Zoonoze
So bolezni, ki se prenašajo med ljudmi in ţivalmi
Do okuţbe pride navadno, ko pride oseba v stik z izločki (slino, urinom, iztrebki) obolele ţivali
Potencialno nevarna je tudi voda ali hrana, ki jo je kontaminirala okuţena mačka
Nekatere zoonoze lahko prenašajo vektorji (klopi ali bolhe) z ţivali na ljudi
Večinoma so nenevarne za zdrave ljudi
Delitev infekcijskih bolezni, ki se
prenašajo z mačk na človeka:
Bakterijske
Parazitske
Glivične
Virusne
Mikrosporija
Mikrosporija je koţna bolezen domačih ţivali, še posebej mačk in psov
Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti
Povzročajo jo visoko specializirane plesni
Te plesni imajo sposobnost za razgrajevanje keratina (keratinolitična sposobnost). Prav ta lastnost jim omogoča ţivljenje na koţi
Mikrosporija
KLINIČNA SLIKA PRI MAČKAH:
Spremembe se pojavljajo na koţi, dlaki in na krempljih, na teh mestih lahko dlaka odpade
Pri mačkah so spremembe najpogosteje na glavi in vratu
Mikrosporija PRI LJUDEH:
Na neporasli koţi (predvsem na odkritih mestih: obraz, vrat, zgornja uda) vidimo okrogla ţarišča z močnejšim vnetnim robom. Ţarišča se širijo na robu, med tem, ko v sredi usihajo
Luščenje je posebno izrazito na obrobju
Mikrosporija DIAGNOZA: pregled z Woodovo svetilko Ţarišča v zatemnjenem prostoru pod W.
lučjo fluorescirajo zelenkasto
*Ker je bolezen na seznamu bolezni, proti katerim moramo ukrepati
po zakonu o veterinarstvu, je pooblaščena veterinarska organizacija ob sumu dolţna potrditi ali ovreči sum. Šteje se, da je bolezen potrjena, če se določi povzročitelj bolezni. Potrebna je mikološka identifikacija povzročitelja.
Mikrosporija ZDRAVLJENJE:
Če je bolezen potrjena, je treba omejiti gibanje okuţenih ţivali, ločiti bolne od zdravih, zdraviti ţivali in zagotoviti ter vzdrţevati primerne higienske razmere.
Zdravimo sistemsko s tabletami grizeofulvina. Lokalne lezije pa zdravimo z lokalnimi antimikotičnimi preparati (mikonazolom, klotrimazolom).
Sistemsko in lokalno zdravljenje je pri mačkah potrebno še 2–4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih
Bolezen mačje praske Povzročitelj je bakterija: Bartonella henselae
Najpogostejša bolezen povezana z mačkami
Do bolezni navadno pride ob ugrizu ali opraskanju okuţene mačke – mačke nimajo znakov bolezni
Na mestu praske se pojavijo izpuščaji
Bolezen mačje praske KLINIČNA SLIKA:
Bolezen se navadno kaţe s povečanimi bezgavkami okrog glave, vratu in zgornjih udov
Ostali simptomi so: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost, zmanjšan apetit
Bolezen mačje praske
ZDRAVLJENJE:
Pri ljudeh z normalnim imunskim odgovorom mine bolezen spontano
Pri izjemno hudem poteku, pri bolnikih z oslabljenim imunskim odgovorom, je potrebna večtedenska terapija z antibiotiki (azitromicinom, tetraciklini)
Salmoneloza
Večinoma se ljudje okuţijo s
salmonelami z okuţeno hrano, na
primer premalo kuhanim piščancem ali
jajci
Mačke lahko, čeprav so same zdrave,
nosijo salmonele v svojih iztrebkih –
najpogosteje mačke, ki se hranijo s
surovim mesom ali divjimi ţivalmi
Salmoneloza
Bolezen se kaţe s vročino, drisko, bolečinami v trebuhu, okrog 3 dni po okuţbi
Bolezen navadno mine sama od sebe
Preprečevanje: hranjenje mačk s dobro kuhano hrano ali komercialno zapakirano hrano, umivanje rok po čiščenju mačjega stranišča
Toksoplazmoza Povzročitelj je parazit Toxoplasma
gondii
Mačke izločajo parazit v svojem fecesu v obliki cist; so asimptomatski nosilci
*Ker ciste postanejo infektivne šele 1-5 dni po iztrebljanju svetujejo redno čiščenje mačjih stranišč
Toksoplazmoza Pri zdravih posameznikih bolezen ne povzroča
posebnih zapletov
Ta zoonoza predstavlja nevarnost za nosečnice, saj lahko v primeru, da pride do prve okuţbe matere v nosečnosti, pride do prirojenih napak otroka ali do splava
Nasveti: ne svetujejo* več odstranitev mačke iz bivalnega okolja med nosečnostjo, ampak le ustrezno higieno rok, ter da čisti mačje stranišče nekdo drug v času nosečnosti in da nosečnica ne uţiva surovega mesa in neumite zelenjave
*American Association of Feline Practitioners in the Cornell
Feline Health Center, Cornell University, College of Veterinary
Medicine, Ithaca, New York
Toksokaroza Povzroča jo glista Toxocara spp.
Obolevajo predvsem predšolski otroci; okuţijo se preko zemlje, kjer mačke izločijo jajčeca v iztrebkih
Okuţba poteka večinoma brez simptomov, redko se pojavi driska
Lahko nastanejo granulomatozni vozliči v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju
Mačja bolha Najpogostejši zunanji parazit mačk
Ne ţivijo na ljudeh
Lahko pa vseeno pride do ugriza in prenosa drugih bolezni – npr. bolezni mačje praske ali različne vrste trakulj (prenos iz mačk na ljudi je izjemno redek)
Steklina
Bolezen se navadno konča s smrtjo okuţene ţivali
Iz mačk se prenese na ljudi preko ugriza
V mnogih drţava je cepljenje mačk proti steklini obvezno
Cepljenje je pomembno, če spuščamo mačke iz stanovanja, saj lahko mačke dobijo steklino od okuţene divje ţivali (netopirji!)
Nasveti za preprečevanje mačjih
zoonoz:
Umivanje rok pred uţivanjem hrane in po rokovanju mačk
Redna cepljenja in pregledi mačk Preprečevanje ugrizov bolh in klopov pri
mačkah Izogibanje lizanju mačk po obrazu ali
naše hrane Ob ugrizu mačke obiščite zdravnika Vsakodnevno čiščenje mačjega
stranišča Pokrivajte otroške peskovnike ko le-ti
niso v uporabi