Poljanska dolinaŠkofja Loka, Gorenja vas, Žiri

(Seminarska naloga za predmet Bivalna kultura)Vsebina

1

I. O Poljanski dolini........................................................................................................................3

I.1. Statistične informacije......................................................................................................................3

I.2. Ljudje................................................................................................................................................3

I.3. Zgodovina.........................................................................................................................................4

I.4. Arhitektura.......................................................................................................................................6

I.5. Rastje, podnebje in živalstvo............................................................................................................7

II. Škofja Loka..................................................................................................................................8

O mestu:.................................................................................................................................................8

Gospodarstvo:........................................................................................................................................8

Kulturne znamenitosti:...........................................................................................................................9

III. Žiri.........................................................................................................................................12

Lega:.....................................................................................................................................................12

Statistični podatki:................................................................................................................................12

Razlaga imena kraja:.............................................................................................................................13

Značilne obrti:......................................................................................................................................13

Kulturne znamenitosti v Žireh:.............................................................................................................14

Najstarejše hiše in domačije v Žireh:....................................................................................................16

Spomeniki:............................................................................................................................................17

Znani umetniki na Žirovskem...............................................................................................................19

Danes najbolj znani umetniki na Žirovskem:.........................................................................................19

Naravne znamenitosti:.........................................................................................................................19

IV. Gorenja vas – Poljane:..........................................................................................................21

O vasi:...................................................................................................................................................21

Gospodarstvo:......................................................................................................................................21

Kulturne znamenitosti:.........................................................................................................................21

V. Viri in literatura:.......................................................................................................................23

2

O Poljanski dolini

I.1. Statistične informacije

Poljanska dolina je 42 km dolga dolina v porečju Poljanske Sore.

Poteka od Škofje Loke do okolice Žirovske kotline in leži v občinah Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri. Obsega okrog 250 km2 ozemlja na JV Gorenjske.

Na jugu jo obdaja Polhograjsko hribovje, na severu (pri Škofji Loki) Škofjeloško hribovje na zahodu pa Cerkljansko in Rovtarsko hribovje. Po podatkih iz leta 1992 je v Poljanski dolini živelo 12.300 prebivalcev.

Največja naselja v dolini so Žiri, Gorenja vas in Poljane nad Škofjo Loko.

Prebivalci razloženih obcestnih vasi v dolini se ukvarjajo s kmetijstvom in turizmom, po 2. svetovni vojni jih je veliko našlo delo v žirovski obutveni tovarni Alpina, ki je zaposlovala 2000 delavcev.

Med letoma 1985 in 1990 je na Žirovskem Vrhu obratoval rudnik urana. Dolina je poznana tudi po kamnolomu marmorja v Hotavljah. Na dolini je v zadnjih letih opaziti tudi razmah sirarstva. Več kmetij se je poleg pridelave mleka usmerilo tudi v predelavo le tega v mlečne izdelke.

Dolina severno od Poljanske doline, ki se prav tako začenja v Škofji Loki in po kateri teče Selška Sora, je Selška dolina.

Poljanska dolina je omenjena tudi v odlomku iz Peternelovega opisa vojvodine Kranjske: Poljanska dolina ima na več mestih sledove bakrove rude, za katero dandanes stikajo. V eni od stranskih dolin, po kateri sedaj vodi konjska tovorna pot v Cerkno, se nahaja mlačen vrelec Toplice , ki bruha številne mehurčke plina.

I.2. Ljudje

V stari Perziji so pravili nekaj takega, »Čas je kakor reka, neustavljivo teče v eno smer.« in to je resnica. Čas teče vedno naprej, svet se razvija in postaja vse manjši, vse bolj poln in vse glasnejši, a vseeno tu, v dolini Poljanske Sore, življenje teče počasneje. Ukleščena med gozdnatimi hribovji je, ne preveč, ne premalo, odrezano od sveta in tako ljudje tu živijo morda bolj spokojno in umirjeno, kakor drugod. Do nedavnega je bila celo internetna povezava stereotipno kmečka, počasna in dobršen delež časa neobstoječa, a se počasi spreminja.

Kakor v starih časih se kar precejšen del prebivalstva še vedno ukvarja s kmetijstvom, ki ima, kljub neizogibni modernizaciji, še vedno prijeten prizvok arhaičnega sveta. Večje in manjše kmečke domačije so raztresene od sence škofjeloškega gradu, vse do vznožja Žirovskega vrha. Ogromno hektarjev zemlje vzdolž reke Sore je namenjeno kmetijstvu, gojenju

3

krompirja, koruze, žita, razne zelenjave ter živinoreji, sicer v manjšem obsegu pa se pojavljajo tudi sadovnjaki z jablanami, hruškami, češnjami in slivami, nekateri poslovni kmetje pa so svoje domačije celo spremenili v turistične atrakcije. Tam si popotniku poleti lahko privoščijo lonec kislega mleka, lahko jezdijo konje, jeseni uživajo v domačem moštu, čez celo leto pa jim lahko postrežejo z domačo, tradicionalno hrano.

Povsod vzdolž doline je moč videti kozolce, in stare, zgrajene popolnoma na starinski način, in mlajše, morda obnovljene, ali pa zgrajene tako, da ustrezajo današnjim, moderniziranim časom. Starim kmečkim poslopjem so dodani sodobni silosi in garaže za težko mašinerijo, a vseeno se še vedno pojavljajo arhaični plugi, kose in celo žganje še vedno pripravljajo na starinski način … no, morda ne ravno v zarjavelih sodih, kakor nekdaj.

Bogati gozdovi in silno kvaliteten les v teh koncih botrujejo gozdarstvu, živalstvo pa lovcem. Lovsko društvo Sovodenj skrbi za dobrobit živali in rastlin, pazi na bolne ter ogrožene vrste ter skrbi, da se kaka posebej pogosta žival ne razširi preveč, torej si kdaj pa kdaj privošči kako trofejo.

Marmor Hotavlje je znamenita kamnoseška firma in njihov marmor je znan širom svetovne Slovenije, nekdaj pa so bile vasice tod okoli posejane z majhnimi, družinskimi trgovinicami, ki pa so jih že pred časom popolnoma iztrebili veliki trgovci mogotci, a vseeno kje pa tam še najdemo kako šiviljstvo, majhnega frizerja in mesarijo.

Otroci se vzdolž doline reke Sore izobražujejo v štirih osnovnih šolah, kar se pa tiče srednjih šol imajo na voljo le štiri smeri v Škofji Loki in zato ni čudno, da ves čas, sicer večinoma iz Loke in vanjo vozijo avtobusi in vlaki, čeprav so same povezave znotraj doline dokaj slabe. Ljudje so še vedno dokaj verni, vsaj starejša generacija in menim, da do neke mere tudi mlajša. Skoraj na vsakem večjem hribu stoji cerkev in če govorim kar tako, iz glave lahko naštejem sedem cerkva.

Na koncu koncev lahko rečem, da Poljanska dolina še vedno ostaja Raj pod Blegošem, tako pokrajina, kakor njeni ljudje, ki živijo v slogu drug z drugim in naravo, v harmoničnem spoju starega sveta in nove dobe.

I.3. Zgodovina

Zgodnja zgodovina:Gre za zgodbo, ki jo je slišal vsak prebivalec Poljanske doline, ki ga je vsaj enkrat v življenju zanimal izvor njegovega domačega kraja ter njegova zgodovina. Sprva, še v času prazgodovine naj bi tu bilo ogromno jezero, ki se je razprostiralo med največjima hribovjema doline, Škofjeloškim in Rovtarskim hribovjem, ko pa je usahnilo in je od njega ostala le še reka, pa je na njegovem mestu zrasel gozd, vse dokler ga v zgodnjem srednjem veku niso začeli sekati. Povsod je moč videti ostanke jezera, v rodovitni prsti, ki še do danes hrani rastlinje (od izjemno kvalitetne ilovice do bogate temne zemlje), ki pa je dodobra sprana z gladkega belega skalovja. Ko ljudje gradijo nove hiše odkrivajo ostanke školjk in fosilov, vrh hribov med drevesi pa je moč opaziti ostanke privezov za čolne.

4

Obstajajo dokazi, da so naselbine tu obstajale že za čas kovinskih dob, ampak le malo je znanega o takratnih prebivalcih ter njihovi kulturi.

Srednji vek:Zgodovina mesta se začne z letom 973, ko je cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga. Vendar Loka, ki je imenovana v darilni listini, ni današnja Škofja Loka, temveč Stara Loka. Ob sotočju Selške in Poljanske Sore se je v srednjem veku začelo razvijati naselje Loka, ime označuje travnat svet ob vodi in je tedaj obsegala komaj nekaj kmečkih domačij. V prihodnjih tristotih letih se je naselbina začela hitro razvijati in Freisinški škofje so kasneje Škofjo Loko (Tako poimenovano tedaj) postavili za upravno ter gospodarsko središče teh krajev. V listini iz leta 1274 je naselje imenovano kot mesto. Zaradi večje varnosti se je v začetku 14. stoletja zaščitilo z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat, zavarovanih s stražnimi stolpi in je v veliki meri ohranjeno še danes.

Samo mesto je začelo s širitvijo svojega ozemlja relativno pozno. Prvi zapisi o zunanjih naselbinah so šele iz 13 st., ko so s trebljenjem gozdov sledili Sori proti njenemu izviru in na tem območju postavljali vasi ter pašnike. Pogoste so bile preproste gozdarske vasice (Trebija, Sovodenj), ki pa so kasneje na golem hribovju dobile kmečke površine ter pašnike. Temu je botrovalo hitro širjenje ter gospodarski napredek doline in pogosto so v kmetovanju plemiči videli priložnost za dobiček (predvsem v prodaji živine ter kvalitetnega lesa) in tako so t.i. škofjeloški gospodje pokupili po cele vasi ter postali njihovi župani. Številne družine iz vrst tega gospostva še dandanes živijo v imenitnih kmečkih dvorcih, posejanih vse povprek doline.

Kolonizacija okoliških vasi je trajala vse do 17. stoletja in podoba doline (vsaj razdelitev golih travnikov ter gozdov) je odtlej ostala enaka. Medtem so Škofjo Loko doletele številne nesreče, najhujša izmed katerih je bil velik potres leta 1511, poleg tega pa so imeli Škofjeločani venomer težave s kugo in številnimi požari (hiše so bile namreč po večini lesene).

V 15. In 16. Stoletju je prebivalstvo doline doživelo veliko izgubo, ko so Freisinški škofje v spoštovanju dogovora z Bizantinskim cesarstvom v vojno proti Turkom nenehno pošiljali mlade fante in tako je zaradi pomanjkanja delavcev na kmetijah prišlo do velike lakote. Čeprav se sami Turki niso nikoli prebili tako daleč v Slovenijo pa še do danes ostajajo znani kot najhujše zlo, ki je doletelo naš narod, morda so, na trenutki, še celo bolj zloglasni kakor Nacistični Nemci.

Novi vek:Novi vek je Poljansko dolino zaznamoval predvsem z Ivanom Tavčarjem, slovitim slovenskim pisateljem, ki je ustvarjal na Visokem in pisal o teh krajih. Poleg tega pa so Poljanci ostali sorazmerno oddaljeni od preostalega sveta, saj jih niso dosegle vojne, niti Napoleonove ideje v tako močnem smislu, da bi povzročile kakšno pretirano spremembo. Prva velika sprememba je bila prva svetovna vojna, pa tudi med to se tu niso odvijale pretirano pomembne bitke. Za razliko od drugih, morda bolj razvitih predelov Slovenije, Škofja Loka tedaj še ni imela železnica, so se pa začeli odpirati rudniki živega srebra na Sovodnju in rudnik železa (v katerem so kasneje odkrili uran) zunaj Gorenje vasi.

20. stoletje in druga svetovna vojna:

5

Ž takoj po letu 1918, ko se je končala prva svetovna vojna, so se začele razvijati teorije o tem, kako naj se v prihodnji vojni to ozemlje bolje zaščiti in tedaj je nastala ideja o izgradnji Rupnikove linije, sistema utrdb, ki naj bi varoval Kraljevino Jugoslavije na ozemlju od Reke na jugu vse do Žirovskega vrha, z najpomembnejšim delom, potekajočim prav skozi Poljansko dolino. Zgrajena je bila leta 1935 pod vodstvom slovenskega generala in politika Leona Rupnika, a nikdar ni služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo, leta 1941, med aprilsko vojno. Med tem spopadom (6. Do 17. April 1941) Jugoslavijo izgubi in naposled le kapitulira, kar pripelje do nacistične okupacije teh krajev in posledično tudi na delitev prebivalstva na Partizane (socialistične borce za Jugoslavijo) ter Domobrance (Kolaborante s Tretjim Reichom). Med vojno sta tu pomembni dve veliki skladišči orožja (Trebija in Žiri), ki sta obenem služila za vojaške štabe za pretežno domobransko prebivalstvo. Po končani vojni so oba skladišča zaprli, veliko orožja pa je bilo izgubljenega, prav tako so bili vsi železni deli bunkerjev Rupnikove linije pokradeni ter prodani kot staro železo.

I.4. Arhitektura

Arhitektura stanovanjskih hiš: Škofjeloško – Cerkljanski tip:

Na območju Poljanske doline prevladuje Škofjeloško – Cerkljanski tip hiše. Ta hiša spada pod Alpski tip hiš. Takšne hiše se pojavljajo po celotni kotlini. Gre za veliko, dvonadstropno z dvokapno streho brez čopov.

Na njej odkrivamo veliko majhnih oken, širok napušč, po zunanjem videzu pa je blizu notranjski varianti osrednjeslovenske hiše. Zelo dober primer take hiše je dvorec na Visokem.

Kozolci:

Na območju poljanske doline, se pojavljata dva različna tipa kozolcev: Enojni oziroma stegnjeni kozolec ter pravi toplar.

6

dvorec Visoko

I.5. Rastje, podnebje in živalstvo

Podnebje:

Podnebje je zmerno celinsko , a zaradi visoke nadmorske višine in bližine Alp že dobiva značaj gorskega podnebja. Zime so mrzle, poletja topla, količina padavin je velika, v pomladnih, jesenskih in zimskih mesecih pa je pogost temperaturni obrat ali t.i. inverzija.

Rastje:

Prevladuje predvsem mešani gozd (smreka in bukev)

Veliko površin, pa je namenjeno obdelovanju (kulturno rastje – njive, polja, sadovnjaki… pašniki)

Živalstvo:

Avtohtone živalske vrste (stalne živalske vrste) so srna, lisica, jazbec, kuna, zajec in gams; Občasno pa se na tem območju pojavljajo divja svinja, jelen, rjavi medved in kormorani.

7

Škofja Loka

O mestu:

Škofja Loka je najlepše ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji, obenem pa tudi največje mesto v Poljanski dolini in hkrati tudi njen začetek na vzhodni strani. Leži ob sotočju Poljanske in Selške Sore ter na prehodu iz Sorškega polja v razgibano pokrajino Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja. Je izobraževalno, kulturno in gospodarsko središče Poljanske doline, obenem pa tudi upravno središče ene njenih občin, občine Škofja Loka.Mesto obsega 142 kvadratnih kilometrov, pod to ozemlje pa spada samo mesto, gozdovi in polja ter druge obdelovalne površine, sama občina pa obsega 62 naselji in meji na občino Gorenja vas-Poljane (tudi ta je del Poljanske doline), Železniki, Medvode in Dobrova-Polhov Gradec. V občini živi okoli 22 tisoč prebivalcev, od tega jih kar polovica živi v samem mestu.

Gospodarstvo:

Prevladujoča gospodarska panoga v Škofji Loki je industrija (povezana predvsem z železniško postajo ter veliko industrijsko cono), dobro zastopane pa so tudi razne storitvene dejavnosti, medtem ko kmetijstvo vse bolj izgublja na pomenu (čeprav se na obrobju mesta še vedno nahaja pomembno polje pšenice in koruze v lasti državi), a vseeno ga je še vedno moč opaziti na poselitvi ljudi zunaj mesta, zgradbi hiš in pa razdelitvi površine. Za Škofjo Loko je značilna dvojna migracije: Večina ljudi, ki delajo v samem mestu se tja vozi vsak dan, medtem ko Škofjeločani po navadi delajo zunaj mesta. Samo mesto ima tudi dobro razvito družbeno infrastrukturo, pomembno srednješolsko središče (v katerem se nahaja več srednjih šol, vključno z gimnazijama) ter največji zdravstveni dom v dolini.

8

Kulturne znamenitosti:

I. Nunska cerkev Marije Brezmadežne

Gre za največjo cerkev v okolici Škofje Loke. Stavba stoji direktno pod Škofjeloškim gradom in je bila zgrajene leta 1358, leta 1669 pa je bila po velikem požaru prenovljena v današnjo baročno podobo. V notranjosti se nahajajo dragoceni nagrobniki, kamnita baročna prižnica, na fasadi pa je relief križanja. Ob reformah leta 1782 je cerkev postala samostan Klaris, po njegovem razpustu pa so ga prevzele Uršulinke, ki so kasneje ustanovile tudi šolo v gradu.

II. Kapucinski most

Za gradnjo mosta se skriva ironična zgodba škofa Leopolda, ki ga je dal zgraditi v 14. Stoletju, kasneje pa je med ježo skupaj s konjem padel z njega in utonil v brzicah reke Sore pod njim. Most je narejen iz rezanega kamna, odlikuje pa ga nepopoln arhitekturni lok v obliki polkroga. Most je bil obnovljen leta 1888; dodali so mu jekleno ograjo in nanj postavili spomenik z loškim grbom. Most je eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednjeveški Evropi.

9

III. Homanova hiša

Gre za star meščanski dvorec, ki ga sestavljen iz treh poslopji, sam videz pa ohranja iz prenove v 16. stoletju, ki jo odlikujejo gotski in nekaj renesančnih elementov. V samem dvorcu se nahaja znamenita slaščičarna in gostilna, v kateri so stalno razstavljene številne slike, v njej pa je slikal tudi impresionist Ivan Grohar (Rojstni kraj »Loke v snegu«)

IV. Kašča

Gre za eno najznamenitejših struktur v mestu, ki jo je po potresu leta 1511 dal škof Filip temeljito prenoviti v renesančnem slogu. Poleg gradu je bila to najpomembnejša stava fevdalnih gospodov in škofov, saj so v njej shranjevali žita in vino, kot simbol fevdalnega zatiranja v gospodarskem smislu pa jo omenja tudi Ivan Tavčar v svoji Visoški kroniki. Danes se tam nahaja uspešna pivnica in vinoteka.

V. Kužno znamenje

Gre za baročno znamenje posvečeno devici Mariji, ki ga je ljudstvo postavilo leta 1751, v zahvalo za odvrnitev kuge in požara. Sestavljajo ga trije kipi na podstavku v obliki oltarja, ki so dvignjeni na stebrih z jonskim kapitelom (razširjen podstavek na stebru). Skulptura je v celoti narejena iz znamenitega škofjeloškega konglomerata, pod samo konstrukcijo pa spada tudi kamniti vodnjak, postavljen leta 1883 (kvadratna prizma z dvema kipoma školjk in dodanim okrasnim vrčem ter mestnim grbom).

10

VI. Škofjeloški grad

Točna letnica izgradnje je neznana, a so ga Freisinški škofje najverjetneje zgradili kmalu po prejemu ozemlja. V listini iz leta 1202 je poimenovan kot »Forta Firma« oziroma trdna trdnjava. Grad je bil sedež skrbnika ali glavarja (ki ni bil pravi gospodar), bil pa je tudi glavna rezidenca škofov, kadar so prišli na obisk. V potresu je bil grad skoraj popolnoma porušen, obnovil ga je škof Filip. Na grajskem dvorišču se je nekoč nahajal mogočen štirikoten stolp, od katerega so restavrirane zgolj tlorisne mere,. Danes je grad prenovljen in je del Loškega muzeja. Tako se v njem nahajajo zgodovinska, kulturna, umetniška, etnološka in prirodoslovna bogastva škofjeloškega ozemlja.

11

Žiri

Lega:

Žiri ležijo v Žirovski kotlini, s katero se končuje Poljanska dolina. Kraj se nahaja na nadmorski višini 478 metrov. Žiri na severozahodni strani omejujejo pobočja Žirovskega vrha, na vzhodu Goropeški grič, ki se končuje z Vrhom sv. Treh kraljev, na jugu se zvrstijo zavraška, dolska, vrsniška in ledinska planota, na zahodu pa Mrzli vrh s Koprivnikom.

Geografsko se nahajajo na stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Notranjske in Primorske, ter ob naravni razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem.

Statistični podatki:

- Število prebivalcev: 4.979- Površina občine: 49,2 km2- Število gospodinjstev: 1278 - Število podjetij: 305

Naselja: Brekovice, Breznica pri Žireh, Goropeke, Izgorje, Jarčja Dolina, Koprivnik, Ledinica, Mrzli Vrh, Opale, Osojnica, Podklanec, Ravne pri Žireh, Račeva, Selo, Sovra, Zabrežnik, Žirovski Vrh.

12

Razlaga imena kraja:

Prva domneva: Ime Žiri izvira iz plodu bukovega drevesa - žira, kar bi bilo mogoče, saj so bili v davnih časih v okolici Žirov veliki bukovi gozdovi.

Druga domneva: Krajevno ime izhaja iz imena Močvirje. Menda je bilo v davnih časih na tem ozemlju jezero. To je mogoče, saj so globoko v zemlji našli, mogočne korenine hrastovih dreves. Ponekod je zemlja še vedno močvirnata, del Žirov pa se imenuje Na jezerih. Iz imena Močvirje, se je sčasoma izoblikovalo ime Čvirje, kasneje Žirje in končno Žiri.

Značilne obrti:

Kraj je zelo znan tudi po čipkarstvu (klekljarstvu) ter čevljarstvu.

13

Kulturne znamenitosti v Žireh:

I. Farna cerkev svetega Martina v Žireh

Ob glavni cesti stoji farna cerkev sv. Martina. Posvečena je bila 11. novembra 1912 leta. Cerkev je zgrajena v neoromanskem stilu in je dolga 47m, široka 24m ter visoka 16m. Okrog 60m visoko se dvigata dva zvonika, v katerih so zvonovi. Največji je težak kar 3500kg. Prvotna cerkev naj bi stala na tem mestu že v 9 stoletju n.š. , vendar ni oprijemljivejših dokazov za to trditev. Edini dokaz je omemba v Fraiziškem dokumentu objavljenem 3. maja leta 1384.

Glavni oltar, s kipoma Sv. Štefana in Sv. Andreja, je izdelal Ivan Pengov iz Ljubljane. Križev pot je reliefen in je delo Zorattijeve delavnice iz Maribora. Okviri za križev pot so delo arhitekta Vurnika. Zelo znamenit je mozaik sv. Martina iz leta 1913, ki je delo L. Forstnerja.

V cerkvi je lepa prižnica s številnimi simboli evangelistov.

Cerkev se ponaša z mogočnimi orglami, ki imajo preko 3000 piščali.

II. Podružnična cerkev Sv. Ane na Ledinici

Cerkev sv. Ane na Ledinici ima zelo lepo lego, saj stoji na vzpetini v zahodnem delu kotline in je vidna daleč naokrog. Zaradi bližine Žirov je priljubljena točka za sprehajalce.

Cerkev velja za enega izmed redkih "biserov" žirovske arhitekture. Prvič je bila omenjena v urbarju iz leta 1501. Takrat je bila posvečena sv. Ožboltu. V drugi polovici 17. stoletja so jo skoraj v celoti podrli in na novo pozidali v baročni obliki. Kasneje so jo posvetili sv. Ani.

14

Cerkev ima pravokotno ladjo in banjast strop. Prostor okrog oltarja je ločen od ostalega dela z močnim slavolokom. Levo in desno v ladji je po ena bočna kapela. Oltarjev je pet.

Glavni je rokokojski in je posvečen sv. Ožboltu, oltar na desni Jobu in Janezu Nepomuku, levi oltar v bočnih kapelah sv. Križu, desni pa sv. Florijanu. Glavni oltar je delo Franca Lederwascha iz Stražišča, leta 1864 pa ga je prenovil Štefan Šubic.

Ledinška cerkev ima močne zvonove, ki se slišijo daleč naokrog.

V tej cerkvi potekajo maše le občasno – predvsem poročne, zaradi dobre akustičnosti, lepe lege, pa v njej organizirajo koncerte zborovskega petj

III. Podružnična cerkev Sv. Lenarta na Dobračevi

Blizu glavne ceste, ki vodi skozi Žiri, stoji cerkev sv. Lenarta, ob njej pa je žirovsko pokopališče.

Prvotno je bila preprosta gotska cerkev, kasneje pa so ji dodali baročni prizvok. Ima tri baročne oltarje. Glavni oltar je posvečen sv. Lenartu, levi stranski sv. Antonu Padovanskemu, desni pa sv. Lovrenciju ali Lovrencu. Glavni oltar ima tabernakelj, ki se vrti na vreteno, kar je pri nas redkost. Cerkev ima še kor in prižnico, ki je delo Štefana Šubica ter Križev pot, delo Ivana Puca iz okrog leta 1900.

15

Najstarejše hiše in domačije v Žireh:

I. Matevžkova domačija

Ob cesti, ki vodi iz Žirov proti Smrečju stoji zanimiva domačija imenovana Matevžkova domačija. Stanovanjski del hiše je zgrajen iz opeke in je tipični primer popularne arhitekture zasnove Gorenjske regije. V domačiji je že v vhodni veži moč videti ohranjene oboke ter tudi črno kuhinjo imenovano kamra. V hiši je zelo dobro ohranjen inventar, ki je po večini nastal proti koncu 19. stoletja; drugače pa je bila notranjost preurejena za namene počitniške hiše. V Matevžkovi domačiji je bil rojen umetnik Franjo Kopač ter njegov sin, arhitekt Vlasto Kopač, ki je tudi ohranitelj izvirne podobe domačije. Lesen dvojen okvir s tremi okni je opremljen z datumom 1879.

II. Domačija pri Šinkovcu

To je najstarejša zidana hiša v Žireh, ki ni doživela predelav in jo zato še vedno lahko vidimo v prvotni podobi. Ne ve se natančno kdaj je bila hiša zgrajena. Obstajata dve možnosti; leto 1688 ali leto 1788. Na fasadi je še vidna letnica, ki jo na prvi pogled beremo kot 1688. Verjetno je bolj prava letnica 1788 saj je takrat prišlo do menjave lastništva. Iz leta 1688 pa ni nobenih zapisov o tej hiši (vse zidane hiše so bila takrat popisane)

16

Spomeniki:

Spomenik padlim v 1. svetovni vojni

Spomenik žrtvam povojnih pobojv

Spominska plošča na rojstni hiši Leopolda Suhadolčana

Spomenik slovenskemu skladatelju Antonu Jobstu

17

Galerije in muzeji:

I. Stara šola z muzejem

Stara šola z muzejem spada med najstarejše stavbe v Žireh. Stoji ob glavni cesti, v neposredni bližini križišča, iz katerega vodijo poti proti Idriji, Logatcu in skozi Žiri. Stavba je bila nekoč last freinsiških škofov, skozi čas pa je večkrat menjala svojo namembnost. Po pripovedovanju naj bi bila za takratne čase najlepša stavba Žirov, služila naj bi tudi kot pristava za oddih in lov in so v njej tudi prenočevali. Kasneje je bila v njej šola. V njej so stanovali učitelji in nekateri pomembni ljudje. Njej prvotni izgled je spremenjen, saj so jo večkrat obnavljali.

Danes je lastnik muzeja v Stari šoli občina Žiri. V njem najdemo stalne zbirke, kot so vojaška, čevljarska in klekljarska. 25. maja 1980 pa je bila tudi otvoritev stalne zbirke slikarjev.

II. Galerija DPD svoboda

V galeriji so na voljo številne razstave, tako domačih slikarjev in kiparjev kot tudi razstave drugih umetnikov. V tej galeriji se odvijajo tudi številna predavanja in knjižne predstave.

III. Galerija klekljane čipke Primožič

V tej galeriji je stalna razstava klekljane čipke na Žirovskem. Na voljo je ogled starih čipk ter starih čipkarskih pripomočkov.

18

Znani umetniki na Žirovskem

Prvi med znanimi umetniki na Žirovskem je bil Janez Kavčič – Travnkar, podobar in rezbar ki se je rodil 27. Aprila 1865 pri Krogarju na Ledinici.

Danes najbolj znani umetniki na Žirovskem:

Tomaž Kržišnik (slikar oblikovalec in fotograf) Anton Jobst (znani organist in učitlelj glasbe) Primož Suhadolčan (slovenski pisatelj, rojen v Žireh) Stane Kosmač (akademski slikar in učitelj)

Naravne znamenitosti:

I. Matjaževe kamre

Matjaževe kamre se nahajajo na poti iz Logatca proti Žirem – natančneje med Rovtami in Žirmi. Narava je ustvarila jame imenovane Matjaževe kamre, kjer so arheologi našli sledi neandertalcev. Pri izkopavanju so našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov. Domačini so jamo uporabljali predvsem kot zavetišče za kurišča ter kamnito orodje, ki so ga uporabljali v kameni dobi. Najdbe v Sovri, ki je na pol poti med Logatcem in Žirmi, so stare okoli 50.000 let in so do danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem.

II. Kamnita miza v Ravnah

Kamnita miza je skrita v gozdu na poti iz Žirov proti Ravnam, v Rupi. Kamnita miza je posebnost, ki jo je ustvarila narava, ko je položila dve skali eno na drugo tako, da ob pogledu nanju dobimo občutek, da gledamo dejansko mizo. Miza je visoka nekje od 3 do 4 metrov ter 5 metrov široka.

19

III. Račevsko ali smreško jezero

Račevsko ali smreško jezero se nahaja v bližini Žirov, natančneje ob cesti Žiri – Smrečje. Jezero je poznano predvsem po svoji posebnosti. To jezero je namreč presihajoče – včasih je povsem suho, včasih povsem polno vode. Globina jezera je bila na najgloblji točki izmerjena celo 5.5 metra, medtem ko je dolžina jezera merjena na diagonali severovzhod-jugovzhod dosegla celih 134 metrov. Od jezera vas vodi pot naprej na hrib Sv. Treh Kraljev, kjer se lahko spočijete od hrupov in mestnih vrvežev, ter se pri tem naužijete prelepih pogledov na Žiri in okolico v objemu mirne in spokojne okolice.

IV. Maršotna jama

Maršotna jama se nahaja na Ledinici pod cerkvijo Sv. Ane. V jami je tunel, ki vodi v cerkev Sv. Ane. Tunel in jama sta v času Turških napadov domačinom predvsem pomenila zavetišče in varno skrivališče. O Maršotni jami so poznani tudi razni miti, ki pripovedujejo o “babnici” Maršoti, ki je živela na Ledinici, a je bila vsem domačinom v napoto, zato se je v begu pred njimi preselila v jamo, v njej živela in tudi umrla. Mnogi menijo, da so v jami še dandanes skriti njeni zakladi.

20

Gorenja vas – Poljane:

O vasi:

Gorenja vas je ena izmed večjih vasi v občini Gorenja vas – Poljane ter hkrati tudi njeno uradno središče, in tretja največja naselbina v Poljanski dolini. S svojo knjižnico, zdravstvenim domom ter veliko osnovno šolo (Osnovna šola Ivana Tavčarja) je tudi pomembno družbeno središče, zaradi številnih starinskih kmečkih domačij, krasne cerkve, galerije in muzeja pa je tudi izjemno kulturno mesto.

Gospodarstvo:

Gospodarstvo Gorenje vasi odlikujeta dva projekta umetnega razvoja industrije ter kmetijstva. V projektu industrijske cone Todraž spodbujajo predvsem razvoj kmetijstva, z njim povezanimi tradicionalnimi obrtmi (Usnjarstvo, čevljarstvo, platnarstvo, predelava kamna …) ter okolju prijazno industrijo (v čemer je najbolj opazno dokončno zaprtje rudnika urana). Industrijska cona Dobje pa je bolj industrijsko usmerjen projekt, pri katerem so bile največje firme teh krajev pozvane, da pomagajo obnoviti in razviti infrastrukturo vseh mest znotraj te občine. Najbolj odmevni ponudnik je vsekakor Topos Hotavlje in z njihovo pomočjo so prenovili kanalizacijski sistem Gorenje vasi, tekom let so obnovili cestno povezavo Gorenja vas – Žiri, v sami vasi ter okoliških krajih se napeljuje optični kabel za internetno povezavi ipd. Skratka v teh krajih odkrivamo tri poglavitne vrste gospodarstva in sicer kmetijstvo, lesna industrija (tovarna Jelovica) ter industrija predelovanja kamna (Marmor Hotavlje)

Kulturne znamenitosti:

21

I. Galerija Krvina

Gre za največjo prodajno galerijo v tem okraju. Galerija je v zasebni lasti, v njej pa razstavljajo dela domačih ter tudi tujih avtorjev, obenem pa se v njej nahaja stalna muzejska zbirka preteklosti Gorenje vasi, s poudarkom na razvoj kmetijstva. Na njenem pročelju stoji freska svetega Jurija z zmajem, ki jo je naredil lokalni umetnik Ivan Gluhodedav.

II. Muzej Vlastje Simoniča

Ta muzej je edini v gorenjevaškem prostoru in sicer gre za razstavljeno zbirko predmetov tako ali drugače povezano s fotografijo, pokojnega fotografa Vlastje Simoniča. To je prva zbirka starih fotoaparatov, filmskih kamer, dia, filmskih projektorjev in domače ter tuje fotografske literature.

III. Kmetija pri Mraku v Volči

Kmetija, nekdaj tudi gostilna, predstavlja primer bogate velike domačije s ''trškimi'' vzori. Stoji ob vstopu v naselje Volča. Sestavljata jo nadstropna zidana stanovanjska hiša z letnico nastanka 1725, na hišnem tramu in letnico prenove in dozidave, 1881, na enem od portalov ter nadstropno zidano gospodarsko poslopje, hlev s senikom v nadstropju, ki je tlorisno oblikovano v obliki črke L.

22

Viri in literatura:

http://www.skofjaloka.si

http://www.skofjaloka.si

Ustna pričevanje

Uradne kronike vasi Trebija

Uradne kronike občine Gorenja vas – Poljane

Brošura mestnega muzeja Škofja Loka

Žirovski občasnik

23