Bolezni, ki se prenašajo

z mačk na človeka

Avtor: Urška Lamot, dr. med.

Maj 2013

Zoonoze

So bolezni, ki se prenašajo med ljudmi in ţivalmi

Do okuţbe pride navadno, ko pride oseba v stik z izločki (slino, urinom, iztrebki) obolele ţivali

Potencialno nevarna je tudi voda ali hrana, ki jo je kontaminirala okuţena mačka

Nekatere zoonoze lahko prenašajo vektorji (klopi ali bolhe) z ţivali na ljudi

Večinoma so nenevarne za zdrave ljudi

Delitev infekcijskih bolezni, ki se

prenašajo z mačk na človeka:

Bakterijske

Parazitske

Glivične

Virusne

Glivične infekcije

Najpogostejša je MIKROSPORIJA

Povročajo jo dermatofiti: Microsporum

spp.

Mikrosporija

Mikrosporija je koţna bolezen domačih ţivali, še posebej mačk in psov

Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti

Povzročajo jo visoko specializirane plesni

Te plesni imajo sposobnost za razgrajevanje keratina (keratinolitična sposobnost). Prav ta lastnost jim omogoča ţivljenje na koţi

Mikrosporija

KLINIČNA SLIKA PRI MAČKAH:

Spremembe se pojavljajo na koţi, dlaki in na krempljih, na teh mestih lahko dlaka odpade

Pri mačkah so spremembe najpogosteje na glavi in vratu

Mikrosporija PRI LJUDEH:

Na neporasli koţi (predvsem na odkritih mestih: obraz, vrat, zgornja uda) vidimo okrogla ţarišča z močnejšim vnetnim robom. Ţarišča se širijo na robu, med tem, ko v sredi usihajo

Luščenje je posebno izrazito na obrobju

Mikrosporija DIAGNOZA: pregled z Woodovo svetilko Ţarišča v zatemnjenem prostoru pod W.

lučjo fluorescirajo zelenkasto

*Ker je bolezen na seznamu bolezni, proti katerim moramo ukrepati

po zakonu o veterinarstvu, je pooblaščena veterinarska organizacija ob sumu dolţna potrditi ali ovreči sum. Šteje se, da je bolezen potrjena, če se določi povzročitelj bolezni. Potrebna je mikološka identifikacija povzročitelja.

Mikrosporija ZDRAVLJENJE:

Če je bolezen potrjena, je treba omejiti gibanje okuţenih ţivali, ločiti bolne od zdravih, zdraviti ţivali in zagotoviti ter vzdrţevati primerne higienske razmere.

Zdravimo sistemsko s tabletami grizeofulvina. Lokalne lezije pa zdravimo z lokalnimi antimikotičnimi preparati (mikonazolom, klotrimazolom).

Sistemsko in lokalno zdravljenje je pri mačkah potrebno še 2–4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih

Bakterijske infekcije

Bolezen

mačje

praske

Salmoneloza

Bolezen mačje praske Povzročitelj je bakterija: Bartonella henselae

Najpogostejša bolezen povezana z mačkami

Do bolezni navadno pride ob ugrizu ali opraskanju okuţene mačke – mačke nimajo znakov bolezni

Na mestu praske se pojavijo izpuščaji

Bolezen mačje praske KLINIČNA SLIKA:

Bolezen se navadno kaţe s povečanimi bezgavkami okrog glave, vratu in zgornjih udov

Ostali simptomi so: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost, zmanjšan apetit

Bolezen mačje praske

ZDRAVLJENJE:

Pri ljudeh z normalnim imunskim odgovorom mine bolezen spontano

Pri izjemno hudem poteku, pri bolnikih z oslabljenim imunskim odgovorom, je potrebna večtedenska terapija z antibiotiki (azitromicinom, tetraciklini)

Salmoneloza

Večinoma se ljudje okuţijo s

salmonelami z okuţeno hrano, na

primer premalo kuhanim piščancem ali

jajci

Mačke lahko, čeprav so same zdrave,

nosijo salmonele v svojih iztrebkih –

najpogosteje mačke, ki se hranijo s

surovim mesom ali divjimi ţivalmi

Salmoneloza

Bolezen se kaţe s vročino, drisko, bolečinami v trebuhu, okrog 3 dni po okuţbi

Bolezen navadno mine sama od sebe

Preprečevanje: hranjenje mačk s dobro kuhano hrano ali komercialno zapakirano hrano, umivanje rok po čiščenju mačjega stranišča

Parazitske infekcije

Toksokaroza

Toksoplazmoza

Mačja bolha

Toksoplazmoza Povzročitelj je parazit Toxoplasma

gondii

Mačke izločajo parazit v svojem fecesu v obliki cist; so asimptomatski nosilci

*Ker ciste postanejo infektivne šele 1-5 dni po iztrebljanju svetujejo redno čiščenje mačjih stranišč

Toksoplazmoza

Toksoplazmoza Pri zdravih posameznikih bolezen ne povzroča

posebnih zapletov

Ta zoonoza predstavlja nevarnost za nosečnice, saj lahko v primeru, da pride do prve okuţbe matere v nosečnosti, pride do prirojenih napak otroka ali do splava

Nasveti: ne svetujejo* več odstranitev mačke iz bivalnega okolja med nosečnostjo, ampak le ustrezno higieno rok, ter da čisti mačje stranišče nekdo drug v času nosečnosti in da nosečnica ne uţiva surovega mesa in neumite zelenjave

*American Association of Feline Practitioners in the Cornell

Feline Health Center, Cornell University, College of Veterinary

Medicine, Ithaca, New York

Toksokaroza Povzroča jo glista Toxocara spp.

Obolevajo predvsem predšolski otroci; okuţijo se preko zemlje, kjer mačke izločijo jajčeca v iztrebkih

Okuţba poteka večinoma brez simptomov, redko se pojavi driska

Lahko nastanejo granulomatozni vozliči v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju

Mačja bolha Najpogostejši zunanji parazit mačk

Ne ţivijo na ljudeh

Lahko pa vseeno pride do ugriza in prenosa drugih bolezni – npr. bolezni mačje praske ali različne vrste trakulj (prenos iz mačk na ljudi je izjemno redek)

Virusne infekcije

Steklina

Gripa

Steklina

Bolezen se navadno konča s smrtjo okuţene ţivali

Iz mačk se prenese na ljudi preko ugriza

V mnogih drţava je cepljenje mačk proti steklini obvezno

Cepljenje je pomembno, če spuščamo mačke iz stanovanja, saj lahko mačke dobijo steklino od okuţene divje ţivali (netopirji!)

Nasveti za preprečevanje mačjih

zoonoz:

Umivanje rok pred uţivanjem hrane in po rokovanju mačk

Redna cepljenja in pregledi mačk Preprečevanje ugrizov bolh in klopov pri

mačkah Izogibanje lizanju mačk po obrazu ali

naše hrane Ob ugrizu mačke obiščite zdravnika Vsakodnevno čiščenje mačjega

stranišča Pokrivajte otroške peskovnike ko le-ti

niso v uporabi

Hvala za pozornost!