Калифорнија/Лос Анѓелес, Бејкерсфилд, Палм

Спрингс, Дејвис

Март 1-13, 2009

 

 

Студиско патување во Калифорнија за македонските извозници на трпезно грозје

Изземање: Овој извештај е изработен од страна на АгБиз Програмата на УСАИД со великодушна поддршка на Агенцијата на САД за меѓународен развој. Ставовите искажани во овој извештај припаѓаат на авторот и не ги изразуваат ставовите на Агенцијата на САД за меѓународен развој или Владата на Соединетите Американски Држави.

SОДРЖИНА

1.0 SОРТИМЕНТ 1.1 Povr{ini pod vinova loza vo Kalifornija, SAD. 1.2 Proizvodstvo na grozje vo Kalifornija 1.3 Perspektivni i prepora~ani sorti za sve`o grozje 1.4 Kalemarski centri, lozov rasadnik, proizvodstvo na sadnici 2.0 КЛИМАТСКИ УСЛОВИ (IЗБОР НА ЛОКАЦИЈА) 3.0 АГРОТЕХНИКА 4.0 СИСТЕМИ ЗА ОДГЛЕДУВАЊЕ, ПОТПОРНИ КОНСТРУКЦИИ

РАСТОЈАНИЕ НА САДЕЊЕ И АМПЕЛОТЕНИКА (Primena na merki na zelena rezidba)

4.1 Potporni konstrukcii 4.2 Rastojanie na sadewe 4.3 Sistem za odgleduvawe 4.4 Merki na zelena rezidba 5. БЕРБА И ПОСЛЕБЕРБЕНА ТЕХНОЛОГИЈА НА ГРОЗЈЕ 5.1 Teoretski osnovi 5.1.1 Berba 5.1.2 Na~ini na pakuvawe 5.1.3 Predladewe 5.1.4 Fumigacija 5.1.5 ^uvawe vo ladilnik 5.1.6 Defekti pri ~uvawe 5.1.7 Drugi tretirawa.

5.1.7.1 Transport 6.0 ПАЗАР НА ГРОЗЈЕ

7.0 ОРГАНИЗИРАЊЕ НА ПРОИЗВОДИТЕЛИТЕ ВО ЗДРУЖЕНИЈА

8.0 ЗАКОНИ, ПРАВИЛНИЦИ, СТАНДАРДИ НА ПРОИЗВОДСТВО

9.0 ЛИТЕРАТУРА, БРОШУРИ, ИНТЕРНЕТ ЛИТЕРАТУРА

10. КАРАКТЕРИСТИКИ НА ФАРМА ЗА ПРОИЗВОДСТВО НА

ТРПЕЗНО ГРОЗЈЕ Red Gloub vo San Joaquin Valley avtor: Jenniefer M. Hashim i drugi Sample cost to establish and produce table grapes Red Globe

11. ЗАКЛУЧОЦИ И ПРЕПОРАКИ ЗА ИДНИ АКТИВНОСТИ

1.0 СЕГМЕНТ   Vo Kalifornija, prvite lozja se zasadeni od {panskite kalu|eri vo 1769 godina, nameneti za proizvodstvo na vino za crkovnite obredi. Prviot nasad od trpezno grozje e podignat od William Wolfskill vo 1839 godina. [kotskiot imigrant William Thompson vo 1876 godina, izvr{il selekcija na sortata sultanina, poznata vo USA kako Tompson sidles. Denes ovaa sorta so 90.000 ha e najra{irena vo odnos na site trpezni i vinski sorti. Nema podatoci vo kolkav procent se upotrebuva za proizvodstvo na suvo i sve`o grozje.       Lista na sorti dobieni vo selekcionite centri na Kalifornija

r.b. Variety Izgovor Selek.centar Avtori

1 Beauty seedless Bjuti sidles UC, Davis, USA Olmo 2 Blush seedless Bla{ sidles UC, Davis, USA Olmo 3 Canner Kener UC, Davis, USA Olmo 4 Centennial seedless Sentenial sidles UC, Davis, USA Olmo 5 Christams rose Krismas rouz UC, Davis, USA Olmo 6 Dawn seedless Dan sidles UC, Davis, USA Olmo 7 Delight Dilajt UC, Davis, USA Olmo 8 Early muscat Erli muskat UC, Davis, USA Olmo 9 Emerald seedlees Emerald sidles UC, Davis, USA Olmo

10 Gold Gold UC, Davis, USA Olmo 11 July muscat Juli muskat UC, Davis, USA Olmo 12 Loose Perlette Luz Perleta UC, Davis, USA Olmo 13 Perlette Perleta UC, Davis, USA Olmo 14 Queen Kvin UC, Davis, USA Olmo 15 Red Globe Red Gloub UC, Davis, USA Olmo 16 Ruby seedlees Rubi sidles UC, Davis, USA Olmo 17 Scarlet Skarlet UC, Davis, USA Olmo 18 Thomuscat Tomusakt Fresno, CA, USA Henderson 19 Autumn king Otm king Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 20 Autumn royal Otm rojal Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 21 Black Emerelad Blek emerald Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 22 Crimson seedless Krimson sidles Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 23 Diamond muscat Dajmond muskat Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 24 Fantasy seedlees Fantazi sidles Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 25 Princess Princes Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 26 Scarlet Royal Skarlet rojal Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo

27 Selma Pete Selma pit Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 28 Summer Muscat Samer muskat Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 29 Summer Royal Samer Rojal Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 30 Sweet Scarlet Suit skarlet Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 31 Thomcord Tomkord Fresno, CA, USA Ramming, Tarailo 32 Blackrose Blekrouz Fresno, CA, USA Snyder, Harmon 33 Calmeria Kalmerija Fresno, CA, USA Snyder, Harmon 34 Cardinal Kardinal Fresno, CA, USA Snyder, Harmon 35 Exotic Egzotik Fresno, CA, USA Snyder, Harmon 36 Autumn black Otm blek Fresno, CA, USA Weinberger, Harmon 37 Fiesta Fiesta Fresno, CA, USA Weinberger, Harmon 38 Flame seedless Flejm sidles Fresno, CA, USA Weinberger, Harmon 39 Autumn seedless Otm sidles Fresno, CA, USA

40 Black Corinth Blek korint Delano, CA, USA Povolnite klimatski uslovi na Kalifornija za proizvodstvo na trpezno grozje ovozmo`uvaat razvoj na ovaa industrija. Potrebata na industrijata za novi interesni trpezni sorti se reflektira na sozdavaweto nau~ni lozarski centri vo koi se sozdadeni preku 50 sorti, ra{ireni vo USA i svetot; vo Univerzitetot Davis, od selekcionerot Olmo sozdadeni se atraktivnite sorti Red Gloub, Perleta, Kvin, Kristmas roze, Skarelt; vo Univerzitetot Fresno, od selekcionerite Raming i Tarailo sodadeni se Otm rojal, Krimson sidles, Princes; vo Kalifornija e dobiena sortata [ugrauan, vo Fresno e sozdadena i sortata Kardinal od selekcionerite [najder i Harmon, sorta koja so 1300 ha e najzna~ajna rana trpezna sorta vo Republika Makedonija. Ovie sorti se zna~ajni za proizvodstvoto na trpezno grozje vo USA i vo drugite razvieni lozarski zemji, Ju`na Afrika, Avstralija ^ile i dr. Podatocite poka`uvaat deka Kalifornija zaedno so Italija se najzna~ajni selekcioni centri vo svetot za dobivawe na trpezni sorti.

Povr{ini pod vinova loza vo Kalifornija, SAD.

Vkupnite povr{ini pod vinova loza vo Kalifornija iznesuvaat od 256 iljadi vo 1999 do 316 iljadi vo 2007 godina. Povr{inite vo poslednite 8 godini se pogolemi za 60.000 ha. Od ovie povr{ini 60% ili 190 iljadi ha se vinski sorti, okolu 40% ili 124 iljadi ha se trpezni sorti. Od trpeznite sorti 28.7% ili 90 iljadi ha se sorti za suvo grozje dodeka 10.8% ili 34 iljadi ha se povr{ini pod trpezno grozje za sve`a konsumacija. 

  

Variety 1999 2007 Sorta Acres ha % Acres ha %

Suvo grozje/ Raisin 210.205 85.070 33,2 224.464 90.841 28,7 Sve`o grozje /Table 60.243 24.380 9,5 84.702 34.279 10,8 Vinski sorti / Wine, 362.403 146.664 57,3 471.887 190.973 60,4

White 144.148 58.337 39,8 182.486 73.852 38,7 Red 218.255 88.328 60,2 289.401 117.121 61,3

Bez podlogi / Excluding Rootstock 632.851 256.115 100,0 781.052 316.092 100,0 Podlogi/ Rootstock 216 87 498 202 All Grapes 633.067 256.202 781.550 316.293

Proizvodstvo na grozje vo Kalifornija

Vkupnoto proizvodstvo na grozje vo Kalifornija iznesuva 6,18 milijardi kg, od toa 3,2 milijardi kg vinsko grozje, 2,2 milijaradi kg suvo grozje i 780 milioni kg trpezno sve`o grozje. Vrednosta na vkupnoto proizvodstvo iznesuva 3,01 milijardi dolari. Vrednosta na trpezno suvo grozje iznesuva 507 milioni dolari, trpezno sve`o 600 milioni dolari i na vinskoto grozje 1,8 milijardi dolari. Cenata na grozjeto vo prosek iznesuva 0,511 dolar/kg ili 25 den/kg. Cenata na suvoto grozje iznesuva 0,277 dolari/kg ili 13,6 den/kg, trpezno sve`o grozje 0,82 dolari/kg ili 40 den/kg i vinskoto grozje 0,58 dolari/kg ili 28 den/kg. Prose~nite prinosi kaj vinskoto grozje iznesuva 16,4 t/ha a kaj trpezno sve`o i trpezno suvo grozje 23,2 t/ha.  

  

 Sortiment na trpezno sve`o grozje vo Kalifornija 

Variety 1999 1999 1999 2007 2007 2007 Acres ha % Acres ha %

Flame Seedless * 18.504 7.489 30,7 20.968 8.486 24,8 Crimson Seedless * 10.697 4.329 17,8 16.299 6.596 19,2 Red Globe * 11.309 4.577 18,8 12.519 5.066 14,8 Autumn Royal 919 372 1,5 4.293 1.737 5,1 Ruby Seedless * 3.850 1.558 6,4 4.097 1.658 4,8 Sugraone 2.765 1.119 4,6 3.880 1.570 4,6 Princess * 397 161 0,7 2.803 1.134 3,3 Perlette 2.348 950 3,9 2.469 999 2,9 Fantasy Seedless 638 258 1,1 873 353 1,0 Calmeria 763 309 1,3 791 320 0,9 Emperor 772 312 1,3 772 312 0,9 Summer Royal 38 15 0,1 753 305 0,9 Scarlet 66 27 0,1 727 294 0,9 Flame Tokay 449 182 0,7 546 221 0,6 Emerald Seedless * 390 158 0,6 540 219 0,6 Rouge 481 195 0,8 481 195 0,6 Christmas Rose 410 166 0,7 473 191 0,6 Jade Seedless 232 94 0,4 347 140 0,4 Sugranineteen 0 0 0,0 287 116 0,3 Beauty Seedless * 197 80 0,3 230 93 0,3 Ribier 180 73 0,3 227 92 0,3 Black Monukka 199 81 0,3 199 81 0,2 Sugrathirteen 118 48 0,2 192 78 0,2 Castlerock Red 0 0 0,0 182 74 0,2 Marroo Seedless 167 68 0,3 167 68 0,2 Early Muscat 147 59 0,2 147 59 0,2 Malaga * 132 53 0,2 146 59 0,2 Sweet Scarlet 0 0 0,0 146 59 0,2 Emperatriz 133 54 0,2 133 54 0,2 Flaming Red 131 53 0,2 131 53 0,2 Muscat Flame 91 37 0,2 127 51 0,1 Exotic 120 49 0,2 120 49 0,1 Autumn Seedless 68 28 0,1 107 43 0,1 Royal Black Seedless 0 0 0,0 94 38 0,1 Niabell 7 3 0,0 93 38 0,1 Cardinal 88 36 0,1 88 36 0,1 Kyoho 69 28 0,1 86 35 0,1 Black Emerald 53 21 0,1 82 33 0,1 Prima Black Seedless 77 31 0,1 77 31 0,1 Queen 71 29 0,1 77 31 0,1 Sugrasixteen 0 0 0,0 67 27 0,1 Italia * 60 24 0,1 61 25 0,1 Tudor 32 13 0,1 52 21 0,1 Other Table 3.075 1.244 5,1 7.756 3.139 9,2 Total Table 60.243 24.380 100 84.705 34.280 100

Vo sortimentot na trpeznite sorti za sve`a konsumacija tri sorti zafa}aat 58.8% od povr{inite, Flejm sidles 24.8% ili 8,4 iljadi ha, Krimson sidles 19.2% ili 6,5 iljadi ha i Red Gloub 14,8% ili 5 iljadi ha. Vtora grupa na sorti koi zafa}aat 20,7% od vkupnite povr{ini pod trpezno grozje se Otm rojal, Rubi sidles, [ugrauan, Princes i Perleta. Povr{inite se dvi`at od 1737 kaj Otm rojal do 999 ha kaj sortata Perleta. Vo odnos na 1999 godina, vo 2007 godina povr{inite se zgolemeni najmnogu kaj Krimson sidles za 2000 ha, Otm rojal 1500 ha, Flejm sidles i Princez za 1000 ha, [ugrauan za 450 ha, Samer rojal za 300 ha, Skarlet 250 ha i [ugranajntin za 116 ha.

Sortite koi vo Makedonija se vode~ki Ribier, Kardinal i Italija vo Kalifornija se zastapeni od 25 ha sortata Italija do 82 ha sortata Ribier.

Perspektivni i prepora~ani sorti za sve`o grozje

Ekspertite od Kalifornija prepora~aa sorti koi so svoite stopansko tehnolo{ki karakteristiki i pobaruva~kata na pazarot se interesni za {irewe i proizvodstvo. Luis Gonzales od kalemarskiot centar SunRidge i Xenifer Ha{im od Davis, od bessemenite sorti gi prepora~a Flejm sidles, Superior, [ugruan, Tomson sidles i Krimson sidles, a od semenite vo momentot najatraktivnata sorta Red Gloub. Kako otporna sorta ja istaknaa Flejm sidles. Spored Lovin Korki, potrebno e vnimatelno sledewe na pobaruva~kata na pazarot. Vo sortimentot e potrebno da se vklu~at beli, crveni i crni sorti, mnogu rani do kasni sorti, semeni i bessemeni. So izborot na klimatskite uslovi, primenata na agrotehni~kite i ampelotehni~kite merki mo`no e upravuvawe so vremeto na sozrevawe i kvalitetot na grozjeto. Pazarot e nestabilen, probirliv i nepostojan iako za Korki seu{te idealna sorta e tomson sidles, posebno grozjeto od ovaa sorta nabrano vo septemvri. Vo dene{no vreme za mladata populacija se interesni bessemenite sorti, pokraj tompson sidles interes se javuva za flejm sidles i krimson sidles. Ovie konstatacii se vidlivi i od sega{niot sortiment na Kalifornija vo koj najzastapena sorta e Tomson sidles so duri 90.000 ha, a potoa sledat Flejm sidles so 8.500 i Krimson sidles so 6.500 ha, dvete so crvena poko`ica, bessemeni. Red Gloub, crvena trpezna semena sorta zna~ajno e zastapena vo sortimentot so 5.000 ha, grozje koe se izvezuva za zemjite od dale~niot istok, Kina i Malezaija.

Kalemarski centri, lozov rasadnik, proizvodstvo na sadnici

Vo organizacija na Univerzitetot Dejvis go posetivme kalemarskiot centar, Sanrix, vo Bejkersfild. Formiran od Glen i Teri Stoler vo 1977, denes lozoviot rasadnik proizveduva godi{no 15 milioni sadnici, pogolem del sertficirani klonski sadnici, proizvedeni so vrvna tehnologija. Zastapeni se vinski, trpezni sorti i podlogi. Vo proizvodstvo gi imaat golem del od aktuelni trpezni sorti: Flame seedless, Thompson seedlees, Crimson seedlees, Red Globe, Autumn King, Scarlet Royal, Ruby seedleesl i dr. Kako pogodni podlogi za trpeznite sorti gi prepora~uvaat Harmony i Freedom. Na ovie podlogi lozite se bujni zatoa

ne se prepora~uvaat za bogati po~vi na koi mo`e da se javi pregolema bujnost i reulavost na cvetovite. Za intenzivnite sistemi za trpezno grozje neophodno e ispituvawe na najpogodni kombinacii na sorta i podloga vo zavisnost od tipot na po~vata. Vrz osnova na ispituvawata na po~vata i dosega{nite iskustva ovoj lozov rasadnik e vo sostojba da dade preporaka za soodvetni podlogi za sortite koi se zastapeni vo Republika Makedonija, so napomena da se izbegnuvaat varoviti po~vi za odgleduvawe na crveni i crni trpezni sorti na koi ovie sorti te{ko ja postignuvaat bojata.

Imavme mo`nost da prisustvuvame na celiot ciklus na proizvodstvo na sadnici predvideni za sadewe od april do juni. Ciklusot od kalemewe do formirawe na

sadnicata trae 14 nedeli, sadnicata e spremna za sadewe vo istata godina.

Rasadnikot proizveduva i sadnici od zeleni reznici na podloga ili sopstven koren, kako i ednogodi{ni

kalemi. Proizvodstvoto na kalemeni sadnici se sostoi od perewe i dezinfekcija na reznicite za

kalemewe, nivno mo`no ~uvawe vo strugotina na 2°S, za period od 8 meseci do kalemewe. Pred kalemewe se zagrevaat edna nedela na 26°S. Se tretiraat so topla voda vo metalni bazeni na 23°S za vreme od 5 minuti, 50°S za vreme od 5 minuti i 15 minuti vo ladna voda. Reznicite se nosat na priprema na kalem granka i podloga, se kalemat ma{inski so presek vo vid na zapci. Stratifikuvaweto se vr{i vo plasti~ni gajbi koi sobiraat okolu 100 nakalemeni reznici, ispolneti so supstrat Peat Moss, proizveden vo Kanada. Vo stratifikala, kalusiraweto se izveduva na

temperatura od 26°S za vreme od 21 den. Kalusiranite nakalemeni reznici se mijat i parafiniraat. Parafinot se zagreva so ma{ina za razbivawe i topewe a potoa stopeniot parafin se prefrla vo termostat vo koj se vr{i parafinirawe. Pripremeniot materijal se nosi vo oran`erija, se redi vo saksii ispolneti so 50% perlit, 50% Peat Moss so dodavawe na |ubrivo. Vo supstratot se dodava i polimerna masa koja celiot supstrat go pretvora vo sun|eresta materija so koja lesno se manipulira, ne se roni pri udar i slu~ajno pa|awe. Vo oran`erija pominuva 5 dena na 33°S. Koga }e poteraat lastarite se zasen~uva, temperaturata se odr`uva od 30 do 35°S, so 85% vlaga, za vreme od 10 dena. Posle ovoj period se namaluva vlagata za 5% sekoj den. Posle 20 dena se ufrla kislorod. Posle 5 nedeli od po~etokot na procesot, se vr{i klasirawe, poslabite se dr`at podolgo. Celiot proces vo oran`erijata zavr{uva za 7 nedeli a potoa se prefrla vo zasen~eni otvoreni oran`erii do proda`ba. Name: Sunridge Nurseries, Inc. Address: 441 Vineland Road City: Bakersfield State: CA Zip: 93307 Phone: (661) 363-8463 Fax: (661) 366-4251 Contact: Steve Maniaci Website: http://www.sunridgenurseries.com Email: Steve@sridge.net   

2.0  КЛИМАТСКИ УСЛОВИ (IЗБОР НА ЛОКАЦИЈА) Kalifornija se prostira od 32° do 42° severna geografska

{iro~ina. Gornata granica se nao|a na ista geografska {iro~ina so Republika Makedonija a dolnata so Aleksandrija vo Egipet. Klimata e pod silno vlijanie na Tihiot okean od zapad i planinskite venci koi prostorno ja izoliraat od istok. Iako na planinite e prisuten snegot vo tekot na cela godina, klimata e blaga so postojani temperaturi. Dominantno drvo e palmata, taa e ra{irena sekade niz Kalifornija. Poradi sli~nostite vo klimata, vo Kalifornija klimata ja ozna~uvaat kako mediteranska. Razliki se javuvaat na jugot, vo Ko~ela kade vladee pustinska klima, vrne`ite se javuvaat do april a potoa od 15 april do 15 oktomvri e su{en period {to e izvonredno za odgleduvawe na trpezno grozje poradi namalenite problemi so razvojot na bolesti. Vo Ko~ela vegetacijata zapo~nuva na 15 januari, grozjeto sozreva vo po~etok na maj, vo juni temperaturata dostignuva 50°S, vo dekemvri lozata prinudno vleguva vo miruvawe so prekinuvawe na navodnuvaweto i obeslistuvaweto so preparatot Dormeks. Vo Bejkersfild, 200 km poseverno, vegetacijata po~nuva pokasno vo mart i se odviva sli~no kako vo mediteranskite zemji vo Evropa. Severnite reoni se opredeleni za odgleduvawe na vinsko grozje.

Reonizacijata e izvr{ena spored klasifikacijata na Vinkler koja se sostoi od 5 regioni, prviot od 2500 do 3000°S , a petiot nad 4000°S,

suma na aktivni temperaturi vo periodot od 1 april do 31 oktomvri. Postoeweto na ovie regioni uka`uva na raznovidnosta na na klimatskite uslovi odej}i od sever kon jug.

Spored tipot na po~vata, nau~nite i kalemarskite centri prepora~uvaat podlogi koi najmnogu odgovaraat na agrobiolo{kite karakteristiki na sortite. Vsu{nost paralelno so dobivaweto na novite sorti se ispituvaat i razli~ni kombinacii so podlogite vo zavisnost od karakteristikite na sortite i po~vite. Kalifornija e primer za pravilna izvr{ena reonizacija na lozarstvoto, primer za uspe{na sorabotka pome|u nau~nite centri i proizvoditelite u{te pred podignuvawe na nasadite. Sortimentot i podlogite se opredeleni vrz osnova na najpogodnite klimatski i po~veni uslovi. Trpeznoto grozje se odgleduva vo idealni uslovi. Vo USA, 98% od povr{inite pod trpezno grozje se nao|aat vo Kalifornija. 3.0  AГРОТЕХНИКА

Proizvodstvoto na trpeznoto grozje vo Kalifornija vo 100% slu~ai se odviva so primena na site agrotehni~ki merki. Obrabotkata na po~vata do 5 pati vo tekot na vegetacija, primena na sistem kapka po kapka preku koi se vnesuvaat i |ubrivata, folijarno |ubrewe za vnesuvawe na mikroelementi i redovna za{tita spored programata i uslovite. Vo Ko~ela se primenuvaat mre`i za zasen~uvawe na grozdot, za namaluvawe na temperaturata vo nasadot. Pravilnata primena na agrotehni~kite merki e osnova i mo`nost za postignuvawe na maksimalna korist od primenata na ampelotehni~kite merki (ureduvawe na lastarite, grozdot i zrnata).    4.0   СИСТЕМИ ЗА ОДГЛЕДУВАЊЕ, ПОТПОРНИ КОНСТРУКЦИИ РАСТОЈАНИЕ НА САДЕЊЕ И АМПЕЛОТЕНИКА (Primena na merki na zelena rezidba)  

Detalnite podatoci za ovaa to~ka gi dobivme vo vid na literatura, prakti~ni iskustva i demonstracija na teren od Jennifer Hashim-Buckey, UCCE Viticulture Farm Advisor.  4.1.        Potporni konstrukcii

Vo odnos na ova pra{awe studiskoto patuvawe ima{e najmnogu

korist. Dosega{nite

potporni konstrukcii, koi se primenuvaa vo

Kalifornija, single crossarm i double crossarm trellis system, se poka`aa kako

nedovolno pogodni za manipulacija so grozdot. Vo

Kalifornija masovno se menuvaat ovie

postoe~ki sistemi so sistemi koi nalikuvaat ili se isti na “Standard double gable/Y trellis system” koj e osnoven vo Ju`na Afrika i Avstralija. Na ve}e postoe~kiot T-sistem so dodavawe na metalni ramki pod kos agol i nekolku reda `ici se formira Y-sistem. Novite nasadi se podignuvaat isklu~ivo so Y-sistem. Ova pozitivno iskustvo na Kaliforniskite proizvoditeli bi trebalo da se iskoristi i kaj nas so promena na postoe~kiot {palir kaj rodnite nasadi vo Y-sistem. 4.2.  Rastojanie na sadewe

Rastojanieto na sadewe za site sorti e standardno. Rastojanieto pome|u redovite iznesuva 3.6 m. Rastojanieto pome|u lozite vo redot iznesuva 2.1m. Brojot na lozi e okolu 1300 lozi na hektar. Vakviot mal broj na lozi se odrazuva na goleminata na stebloto. Stebloto e debelo, nad 10 sm vo dijametar. Opteretuvaweto so okca e pogolemo i iznesuva nad 100 okca na loza. Vo zavisnost od rodnosta na okcata po dol`ina na lastarot odnosno sortata, lozata se re`e na kondiri ili lakovi.

4.3.  Sistem za odgleduvawe

Maliot broj na lozi na edinica povr{ina dava mo`nost lozata da se formira kako razvieno drvo so debelo steblo i silni krakovi na koi se rasporedeni kondiri i lakovi. Za Y-sistem standardno se formiraat ~etri krakovi. Za sortite koi se re`at na lakovi, na sekoj krak se ostavaat po 2 kondira i 2 laka, na sekoj lak po 10-15 okca. Pogolem broj na

okca se ostavaat kaj sorti kaj koi ne se rodni prvite 6 okca po dol`ina na lakot kako kaj sultanina, krimson sidles, superior i rali. Se re`at na 15 okca. Kaj sortite kardinal, red gloub i ribier se ostavaat okolu 80 okca na loza, 20 okca na eden krak rasporedeni so 6-7 kondira po 2-3 okca.

4.4.  Merki na zelena rezidba

So merkite na zelena rezidba se ureduvaat lastarite, grozdot i zrnoto. Pokraj la~eweto, potkr{uvawe na lastarite, filizewe, i defolijacija kako redovni merki na zelena rezidba za ureduvawe na grozdot se proreduvawe na grozdovite, re`ewe na vrvot na grozdot i re`ewe na krilcata. Brojot na grozdovi koi se ostavaat na loza e razli~en vo zavisnost od sortata, brojot na lozi na eden ha i brojot na okca na edna loza. Prstenuvawe se vr{i na stebloto so specijalen no`, koga goleminata na zrnoto iznesuva 4-6 mm. Kaj besemenite sorti se upotrebuvaat hormonski preparati, pred se giberelinska kiselina, za razgranuvawe na grozdot, proreduvawe na cvetovite i zgolemuvawe na zrnata. Site merki na zelena rezidba se nabroeni vo prethodnoto izvestuvawe, detalno obraboteni vo prira~nikot od Ju`na Afrika. Vo literaturata dobiena od Dejvis Univerzitetot, detalno se opi{ani merkite za pozna~ajnite sorti i posebno interesni za nas merkite kaj sortite kardinal i ribier.

Kako kone~en zaklu~ok mo`e da se ka`e deka vo Republika Makedonija merkite na zelena rezidba ne se primenuvaat, trpeznoto grozje glavno se odgleduva kako vinsko grozje. Najzastapen e {palirot so mali rastojanija me|u lozite, golem broj na lozi, nisko steblo, zgusnati lastari, sokrieni grozdovi koi te{ko ili voop{to ne se ureduvaat. Na lozite odgleduvani na odrina ovie merki retko se primenuvaat. Giberelinska kiselina i etepon ne se primenuvaat.

Ovie merki se su{testveni, neophodni za dobivawe na razgraneti, rastrestiti grozdovi so golemi zrna. Bez upotreba na ovie merki nemo`at da se postignat standardite za kvalitet koi va`at vo Evropskata Unija i drugite svetski pazari. Bez upotreba na ovie merki ne mo`eme da gi zadr`ime ni preostanatite pazari vo Srbija i Kosovo a od tie pri~ini gi izgubivme pazarite vo Hrvatska i Bosna.  

  5.0 БЕРБА И ПОСЛЕБЕРБЕНА ТЕХНОЛОГИЈА НА ГРОЗЈЕ  5.1.   Teoretski osnovi  

Celite na posle berbeni aktivnosti na grozjeto, se naso~eni kon namaluvawe na gubitkot na vlaga, odonosno te`ina i spre~uvawe na razvojot na bolesti na gniewe. Gubitokot na vlaga e povrzan so di{eweto a di{eweto so temperaturata. Intenzitetot na di{eweto e proporcionalen na temperaturata. So zgolemuvawe na temperaturata za sekoi 5°S, intenzitetot na di{ewe se zgolemuva za dvapati. Sekoja merka koja ja namaluva temperaturata na grozjeto zna~ajno deluva na kvalitetot.

Na~inot i izveduvaweto na berbata i pakuvaweto, predladeweto, ~uvaweto i transportot zna~ajno vlijaat na gubitocite na vlaga. [tetite na grozjeto po~nuvaat da se pojavuvaat koga gubitocite na vlaga iznesuva 2-3%. So podobruvawe na metodite na posleberbenite aktivnosti vo Kalifornija se postignati izvonredni rezultati.

Gubitoci na vlaga vo grozjeto na odredeni rabotni mesta vo %

Lokacija / Rabotno mesto

Tipi~no pakuvawe

Podobreni metodi na pakuvawe

Lozov nasad 3.00 0.50Predladewe 1.25 1.00^uvawe 1.25 0.25Transport 1.50 0.60Vkupno 7.00 2.35

Od podatocite se gleda deka najgolemite gubitoci se javuvaat za

vreme na berbata, pakuvaweto na grozjeto i transportot. Podobruvawa mo`at da se postignat vo site segmenti so dobra organizacija i priprema na rabotata, vnimavaj}i pred se na temperaturata, brzinata na manipulacija i vremeto od berba do ladewe koe ne treba da bide podolgo od 2-3 ~asa, a zagubata da ne bide nad 2%.

5.1.1    Berba   Pred berba se ramni zemjata me|u redovite, se prskaat pati{tata

so voda za da se za{titi grozjeto od pra{ina, se prekinuva so navodnuvaweto, se re`at silno razvienite lastari i odstranuvaat listovite. Mnogu va`en moment e ureduvawe na pati{tata vo nasadot za da ne dojde do navaluvawe, tresewe na kamionite i prikolkite {to bi predizvikalo gme~ewe na grozjeto.

Berbata na grozjeto se izveduva vo momentot na postignuvawe na sortnite tehnolo{ki karakteristiki, golemina, boja, miris, vkus, sodr`ina na {e}er i kiselini. Vo odnos na ova pra{awe dobivme detalni podatoci vo vid na standardi za kvalitet na kaliforniskoto zdru`enie odnosno regulativa. Odr`ani se dve predavawa od Xim Tomson i Adel Keder, za posleberbenata tehnologija na grozjeto. Spored Xim Tomson, berbata na grozjeto vo Kalifornija se izveduva od 5 ~asot nautro do 14 ~asot napladne pri toa temperaturata na vozduhot da ne nadmine nad 30°S. Posle 14 ~asot temperaturata na grozjeto dostignuva 43 °S a na direktno sonce 45°S. Vo senka temperaturata e pomala za 5°S, {to uka`uva na potrebata od upotreba na naves pri pakuvawe na grozjeto. Spored ispituvawata temperaturata na vozduhot e najvisoka pome|u 15 i 16 ~asot. Od berba do ladilnik pominuva maksimum 2-3 ~asa, pri toa se te`nee ovoj period da se skrati za da grozjeto izgubi {to pomalku voda. Nadvore{nata temperatura zna~ajno se odrazuva na kvalitetot na grozjeto, bidej}i vo Kalifornija grozjeto naj~esto se pakuva vo nasadot. Na temperatura nad 37,5°S {tetata na grozdot u{te pri berba i pakuvawe iznesuva 2%. Na 26,7°S i posle 8 ~asa zagubata e do 1%.

Vo Kalifornija berbata na grozjeto e skapa rabotna operacija te{ko se nao|aat rabotnici. Vo momentot se raboti na iznao|awe hemikalii so koi posle tretiraweto na grozdot, bi se nagrizala dr{kata na grozdot ili zrnoto. So tresewe grozdovite ili zrnata bi padnale. Spored Xim ovoj proizvod bi bil interesen za pazarot.

Vo ovoj moment grozdot se ureduva vo nasadot so otstranuvawe na zabolenite, o{teteni zrna ili zrna koi ne odgovaraat na goleminata i zrelosta. Se bere i redi vo {iroki plasti~ni gajbi a potoa se transportira do mestoto za pakuvawe. Pakuvaweto se izveduva vo pakir prikolka koja se sostoi od metalna konstrukcija vo vid na masa postavena na trkala. Sekoja masa ima svoj metalen naves, podvi`na lenta, ostava za materijalot za pakuvawe (kutii, razli~ni tipovi na hartija, i pakuvawa) i vaga. 5.1.2   Na~ini na pakuvawe Grozjeto se pakuva vo razli~ni tipovi na kutii i kesi. Malite pakuvawa se nu`nost za da ne dojde do otkinuvawe na zrna od strana na kupuva~ite, polesno se ~uva, i od aspekt na bezbednosta na hrana ova pakuvawe ja odr`uva higienata na grozdot. Sulfurnata hartija se koristi za podolgo ~uvawe vo ladilnik, za lokalniot Pazar ne se koristi. Kartonskite kutii najmnogu se upotrebuvaat, dizajnot mora da obezbedi dovolno otvori niz koi }e strui ladniot vozduh. Drvenite gajbi se izbegnuvaat zatoa {to upivaat golem del od vlagata na grozjeto, od druga strana na niv se razvivaat mikroorganizmi. Se koristat lokalno a interesni se bidej}i lesno se redat pogolem broj na gajbi po visina. 5.1.3   Predladewe Od temperaturata na grozjeto zavisi vremeto za koe grozjeto }e se oladi na 0°S. Dokolku grozjeto direktno se vnese vo ladilnik bez predladewe, od 30°S do 15°S se ladi za 24 ~asa, od 15 do 7,5°S se ladi za 24 ~asa i u{te 24 ~asa za postignuvawe na temperatura od 0°S. Vkupno 3 dena. Istra`uvawata te`neat ova vreme da se skrati na 6 ~asa. Toa se postignuva so forsirano predladewe, Forced Air Cold Wall, postapka opi{ana i elaborirana vo izve{tajot od Ju`na Afrika. Ako grozjeto e spakuvano vo najloni za postignuvawe na 0°S potrebni se 12 ~asa. Za vreme na forsiranoto ladewe se dodava i sulfur so golem efekt i iskoristuvawe. Kaj predladeweto ne se regulira vla`nosta na vozduhot, bidej}i ispituvawata poka`aa deka taa iznesuva 85%. Duri i so odr`uvawe na vlagata na 100% povtorno se javuvaat zagubi.

5.1.4    Fumigacija

Fumigacija pretstavuva upotreba na sulfur dioksidot YO2 za za{tita na grozjeto od gabi pred se botritisot. Botritisot, gaba na gniewe se javuva kaj site ovo{ki i rastenija pri nivno raspa|awe. Za vreme na cvetaweto botritisot navleguva vo zrnoto. So fumigacija, sulfurot go dr`i botritisot vnatre vo zrnoto a gi uni{tuva site mikroorganizmi na povr{inata na lu{pata i grozdinkata. Za 100% uni{tuvawe se koristi doza od 100 ppm/~as ili 50 ppm na 2 ~asa. Pri fumigacijata se koristi doza od 700 ppm YO2, so celosna apsorpcija za 3 ~asa. Se ufrla YO2, komorata se zatvora, posle 24 ~asa se otvora. Vo prostorijata ne bi trebalo da ima nikakov miris nitu tragovi od YO2. Ako se pretera so dozata se o{tetuva dr{kata, se pojavuvat sme|i o{tetuvawa okolu dr{kata koi se {irat nadolu. Ako ima povreda na zrnoto ovie o{tetuvawa se javuvaat okolu povredata. Dokolku se koristi sulfurna hartija ne se koristi fumigacija. Ispituvawata poka`uvaat deka pri pravilna fumigacija sulfur dioksidot celosno se apsorbira od grozjeto za 12 ~asa. Vo grozjeto e dozvolena masimalna sodr`ina na YO2 od 10 ppm. Ovaa doza grozjeto ja prima so 12 fumigacii za bessemenite sorti i pove}e pati i pogolemi dozi kaj semenite sorti. Za kontrola na temperaturata i sulfur dioksidot postojat merni instrumenti. 5.1.5   ^uvawe vo ladilnik

Idealni uslovi se temperatura -1°S, 95% vlaga, plasti~ni kutii i spor protok na vozduh. Golemata vla`nost ne predizvikuva o{tetuvawa na grozdot pri sulfuriraweto nitu na temperatura -1°S. O{tetuvawata se javuvaat od nesoodvetna upotreba na sulfurot i pregolemoto varirawe na temperaturata. Za odr`uvawe na temperaturata neophodni se precizni termostati koi nema da dozvolat temperaturata da padne pod -2°S.

Za dolgo ~uvawe, grozjeto se bere vo tehnolo{ka zrelost so sodr`ina na suvi materii nad 15Briksa i odnos {e}er : kiselini 20:1. Kolku grozjeto ima pove}e {e}er pote{ko se ~uva. So 20% {e}er vremeto na ~uvawe iznesuva do 2 meseci. 5.1.6   Defekti pri ~uvawe Kako defekti se javuvaa, botritisot koj predizvikuva potemnuvawe, pepelnicata se javuva posle dolgo ~uvawe so bela boja od miceliumot, suvi zrna. 5.1.7   Drugi tretirawa.

Za podolgo ~uvawe grozjeto se tretira so kislorod, ozon i etilen.

5.1.7.1   Transport

Efikasen transport se postignuva so prethodno ladewe na komorata na kamionot na ista temepratura so ladilnikot. Najdobra

temepratura e -1°S, no vo kamionot retko temperaturata mo`e da padne pod 5°S. Dobro e da se istretira so jaglerod dioksid. 6.  ПАЗАР НА ГРОЗЈЕ

Vkupnite povr{ini pod vinova loza vo svetot vo 2004 godina

iznesuvaat 7.9 milioni ha, 60 % vo Evropa, ili 40% od povr{inite vo svetot se nao|aat vo [panija, Francija i Italija. Vkupno proizvodstvo na grozje iznesuva 66 milijardi kg od toa 16, 2 milijardi kg e trpezno grozje. Vkupna potro{uva~ka na trpezno grozje iznesuva 15,7 milijardi kg, najmnogu vo Kina, Iran, Turcija, Egipet, SAD, Italija, Korea, Germanija, Iran i Maroko. Od ovaa koli~ina na trpezno grozje se trguva

so okolu 3 milijardi kg. Najgolemi proizvoditeli na trpezno grozje se Kina, Turcija,

Italija, ^ile i USA. Vtora grupa se Ju`na Afrika, [panija, Grcija, Japan i Meksiko.

Najgolemi uvoznici se SAD, Germanija, Velika Britanija, Holandija, Kanada, Francija, Rusija, Belgija, Meksiko, Pakistan, odnosno zemjite od severnata hemisfera, glavno zemji bez sopstveno proizvodstvo na trpezno grozje. Najgolemi izvoznici se ^ile, Italija, SAD, Ju`na Afrika, Meksiko, [panija, Turcija i Argenitina, zemji proizvoditeli na trpezno grozje. Vo USA, 1/3 od trpeznoto grozje ili 300 milioni kg se izvezuva, vo vrednost od 453 milioni dolari vo 2004 godina. Najmnogu se izvezuva vo Kanada 32.4%, Kina/Hong Kong 13%, Malezija 12%, Meksiko 9% i drugi

zemji kako Velika Britanija, Irska, Tajvan, Filipinite i Indija. Izvozot se odviva od juli do januari so maksimum vo septemvri i oktomvri. Uvozot na grozje iznesuva do 600 milioni kg. Bele`i postojan porast po godini i vo odnos na izvozot. Vo prosek se javuva negativna razlika od 200 milioni kg. Najmnogu se uvezuva od ^ile 70% i Meksiko 28% ili vkupno 98% od ovie dve zemji. Od ^ile grozjeto se uvezuva vo period januari - april a od Meksiko vo period maj - juni. Proizvodstvoto na trpezno grozje vo ovie zemji e rezultat na vlo`uvawata i transferot na tehnologija na amerikanskite kompanii koi gi koristat eftinata rabotna sila, izvonrednite klimatski uslovi i vremeto na sozrevawe za proizvodstvo na grozje so najvisok kvalitet. Pravilnata proekcijata na vremeto vo koe se javuva uvezenoto grozje ovozmo`uva postojana obezbedenost na pazarot so trpezno grozje bez da se sozdade konkurencija na doma{nite proizvoditeli.

Barawa na potro{uva~ot (Predavawe na Lovin Korki)

Dene{nite potro{uva~i se razgaleni, baraat sekoga{ se da ima na pazarot, novi proizvodi, se od sekade. Globalnata konkurencija go izostruva vkusot i barawata na potro{uva~ot. Ako dr`avata ne e sposobna da proizvede ima koj, na pazarot vedna{ }e se pojavi nekoj {to }e mo`e. Od proizvodot gi o~ekuvaat slednite karateristiki:

• Proizvodot sekoga{ da bide prisuten na pazarot; • Visok kvalitet; • Postojan kvalitet; • Vo sekoe vreme od godinata da ima ist kvalitet;

Zaklu~ok: Dokolku ne se ispolnuvaat ovie uslovi potro{uva~ot vedna{ go menuva dobavuva~ot, bez razlika dali e doma{en ili stranski proizvod. Najgolemi pazari vo SAD se Los Angeles, Wu Jork, San Francisko i drugi gradovi. Se namaluva prometot na pazarot na golemo.

Izbirawe na pazari

Pazar koj e najblisku do golemite gradovi. Da se izbere dobar posrednik, partner koj }e sorabotuva i vo koj }e se ima doverba. Izbor na pristani{ta koi }e znaat kako da se odnesuvaat so proizvodite pri utovar, istovar, ~uvawe i transport vo ramkite na pristani{teto.

Definicija na pazarite

Proizvoditelite vo formiraweto na strategijata na proizvodstvo i trgovija moraat da se orientiraat spored potrebite na pazarot. Proizvodnata cena se dimenzionira spored dvi`ewata na cenata na proizvodite i bitno vlijae na toa {to }e se proizveduva, kako i po koja cena. Proizvoditelot mo`e da se vodi spored slednite pazarni kriteriumi ili pazari:

1.Pazar na skapi proizvodi

Pazar na skapi proizvodi se formira koga proizvodite se deficitarni, no potro{uva~ot saka da go kupi iako sezonata na toa ovo{je e pominata. Ovoj potro{uva~ ne gleda na cenata, bitno mu e da ja zadovoli svojata potreba. Spored Korki ovoj Pazar e nebiten za biznisot bidej}i e nestabilen so promenliva cena. Nikoj ne znae kolku }e bide visoka cenata i kolku }e se odr`i. Opasno e da se orientira proizvodnata cena vrz osnova na ovie proizvodi.

2.Pazar na kvalitetni proizvodi - superioren kvalitet

Pazarot na kvalitetni proizvodi e osnova, temel na koja treba da se orientira proizvoditelot. Ako znae, ako mo`e, ako e sposoben da proizvede superioren kvalitet za nego sekoga{ }e ima mesto na pazarot.

3. Pazar na proizvodi po najniska cena

Vtor slu~aj na pogre{en izbor, da se poizveduva i nudi proizvod po najniska cena bez obzir na kvalitetetot. Opasna e orientacijata kon ovoj pazar bidej}i najniskata cena sepak zavisi samo od eden proizvoditel, grupa proizvoditeli ili dr`ava.

Zaklu~ok: Stabilno i odr`livo prisustvo na pazaraot se sozdava so proizvodstvo na grozje so superioren kvalitet. Za grozje so superioren kvalitet sekoga{ ima mesto na pazarot iako cenata mo`ebi }e bide pogolema od cenata na ostanatoto grozje.

7.0  ОРГАНИЗИРАЊЕ НА ПРОИЗВОДИТЕЛИТЕ ВО ЗДРУЖЕНИЈА

Predavawe od Lovin Korki za mo`nostite za formirawe zdru`enija vo Republika Makedonija

Vo prostoriite na Univerzitetot Dejvis, Lovin Korki odr`a predavawe na tema formirawe na zdru`enija. Predavaweto be{e mo{ne interesno, interaktivno. Spored Korki, su{tinata na formiraweto zdru`enie se nao|a vo odgovorite na trite osnovni pra{awa. Pra{awata im gi postavi na u~esnicite a za da dobie odgovor gi podeli vo dve grupi, proizvoditeli i trgovci.

Pra{awata koi gi postavi se slednite:

1. Koj }e u~estvuva vo zdru`enieto?

2. Koja geografska povr{ina }e pokriva?

3. Do kogo da se upatat problemite?

Na prvoto pra{awe sekoj od u~esnicite ima{e pravo da rasporedi ~etri glasa po tri grupi lozari, prerabotuva~i i trgovci. Spored brojot na glasovi proizleze deka vo zdru`enieto treba da ima Lozari 12 ili 37,5%, Prerabotuva~i 7, ili 27,8%, Trgovci 13 glasa ili 40,6%, ili zaedno Lozari i Prerabotuva~i 59,3%. Za da se donese odluka potrebni se 60% od glasovite. No vo su{tinata spored Korki, pogolemiot procent na u~estvo vo zdru`enieto dava prava na odlu~uvawe no i obvrska za pla}awe na istite tie ~lenovi.

Slednata zada~a be{e, dvete grupi da se dogovorat za brojot na ~lenovi i procentualnoto u~estvo na sekoja grupa vo zdru`enieto za vreme od 15 minuti. Za vreme na ova pauza se razvi interesna diskusija pome|u u~esnicite vo koja evidentni bea mnogubrojnite problemi so koi se soo~uva makedonskata industrija za trpezno grozje. Iska`anitte problemi uka`uvaa na haoti~na sostojba bez pojdovna to~ka. Odgovorot be{e deka e pottrebno vreme, na {to se slo`i i Korki, a potoa im postavi pra{awe kolku od niv smetaat deka zdru`enie }e se formira na {to site osven gospodinot Pej~o dadoa potvrden odgovor. Na ova Korki odgovori deka se slo`uva so Pej~o go deli negovoto mislewe bidej}i i iskustvata vo Kalifornija poka`aa deka zdru`enijata te{ko se formiraat i u{te pobrzo se raspa|aat. Najte{ko se formiraat zdru`enija so u~estvo na site grupi faktori na proizvodstvoto, odnosno zdru`enija od lozari, prerabotuva~i i trgovci. No tuka Korki podvle~e deka klu~na to~ka pri formiraweto na zdru`enijata e e deka site ovie faktori zavisat edni od drugi i imaat me|usebna potreba. Vtorata poenta be{e deka vo Kalifornija zdru`enijata se formirani samo od lozari. Na mojata primedba deka e kontradiktorno da se tvrdi deka ovie faktori se me|usebno potrebni a od druga strana zdru`enijata vo Kalifornija se formirani samo od lozari, Korki odgovori deka lozarite se istovremeno i prerabotuva~i i trgovci. Isto taka iskustvata poka`uvaat deka vo zdru`enijata sekoga{ }e ima pove}e lozari. Na krajot od ovoj del Korki

re~e deka dokolku se formira komisija site proizvoditeli treba da u~estvuvaat bidej}i komisijata gi odreduva zakonite i pravilnicite po koi }e raboti. Dokolku nekoj ne e ~len toga{ od edna strana nema da u~estvuva vo donesuvaweto na regulativite a od druga strana }e mora da se pridr`uva do istite.

Koi problemi bi gi re{avale preku zdru`enieto?

U~esnicite gi istaknaa slednite problemi:

Tehnologija za proizvodstvo, Standardizacija na proizvodstvo, Standardizacija za sekoja tehnolo{ka postapka, obrabotka na po~va, |ubrewe, navodnuvawe i za{tita na lozata od bolesti, {tetnici i pleveli, Ispituvawe na marketingot, pazarite, Sertifikacija na rasadni~koto proizvodstvo, Klasifikacija na po~vite, Ispituvawe na fondovite.

Zaklu~okot koj go izvede Korki be{e, ako proizvoditelite imaat problem, tie treba da go adresiraat i toa do nau~nite institucii a za toa treba da se plati. Vo Kalifornija na ovoj na~in e formiran Univerzitetot Dejvis koj voop{to ne e finansiran od dr`avata. Site finansii na Univerzitetot Dejvis poteknuvaat isklu~ivo od industrijata na trpezno grozje i proizvodstvoto na vino. Univerzitetot vo Dejvis godi{no dobiva finansii vo visina od 20 ???milioni dolari. Od mnogubrojnite primeri koi gi raska`a Korki go izdvojuvam primerot so vinoto. Vo godinite koga Korki pravel vino vo sedumdesetite godini postoel postojan problem na kontrolirawe na jabol~no mle~nata fermentacija. Za re{avawe na ovoj problem industrijata vlo`ila ogromni finansii vo Univerzitetot Dejvis. Denes stojat na raspolagawe desetici sorti na bakterii za malolakti~ka fermentacija, problemot vo vinarstvoto e re{en, vinata se stabilni, kvalitetni, vinskata industrija bele`i postojan porast i zarabotka.

Zaklu~ok: Formiraweto na zdru`enijata e neophodnost za odr`liviot razvoj na industrijata na trpezno grozje. Vo Kalifornija preku zdru`enijata proizvoditelite na grozje gi re{avaat svoite problemi vo tehnologijata marketingot, izvozot. Od dr`avata ne dobivaat subvencii nitu dr`avata ja interesira. Od druga strana Zdr`enijata donesuvaat zakoni, pravilnici, finansiraat vo marketingot i ona {to e najva`no spored Korki se ednistveni koi finansiraat vo naukata i obrazovanieto. Univerzitetot Dejvis postoi i raboti isklu~ivo od finansiite koi gi dobiva od Zdr`uenieto na industrijata na trpezno grozje i vino.

Vo odnos na ovoj problem go izdvojuvam misleweto na gospodinot Bla`o Temkov, najgolem izvoznik na trpezno grozje od Makedonija. Spored nego, pazarite vo Hrvatska i Bosna gi nasledivme od SFRJ. I pokraj prepoznatliviot kvalitet na makedonskoto trpezno grozje, kvalitet koj nie postojano go istaknuvame kako prednost, sepak Republika Makedonija gi izgubi pazarite vo ovie zemji. Makedonskoto trpezno grozje e istisnato od pazarot od grozje proizvedeno vo Italija, [panija i drugi mediteranski zemji. Ako nie ne prevzememe merki za

podobruvawe na tehnologijata na proizvodstvo na grozje, primena na agrotehni~ki merki, ampelotehni~ki merki za ureduvawe na grozdot, proreduvawe na grozdovi, primena na giberelinska kiselina, novi pakuvawa, pravilno ~uvawe na grozjeto, spored gospodinot Temkov za mnogu brzo vreme Republika Makedonija }e gi izgubi edinstvenite preostanati pazari Srbija i Kosovo. Krajno vreme e da se prevzeme ne{to vo sprotivno industrijata na trpezno grozje vo Republika Makedonija e pred celosen kolaps. Posleden moment da proizvedeme grozje koe go bara pazarot.

Izgotvuvawe na plan za rabota (Predavawe od Mark Bel)

Spored Mark Bel, direktorot na Me|unarodniot U~ili{en centar na Univerzitetot Dejvis, plan e metoda za da se premine od edno mesto na drugo ili od edna sostojba vo druga. Plan e potreben za da se ima rezultati, za da znaeme kade sme stignale, koi ~okori da gi napravime, vo koj pravec, dali ima sprotivstaveni pravci, {to proizveduvame. So planot treba da imame celosna slika na problemot (zaklu~ok koj go izvede Lovre Ristevski). Planot mo`e da bide, biznis, strate{ki, nacionalen i dr. Akcioniot plan sodr`i pra{awa, koj, {to, koga, kako, cel. Po~etokot na sozdavawe na planot e vo identifikuvawe na celite. Mark Bel ne zapra{a za soznanijata koi gi dobivme na studiskoto patuvawe, del {to be{e sistematizirano prika`an od moja strana. Studiskata grupa ja podeli vo tri grupi, so zada~a sekoja grupa da napravi svoj plan za akcija. Planovite se prika`ani vo celosna forma kako dopolnuvawe na ova izvestuvawe. Prvata grupa, sostavena od proizvoditeli, preku Mile Milev od GD Goce Del~ev ja istakna potrebata od {irewe na novi perspektivni sorti i soodvetni podlogi, postojana rabota na selekcija ili kolekcionirawe na sorti i podlogi, neophodnosta od pravilnata primena na agrotehni~kite i ampelotehni~kite merki, promena na sistemite za odgleduvawe i potporni konstrukcii. I vtorata grupa, trgovcite, poka`aa visoka svesnost za neophodnosta od promeni vo tehnologijata na proizvodstvo na trpezno grozje iska`ana preku Risto ..... Izgotveni se akcioni planovi koi sodr`at ~ekori, aktivnosti, izvr{iteli, vreme na izvr{uvawe i indikatori za izvr{enata rabota. Predavawata bea interesni, mnogu zabavni, sistematizirani. Predavaweto ja postignata krajna cel, podignuvawe na svesta za na~inot, alatkata za re{avawe na problemite, kaj site nas, u~esnici na studiskoto patuvawe. 8.0 ЗАКОНИ, ПРАВИЛНИЦИ, СТАНДАРДИ НА ПРОИЗВОДСТВО

Vo rabotnata papka gi dobivme standardite za kvalitet na trpezno

grozje: United States Standards of Table Grapes (European or Vinifera Type), Effextive March 29, 1999. 14 stranici.

9.0  ЛИТЕРАТУРА, БРОШУРИ, ИНТЕРЕНТ ЛИТЕРАТУРА Od univerzitetotvo Dejvis ja dobivme slednata literatura:

Knigi, bilteni i skripti - Packaging California Table Grpaes, University of California,Publication 1934; - Sulfur Dioxide Fumigation of Table Grapes; Bulletin 1932; - Vineyard Establishment, poveke avtori, - Varieties, poveke avtori; - Table grape cultural practices, poveke avtori; - Nutrition, poveke avtori; - Irrigation, poveke avtori;

Spisanija: - Western frut grower; www.westernfruitgrower.com - Wines and vines; www.winesandvines.com - American Vinyard; www.americanvineyardmagazine.com - California Agriculture; www.CaliforniaAgriculture.ucop.edu

Katalog - Sunridge Nurseries, Catalog: www.suridgenurseries.com – lozov rasadnik   10. КАРАКТЕРИСТИКИ НА ФАРМА ЗА ПРОИЗВОДСТВО НА ТРПЕЗНО ГРОЗЈЕRed Gloub vo San Joaquin Valley avtor: Jenniefer M. Hashim i drugi Sample cost to establish and produce table grapes Red Globe 

Vo trudot se dadeni kalkulacii za odgleduvawe na sortata Red

Gloub vo Kalifornija, vo prvite dve godini i vo polna rodnost. Vneseni se site tro{oci, podigawe, amortizacija i tro{oci prema komisiite, inspekcijata i dr`avata.

Rastojanie na sadewe 3.6 m h 2.4 m, ili 1.150 lozi/ha. Amortizacija e presmetana na 23 godini. Berbata se izveduva vo ekipa od 3-4 rabotnici, prose~no 5 kutii/~as, 1 kutija sodr`i 12 plasti~ni kesi, vkupno 9,52 kg grozje vo kutija. Prinosot e presmetan na 900 kutii/akar, 2.224 kutii/ha ili 21.172 kg/ha pakuvano grozje. Dnevnica za rabotnicite okolu 11

dolari. Tro{oci za inspekcijata, komisijata (zdru`enie) iznesuva 0.13 dolari od kutija.

Tro{oci za podignuvawe na nasadot vo I i II godina

Aktivnosti $/acre $/ha % Sadewe, potproni konstrukcii, 4,978 12,304 63

Odgleduvawe 1,114 2,753 14

Amortizacija na ma{ini, objekti 1,097 2,711 14

Drugi tro{oci za dr`avata 699 1,728 9

Vkupno 7,888 19,496 100 Tro{oci za odgleduvawe vo polna rodnost

Aktivnosti $/acre $/ha $/kutija % den/kgProizvodstvo na grozje 1,848 4,567 2.05 23 10.8Berba pakuvawe 1,989 4,916 2.21 24 11.6Materijal:kutii, kesi.. 1,760 4,350 1.96 22 10.3Ladewe, ~uvawe, proda`ba 900 2,224 1.00 11 5.3Zdru`enie, dr`ava 408 1,008 0.45 5 2.4Inspekcija, kontrola 125 309 0.14 2 0.7Amortizacija, nasad, ma{ini 1,127 2,785 1.25 14 6.6

Vkupno 8,157 20,161 9.07 100 47.6 Cenata na 1 kg proizvedeno grozje iznesuva 10.8 den (23%), berba i

pakuvawe 11,6 den (24%), Materijali (kutii, kesi) 10,3 den (22%), Ladewe, ~uvawe, proda`ba 5,3 den (11%), drugi dava~ki 9,07 den (21%). Tro{ocite za 1 kg spakuvano grozje iznesuva 47,6 den, od toa proizvodstvoto, berbata, pakuvaweto i materijalite u~estvuvaat so 32,7 den (69%).

11. ЗАКЛУЧОЦИ И ПРЕПОРАКИ ЗА ИДНИ АКТИВНОСТИ  

Studiskoto patuvawe vo Kalifornija, USA, vo organizacija na Univerzitetot Dejvis ja postigna svojata cel vo pogled na dobivawe teoretski i prakti~ni soznanija za tehnologijata na proizvodstvo na trpezno grozje. Od Univerzitetot Dejvis dobivme literatura koja celosno ja elaborira ovaa tehnologijata. Kaliforniskata industrija e interesna za nas bidej}i ima sli~ni sistemi za odgleduvawe, pakuvaweto na grozjeto se izveduva vo nasad i koristi mnogu prakti~ni postapki. So studiskoto patuvawe dobivme celosna slika za problemite i na~inot kako tie da se re{at. Posetata e izvedena vo vistinsko vreme, pred po~etokot na vegetacijata vo Republika Makedonija, {to nudi mo`nost so primenata na novite soznanija da se osetat efekti u{te vo ovaa godina.

10.1. Vo sortimentot na Republika Makedonija da se vnesat novi perspektivni trpezni sorti, razli~ni po vreme na sozrevawe, boja i semenost. Da se ispitaat sortite vo odnos na podlogite i tipot na po~vata.

10.2. Reonizacijata na sortite da bide izvr{ena spored najidealnite ekolo{ki uslovi, kako va`en preduslov za uspe{nosta i odr`livosta na proizvodstvoto. 10.3. Primenata na agrotehni~kite merki da bide optimalno i neizostavno izvr{ena kako preduslov za postignuvawe maksimalna korist od merkite za ureduvawe na grozdot i postignuvawe optimalen prinos i kvalitet na grozjeto. 10.4. Potrebna e promena na postoe~kite sistemi za odgleduvawe. Da se iskoristat iskustvata na Kalifornija kade sistemite za odgleduvawe se standardni so rastojanie me|u redovite od 3.6m, rastojanie me|u lozite 2.1m, broj na lozi okolu 1300/ha i opteretuvawe so rodni okca okolu 80 kaj kratka rezidba i 120-150 okca kaj me{ovita rezidba. Kondirite i lakovite se rasporedeni na ~etri silno razvieni kraci. Maliot broj lozi na hektar i golemite opteretuvawa so rodni okca po loza, gi formiraat lozite vo razvieni drva so stebla ~ij dijametar e nad 10 sm. Brojot na grozdovi e razli~en vo zavisnost od sortata odnosno masata na grozdot, se dvi`i od 30 do 50 grozda na loza no vo ramkite na 20-25 tona/ha pakuvano grozje. 10.5.Potpornite konstrukcii se va`en faktor ~ija osnovna cel e da go odvojuva grozdot od lisnata masa kako bi se postignala komocija vo raboteweto, pogolema efektivnost na rabotnicite, uspe{na za{tita od bolesti i {tetnici i celosna primena na merkite na zelena rezidba. Za ova pra{awe vo Kalifornija imavme prilika da vidime uspe{na zamena na dosega{nite {palirni sitemi so Y – sistem, zamena koja treba da se ispita i kaj {palirnite sistemi vo Republika Makedonija. Se prepora~uva i odrina no izmeneta vo odnos na sega{nata so spu{tawe na grozdovite na visina okolu 1.40 m. 10.6. Merkite na zelenata rezidba se neophodni za da se proizvede grozje po standardite na razvienite pazari vo Evropa i svetot. Od taka uredenoto grozje gi izgubivme pazarite vo Hrvatska i Bosna. Neophodna e primena na proreduvawe i prekratuvawe na grozdovi, proreduvawe na

zrna, defolijacija, prstenuvawe na lastarite, stebloto i primena na hormonski preparati.  10.7.Berbata na grozjeto, pakuvaweto i ~uvaweto se celosno elaborirani blagodarej}i na literaturata, predavawata i prakti~nite iskustva koi gi dobivme vo Kalifornija. Neophodni aktivnosti se izrabotka na standardi za kvalitet posebno za sekoja sorta i vinogorje; izrabotka na precizni proceduri za sekoja firma vo odnos na organizacijata na rabota, materijali za pakuvawe, obu~enost na rabotnicite, na~ini na izveduvawe na sekoja postapka ili procesot vo celina, proceduri za kontrola na temperaturata, vlagata, upotrebata na SO2, Prakti~nite soznanija da se dobijat preku stru~ni poseti vo Turcija i Izrael.  

10.8. Organizirawe na proizvoditelite vo zdru`enija. Iskustvata na Kalifornija poka`aa deka zdru`enija te{ko se formiraat i u{te polesno se raspa|aat, no sepak denes Zdru`enieto na proizvoditeli na trpezno grozje vo Kalifornija prestavuva mo}na organizacija koja donesuva zakonska regulativa, propisi, raboti na iznao|awe pazari, promocija na korisnosta na grozjeto vo ishranata konsumacija, gi finasira nau~nite i obrazovnite centri. Predlagam za po~etok vo Republika Makedonija da se formiraat posebni zdru`enija na lozari posebno na trgovci koi vo prvata faza bi gi re{avale tehnolo{kite problemi, odnosno izrabotkata na proceduri za proizvodstvo na grozje i posleberbeni tehnologii. 10.9. Pazar na grozje. Spored Korvin Lovin, Stabilno i odr`livo prisustvo na pazarot se sozdava so proizvodstvo na grozje so superioren kvalitet, grozje za koe sekoga{ ima mesto na pazarot iako cenata e povisoka od cenata na ostanatoto grozje. Vo momentot vo Republika Makedonija se proizveduva grozje po najniska cena, istisnato od pazarite na Balkanskite zemji od grozje so superioren kvalitet so povisoka cena od makedonskoto.

10.10.Op{t zaklu~ok Vo poslednite 20 godini vo Republika Makedonija trpeznoto grozje go odgleduvame kako vinsko grozje. Pogolem del od nasadite se na {palirna potporna konstrukcija. Vo nasadite koi se na odrina ne se izveduvaat merki na zelena rezidba, grozdot voop{to ne se ureduva. Spored Bla`o Temkov, najgolemiot izvoznik na trpezno grozje, pazarite vo Hrvatska i Bosna gi nasledivme od SFRJ. I pokraj prepoznatliviot kvalitet na makedonskoto trpezno grozje, kvalitet koj nie postojano go istaknuvame kako prednost, sepak Republika Makedonija gi izgubi pazarite vo ovie zemji od grozje proizvedeno vo Italija, [panija i drugi mediteranski zemji. Ako nie ne prevzememe merki za podobruvawe na tehnologijata na proizvodstvo na grozje, ako ne proizvedemo grozje koe go bara pazarot, spored gospodinot Temkov za mnogu brzo vreme Republika Makedonija }e gi izgubi edinstvenite preostanati pazari Srbija i Kosovo. Krajno vreme e da se prevzemat merki, vo sprotivno industrijata na trpezno grozje vo Republika Makedonija e pred celosen kolaps. Posleden moment da proizvedeme grozje spored barawata na pazarot.