Bisnode mesečni bilten

BisnodeBusinessInformationGroup

Vaš hiter pregled gospodarstva.

januar 2011

· sledite plačilni disciplini vaših partnerjev,· preverite ali vašega partnerja kdo toži,· ocenite managerske sposobnosti vodilnih oseb podjetja,· preverite ali ima partner blokiran TRR račun in kako posluje,· preverite bonitetno oceno.

Bonitete.si

Za več kot 11,3 mio podjetij iz Slovenije, Hrvaške,Nemčije in Italije.

Kontakt:T: 01 62 02 701E: info@bonitete.si

Bonitete.si so zbirka nepogrešljivih on-line poslovnihinformacij pri sprejemanju vsakodnevnih poslovnihodločitev doma in v tujini.

Na enotnem bonitetnem portalu:

Obiščite www.bonitete.si!Brezplačno iskanje in brezplačni osnovni kontaktnipodatki podjetji iz vseh štirih držav.

Bisnode mesečni bilten

IZDAJA:Bisnode d.o.o.

GLAVNI ANALITIK:Marko Srabotnik

UREDNIŠTVO:Ester Žigon

DIREKTORICA:Maria Anselmi

GRAFIČNO OBLIKOVANJETemelkov Kostadin, Igor Koštomaj

FOTOGRAFIJE:Aleš Beno

VIRI:AJPES, PRS, GVIN arhiv člankov iz poslovnega

tiska, Uradni list, Sodni register, Banka Slovenije,Vrhovno sodišče RS, Surs, Eurostat,

lastne baze Bisnode, FINA

Brezplačna e-publikacija, januar 2011

Dobrodošli v svetu informacij,

Pred vami je 4. številka prenovljenega Bisnode biltena – vaš hiter pregled slovenskega gospodarstva. Tokratna TEMA MESECA je analiza gradbene dejavnosti. Preberite si, kakšen je trend ustanavljanja in brisanja podjetij, kakšna je plačilna disciplina, kakšne so napovedi tveganja in ostale zanimivosti.

Glavni vir podatkov za analize so naši produkti GVIN.com, Bonitete.si in Credit Check, ki podjetnikom pomagajopri poslovnih odločitvah že vrsto let in omogočajo celovit pregled nad tveganjem in dogajanjem na trgu,konkurenco, panogo, partnerji, poslovnimi povezavami vodstva, lastniškimi strukturami, kapitalskimipovezavami podjetij in še več.

Maria Anselmi, direktorica

Pregled slovenskega gospodarstva

Tema meseca

MAKRO· BDP· Inflacija· Zaposlenost, Brezposlenost· Uvoz, izvoz, Zunanji dolg, Postavke državne blagajne

MIKRO......................................................................................................................................................8· Stečaji, Prisilne poravnave 2009/2010· Likvidacije, Izbrisi 2009/2010, Novoustanovljena podjetja v 2010· Blokade podjetij 2009/2010· Plačilni indeks

Analiza gradbene dejavnosti ............................................................................12

..................................................................................................................................................4

Obiščite www.gvin.com ali pokličite na 01 6202 701

Podpiramo rast in inovativnost. Stremimo k najvišjim ciljem in podpiramo najboljše. Pred vami je delček naševsebine. Vabljeni.

Zagotovite si brezplačni Bisnode bilten. Vsak mesec v vaš e-nabiralnik.

I II III IV I II

Za 2011 je napovedana

1,9-odstotna rast slovenskega BDP,

za 2012 pa kar

2,6-odstotna.

GIBANJE BDP-ja v Sloveniji 2009/2010 v mio €Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in nejobsežnejše merilo celotne ekonomskeaktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu.

Podatki na grafikonu so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in nedesezionirano.

vir:www.stat.si

Gib

anje

BD

P-ja

v S

love

niji

2009

/201

0 v

mio

€

Primerjava BDP-ja Slovenije s top izvoznimi državami v mio €Podatki v spodnjih dveh grafih primerjajo slovenski BDP z glavnimi izvoznimi državami in gibanje BDP-ja na ravni Evropske unije in EURO območja.

BDP v EU in EURO območju v mio €

Prim

erja

va B

DP

-ja S

love

nije

s to

p iz

vozn

imi d

ržav

ami

vir:www.eurostat.com

BD

P v

EU

in E

UR

O o

bmoč

ju

7.500

8.000

8.500

9.000

9.500

I II III IV I II III

2009 2010

BDP

I II III IV I II

2009 2010

III

700.000

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

III

Januar 2011

Letna Mesečna

Inflacija izbranih držav

5

Inflacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se zamerilo inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov instoritev, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini. Graf prikazuje tako letnostopnjo kot tudi mesečno stopnjo inflacije.

Inflacija Slovenija 2009 / 2010

v 2010

Infla

cija

Slo

veni

ja 2

009

/ 201

0

vir: www.stat.si

Infla

cija

izbr

anih

drž

av v

201

0

vir: www.eurostat.com

- 1,5

- 1

- 0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

2009 2010

12

Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Slovenija

UMAR za 2011 napoveduje

za pol točke višjo inflacijo

v primerjavi z EMU.0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Januar 2011

Stopnja brezposelnosti po ILO v izbranih državahv 2010

Evropska komisija za Slovenijo napovedala

8,5 odstotno brezposelnost v letu 2011.

Gib

anje

zap

osle

nost

i v S

love

niji

v 20

10

vir: www.stat.si

Gibanje zaposlenosti v SlovenijiRegistrirane brezposelne osebe so osebe prijavljene na Zavodu za zaposlovanje in ustrezajo vsem merilombrezposelnosti.Delovno aktivno prebivalstvo predstavljajo osebe v delovnem razmerju, nosilce javne ali družbene funkcije, matere zotrokom, ki delajo po posebnih predpisih, lastniki podjetij (ki jih osebno vodijo in niso zavarovani iz drugega naslova),samostojni podjetniki in osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic.Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Izračunana je po dvehmetodologijah: ena je anketna brezposelnost (ILO) in druga registrirana brezposelnost.

Mednarodna primerjava stopnje brezposelnosti po metodologiji ILO zajema EU 27 in posamezne izbrane evropskedržave.

Stop

nja

brez

pose

lnos

ti

6

Delovno aktivno prebivalstvo

Registrirane brezposelne osebe

Stopnja brezposelnosti

vir: www.eurostat.com

10,30

10,40

10,50

10,60

10,70

10,80

10,90

11,00

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

900.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Januar 2011

v 2010

EU Italija Nemčija SlovenijaAvstrija

Stopnja brezposlenosti po ILO v izbranih državah v 2010

Gibanje uvoz – izvoz 2009 / 2010 v 1000 €

Gibanje zunanjega dolga 2009 / 2010 v mio €

Gibanje postavk državne blagajne

Bruto zunanji dolg je znesek obveznosti na določen dan, ki jih imajo rezidenti do nerezidentov, in vključuje obveznost plačila glavnice in/ali obresti, ki jih bodo morali dolžniki plačati v prihodnosti.

Postavke državne blagajne izhajajo iz konsolidiranih globalnih financ javnega financiranja, ki zajemajo konsolidiranebilance državnega proračuna, proračune občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja.Proračunski presežek oziroma primankljaj prikazuje razliko med skupnimi prihodki javnega financiranja in skupnimiodhodki.Neto zadolževanje je razlika med celotnim zadolževanjem in odplačilom dolga, tako doma kot tudi v tujini.Sprememba sredstev na računih prikazuje razliko med skupnimi prihodki, prejetimi vračili danih posojil, prodajokapitalskih deležev in zadolževanjem ter skupnimi odhodki, danimi posojili, povečanjem kapitalskih deležev in odplačilomdolga.

2009 / 2010 v 1 €

Gib

anje

zun

anje

ga d

olga

200

9 / 2

010

v m

io €

vir: www.bsi.si

vir: www.stat.si

Gib

anje

uvo

z - i

zvoz

200

9/20

10 v

1.0

00 €

Izvoz Uvoz

7

Slovenski javni dolg po napovedi

Evropske komisije

do konca leta 2011 povečan na

45,4 odstotka BDP.

Zunanja trgovina predstavlja blagovno menjavo s tujino. Gre za izvoz blaga v tujino oziroma uvoz blaga iz tujine

200.000400.000600.000800.000

1.000.0001.200.0001.400.0001.600.0001.800.0002.000.000

0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9

2009 2010

35.00036.00037.00038.00039.00040.00041.00042.00043.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 4 5 6 7 8 9 10

2009 2010

Januar 2011

vir: www.mf.gov.si

Gib

anje

pos

tavk

drž

avne

bla

gajn

e20

09 /

2010

v 1

€

2009 20101.000.000.000

500.000.000

0

500.000.000

1.000.000.000

1.500.000.000

2.000.000.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6

Neto zadolževanje Proračunski presežek/primankljaj Sprememba sredstev na računih

Insolventni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali daljčasa plačilno nesposobni. Insolventni postopki po slovenskem pravu so: stečajni postopek, prisilna poravnava in likvidacija.

8

Insolventni postopki

Stečaji 2009 / 2010Graf prikazuje gibanje zaznanih aktivnih postopkov stečajev gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugihorganizacij.

Insolventni postopki v 2010 narasli za

17-odstotkov v primerjavi z 2009.

Prisilne poravnave 2009 / 2010Graf prikazuje mesečno gibanje zaznanih aktivnih postopkov prisilnih poravnav gospodarskih družb, samostojnihpodjetnikov in drugih organizacij.

Ste

čaji

2009

/ 20

10

vir: www.gvin.com

Pris

ilne

pora

vnav

e 20

09/2

010

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

0

1

2

3

4

5

6

7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

vir: www.gvin.com

2009 2010

Januar 2011

9

Spodnja grafa prikazujeta gibanje likvidacijskih postopkov in gibanje izbrisanih subjektov v slovenskem gospodarstvu za leti2009 in 2010 gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij.

Novoustanovljena podjetja2009 / 2010 po mesecih

Kot protiutež insolventnim postopkom, ki strmo naraščajo v primerjaviz lanskim letom, naj vam prikažemo še trend ustanavljanja novihpodjetij.

Likvidacija in izbrisi 2009 / 2010

Ustanovljenih za

4 odstotke manj gospodarskih

subjektov v primerjavi z 2009.

Likvidacija 2009 / 2010 Izbrisi 2009 / 2010

vir: www.gvin.comvir: www.gvin.com

Novoustanovljena podjetja 2009 / 2010 po mesecih

vir: www.gvin.com

Primerjava števila GD-jev in SP-jev 2010

vir: www.gvin.com

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

1 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Ustanovitev GD - 2010 Ustanovitev SP - 2010

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

0

1

2

3

4

5

6

7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

Januar 2011

Blokada TRR 2009 / 2010

Blokada podjetja 2009 / 2010Graf prikazuje primerjavo blokad podjetij po mesecih v letih 2009 in 2010.

Lani je bilo

11-odstotkov več

blokad podjetij v primerjavi z

letom prej.

Spodnji graf nam prikazuje zanimiv trend prekrivanja blokad TRR-jev v 2009 in 2010.

Blo

kada

TR

R 2

009

/ 201

0

vir: www.bonitete.si

10

Blo

kada

pod

jetja

200

9/20

10

vir: www.bonitete.si

0,00

1.000,00

2.000,00

3.000,00

4.000,00

5.000,00

6.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

0,00500,00

1.000,001.500,002.000,002.500,003.000,003.500,004.000,004.500,005.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

Januar 2011

vir: www.bonitete.si

Pla

čiln

i ind

eks

2009

/ 20

10

74,0

74,5

75,0

75,5

76,0

76,5

77,0

77,5

78,0

78,5

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

Še kot zanimivost si spodaj poglejte, na kakšne zneske se vežejo naroki.

Graf prikazuje število razpisanih narokov po mesecih v letu 2009 in 2010 (do konca decembra 2010 ). Krivulji sta precej enakovredni in zaenkrat ni zaznati odstopanj med letoma 2009 in 2010. Padec narokov v juliju in avgustu je posledica sodnih počitnic.

Naroki 2009 / 2010

Naroki v zneskih 2009 / 2010 v tisoč €

Spodnji graf prikazuje povprečni plačilni indeks oziroma plačilne navade slovenskega gospodarstva. Vrednosti plačilnega indeksa se gibljejo med 0 in 100. Višja kot je vrednost indeksa, boljše so plačilne navade.

V 2010 je bilo razpisanih za

5-odstotkov manj gospodarskih narokov v primerjavi

z 2009.

vir: www.bonitete.si

Nar

oki 2

009

/ 201

0

11

2010 2009

Plačilni indeks 2009 / 2010

Nar

oki v

zne

skih

200

9 / 2

010

v tis

oč €

vir: www.bonitete.si

0 € 200.000.000 €€ 400.000.000 € 600.000.000 € 800.000.000 €1.000.000.000 €

0,00

500,00

1.000,00

1.500,00

2.000,00

2.500,00

3.000,00

3.500,00

4.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

123456789

101112

Januar 2011

12

V analizo smo zajeli gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki po SKD sodijo pod gradbeno dejavnost: Gradnja stavb, Gradnja inženirskih objektov in Specializirana gradbena dela.

Analiza gradbene dejavnosti

Finančni trendi gradbene dejavnosti

Trend ustanavljanja in zapiranja gradbenih podjetij

Novoustanovljena in zaprta gradbena podjetja po pravni obliki v 2010

V gradbeništvu v zadnjih dveh letih

81-odstotni padec dobička.

981 več izbrisanih podjetij v 2010 v primerjavi z

novoustanovljenimi.

-2000

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

2006 2007 2008 2009 2010

Zaprti subjekti Novoustanovljeni Razlika

vir: gvin.com

0 €

50.000.000 €

100.000.000 €

150.000.000 €

200.000.000 €

250.000.000 €

300.000.000 €

350.000.000 €

400.000.000 €

450.000.000 €

0 €

1.000.000.000 €

2.000.000.000 €

3.000.000.000 €

4.000.000.000 €

5.000.000.000 €

6.000.000.000 €

7.000.000.000 €

8.000.000.000 €

9.000.000.000 €

2007 2008 2009

Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček EBIT

Gib

anje

gra

dben

e de

javn

osti

po fi

nanč

nih

kaza

lcih

Tren

d us

tana

vlja

nja

in z

apira

nja

grad

beni

h po

djet

ij

vir: gvin.com

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

0100020003000400050006000700080009000

10000

družba s.p.

Zaprti Novoustanovljeni Neto

Graf prikazuje razliko med ustanovljenimi in zaprtimi podjetji po pravni obliki.

V 2010 je bilo le 16-odstotkov več novoustanovljenih sp-jev v primerjavi z zaprtimi.

vir: gvin.com

Nov

oust

anov

ljena

in z

aprta

gra

dben

a po

djet

ja

po p

ravn

i obl

iki

Januar 2011

čisti prihodki od prodaje EBIT, čisti dobiček

zaprti, novoustanovljeni Neto

Plačilne navade gradbenih podjetij v 2010

13

Plačilna nedisciplina gradbenih podjetij v 2010

Plačilna nedisciplina gradbenih podjetij v 2010

Med vsemi gospodarskimi

subjekti, ki plačujejo z zamudo več kot

30 dni, je kar

19-odstotkov podjetij iz gradbene

dejavnosti.vir: www.bonitete.si

na ali pred valuto38%

do 30 dni zamude

44%

nad 30 dni zamude

18%

Graf prikazuje plačilne navade gradbene dejavnosti. Plačilna disciplina je izračunana na podlagi dejanskih računov, izdanih med podjetji.

vir: www.bonitete.si

Blokade gradbenih podjetij

Trend blokad narašča. V 2010 kar

27-odstotkov vseh gradbincev

blokiranih.

34

36

38

40

42

44

46

48

2008 2009 2010

gospodarstvo gradbeništvo

Tveganje je izračunano po Bisnode Failure modelu in napoveduje verjetnost začetka stečaja, prisilne poravnave, izbrisa in likvidacije v naslednjih 12 mesecih. Model izpolnjuje osnovne zahteve novega kapitalskega sporazuma po Basel II ter sledi standardom finančnih institucij. Večje število točk pomeni manjšo verjetnost neuspeha. Vseh možnih točk je 100.

Prim

erja

va tv

egan

ja g

radb

eniš

tva

insl

oven

skeg

a go

spod

arst

va

Gradbeništvo je bilo v 2010 v povprečju 11-odstotkov bolj tvegano od slovenskega gospodarstva.

vir: www.creditcheck.si

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2008 2009 2010

Število subjektov gradbeništvo Delež blokiranih v gradbeništvu

Januar 2011

Zaupajo namBanke, zavarovalnice in finančne institucije

Podjetja

ABANKA D.D.ADRIATIC SLOVENICA D.D.BANKA CELJE D.D.BANKA KOPER D.D.FACTOR BANKA D.D.GENERALI D.D.GRAWE D.D.GORENJSKA BANKA, D.D.HYPO BANK D.D.HYPO LEASING D.O.O.KAPITALSKA DRUŽBA, D.D.LJUBLJANSKA BORZA D.D.NOVA KBM D.D.NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D.POTEZA D.D.PROBANKA D.D.RAIFFEISEN BANKA D.D.SID BANKA, D.D., LJUBLJANASKB D.D.SPARKASSE D.D.SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.UNICREDIT BANKA SLOVENIJA D.D.VOLKSBANK D.D.ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D.ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.ZAVAROVALNICA TILIA d.d.

AVTOTEHNA D.D.ACRONI, D.O.O.ADRIA AIRWAYS D.D.BAYER D.O.O.BTC D.D. LJUBLJANAČASNIK FINANCE, D.O.O.DELO, D.D.DELOITTE D.O.O.DNEVNIK, D.D.ENGROTUŠ, D.O.O.ERNST & YOUNG D.O.O.GB D.D., KRANJGEN-I, D.O.O.GORENJE, D.D.IBM SLOVENIJA D.O.O.INTEREUROPA D.D.INTERFINANCE, D.O.O. KPMG SLOVENIJA, D.O.O.

Državne inštitucije

LEK D.D.LUKA KOPER, D.D.MERCATOR, D.D.MERKUR, D.D.MOBITEL, D.D.OMV SLOVENIJA, D.O.O.PETROL D.D., LJUBLJANAPIVOVARNA UNION D.D.POŠTA SLOVENIJE D.O.O.PRIMORJE D.D.SIEMENS D.O.O.SI.MOBIL D.D.TRIMO, D.D.ZDRUŽENJE MANAGER

DARS D.D.DAVČNA UPRAVA RS

... in drugi

MINISTRSTVO ZA FINANCEMINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVOMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEMINISTRSTVO ZA ZDRAVJEMINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVENACIONALNA FINANČNA DRUŽBA, D.O.O.OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANAVLADA RSZZZS

Bisnode d.o.o. | T: 01 62 02 700 | F: 01 62 02 708 | info@bisnode.si | www.bisnode.siLikozarjeva 3, SI-1000 Ljubljana |

123456789101112131415