Bilten, december 2013: Letnik XXII št. 12...Letna stopnja inflacije 0,7 % december, 2013 Javne finance: prihodki 45,1 % BDP 2012 presežek/primanjkljaj -3,7 % BDP 2012 dolg 54,1 %

BILTEN

December 2013Leto 22, štev.: 12

Bilten, december 20132

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.

ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

BANKA SLOVENIJESlovenska 35, 1000 LjubljanaSlovenija tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Izdajatelj:

mag. Janez FABIJAN, viceguvernerMatjaž NOČ, Finančna statistikamag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvoddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerjaDanica PRELOVŠEK, Bančne operacijeFranc DRENOVEC, Analitsko - raziskovalni center

Uredniški odbor:

3Bilten, december 2013

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni sloven-ski valuti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenske mednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih in terjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer monetar-

nih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še ved-no ohranjajo enak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je do prerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

5Bilten, december 2013

KAZALO

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBE Pregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

6

1-30

1328498592100

1

1 2627

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.


REPUBLIKA SLOVENIJA:OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2013Prebivalstvo Slovenije 2.058.821 število 31.12.2012Demografska rast 0,16 % 31.12.2012Gostota naseljenosti 101,6 število / km2 31.12.2012Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 282.994 število 31.12.2012

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2012Kmetijstvo 2,6 % Industrija 25,1 %Gradbeništvo 5,5 %Storitve 66,8 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP -2,3 % 2012Medletna realna rast BDP -0,6 % jul.- sep. 2013Nominalni BDP 35.466 mio EUR 2012BDP na prebivalca 17.244 EUR 2012

Letna rast industrijske proizvodnje -0,6 % oktober, 2013Letna rast zaposlenosti -1,1 % oktober, 2013Stopnja brezposelnosti 9,4 % jul.- sep. 2013

Letna stopnja inflacije 0,7 % december, 2013

Javne finance:prihodki 45,1 % BDP 2012presežek/primanjkljaj -3,7 % BDP 2012dolg 54,1 % BDP 31.12.2012

Saldo tekočega računa plačilne bilance 1.159 mio EUR 2012Saldo trgovinske bilance -110 mio EUR 2012Bruto zunanji dolg 40.034 mio EUR 31.10.2013Neto zunanji dolg 12.146 mio EUR 31.10.2013

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1 - I.Bilten, december 2013

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

I. - 2

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA


2

Povzetek

Po šibki rasti v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje za evrsko območje ne nakazujejo opaznej-šega gospodarskega okrevanja. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi prodaja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej ugodno. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala stabilna pri 12 %.

Gospodarska aktivnost je bila konec leta 2013 stabilna tudi v Sloveniji. Industrija je v povprečju zadnjih mesecev stagnirala, saj ob rasti izvoza v evrsko območje upada povpraševanje na drugih trgih, na kar vpliva tudi padanje vrednosti valut, v katerih se na teh trgih posluje. Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, skladno z upočasnitvijo upadanja kupne moči. Prenehanje zmanjševanja BDP se odraža tudi na zaustavitvi rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zaupanje v gospodarstvu je konec leta ostalo stabilno, a na nizki ravni.

Zaradi iztekanja pogodb za določen čas se je število registriranih brezposelnih decembra ponovno povečalo, kar je skladno z običajnimi gibanji ob koncu leta. Medletna rast je bila sicer najnižja v letu 2013, a predvsem zaradi učinka osnove. Pojavljajo se nekateri znaki večjega povpraševanja po delavcih, kar je ključnega pomena za okre-vanje na trgu dela. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer povečevala, vendar je bila njena rast do oktobra še nižja od inflacije.

Inflacija čedalje močneje odraža nizko raven domače končne potrošnje. Decembra se je, merjeno s HICP, medlet-no znižala na 0,9 %, ob odsotnosti konsolidacijskih in administrativnih ukrepov pa bi bila negativna. Za 0,3 odstot-ne točke nižja inflacija kot novembra je predvsem posledica dodatnega zniževanja cen industrijskih proizvodov brez energentov, nižje rasti cen nekaterih tržnih storitev in prehodnega znižanja premije zdravstvenega zavarova-nja.

Primanjkljaj in dolg države sta se zaradi dokapitalizacije bank močno povečala. V prvih treh četrtletjih 2013 je pri-manjkljaj dosegel 5,5 % BDP, kar vključuje 1,7 % BDP izdatkov za dokapitalizacije bank. Dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 62,6 % BDP. Izdatki države so naraščali predvsem zaradi dokapitalizacij bank, medtem ko so prihodki zaradi še vedno slabih razmer na trgu dela stagnirali. Po prvih ocenah naj bi decembrska dokapita-lizacija bank povečala primanjkljaj še za okoli 9 odstotnih točk, kar bo poleg izdaje obveznic DUTB prispevalo k dvigu dolga države prek 70 % BDP. Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je zahtevana donosnost dolgoroč-ne državne obveznice do konca leta znižala pod 5 %.

Trendi pri poslovanju bank se nadaljujejo predvsem na naložbeni strani. Zmanjševanje posojilne aktivnosti do podjetij je nekoliko počasnejše kot v preteklih mesecih, pri čemer pa so oslabitve tokrat prispevale manjši delež. Nadaljuje se tudi zmanjševanje naložb v vrednostne papirje. H krčenju bilančne vsote so novembra največ prispe-vale nižje vloge nebančnega sektorja, predvsem države, nadaljevalo pa se je tudi razdolževanje bank do tujine. Rast stroškov oslabitev in rezervacij je bila drugi mesec zapored umirjena. Izguba pred obdavčitvijo je znašala 1.069 mio EUR, k čemur sta 57 % prispevali banki v postopku nadzorovane likvidacije.

Besedilo poglavja "Gospodarska in finančna gibanja" je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan 14. 01. 2013. V poglavju so upoštevani podatki, dosegljivi na dan 10. 01. 2013.

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

I. - 4 Bilten, december 2013


5 - I.Bilten, december 2013 3

Po šibki rasti evrskega območja v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje ne nakazujejo opaznejšega gospodarskega okrevanja. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi proda-ja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej prese-netljivo ugodno. Zgolj šibko gospodarsko okrevanje se odraža v stopnji brezposelnosti, ki je oktobra ostala na ravni predhodnih 12 mesecev. Gospodarsko okrevanje in posledično razmere na trgu dela ostajajo slabše kot v povprečju EU.

Gospodarska gibanja

Kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju oktobra niso bili spodbudni. Po septembrskih negativ-nih gospodarskih gibanjih v Franciji in Italiji sta na meseč-ni upad aktivnosti evrskega območja oktobra najbolj vpli-vali Nemčija in Španija. Na ravni evrskega območja se je industrijska proizvodnja oktobra mesečno zmanjšala za 1,1 %, na kar je močno vplivalo krčenje v energetiki in proizvodnji trajnih dobrin za končno potrošnjo. Oba seg-menta dejavnosti se od maja naprej najhitreje zmanjšuje-ta tudi medletno in sta odraz medletnega krčenja investi-cij in končne zasebne potrošnje. Mesečni padec prodaje v trgovini na drobno je bil oktobra sicer manjši kot sep-tembra, glede na leto 2010 pa je prodaja manjša na vseh glavnih področjih z izjemo računalništva in telekomunika-cij. Krčenje gradbeništva se je oktobra pospešilo. Poleg del na inženirskih objektih se je se zmanjšala tudi aktiv-nost pri gradnji stavb. Medletni upad gradbenih del se je povečal na 2,2 %, raven proizvodnje pa se nahaja 10 % pod povprečjem leta 2010, z največjim padcem na Portu-galskem in v Sloveniji.

Razmere na trgu dela v evrskem območju ostajajo slabše kot v povprečju EU. Stopnja brezposelnosti se je v evrskem območju sicer stabilizirala, a ostaja pri visokih 12 %, kar je za dobro odstotno točko več kot v povprečju

EU. Slabša so tudi gibanja v zaposlenosti. Število zapos-lenih v evrskem območju se je tudi v tretjem četrtletju 2013 medletno zmanjšalo za odstotek, upad v EU je bil za pol odstotne točke manjši.

Izboljševanje gospodarske klime v evrskem območju se je nadaljevalo tudi decembra in še naprej močno odstopa od gibanj realnih kazalnikov aktivnosti. Agre-gatni kazalnik je dosegel vrednost dolgoletnega povpreč-ja in je bil na najvišji ravni po juliju 2011. Zaupanje se je decembra povečalo v vseh dejavnostih zasebnega sek-torja in tudi pri potrošnikih. Povišala se je tudi vrednost agregatnega indeksa PMI, predvsem zaradi precejšnjega povečanja PMI za predelovalne dejavnosti. Ta se je povi-šal v vseh državah evrskega območja z izjemo Grčije in

1 Mednarodno okolje

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

2010 2011 2012 20132

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22SlovenijaItalija evrsko območjeEU28AvstrijaHrvaška

Vir: Eurostat.

desezonirano v %

Harmonizirana stopnja brezposelnosti

80

84

88

92

96

100

104

108

112

2010 2011 2012 201380

84

88

92

96

100

104

108

112

industrija (EA) gradbeništvo (EU)gradbeništvo (EA) industrija (EU)trgovina (EA)* trgovina (EU)*

indeks 2010 = 100, desezonirano

Gospodarska aktivnost v evrskem območju in EU

Vir: Eurostat.

*realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil



Francije ter dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih in pol. Najvišje po februarju 2011 se je povzpel tudi glo-balni indeks PMI za predelovalne dejavnosti, na kar je vplival predvsem dvig ocen glede nadaljnjega zaposlova-nja.

Tečaj evra in cene surovin

Ob koncu leta 2013 se je tečaj evra proti dolarju okre-pil, na gibanje cene nafte pa so vplivali politični dogodki na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Vrednost evra se je v primerjavi z dolarjem povišala novembra in tudi decembra. K temu so prispevali pozitivna pričakovanja glede okrevanja industrije evrskega območja, povečanje presežka v mednarodni menjavi in negotovosti glede nadaljevanja politike kvantitativnega sproščanja v ZDA. Povprečni mesečni tečaj je decembra znašal 1,37 USD/EUR, kar je medletno več za 4,5 %. V pogojih naraščajo-če odvisnosti od izvoza predstavlja takšno gibanje tečaja dodatno oviro pri okrevanju evrskega gospodarstva. Pov-prečna cena nafte Brent se je novembra znižala na 108 USD za sod. Na to je ključno vplival dogovor med Varno-stnim svetom ZN in Iranom glede iranskega nuklearnega programa. Nadaljevanje političnih nemirov v Libiji in Sudanu ter hitrejše gospodarsko okrevanje v ZDA so decembra prispevali k povišanju cene nafte Brent, v pov-prečju na 111 USD, kar je bilo medletno več za slab odstotek.

80

85

90

95

100

105

110

115

120

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2010 2011 2012 2013

kazalnik klime (desno)* potrošnikigradbeništvo industrijatrgovina druge storitve

Kazalniki zaupanja v evrskem območju ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: Evropska komisija.

*dolgoletno povprečje = 100

100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320

2010 2011 2012 20135060708090

100110120130140150160

nafta North Sea Brent (v USD; levo)nafta North Sea Brent (v EUR; levo)surovine skupaj (indeks 2005 = 100)v tem: industrijske (indeks 2005 = 100)hrana (indeks 2005 = 100)

Surovinedolarske cene

Vir: The Economist, Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.



Agregatna gospodarska aktivnost je tudi ob koncu leta 2013 ostala razmeroma stabilna. Industrija stagnira, saj ob le postopnem gospodarskem okrevanju evrske-ga območja upada povpraševanje na drugih trgih, kjer na zmanjševanje cenovne konkurenčnosti precej vpliva padanje vrednosti tujih valut. Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, na kar kaže giba-nje prihodkov v trgovini in v drugih storitvah zasebnega sektorja, vsaj glede na mesečne kazalnike pa se je povečala tudi gradbena aktivnost. Zaupanje v gospo-darstvu je ob koncu leta ostalo stabilno, a se nahaja na dokaj nizki ravni.

Gospodarska klima

Zaupanje v gospodarstvu se je v drugem polletju sta-biliziralo na razmeroma nizki ravni. Izstopa zaupanje v predelovalnih dejavnostih, ki se je približalo ravnem pred poglobitvijo krize evrskega območja v drugi polovici leta 2011. Pričakovanja predelovalnih podjetij o prihodnjem povpraševanju in proizvodnji so ostala še naprej ugodnej-

ša kot pred letom. V trgovini je ob koncu leta prišlo do zmanjšanja zaupanja zaradi nižjih ocen obsega trenutne prodaje. Te ocene sicer močno nihajo, kar zmanjšuje zanesljivost interpretacije kazalnika zaupanja v tej dejav-nosti. Manjši obrat navzdol v zaupanju je opazen tudi v gradbeništvu, a predvsem zaradi upada vrednosti kazal-nika pričakovanega zaposlovanja. Zaupanje v zasebnih storitvah brez trgovine in zaupanje potrošnikov se ob koncu leta nista opazneje spremenila.

2 Gospodarska aktivnost

-70-60-50-40-30-20-1001020304050

-70-60-50-40-30-20-10

01020304050

2010 2011 2012 2013

gospodarska klima potrošnikipredelovalne dejavnosti trgovina na drobnostoritve gradbeništvo

Kazalniki zaupanja ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: SURS.

12 mes. do 2013 2013 2013 okt.13 sep. okt. okt.

tekoče ++Industrijska proizvodnja: - skupaj* 7,0 2,0 -0,6 -1,8 -0,6 -0,7 0,2 - predelovalne dejavnosti 7,4 1,8 -1,8 -2,5 -0,8 -1,4 -0,1 Gradbeništvo: - skupaj** -16,9 -24,8 -16,8 -10,1 -6,7 27,3 9,5 - stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -24,7 -12,1 11,5 4,4 - gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -2,1 -6,2 30,5 10,0 Trgovina (realni prihodek)Trgovina na drobno, skupaj -0,3 1,6 -2,3 -4,0 -4,6 -1,2 -0,6 Trgovina na drobno brez motornih goriv -1,6 -2,2 -4,7 -4,0 -2,8 -3,7 -1,7 - z živili, pijačami, tobakom -1,6 -2,9 -4,8 -3,4 -2,7 -2,6 -0,8 - z neživili (brez motornih goriv) -1,6 -1,8 -5,0 -4,4 -3,4 -4,2 -1,8 Trgovina z motornimi vozili in popravila 12,0 7,5 -5,5 1,8 10,7 8,4 -0,4 Storitve zasebnega sektorja*** + 6,3 3,2 -2,4 -1,4 3,5 1,8 1,2 Promet in skladiščenje + 19,6 8,0 0,7 -1,0 0,6 0,2 0,4

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Brez trgovine in finančnih storitev, + Nominalni prihodki.++: Trimesečne drseče sredine glede na trimesečne drseče sredine pred tremi meseci v %. Podatki so prilagojeni vplivu sezone in koledarja (razen zagradbeništvo, kjer so podatki desezonirani).

medletne stopnje rasti v %

Gospodarska aktivnost 2010 2011 2012



Industrija

Industrijska proizvodnja je ostala razmeroma stabilna tudi oktobra. Skupna proizvodnja se je mesečno sicer nekoliko zmanjšala zaradi 0,6-odstotnega padca v prede-lovalnih dejavnostih, kar pa je bilo zgolj nadaljevanje šib-kih nihanj iz prejšnjih mesecev. Ta so se po prvem četrt-letju močno umirila in so bila od maja naprej manjša od 1 %. Po precejšnjem padcu v avgustu, ki je bil predvsem posledica učinka osnove, se je medletno zmanjševanje skupne proizvodnje umirilo na manj kot odstotek.1 Kljub temu je medletno gibanje industrijske proizvodnje ostalo slabše kot v povprečju evrskega območja.

V zadnjih mesecih se raven proizvodnje ohranja pred-vsem s povečano prodajo na trge evrskega območja. Prihodki od prodaje na trgih evrskega območja so bili septembra in oktobra v povprečju medletno večji za sla-bih 5 %, predvsem zaradi povečane prodaje vmesnih proizvodov kemične in kovinske industrije. Hkrati se je v drugem polletju postopoma stabilizirala tudi prodaja na domačem trgu, ki pa ostaja na zelo nizki ravni. V nasprot-ju z gibanji v prvi polovici leta se močno zmanjšuje proda-ja na trgih zunaj evrskega območja, kjer med pomem-bnejšimi partnericami postaja šibkejše povpraševanje v Rusiji, na Poljskem in Češkem, v BiH, Ukrajini in Turčiji.2

Storitve zasebnega sektorja

Gibanje realnih prihodkov nakazuje upočasnitev zma-njševanja aktivnosti v trgovini ob koncu leta. Novem-bra so bili prihodki v trgovini na drobno (brez vozil) mese-čno večji že drugi mesec zapored, prvič po juniju 2012 pa se je zaustavilo tudi njihovo medletno padanje. K medlet-ni stagnaciji je največ prispevala večja prodaja motornih goriv, precej pa se je zmanjšal tudi padec prihodkov v trgovini z drugimi neživili (brez vozil). Še naprej se pove-

1 Šibka mesečna nihanja v industrijski proizvodnji so se nadaljevala tudi novembra. Proizvodnja je bila v primerjavi z oktobrom večja za 0,5 %, medletno pa predvsem zaradi učinka osnove za 2,6 %. 2 K zmanjšanju cenovne konkurenčnosti slovenskega blagovnega izvoza na trgih zunaj evrskega območja je v letu 2013 precej prispeval padec vrednosti drugih valut. V zadnjem četrtletju 2013 je bila tako vrednost evra v primerjavi z rubljem medletno višja že za 10 %, z zlotom za 1,8 %, češko krono in ukrajinsko grivno za 6,1 % ter v primerjavi s turško liro kar za 18,4 %.

85

90

95

100

105

110

115

120

85

90

95

100

105

110

115

120

2010 2011 2012 2013

trgovina z motornimi vozili in popravila motornih voziltrgovina na drobno, brez motornih voziltrgovina z neživili, brez motornih vozil in goriv

Realni prihodek v trgovini

Vir: SURS.

desezonirani in delovnim dnem prilagojeni indeks, 2010 = 100

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

2010 2011 2012 201390

92

94

96

98

100

102

104

106

Slovenija (medletno)Slovenija (indeks)evrsko območje (indeks)evrsko območje (medletno)

indeks, 2010 = 100 medletno v %

Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

Industrijska proizvodnja

desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki-15

-10

-5

0

5

10

15

20

2010 2011 2012 2013-15

-10

-5

0

5

10

15

20skupajdomači trgevrsko območjeizven evrskega območja

medletno v %, 3-mesečne drseče sredine

Realni prihodek v industriji

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.



čujejo prihodki v trgovini z motornimi vozili in s popravili vozil. Novembra so bili medletno večji za dobro desetino.

Medletna rast nominalnih prihodkov v zasebnih stori-tvah brez trgovine se je oktobra upočasnila. V primer-javi s septembrom so bili skupni prihodki manjši za dober odstotek, z izjemo prometa in skladiščenja pa je bil mese-čni padec prisoten v vseh skupinah storitev. Kljub temu so bili skupni prihodki medletno še vedno večji za skoraj 2 %, k čemur so prispevale vse skupine storitev.

Gradbeništvo

Mesečni kazalniki obsega opravljenih del še naprej kažejo na povečevanje gradbene aktivnosti. Mesečna rast v oktobru je bila visoka zaradi statistično prikazane izrazite rasti v gradnji stanovanj, hkrati je ostala visoka rast v gradnji inženirskih objektov. K medletni rasti je pre-cej prispeval tudi učinek osnove. Mesečna rast trendne časovne vrste vrednosti opravljenih gradbenih del, kot jo objavlja SURS, je bila oktobra pozitivna že sedmi mesec zapored.

-15-10-5051015202530354045

-15-10-505

1015202530354045

2010 2011 2012 2013

storitve brez trgovine – skupajpromet in skladiščenjeinformacijske in komunikacijske dejavnostistrokovne, znanstvene in tehnične dejavnostidruge raznovrstne poslovne dejavnosti

Nominalni prihodki v storitvah brez trgovine


medletno v %*, delovnim dnem prilagojeni podatki

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2010 2011 2012 2013

trend-cikel (skupaj)stanovanjske stavbenestanovanjske stavbegradbeni inženirski objektiskupaj

Gradbeništvo

Vir: SURS.

desezonirani realni indeksi, 2008 = 100**vrednost opravljenih gradbenih del



Decembra je prišlo do precejšnjega povečanja števila registriranih brezposelnih, kar je zaradi iztekanja pogodb za določen čas sicer običajen pojav ob koncu leta. Ta je bil letos podobno intenziven kot leto prej. Medletno povečanje števila brezposelnih je bilo decembra sicer najmanjše v letu 2013, a predvsem zaradi učinka osnove. Hkrati se pojavljajo šibki znaki večjega povpraševanja po delavcih, kar je ključno za začetek zmanjševanja brezposelnosti. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer poveče-vala, vendar je medletna rast do oktobra ostala nižja od inflacije.

Brezposelnost, prosta delovna mesta in delovno aktivno prebivalstvo

Decembra se je število registriranih brezposelnih sezonsko povečalo, medletna stopnja rasti števila registriranih brezposelnih pa se je ponovno znižala. December in januar sta meseca, ko število registriranih brezposelnih doseže vrh, kar je posledica sezonskega izteka pogodb za določen čas. Decembra je število regis-triranih brezposelnih tako znašalo 124.000. Medletno to pomeni povišanje za 5,0 %, kar je za dve odstotni točki manj kot novembra in tudi najnižja medletna stopnja rasti v letu 2013. Močan medletni upad stopnje rasti števila registriranih brezposelnih je predvsem posledica visoke osnove iz lanskega leta, saj tekoča stopnja rasti s skoraj 4 % ni bila bistveno nižja kot lani. Novembra je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 13 %.

Kažejo se prvi šibki znaki večjega povpraševanja po delavcih. Kazalniki pomanjkanja delavcev v predeloval-nih dejavnostih so konec leta prvič v zadnjih treh letih pokazali medletno povečanje potreb po delavcih na splo-šno in prenehanje zmanjševanja potreb po kvalificiranih delavcih. Ob tem so bili tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja v skoraj vseh dejavnostih na višji ravni kot konec leta 2012, čeprav podjetja večinoma še vedno pri-čakujejo zmanjševanje števila zaposlenih. Decembra je

bilo medletno skoraj 17 % manj novoprijavljenih brezpo-selnih, pri čemer je bilo za 7,6 % manj tistih zaradi izteka pogodb za določen čas. Tekoče gibanje števila novoprija-vljenih zaradi izteka pogodb za določen čas ni bilo vzpod-budno, saj jih je bilo približno toliko kot decembra lani. Pri tem gre najverjetneje za iztek enoletnih pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo nove zakonodaje. Odlivi iz registrirane brezposelnosti so bili za skoraj 5 % manjši kot lani, je pa bilo tudi tokrat medletno več vključenih v zaposlitev, in sicer za 2,3 %. Nadaljuje se medletno zma-njševanje odliva iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Čeprav je december običajno eden najslabših mesecev glede dinamike na trgu dela, pa opisana gibanja kažejo na nadaljevanje postopnega stabiliziranja razmer.

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

2009 2010 2011 2012 20134

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

medletna sprememba* (desno)stopnja registrirane brezposelnostistopnja brezposelnosti – ILO

Stopnja brezposelnostiv %

* medletna sprememba števila registriranih brezposelnihVir: Zavod RS za zaposlovanje, SURS, preračuni Banka Slovenije.

3 Trg dela

-30-20-1001020304050607080

2010 2011 2012 2013-30-20-10

01020304050607080

odjavljeni – prehod v neaktivnostodjavljeni – vključeni v zaposlitevnovoprijavljeni – iztek zaposlitve za dol. čas

medletno v %

Izbrani odtoki iz registrirane brezposelnosti in pritoki v brezposelnost

Vir: Zavod RS za zaposlovanje, preračuni Banka Slovenije.



Oktobra se je nadaljevala mesečna rast števila delov-no aktivnega prebivalstva, kar sicer ni običajno za jesenske mesece. Medletni padec števila delovno aktiv-nih se je zato upočasnil na 1,1 %, kar kaže na nadaljeva-nje stabilizacije razmer na trgu dela. Število delovno akti-vnih se je oktobra tekoče povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, predvsem v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu in v prede-lovalnih dejavnostih, kljub temu da je za večino teh dejav-nosti za oktober značilen sezonski upad števila delovno aktivnih. Največji medletni padec števila delovno aktivnih je s 4,9 % še vedno v gradbeništvu, kar pa je le še tretji-na padca iz začetka leta. Največje medletno povečanje je bilo s 3,3 % v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejav-nostih. To povečanje je v približno enaki meri posledica povečanja števila zaposlenih in samozaposlenih. Zaradi tekočega povečanja se je precej upočasnil tudi medletni padec števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnos-tih, z 2,5 % septembra na 2 % oktobra. Medletno zmanj-ševanje števila delovno aktivnih v zasebnem sektorju se

je tako upočasnilo na 1,3 %. V javnih storitvah je število delovno aktivnih medletno sicer še vedno manjše, vendar pa tekoča gibanja kažejo na rast, ki je močnejša od sezonske. Hitrejša rast je bila predvsem posledica pove-čanja zaposlovanja v šolstvu, medtem ko število delovno

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2010 2011 2012 2013-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5 pretežno storitve javnega sektorjapretežno storitve zasebnega sektorjagradbeništvoindustrijakmetijstvo, gozdarstvo, ribištvodelovno aktivni skupaj*

v odstotnih točkah


Prispevki k medletni spremembi števila delovno aktivnih prebivalcev

*medletno v %

12 mes. do 2012 2013 2013 2013okt.13 okt. sep. okt. nov.

Povprečna bruto plača 1.495 1.525 1.526 1.522 1.516 1.495 1.526 ...

Povprečna neto plača 3,9 2,1 0,4 0,3 0,7 1,1 1,3 ...Povprečna bruto plača 3,9 2,0 0,1 -0,5 0,4 0,4 0,7 ... - zasebni sektor (brez O..Q)* 5,0 2,6 0,9 0,4 2,1 1,2 1,3 ... - javni sektor (O..Q)* -0,1 0,0 -2,2 -2,7 -4,0 -1,5 -0,9 ...Povp. realna neto plača** 2,1 0,1 -2,5 -2,4 -2,3 -1,0 -0,6 ...Stopnja brezposelnosti - harmonizirana (Eurostat) 7,3 8,2 8,9 10,3 9,4 9,8 10,1 ... - registrirana (SURS) 10,7 11,8 12,0 13,0 12,1 12,6 13,0 ...

Registrirane brezposelne osebe 100,5 110,7 110,2 118,7 110,9 114,7 118,7 119,3Delovno aktivno preb. 835,0 824,0 810,0 794,3 807,1 795,5 798,0 ...Zaposlene osebe 747,2 729,1 717,0 700,0 713,7 700,5 701,7 ...

Registrirane brezposelne osebe 16,4 10,1 -0,5 8,2 0,0 8,8 7,1 7,0Delovno aktivno preb. -2,7 -1,3 -1,7 -2,4 -2,1 -1,6 -1,1 ... - zasebni (brez O..Q)* -3,8 -1,9 -2,4 -2,8 -2,7 -1,8 -1,3 ... - javni (O..Q)* 2,1 0,8 0,8 -0,9 0,1 -0,8 -0,5 ...Zaposlene osebe -2,6 -2,4 -1,6 -2,8 -2,2 -2,1 -1,7 ...Samozaposlene osebe -3,3 8,1 -2,1 1,2 -0,9 2,0 3,0 ...

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opombe: Podatki niso desezonirani ali prilagojeni delovnim dnem. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD 2008. ** CPI deflator.

v 1000


v odstotkih

v EUR


Trg dela 2010 2011 2012



aktivnih v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti upada.

Gibanje plač

Povprečna bruto plača na zaposlenega se v zadnjih mesecih postopoma viša, a rast še naprej zaostaja za inflacijo. Povprečna nominalna bruto plača na zaposle-nega je oktobra znašala 1.526 EUR, kar je bilo medletno več za 0,7 %. Rast je posledica povečanja plač v zaseb-nem sektorju za 1,3 %, medtem ko so bile plače v javnih storitvah medletno nižje za 0,9 %. V predelovalnih dejav-nostih se je povprečna bruto plača na zaposlenega med-letno zvišala za 2,4 %, v dejavnosti trgovine za 0,8 %, v gradbeništvu je upadla za 1,1 %, v strokovnih, znanstve-nih in tehničnih dejavnostih pa za 2,1 %. V javnih storit-vah se je medletno upadanje plač upočasnilo na 0,9 %, med katerimi je bil največji upad z 1,8 % v zdravstvu, medtem ko se je v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti povprečna plača medletno zvišala za 0,8 %. Nominalna masa plač je medletno še naprej upadala, a po najnižjih stopnjah v letu 2013. Moč-no se je umirilo tudi zmanjševanje realne mase plač in s tem padanje kupne moči, saj se je poleg umirjanja razmer na trgu dela precej znižala tudi inflacija.

-6-4-202468101214

2010 2011 2012 2013-6-4-202468

101214 masa plač v zasebnem sektorju*

masa plač v javnih storitvah (O…Q)*povprečna bruto plača v zasebnem sektorjupovprečna bruto plača v javnih storitvah (O…Q)


Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: *Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače na zaposlenega pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah.

Masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega

-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013-8-6-4-202468

1012

nominalna povprečna bruto plačarealna povprečna bruto plača*nominalna masa bruto plačrealna masa bruto plač*

medletna rast v %

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače za zaposlene pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah.

Skupna masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega

*HICP deflator



Medletna inflacija, merjena s HICP, je decembra zna-šala 0,9 %, kar je 0,3 odstotne točke manj kot novem-bra. Nižja inflacija je posledica dodatnega zniževanja cen industrijskih proizvodov brez energentov, nižje rasti cen nekaterih tržnih storitev in prehodnega zniža-nja premije zdravstvenega zavarovanja. Nižja je bila tudi medletna rast cen nepredelane hrane, nekoliko višja pa rast cen energentov in predelane hrane. Osno-vna inflacija, ki je v veliki meri odraz domačega povpra-ševanja, bo še naprej nizka, ob odsotnosti konsolidacij-skih in administrativnih ukrepov pa bi bila decembra že negativna.

Objavljena inflacija in struktura inflacije

Medletna inflacija, merjena s HICP, se je decembra znižala za 0,3 odstotne točke na 0,9 %, k čemur sta največ prispevala močnejši upad cen industrijskih proizvodov brez energentov in nižja rast cen storitev. Medletno zniževanje cen industrijskih proizvodov brez energentov se je decembra spet poglobilo in doseglo 1,0 %. Na to sta najbolj vplivala zelo izrazito sezonsko znižanje cen obleke in obutve ter občutnejše znižanje cen športne opreme. Po nekaj mesecih rasti so se znova

pocenili novi osebni avtomobili. K znižanju inflacije je prispevala tudi nižja medletna rast cen storitev, ki je decembra znašala le še 1,3 %. Večji delež znižanja izha-ja iz enkratnega znižanja zavarovalne premije za dopol-nilno zdravstveno zavarovanje zaradi poračuna pri zdrav-stveni zavarovalnici Vzajemna. Hkrati se je nadaljevalo zniževanje cen telefonskih in internetnih storitev. Medlet-na rast cen nepredelane hrane, ki se znižuje že od julija, se je v decembru znižala še za 0,8 odstotne točke na 2,1 %. Do tega je prišlo predvsem zaradi nadaljnje poce-nitve sadja in znižanja medletne rasti cen zelenjave. Na drugi strani se je predvsem zaradi višje rasti cen mleka, mlečnih izdelkov in jajc nekoliko zvišala medletna rast

4 Gibanje cen

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

Slovenijabrez cen energentov, hrane, alkohola in tobakaevrsko območjebrez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka

v %

Medletne stopnje rasti HICP

Vir: SURS, Eurostat, preračuni in ocena Banka Slovenije.

HICP 1,2 0,9 1,9 -0,2 -0,5 storitve 1,9 1,3 2,2 0,0 -0,6 industrijsko blago brez energentov -0,2 -1,0 -0,9 -0,9 -1,7 hrana 2,4 2,4 4,9 0,2 0,2 energenti 0,3 1,4 1,8 -0,2 0,9 Kazalnika osnovne inflacijebrez energentov 1,4 0,8 2,0 -0,2 -0,7 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 1,0 0,3 0,9 -0,4 -1,1 PPI okt.13 nov.13 nov.12 nov.13 skupaj -0,5 -0,7 0,1 0,0 -0,1 na domačem trgu -0,2 -0,4 0,4 0,0 -0,1 na tujem trgu -0,9 -1,1 -0,2 0,1 -0,1

Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

mesečna rast v % medletna rast v %

Gibanje cen povprečje zadnjih 12 m.nov.13 dec.13 dec.12 dec.13



cen predelane hrane. Zvišala se je tudi medletna rast cen energentov, za 0,9 odstotne točke na 1,4 %. K temu je prispevalo umirjanje medletnega upadanja cen naftnih derivatov zaradi porasta uvoznih cen nafte in tudi učinka osnove. Po prvih ocenah je inflacija v evrskem območju decembra znašala 0,8 %.

Osnovna inflacija in inflacijske tendence

Osnovna inflacija se je decembra močno znižala, kar odraža popolno odsotnost pritiskov s strani domače-ga povpraševanja. Medletna rast HICP brez energentov, hrane, alkohola in tobaka je decembra znašala 0,3 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot mesec prej in za 0,4 odstotne točke manj od povprečja evrskega območja. Za okoli pol odstotne točke sta se znižala tudi HICP brez energentov in nepredelane hrane, na 0,7 %, ter HICP brez energentov, na 0,8 %. K znižanju osnovne inflacije so prispevale cene, ki so močno odvisne od domačega povpraševanja, in sicer cene industrijskih proizvodov brez energentov ter cene nekaterih storitev. Osnovna inflacija bo še naprej ostala zelo nizka, ob izločitvi konsolidacij-skih in sorodnih administrativnih ukrepov pa bi se že gibala v negativnem območju.

Vpliv neposrednih davkov na inflacijo

V letu 2013 je bila rast cen v celoti posledica spre-memb v dajatvah. Pozitiven prispevek dajatev k inflaciji se je v letu 2013 še nekoliko povišal. Tako je decembra medletna rast cen, merjena s HICP, presegla rast HICP s konstantnimi davčnimi stopnjami za 1,1 odstotne točke. To pomeni, da bi inflacija, merjena s HICP, v primeru nespremenjenih dajatev znašala -0,2 %. V letu 2013 je bil pozitivni prispevek v pretežni meri posledica zvišanja stopnje DDV. Rast cen so zvišali še januarski dvig troša-rin na tobak in prenos teh dvigov iz leta 2012, več dvigov trošarin na naftne derivate in sprejetje davka na finančne transakcije.

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

2010 2011 2012 2013-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

HICPenergentistoritvehrananepredelana hranapredelana hranaindustrijski proizvodi brez energentov


Gibanje posameznih skupin cen


-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013-2

-1

0

1

2

3

4

HICP – SlovenijaHICP – evrsko območjeHICP s konstant. davčnimi stopnjami – SlovenijaHICP s konstant. davčnimi stopnjami – evrsko območje

medletno v %

Inflacija s konstantnimi davčnimi stopnjami

Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banka Slovenije.



Primanjkljaj države je v prvih treh četrtletjih 2013 dose-gel 5,5 % BDP, kar vključuje 1,7 % BDP izdatkov za dokapitalizacije bank. Dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 62,6 % BDP. Izdatki države so naraš-čali predvsem zaradi dokapitalizacij bank, medtem ko so prihodki zaradi še vedno slabih razmer na trgu dela stagnirali. Državno reševanje bank je imelo znaten vpliv na primanjkljaj in dolg države predvsem v zad-njem lanskem četrtletju. Dokapitalizacije so tako v letu 2013 primanjkljaj povečale za okoli 10,5 % ocenjenega BDP, dolg ob koncu leta pa je presegel 70 % BDP. Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je negotovost finančnih trgov glede reševanja bančnih in fiskalnih težav Slovenije znižala, kar je znižalo tudi zahtevano donosnost dolgoročne državne obveznice, ki je ob kon-cu leta padla pod 5 %.

Primanjkljaj in dolg sektorja država po metodologiji ESR 95

Primanjkljaj države je v prvih treh četrtletjih 2013 dosegel 5,5 % BDP, medletno povečanje pa je bilo posledica dokapitalizacij bank. V prvih treh četrtletjih so dokapitalizacije znašale 1,7 % BDP, ustvarjenega v

tem obdobju, v celem letu pa so dosegle okoli 10,5 % ocenjenega BDP. Medletna rast izdatkov države v prvih treh četrtletjih v višini 2,1 % je bila tudi zaradi dokapitali-zacij bank višja od rasti prihodkov, ki so ostali na ravni predhodnega leta. Brez dokapitalizacij bank bi izdatki upadli za 1 %, primanjkljaj pa bi v treh četrtletjih dosegel 3,8 % BDP. Na prihodke je najmočneje vplival slab polo-žaj na trgu dela, saj je bilo v treh četrtletjih manj zlasti prihodkov, vezanih na plače, torej socialnih prispevkov in dohodnine. Med izdatki so se znižali predvsem sredstva za zaposlene in vmesna potrošnja, a to ni nadomestilo večjih izdatkov za dokapitalizacijo bank. Dolg države je ob koncu tretjega četrtletja dosegel 62,6 % BDP, do kon-

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013-16-14-12-10

-8-6-4-202468

1012

saldo (v % BDP)*prihodki*odhodki*saldo po ESR 95 (v % BDP)**

Javnofinančna gibanjamedletno v %

* nacionalna metodologija

Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

12-mesečne drseče vsote

**vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih

5 Javne finance

2012 2013 zadnji oktoberjan.-okt. jan.-okt. 3 meseci 2013

Javnofinančni saldo -1.564 -1.127 -1.144 -1.404 -87 -57 Neto posojila in spremembe kapitalskih deležev -696 -513 -503 -287 -83 -81 Neto zadolževanje 2.987 1.711 1.881 2.495 -33 -27 Zadolževanje 3.997 3.037 3.132 4.414 95 55 Domače zadolževanje* 3.997 1.305 1.400 1.600 -55 55 od tega: Vrednostni papirji 3.886 706 830 1.480 -64 41 Zadolževanje v tujini 0 1.732 1.732 2.813 150 0 od tega: Vrednostni papirji 0 1.732 1.732 2.663 0 0 Odplačila dolga 1.010 1.326 1.251 1.919 127 82 doma 547 1.317 1.243 1.911 125 81 v tujini 463 10 8 8 2 0 Sprememba sredstev na računih 726 71 233 804 -203 -164

Vir: Ministrstvo za finance in Banka Slovenije. Opomba: * Pod domače zadolževanje štejejo vse izdaje obveznic na domačem trgu, ne glede na to kdo jih kupuje.

2011 2012

v mio EUR

Račun financiranja konsolidirane bilance



ca leta pa se bo predvidoma zvišal še za okoli 10 % BDP. K rasti dolga v zadnjem četrtletju 2013 so prispevali novembrska izdaja obveznice RS v višini 1,5 mrd EUR, izdaja obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v višini 1 mrd EUR in povečanje že obstoječih izdaj obveznic RS zaradi dokapitalizacij bank (okoli 0,9 mrd EUR).

Konsolidirani javnofinančni saldo, prihodki in odhodki

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiran-ja je bil v desetih mesecih leta 2013 medletno višji predvsem zaradi nižjih prihodkov. V desetih mesecih je primanjkljaj dosegel 1.404 mio EUR, v enem letu do okto-bra pa 4,0 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna je do novembra dosegel 1.616 mio EUR, kar je več od načr-tovanega z rebalansom za leto 2013 (1.547 mio EUR). ZZZS je do novembra izkazal primanjkljaj v višini 11 mio EUR, zbirni proračuni občin pa so bili do oktobra v prese-žku za 53 mio EUR.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so bili v desetih mesecih leta 2013 zaradi upada dav-kov medletno nižji. K njihovemu medletnemu znižanju za 2,3 % oziroma 285 mio EUR so prispevali nižji davčni prihodki (medletno znižanje za 4,3 %), medtem ko so bili vsi drugi prihodki višji. Na nižje zbrane davke so vplivale slabe razmere na trgu dela, šibkejša gospodarska aktiv-nost, pri davku od dohodka pravnih oseb pa tudi spre-membe davčne politike. Med davčnimi prihodki so najbolj zaostajali davki na dohodke pravnih oseb (medletno so bili nižji za 282 mio EUR), ter davki, vezani na plače (prispevki za socialno varnost ter dohodnina, ki so bili medletno nižji za 263 mio EUR). Medletno višji so bili prihodki od DDV zaradi zvišanja davčnih stopenj, medtem ko so trošarine predvsem zaradi nižje potrošnje medletno zaostajale.

Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja so se v desetih mesecih leta 2013 nekoliko zmanjšali. Najizraziteje je bilo znižanje plač in prispevkov za zaposlene, medtem ko so bili predvsem odhodki za

2012 2013jan.-okt. jan.-okt.

% BDP medl. rast, % medl. rast, % Prihodki 14.999 14.714 42,0 -1,5 12.208 11.923 -2,3 Davki 13.118 12.657 36,1 -3,7 10.846 10.385 -4,3 - na blago in storitve 4.876 4.925 14,1 -0,6 4.085 4.134 1,2 - prispevki 5.244 5.062 14,5 -5,2 4.412 4.230 -4,1 - dohodnina 2.077 1.996 5,7 0,9 1.599 1.518 -5,1 - dohodki pravnih oseb 577 295 0,8 -48,6 478 197 -58,9 Prejeta sredstva iz EU 845 850 2,4 3,7 595 600 0,8 Ostali 1.036 1.207 3,4 24,8 767 939 22,3 Odhodki 16.126 16.100 46,0 -1,0 13.353 13.327 -0,2 Tekoči odhodki 6.814 6.724 19,2 -2,2 5.781 5.691 -1,5 - plače in drugi izdatki zaposlenim (s prispevki) - izdatki za blago in storitve 2.373 2.245 6,4 -6,4 1.955 1.827 -6,6 - obresti 648 766 2,2 18,1 641 759 18,4 Tekoči transferji 7.687 7.717 22,0 0,4 6.351 6.381 0,5 - transferji posameznikom in gospodinjstvom Investicijski odhodki, transferji 1.235 1.247 3,6 -1,8 863 876 1,4 Plačila v proračun EU 390 411 1,2 -4,4 358 379 5,8 Saldo -1.127 -1.386 -4,0 -1.144 -1.404

Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.Opomba: * Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije.

6.384 6.330 18,1 -1,6 5.359 5.305 -1,0

3.728 3.590 10,2 -4,7

jan.-okt.13

3.137 2.999 -4,4

Konsolidirana bilanca*

mio EUR mio EUR

2012 zadnjih 12 mesecev do okt.13



obresti in pokojnine medletno višji. Odhodki so se v desetih mesecih medletno znižali za 0,2 % oziroma 26 mio EUR. Na zniževanje odhodkov vplivajo ukrepi ZUJF, dogovori o znižanju plač ter diskrecijske odločitve vlade o znižanju nekaterih odhodkov, ki se nanašajo predvsem na izdatke za blago in storitve ter investicije. Najizraziteje so se znižali izdatki za plače in prispevke zaposlenim (medletno za 138 mio EUR), transferji posameznikom in gospodinjstvom (brez pokojnin) ter izdatki za blago in storitve. Medletno višji so bili zlasti plačila obresti (za 118 mio EUR) in izdatki za pokojnine (za 90 mio EUR).

Financiranje konsolidirane bilance

Decembra je zadolževanje državnega proračuna pote-kalo predvsem s povečanjem izdaj že obstoječih obveznic, kar je bilo povezano z dokapitalizacijo bank. Za 1 mrd EUR obveznic je izdala tudi DUTB. Konsolidirana bilanca je do oktobra izkazovala zadolže-vanje v višini 4,4 mrd EUR, državni proračun pa do novembra, ko je bila izdana še triletna obveznica, 5,9 mrd EUR. Decembra se je zadolževanje državnega proračuna povečalo za okoli 0,9 mrd EUR, in sicer z dodatnimi izda-jami nekaterih že obstoječih obveznic različnih ročnosti, s čimer sta bila izvedena dokapitalizacija DUTB in del dokapitalizacije bank. Poleg tega so bile izdane tudi tri-, šest- in prvič še devetmesečne zakladne menice v skupni vrednosti 172 mio EUR. Obrestne mere zakladnih menic so bile podobne kot pri izdajah v predhodnem mesecu, za devetmesečno pa je obrestna mera znašala 2,18 %. DUTB je izdala dve obveznici; ki sta jih v zameno za pre-nesene slabe terjatve dobili dve domači banki, dveletno s kuponsko obrestno mero 3,75 % in triletno s kuponsko obrestno mero 4,5 % v skupni višini 1.012 mio EUR. DUTB sicer ne sodi v konsolidirano bilanco javnega finan-ciranja, je pa zajeta v sektorju država po metodologiji ESR 95, zato njene izdaje obveznic povečujejo dolg sek-torja država.

Zahtevana donosnost enajstletne slovenske državne obveznice se je po objavi stresnih testov bank sredi decembra znižala in do konca meseca padla nekoliko pod 5 %. Zniževanje zahtevane donosnosti, ki je bilo prisotno že novembra, se je nadaljevalo tudi decembra, zlasti po objavi stresnih testov bank ter njihovi dokapitali-zaciji in prenosu slabih terjatev na DUTB, kar je zmanjša-

lo negotovost finančnih trgov glede morebitne potrebe Slovenije po zunanji pomoči. Zahtevana donosnost je ob koncu decembra znašala 4,95 %.

01002003004005006007008009001.0001.1001.2001.3001.4001.5001.600

2011 2012 20130

100200300400500600700800900

1.0001.1001.2001.3001.4001.5001.600

PortugalskaItalijaAvstrijaŠpanijaFrancijaIrskaSlovenija

Pribitki dolgoročnih državnih obveznic nad nemško

Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Pribitek je izračunan kot razlika med donosom desetletne državne obveznice in donosom referenčne (nemške) obveznice na dnevni ravni in odraža tveganja, ki jih tržni udeleženci pripisujejo državi. * Na sliki je po 1.1.2013 za Slovenijo prikazano gibanje obveznice SLOREP 09/24.

v bazičnih točkah



Po upočasnitvi rasti v predhodnih mesecih se je prese-žek na tekočem računu plačilne bilance oktobra medle-tno zmanjšal. Znašal je 181 mio EUR, kar je bilo med-letno manj za 15 mio EUR. K temu sta največ prispe-vala padec izvoza storitev in povečanje primanjkljaja faktorskih dohodkov. Hkrati se je ponovno povečal presežek v blagovni menjavi. V enem letu do oktobra je presežek tekočega računa dosegel 2,3 mrd EUR oziroma 6,6 % BDP, kar je za 4,4 odstotne točke več kot oktobra lani. K temu je največ prispeval saldo bla-govne menjave, ki se je v istem obdobju iz primanjklja-ja v višini 1,1 % BDP prevesil v presežek v višini 2,0 % BDP. Poleg šibkega domačega povpraševanja je pre-sežek blagovne menjave tudi rezultat razmeroma ugo-dne rasti izvoza, h kateri je prispevala stabilizacija pogojev menjave s tujino. K povečanju presežka na tekočem računu sta slabo tretjino prispevala večji pre-sežek v menjavi storitev in manjši primanjkljaj faktor-skih dohodkov.

Blagovna menjava

Medletna rast skupne blagovne menjave se je oktob-ra nekoliko upočasnila predvsem zaradi upočasnitve rasti uvoza. Kljub zmanjšanju obsega industrijske proiz-vodnje se je medletna rast izvoza oktobra glede na sep-tember le nekoliko upočasnila, kar sovpada s sočasnim zmanjšanjem zalog. Medletna rast izvoza blaga se je upočasnila za slabo odstotno točko na 3,5 %, rast uvoza pa za dobri 2 odstotni točki na 1,8 %.3 Presežek blagovne menjave se je povečal za 34 mio EUR na 77 mio EUR. Pokritje uvoza z izvozom je znašalo 103,9 %, kar je ena-ko povprečju v prvih desetih mesecih leta 2013.

Oktobra se je nadaljevalo preusmerjanje izvoza v čla-nice EU. Izvoz v EU je bil medletno večji za 5,8 %, na trge zunaj EU pa se je zmanjšal za 2,7 %. Pri uvozu so gibanja ostala obratna. Uvoz blaga iz nečlanic je bil med-

letno večji za skoraj 30 %,4 medtem ko se je zmanjševan-je uvoza blaga iz članic EU povečalo na 7 %. Z vstopom Hrvaške v EU se je zmanjšal tudi primanjkljaj v poslovan-ju z EU. Sicer presežek v blagovni menjavi še naprej izhaja iz poslovanja z nečlanicami, pri čemer izstopajo Rusija, Srbija in BiH. V seštevku enega leta do oktobra je skupni presežek blagovne menjave znašal slabih 0,7 mrd EUR oziroma 2,0 % BDP.

Poslabševanje pogojev menjave s tujino se je v tret-jem četrtletju 2013 ustavilo. V prvih dveh četrtletjih se je medletno poslabševanje pogojev menjave upočasnjeva-

6 Tekoči račun plačilne bilance

-10-9-8-7-6-5-4-3-2-1012345678910

2010 2011 2012 2013-10

-9-8-7-6-5-4-3-2-10123456789

10

tekoči računblagostoritvefaktorski dohodkitekoči transferji

Komponente tekočega računa

v % BDP, 3-mesečne drseče vsote

Vir: Banka Slovenije.

-700-600-500-400-300-200-1000100200300400

-70-60-50-40-30-20-10

010203040

2010 2011 2012 2013

saldo blagovne menjave, mio EURizvoz blaga, medletno v %uvoz blaga, medletno v %

Blagovna menjava*


medletne stopnje rasti v % mio EUR

*trimesečne drseče sredine

3 Medletna gibanja v blagovni menjavi so se po podatkih SURS novembra poslabšala. Izvoz je bil medletno manjši za odstotek, uvoz pa se je povečal za več kot 3 %. Rast izvoza na trge EU se je precej upočasnila, hkrati pa se je nadaljevalo hitro zmanjševanje izvoza na druge trge. 4 K visoki rasti blagovnega uvoza iz nečlanic v oktobru je prispeval predvsem uvoz energentov in gnojil.



lo, v tretjem četrtletju pa so bili ti že nevtralni, saj je bil padec izvoznih cen enak padcu uvoznih cen. Rast indek-sov povprečnih vrednosti zunanje trgovine se je precej umirila že v letu 2012, v letu 2013 pa so se indeksi začeli zniževati. Gibanje pogojev menjave je bilo v tem obdobju ugodnejše v poslovanju z nečlanicami kot s članicami EU, hkrati pa so se precej zmanjšale tudi razlike v pogojih menjave med skupinama držav.

Storitvena menjava

Oktobra se je nominalni izvoz storitev medletno pre-cej zmanjšal, v primerjavi s septembrom pa se je upo-časnila tudi rast uvoza storitev. Oktobra je bil izvoz storitev medletno manjši za 4,7 %, uvoz pa večji za 4,0 %, kar je zmanjšalo presežek za 33 mio EUR. Enolet-ni presežek v menjavi storitev je sicer dosegel 2,0 mrd EUR oziroma 5,7 % BDP, kar je za 0,7 odstotne točke več kot oktobra 2012.

Izvoz potovanj stagnira. Po šibki rasti v tretjem četrtletju se je medletna rast izvoza potovanj oktobra zmanjšala za 0,6 %, čeprav se je število tujih gostov medletno poveča-lo za 8,4 % in število nočitev za 4,3 %. Presežek v menja-vi potovanj se povečuje le zaradi zmanjševanja uvoza potovanj, ki je bil oktobra manjši kar za 7,8 %. V prvih desetih mesecih je izvoz potovanj stagniral, uvoz pa je bil manjši za več kot 4 %. Presežek potovanj se je povečal za 22 mio EUR na 1.094 mio EUR.

Blizu stagnacije je tudi izvoz transportnih storitev. Ob rasti blagovnega izvoza se je oktobra izvoz transportnih storitev medletno zmanjšal za 1,9 %, uvoz pa povečal za 6,1 %. Gibanje izvoza transportnih storitev tudi sicer pre-cej zaostaja za rastjo blagovnega izvoza, kar lahko naka-zuje povečevanje konkurence domačim prevoznikom. V letu 2013 do oktobra je bil izvoz transportnih storitev večji le za 0,5 %, uvoz pa manjši za 0,3 %. Presežek se je medletno povečal le za 7 mio EUR na 550 mio EUR.

Po upočasnjevanju rasti od junija naprej se je izvoz drugih storitev (brez potovanj in transporta) oktobra precej zmanjšal. Medletni padec je presegel 10 %. Pri tem se je medletno za nekaj več kot petino zmanjšal izvoz komunikacijskih, gradbenih in posredniških storitev. Kljub temu so k medletnemu povečanju presežka vseh storitev v prvih desetih mesecih leta 2013 – to je znašalo

184 mio EUR – druge storitve prispevale kar 156 mio EUR. Pri tem se je medletno najbolj povečal presežek storitev posredovanja v zunanji trgovini, in sicer za 90 mio EUR na 233 mio EUR. Med neto odlivnimi storitvami se je medletno najbolj povečal primanjkljaj storitev, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, in sicer za 75 mio EUR na 123 mio EUR.

Faktorski dohodki in tekoči transferji

Oktobra se je primanjkljaj faktorskih dohodkov med-letno povečal, vendar je v seštevku prvih desetih mesecev še naprej precej zaostajal za doseženim v istem obdobju leta 2012. Največ je k zmanjšanju pri-manjkljaja faktorskih dohodkov prispevalo medletno zma-

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013

izvoz skupajuvoz skupajpogoji menjave – evrsko območjepogoji menjave skupajpogoji menjave – zunaj evrskega območja

Povprečne vrednosti izvoza in uvoza blagamedletna rast v %


-150

-100

-50

0

50

100

150

200

250

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

2010 2011 2012 2013

saldo storitvene menjave, mio EURizvoz storitev, medletno v %uvoz storitev, medletno v %

Storitvena menjava


medletne stopnje rasti v % mio EUR



njšanje primanjkljaja dohodkov od kapitala za 157 mio EUR na 658 mio EUR. Zaradi manjšega obsega novih naložb in slabših tekočih poslovnih rezultatov se je do oktobra primanjkljaj dohodkov od lastniškega kapitala medletno zmanjšal za 176 mio EUR na 342 mio EUR. Pri tem so se izplačane dividende in razdeljeni dobiček med-letno zmanjšali za 76 mio EUR. Najbolj, za 100 mio EUR, so se v prvih desetih mesecih medletno zmanjšala neto plačila za pokrivanje izgub neposrednih naložb, in sicer slovenskih v tujini s 354 mio EUR v letu 2012 na 153 mio EUR v letu 2013 ter tujcev v Sloveniji z 269 mio EUR na 167 mio EUR. Banke, podjetja in prebivalstvo so se v letu 2013 razdolževali. Neto plačila obresti v tujino so se v prvih desetih mesecih do oktobra zmanjšala za 53 mio EUR na 126 mio EUR. Nadaljuje se financiranje države na tujih trgih z izdajami vrednostnih papirjev po relativno

visokih stopnjah donosnosti. Zato se medletno povečuje-jo neto plačila dohodkov od naložb v vrednostne papirje, in sicer v letu 2013 do oktobra za 71 mio EUR na 190 mio EUR. Prejemki od dela so se v zadnjih mesecih začeli medletno zmanjševati, upadati pa se je začel tudi prese-žek dohodkov od dela. Ta je bil tako v prvih desetih mesecih leta 2013 medletno večji le še za 9 mio EUR in je znašal 305 mio EUR. V seštevku zadnjih dvanajstih mesecev do oktobra 2013 se je primanjkljaj faktorskih dohodkov medletno znižal na 386 mio EUR oziroma 1,1 % BDP.

Kljub manjšemu oktobrskemu presežku se je v deset-ih mesecih leta 2013 ohranil visok primanjkljaj teko-čih transferjev. Primanjkljaj se je medletno povečal za 36 mio EUR na 125 mio EUR. K temu je 16 mio EUR prispevalo medletno zmanjšanje presežka državnih tran-

Plačilna bilanca zadnjih 2012 2013 2012 2013 Tekoči račun 12 mes. jan.-okt. jan.-okt. okt. okt.

Tekoči račun 146 1.159 2.281 874 1.995 196 181 v % BDP 0,4 3,3 6,5 3,0 6,8 … … Blago in storitve 519 1.694 2.685 1.481 2.473 226 226 v % BDP 1,4 4,8 7,7 5,0 8,5 … … Koeficient odprtosti 144 147 148 147 149 … … Izvoz 26.291 26.797 27.349 22.492 23.044 2.428 2.475 v % BDP 72,7 75,9 78,1 76,1 78,7 … … Blago 21.450 21.631 21.995 18.168 18.532 1.961 2.029 Storitve 4.842 5.166 5.355 4.324 4.513 467 445 - Turizem 1.975 2.090 2.085 1.817 1.812 167 166 - Transport 1.305 1.334 1.340 1.121 1.127 125 122 Uvoz -25.772 -25.104 -24.664 -21.011 -20.571 -2.202 -2.248 v % BDP -71,3 -71,1 -70,4 -71,1 -70,3 … … Blago -22.407 -21.741 -21.297 -18.259 -17.815 -1.918 -1.952 Storitve -3.365 -3.363 -3.367 -2.752 -2.756 -284 -296 - Turizem -817 -734 -707 -644 -618 -56 -52 - Transport -720 -704 -702 -578 -576 -65 -69 Dohodki od dela 234 377 386 296 305 41 28 Dohodki od kapitala -758 -929 -772 -815 -657 -49 -74 Tekoči transferji 151 18 -18 -89 -125 -21 1

Izvoz blaga in storitev 11,6 1,9 1,9 2,5 2,5 7,3 1,9 Uvoz blaga in storitev 11,5 -2,6 -3,1 -1,5 -2,1 2,4 2,1 Izvoz blaga 13,1 0,8 1,3 1,5 2,0 6,1 3,5 Uvoz blaga 13,1 -3,0 -3,8 -1,5 -2,4 1,6 1,8 Izvoz storitev 5,4 6,7 4,5 7,1 4,4 12,8 -4,7 Uvoz storitev 1,6 -0,1 1,1 -1,3 0,1 8,3 4,0


nominalne medletne stopnje rasti v %

tokovi v mio EUR

2011 2012



sferjev, predvsem zaradi 12-odstotnega zmanjšanja sred-stev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostalih 20 mio EUR predstavlja povečanje primanjkljaja zasebnih transferjev, predvsem zaradi zmanjšanja prejemkov od davkov in subvencij na proizvodnjo ter povečanih izdat-kov za davke na proizvode in zavarovanja.

Tudi oktobra so se nadaljevali neto odlivi zasebnega sektorja v tujino, ki so v desetih mesecih leta 2013 predstavljali 3,7 mrd EUR, oktobra pa 234 mio EUR. Terjatve zasebnega sektorja do tujine so se oktobra povečale za 365 mio EUR, na kar so najbolj vplivali odlivi gotovine in vlog bančnega sektorja ter povečanje danih komercialnih kreditov in posojil. Obveznosti do tujine so se povečale za 130 mio EUR, največ iz tujih neposrednih naložb v obliki posojil. Država je v prvih desetih mesecih leta 2013 beležila 1,5 mrd EUR neto priliva, Banka Slovenije pa 0,6 mrd EUR neto odliva v tujino. Neto zunanji dolg je bil oktobra skoraj nespre-menjen glede na prejšnji mesec in je znašal 12,1 mrd EUR, glede na konec leta 2012 pa se je zmanjšal za 1,9 mrd EUR.

Terjatve zasebnega sektorja

Oktobra so se terjatve zasebnega sektorja do tujine povečale za 365 mio EUR. Povečanje je bilo v največji meri rezultat povečanja gotovine in vlog bank (197 mio EUR). V desetih mesecih leta 2013 so se terjatve zaseb-nega sektorja skupno povečale za 2,3 mrd EUR, kar je za 1,3 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2012. Najve-čja razlika med obema obdobjema se kaže pri naložbah v

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

09 10 11 12 13

od obrestiod vrednostnih papirjevod reinvestiranih dobičkovod neposrednih naložbod dela

tokovi v mio EUR (3-mesečne vsote)


Neto faktorski dohodki

7

Kapitalski in finančni račun plačilne bilance

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2009 2010 2011 2012 2013

gotovina in vloge posojilakomercialni kreditiportfeljske naložbeneposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne terjatve zasebnega sektorja do tujine

+: odtok-: pritok



vrednostne papirje in finančne derivative tujih izdajateljev, ki so se v letu 2012 zmanjšale za 324 mio EUR, v letu 2013 pa povečale za 260 mio EUR. V prvih desetih mesecih leta 2013 so se posojila zmanjšala za 479 mio EUR, v enakem obdobju leta 2013 pa le za 56 mio EUR.

Obveznosti zasebnega sektorja

Oktobrsko povečanje obveznosti zasebnega sektorja do tujine v višini 130 mio EUR je bilo predvsem pos-ledica večjega črpanja posojila, danega s strani tuje-ga lastnika. To posojilo predstavlja večino povečanja tujih neposrednih naložb v skupnem znesku 232 mio EUR. V desetih mesecih leta 2013 se je zasebni sektor sicer razdolžil za 1,4 mrd EUR. Večinoma je šlo za odpla-čila posojil bančnega sektorja, medtem ko je podjetniški sektor povečeval zadolženost večinoma zaradi projektov, povezanih z energetiko. V enakem obdobju leta 2012 se je zasebni sektor razdolžil za 1,2 mrd EUR več kot v ena-

kem obdobju leta 2013. Največ je k razdolžitvi tudi v tem primeru prispeval bančni sektor z vračanjem posojil in zapadanjem obveznic.

-5-4-3-2-10123456

-5-4-3-2-10123456

2009 2010 2011 2012 2013

vloge pri bankahposojilakomercialni kreditiportfeljske naložbe neposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne obveznosti zasebnega sektorja do tujine

+: pritok-: odtok

Plačilna bilanca zadnjih zadnjih 2012 2013 2013 2013Kapitalski in finančni račun 12 mes. 6 mes. jan.-okt. jan.-okt. sep. okt.

1. Zasebni sektor -2.372 -3.650 -3.853 -2.416 -3.468 -3.671 -399 -234Terjatve -1.004 -731 -2.087 -1.144 -959 -2.315 -205 -365 Kapitalski transferji -352 -349 -354 -187 -262 -268 -42 -22 Neposredne naložbe v tujini -85 212 15 120 201 4 4 62 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati 433 297 -287 -442 324 -260 -124 -3 Komercialni krediti -44 65 -16 11 -300 -381 -90 -55 Posojila 168 330 -93 73 479 56 9 -36 Gotovina in vloge -1.095 -1.384 -1.384 -724 -1.465 -1.465 38 -310 - Prebivalstvo -1.026 -1.376 -956 -755 -1.220 -799 -158 -114 - Banke -24 17 -146 6 -209 -372 173 -197 - Podjetja -44 -25 -282 25 -36 -294 23 1 Ostale terjatve -28 98 32 5 64 -1 0 0Obveznosti -1.357 -2.915 -1.746 -1.273 -2.536 -1.367 -195 130 Kapitalski transferji 202 150 152 63 96 98 9 8 Tuje neposredne naložbe 718 -46 -552 221 82 -424 -64 232 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati -272 -1.301 -87 -266 -1.323 -109 -90 -9 Komercialni krediti 99 271 -260 -17 204 -327 66 76 Posojila -1.307 -1.343 -234 -863 -946 163 -203 12 - Podjetja 155 -52 1.129 -88 -11 1.170 43 45 - Banke -1.461 -1.291 -1.363 -775 -935 -1.007 -246 -33 Vloge pri bankah -798 -670 -763 -409 -652 -745 94 -194 Ostale obveznosti 2 24 -2 -2 2 -24 -8 42. Država 1.922 652 1.383 2.167 785 1.517 12 -1103. Banka Slovenije -23 1.792 -469 -1.387 1.576 -685 71 -40


Opomba: +; finančni pritoki (povečanje obveznosti oz. zmanjšanje terjatev), -; finančni odtoki (povečanje terjatev oz. zmanjšanje obveznosti).

tokovi v mio EUR

2011 2012



Zunanji dolg

Neto zunanji dolg je konec oktobra znašal 12,1 mrd EUR in je ostal glede na predhodni mesec skoraj nes-premenjen. Glede na oktober 2012 je bil manjši za 1,7 mrd EUR. V enoletnem obdobju se je najbolj znižal neto zunanji dolg bančnega sektorja (2,5 mrd EUR), povečal pa neto dolg države (1,5 mrd EUR).

Okrepljeno novembrsko krčenje bilančne vsote je pred-vsem posledica zmanjšanja vlog nebančnega sektorja in nadaljnjega razdolževanja do tujih bank. Posojila nebančnemu sektorju se še vedno najbolj znižujejo pri nefinančnih družbah. Zmanjševanje obsega vlog gos-podinjstev na ravni bančnega sistema se je novembra umirilo, vendar pa se nadaljujejo prehodi vlog med skupinami bank. Ob umirjeni rasti stroškov oslabitev in rezervacij v zadnjih dveh mesecih se je izguba iz pos-lovanja bank pred davki povečala za 22 mio EUR na 1.069 mio EUR.

Bilančna vsota

Krčenje bilančne vsote bančnega sistema, ki je bilo značilno za celotno drugo polletje leta 2013 se je novembra okrepilo. Bilančna vsota je bila nižja za 582 mio EUR, v enajstih mesecih leta 2013 pa se je zmanjša-la za 3.373 mio EUR. Medletno znižanje je doseglo 9,5 %. Razlogi novembrskega krčenja so upad vlog pri skoraj vseh nebančnih sektorjih, predvsem vlog države, in ponovno razdolževanje bank do tujih bank. Banke so omenjene obveznosti poplačale delno z denarjem v bla-gajni in na računih pri Banki Slovenije. Dodatno so se skrčila posojila nefinančnim družbam.

Naložbena aktivnost

Zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2013 nadaljevalo. Zmanjšanje obsega teh posojil je bilo z 264 mio EUR nižje od sicer nadpov-prečnih znižanj v predhodnih dveh mesecih. K tokratne-mu krčenju so oslabitve prispevale manjši delež. Obseg posojil se je zmanjšal pri vseh sektorjih, z izjemo sektorja drugih finančnih organizacij, in sicer kot običajno najbolj pri nefinančnih družbah. Medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju se je znižala na -11,7 %.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

neto zunanji dolgbruto terjatve do tujinebruto obveznosti do tujine

Zunanji dolg


v mrd EUR

8 Poslovanje bank*

* V poglavju so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij. Zaradi metodoloških razlik se ti podatki razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov.



Novembrsko krčenje posojil nefinančnim družbam je bilo skoraj enkrat nižje v primerjavi s predhodnim mesecem. Obseg teh posojil je bil nižji za 190 mio EUR, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 16 %. K tokrat-nemu znižanju je 88 mio EUR prispevala skupina velikih domačih bank, banke v večinski tuji lasti, ki od septembra nadpovprečno krčijo tovrstna posojila, pa 90 mio EUR. Slednje so tako tudi v medletnem krčenju posojil nefinan-čnim družbam, ki je doseglo 16,1 %, prehitele velike domače banke, pri katerih je padec znašal 13,8 %. Naj-večji medletni upad tovrstnih posojil je od septembra 2013 naprej prisoten pri majhnih domačih bankah zaradi uvedbe nadzorovane likvidacije pri dveh bankah.

Zmanjševanje obsega posojil gospodinjstvom se je novembra okrepilo in je doseglo 34,5 mio EUR. Velike domače banke so novembra posojila gospodinjstvom skrčila za nadpovprečnih 19,5 mio EUR, skupaj v enajstih mesecih leta 2013 pa za 139 mio EUR. Pri bankah v večinski tuji lasti se je zmanjševanje teh posojil, ki je bilo prisotno v vseh predhodnih mesecih leta 2013, novembra nadaljevalo. Tokrat so bila nižja za 14 mio EUR, skupaj v letu 2013 pa so se skrčila za 148 mio EUR. Analiza po vrstah posojil pokaže, da so se skrčila predvsem potroš-niška posojila, za 85 mio EUR, medletno pa so bila manj-ša za 11,2 %. Medtem se je obseg stanovanjskih posojil povečal za 61 mio EUR. S tem je tudi medletna rast ponovno postala pozitivna. Dosegla je 1 %.

Naložbe v finančna sredstva oziroma vrednostne papirje so bile nižje za 146 mio EUR, predvsem zaradi vpliva dveh bank v postopku nadzorovane likvidacije. Za 85 mio EUR se je zmanjšal obseg finančnih sredstev v posesti do zapadlosti, obseg naložb v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, pa je bil nižji za 59 mio EUR.

Viri financiranja

Nadaljuje se umirjeno zmanjševanje obveznosti do tujine. Razdolževanje bank do tujine se je novembra nadaljevalo, tokrat za 151 mio EUR, v enajstih mesecih leta 2013 pa za 2.182 mio EUR. Tudi novembra so k zni-žanju največ prispevale banke v večinski tuji lasti. Ta skupina bank se je v enajstih mesecih leta 2013 razdolži-la za 1.242 mio EUR, skupina velikih domačih bank pa za 927 mio EUR.

Zniževanje vlog nebančnega sektorja se je novembra okrepilo zaradi umika vlog države. Celotne vloge nebančnega sektorja so se znižale za 201 mio EUR, medletna rast pa ostaja pozitivna, 2,7-odstotna. Vloge so se skrčile pri vseh sektorjih, razen pri tujcih, kjer so bile višje za nadpovprečnih 82 mio EUR. H krčenju vlog nebančnega sektorja je s 176 mio EUR prispeval nižji obseg vlog države, najbolj pri velikih domačih bankah. Večji umik tovrstnih vlog se bo pokazal v decembrskih bilancah zaradi izvedbe dokapitalizacij treh velikih doma-čih bank, delno s pretvorbo vlog države v lastniški kapital teh bank.

Prehodi vlog gospodinjstev med skupinami bank se nadaljujejo. Novembra so se vloge gospodinjstev zmanj-šale manj kot v preteklih mesecih, le za 8 mio EUR, pri tem pa je ponovno prišlo do prehoda vlog med skupinami bank. Velikim domačim bankam se je obseg vlog zmanj-šal za 40 mio EUR, majhnim domačim za 8 mio EUR, bankam v večinski tuji lasti pa se je povečal za 40 mio EUR. To nakazuje, da se negativni učinek uvedbe nadzo-rovane likvidacije dveh bank na gibanje vlog bančnega sistema gospodinjstev umirja, nezaupanje v poslovanje domačih bank pa ostaja. Negativna medletna stopnja rasti se je povečala na -2,2 %, predvsem zaradi baznega učinka.

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013- 16- 14- 12- 10- 8- 6- 4- 2

02468

1012

posojila nebančnemu sektorjuvrednostni papirjibilančna vsota

Stopnje rasti naložb bankmedletno v %




Poslovni rezultat bančnega sistema

Rast stroškov oslabitev in rezervacij je bila drugi mesec zapored umirjena. Neto obresti so novembra 2013 za 18 % zaostajale za primerljivim obdobjem leta 2012, bruto dohodek pa za 28 %. K temu so še vedno velik del prispevali neto neobrestni prihodki, ki so bili medletno nižji za 42 %, kar je posledica baznega učinka. Banke so medletno uspele znižati operativne stroške za 4,3 %, ti so v enajstih mesecih 2013 dosegli 648 mio EUR. Obseg stroškov oslabitev in rezervacij je bil višji za 47 mio EUR, kar je skoraj trikrat manj od povprečja prira-stov enajstih mesecev 2013. Konec novembra je obseg teh stroškov znašal 1.441,5 mio EUR, kar je še vedno 42 % več od primerljivega obdobja leta 2012. Banki v postopku nadzorovane likvidacije sta k skupnemu obsegu stroškov oslabitev in rezervacij v enajstih mesecih 2013 prispevali 42 % oziroma 602 mio EUR. Izguba iz poslova-nja bančnega sistema pred davki se je novembra pove-čala za 22 mio EUR na 1.069 mio EUR, kar je skoraj tri-krat več kot leto prej.

-0,2-2,3

1,5 2,1

-1,1

-12,5

1,5 2,1

-1,6

-19,0

1,5 1,9

-0,6

-7,2

1,5 2,0

-2,6

-33,6

1,6 1,8

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

ROA ROE operativni stroški/ aktiva

obrestna marža*

2010

2011

2012

2012 (1-11)

2013 (1-11)

* osnova je povprečna obrestonosna aktiva

Kazalniki uspešnosti poslovanja bank

%




V novembru 2013 je slovenski borzni indeks SBITOP nadaljeval mesečno rast v višini 2,3 %, medtem ko se je tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi zvišala za 1,1 %. Tržna kapitalizacija obveznic na domači bor-zi se je kljub večjemu prometu znižala za 0,3 %. Nere-zidenti so neto kupovali predvsem slovenske obvezni-ce, pri čemer pa niso pokazali večjega zanimanja za slovenske borzne družbe. Slovenski rezidenti so nadal-jevali z neto nakupi tujih vrednostnih papirjev. Vlagatel-ji, med njimi predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi, so imeli v novembru največja neto vplačala v vzajemne sklade v poltretjem letu. Gospodinjstva so kljub izrazito pozitivnem vzdušju na tujih finančnih trgih nadaljevala z neto prodajami enot vzajemnih skladov.

Gibanja na Ljubljanski borzi

Novembra 2013 se je indeks SBITOP na mesečni rav-ni ponovno zvišal za 2,3 %, tokrat na 644 indeksnih točk. Medletno je bil indeks višji za 9,2 %. Tržna kapi-talizacija delnic na Ljubljanski borzi je konec meseca zna-šala 5.134 mio EUR, kar predstavlja 1,1-odstotni porast v primerjavi s predhodnim mesecem. Prometa z delnicami je bilo kljub rasti indeksa SBITOP in tržne kapitalizacije za 6,2 % manj. Skoraj tri četrtine prometa z delnicami je bilo opravljenega z delnicami družb Krka, Petrol in Tele-kom Slovenije. Slednje pomeni zelo nizko likvidnost preo-stalih delnic družb uvrščenih v prvo kotacijo, medtem ko je bilo z 51 delnicami družb, uvrščenih v standardno in vstopno kotacijo, opravljenega le 11,1 % prometa z delni-cami na Ljubljanski borzi. Nizka likvidnost odvrača podjet-ja pred iskanjem virov financiranja na slovenskem kapital-skem trgu. Plitka globina trga tudi odvrača nerezidente pred aktivnejšim investiranjem na Ljubljanski borzi, saj se poleg časovno dolgih realizacij večjih nakupov oziroma prodaj soočajo tudi s posledično visoko nestanovitnostjo tržnih tečajev. Tržni tečaj delnic družbe Mercator se je na primer v novembru ob prometu, ki je predstavljal le 0,3 % kapitalizacije družbe, znižal za 6,8 %. Mercator je v tem mesecu sicer dosegel načelen dogovor o dolgoročnemu

prestrukturiranju finančnih obveznosti s koordinacijsko skupino upnikov. Slednje pa kljub temu ni prepričalo vla-gateljev, da ne bi trgovali z delnicami največjega sloven-skega trgovca 37,5 % pod napovedano prevzemno ceno Agrokorja. Gorenje je začelo z drugim delom dokapitali-zacije, v okviru katerega bo vlagateljem ponudilo delnice po ceni 4,31 EUR. Ponujena dokapitalizacijska cena je višja od tržne, kar predstavlja oviro pri zbiranju predvide-nih 45 mio EUR novega kapitala. Konec leta bodo delnice družbe Gorenje začele kotirati tudi na Varšavski borzi. Dividendna donosnost delnic prve kotacije je novembra 2013 znašala 4,1 %.

Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je novembra ponovno znižala, tokrat že 13. mesec zapored, in sicer za 0,3 % na 12.065 mio EUR. Promet z obveznicami je bil s 13,8 mio EUR najvišji v zadnjih nekaj letih. Ključen dejavnik rasti prometa je bilo poveča-no trgovanje z obveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje, s katerimi je bilo opravljenega za 7,5 mio EUR prometa oziroma za 6,6 mio EUR več kot v predhodnem mesecu. Tudi trg slovenskih obveznic je slabo likviden in omejen na trgovanje z maloštevilnimi obveznicami. Z obveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje je bilo v novembru opravljenega več kot polovico prometa, s petimi najprometnejšimi obveznicami pa 93,6 % vsega prometa z obveznicami. SID banka je na Luksemburški borzi predčasno odkupila del obveznic z oznako SEDABI 3 04/21/15 v nominalni vrednosti 17,5 mio EUR. Po izvedenem delnem izbrisu bo skupna nomi-

9 Finančni trgi

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15

20

2010 2011 2012 2013

VEP VSSBI TOP

Mesečne stopnje rasti slovenskih borznih indeksov

v %

Vir: Ljubljanska borza, ATVP, preračuni Banka Slovenije.



nalna vrednost omenjeni obveznic znašala 698,5 mio EUR. Ministrstvo za finance RS je v novembru izdalo 6- in 12-mesečne zakladne menice z nominalnimi letnimi obrestnimi merami 1,42 % in 2,90 %. Povpraševanja po zakladnih menicah je bilo bistveno več od ponudbe, zato so se obrestne mere na avkcijah oblikovale nižje kot v predhodnih izdajah. Skupna vrednost izdanih zakladnih menic je znašala 100,4 mio EUR. Ministrstvo za finance RS je na evrskem trgu nenapovedano izdalo tudi za 1,5 mrd EUR triletnih obveznic z letno kuponsko obrestno mero 4,7 %. Obveznice so bile prodane enemu samemu vlagatelju. Namen izdaje obveznic je financiranje izvrše-vanja državnega proračuna in predčasno financiranje dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Skupaj je Ministrstvo za finance RS v novembru izdalo za 1.600,4 mio EUR dolžniških instrumentov.

Naložbe nerezidentov v Slovenijo

Nerezidenti so v novembru neto kupili za 106,7 mio EUR slovenskih obveznic in za 3,3 mio EUR sloven-skih delnic. Največji neto kupci slovenskih obveznic so bili z 204,7 mio EUR rezidenti Belgije, rezidenti Luksem-burga pa so bili z 97,3 mio EUR največji neto prodajalec. Tujci so neto kupovali in prodajali zlasti dolgoročne držav-ne obveznice. Veliko povpraševanja je bilo tudi po 18-mesečnih zakladnih menicah OZ2, izdanih v aprilu, kate-rih so tujci neto kupili za 58,7 mio EUR. Med neto kupci slovenskih delnic so z 2,2 mio EUR prevladovali Irci, ki so neto kupovali slovenske blue chip delnice. Tujci so največ neto kupovali delnice družbe Krka, skupaj za 4,3 mio EUR. Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze se je novembra ponovno zmerno zvišal, in sicer na 14,9 %.

Naložbe rezidentov v tujino

Slovenski rezidenti so v novembru neto kupili za 51,4 mio EUR tujih dolžniških vrednostnih papirjev in za 15,5 mio EUR tujih lastniških vrednostnih papirjev. Neto nakupe tujih obveznic so s 23,3 mio EUR in 22,8 mio EUR izvršili predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi ter banke. Največ oziroma kar 87,2 % neto naku-pov se je nanašalo na nakupe obveznic evrskega območ-ja. Rezidenti so neto prodajali švicarske obveznice in obveznice iz držav nekdanje skupne države. Nasprotno

-900

-600

-300

0

300

600

900

1.200

1.500

2010 2011 2012 2013

neto nakupi delnicneto nakupi obveznic

Neto naložbe nerezidentov v Slovenijo

Vir: KDD, preračuni Banka Slovenije.

mio EUR

0

2

4

6

8

10

12

0

5

10

15

20

25

30

2010 2011 2012 2013

tržna kapitalizacija delnictržna kapitalizacija obveznicKOS skupaj (desno)KOS delnic (desno)

Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSEv mrd EUR, KOS* (desno)

Opomba: *KOS - koeficient obračanja sredstev; razmerje med prometom v zadnjih 12 mesecih in povprečno tržno kapitalizacijo v tem obdobju.

Vir: Ljubljanska borza.

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

500

2010 2011 2012 2013

neto nakupi delnic

neto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe rezidentov v tujino




so banke, ki so s 17,5 mio EUR prevladovale med neto kupci tujih delnic, skoraj vse neto nakupe delnic izvršile prav v državah nekdanje skupne države. Za rezidente niso bile zanimive delnice evrskega območja, katerih so neto prodali v višini 13,2 mio EUR. Drugi finančni posred-niki so geografsko prestrukturirali delniške naložbene portfelje, saj so za 8,7 mio EUR neto prodali delnice evrs-kega območja in za 13 mio EUR neto kupili delnice ame-riških družb. Gospodinjstva so zaradi padajoče kupne moči kljub pozitivnemu vzdušju na tujih kapitalskih trgih neto prodajala tako obveznice kot delnice.

Domači vzajemni skladi

Pozitivno vzdušje na tujih kapitalskih trgih in posledi-čna rast VEP v višini 1,5 % je prepričala vlagatelje, da so novembru v vzajemne sklade neto vplačali za 3,5 mio EUR, kar je bilo največ v poltretjem letu. Vred-nost vzajemnih skladov se je povečala na 1.886 mio EUR. Največ neto nakupov enot vzajemnih skladov, 3,2 mio EUR, so opravili zavarovalnice in pokojninski skladi. Neto kupovali so izključno vzajemne sklade z naložbeno politiko v vrednostne papirje domačih družb, saj vlaganja na tujih kapitalskih trgih praviloma izvršujejo samostojno. Banke in podjetja so prav tako neto kupovala enote vza-jemnih skladov, medtem ko so gospodinjstva v sicer zma-njšanem obsegu že 43. zaporedni mesec nadaljevala z neto prodajami enot vzajemnih skladov. Nedavno ustano-vljena družba za upravljanje Numerica Partners je novembra pričela s poslovanjem svojega prvega vzajem-nega sklada z naložbeno politiko v delniške trge v razvo-ju. Delež likvidnih sredstev5 v domačih vzajemnih skladih je oktobra nadaljeval trend zniževanja, in sicer je dosegel delež 9,4 %.

Svetovni finančni trgi

Na svetovnih finančnih trgih se je v novembru nadal-jevalo izrazito pozitivno vzdušje. V ZDA so bili objavlje-ni gospodarski podatki, ki so bili boljši od pričakovanih. Posledično so se okrepila pričakovanja o zgodnejšem pričetku zmanjševanja odkupov vrednostnih papirjev s strani Feda. Spodbudni gospodarski podatki so bili objav-ljeni tudi na Kitajskem, kjer so objavili reformni gospodar-ski program, ki predvideva deregulacijo kitajskega trga na

vseh industrijskih področjih razen na obrambnem. K pozi-tivnem vzdušju na evropskih trgih sta pripomogla nepriča-kovano znižanje ključne obrestne mere ECB na 0,25 % in novica o uspešnem dogovoru med vodilnima nemškima strankama o oblikovanju t. i. Velike koalicije. Ključni sve-tovni indeksi so nadaljevali z visokimi mesečnimi stopnja-mi rasti, s čimer so dosegli nove rekordne vrednosti. Naj-večjo rast je s 4,1 % dosegel nemški DAX, medtem ko so ameriški indeksi Nasdaq, Dow Jones in S&P 500 porasli za 3,6 %, 3,5 % in 2,8 %. Vzhodnoevropski indeks MSE-LEMEE je v nasprotju z gibanji indeksov razvitih trgov upadel za 2 %.

5 Med likvidna sredstva so vključeni denarna sredstva, depoziti, instrumenti denarnega trga in državne obveznice.

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

2010 2011 2012 2013

delniški mešaniobvezniški domači VS skupajregistrirani tuji VS

mio EUR

Neto tokovi v vzajemne sklade

Vir: ATVP, Banka Slovenije.

1 - II.

STATISTIČNE TABELE


Documents

Bilten, december 2013: Letnik XXII št. 12...Letna stopnja inflacije 0,7 % december, 2013 Javne finance: prihodki 45,1 % BDP 2012 presežek/primanjkljaj -3,7 % BDP 2012 dolg 54,1 %