1

BOG VIDI, KO SO OTROCI ŽALOSTNI

_________________________________ Uporaba lekcije za odrešene in neodrešene otroke

- za otroke, kjer v njihovi družini vlada prepir

- za otroke, ki jih drugi zavračajo, ker so drugačni - za otroke, ki so izpostavljeni močnemu pritisku vrstnikov in so v skušnjavi, da bi

storili nekaj napačnega, npr. kradli, pili alkohol, si ogledovali »umazane« - slike ali filme

- za otroke, ki so jih drugi prizadeli in se morajo naučiti odpuščati

Original: God cares Besedilo: Paul Reid

Ilustracije: Tim Shirey Prevod: Alenka Camloh Mrđenović

Pregledala Dubravka Turinski Odgovorna oseba: Zvonko Turinski

OPOZORILO! Slikovna gradiva lahko kupite v večini CEF-ovih pisarn in spletnih trgovin. Za seznam CEF-ovih pisarn in spletnih trgovin v Evropi obiščite www.teachkids.eu/si in kliknite na »Lokacije«.

VESELA NOVICA® Gornji Rudnik II/15 1000 LJUBLJANA

_________________________ Izdajatelj besedila: Evropski CEF

Kilchzimmer CH – 4438 Langenbruck – Švica

Copyright © 2000 European Child Evangelism Fellowship® Vse pravice pridržane. Uporabljeno z dovoljenjem.

Uporaba samo v osebne, neprofitne in nekomercialne namene. Obiščite www.teachkids.eu/si glede vseh podrobnosti dovoljenja.

2

VSEBINA 1. Zavržen od ljudi – sprejet od Boga (Jefte) 4 2. Tujka, ampak dobrodošla (Ruta) 10 3. Čist med nečistimi (Samuel) 16 4. Nauči se odpustiti (Peter) 22 5. Ljudje so ga zaničevali, Bog pa mu je odpustil (Levi) 27

3

Pregled lekcij

Lekcija Glavno učenje Uporaba Zlata vrstica 1 Zavržen od

ljudi – sprejet od Boga (Jefte) Sod 11,1–12,7 Heb 11,32

Bog sprejema ljudi, ki mu zaupajo, in jih uporabi.

Neodrešeni: Zaupaj Gospodu; rešil te je kazni za tvoje grehe. Odrešeni: Zaupaj Bogu v vsaki težavi. Naj te uporabi, da boš pomagal drugim v stiski.

Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti (Jl 2,13).

2 Tujka, ampak dobrodošla (Ruta) Rut 1–4

Bog ima vse ljudi enako rad in so mu vsi enako dragoceni.

Neodrešeni: Zaupaj Bogu; odpustil ti bo in te očistil. Odrešeni: Zaupaj Bogu, ko te drugi zavračajo.

Ponovite Jl 2,13.

3 Čist med nečistimi (Samuel) 1 Sam 2,12–26 1 Sam 3,1–21

Bog lahko očisti in ohrani čistega tistega, ki mu zaupa.

Neodrešeni: Zaupaj Bogu; očistil te bo greha. Odrešeni: Zaupaj Bogu; ohranil te bo čistega.

… operi me, da postanem bel bolj kot sneg (Ps 51,9).

4 Nauči se odpustiti (Peter) Mt 18,21–35

Bog vsakomur ponuja odpuščanje.

Neodrešeni: Sprejmi Božje odpuščanje; to je prvi korak, da boš lahko odpustil drugim. Odrešeni: Odpusti tistim, ki so te prizadeli.

Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu (Ef 4,32).

5 Ljudje so ga zaničevali, Bog pa mu je odpustil (Levi) Lk 5,27–32

Bog lahko odpusti grehe in spremeni življenje.

Neodrešeni: Kliči Gospoda, da ti odpusti. Odrešeni: Zahvali se Bogu, da ti je odpustil, in mu zvesto služi.

Ponovite Ef 4,32.

4

1. lekcija Zavržen od ljudi, sprejet od Boga (Jefte) Oris lekcije Glavno učenje: Bog sprejema ljudi, ki mu zaupajo, in jih uporabi. Uvod: Jefte se doma ni mogel veseliti. Jedro:

- Jefteja so izgnali iz družine in dežele. - Okrog sebe zbere skupino malopridnežev. - Amonci napovejo Izraelcem vojno. - Izraelski voditelji povabijo Jefteja, naj postane poveljnik njihove vojske. - Jefte se neuspešno pogaja z Amonci. - Sveti Duh da Jefteju moč, da porazi Amonce. - Jefte je šest let sodnik v Izraelu. - Omenjen je med junaki vere v Heb 11.

Pregled lekcije Svetopisemske vrstice: Sodniki 11,1–12,7; Pismo Hebrejcem 11,32 Glavno učenje: Bog sprejema ljudi, ki mu zaupajo, in jih uporabi. Poudarek za neodrešene otroke: Zaupaj Gospodu; rešil te je kazni za tvoje grehe. Poudarek za odrešene otroke: Zaupaj Bogu v vsaki težavi. Naj te uporabi, da boš pomagal drugim v stiski. Cilj učenja: Ta lekcija je bila napisana predvsem z mislijo na otroke, ki se počutijo zavrnjene v svoji družini. Njen cilj je, da bi zaupali Gospodu, ki jih ljubi. Rad bi jih sprejel kot svoje otroke in jim pomagal v vsaki stiski. Uporaba: Lekcija je posebno primerna za delo z otroki, ki izvirajo iz nekrščanskih, še zlasti iz razbitih družin. Lahko jo uporabite tudi v sirotišnicah ali poboljševalnih domovih. Zlata vrstica: Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti (Joel 2,13). Slikovno gradivo: Slike 1–1 do 1–6; karton z glavnim učenjem (gl. str. 17 izvirnika); zemljevid Izraela v Jozuetovem času in v času sodnikov. Učne metode in ponavljanje Skupinsko delo: Na določenem mestu v lekciji se lahko otroci udeležijo skupinskega pogovora. Za to potrebujete fotokopije štirih vprašanj. Dajte eno kopijo vsakemu pomočniku, ki vodi skupino pri kratkem pogovoru (3–4 minute). Med učenjem lekcije berite kratke stavke iz pomembnih vrstic svetopisemskega odlomka. Na primer: Sod 11,1a; 11,29a; 11,32b. Še bolje je, če te stavke preberejo pomočniki ali starejši otrok (ki se je prej na to pripravil). Za ponavljanje so na voljo vprašanja za ponavljanje in učna dejavnost (kartica »Bog te ljubi«) za domov. Lekcija Slika 1–1 Jefteju je bilo doma težko. Njegovi mlajši bratje niso hoteli, da stanuje pri njih. Bili so namreč le njegovi polbrati. Vsi so sicer imeli istega očeta, ki mu je bilo ime Gilead. Niso pa imeli iste matere. Jefteja mama je bila druga ženska kot mama drugih. S tem se je začela jeza. Njegov

5

oče je bilo skupaj s to drugo žensko. Nista bila poročena, ampak sta imela skupaj otroka, Jefteja. Potem je tudi žena, ki je bila poročena z Gileadom, dobila več sinov. In ti drugi sinovi so zdaj sovražili Jefteja, svojega polbrata. »Zakaj ta stanuje pri nas?« so se pogovarjali med sabo. »Saj vendar ne spada zares k družini. Naša mama ni njegova mama. Nekega dne bodo nastopile težave, ker je najstarejši! Jefte bo dobil večino dediščine, ko se Gilead, naš oče, enkrat postara in umre. Ne smemo dovoliti, da bi prišlo tako daleč! Dajmo, naženimo ga!« Vsakič, ko so njegovi polbratje kričali nanj, je Jefte videl sovraštvo v njihovih očeh. Verjetno se je spraševal: »Zakaj so tako besni name? Saj vendar nisem jaz kriv, da je bil moj oče s to drugo žensko, da je zanosila in da sem prišel na svet. Moj oče je tisti, ki se je slabo obnašal, ne jaz! Le kaj nameravajo? Kaj mi bodo storili? Ali me bodo pretepli ali se me povsem znebili? Strah me je, da se bo nekega dne zgodilo nekaj strašnega!« Mogoče se tudi ti počutiš podobno kot Jefte. Morda te kateri od tvojih bratov in sestra (ali polbratov in polsestra) ne sprejema takšnega, kot si. Imaš občutek, da ne spadaš v svojo družino, in morda se sploh ne počutiš zaželenega. Ali pa ti tvoji sošolci ali otroci iz tvoje ulice dajejo vtis, da si nezaželen. Ne marajo te. To je zate gotovo zelo hudo in si zaradi tega včasih žalosten. Vendar obstaja nekdo, ki te ima rad. To je Bog. On nam pravi v svoji besedi, Svetem pismu, da ima tebe in mene veliko raje, kot te lahko ima katerikoli človek (Jn 3,16). Bog je ljubil tudi Jefteja v njegovi nesrečni družini. Slika 1-2 Nekega dne se je zgodilo to, česar se je Jefte že dolgo bal. Njegovi bratje so ga nagnali. Veš, kaj so mu rekli? To beremo v Svetem pismu (preberite vrstico iz Svetega pisma, lahko jo prebere tudi starejši otrok): »Ne moreš imeti deleža v hiši našega očeta, ker si sin druge ženske« (Sod 11,2b). S tem so mu rekli: »Ne spadaš k naši družini in ne želimo te več imeti pri nas.« Ubogi Jefte! Kaj naj zdaj naredi? Skupaj poiščimo odgovor v Svetem pismu (preberite vrstico iz Svetega pisma, lahko jo prebere tudi starejši otrok): »Tedaj je Jefte pobegnil pred svojimi brati« (Sod 11,3a). Pobegnil je, preden bi mu storili še kaj hujšega. Zbežal je od svoje družine, od doma. Celo iz dežele! Samo stran! Čim dlje! Stran od teh ljudi, ki so z njim ravnali kot z izmečkom! Ubogi Jefte! Ali tudi ti kdaj razmišljaš tako kot Jefte: »Nisem zaželen. Nihče me ne mara!«? Pač! Bog te ima rad, zelo rad. Vendar ne zato, ker bi bil ti tako dober. Vsak je naredil že veliko slabih stvari, ki Bogu niso všeč in jih je prepovedal. Ali v srcu še nisi imel jeznih in sovražnih misli – tako kot Jeftejevi bratje? Kakšne besede uporabljaš? Grde? Umazane? Ali si se že kdaj zlagal? Potem si bil neposlušen Bogu. V Svetem pismu nam namreč pravi: »Govorite resnico« (Ef 4,25). Ali si že jezno kričal na druge? Ali si prizadel druge ali vzel stvari, ki ti ne pripadajo? Potem nisi bil poslušen Bogu. Kajti Bog pravi: »Ne kradi!« (2 Mz 20,15). Vse te napačne stvari delaš, ker je to v tvoji grešni naravi. To pomeni: Delaš slabo, tudi če tega sploh ne želiš. Ne uspe ti, da bi prenehal s tem. Greh je v Božjih očeh tako slab, da mora biti kaznovan. Grešil si, zato si zaslužiš, da bi bil kaznovan. Vendar je Bog kaznoval svojega edinega Sina, Gospoda Jezusa, namesto tebe. Tebi želi odpustiti!

6

Zato je moral Jezus na križu pretrpeti strašno trpljenje. Nikoli ni naredil ničesar narobe. Bil je popoln. Umrl je za to, kar smo naredili napačnega mi. Zato, ker nismo poslušali Boga. Vendar Jezus ni ostal mrtev! Božji Sin je vstal in živi. Danes in za vedno. Zdaj želi k Bogu pripeljati vse, ki verujejo, da je vzel nase njihovo kazen. Tudi tebe želi pripeljati k Bogu. In ko prideš po Jezusu k Bogu, te bo Bog sprejel kot svojega otroka. Potem bo sam Bog tvoj nebeški Oče, ki te ima rad. To je čisto resnično! Bog želi, da prideš k njemu po Jezusu. Pridi še danes. Prosi ga, naj ti odpusti vse grehe, saj je Jezus že vzel nase kazen zanje. Prosi ga tudi, naj te sprejme kot svojega otroka. Zanesi se na to, da bo Bog to storil. Še enkrat ponovimo besede naše Zlate vrstice: »Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti« (Jl 2,13). Bog je milostljiv in usmiljen. Drugače rečeno: Je ljubezniv in prijazen. Odpustil ti bo in te sprejel, čeprav si tega ne zaslužiš. Bog te bo sprejel, če se spreobrneš k njemu. Če nisi povsem prepričan, kako se lahko spreobrneš k Bogu, pridi po koncu kluba k meni. Z veseljem se bom osebno pogovorila s tabo in ti podrobneje razložila, kako lahko narediš ta zelo pomembni korak. Bog ti bo odpustil in ti pomagal. Ali misliš, da je pomagal tudi Jefteju? – Ja, seveda! Potem ko je Jefte pobegnil iz domovine, se je naselil v drugi deželi. Ne vemo natančno, kaj vse je delal tam, vendar nam Sveto pismo pove nekaj malega o tem. (Preberite Sod 11,3b.) (Dodatne informacije Tob (Sod 11,3) je bilo ime aramejske kneževine, ki je bila vzhodno od Jordana, severno od Gileada. Starejši otrok, ki ste ga prej pripravili na to, lahko pokaže to področje na zemljevidu Izraela v Jozuetovem času in času sodnikov. Jasno pokažite, kje so bile meje Izraela, da bodo otroci videli, kako daleč se je odselil.) »Ob njem pa so se zbirali malopridni možje in hodili z njim« (Sod 11,3). Pojasnilo k izrazu »malopridni možje«: Jefte je bil »močan junak« (11,1). Ker je bil nezakonski prvorojeni sin Gileada, so ga njegovi bratje zavrgli. Tudi v nadaljevanju ni o njem rečeno nič slabega. Zato je verjetno, da so le mislili, da je Jefte s svojimi vojaki nepošten. Podobno je bilo pri Davidu in njegovih možeh (1 Sam 22,2). Tudi oni so rešili Izrael, ko mu je grozil sovražnikov napad. Jeftejevi možje so imeli tak glas, ki je segal v njihovo domovino, da so jih poklicali v stiski. Bog je uporabil Jefteja, ker je Božja moč še posebno vidna v slabotnih in izobčenih. Verjetno so živeli od napadov na sovražna mesta ter so jemali živež in dragocenosti s sabo. Celo ljudje v Jeftejevi stari domovini, v deželi Izrael, so slišali za to pogumno skupino pustolovcev, ki so se borili proti sovražnikom in zmagovali. Izraelci so bili Božje izvoljeno ljudstvo, Judi. Eni izmed njihovih sovražnikov so bili Amonci. (Pokažite področje Amoncev na zemljevidu.) Amonci so se nekega dne odločili, da bodo Izraelcem napovedali vojno. Bili so mogočni sovražniki. Izraelovi voditelji so mislili: »Potrebujemo generala, če se bo zdaj začela vojna. Kdo bil lahko bil sposoben poveljnik?« Kaj misliš, koga so izbrali za poveljnika? – Ja, res je, Jefteja! Slika 1-3 Ljudstvo je poslalo sle k Jefteju, ki so rekli: »Vrni se v Izrael. Radi bi, da si v tej vojni naš poveljnik. Ko zmagaš v vojni, lahko postaneš sodnik naše dežele (podobno kot predsednik države v današnjem času). Ali se je bil Jefte pripravljen vrniti in pomagati ljudem, ki so ga pregnali od doma in iz domovine? Preden poiščemo odgovor na to vprašanje, premislite o nekaj vprašanjih.

7

Skupinsko delo Če imate dobre pomočnike, lahko razdelite otroke na dve ali tri skupine. Pomočniki naj vodijo kratek pogovor (nič več kot 3–4 minute). Bodite pozorni na to, da bo v vsaki skupini nekaj starejših otrok.

1. Kaj je Jefte čutil do ljudi, ki so ga zdaj prosili za pomoč, potem ko so prej z njim tako slabo ravnali?

2. Če mu ne bi pomagal Bog, kako bi se Jefte zagotovo odzval? 3. Kako naj bi se odzval z Božjo pomočjo? 4. Ko te drugi ljudje prizadenejo s svojim odzivom, lahko Bog pomaga tudi tebi – pod

pogojem, da mu zaupaš! Kako se pravilno odzoveš v takšni situaciji? Potem ko se skupine ponovno združijo, na kratko odgovorite na vprašanja s pomočjo otrok. Božja beseda pravi (preberite vrstico ali pa naj jo prebere starejši otrok): »Tedaj je šel Jefte z gileádskimi starešinami, ljudstvo pa ga je postavilo za poglavarja in vodjo nad seboj« (Sod 11,11a; gileádski starešine so bili voditelji). Slika 1-4 Kakšna sprememba za Jefteja! Iz izobčenca, ki je živel v tujini, je nenadoma postal poveljnik vojske! Bog je storil ta čudež! Jefte se je skušal pogovoriti z Amonci, da bi se izognil vojni. Vendar so bili ti trdno odločeni, da se bodo vojskovali, zato je prišlo do velike bitke. V Božji besedi beremo nekaj zelo pomembnega (preberite vrstico ali pa naj jo prebere starejši otrok): »Gospodov duh pa je bil z Jeftejem« (Sod 11,29). To pomeni: Bog, Sveti Duh, je dal Jefteju posebno pomoč in moč za nalogo, ki je bila pred njim. Bog je pomagal Jefteju, ko je šel v boj z Amonci. Preberimo, kaj se je zgodilo: »Gospod mu jih je dal v roke« (Sod 11,32). Ja, Jefte je premagal sovražnikovo vojsko. Zdaj je v Izraelu ponovno vladal mir. Jefte je postal sodnik (podobno kot predsednik države v današnjem času) in je deželi vladal šest let. Danes ima vsak, ki veruje v Jezusa, Svetega Duha. Pomaga nam razumeti, kaj piše v Svetem pismu, in nam pomaga moliti. Pomaga nam tudi, da v vsakem položaju pravilno ravnamo. Seveda le, če poslušamo to, kar nam je rekel Bog v Svetem pismu. Tako je Bog pomagal tudi Jefteju, da je ravnal pravilno. Slika 1-5 Ali ni lepo, da Bog vsakogar sprejme in ga ljubi, čeprav nekateri mislijo, da ni ta človek nič prida? Če si že prišel k Bogu po Gospodu Jezusu in tako postal Božji otrok, pomisli na to: Bog te zelo ljubi! Zanj si dragocen. Ve za ranjena čustva v tvojem srcu. Razume te in skrbi zate. Če se počutiš zavrnjenega, tako kot Jefte, ali pa osamljenega in nezaželenega, zaupaj Bogu v vseh svojih stiskah. Pogovarjaj se z Gospodom v molitvi. Na tihem se mu zahvali za to, da te ljubi. Iz ljubezni do tebe je dal svojega dragega Sina, da je umrl na križu, da bi lahko ti dobil odpuščanje in postal njegov otrok. Zahvali se mu, da je pri tebi in da mu lahko zaupaš v vsaki težavi. On te ne zaničuje – tudi če morda tako ravnajo drugi. Če si njegov otrok, bi te rad uporabil, tako kot je uporabil Jefteja. Slika 1-6 Tako kot je Bog uporabil Jefteja, lahko uporabi tudi tebe, če pripadaš njegovi družini. Če te je Bog sprejel kot svojega otroka, nisi nič več izobčenec. Ni se ti treba več počutiti zavrnjenega in nekoristnega, in prav gotovo ti ni treba pobegniti od doma, tako kot je Jefte. Bog ima načrt zate, prav tam, kjer si.

8

Lahko te uporabi prav v tvoji družini kot tvorca miru. Lahko ti pomaga, da boš prijazen do drugih. Lahko te uporabi, da boš na klub pripeljal še druge fante in dekleta, da bodo tam slišali čudovito novico o Božji ljubezni. Če si potolažen, ker te Bog ljubi, te lahko Bog uporabi, da boš potolažil druge. Razloži svetopisemsko vrstico, ki si se jo naučil danes, drugemu fantu ali dekletu. Tako bodo lahko slišali te dobre besede in jih razumeli. Drugim si lahko v pomoč, tako kot Jefte. V Novi zavezi, v Pismu Hebrejcem, je seznam slavnih mož in žena, ki so zaupali Bogu in z Božjo pomočjo zmagali v velikih vojnah. Ali veš, čigavo ime je tudi na tem seznamu? Jeftejevo! Tako kot je Bog pomagal Jefteju v boju, lahko pomaga tudi tebi. Če tega še nisi storil, pridi h Gospodu Jezusu in ga prosi za odpuščanje grehov. Še danes se odvrni od grehov in se obrni na Gospoda, ki je »milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti« (Jl 2,13). Ljubi te in bi ti rad odpustil ter te sprejel v svojo družino. Vprašanja za ponavljanje

1. Zakaj je bil Jefte pregnan iz svoje domovine? (Jeftejeva mama ni bila mama drugih otrok v družini; njegovi polbratje ga niso bili pripravljeni sprejeti.)

2. Kam je šel Jefte in kaj je storil? (Naselil se je v drugi deželi in okrog sebe zbral skupino pustolovcev.)

3. Zakaj so Izraelci poklicali Jefteja nazaj? (Ker so jim sovražniki, Amonci, napovedali vojno.)

4. Kako se je na to z Božjo pomočjo odzval Jefte? (Pripravljen je bil pomagati svojemu ljudstvu.)

5. Kako se je Jefte skušal izogniti vojni? (Poskusil se je pogovoriti z Amonci in skleniti mir.)

6. Od koga je dobil Jefte posebno moč za boj? (Od Svetega Duha.) 7. Bog je ljubil Jefteja in ljubi tudi tebe. S čim je Bog izkazal svojo ljubezen do tebe in

mene? (Bog je poslal svojega edinega Sina na zemljo, da bi umrl na križu za nas.) 8. Zakaj je tako presenetljivo, da nas Bog ljubi? (Ker smo storili toliko napačnih stvari,

ki so v nasprotju z njegovo voljo.) 9. Bog je uporabil Jefteja. Če si predal svoje življenje Gospodu Jezusu in pripadaš

njegovi družini, kako te lahko Bog uporabi? Naštej dve možnosti. (Bog me lahko uporabi kot tvorca miru v družini ali pa lahko drugemu otroku razložim svetopisemsko vrstico.)

10. Povej današnjo Zlato vrstico. (»Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti« (Jl 2,13).)

Učna dejavnost Bog te ljubi Skopirajte si obraz (gl. str. 16 izvirnika) na karton, nanj napišite ustrezno besedilo in pripravite kopije za otroke, ki bi obraz radi vzeli domov. Razložite, kaj naj naredijo: »Kartico prepogni po črticah nazaj in jo spodaj zlepi. Postavi obraz v svojo sobo. Pomagal ti bo, da se spomniš na to, da te Bog ljubi.« Napis na obrazu:

- na žalostni strani: Ne bodi žalosten! - na veseli strani: Spomni se: Bog te ljubi!

9

Glavno učenje Priredite sliko (gl. str. 17 izvirnika) tako, da v oblaček napišete naslednje besedilo: Bog sprejema tiste, ki mu zaupajo, in jih uporablja.

10

2. lekcija Tujka, ampak dobrodošla (Ruta) Oris lekcije Glavno učenje: Bog ima vse ljudi enako rad in so mu vsi enako dragoceni. Uvod: Ruta in Naomi odpotujeta v Izrael. Jedro:

- Odhod iz Izraela pred desetimi leti. - Elimeleh in oba sinova umrejo. - Ruta se odloči, da bo zaupala Bogu in šla z Naomi. - Rutini morebitni strahovi. - Naomi in Ruta prideta v Betlehem. - Ruta dela na Boazovih poljih.

Vrhunec: Boaz in Ruta se zaljubita in poročita. Zaključek: Ruta – del Jezusovega rodovnika. Pregled lekcije Svetopisemske vrstice: Ruta 1–4 Glavno učenje: Bog ima vse ljudi enako rad in so mu vsi enako dragoceni. Poudarek za neodrešene otroke: Zaupaj Bogu; odpustil te bo in te očistil. Poudarek za odrešene otroke: Zaupaj Bogu, ko te drugi zavračajo. Cilj učenja: Otroci, ki se v svoji okolici počutijo izobčeni zaradi rase, narodnosti, vere ali drugih razlogov, jasno in razločno razumejo evangelij. Uporaba: Lekcija je primerna za evangelizacijsko srečanje, še posebno če so prisotne narodnostne manjšine ali otroci iz drugih kultur. Zlata vrstica: Ponovite Joel 2,13. Slikovno gradivo: Slike 2–1 do 2–6; napišite glavno učenje na karton. Poleg slik lahko na tablo postavite še nekaj napisanih imen: Ruta, Naomi, Betlehem, Orpa, Boaz, Obed, Jese, David. Starejši otroci v skupini si bodo radi ogledali zemljevid Izraela in okoliških dežel v času Stare zaveze. Učne metode in ponavljanje Predvsem pripovedovanje. Na nekem mestu je predviden intervju z Ruto. Naučeno boste ponovili z vprašanji za ponavljanje in učno dejavnostjo za odrešene otroke. Ta dejavnost se lahko izvede doma ali že na klubu. Lekcija Sonce je močno pripekalo, ko sta se dve ženi s težavo pomikali po kamniti cesti. Mlajši je bilo ime Ruta. Starejša je bila njena tašča in ji je bilo ime Naomi. Hodili sta že mnogo dni! Zdaj sta bili lačni in prekriti s prahom. Prišli sta iz vasice v moabski deželi in sta bili namenjeni v Betlehem v Izraelu. Tja, kjer je pred mnogimi leti živela Naomi. Ruta pa je bila rojena v moabski deželi in je vedno živela tam. Verjetno se je njen videz razlikoval od videza ljudi v Izraelu. Kot otrok se je učila drugega jezika. Mogoče je imela tudi malo drugačno barvo kože kot Naomi. Pri Bogu to ni pomembno. Bog ima enako rad vse ljudi in so mu vsi enako dragoceni. (Pokažite karton z glavnim učenjem.) Za Ruto je bila zelo velika dogodivščina, da je zapustila deželo Moabcev in odšla s taščo v Izrael. Zakaj sta šli ženi čisto sami na tako dolgo, nevarno pot?

11

Zgodilo se je tako. Kot mlada žena je Naomi z možem živela v Betlehemu. Bog je bil z njima ljubeč in prijazen ter jima dal dva sinova. Potem pa je prišlo do velike težave. Preberimo, kaj o tem pravi Sveto pismo: (Preberite Rut 1,1.) V deželi je nastala huda lakota. To pomeni, da ni na poljih nič zraslo in da ljudje niso imeli kaj jesti. Verjetno ni bilo dovolj dežja, zato ni zrasla pšenica, ječmen in drugi pridelki. Brez žita niso mogli speči kruha. Tudi druge hrane ni bilo, zato je ljudem v Betlehemu grozila smrt od lakote Slika 2–1 Elimeleh in Naomi sta se odločila, da bosta šla s sinovoma v drugo deželo. Kam so šli? Sveto pismo pravi, da so odšli v moabsko deželo. Po dolgem potovanju so se naselili v tej gorati deželi. (Zemljevid, ki ste ga uporabili pri prvi lekciji o Jefteju, prikazuje tudi moabsko deželo. Otrokom lahko pokažete Betlehem in Moab.) Tudi danes morajo ljudje včasih zapustiti svojo domovino zaradi lakote ali vojne. Morda so revni in nimajo dela, tako da gredo v drugo deželo, da bi tam delali in zaslužili denar. Kar doživijo pri tem, pogosto ni lahko. Mogoče ste morali tudi nekateri izmed vas zapustiti domovino, da bi prišli v našo deželo, in imate veliko težav. (Če imate v skupini otroke iz drugih držav ali begunce, jih lahko na tem mestu vključite.) Za Naomi je bilo to gotovo najprej težko obdobje. Vendar je sčasoma vse potekalo dobro, dokler se ni zgodilo nekaj žalostnega. Umrl je Elimeleh, Naomijin mož. Čez nekaj časa sta se oba sinova poročila z dekletoma iz moabske dežele. Eni je bilo ime Orpa, drugi Ruta. Vendar sta potem umrla tudi oba sinova. Kako žalostno in osamljeno se je morala počutiti Naomi v tisti tuji deželi, brez moža in sinov. Tudi obe njeni snahi sta bili zelo žalostni. V svojem kraju sta sicer imeli veliko prijateljev, vendar ne moža. Po približno desetih letih v moabski deželi je Naomi nekega dne spregovorila Orpi in Ruti: »Vrnila se bom v Izrael, svojo domovino.« Zakaj je hotela stran? Odgovor najdemo v Božji besedi. (Preberite Rut 1,6.) Gospod je dal ljudem v Izraelu spet hrano. Ruta in Orpa sta se odločili: »Tudi midve greva s tabo.« Tako so pripravile nekaj stvari, jih zavezale v culo, si jo nadele na ramena in se odpravile. Slika 2-2 Potem ko so nekaj časa potovale, je Naomi rekla obema ženama: »Zelo sta bili prijazni do mene; vendar ali se ne bi raje vrnili v svoje življenje in ostali v vajini deželi?« Nekaj časa so se zelo resno pogovarjale. Potem je Orpa poljubila Naomi, se obrnila in se vrnila v domovino, k svojim prijateljem. Naomi je še enkrat spregovorila Ruti. (Preberite Rut 1,15.) Kaj pa je Ruta odgovorila na to? (Preberite Rut 1,16.) Ruta se je odločila. Hotela je ostati pri Naomi in se vrniti z njo v Izrael. Predvsem pa je hotela zdaj zaupati Naomijinem Bogu. Nič več ni verovala v lažne bogove Maobcev. To je bila najpomembnejša odločitev v vsem Rutinem življenju – da je zaupala v pravega, živega Boga, ki ga poznamo iz Svetega pisma. Mogoče Ruta še ni razumela vsega, vendar je vedela, da bi tudi ona rada pripadala temu Bogu. In lahko je! Ker ima Bog vse ljudi enako rad in so mu vsi enako dragoceni. (Položite besede glavnega učenja na tablo.) Bog je ljubil to ženo iz Moaba, zato mu je lahko zaupala. Tudi tebe ima Bog rad in v njegovih očeh si dragocen. Zato bi rad, da sprejmeš enako odločitev kot Ruta, da mu boš zaupal. Ali kdaj pomisliš: »Nihče me nima res rad! Nikomur ne morem resnično zaupati!«?

12

Pač! Nekdo obstaja; to je Bog. Bog te je ustvaril. Njemu ni vseeno zate. To nam pravi v svoji besedi (Jn 3,16). Tudi če ga ti nisi ljubil in ga častil, te on ljubi. Ljubi te, čeprav si prekršil zapovedi, ki nam jih je dal v Svetem pismu. Bog npr. pravi, da moraš spoštovati starše in jih ubogati (2 Mz 20,12). Ali to vedno delaš? Bog pravi tudi, da ne smeš lagati (2 Mz 20,15). Ali si staršem in učiteljem vedno povedal resnico? Ne smeš krasti (2 Mz 20,15). Ali si si že kdaj vzel kaj, kar ti ne pripada? Ali si našel nekaj, kar bi moral dati učitelju ali nekomu drugemu, vendar si to kar obdržal? To je kraja. Gotovo si velikokrat prekršil Božje zapovedi. To je greh in greh je v Božjih očeh nekaj zelo resnega, ker je on sam namreč dober in čist. Vendar te ima Bog obenem rad in bi ti rad odpustil. Lahko mu povsem zaupaš, tako kot je to hotela Ruta. Če še nisi povsem prepričan, kako lahko dobiš odpuščanje za grehe, ostani po uri tukaj. Stala bom pri tabli. Z veseljem se bom pogovorila s tabo in ti vse razložila. (Ponudite osebni pogovor.) Slika 2-3 Naomi in Ruta sta potovali vse dlje po cesti, ki je vodila v Izrael. Bilo je poletje in dnevi so bili dolgi in vroči. Obe ženi sta bili vsak večer utrujeni, ko sta šli spat. Ne poznamo vseh podrobnosti njunega potovanja. Verjetno sta včasih spali v prenočiščih, včasih pa zunaj pod drevesom ali na robu polja. Sprašujem se, o čem je razmišljala Ruta. Mogoče jo je skrbelo, ker bo kmalu prispela v tujo deželo, kjer ne pozna nikogar razen Naomi. Ljudje tam so bili Izraelci. Ona pa je Moabka, iz dežele, ki je bila z Izraelom v vojni. Tudi govorila je drugače. »Ali me bodo ljudje razumeli? In marali? Mogoče me ne bodo hoteli imeti pri sebi! Ali bom našla prijatelje ali pa bom povsem osamljena?« Slika 2-4 Ali se tudi ti včasih počutiš tako kot Ruta? Mogoče si v nekaterih stvareh drugačen kot drugi otroci v tvojem razredu ali pa tudi tukaj na našem klubu. Ali se ti drugi posmehujejo ali pa so neprijazni do tebe, ker so vsi odraščali v tej državi (ali mestu), ti pa ne? Mogoče pripadajo drugi veri kot ti. Govorijo drug jezik kot ti doma. Večina drugih otrok je druge narodnosti kot ti. Mogoče imajo več denarja kot ti. Mogoče se ti drugi otroci posmehujejo, ker nisi dober pri športu ali pa ne nosiš oblek, ki so pravkar moderne. Morda razmišljaš: »Tukaj sem tujec. Nihče me ne mara.« Morda se počutiš osamljenega. (Prilagodite besedilo razlikam, zaradi katerih »tujci« v vaši skupini izstopajo ali pa so zaradi njih izobčeni.) Pomisli na to: Rada bi bila tvoja prijateljica. Po klubu se lahko pogovoriš z menoj in mi poveš za svoje težave. Storila bom, kar bom lahko, da ti bom pomagala. Zdaj pa ti bom pripovedovala o tistem, ki ti lahko pomaga še bolje kot jaz. (Spomnite otroke na to, da ste pripravljeni na pogovor s posamezniki. To je pomemben del vaše službe.) Obstaja nekdo, ki skrbi zate in te resnično zelo ljubi. To je Bog. On te vidi. Rad bi poskrbel za tvojo največjo stisko, a tudi za majhne stiske. Ali veš, kaj je tvoja največja stiska? To ni to, da te drugi morda ne marajo. Tvoja največja stiska so tvoji grehi proti Bogu. Prekršil si Božje zapovedi. Zaslužiš si, da bi bil za to kaznovan. Kar najbolj potrebuješ, je odpuščanje! Da te Bog očisti tvoje krivde! Bog bo to rad storil. Tako zelo te je ljubil, da je dal svojega Sina, Gospoda Jezusa. Nanj je Bog položil tvojo kazen. Na križu je Gospod Jezus plačal kazen s svojo krvjo in življenjem. Umrl je zate! Vendar je tudi vstal od mrtvih. Zdaj ti lahko Bog odpusti in te sprejme v svojo družino kot svojega otroka. Potem bo tvoja največja težava rešena.

13

Kaj pa je z drugimi tvojimi stiskami? Misliš si: »Nočejo me« ali »Tukaj sem tujec.« Kako je bilo z Ruto, ko je prišla v tujo deželo in tuje mesto Betlehem, ko je slišala govoriti ljudi, ki jih ni poznala in ki so govorili tuj jezik? Kaj je bilo z Ruto in Naomi, potem ko sta se vrnili v Izrael? Bog je čudovito poskrbel zanju. Reveži so lahko takrat v času žetve šli na polje, ko so kmetje spravljali žito. Kmetje so žito vezali v snope. Za njimi so hodili reveži. Zbirali so žito, ki so ga kmetje pustili na polju, morda na težko dostopnem delu polja ali na koncu brazde. Slika 2-5 Tudi Ruta je šla na polje, da bi videla, ali lahko zbere kaj ječmena, ker so pravkar želi. Na tem mestu vstopi »Ruta«. (Ta del zgodbe lahko predstavite na dva načina. Lahko ga poveste kot zgodbo ali pa ga predstavite v obliki intervjuja z Ruto, kar je seveda zanimivejše. Vlogo Rute naj odigra pomočnik ali nekdo drug. Za preobleko si lahko okrog pasu ovije ruto, drugo pa si da na glavo. Skopirajte besedilo intervjuja in ga prej vadite.) Pomočnik: Pozdravljena! Kdo pa si? Ruta: Ruta sem. Mislim, da si otrokom že pripovedoval o meni! Pomočnik: Ja, Ruta iz Svetega pisma! Prisrčno dobrodošla! Radi bi izvedeli več o tvojem

življenju. Smo ravno na mestu, ko si prišla v Betlehem. Kaj se je zgodilo potem?

Rita: Bog je bil tako dober z mano! Bila sem revna in tujka. Spraševala sem se, kaj neki bo z mano. Vendar je Bog resnično poskrbel zame!

Pomočnik: Povej, kaj je storil zate. Ali si dobila delo? Ruta: Šla sem na polje, da bi zbrala kaj ječmena, ki so ga želi. Polje je bilo v lasti

Boaza. Bog se je dotaknil njegovega srca, da je bil prijazen z mano. Vedno mi je dovolil, da sem jedla z njegovimi delavci. Svojim hlapcem je celo ukazal, naj namenoma pustijo za sabo nekaj žita zame. Tako sem lahko zbrala veliko ječmena.

Pomočnik: Super! Bog je res poskrbel zate. Kaj se je zgodilo potem? Ruta: Nekega dne sem šla spet na Boazova polja in je bil še naprej prijazen z mano.

Kasneje se je Boaz zaljubil vame in se poročil z mano. Bog nama je dal sinčka. Pomočnik: Kako lepo! Ali ni Bog super? Kako je poskrbel zate! Gotovo te je bilo najprej

zelo strah v tuji deželi! Najlepša hvala, da si danes prišla k nam in nam povedala svojo zgodbo. Nasvidenje! Naj te Bog blagoslovi!

Ruta: Nasvidenje vsem skupaj. Bilo je lepo pri vas. (»Ruta« odide.) Slika 2-6 Boaz in Ruta nista o tem nič vedela, vendar je bil več sto let kasneje eden izmed njunih potomcev Gospod Jezus. Seveda je bil Bog pravi Jezusov oče, vendar je bila Ruta prapraprababica Marije, mame Gospoda Jezusa. Kakšen privilegij za Ruto! Bila je žena, ki je bila na videz tako drugačna kot vsi drugi v Betlehemu! In Bog je izbral prav njo za to čast – nikogar izmed drugih ljudi, ki so takrat živeli tam. Dodatne informacije Seznam prednikov v Mt 1 našteva Jožefove prednike, v Lk 3 pa Marijine. Vsi izhajajo iz Boaza in Rute. Postavite ta imena na tablo (gl. str. 25 izvirnika): Ruta – Boaz, Obed, Jese, Jožef – Marija, Jezus), med Davidom ter Jožefom in Marijo pa pustite veliko praznega prostora. Razložite, da Sveto pismo omenja celoten rodovnik Marije in Jožefa.

14

Če veruješ v Gospoda Jezusa kot svojega Odrešenika, ima Bog tudi zate čudovit načrt. Ne enakega kot za Ruto, vendar prav posebnega zate. Če te drugi ljudje dozdevno zavračajo ali pa se norčujejo iz tebe, ker si nekako drugačen od njih, se spomni na to, da te ima Bog rad in da si mu dragocen. Sprejema te in te razume, saj te je ustvaril. Ima dober načrt zate – za tvoje sedanje življenje in za tvojo prihodnost. Če te nekdo prizadene, se obrni na Boga in mu tiho reci: »Hvala, da me ljubiš in me razumeš. Hvala, da sem zate nekaj posebnega.« Gospod Jezus ti lahko tudi pomaga odpustiti tistim, ki so neprijazni do tebe. Lahko ti celo pomaga, da boš prijazen z njimi. Če pa še nisi prosil Gospoda, naj opere tvoje grehe, lahko to storiš danes. Ali želiš, da bi ti Bog pomagal, da prenehaš delati slabo? Danes začni zaupati v Boga. Prosi ga, naj opere tvoje grehe in te naredi za svojega otroka. V Svetem pismu obstaja lepa molitev. Neki mož jo je molil k Bogu. Glasi se takole: »…operi me, da postanem bel bolj kot sneg« (Psalm 51,9). Tako lahko moliš tudi ti, resno in iz srca. In Bog te bo očistil greha. Stori to še danes. Prav zdaj ali ko se vrneš domov. Če si tako molil, pridi k meni in mi to povej, da ti lahko pomagam naprej. Zgodbo o Ruti sem vam povedala bolj na hitro, če pa starejši med vami želite prebrati vse podrobnosti, jo poiščite v Svetem pismu. (Pokažite otrokom, kje v Svetem pismu najdejo Rutino knjigo.) Vprašanja za ponavljanje

1. Zakaj sta se Elimeleh in Naomi preselila v moabsko deželo? (V Izraelu, njuni domovini, je vladala huda lakota.)

2. Naštej tri zelo žalostne stvari, ki so se zgodile v Moabu. (Umrl je Naomijin mož, Elimeleh. Potem je umrl najprej njun prvi, potem še drugi sin.)

3. Zakaj se je Naomi odločila, da se vrne v domovino? (V Izraelu je bilo spet dovolj hrane.)

4. Kaj je bila najpomembnejša odločitev, ki jo je Ruta sprejela v svojem življenju? (Odločila se je, da bo zaupala Bogu namesto lažnim moabskim bogovom.)

5. Kako se je Ruta razlikovala od drugih ljudi v Betlehemu? (Prihajala je iz moabske dežele; verjetno je bila videti drugačna in tudi govorila je drugače kot ljudje v Izraelu.)

6. Česa se je najbrž bala? (Verjetno se je bala, da ne bo sprejeta in da bo osamljena.) 7. Naštej tri stvari, s katerimi jo je Bog blagoslovil. (Dobila je dovoljenje, da dela na

Boazovih poljih; nekaj ječmena so ji namenoma pustili na polju; poročila se je z Boazom.)

8. Predstavljaj si, da se pogovarjaš z Orpo, in dokončaj stavek: »Orpa, naredila si veliko napako, da si zaupala bogovom Moabcev. Bolje bi bilo, če … (bi šla v Izrael in se naučila zaupati pravemu Bogu.)

9. Kaj je največja potreba vsakega človeka? (Vsak človek potrebuje odpuščanje grehov.) 10. Kaj naj stori otrok, ki veruje v Jezusa, če se kdo norčuje iz njega, ker je drugačen?

(Spomni se naj na to, da ga Bog ljubi in sprejema. – Zahvali naj se Bogu za to.)

15

Učna dejavnost Zaupaj Bogu! Pripravite si naslednje besedilo na karton (gl. str. 25 izvirnika) in izrežite kartice. Pripravite kartice za otroke, da si jih lahko po klubu vzamejo za domov. To je dejavnost za odrešene otroke, vendar jih lahko vzamejo tudi tisti otroci, ki še niso odrešeni, če želijo. Razložite, kaj morajo storiti otroci. »Pobarvaj to kartico. Zloženo (pokažite, kako se kartica zloži) postavi v svoji sobi. Če se počutiš žalostnega ali zavrnjenega, zaupaj Bogu. Pomagal ti bo, kadar se boš čutil napadenega.« Besedilo s str. 25: Če pripadaš Bogu, ne pozabi: Bog je naš ščit. Zaupaj mu! Lahko ti pomaga, kadar se boš čutil napadenega: »Nisi tak kot mi!« »Ne spadaš sem!« »Ne maramo te!«

16

3. lekcija Čist med nečistimi (Samuel) Oris lekcije Glavno učenje: Bog lahko očisti in ohrani čistega tistega, ki mu zaupa. Uvod: Roža na smetišču. Jedro:

- Samuel in Elijeva sinova v templju. - Samuelova skrivnost – njegovo življenje z Bogom:

o Posluša Boga. o Osebno spozna Boga – je očiščen. o Zvesto služi Bogu – še vedno je čist.

- Nekoristno življenje obeh Elijevih sinov. Zaključek: Zgleduj se po Samuelu. Pregled lekcije Svetopisemske vrstice: Prva Samuelova knjiga 2,12–26; 3,1–21 Glavno učenje: Bog lahko očisti in ohrani čistega tistega, ki mu zaupa. Poudarek za neodrešene otroke: Zaupaj Bogu; očistil te bo tvojega greha. Poudarek za odrešene otroke: Zaupaj Bogu; ohranil te bo čistega. Cilj učenja: Otroci, ki so izpostavljeni skušnjavam (posebno spolnim), se naučijo, kako se lahko branijo proti njim. Zgodba, kako je Bog omogočil Samuelu, da ostane čist, jih bo motivirala k temu. Uporaba: Lekcija je bila napisana posebno kot pomoč otrokom, ki so danes bolj ali manj vsi izpostavljeni nemorali v medijih. Zlata vrstica: »… operi me, da postanem bel bolj kot sneg« (Ps 51,9). Slikovno gradivo: Slike 3–1 do 3–6. Napišite glavno učenje na karton. Učne metode in ponavljanje Predvsem pripovedovanje. Vprašanja za pogovor z otroki. Za ponavljanje predlagamo vprašanja za ponavljanje in učno dejavnost »Ostati čist v umazanem svetu«. Poleg tega lahko kot motivacijo za branje Svetega pisma naredite knjižni znak »Odkrivaj Božjo besedo!« s svetopisemskimi vrsticami za en mesec ali pa ponudite kakšen drug pripomoček za branje Svetega pisma (npr. Čudežna knjiga). Besedišče Jezik v tej lekciji je na nekaterih mestih zelo odkrit. Glede na otroke v skupini lahko nekatere izraze izpustite. Bodite pozorni na to, kako se vaši otroci o tem pogovarjajo med samo. Včasih je presenetljivo, kako celo manjši otroci svobodno govorijo o spolnosti. Otroci potrebujejo vašo pomoč, da dobijo svetopisemsko gledanje na to področje. Lekcija Na obrobju velikega mesta je neka žena hodila ob cesti. Cesta je vodila mimo velikega smetišča. Tam so bili celi kupi starih gum, pokvarjene hrane, starih oblek in vse mogoče umazane, smrdeče nesnage. Med vsem tem pa je bilo nekaj belega. Žena je postala radovedna. Šla je bliže in zagledala lepo, belo rožo!

17

Slika 3–1 »Kakšno lepo presenečenje: svetla, čista roža sredi umazanije in gnilobe!« si je rekla. »Tudi jaz želim biti takšna kot ta roža. Rada bi bila čista sredi tega sveta, ki je poln umazanih, pokvarjenih stvari, grozot, sebičnosti in sovraštva.« (Cilj te lekcije je še posebno pomoč otrokom in najstnikom, ki so v svoji okolici (šola, prijatelji ali družina, televizija ali internet) izpostavljeni skušnjavam. Tukaj se omenjajo tudi spolne skušnjave, saj sta Elijeva sinova grešila prav na tem področju. Samuel se je že kot majhen znašel sredi teh nezdravih razmer. Če pa imate v skupini mlajše otroke, je bolje, da takšne primere izpustite ali pa izberete druge, npr. laganje, izbruhe togote ipd.) Ali je tudi pri tebi tako? Okrog sebe vidiš vse mogoče »umazane« stvari, vendar bi rad ostal čist. Fantje in dekleta, možje in žene delajo veliko stvari, ki so napačne in umazane. Stvari, ki so v Božjih očeh zelo grde, ker je on sam tako čist in svet. Bog sovraži vse te stvari, ki nasprotujejo njegovi volji in njegovim zapovedim. Tukaj je nekaj stvari, ki Bogu sploh niso všeč:

- Fantje v svoji sobi vedno gledajo »umazane« DVD z veliko spolnosti. - Skupina otrok se na šolskem dvorišču smeje »umazanim« šalam. - Mlad najstnik si v časopisu, ki ga je prinesel domov sam ali pa njegov starejši brat,

ogleduje slike s pomanjkljivo oblečenimi ali golimi ženskami. - Mož zapusti ženo in njune otroke ter gre živet z neko drugo žensko. - Deklica, ki še ni poročena, zanosi. Morda je spala z različnimi moškimi in celo ne ve,

kdo je oče otroka. Ta grešna dejanja se dogajajo povsod okrog tebe. Ljudje se smejejo in šalijo o tem. V filmih se pogosto zdi, kot da so v življenju zabavne le te stvari. Veš, da drugi to delajo, ti pa bi rad bil drugačen. Kako lahko živiš čisto in drugače, a imaš vseeno resnično srečno življenje? Poglejmo si zgodbo v Svetem pismu, da bi našli odgovor na to vprašanje. Slika 3-2 Več sto let prej, preden je Gospod Jezus prišel na zemljo, je v Izraelu živel mladenič, ki mu je bilo ime Samuel. Pomagal je duhovniku Eliju in delal pred Bogom v velikem, lepem šotoru. Božje izvoljeno ljudstvo, Judi, so tam častili Boga. Tudi duhovniki so delali tam. Verjetno jim je Samuel pomagal pri čiščenju, polnil je olje v svetilke in odnašal pepel, ki je ostal od žrtev na oltarju. (Mogoče morate razložiti izraz »žrtev«. Prek žrtve so se lahko približali Bogu. Izraelci so morali darovati žrtev, če so se hoteli zahvaliti Bogu ali pa če so grešili.) Gotovo je skrbel za to, da so bila posebna oblačila, ki so jih nosili duhovniki, vedno čista in na pravem mestu. Mogoče pa je imel tudi še druge pomembne naloge. Slišati je tako, kot da je bil to lep kraj za življenje in delo. Na žalost pa sta bila Elijeva sinova zelo hudobna. Ko so prišli ljudje, da bi prinesli jagnje ali kakšno drugo žival kot žrtev, sta zahtevala najboljše dele živali zase. Sama sta jih hotela pojesti. Ko so se ljudje branili, sta jim sinova grozila, da jim bosta te dele vzela s silo. Nista bila le sebična, pohlepna in nasilna, ampak sta si jemala tudi mlade žene, ki naj bi služile pred šotorom, k sebi v posteljo. Njuno obnašanje Bogu ni bilo všeč. V 1 Sam 2,17 beremo: »Greh mladeničev je bil zelo velik pred Gospodovim obličjem.« Gotovo ne delaš tega, kar sta delala ta mladeniča, vendar delaš druge stvari, ki jih Bog sovraži. Mogoče imaš nečiste misli ali govoriš grde besede ali se grdo obnašaš. Vse te stvari so greh in te ločujejo od Boga.

18

Bog je čist. V njem ni niti enega greha. Bog bi rad, da si tudi ti čist, ampak imaš grešno srce in mogoče posnemaš slab zgled starejšega brata, starejše sestre ali pa prijatelja. Tudi Elijeva sinova sta bila za mladega Samuela slab zgled. Verjetno je bil Samuel v skušnjavi, da bi živel tako kot ta mladeniča. Videti je bilo, kot da se mladeniča zelo zabavata v svojem nemoralnem življenju. Pomembno pa je bilo to, da njuno obnašanje ni bilo všeč Bogu. Zaradi tega Samuel ni posnemal njunega zgleda. Njegovo življenje je bilo podobno tisti beli roži sredi smetišča. Kako mu je uspelo ostati čist? Slika 3-3 Nekega večera, ko je bil Samuel še majhen, je spal na svojem ležišču. Sredi noči se je zgodilo nekaj razburljivega in lepega. Poglejmo v Sveto pismo, kaj se je zgodilo. (Preberite vrstico 1 Sam 3,3–4 iz Svetega pisma.) Bog je poklical Samuela. Samuel najprej ni opazil, kdo govori z njim. Mislil je, da ga kliče Eli, zato je stekel k duhovniku in ga vprašal: »Ali kaj potrebuješ?« »Nisem te klical,« je odgovoril Eli. Tako se je Samuel rahlo začuden vrnil v posteljo. Ponovno je Gospod poklical: »Samuel, Samuel!« Deček je ponovno stekel k Elijevi postelji. Še vedno je mislil, da ga kliče Eli. »Ne, nisem te klical,« je duhovnik rekel še drugič. Še enkrat je šel Samuel spat. Potem je tretjič zaslišal glas: »Samuel, Samuel!« Spet je stekel k Eliju. Tokrat je Eli opazil, da sam Bog kliče Samuela. Zato je razložil svojemu mlademu pomočniku, kako naj odgovori, če še enkrat zasliši Božji glas. Preberimo zdaj 1 Sam 3,10. (Preberite vrstico iz Svetega pisma.) Te zadnje besede so zelo pomembne: »… tvoj hlapec posluša.« Točno to je naredil Samuel: Poslušal je Božji glas. To je prva skrivnost, kako si lahko bela roža na smetišču: Poslušaj Božjo besedo! Če bi rad živel tako, kot je všeč Bogu, če bi bil rad čist, potem tudi ti poslušaj Božjo besedo. Na našem klubu vsak teden odpremo Sveto pismo in razložimo nekaj iz njega. Ali pri tem pozorno poslušaš? To je Božji glas – ali Božja beseda, ki nam govori. Navadi se, da boš vsak dan tudi sam bral Božjo besedo – vsak dan nekaj vrstic. Otrokom ponudite knjižico s svetopisemskimi vrsticami in komentarji (npr. Čudežna knjiga), da bodo lahko redno brali Sveto pismo. Če pa to ni mogoče, dajte otrokom vsaj knjižni znak. Na str. 33 izvirnika se nahaja predloga za knjižni znak za en mesec. Besedila so iz Evangelija po Janezu. Skopirajte knjižni znak na karton, če bi radi uporabili to zamisel. Ta knjižni znak sem pripravila za vas in ga položila na mizo. Po koncu kluba si lahko vsak vzame enega. Kaže ti, kako lahko vsak dan prebereš nekaj vrstic in poslušaš Boga. Tako nekaj izvemo o Bogu in pri tem odkrijemo, kaj želi od nas in kaj naj bi storili. Samuel je dobro začel. Poslušal je Božjo besedo. Čeprav je Samuel že nekaj časa delal v šotoru, ko ga je Bog poklical, Samuel še ni osebno poznal Gospoda (1 Sam 3,7). Ni dovolj, če poznaš svetopisemske zgodbe in če veš, kaj je Bog storil in rekel. Za vsakogar izmed nas je pomembno, da poznamo Boga kot svojega osebnega Odrešenika in prijatelja. Ali že veš, da je Gospod Jezus umrl na križu za vse napačne stvari, ki si jih storil? Ali ti je žal za stvari, ki si jih storil v neposlušnosti Bogu? Ali želiš, da ti Bog odpusti in te spremeni? Želi biti tvoj Odrešenik in pomočnik. Ali si ga že prosil za to?

19

To lahko storiš z besedami vrstice, ki smo se jo danes naučili: »…operi me, da postanem bel bolj kot sneg« (Ps 51,9). Danes ga lahko prosiš za to in Jezus bo slišal tvojo molitev. Odpustil ti bo grehe in kot Božji otrok boš sprejet v Božjo družino. Vedno ti bo stal ob strani, da bi ti pomagal živeti čisto življenje – tako kot je živel Samuel. Seveda Samuel ni bil popoln. Še vedno je storil kaj napačnega. Še vedno je delal napake. Ampak Bog mu je stal ob strani in mu pomagal, da je bil povsem drugačen kot hudobna starejša tovariša. Tudi ti ne boš popoln čez noč. Vendar ti bo Bog dal moč, da vse bolj spreminjaš svoje obnašanje. Samuel je bil kot čista roža na smetišču, ker …

- je poslušal Božjo besedo; - je osebno spoznal Gospoda in mu zaupal.

Slika 3-5 Vendar to še ni konec zgodbe. Samuel je mnogo let zvesto služil Gospodu v Izraelu (1 Sam 7,15). Ljudem je razlagal Božjo besedo in jim pomagal, da so se pravilno odločali. Samuel je bil poslušen Bogu in Bog mu je dal lepo življenje. To bi Bog rad storil tudi zate. Če že veruješ vanj kot svojega Odrešenika, te lahko Bog ohranja čistega in ti pomaga, da mu zvesto služiš. Drugim v družini in v šoli si lahko zgled. Slika 3-6 Učna metoda Vprašanja in pogovor Naj otroci najprej odgovorijo na spodnja vprašanja, preden jim poveste rešitev. Pogovarjajte se o naslednjih stvareh:

a) Če se le da, se izogibajmo krajem ali ljudem, za katere vemo, da bomo tam v skušnjavi, da bi gledali ali poslušali nekaj »umazanega«.

b) Pomembno je, da uresničujemo Božje napotke. Na primer: »Béži pred mladostnimi poželenji« (2 Tim 2,22); »Ohrani se čistega« (1 Tim 5,22); »Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči« (Ef 6,10).

c) Smemo in moramo prositi Gospoda za pomoč. d) Pomembno je nekaj narediti: iti stran, ugasniti televizijo itd. 1. Ko si prijatelji ogledujejo »umazane« revije, kaj lahko storiš? (Če vem, kaj delajo, ne

grem k njim. Prosim Gospoda za pomoč in odidem!) 2. Ko nekdo pripoveduje »umazano« šalo, kaj storiš? (Grem stran, tiho molim za moč in

rečem: »Ne, hvala! Takšnih šal ne bom poslušal.«) 3. Ko je na televiziji slab program in si sam, kaj storiš? (Ugasnem televizijo.) 4. Če z drugimi gledaš televizijo, kaj lahko storiš? (Vprašam jih, ali lahko zamenjam

program.) 5. Če tega nočejo, kaj storiš? (Vljudno rečem: »Mislim, da bom šel stran in delal kaj

drugega.« Morda je to dobra priložnost, da prebereš nekaj vrstic v Svetem pismu in poslušaš Božji glas!)

Samuelovo življenje je bilo toliko boljše in dragocenejše kot življenje Elijevih sinov, ki sta spala z dekleti. Sinova Bogu nista bila všeč. Njuno življenje je bilo v sramoto zanju in za njunega očeta. Njuno življenje se je tudi slabo končalo: Umrla sta v boju, ko so sovražni Filistejci premagali Izraelce.

20

Bog želi, da si tak kot Samuel in da narediš enake tri pomembne korake: - Poslušaj Božjo besedo. To delaj na našem klubu in tudi sam. - Spoznaj Gospoda kot svojega Odrešenika in prijatelja. Moli: »… operi me, da

postanem bel bolj kot sneg« (Ps 51,9). To stori še danes! Če si to že storil, pridi in mi povej po končanem klubu, da ti bom lahko pomagala naprej.

- Vsak dan zaupaj, da te lahko Bog ohrani čistega in ti pomaga, da boš drugim zgled.

Vprašanja za ponavljanje

1. Kdo je bil Eli? (Eli je bil duhovnik in je delal v Božjem šotoru.) 2. Kje je živel Samuel in kaj je bila njegova naloga? (Živel je v Božjem šotoru in

pomagal Eliju.) 3. Zakaj je Samuel trikrat pritekel k Elijevi postelji? (Mislil je, da ga je Eli poklical.) 4. Samuel se je naučil treh stvari, ki so mu pomagale, da je živel čisto življenje. Kaj je

bila prva? (Poslušaj Božjo besedo.) 5. Kaj je bila druga pomembna stvar, ki se jo je naučil Samuel? (Spoznal je Boga,

Gospoda, kot Odrešenika in prijatelja.) 6. Ponovi Zlato vrstico za danes. (»… operi me, da postanem bel bolj kot sneg« (Ps

51,9).) 7. Kaj je storil Samuel, potem ko je spoznal Gospoda? (Dolga leta mu je služil.) 8. Zakaj je pomembno, da se izogibaš krajem, kjer veš, da boš v skušnjavi, da bi gledal

ali poslušal »umazane« stvari? (Prvi korak k zmagi nad skušnjavo je, da se izogibaš krajem, kjer si lahko skušan.)

Učna dejavnost Ostati čist v umazanem svetu Skopirajte si toliko kartic za to učno dejavnost, kot je otrok, na rjav karton, cvetove pa na bel karton (gl. str. 33 izvirnika). Izrežite kartice. Otroci lahko na koncu kluba ali doma izrežejo bele cvetove in jih prilepijo na rjavo kartico. Prosite jih, naj povedo zgodbo o roži na smetišču enemu izmed staršev ali obema in naj povedo, kaj so se ta teden naučili na klubu. Besedilo za kartico: Če želiš v »umazani« okolici ostati čist kot Samuel, … … poslušaj Božjo besedo. … spoznaj Gospoda kot svojega Odrešenika in prijatelja. … v vseh skušnjavah zaupaj, da te lahko Bog ohrani čistega. Knjižni znak (gl. str. 33 izvirnika) Odkrivaj Božjo besedo! 1. dan Jn 1,1–12 2. dan Jn 1,19–29 3. dan Jn 1,30–34 4. dan Jn 1,35–42 5. dan Jn 1,43–51 6. dan Jn 2,1–12 7. dan Jn 2,13–22 8. dan Jn 3,1–7 9. dan Jn 3,14–21

21

10. dan Jn 4,1–10 11. dan Jn 4,11–26 12. dan Jn 4,43–54 13. dan Jn 5,1–9 14. dan Jn 6,1–13 15. dan Jn 6,16–24 16. dan Jn 9,1–12 17. dan Jn 10,1–13 18. dan Jn 10,14–18.27–30 19. dan Jn 11,1–6.14–19 20. dan Jn 11,20–31 21. dan Jn 11,32–44 22. dan Jn 12,1–8 23. dan Jn 12,12–19 24. dan Jn 13,1–17 25. dan Jn 13,21–30 26. dan Jn 13,31–38 27. dan Jn 14,1–9 28. dan Jn 14,21–27 29. dan Jn 15,1–12 30. dan Jn 15,13–17 31. dan Jn 16,5–15

22

4. lekcija Nauči se odpustiti (Peter) Oris lekcije Glavno učenje: Bog vsakomur ponuja odpuščanje. Uvod: Primer: Monika Jedro:

- Peter, Jezusov učenec, postavi vprašanje o odpuščanju. - Jezus pove zgodbo o kralju, ki je odpustil dolžniku. - Mož, ki je prejel odpuščanje, ni pripravljen odpustiti svojemu dolžniku.

Zaključek: - Odpusti drugim. - Sprejmi Božje odpuščanje kot prvi korak, da boš lahko odpustil drugim.

Pregled lekcije Svetopisemske vrstice: Evangelij po Mateju 18,21–35 Glavno učenje: Bog vsakomur ponuja odpuščanje. Poudarek za neodrešene otroke: Sprejmi Božje odpuščanje; to je prvi korak, da boš lahko odpustil drugim. Poudarek za odrešene otroke: Odpusti tistim, ki so te prizadeli. Cilj učenja: Neodrešeni otroci se naučijo, da jim je Bog pripravljen odpustiti in da bodo dobili njegovo odpuščanje, če ga prosijo zanj. Otroci, ki vedo, da jim je Bog odpustil, bodo lahko odpustili tistim (odraslim ali otrokom), ki so jih prizadeli. Uporaba: Ta lekcija je primerna za mnoge situacije. Še posebno pa je uporabna v primerih, ko so bili otroci telesno ali čustveno prizadeti od drugih otrok ali odraslih – celo v ekstremnih primerih, ko so jih starši zanemarjali ali zapustili. Zlata vrstica: »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu« (Pismo Efežanom 4,32). Slikovno gradivo: Slike 4–1 do 4–6; karton z glavnim učenjem (gl. str. 41 izvirnika). Učne metode in ponavljanje Poleg pripovedovanja so del besedila tudi tri skupine vprašanj. Tema odpuščanje spada k tistim, ki se resnično dotaknejo srca otrok in imajo otroci zato morda še kakšno vprašanje. Vzemite si čas in se pogovorite z njimi. Vprašanj se vam ni treba učiti na pamet. Lahko jih preberete. Postavljanje vprašanj je pomembna učna metoda. Ker ima lekcija že toliko vprašanj, tukaj ni vprašanj za ponavljanje. Za ponavljanje priporočamo, da daste otrokom učno dejavnost »Odpuščanje« za domov. Lekcija Slika 4–1 Monika je hodila na klub. (To je resnična zgodba). Prihajala je iz zelo nesrečne družine. Imela je še starejšega brata, Miha, vendar ni bil njen pravi brat, ker njegov oče ni bil Monikin oče. Monikina mama ni ravnala z obema otrokoma enako. Miha je objemala in poljubljala, Monika pa ni nikoli dobila objema ali poljuba. Miha je dobival od matere lepa darila za rojstni dan, Monika pa ni nikoli dobila nobenega. Učna metoda Pogovor o vprašanjih. Pomočnik naj komentira odgovore otrok. Otroci imajo morda še svoja vprašanja. Vzemite si čas in odgovorite nanje.

23

1. Kaj misliš, kako se je počutila Monika? (Bila je zelo žalostna in jezna. Mislila je, da je nima nihče rad.)

2. Kako se je obnašala na klubu? (Bilo ji je všeč, vendar se je obnašala zelo neprimerno, ker je v sebi nosila vse te jezne, nesrečne občutke.)

3. Ali bi bilo mogoče, da bi Monika odpustila mami, ki je bila tako nepoštena do nje? (Ja, ampak to ne bi bilo lahko. Pomagati bi ji moral Bog.)

4. Ali je bil Bog zadovoljen z Monikino mamo? (Sploh ne, čeprav jo je imel rad, kot ima rad vsakogar.)

5. Bi bil Bog zadovoljen, če se Monika ne bi naučila odpustiti mami? (Ne. Ve, kako težko je odpustiti. Vendar lahko Monika prosi Boga, naj ji pomaga, in Bog ji bo dal moč, da odpusti mami.)

Mogoče si tudi ti žalosten in jezen, ker je bil nekdo neprijazen s tabo – mogoče drugi otroci ali odrasli. Ali bi se rad danes naučil odpustiti? Ni lahko, ampak iz Božje besede se lahko naučimo, kako to storimo. Slika 4-2 Peter je imel vprašanje za Jezusa. Šlo je za to, ali naj drugim odpustimo in kako. Preberimo, kaj je vprašal Jezusa. (Preberite Mt 18,21 iz Svetega pisma.) Peter je hotel vedeti, ali zadostuje, če nekomu odpustiš do sedemkrat. Mogoče je obstajal kdo, ki je bil vedno znova neprijazen z njim. Peter mu je že večkrat odpustil, zdaj pa je bilo njegovega potrpljenja konec. Mislim, da je Peter pričakoval, da bo Jezus rekel: »Ja, sedemkrat je dovolj.« Vendar je Gospod Jezus odgovoril (Mt 18,22): »490-krat.« S tem je hotel reči, da mora odpustiti velikokrat. Naučiti se moraš velikokrat odpustiti! Gospod je povedal Petru in drugim učencem zgodbo, da bi lahko to bolje razumeli. Slika 4-3 Nekoč je živel kralj, ki je odprl svojo blagajniško knjigo. Vanjo je vpisoval vse denarne zadeve. Ugotovil je, da obstaja mož, ki mu dolguje veliko denarja. V v. 24 preberi, koliko mu je mož dolgoval. (Naj starejši otrok prebere vrstico iz Svetega pisma.) Dolgoval mu je 10.000 talentov! To je bila ogromna vsota. Danes bi to pomenilo več milijonov evrov. Kralj je poklical moža in rekel: »Čas je, da mi vrneš denar!« Kako je odgovoril mož? Poglej v v. 26. (Naj starejši otrok prebere vrstico iz Svetega pisma.) Katere tri stvari je storil? Padel je na kolena. Prosil je kralja za potrpljenje. In obljubil je, da bo vrnil denar. Dejansko pa je bila vsota tako velika, da ubogi mož v vsem svojem življenju ne bi mogel zaslužiti toliko denarja, da bi plačal svoj dolg. Na obrazu moža je bilo videti takšen obup, da je kralj naredil nekaj zelo, zelo prijaznega. Preberimo v. 27. (Preberite vrstico iz Svetega pisma.) »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.« Odpustil mu je dolg! Preprosto iz usmiljenja! Mož je moral biti kralju zelo hvaležen. Prepričana sem, da je odšel iz palače in skakal od veselja ter se hitro odpravil domov, da bi prinesel ženi in otrokom čudovito novico. Kaj misliš: Ali je Peter razumel, zakaj je Jezus njemu in drugim povedal to zgodbo? Ali ti razumeš? Jezus je spomnil Petra in nas vse na to, da obstaja veliki kralj, pred katerim imamo ogromen dolg. Ta kralj je Bog. Bog nam v svoji besedi govori, kaj je dobro in pravilno. To je predvsem, da ga iz vsega srca ljubimo in smo prijazni do drugih. Ali si tako delal? – Ne! In tudi jaz ne. Nihče ni tega naredil. Vsi smo delali napačne stvari in smo bili neposlušni velikemu Kralju. Tudi tvoja gora dolgov je zelo visoka, ker nisi ubogal Boga in nisi delal dobrih del, ki jih pričakuje od tebe. Tvoj dolg je tako velik, da ga ne moreš nikoli plačati.

24

Vendar Bog ni le popolnoma dober in svet, je tudi ljubeč in prijazen. Kaj bo torej Bog storil zate? Odpustil ti bo. Sicer si zaslužiš, da bi bil za vso svojo neposlušnost njemu kaznovan. Vendar je bil Gospod Jezus, Božji edini Sin, pripravljen vzeti nase kazen, ki si jo ti zaslužiš (Rim 5,8). Prišel je iz nebes in čeprav ni niti enkrat naredil ničesar napačnega, je šel na križ. In Bog, njegov Oče, je dopustil, da je bil tam umorjen. Zaradi vseh grehov, ki si jih storil ti in ki sem jih storila jaz! Če tega še nisi storil, potem pridi danes k Bogu v molitvi. Povej mu, da si kriv pred njim. Povej mu, da ti je res žal za to, kako si ravnal. Zahvali se mu, da je položil kazen za tvoje grehe na Jezusa na križu in ga prosi, naj ti odpusti in te spremeni. Obljubil je: Če se odvrneš od svojih grehov in se obrneš k njemu, bodo tvoji grehi izbrisani (Apd 3,19)! Potem ti bo šlo tako kot možu v zgodbi, ki jo je povedal Jezus. Tudi njegov dolg je bil izbrisan. Vendar se zgodba tukaj še ne konča. Slika 4-4 Mož je presrečen stekel iz kraljeve palače. Presenetljivo je naletel na drugega moža. Takoj mu je padlo na misel: »Ta mi je dolžan denar!« To ni bilo veliko, še posebno če to primerjaš z veliko vsoto, ki jo je sam dolgoval kralju. Vendar kaj je storil? Poimenujmo oba moža. Kako bomo dali ime prvemu? Leon. In drugemu? Aleksander. V redu? Kako bi moral ravnati Leon, mož, ki mu je kralj odpustil, z Aleksandrom, ki je Leonu dolgoval malo denarja? (Takoj bi mu moral odpustiti.) Zakaj bi moral Leon odpustiti Aleksandru? (Ker je kralj že odpustil njegov dolg njemu.) Kdo je veliki Kralj, ki nam hoče odpustiti naš veliki dolg? (Bog.) Ali lahko kdaj sami plačamo ta dolg? (Ne.) Kljub temu je bilo Leonu težko odpustiti Aleksandru. Zakaj? (Ker ne bi dobil nazaj svojega denarja.) Tudi nam je gotovo težko odpustiti drugemu, če nas je prizadel. Če je tako, na kaj se moramo spomniti? (Da nam je Bog odpustil veliko, veliko več.) Ali lahko poveš današnjo Zlato vrstico in mi jo razložiš? »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu« (Ef 4,32). Kaj misliš, kaj je storil Leon? Ali je res rekel Aleksandru: »Ni ti treba vrniti majhne vsote denarja, ki mi jo dolguješ«? (Vrnimo se k naši svetopisemski zgodbi in ugotovimo, kaj se je zgodilo.) Slika 4-5 V Mt 18,28 beremo, kaj je storil mož, ki mu je kralj odpustil (Leon), ko je srečal svojega prijatelja. (Preberite vrstico iz Svetega pisma.) »… Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹« Ali ni to hudo? Ali si lahko to predstavljaš? Ali vidiš, kako Leon zgrabi Aleksandra za vrat in vpije nanj: »Vrni mi moj denar!« Aleksander je padel na kolena in prosil: »Prosim, imej potrpljenje z mano, saj ti bom plačal.« Vendar Leon ni hotel biti potrpežljiv in prijazen. Aleksandra je dal vreči v ječo, ker ni plačal dolga. Nekateri so vse to opazovali, slišali Leona vpiti in videli, kako grozno je ravnal. Bili so zelo ogorčeni in so šli kralju povedat, kaj je storil Leon. Kralj je bil tako razočaran in jezen, da se je odločil, da bo Leona kaznoval. Zgodba se konča tako, da Leon pristane v ječi.

25

Kako nesrečen konec! Sami jezni, ogorčeni in žalostni ljudje! Slika 4-6 Kako se je počutil kralj, ko je slišal o Leonovem obnašanju? (Bil je jezen in razočaran, v. 34.) Kako se počuti Bog, veliki Kralj, kadar nisi pripravljen odpustiti nekomu drugemu, še posebno če si že Božji otrok in če ti je že odpustil grehe? (Žalosten je, jezen in razočaran.) Kako so se počutili ljudje, ki so opazovali Leonovo obnašanje? (Tudi oni so bili ogorčeni, v. 31.) Kako pa se počutijo ljudje, ki vidijo, da nisi pripravljen odpustiti? (Tudi oni so lahko razočarani.) Kako se je počutil ubogi Aleksander? (Verjetno je bil žalosten, mogoče tudi jezen.) Kaj misliš: Kako se je počutil Leon, ki je pristal v ječi? (Verjetno ga je bilo sram in bil je tudi žalosten.) Kako se boš počutil ti, če se ne naučiš odpuščati? (Z vsemi grenkimi mislimi v sebi boš nesrečen. Mogoče se boš tudi grdo obnašal, ker boš v srcu odločen, da nočeš odpustiti.) Ali si že prosil Gospoda Jezusa, naj ti odpusti grehe in te odreši? Ja? Če ti je toliko odpustil, ga prosi, naj ti pomaga odpustiti drugim, ki so te prizadeli. Še enkrat povejmo Zlato vrstico: »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu« (Ef 4,32). Ni vedno lahko odpuščati. Vendar ti lahko Bog pri tem pomaga. Če se naučiš odpuščati, se zgodijo štiri lepe stvari:

- Bog se veseli. (Pokažite navzgor.) - Človek, ki mu odpustiš, je hvaležen. (Pokažite navzven.) - Drugi ljudje, ki vidijo tvoje prijazno obnašanje, bodo blagoslovljeni. (Narišite križ v

zrak.) - Ti sam boš srečnejši, ker si naredil to, kar je prav, čeprav ti je bilo težko. (Pokažite

nase.) (Naj otroci ponovijo besede in kretnje.) Če še nisi prišel k Bogu, da bi ga prosil za odpuščanje, to stori danes. Tako kot je kralj v zgodbi odpustil možu, ki mu je dolgoval veliko denarja, bi rad tudi veliki Kralj v nebesih odpustil tebi. Bog pravi: »Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi« (Apd 3,19). Sklonimo glave in zaprimo oči. Zdaj lahko prosiš Gospoda, naj ti odpusti grehe. Če ne veš, kako moliti k Bogu, ali če bi rad pomoč, pridi po klubu k meni. Pogovorila se bom s tabo o teh pomembnih stvareh. Ko sprejmeš njegovo odpuščanje, ti bo pokazal, kako lahko odpustiš drugim, ki so te prizadeli. Učna dejavnost Odpuščanje Skopirajte kartice »Odpuščanje« (gl. str. 40 izvirnika) za otroke na karton in jih izrežite. Razložite otrokom, kako jih lahko ta kartica spomni, naj odpustijo drugim, in kako lahko to izkušnjo vpišejo na kartico (vsakič naj narišejo eno skodelico v eno okence). Otroci lahko v naslednjem tednu kartice izpolnijo doma. Besedilo za kartico:

26

Če si sprejel Gospoda Jezusa za svojega Odrešenika, ti je Bog dal polno vedro odpuščanja. Prosi ga, naj ti pomaga dati del tega (slika skodelice) drugim. V tem tednu vsakič nariši skodelico v eno okence, kadar ti Bog pomaga, da odpustiš drugemu. Naslednji teden pokaži kartico s skodelicami pomočniku na tvojem klubu. Slika: Glavno učenje za 4. lekcijo: Bog vsakomur ponuja odpuščanje.

27

5. lekcija Ljudje so ga zaničevali, Bog pa mu je odpustil (Levi [Matej]) Oris lekcije Glavno učenje: Bog lahko odpusti grehe in spremeni življenje. Uvod: Oče odpusti Florjanu. Jedro:

- Bog ti lahko odpusti grehe. - Levi [Matej], cestninar, pove svojo zgodbo. - Njegovo življenje cestninarja. - Jezus ga pokliče, naj hodi za njim. - Njegovo življenje se spremeni – postane Jezusov učenec.

Vrhunec: - Bog odpusti naše grehe in jih izbriše, če mu zaupamo. - Ne počuti se krivega za stvari, za katere nisi kriv.

Zaključek: - Pridi danes h Gospodu. Pregled lekcije Svetopisemske vrstice: Evangelij po Luku 5,27–32 Glavno učenje: Bog lahko odpusti grehe in spremeni življenje. Poudarek za neodrešene otroke: Kliči Gospoda, da ti odpusti. Poudarek za odrešene otroke: Zahvali se Bogu, da ti je odpustil, in mu zvesto služi. Cilj učenja: Otroci iz stabilnih in nestabilnih družin se bodo naučili, kako lahko dobijo odpuščanje za nekaj, kar so naredili napačnega v preteklosti. Lekcija je predvsem evangelizacijska. Drugi cilj je, da pomagamo otrokom, ki imajo neupravičene občutke krivde glede stvari, za katere pravzaprav niso odgovorni, npr. ločitev staršev ali dejanje, v katerega so jih prisilili odrasli. Uporaba: Lekcija je primerna predvsem za neodrešene otroke (na hišnih skupinah, taborih, klubih), lahko pa jo uporabite tudi pri otroškem bogoslužju in v nedeljski šoli. Zlata vrstica: Ponovite Ef 4,32. Slikovno gradivo: Slike 5–1 do 5–6. Napišite glavno učenje na karton. Na koncu lekcije potrebujete belo tablo, stojalo z listi ali veliko polo belega papirja. Učne metode in ponavljanje Primer. Intervju. Iskanje svetopisemskih vrstic. Pripovedovanje. Vprašanja za ponavljanje. Učna dejavnost »Kaj stori Bog z našimi grehi?« Nekatere učne metode so najprimernejše za starejše otroke (8- do 9-letne). Ko se pripravljate, preberite vprašanja za ponavljanje in učno dejavnost ob koncu lekcije, ki vam bodo pomagali, da poudarite pomembne stvari v lekciji. Lekcija Slika 5–1 Florjan je bil star devet let. Nekega dne je prišlo v šoli do pretepa, v katerem je bilo udeleženih več sošolcev, tudi Florjan. Potem je bil zelo jezen na nekatere fante, ker so ga užalili in ga prizadeli. Odločil se je, da se bo maščeval. Naslednji dan se je delal, kot da gre na stranišče. Nihče ga ni opazoval. V slačilnici je odprl več nezaklenjenih omaric, vzel žepni nož in naredil luknje v nogometne drese fantov, ki so ga jezili.

28

Popoldne so odkrili škodo in vsi so se zelo razburjali. Ravnatelj je nekako izvedel, da je to storil Florjan, in poklical Florjanovega očeta, naj pride v šolo. Slika 5-2 Kako je bilo Florjana sram, ko je stal v ravnateljevi pisarni in ko je moral oče poslušati celo zgodbo. Počutil se je krivega, saj je vedel, da je to, kar je naredil, narobe. Njegov oče je bil zelo žalosten, da se je Florjan znašel v takšnem položaju. Ker je imel oče rad sina, ga je večkrat svaril pred posledicami njegove slabe volje, izbruhov jeze in grdega obnašanja. Celo kaznoval ga je, ker mu je hotel pomagati, da se spremeni. Florjan je rekel: »Očka, žal mi je. Prosim, odpusti mi. To je zadnjič, da sem storil kaj takega.« To je mislil zares. Vedel je, da si za to, kar je storil, zasluži kazen. Njegov oče je stal tam in za trenutek premišljeval. Potem je rekel: »Florjan, zaslužil si si, da bi moral sam plačati za drese, saj si ti naredil luknje vanje. Ker pa te imam rad, bom jaz plačal za nove drese. In tudi odpuščam ti.« Oče je še poudaril svoje besede, tako da je objel Florjana. Ta dan je popolnoma spremenil Florjanovo obnašanje. Od takrat se je v šoli in doma veliko lepše obnašal. Oče je bil tako prijazen z njim. Florjan je želel ugajati očetu. Premišljujmo za trenutek o tej zgodbi.

1. Kako je oče najprej skušal ozdraviti Florjana grdega obnašanja? (Posvaril ga je glede posledic njegovih izbruhov jeze in ga včasih celo kaznoval.)

2. Kdo je bil kriv, da se je Florjan znašel v težavah, Florjan ali njegov oče? (Florjan.) 3. Kako je oče pokazal, da je resnično odpustil Florjanu? (Objel ga je in plačal nove

drese.) 4. Kaj je stalo očeta, da je odpustil Florjanu? (Denar za nove drese.) 5. Kaj misliš, zakaj se je oče odločil, da bo odpustil Florjanu? (Ker ga je imel rad.)

Na neki način je to prispodoba za to, kako odpušča Bog, vendar je Božje odpuščanje še večje. Bog lahko odpusti grehe in spremeni življenje. Tudi mi nismo v bistvu nič drugačni kot Florjan. Verjetno nisi storil tega, kar je storil Florjan. Storil pa si druge stvari, ki tudi niso všeč Bogu in ga žalostijo. Če izgubiš samoobvladanje ali ne ubogaš staršev, se napačno obnašaš do drugih, še posebno pa grešiš proti Bogu. V Svetem pismu nam Bog naroča: »Otroci, ubogajte svoje starše.« Če torej ne ubogaš staršev, si neposlušen tudi do Boga. Napačno se obnašaš prav do Boga, ki je sam popolnoma dober. Florjanov oče je odpustil sinu, ker ga je imel rad. Pripravljen je bil plačati za škodo, ki jo je povzročil Florjan. Tudi nekateri izmed vas imate tako dobre starše kot Florjan. Skrbijo za vas in vas imajo radi. Vendar vas je mogoče tudi nekaj takih, katerih starši so se ločili. Eden izmed staršev se je odselil, zato misliš: »Mami ali očka me nočeta več imeti.« To je res zelo žalostno, ampak rada bi, da veš: Obstaja nekdo, ki te iz vsega srca ljubi, in sicer veliko bolj kot dobri starši ali krščanski delavci, čeprav te imam tudi jaz zelo rada. To je Bog. Njegov Sin, Gospod Jezus, je umrl na križu za vse napačne stvari, ki si jih storil. V Svetem pismu beremo, da je Bog poslal svojega Sina Jezusa na svet, da se je naprej rodil kot dojenček, potem živel popolno življenje in nazadnje šel na križ, da bi umrl za vse tvoje in moje grehe. Slika 5-3 (Preberite Iz 53,6.) Bog je vzel vso krivdo, vse napačne stvari, ki sva jih naredila ti in jaz, in jih položil Jezusu na ramena: tvoje laži, prevare, tvojo neposlušnost, tvoje umazane misli. Vse

29

je položil na Jezusa! In Gospod Jezus je trpel za to in umrl strašne smrti na križu. Mi smo si zaslužili, da bi umrli, vendar je Jezus umrl namesto nas. Vendar ni ostal mrtev. Vstal je od mrtvih in večno živi. Ker živi, ti lahko odpusti in te spremeni. Florjanov oče je sicer lahko odpustil svojemu sinu, vendar nečesa ni mogel storiti. Nečesa, kar lahko Bog stori zate. Kaj bi to bilo? (Ni ga mogel spremeniti!) Ja, Florjanov oče ni mogel spremeniti svojega sina. Vendar Bog lahko to stori. Če bi rad, da te Bog spremeni, lahko moliš in ga prosiš, naj to stori. Če nisi povsem prepričan, kako se to stori, pridi po klubu k meni, da se pogovoriva. Stala bom pri (imenujte prostor). Ne boj se. Rada bi ti pomagala in bi se zelo rada pogovorila s tabo. Florjanov oče je dal denar za uničene drese. Bog pa je plačal še višjo ceno, da bi lahko mi imeli odpuščanje. Kaj je bila ta cena? (Dal je svojega Sina, da je umrl namesto nas.) V Svetem pismu je veliko zgodb o ljudeh, ki so storili kaj slabega in so gotovi kdaj imeli slabo vest. Predstavila vam bom človeka, ki je živel v času, ko je Jezus živel na zemlji. Na tem mestu povejte zgodbo, kako je Jezus poklical Levija [Mateja], in pokažite sliki 6-4 in 6-5. Ali pa imejte intervju z »Levijem«. Morda lahko kdo iz vaše cerkve ali pomočnik z ustreznimi sposobnostmi prevzame vlogo Levija. Da bi bil intervju še bolj zanimiv, Levija ustrezno oblecite in mu dajte primerno pokrivalo na glavo. Napišite si vprašanja, da bo intervju potekal tako, kot ste načrtovali. Tisti, ki bo igral Levija, naj pred tem temeljito prebere besedilo, vendar se mu vloge ni treba naučiti na pamet. Pomočnik: Kako ti je ime? Levi: Levi [Matej]. Pomočnik: Ali si ti učenec Levi [Matej], ki je hodil z Jezusom in se je o Bogu učil od

njega? Levi: Ja, to sem jaz. Pomočnik: To je pa res super. Tudi jaz bi bil rad zraven. Gotovo je bilo lepo biti prijatelj

Gospoda Jezusa, kajne? Levi: Vsekakor! Še zdaj komaj verjamem, da je Bog dovolil prav nekomu, kot sem

bil jaz, da se je učil pri Jezusu in bil tri leta ob njem. Storil sem namreč veliko slabega!

Pomočnik: Ali nam lahko poveš kaj o svojem življenju? Že zdavnaj sem se hotel srečati s teboj. Zapisal sem si celo nekaj vprašanj, ki bi ti jih rad postavil. Smem?

Levi: Ja, lahko. Pomočnik: Kaj pa si naredil slabega? Levi: O tem najraje sploh ne bi govoril. Danes me je sram zaradi tega. Torej,

Rimljani so osvojili našo deželo Izrael in nam vladali mnogo let. Vsi Judje so jim morali plačevati veliko denarja v obliki davkov. Jaz pa sem bil eden izmed tistih, ki so zbirali davke. Zaradi tega so me Judje prezirali. Ah, slabo je, kar sem delal pri tem …

Pomočnik: Kaj pa? Slika 5-4 Levi: No ja, videl sem veliko denarja! Na vsak način sem hotel obogateti. Zato sem

postavil svojo hišico neposredno na cesto, kjer je šel vsak mimo, in tam pobiral denar – cestnino. Vendar smo mi cestninarji vzeli ljudem pogosto več denarja, kot bi morali, in ga obdržali, namesto da bi ga dali Rimljanom.

30

Pomočnik: Ali nisi imel slabe vesti? Levi: Včasih že, ampak sem poskušal, da tega ne bi pokazal. Pomočnik: Vendar se je potem pri tebi vse spremenilo, kajne? Slika 5-5 Levi: Ja, zelo! Nekega dne je šel Gospod Jezus po cesti in mi zaklical: »Hôdi za

menoj!« Pomočnik: Ali si že takrat vedel, kdo je ta, ki ti je tako nenadoma naročil, da pojdi z njim? Levi: Slišal sem že za čudeže, ki jih je storil, in za njegove nenavadne besede. Takrat

pa še zdaleč nisem vedel vsega, kar vem zdaj – da je Jezus Božji Sin. Da je prišel iz nebes, da bi umrl na križu. In da so nam lahko zaradi tega odpuščeni grehi in da se lahko naše življenje povsem spremeni.

Pomočnik: In kaj si storil, ko te je poklical, da hodi za njim? Levi: Takoj sem vstal od mize in šel z njim. Bil sem tako srečen. Doma sem pripravil

veliko praznovanje. Jezus je prišel s svojimi prijatelji in tudi nekaj mojih prijateljev izmed cestninarjev je prišlo. Bilo je zelo lepo.

Nekateri ljudje pa so Jezusa kritizirali, da je jedel skupaj s cestninarji. Pomočnik: Kako si se počutil, ko je Jezus prišel v tvojo hišo? Levi: Bili smo zelo srečni, da je Jezus pri nas. V sebi sem se počutil zelo slabega in

krivega. Vendar sem se naučil zaupati Bogu. Vem, da mi je odpustil vse, kar sem storil napačnega. Vem, da je bil kaznovan na križu, da meni ni treba biti kaznovan. Spremenil me je in občutki krivde so izginili!

Mogoče tudi ti veš, tako kot Florjan ali Levi [Matej], da si storil veliko napačnega. Bil si neposlušen Bogu in zdaj se v sebi počutiš slabega in krivega. Bog te ljubi, želi ti odpustiti in te spremeniti. Pridi danes k Jezusu, Božjemu Sinu. Ne moreš iti k njemu tako, kot je šel takrat Levi, vendar lahko prideš k njemu v molitvi. Jezus obljublja: »… kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel« (Jn 6,37b). Prosi ga, naj ti odpusti in te spremeni. Pridi danes k njemu! Slika 5-6 Svetopisemska vrstica Kaj naredi Bog Apd 3,19 Izbriše naše grehe. Mih 7,19 Vrže jih v globine morja. Ps 51,4 Opere nas in očisti. Iz 44,22 Naše grehe izbriše kot oblak in meglice. Heb 8,12 Naših grehov se ne spominja več. Napišite teh pet svetopisemskih vrstic na posamezne liste. Položite te liste v svoje Sveto pismo tako, da konec gleda ven. Prosite po enega otroka, naj pride naprej, potegne eno vrstico iz Svetega pisma in jo prebere. Pomočnik vsakič napiše na tablo, kaj Bog naredi z našimi grehi, ali pa pokaže ustrezne besede na kartonu. Pridi danes h Gospodu! Sprejel te bo, ti odpustil in te spremenil! Na tem mestu ali na drugem primernem mestu lahko dodate še naslednje. Včasih se počutijo fante in dekleta krive za nekaj, za kar niso krivi. Npr. če se starši ločijo in se oče ali mama odselita, si lahko otroci mislijo: »Jaz sem kriv za to. Jaz sem razlog za to, da

31

sta se moja mama ali oče odselila.« Vendar za to niso krivi otroci. To je odločitev odraslih. Verjetno te je to razžalostilo, vendar za to nisi kriv ti. Včasih te odrasli zapeljejo k temu, da storiš kaj napačnega. Tega ne bi rad, vendar ti odrasli rečejo, da ne razmišljaj toliko o tem, in te zapeljejo k temu. Mogoče ti celo ukažejo, da ne smeš nikomur povedati, kaj si storil. V sebi se počutiš krivega in slabega. Vendar še enkrat poudarjam, da nisi ti kriv za to. To ni tvoja napaka. Če imaš takšno težavo in bi se rad o tem pogovoril z mano, lahko to storiš. Sem tvoja prijateljica in ti bom rada prisluhnila. Če bom znala, ti bom pomagala. (Bodite na voljo za osebne pogovore.) Če si že sprejel Jezusa kot svojega Odrešenika, se mu vsak dan zahvali, da te je sprejel kot svojega otroka in da ti je odpustil vse grehe. Zaradi preteklosti ti ni treba imeti občutka krivde. Jezus je vzel kazen za grehe nase na križu. V njegovih očeh si čist. Če pa so v tvoji preteklosti stvari, ki ti ne dajo miru, in če bi rad, da jih skupaj poveva Gospodu Jezusu, potem pridi k meni. Povedala jih bova Jezusu in prejela njegovo odpuščanje. Včasih nam Sveti Duh odkrije stvari iz preteklosti, ki morajo priti na dan. To so morda okultni grehi ali pa kraja. Pokažite otrokom ali najstnikom v molitvi, da je Jezus umrl tudi zanje. Včasih je treba nekatere stvari poravnati pri ljudeh. Pomagajte otrokom pri tem. Vsak dan prosi Gospoda Jezusa, naj ti pomaga, da boš živel tako, kot želi. Iz Levija, cestninarja, je naredil zvestega učenca, Mateja. Pomagal je mnogim drugim, da so hodili za njim. Torej lahko to stori tudi pri tebi. Vprašanja za ponavljanje

1. Kaj je bil po poklicu Levi [Matej]? (Cestninar.) 2. Levi je storil stvari, ki niso bile všeč Bogu. Katere? (Ko je delal za Rimljane, je jemal

več denarja, kot bi moral.) 3. Kako je postal Jezusov učenec? (Jezus ga je poklical: »Hôdi za menoj!« 4. Levi je hotel pokazati, kako hvaležen in vesel je, potem ko ga je Jezus poklical. Kaj je

storil? (Povabil je Jezusa na veliko praznovanje, ki ga je pripravil.) 5. Zakaj se je Jezus ukvarjal z ljudmi, kot je bil Levi in drugi cestninarji? (Prišel je na

zemljo, da bi rešil grešnike vseh vrst.) 6. Kakšno visoko ceno je plačal Bog, da je lahko odpustil Levijeve (in naše) grehe? (Dal

je svojega Sina, da je umrl na križu.) 7. Kako lahko dobiš odpuščanje za svoje grehe? (Pridi k Jezusu in ga prosi zanj.) 8. Kaj stori Bog z našimi grehi, če jih priznamo in mu zaupamo? Naštej dve stvari.

(Odpusti nam in nas očisti grehov.) 9. Naštej še dve stvari, ki jih naredi z našimi grehi. (Nič več se jih ne spominja, izbriše

jih.) 10. Povej Zlato vrstico. (»Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug

drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu« (Ef 4,32) ali »Uprite se mu, trdni v veri …« (1 Pt 5,9a).)

Učna dejavnost Kaj stori Bog z našimi grehi? Pripravite si dva kroga (gl. str. 49 izvirnika) in ju izrežite. Kroga spadata skupaj. Na enem je vprašanje: »Kaj stori Bog z našimi grehi?« Iz tega kroga izrežite en del. Položite drugi krog spodaj in oba kroga spnite. Na drugem krogu je pet odgovorov na vprašanje. Razvrščeni so tako, da se pojavijo v »okencu« prvega kroga.

32

Povejte otrokom, da lahko uporabljajo ta pripomoček za ponovitev in učenje petih odgovorov. Besedilo za kroga: 1. krog: Kaj stori Bog z našimi grehi? 2. krog: Izbriše naše grehe (Apd 3,19). Vrže jih v globine morja (Mih 7,19). Opere nas in očisti (Ps 51,4). Naše grehe izbriše kot oblak in meglice (Iz 44,22). Naših grehov se ne spominja več (Heb 8,12).