja promovira{e Todor Kuzmanov. Toj zboruvaj}i za knigata, re~e:Vo knigata se pomesteni dramite: Vistinski nastan, ProcesKafka, Bela i filmskite scenarija Mara, i Videlina. . . . . Ovie petso negovite prethodni dramski dela ~inat edna celina kako sporedtematskata preokupacija, taka i spored ‘anrovskata opredelenost ili popravo neopredelenost.

Vsu{nost Minevski, kako i na svoite po~etoci, taka i ovde so re~isi sekoja drama vrzuva nekojpodnaslov koj ja doobjasnuva i koj bi rekle deka ne pomaga za nejzinata ‘anrovska kvalifikacija tukunaprotiv ima za cel da se sprotivstavi na istata. Negovite drami sodr‘at fragmenti izvle~eni ipozajmeni od istorijata ili sega{nosta, a po pravilo vo edna difuzna i disperzirana forma koja me|udrugoto se ogleda vo mnogubrojnite sliki koi bez isklu~ok }e gi sretnete vo site navedeni dela na ovaanegova najnova kniga.

Na dene{nata promocija, Ana Stojanoska ja istakna posebnata kontekstualizacijaokolu objavuvaweto na antolgoijata, edinstvena od vakov tip kaj nas, koja zaednoso pojavata na samiot trend, gi prezentira i negovite najdobri pretstavnici.Novata evropska drama za makedonskata teatralika e va‘en trend, kako {to istaknapromotorot, poradi aktuelnosta, no i afirmiraweto na makedonskata dramatika.Poto~no, Dejan Dukovski, rezimirano hronolo{ki prv go voveduva trendot i toavo svetski ramki so dramata BURE BARUT. Novata evropska drama ‘anrovskiopredelena kako nov trend vo dramaturgijata sinesteti~ki definiran kakodramaturgija na „krv, sperma i pot”, e teoriski determinirana vo predgovorot naknigava, nasloven kako Teatar kako {lakanica od prireduva~ot na antologijataprof.d-r Jelena Lu‘ina. Knigata e podelena vo tri blokovi. Po intimno-teoriskiekspliciraniot predgovor, sleduva blokot nasloven kako Sedummina. Antologijataja otvora dramata na Sara Kejn Razneseni. Potoa sleduvaat: Shoping & Fucking naMark Rejvenhil, Antoni Nilsen i negovata drama Cenzor, Dejan Dukovski i Mame

mu ebam koj prv po~na ili Golema brzina na stoeweto, so podnaslov Paranoja e ~etvrtiot, po hronolo{kiredosled na objavuvawe pretstavnik na sedumminata. Me|u dvajcata talentirani Balkanci – DejanDukovski i Biqana Srbqanovi} e pettiot – Germanecot – Marius fon Majenburg i Ogneno lice. Srpskatapisatelka Biqana Srbqanovi} i Supermarket, se {esti. Sedmiot, emotivno najekstremniot, soinvertirana ruska ~uvstvitelnost e i najmladiot vo ovoj antologiski izbor se vika Vasilij Vasilevi~Sigarev i da - doa|a od Rusija i da - e eden od najtalentiranite studenti na u{te aktuelniot dramski~udak – Nikolaj Koqada so Plastelin. Prevodite se na Sr|an Jani}ijevi}, Jasmina Dukovska, Nata{aAvramovska i Mi{el Pavlovski. Posledniot del e imenuvan kako Posveta, i vo nego e pomestena drmaatana Bernar-Mari Koltes Roberto Zuko, vo prevod na Despina Angelovska. Vo izdanie na „Magor” ovaaantologija e eden ubav pe~at za trendot nare~en nova evroopska drama, vo koj osven dramskite tekstovipomestena e i emotivno-nau~na teoriska studija za samiot ‘anr. Koga }e ja pro~itate knigava, ovie 411stranici }e vi se ~inat kako eden od patnicite so koi sakate da patuvate postojano! – re~e na kraj,promotorot m-r Ana Stojanoska.

D-r MI[EL PAVLOVSKI ja promovira{e knigata drami od Traj~e Kacarov, naslovenakako ÂLIK ÂMAK, izdanie na Makedonska re~ (2005)

Posle promocijata od strana nad-r Mi{el Pavlovski, po posebnaèlba na izdava~ot, dramite naKacarov gi promovira{e i TodorKuzmanov. Toj vo svojata promocijaistakna deka, prvata pojava naTraj~e Kacarov kako dramski avtorse slu~uva na po~etokot na 90-titegodini na minatiot vek. Najprvotoj se oglasi so kratki dramski

formi. Od toj nastan edinstveno ostanuvapokazatelnosta deka avtorot pred se i nad ezainteresiran za komunikacijata so publikata.

Vo knigata se objaveni slednive {est piesi: Gard, êlik âmak, Defekt, Vojdan, Dvorno mesto iDolgoto doa|awe na petlite.

Denes, ~etvrtok, 9 juni, m-r Ana STOJANOSKA, antologijata:Lu‘ina, Jelena (prir.) (2004) MME... ANTOLOGIJA NA NOVATA EVROPSKA DRAMA, Skopje: Magor.

7

B: D-r Lu‘ina, ja obmisluvatemakedonskata teatarologijagodini nanazad, ostavate svojpe~at, no ova sekako nema samodokumentaristi~ka vrednost.Vie dlabite i vo korenite, toae del od na{ata istorija?

Jelena Lu‘ina: Teatarot i ne etolku va‘na rabota za ‘iveewena eden narod. Bez nego sigurnone se mo‘e, no sigurno ima inekoi poprioritetni raboti vo na{etosekojdnevie, taka {to vo taa egzistencijalna ilipoliti~ka, ne daj bo‘e, smisla, teatarot ne stoivisoko na taa rang lista, osven za nas koi izbravmeda se zanimavame. No, jas ne mislam deka sezanimavam so teatarot kako profesija, za mene etoa na~in na ‘ivot.

B: Institutot za teatarologija postoi sedumgodini, poluformalno vo ramkite na FDU, kakoedna od dejnostite na katedrata za teoriski iistoriski predmeti koja funkcionira naFakultetot.

J.L.: Vo tekot na izminatite godini, Institutotza teatrologija pristapi kon temelno,sistematsko, vnimatelno istra‘uvawe iobrabotuvawe na seto ona {to e teatrografskipodatok od sekoga{ do denes. So drugi zborovi,nas ne interesira seto {to poka‘uva bilo kakovznak, vrska ili dopir so teatarskiot ~in duri ina nivo na metateatarskata, parateatarskatateataralnost na obredite, obi~aite i ritualite,pa se do najsofisticiranite teatarski pretstavikoi se izveduvaat na scenite od profesionalnitesceni.

Teatrologijata e mnogu slo‘ena nauka kojaima ~etiri generalni disciplini. Prva zada~a nateatrologijata e da gi rekognisticira,evidentira, utvrdi, proveri i dokumentirafaktite. Nie toa go pravime onaka kako {to muli~i na vremeto so digitalen zapis. Na toj na~in,faktografskite materijali preku ovoj metod sedostapni po najkratok mo‘en pat, prebarlivi poneograni~en broj osnovi. Nie poseduvame baza napodatoci koja e najgolema i vo dr‘ava i voregionot i na Balkanot, edinstevana, koja e tolkuseopfatna i celosno vo digitalna forma. Nie sme,koga e vo pra{awe makedonskata teatrolo{kanauka, na vrvot i ne e neskromno, nitupretenciozno da se ka‘e toa.

B: Vie bevte mnogu uporni vo namerite da vovedetepraktika pred sekoj festival da gi soberetelu|eto kompetentni i ostru~eni da polemiziraat,da razgovaraat na {iroki temi, no na edno drugonivo, za da se znae koe e {to i kakvo e ne{toto.

I N T E R V J UBiltenot ja iskoristi prilikata i prisustvoto na prijatelite na Festivalot za da napravi nekolku

kratkii intervjua, i toa so:

D-r JELENA LU@INA, teatrolog, red.prof. na FDU-Skopje,voditel na Institutot za teatrologija

J.L.: Jas napraviv ciklusteatrolo{ki simpoziumi na~etiri klu~ni temi i sekoja odniv gi pokriva edna od disci-plinite na teatrolo{katanauka.

B: Kolku ova mu pomogna naFestivalot?

J.L.: Ne znam kolku mu pomognana Festivalot, nam mnogu nizna~e{e zatoa {to kako

teatrolozi gi proverivme nekoi raboti, malku jarazburi~kavme tiwata i objavivme ~etiriogromni knigi so nad 2ooo stranici materijal sotekstovi, komentari i analizi. So toa isozdadovme uslovi da ras~istime so sebesi i dapo~neme od novo, po na{ pat, so nova teorija imetodologija koja se primenuva vo svetot, so sekojrespekt na minatoto.

Neznam kolku Festivalot uspeal da }ariod toa, mo‘ebi ne tolku mnogu kolku {to mo‘el.Mo‘ebi Festivalot ne nau~il kako da go koristitoa {to go sozdal, {to pomognal da se sozdade, nomo‘ebi }e go menaxira toa i }e nau~i kako daprofitira od sopstveniot trud.

B: Neizbe‘no e na vakva prigoda, da ni ka‘etekako gledate na ~etiri deceniskiot opstoj naFestivalot.

J.L.: So respekt. Stra{no e va‘no da opstoi~etiri decenii eden festival. Sosema e drugopra{awe kakov treba da bide toj Festival. Dalitoa treba da bide Festival na nacionalna drama,zna~i mora da se re{i kakov esteti~ki koncept}e gradime, dali }e bide Festival na koj }e doa|ase {to se pravi, pa tuka }e se poka‘e samo ili }ebide Festival {to }e ima aktivna pozicija vomakedonskiot teatarski ‘ivot, pozicija od koja}e mo‘e da moderira sozdavawe na repertoaritena makedonskite teatri. Ako imate koncept i akovelite nie slednive tri ili pet godini }eprezentirame, }e obratime najgolemo vnimanie navakva i vakva estetika, kakva bilo, toa e pra{awena koncept, toga{ i teatarite }e bidat podgotvenii }e imaat pri~ina da postavuvaat pretstavi koi{to }e bidat kurentni za eden takov Festival.Ovoj Festival ima te{kotii so svojot koncept,no so golem respekt gledam na negovite 4o godini.Toa e stra{no va‘na kulturna misija koja ovojfestival ja odraboti i taa misija go obvrzuva dase svesti, da se prebroi i da razmisli mnoguseriozno, so pomo{ na teatrolo{kata nauka, kakoda prodol‘i, a mora da prodol‘i, ima obvrska daprodol‘i. Na Ovoj Festival vtemeluva~ eprofesorot Ilija Mil~in i znam, deka toj od nas,kade i da e sega, o~ekuva negovoto delo da goprodol‘ime na onoj ingeniozen na~in na koj {totoj go stori.

8

Bilten: Po 7-8 godinipovtorno so tekst stezastapen na Festivalot, nakoj imate dobieno dvenagradi za tekst. [to zna~itoa za Vas da se bideprisuten sega i ovde naJubilejot?

Jordan Plevne{: Za meneovoj festival ima golemozna~ewe, bidej}i voPrilep vo 70-te godini na inicijativa na@ivko îngo, bev pokanet, kako mlad avtor dagi vodam razgovorite po sekoja pretstava. Toabe{e mala duhovna revolcuija vo mojot ‘ivot,bidej}i celata memorija vo novata evropskaistorija e svrzana za ovoj grad, od antikata dodenes. Protekuva sekoga{ pred moite o~i i ona{to sekoga{ e mitska tajna na na{eto traewe.Se odviva edna{ godi{no vo Prilep, na ovojfestival vo koj{to, ~estopati se velelo nizistorijata, deka vo Makedonija i vozduhotmirisa na teatar i vo taa smisla, prilogot nanacionalniot Festival „Vojdanêrnodrinski” e mnogu nesporedliv vo ona {toe kulturna riznica na Makedonija. Me vrzuvaatgolem broj na intimni spomeni za ovoj festivali golem del od moite tekstovi {to se igraniniz svetot vsu{nost prvo bile igrani voPrilep. I sekoga{ koga }e slu{nam nekojaplauz za moite piesi nasekade vo svetot,sekoga{ mislam na prviot aplauz vo Prilep.

B: Posledniot ma‘ Poslednata ‘ena e Va{iotposledno postaven tekst, tuka i vo Francija.Zo{to Posledniot ma‘ i Poslednata ‘ena?

J.P: Naslovot e izbran vo edna simboli~karamka, bidej}i vo taa piesa ona {to e surovostvo sovremenata istorija, deka humanizmot nemanikakvi {ansi vo idninata na ~ove{tvoto, sepretvora vo dijalog me|u eden pijanist {to{eta po grobi{tata na svetskata istorija ikoj{to misli deka posledniot pristap na~ove~kata nade‘ }e bide qubovta. Vo taasmisla piesata ima edno rekviemsko zna~ewe izatoa go nosi toj naslov, no toa ne zna~i dekaso nea zavr{uva se. Mo‘ebi, taa e noviotpo~etok na mislata deka sepak mo‘e da pi{uvateatar po Beket, po Jonesko i deka teatarskatamisla, mislata na dramaturgija, kako {topoka‘uvaat spomenite vo anti~kiteamfiteatri vo Makedonija vo poslednite 3000godini e edna od nenadminatite ~ove~kiaktivnosti.

JORDAN PLEVNE[, dramski pisatel

B: Re~isi site Va{i tekstovidosega gi postavuvale dvajcare‘iseri: Qubi{aGeorgievski i VladoCvetanovski. Kako proizlezesorabotkata so Stankoski?

J.P: Sorabotkata be{ezapo~nata vo vremeto kogaStankoski be{e direktor naDramskiot teatar 1999 godinai 2000 godina. Bidej}i toga{

se postavi edna piesa na Romen Gari, se vika{eEvropa Evropa Evropa Evropa Evropa so francuski i makedonski akteri,toga{ ja re‘ira{e Patrik Ver{uren. Toj eeden golem prijatel na makedonskata kultura,koj dolgo vreme sorabotuva so mene i pomaga voafirmacijata na na{i teatri i toj ima{eprekrasna ideja pove}e duo drami, od pove}eevropski zemji da bidat postaveni i na pove}ejazici da se igraat. Prv takov proekt ePosledniot ma‘, Poslednata ‘ena Posledniot ma‘, Poslednata ‘ena Posledniot ma‘, Poslednata ‘ena Posledniot ma‘, Poslednata ‘ena Posledniot ma‘, Poslednata ‘ena me|uteatrite „Efermerid” od Francija, TeatarotNew Field od Anglija i Dramskiot teatar. Natoj na~in ova e prva sredba so re‘iserotStankoski, koja{to vrodi eden rezultat, koj popariskite i makedonskite izvedbi be{e ocenetkako edno novo viduvawe po praizvedbata kojabe{e vo re‘ija na gostinkata od Moskva - MikaKusenkova.

B: Vo Va{ite drami tragate po identitetot,po memorijata, miluvate da zboruvate zaistoriski li~nosti, tragaj}i po razli~nisituacii. Zo{to?

J.P: Ima situacii vo istorijata koisimboli~ki mo‘at da ja odredat edna zemja inejzinoto zna~ensko pole. Vo taa smisla, ona{to mo‘e da bide nare~eno duhovensituacionizam vo Makedonija se vrzuva, serazbira, mo‘at da se zemat migovi od antikata,od rimskoto vreme, da re~eme vo PodzemnaPodzemnaPodzemnaPodzemnaPodzemnarepublika, republika, republika, republika, republika, site tie sloevi bea sleani vo ednasimbioza, site tie situacii od pismoto na OrcePop Ordanov, edna situacija koga toj sesamoubiva, i taa situacija e mnogu simboli~kicvrsta ramka na ona {to mene interesira kakodigresija vo potragite po identitetot.

B: Tuka sekako se nadovrzuva i noviot tekstPosledniot den na Misirkov

J.P: Da, toj tekst e edna piesa vo koja se slu~uvaod izgrejsonce do zajdisonce, se minuva nizcelokupnata odiseja niz ‘ivotot na Misirkov,na toj balkanski lingvisti~ki Mocart, no taapiesa po nejzinoto pretstavuvawe po povod 100

9

Koj e Jordan Plevne{?

godi{ninata od izleguvaweto na knigata Zamakedonskite raboti, koj{to be{eorganizirano vo MANU, pred golem brojafirmirani li~nosti od makedonistikata, jao~ekuva svojata izvedba.Taka {to jas bi bil mnogu sre}en da ja vidam namakedonskiot festival.

B: Na krajot, cenej}i go Va{eto vnimanie, daVe zapra{ame za sporedbata makedonski-evropski teatar?

J.P: Znaete deneska, vo ova {to se slu~uva vosvetot, se sozdava ~ustvo deka site sme ednosemejstvo. Po dvasetina godini prisustvo nagolem broj sceni imam ~uvstvo deka ponekoga{

Dramski avtor, koj ‘ivee i raboti vo Pariz.Pretstavnik na postmodernata vomakedonskata drama. Avtor koj imaobelodeneto 11 drami, od koi 10 se igrani namakedonskata teatarska scena. Pove}eto odniv se prevedeni na pove}e jazici i seizvedeni na sceni niz Evropa i SAD. Ova samokako voved, bidej}i za negovoto tvore{tvoso nego razgovara{e teatarskiot kriti~ar -Liljana MAZOVA. Nejziniot razgovor gonaslovi kako ZAKOLNAT PREBARUVA^ZAKOLNAT PREBARUVA^ZAKOLNAT PREBARUVA^ZAKOLNAT PREBARUVA^ZAKOLNAT PREBARUVA^NA MEMORIJATA NA SVETOT. NA MEMORIJATA NA SVETOT. NA MEMORIJATA NA SVETOT. NA MEMORIJATA NA SVETOT. NA MEMORIJATA NA SVETOT. Potoaistakna, Plevne{ e avtor koj vo svoite drami

Festivalot od pred tri svoi izdanijaja vostanovi serijata razgovori, naslovenikako To~no napladne, so Majstorot.Moderator na ovie razgovori eeminetnata makedonska teatarskakriti~arka - Liljana MAZOVA.Koncipirani kako zapoznavawe nafestivalskata javnost so aktuelnatatematika na avtorovite dela, Mazova, naovie razgovori avtorite do celost I giprenesuva na publikata, iveduvaj}i go odniv ona {to vo momentov e va‘no,provokativno, elementarno. I vo ovaizdanie na Festivalot, kako i voprethodnite dve (so Goran Stefanovski iQubi{a Georgievski), moderatorotodbira eden zna~aen makedonski teatarskiavtor, koj svojata aktivnost ja ostvaruvai/ili prodol‘uva nadvor od na{ata zemja.Za dene{niot razgovor odbran e JORDANPLEVNE[.

mi se javuva na primer Marica Niera odBolivija, i mi veli {to ima novo novo voPrilep. Toa go ~uvstvuvam deka svetot e ednoglobalno selo i e Evropa vo nego. Vo taa smislaona {to e vrednost vo makedonskiot teatar, evredno. Eve sino}a prisustvuvavme naizvonredna pretstava od [tipskiot teatar ire‘iserot Dejan Projkovski. Mlad Ansambl.Napravija da veruvam deka prisustvoto naproto majstorot Kole â{ule, poka‘uva dekaCrnilaCrnilaCrnilaCrnilaCrnila e edna piesa koja {to ima ve~nielementi na vrednost, bidej}i samata svetskaistorija e eden ve~en vodovorte‘ nazlokobnite sili i strasti na ona {to deneskavo svetot se narekuva politika ili umetnost

zakolnato ja prebaruva memorijata na svetotvo Makedonija i od Makedonija, li~nostiteod dramite gi bara od minatoto za da gopoka‘at vremeto vo koe e avtorot/vo koe smenie. Omilen mu e 20 vek vo koj sozdavakorelacii me|u istoriskite li~nosti odpomal ili od pogolem format i me|u niv gostava obi~niot traga~/mal ~ovek odMakedonija, od Balkanot, nekade zaskitan pobelosvetskite podzemja. Za tajna na ‘ivototja opredeluva smrtta, sozdava dramskigluvonemi likovi koi se sovesta na drugitejunaci od negovite drami. Sozdava svojintereplanetaren sistem na dramatikata sokoja TOJ vladee. Na site ponatamu im sozdavate{kotii od tipot kako da se protolkuva ilida se vleze vo toj slo‘en svet na Plevne{ vokoj e se mo‘no. Vo koj paralelno se delat imno‘at tragedija na narod i tragedija nazabluda. Imiwata na likovite mu se od svetotna maliot ~ovek od tuka, no sudbinite nizsoni{tata za ‘ivite ili za mrtvite im seprepletuvaat niz li~nosti i likovi odbelosvetskata memorija.

Denes,Denes,Denes,Denes,Denes,

TO^NO NAPLADNE, SO MAJSTOROT: TO^NO NAPLADNE, SO MAJSTOROT: TO^NO NAPLADNE, SO MAJSTOROT: TO^NO NAPLADNE, SO MAJSTOROT: TO^NO NAPLADNE, SO MAJSTOROT: JORDAN PLEVNE[JORDAN PLEVNE[JORDAN PLEVNE[JORDAN PLEVNE[JORDAN PLEVNE[

10

Vo situacija koga nema simultan prevod na tekstot, celata koncentracija na gleda~ot e naso~enana akterskata igra, scenskite re{enija i izborot na muzikata. Toga{ pojasno stanuva soznanietodeka pred vas e edna solidna, prete‘no mlada ekipa akteri na odli~niot ansambl na Albanskiotteatar. Akterite soodvetno se nosea so dejstvieto, a muzikata kako biten element go nadopolnuvavpe~atokot. Od ovoj aspekt, pretstavata sozdade soliden vpe~atok na zrela igra.

G L E D A V M E . . . V o v t o r n i k

Albanskiot teatar od Skopje, vooficijalnata programa ja izvedepretstavata FANI DOA\A SAM FANI DOA\A SAM FANI DOA\A SAM FANI DOA\A SAM FANI DOA\A SAM odResul [abani, vo re‘ija na AdonisFilipi. Scenografijata e na BediIBRAHIM, a kostimografijata na BlagojMICEVSKI. Muzikata e avtorsko delona Klement MARKU. Vo pretstavataigraat akterite: Xevdet JA[ARI,Mirlinda SAITI, Teuta AJDINI-JEGENI, Zijadin MURTEZI, DritaKABA-KARAGA, Blerim ISMANI,Sabedin SELMANI, HismetRAMADANI, Jlber MURTEZI, BekirNUREDINI, Elhame BILAL, MehdiALIDEMI, Diar XANI, Refedin[AKIRI, Re{at ALIU i VisarVI[KA.

Z a p r e t s t a v a t a , o t p o s l e . . .

ADEM KARAGA, direktor na Albanskiotteatar:

Kako i da e, ~etirieset godini naêrnodrinski ne se malku. Na Festivalotu~estvuvale doajeni, doajeni.... Jas sum mladi vo teatarot, no bitno e {to tuka sesre}avame da komunicirame, bez razlika naminatoto. Posakuvam edna najiskrena ‘elbaza dolg ‘ivot na ovoj Festival. Tukarazmenuvame idei .

Zabele{kata za otsustvoto na simultanprevod, ja prifa}am i mnogu mi e ‘al. {to seodnesuva do tekstot, drugi lu|e imaa obvrskada go prevedat, da dojde do nas , a nie da goprosledime do Festivalot, za da ima simultanprevod. No, ete, kako i da e, taa odgovornostja prezemame nie, se nadevame deka toa nemada se povtori, za{to, pokraj toa {topublikata gleda dobri kostimi, dobrascenografija i akterska igra, nedostasuva dase razbere tekstot.

MERLINDA SAITI, akter

Pretstavata mnogu dobro funkcionira nascena. Jas dobro ja do‘iveav ulogata. Ova mie prva poglavna uloga za{to sum mladadiplomirana akterka od pred dve godini. Bevvoodu{evena {to mi be{e dodelena ulogata.Tekstot mi e omilen, se igra{e pred 18

godini. Publikata izrazi golem interes.Re‘iserot ne go znaevme. Filipi doa?a odAlbanija. Imavme mnogu dobra sorabotka. Sonas rabote{e akademski, {kolski, {to epotrebno za eden mlad akter.

BLERIM ISMANI, akter

Imavme pove}e emocii za pretstavata i jassum mnogu zadovolen kako odigravme.Sorabotkata so re‘iseroto, na ogromnozadovolstvo, be{e odli~na. Smetam deka goispolnivme ona {to re‘iserot od nas gobara{e, sepak toa treba da go ka‘e toj, a serazbira i publikata.

SABEDIN SELMANI, akter

Za site pretstavi, ne samo za ovaa, za nas, kakomlada generacija akteri pobiten e procesotna rabota, otkolku samata prezentacija. Toae ve}e rezultatot {to }e go gledaat drugite.Doa|ame od uspe{en teatar koj go pro{etalcel svet i o~igledno tuka e vospostaven dobarproces na rabota. Mladata generacijasekoga{ mo‘e i podobro.

11

Qubovta i smrtta se dvigatel na univerzumot vo ~ie sredi{te e ~ovekot. A koga rabotite }e se izmestatod stati~nosta i se postavat naopaku, imame dilema dali dilema e iskriveniot svet. Tokmu taa iskrivenaslika e fundamentot na pretstavata Druga strana. Ako postoi druga, toga{ treba da postoi i prvastrana, na koja se nevinite, uspe{nite, sre}nite i na koi ne im treba “kur{um u glava za uteha”.

Akterskata igra dominira vo pretstavata isfrlaj}i gi likovite na preden plan, nasprotiscenografijata. Nema potreba za rasko{ni sceni, nakiteni dekori, scenski efekti. Vo prevrteniotsvet se e prosto, ednostavo.

Producentskoto trio „Futura 2/2",Teatar-fest i Dramski teatar - Skopje, voramki na oficijalnata programa japrika‘aa pretstavata DRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANAod Dejan DUKOVSKI, vo re‘ija naSlobodan UNKOVSKI. Scenografijataè kostimografijata se na Hana LANDES(od Germanija) i izbor na muzika e naVlatko GALEVSKI. Vo pretstavataigraa akterite: Jovica MIHAJLOVSKI- Laki, Irena RISTI] - Lili, KamkaTOCINOVSKI - Mala i ToniMIHAJLOVSKI - Triki.

Z a p r e t s t a v a t a , o t p o s l e . . .SLOBODAN UNKOVSKI, re‘iser

Prvi~no ova e kooprodukcija me|u Dramski teatari Teatar-fest. Tekstot e na Dejan Dukovski. Toj epraizveden vo Kopenhagen. Na{ata izvedba e prvana makedonski jazik. Sega se raboti vo Germanijai vo Belgrad i spored mene, pretstavuva edenzna~aen ~ekor vo noviot izraz. Taka ne lesno, noso golema merka ja napraviv pretstavata vo kojase govori za ~etiri lu|e, dva para {to se me{aatme|u sebe. Edna ve~er vo kafule pravat rezime nasvojot ‘ivoti i odnosi. Pretstavata nemahronolo{ki red, odi po drug red i prakti~no ima

desetina sceni koi se slu~uvaat vo pet vremenskizoni. Mnogu e interesna i sekoj po gledaweto napretstavata mo‘e da gi sostavi scenite kako saka.Paradoksot so ovaa pretstava e {to podobropomina vo Rijeka i na Steriino pozorje Steriino pozorje Steriino pozorje Steriino pozorje Steriino pozorje vo NoviSad, otkolku vo Skopje. Na Steriino pozorjeSteriino pozorjeSteriino pozorjeSteriino pozorjeSteriino pozorjeproraboti do kraj i mo‘am da ka‘am deka be{eedna od najuspe{nite pretstavi. Pretstavata epokaneta na Bienaleto na Mlada evropska dramavo Vizbaden i na MES vo Saraevo i navistina,mi e merak {to postoi interes za nea. @al mi e{to ovaa pretstava ja vidoa malku lu|e, za{totakva e koncepcijata. Za na mala scena e. Nodokolku ima interes povtorno mo‘eme da dojdeme.

STUDENTITE:

(vo eden glas) Polo‘ivme! Nie i prethodno gidobivme ocenkite. Ve~erva nastapivme so golemavozbuda i u‘ivawe zaradi prigodata.

Super pominavme na festivalot, i bez energijatana publikata pretstavata nema{e da bide takadobro primena kako ova ovde na Festivalot.Imavme uspe{na kolektivna igra, toa e plod nazaedni~ki probi i zaedni~ka rabota zna~ipretstavata e rabotena bez koreograf od nassamite.

Studentite na Fakultetot za dramskiumetnosti - Skopje, od klasata na prof. KirilRistoski i ass. Zoja Buzalkovska, vopolno}niot termin ja izvedoa pretstavataORESTIJAORESTIJAORESTIJAORESTIJAORESTIJA od Eshil. Pretstavata e rabotenai izvedena kako ispitna pretstava.Fokusirani kon samata pretstava Imaksimalno motivirani, studentite ja izvedoapretstavata pred prepolniot salon naNarodniot teatar od Prilep. Vo trite ~inana pro~uenata tragedija na Eshil, igraastudentite (po redosledot na pojavuvaweto):Filip Trajkovi}, Trajanka Ilieva, MikiAn~evski, Viktorija Stepanovska,Aleksandar Todeski, Dimitrija Doksevski,Filip Mir~evski, Maja Andonovska, Nata{aNaumoska, Dragana Kostadinovska, VinetaDam~eska, Julija Milkova i Nenad Nacev.


Ovaa godina pove}e rabotime fizi~ki teatar, toago poka‘avme i so OrestijaOrestijaOrestijaOrestijaOrestija, eden nejzin del sore‘iserot Buzalkovska, adaptiran za otvorawetona Festivalot prika‘avme pred platoto naCentarot za kultura.

12

V o s r e d a Naroden teatar - [tip vo 19.30 ja izvedepretstavata CRNILACRNILACRNILACRNILACRNILA od Kole ̂ A[ULE,vo re‘ija na Dejan PROJKOVSKI.Aktuelizacijata i adaptacijata na tekstotse na re‘iserot. Scenografski eoblikuvana od Vlado \ORESKI, akostimografski od Blagoj MICEVSKI.Muzikata e na Goran TRAJKOVSKI, akoreografijata na Aleksandra HONG. Vopretstavata igraat akterite: RubensMURATOVSKI – Lukov, Igor STOJ-ÊVSKI - Fezliev, Kristina ATANA-SOVA – Neda, Metodija KOLOSKI -Mladi~ot, Pece RISTEVSKI - Ivan,Vladimir TULIEV - Hristov, Iva ZEN-DELSKA - Milka, Blagoj VESELINOV– Metodi i Dalibor SAZDOV - Dete-nade‘. Muzi~ari se: Bor~e KOSTA-DINOV i Ile KOLEV - Klarineti.


DEJAN PROJKOVSKI, re‘iser:

Pretstavata e izgradena kako sovremenritualen teatar. Taa e krik za identitetotna eden narod. Sekoja generacija na ova par~ezemja se bori da go so~uva, sekoja generaijaima svoi predavnici - svoja revolucija. Niena po~etokot od vekot znaeme li koi sme i {totreba da pravime. Imame li svoja revolucija?Nao|aj}i se sekoga{ na raskrsnica znaeme lida trgneme po vistinskiot pat, i {to epova‘no, imame li doblest da se vra}ame odpogre{niot pat i da po~neme svoj po~etok?Kako mladi lu|e osven {to gi izgovarame isme gi u~ele nekoi frazi vo pretstavata, seobidovme da ja pronajdeme nivnata vistinskasmisla i sila: Sloboda ili smrtSloboda ili smrtSloboda ili smrtSloboda ili smrtSloboda ili smrt....

RUBENS MURATOVSKI, akter:

Vo Makedonija ima samo predavnici, baremdosega. Jas nemam da ka‘am ni{to novo so toa{to Vas i ili sebe }e se nare~am predavnik-Lukov. Lukov e najmo}niot predavnik, avoedno i najgordiot me|u niv. Toa be{estartnata po~etna to~ka na gradewe na likot.Se nadevam deka site nie kone~no }e sfatimedeka postojano odime po kriviot pat i dekapo nekoe vreme }e go najdeme praviot pat. Odsekoga{ sum sakal i mi bilo golemozadovolstov da igram negativci, posebno {toovoj negativec „,raboti” protiv mene i mojotnarod, toga{ site stravovi i ko{maripolesno izleguvaat na scena. Be{e golemozadovolstvo da rabotam so ekipata na[tipskiot teatar i so re‘iserot DejanProjkovski.

IGOR STOJÊVSKI, akter:Pretstavata nudi sosema nova estetika i novo~itawe na tekstot na â{ule, koj{to niekako mlada, nova generacija go najdovme kakovozbudlivo i inspirativno. Nezavisno od toa{to go nudi tekstot, nie ponudivme iparalelna prikazna preku tancoviot teatar,kako na primer vo Te{koto Te{koto Te{koto Te{koto Te{koto e sobrana celataistorija na makedonskiot narod. Zadovolensum od sorabotkata so kolegite-akteri ire‘iserot i mislam deka ponudiv novotolkuvawe na likot na Fezliev.

KRISTINA ATANASOVA, akter:Od samiot po~etok ni be{e jasna idejata {tosakavme da dobieme so pretstavata, a toa e daja prika‘eme realnata sega{nost, na eden na{na~in, t.e., sakavme da bideme cini~ni.Mislam deka uspevme vo toa. Neda jaizvadivme od ikonata na bitovata ‘ena i jastavivme vo ramkite na edna raskrsnica nizkoja{to pominuvaat site pati{ta nizBalkanot, pretstaven kako krug, koj taa nakrajot go zatvora. Ja sakam sorabotkata soProjkovski koja e mnogu relaksirana ikonkretna.

METODIJA KOLOSKI, akter:Sre}en bi bil koga publikata bi prifatilabarem 50% od intenzitetot na bolkata i‘estokosta, so koja nie ja do‘iveavmeCrnila. Crnila. Crnila. Crnila. Crnila. .Dramati~nosta vo linijata naMladi~ot e klu~niot faktor koj za mene ovaauloga ja pravi ednokratna i golema.

13

Projkovski so pretstavata uspea da doka‘e deka ona {to e vo Crnila Crnila Crnila Crnila Crnila e drama na ~ovekot,

drama na idejata vo koja se osuduva ne~ove~koto vo ~ovekot, vo koja se de{ifriraat ~ove~kite

padovi. Toj Lukov, Fezliev, Ivan, Mladi~ot gi pretstavuva kako lu|e so izgubena du{a, koi ne

smognuvaat sili da se spravat so sopstvenata nemo}. Seto toa, Projkovski dobro go spakuval,

ne propu{taj}i da vnese elementi na eden vid ritualen teatar, koj vo posledno vreme e dosta

aktuelen i ~esto praktikuvan tokmu od samiot re‘iser. Se na se odli~no izdanie na [tipskiot

teatar, koe be{e odli~no primeno od publikata.

MAZOVA, Liljana: Malite lu|e vo globalnite problemiMalite lu|e vo globalnite problemiMalite lu|e vo globalnite problemiMalite lu|e vo globalnite problemiMalite lu|e vo globalnite problemi

(Nova Makedonija, 12.01.2005)

I spored avtorot Adam i spored ona {to go postavuva i ostvaruva re‘iserot Jani}ijevi}, od

scenata se sledi urbana drama (dejstvoto e smesteno vo London, me|u lu|eto od najniskite

op{testveni sloevi). Vo sredi{teto na scenskoto dejstvo e sostojbata so koja denes svetot

‘ivee, a kaj nas e isto isklu~itelno ~uvstvitelna i aktuelna. Globalno za poa|ali{te go ima

odnosot kon muslimanskiot svet po nastanite od 11 septemvri 2001 godina - teroristi~kite

napadi vrz SAD, po {to se sozdade i takvoto izrazeno antiislamsko raspolo‘enie, a prefrlena

vo na{iov prostor i vreme isto go otvora pra{aweto na prepoznavaweto na/so temava. Zna~i,

dramata i vremenski e mnogu bliska do dene{nata, pak globalna, antiislamska raspolo‘ba.

Dramata na Henri Adam prvo e postavena vo Velika Britanija, tamu minatata godina, osven

{to be{e visoko vrednuvana, e i nagradena, i istata izvedba gostuva{e i vo Skopje (30 septemvri

2004). Se igra vo dve verzii vo [panija, i sega{nata izvedba na scena vo Makedonija e prakti~no

nejzino ~etvrto postavuvawe vo svetot, se razbira, za relativno kuso vreme. I u{te eden podatok:

gostuvaweto na angliskata izvedba vo Skopje na “Lu|e od sosedstvoto” be{e preku Britanskiot

sovet vo Makedonija, koj e i koproducent (finansier) na pretstavata na scenata na Albanskiot

teatar vo Skopje. Otvorenata i koncentriranata dramaturgija na Adam na temata/temite za

lu|eto od periferijata - `rtvi na siroma{tijata i na svetskata politika, za reìserot

Jani}ijevi} e mo`nost, zaedno so akterite, dramskata prikazna da se zbie vo ̀ estoko ispovedna

drama/pretstava vo koja akterot e onoj koj gi drì koncite na dejstvoto vo svoi race.

Vo 20.00 ~asot, na scenata na Narodniot

teatar od Bitola se igra{e pretstavata

vo off programa na Albanski teatar –Skopje. Pretstavata SOSEDITE SOSEDITE SOSEDITE SOSEDITE SOSEDITE Henri

ADAM ja re‘ira{e Sr|an JANI-

]IJEVI]. Scenografijata e na Ilina

ANGELOVSKA, a kostimografijata na

Nikola EFTIMOV. Vo pretstavata

igraat akterite: Xevdet JA[ARI, Adem

KARAGA, Ajeta REXEPI i Hismet

RAMADANI.

Z a p r e t s t a v a t a , p r e t h o d n o . . .

14

Pretstvata @ENI VO NARODNOTO SOBRANIE @ENI VO NARODNOTO SOBRANIE @ENI VO NARODNOTO SOBRANIE @ENI VO NARODNOTO SOBRANIE @ENI VO NARODNOTO SOBRANIE e komi~na piesa, koja ne se zadr‘ala natolkuvaweto na zborovite na Aristofan, tuku nudi i dnevnopoliti~ki dijalog, sovremenislu~uvawa, prepoznatlivi situacii. Vo interpretacijata na Aristofan se izbegnalafrivolnosta, no se dodale nekoi elementi premnogu vidlivi ili do kraj sogoleni,prepoznatlivi, {to i bez toa bi se ~itale dovolno jasno. Publikata vo najgolem del se smee{ena komi~nite sceni i repliki, no ima{e i takvi koi ja napu{tija prestavata. Celta i nare‘iserot i na ekipata bila da se dolovi zabava preku edna ideja koja ne e nitu, nova nituiscrpena za nova razmisla i teatarsko osmisluvawe.

Nacionalna ustanova Centar za kultura -Teatar „Jordan Haxi Konstantinov-Xinot” - Veles vo 22.00 ~asot, na scenatana Narodniot teatar vo Prilep japrika‘a pretstavata od anti~kiotkomediograf ARISTOFAN - @ENI VO@ENI VO@ENI VO@ENI VO@ENI VONARODNOTO SOBRANIENARODNOTO SOBRANIENARODNOTO SOBRANIENARODNOTO SOBRANIENARODNOTO SOBRANIE. Pretstavataja re‘ira{e Petros PANAMAS.Scenografijata e na Ilija NASTEV ikostimografijata na Nevena TASEVA-PETROVI]. Muzikata e delo na MiodragNE]AK, a koreografijata na JagodaSLANEVA, so asistencija od AntonioKOVAÊV. Vo pretstavata nastapijaakterite: Kica IVKOVSKA-VELJA-NOVSKA - Praksagora, SlobodankaÎÊVSKA - Prva ‘ena; Vtora stara,[enka KOLOZOVA - Vtora ‘ena, ZoricaPANÎ] - Treta ‘ena; Treta stara,Samoil STOJANOVSKI - Blepir, KirilGRAVÊV - Sosedot, Jordan VITANOV- Hremo, Aleksandar \EOR\IEV - Prvgra|anin, Qube TERZIJEV - Vtorgra|anin, Keti BORISOVSKA - Mladata,Zoran QUTKOV - Mom~eto, VesnaDIMITROVSKA - Prva stara -Viktorija TERZIJEVA - Glasnik.


PETROS PANAMAS, re‘iserOva ne e moja prva sorabotka so Vele{kiotteatar. I so prvata pretstava go rabotevmeAristofan, a sega se odlu~ivme za @eni vo@eni vo@eni vo@eni vo@eni vonarodnoto sobranienarodnoto sobranienarodnoto sobranienarodnoto sobranienarodnoto sobranie. Bidej}i, sum roden iporasnat vo Grcija, imame golema tradicijaso Aristofan i drugite anti~ki tekstovi. Ipo Plutos Plutos Plutos Plutos Plutos pretstava koja ja postavivme vo1999 godina, eve, sorabotkata ni prodol‘i.Pretstavata e mnogu sovremena. Tekstot estar, pi{uvan pred 2500 godini, i bezpopravki i adaptacija go rabotevme i mislamdeka bez skratuvawe, bez dopi{uvawe,pretstavata e mnogu interesna.Pretstavata se interpretira, ima mnogusme{ki, mnogu komi~ni situacii, taa dosegae izvedena 15-tina pati, a premierata be{ena 12-ti mart i so ovaa pretstava }enastapime vo Stobi.@eni vo narodnoto sobranie @eni vo narodnoto sobranie @eni vo narodnoto sobranie @eni vo narodnoto sobranie @eni vo narodnoto sobranie kako re‘iserskaprovokacija e umna ideja vo dene{no vreme.Aristofan vsu{nost pravi ismejuvawa soideite od matrijarhatot, so nekoikomunisti~ki idei na koi i denes mo‘eme dase navra}me.

[ENKA KOLOZOVA, akter:Za ‘al, izgleda deka ne e vreme za ‘enite. Akobilo vreme za ‘enite dosega }e ja imalevlasta. Zna~i, ne{to ni nedostasuva na nas‘enite ili ne{to imame premnogu, pasmetame deka ne treba vlasta da ne zatrue, otiznae da bide otrov spored posledicite {to

gi gledame kaj ma‘ite Mislam deka ni e ubavovaka, jas sakam ‘enata da bide ‘ena, ubavo eda si ostane ‘ena i da se trudime {to pomalkuda li~ime na ma‘ite.

KICA IVKOVSKA-VELJANOVSKA,akter:Mislam deka e vreme ma‘ite da ni go napravatsvetot ubav. I nie toga{ }e bideme zadovolni.Ova e edna pretstava za opu{tawe.

JORDAN VITANOV, akter:Te{ko be{e ve~erva vo pretstvata da se bidema‘. Te{ko nas, ako vlasta ja zemat ‘enite.Ova e znak deka treba svetot za site da bidepoubav, a nie ma‘ite da se trudime toa da seslu~i.

15

Teatarot od Zrewanin po Duplo dno od G. Stefanovski, povtorno postavuva pretstava odmakedonski avtor. LOOPING e za makedonskoto pe~albartvo, za ve~niot kopne‘ na Makedonecotda se vrati vo tatkovinata. No, na patot kon taa ‘elba se otvoraat pra{awata i dilemite nasebepronao|aweto. Dvajcata akteri od teatarot od Zrewanin gi dolovuvaat mo{ne uspe{notie linii na dilema, na vnatre{na tragika otvoraj}i gi pra{awata za odmazdata ipro{tevaweto. Toa e vid na dramaturgija koja pove}e potsetuva na film. Ubavo be{e doma{natapublika da vidi kako gostite gi dolovuvaat dramskite prekr{uvawa vo psihata na Makedonecot- pe~albar.

Gostite od Naroden teatar „To{aJovanovi}” – Zrewanin, Srbija i CrnaGora i Art Klub „Zanzibar”, ja izvedoapretstavata na Nenad VUJADINOVI]LOOPING. Re‘ijata e na DraganOSTOJI], koj e i avtor na scenografi-jata i kostimografijata. Isto taka,re‘iserot go napravi i izborot namuzikata.Vo pretstavata igraat akterite: MirkoPANTELI] i Qubi{a MILIÎ].Vokalot e na Zaga MATEJIN


MIRKO PANTELI], akterPretstavata tuka pred prilepskata publika jado‘iveav so eden blag strav. Govorime za lu|e,Makedonci, a nie ne sme odavde. Sum doa|al voMakedonija pred pove}e od petnaeset godini, segatreba da zboruvam za Makedoncite. Postoe{eblaga doza na strav. najmnogu, ne poraditemperamentot, ne od lu|eto koi nam ni se sli~ni,tuku poradi nekoi zborovi kako }e gi izgovoram,kako }e akcentiram. No, sli~ni sme sporedkarakterot, emociite, spored odnesuvaweto. Ipretstavata ode{e mnogu ubavo. Dodeka jarabotevme pretstavata, za nas be{e porazli~enpoimot na pe~albarstvoto. kaj nas vo Vojvodinatoa e malku poinakvo otkolku vo Makedonija. Niraska‘uvaa za lu|eto koi zaminale po par~e lebvo Avstralija i vo drugi zemji. ne go poznavav toa~uvstvo na nostalgija sprema rodnata zemja, zaedna{ da se vratat ili koj znae ne }e mo‘at. Samotoa be{e nepoznanica.

QUBI[A MILI[I], akterPo odigranata pretstava navistina mnogu dobrose ~uvstvuvam. I kaj mene ima{e mala trema, noimav golema ‘elba pretstavata da ja odigram voMakedonija. I tokmu prvata pretstava vo Prilepna va{iot Festival. Imav dobro ~uvstvo dekapublikata me slede{e i dobro me razbira{e {tozboruvam. prijatno sum iznenaden {to vo ovojpolno}en termin ima{e tolku golema poseta.Srceto mi e polno. pesnite koi izvorno namakedonski se preneseni ne be{e te{ko da sevklopat.

VLADIMIR GRUBANOV, direktor naKukleniot teatar pri Teatarot vo Zrewanin:Na{iot kuklen teatar ima 50 godi{na tradicijai imame ve}e celosna ekipa za igrawe nakuklenite pretstavi. Soodvetna akterska ekipa,kuklite sami sega gi rabotime vo na{iterabotilnici i mo‘e da se re~e deka sme naramni{teto od Bugarskiot kuklen teatar. Bidej}itatkovinata na kukleniot teatar e ê{ka ~estokoristime nivni iskustva i re‘isterski i vopogled na tekstovi, iako vo kukleniot teatarpobitni se dejstvoto, impresiite vladeeweto sokuklite. Godi{no pravime po pet pretstavi imo‘e slobodno da se pofalime deka zad sebe imame283 nagradi. samo godinava osvoivme osum.Prilepskiot teatar izrazi ‘elba za sorabotka itaa }e ni bide prva vo Makedonija. Se nadevamenaesen deka pak }e se vidime.

IVANA KUKOQ - SOLAROV, zamenik direktorna Dramata pri Teatarot vo ZrewaninDramata ima 60 godi{na tradicija. Dosegasorabotkata so makedonski avtori e skromna.Pokraj Duplo dno Duplo dno Duplo dno Duplo dno Duplo dno na Goran Stefanovski pred dvegodini, sega ja postavivme i Luping od NenadVujadinovi}. Mnogu sme sre}ni {to u~estvuvamena va{iot Festival i toa po povod 40 godi{niotjubilej. Krajno vreme e da ja pro{irimesorabotkata so makedonskite teatri.

16

O D D R U G A T A S T R A N A . . .Ja pra{avme publikata za pretstavite {to gi gledavme

Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata FANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAM

Pretstavata be{e dobra, akterskata igrami se dopadna. Mal hendikep be{eotsustvoto na prevod na tekstot.

Jas malku razbiram albanski, no minedostasuva{e prevodot. Akterskata igrabe{e na nivo, mnogu dobra, no so ogled natoa {to pretstavata ne e za bez prevod, tojnedostasuva{e za celosniot vpe~atok.

Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata DRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANA

Odli~na izvedba na akterskata ekipa

Pretstavata be{e odli~na i retkamo‘nost da vidime vakvi akteri kako {tose Jovica i Toni

Vremenskiot krug koj se odviva{e celovremena svoj na~in go prika‘asovr{enstvoto. Celata storija za eros

Fasciniran sum od pretstavata

Prekrasna zabava

Mi se dopadna temata - qubovta inemaweto qubov

Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata ORESTIJAORESTIJAORESTIJAORESTIJAORESTIJA

(Strpliva i vo golem broj, glavno mladilu|e, no i onie koi se poklonici na ovaaumetnost ~ekaa za slobodno mesto voteatarot)

Ima {to da se vidi. Studentite sekojpatse super.

Pozdrav do ovie mladi lu|e. Mislam deka„gorat na scena”!

Nepropu{tam mo‘nost da gi vidamnajmladite seu{te nediplomirani akteri.Entuzijazmot koj go imaat e golema nade‘za Makedonija, za teatarot, za nassamite.êstito i da polo‘at!

Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata CRNILACRNILACRNILACRNILACRNILA

(Brojnata publika so skandirawe japrosledi pretstavata)

Pretstavata celosno be{e odli~na.[tipski teatar go nemam videno vopodobro izdanie.

Edna od povpe~atlivite pretstavi {to gigledav dosega na festivalot..

Edna trogatelna prestava vo koja {to sosugestivni i mnogu impresivni dvi‘ewa,so edna igra vo koja {to crnilata vomakedonskata istorija dlaboko gido‘iveav.

Impresivna prestava. Ova e edna odnajdobrite pretstavi na Dejan Projkovski.Iako temata e malku ma~na, sepak toa ena{ata istorija, vistina, koja e dobroprezentirana od re‘iserot DejanProjkovski i artistite od Teatarot.

Odli~na pretstava , odli~na gluma.....

Iako neobi~na, sepak perfektnapretstava pretstava, a akterite odli~noglumea.

Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata Za pretstavata @ENI VO NARODNOTO@ENI VO NARODNOTO@ENI VO NARODNOTO@ENI VO NARODNOTO@ENI VO NARODNOTOSOBRANIESOBRANIESOBRANIESOBRANIESOBRANIE

Ne be{e lo{a. Ima mnogu humor,pretstava za opu{tawe

Edna komi~na pretstava, se slu~uva mnoguodamna, no u{te ima aktuelni momenti,edna pretstava, taka da ka‘am zarazgibuvawe, ne mo‘eme da zboruvame zaumetni~kite kvaliteti.

îst amaterizam.

17

Ovde }e gi sretnete mislite na u~esnicite, publikata, organizatorite zaFestivalot, za jubilejot, za ...

MU[EREF LOZANA,akter

Jubilejnoto izdanie na

40 MTF „Vojdan êrno-

drinski” e izvonredno.

Ovoj Festival ima{e

prekrasni pretstavi i toa

ne e ni{to novo. Sega ima

sovremeni ~itawa na

tekstovite koi jas ne gi

sakam. Ne sakam „javawe”na scena, se preteruva

mnogu. Bi sakala na 41

MTF „Vojdan êrnodrin-

ski” da se vratime na

edukativnata strana na

teatarot.

BLAGOJA IVANOV,teatrolog

Bi sakal da ka‘am deka

ovoj Festival kako odat

godinite raste se pove}e i

pove}e kako {to izraste i

na{iot teatar.

Ovoj Festival e od golemo

zna~ewe za afirmacijata

na makedonskata teatarska

umetnost i deka preku nego

nie dobivme zna~ajni

akteri i avtori. Koga

govoram za akteri mislam

na onie koi gi gledame na

scena, a koga govoram za

avtori, mislam na onie

koi gi pi{uvaat teksto-

vite.

Isto taka, i onie koi{to

gi pravat re‘iite, sceno-

grafiite, i drugite ele-

menti na edna pretstava,

{to vo sekoj slu~aj e

mo{ne slo‘ena rabota.

Nivoto na teatarot e

ne{to {to go odrazuva

nivoto na kulturata vo

edna sredina. Pa spored

toa, ovoj Festival, }e go

poka‘e do kade sme, {to

sme, i kolku sme.

KOLE Â[ULE,pisatel

Mojata ocenka za Festi-

valot e pozitivna, pred se

zaradi toa {to se ovoz-

mo‘i edna{ godi{no da se

soberat teatrite vo Make-

donija, da gi sporedat

svoite rezultati, da vidat

{to i kako rabotat dru-

gite i da se izgradi edna

svest deka proverkata me|u

drugoto treba da se vr{i

na vakov na~in, preku

festival. Toa e prvata

rabota. Vtorata rabota e

dru‘eweto me|u artistite

i re‘iserite, a tretata e

sodavaweto svest deka na

Makedonija institucijata

êrnodrinski, kako Fes-

tival i e nasu{na potreba.

êtiriesette godini da-

doa dokaz deka taa ideja,

koja imav ~est da ja ini-

ciram na vremeto, deka ne

sme zgre{ile, deka sme

napravile ne{to dobro.

Sega koga gledam niz

tie 40 godini, na tekstov-

ite {to pominale tuka od

nacionalnata drama, na

lu|eto {to se izigrani, na

re‘iite {to se napraveni,

samo od na{iot makedon-

ski kontekst gledam edno

golemo bogatstvo, a toa

bogatstvo verojatno nema-

{e da go imame, ako ne

be{e Festivalot.

O D N A S Z A N A S

18

1986: Se vostanovuva simultaniot prevod za pretstavite na Turskata i Albanskatadrama pri Teatarot na narodnostite od Skopje. Za prvpat e vovedena nagradata za‘ivoten akterski opus. Ja dobiva akterot Qubi{a Trajkovski. Golemata scena naMarko Cepenkov ne e soodvetno adaptirana za pretstavite, pa publikata reagira{to ne mo‘e vo pogolem broj da gi sledi Igrite. So nedeli porano nema vleznici.Se bara profesionalizacija na rakovodstvoto na TI. Sve~enoto zatvorawe e sogostite od teatarot „Zvezdara” od Belgrad koi ja izveduvaat Tetovirani du{i.Najdobra pretstava e Magna Karta od NT Bitola.

1987: Odredeni izvorite na finansirawe na TI. Pridru‘nite manifestacii -neprocenliv umetni~ki dostrel. Kuriozitet. Na krajot na TI im ostanuvaat vi{okpari. Najdobra pretstava: Kalu|eri~ki ti{ini na NT Bitola.

1988: TI so nov Sovet, pretsedatel e Blagoja Brsakoski. Odbele‘ana e 30godi{ninata od prvata izvedba na Parite se otepuva~ka Parite se otepuva~ka Parite se otepuva~ka Parite se otepuva~ka Parite se otepuva~ka so simpozium kako povod:Teatarot denes vo Makedonija. Zaklu~oci: da se formiraat Zaednica namakedonskite teatri i Institut za teatrologija. Gostuva Stariot teatar - Krakovod Polska. Najdobra pretstava - trofej so likot na Vojdan êrnodrinski: Crnadupka na NT Bitola

1989: Preovladuvaat doma{nite avtori. Simpoziumot e na tema: Teatarskotonasledstvo na makedonskata scena. Repertoarot e bogat i za prvpat e dodelena nagradaza najdobra teatarska kritika na Petre Bakevski. Najdobra pretstava: Kavkaskikrug so kreda na Turska drama. Reakcii i diskusii na odlukata na ‘irito.

1990: Simpoziumot godinava e: Prilozi kon istorijata na makedonskata drama iteatar. Monografija za 25 godini na TI od Ivan Ivanoski. Strumi~kiot teatarodbi da u~estvuva. Gostuva Teatarot na iselenicite Blagoja Ne{koski od IlavaraAvstralija. Najdobra pretstava(plaketa so likot na êrnodrinski): KulaVavilonska na Dramski teatar.

1991: Finansiskata kriza vo teatrite se prenesuva i na Festivalot. Tokmu poradibesparicata, ne u~estvuva doma}inot Prilepskiot naroden teatar, a so nego i[tipskiot teatar. Od 11 u~estvuvaat devette teatri. Dramski se solidarizira inastapuva von konkurencija Osven toa nezadovolen e od izborot na ~lenovite na‘irito. Publikata stanuva selektor i bira {to }e gleda. Prv pat ima nagrada Risto[i{kov. Ja dobiva Josif Josifovski. Najdobra pretstava: Podzemna Republika naNT Bitola.

1992: Teatarskite igri se preimenuvaat vo Teatarski festival. Nova koncepcijana sovetot: 15 ~lena so pretstavnici od site 11 profesionalni teatri. Festivalote pod mototo: AKTEROT E AKTER. Nagradata Risto [i{kov e za Kiril Ristoski.Najdobra pretstava: êrnodrinski se vra}a doma na Dramski teatar.

1993: Za prvpat se voveduva selektor. Poradi raziduvawe so selektorot, NTStrumica najavuva protest da ne u~estvuva. I Albanskata drama ne doa|a. Pove}etopretstavi se raboteni na tekstovi od makedonskata mlada dramaturgija. Se odr‘uvatribina: Dali e potreben Festival na doma{nata drama? Pra{aweto i dilemiteostanuvaat otvoreni. Najdobra pretstava: Gejm over na NT Kumanovo. Od maticatana iselenicite vospostvaena nagrada za najdobar ansambl od Dijasporata. Nagradatae za teatarot Bumerang, Melburn, Avstralija.

1994: Od godinava festivalot go nosi predznakot Makedonski. Festivalot e posvetenna doma{nata drama. Dramski teatar ne dojde - bil prebukiran so televiziskisnimawa. Pretsedatelot na ‘irito Meri Bo{kova ne ja potpi{uva odlukata zanagradite koja javno veli: Ova e pod sekakov princip i logika. Najdobra pretstava:Notr Fem De Pari na NT Bitola

1995: Se izbira Upraven odbor na Festivalot. Selektorot ima po{iroki ingerenciivo izborot. Tribina: 30 godini igri Vojdan ̂ ernodrinski - {to ponatamu? Najdobrapretstava: Rozenkranc i Gildestern se mrtvi na Dramski teatar.

Za 1996 godina vo sledniot Bilten

H R O N O L O G I J AFestivalot niz godinite

19

^ e t v r t o k :19.30 vo NT „Vojdan êrnodrinski”:

Karlo Goldoni: RIBARSKI KARANICI, re‘ija na Kole Angelovski (NT „Vojdan

êrnodrinski”)

22.00 vo Centarot za kultura „Marko Cepenkov”:

Goran Stefanovski: LET VO MESTO, re‘ija na Qup~o \orgievski (Dramski teatar-

Skopje)

24.00 vo NT „Vojdan êrnodrinski”

Jordan Plevne{:POSLEDNIOT MA@ POSLEDNATA @ENA, re‘ija na Dimitar

Stankoski (Teatar „Efemerid”-Roan, Francija i Teatarska grupa „Planeta”-Skopje

GOSTUVAWETO NA PRETSTAVATA POSLEDNIOTMA@, POSLEDNATA @ENA, FINANSISKI GOPOMOGNA FRANCUSKIOT KULTUREN CENTAR -FRANCUSKIOT KULTUREN CENTAR -FRANCUSKIOT KULTUREN CENTAR -FRANCUSKIOT KULTUREN CENTAR -FRANCUSKIOT KULTUREN CENTAR -SKOPJESKOPJESKOPJESKOPJESKOPJE

P e t o k :20.00 vo Centarot za kultura „Marko Cepenkov”:

SVEÊNO ZATVORAWE - DODELUVAWE NA NAGRADITE

Sa{ko Nasev: ÎJA SI, re‘ija na Violeta Xoleva (Univerzalna sala-Skopje)

D E M A N T ! ! !Nekoi novinari vo svoite mati~ni vesnici ispratile izvestuvawedeka pretstavite na Festivalot gi gleda malku publika. Ili poto~noteatarskite saloni se polu-prazni. Po~ituvani novinari, namestoda sledite Festival od drugi mesta ili da spiete za vreme naizvedbite, Ve molime prisustvuvajte na pretstavite i videte dekaPRILEP, a bogami, i Bitola imaat PUBLIKA so koja se gordeeme.Vo ovaa prilika Biltenot ja pozdravuva svojata verna publika i ivetuva i ponatamu iskreno, verno i predadeno sledewe na Festivalot.

] E G L E D A M E . . .

Bilten na 40.MTF „Vojdan êrnodrinski” - Prilep

Za izdava~ot: Kiril Ristoski

Urednik: m-r Ana Stojanoska

Novinari: Elizabeta Angeleska-Atanasoska, Elizabeta Mitreska, Karolina Micevskai Svetlana Risteska.

Koristeni materijali: Teatrolo{ka data baza na Institutot za teatrologija pri FDU-Skopje, Gradska biblioteka Prilep i Arhivata na Festivalot

Fotografii: Milan Temelkoski i fotografii od Teatrolo{kata data baza naInstitutot za teatrologija pri FDU-Skopje

Pe~at: „Tireks” - Prilep

Prilep, 09.06.2005g.

Makedonski teatarski festival

„VOJDAN ÊRNODRINSKI” - PRILEP

Centar za kultura „Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel: (048) 40 16 30 ili 42 55 20

faks (048) 40 16 31

e mail: [email protected]

ZA PRV PAT OVAA GODINA BILTENOT ]E GO IMATE DOSTAPEN

I NA INTERNET STRANICATA NA FESTIVALOT

w w w . m t f . c o m . m k

Documents

Bilten broj 3 - mtf.com.mk