1

CEBELJI PRIDELKI HRANA IN ZDRAVILO

$$"

$ $$* $****$$$$$$$.*$* $ $$$ $$$*"*$** *$$$*$$ :.'+."$=***;;;,,, $**$$;;+++$" * :*"";"==,, ""===;;,. $*++$$$$$";$* ; "=. –' ""'-, $$$=$$$**$" +$$ *$ ,-: -= /"''= "; $ $$$$$$*+ **'++"$$** =; - - "; $ $$$**;**"$$+:. "*$$ '+ '+-- .. ". $ $$,*.'"*$$*$$**: "$$ "*"- -":, ; $ $. : =:;.++++++ *$*,,, - ,;="" $ $;'.:."$$$*+++"*$$$$ """"" *: :':';'$$$$$$+ *$$ ;: ; ::.$$$$$$* $$ ; ::'.'* $$$*$$++$$* ; .;.=.=.$**$$$**$* " –'.".; $$$$$*$" "=, '.; *$$$* "="$$ $$ " $ LITIJA, 1984 DUŠAN ŽUNKO

2

Pred skoraj 20 leti (1984) sem napisal knjižico o cebeljih pridelkih, ki so

lahko hrana in tudi zdravilo, vendar je ta knjižica ostala v predalu. Nekaj poglavij je bilo objavljenih v Slovenskem cebelarju in narejeno je bilo nekaj kopij. Sedaj pa sem se odlocil, da jo objavim na internetnih straneh v celoti, ceprav je v nekaterih delih že zastarela, predvsem pri boleznih in kozmetiki.

Pred uporabo receptov se posvetujte z zdravnikom!

3

PPOOSSVVEETTIILLOO

To delo posvecam svojemu cebelarskemu ucitelju in staremu ocetu Ivanu Žunku iz Litije, ki me je navdihnil z ljubeznijo do cebel in me popeljal v cudoviti svet cebelarstva.

PPRRIIPPOORROOCCIILLOO

4

KKAAZZAALLOO

POSVETILO--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 3

PRIPOROCILO ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 3

KAZALO-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4

UVOD ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 7

SPLOŠNO O CEBELAH---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 9

MED -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------10

VRSTE MEDU ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 10 KAKO NASTANE MED? ----------------------------------------------------------------------------------------------------------- 11 SHRANJEVANJE MEDU----------------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 UPORABA MEDU-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 ZAKAJ UPORABLJAMO MED NAMESTO SLADKORJA ? ----------------------------------------------------------- 13 MED IN KOZMETIKA -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 14

CVETNI PRAH----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------14

ZDRAVI LNE LASTNOSTI CVETNEGA PRAHU-------------------------------------------------------------------------- 14 ZAKAJ UPORABLJAMO CVETNI PRAH ? ---------------------------------------------------------------------------------- 15

MATICNI MLECEK --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------16

KAJ VSEBUJE MATICNI MLECEK ? ------------------------------------------------------------------------------------------ 17 NA KAJ UCINKUJE MATICNI MLECEK ------------------------------------------------------------------------------------ 18 ZDRAVLJENJE IN MATICNI MLECEK -------------------------------------------------------------------------------------- 18 MATICNI MLECEK IN KOZMETIKA ----------------------------------------------------------------------------------------- 19

CEBELJI STRUP -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------20

KA JE CEBELJI STRUP? ----------------------------------------------------------------------------------------------------------- 20 NA KAJ DELUJE CEBELJI STRUP?-------------------------------------------------------------------------------------------- 20 ZDRAVLJENJE IN CEBELJI STRUP------------------------------------------------------------------------------------------- 21

VOSEK ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------23

UPORABA VOSKA ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 23 VOSEK IN KOZMETIKA----------------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 VOSEK IN STOMATOLOGIJA --------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 VOSEK IN VETERINA -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 24

PROPOLIS ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------24

UPORABA PROPOLISA ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 25 Cevljarski klej-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------25 Politurni lak -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------25

UPORABA PROPOLISA V MEDICINI ---------------------------------------------------------------------------------------- 25 PROPOLIS IN ZDRAVLJENJE--------------------------------------------------------------------------------------------------- 26

Zdravljenje dihalnih poti---------------------------------------------------------------------------------------------------------27 Zdravljenje spod. dela trebušne votline--------------------------------------------------------------------------------------28 Otorinolaringologija--------------------------------------------------------------------------------------------------------------29 Stomatologija -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------30

5

Propolis v veterini -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------30 Alergija -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------31

PRIPRAVA MEDENIH PIJ AC------------------------------------------------------------------------------------------------------31

MEDICA --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 32 Vrenje medice-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------32 Priprava medice--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------33 Posoda za pripravo medice -----------------------------------------------------------------------------------------------------34 Popravljanje medice --------------------------------------------------------------------------------------------------------------36 Steklenicenje medice--------------------------------------------------------------------------------------------------------------37 Recepti za razne vrste medic----------------------------------------------------------------------------------------------------37

MEDENA VINA ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 38 Dišece medeno vino---------------------------------------------------------------------------------------------------------------38 Šumeca medena vina--------------------------------------------------------------------------------------------------------------38

KIS ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39 MEDENI LIKER----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39 BREZALKOHOLNI MEDENI NAPITKI--------------------------------------------------------------------------------------- 39

Hidromel -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------39 Jabolcni medeni sirup proti kašlju --------------------------------------------------------------------------------------------39 Šipkov vitaminski napitek z medom -------------------------------------------------------------------------------------------39 Medeni sok z mlekom-------------------------------------------------------------------------------------------------------------40 Jajcno medeno mleko-------------------------------------------------------------------------------------------------------------40 Jogurtov napitek -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------40 Vitaminski medeni sok ------------------------------------------------------------------------------------------------------------40 Pijaca za šoferje -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------40 Medene limonade------------------------------------------------------------------------------------------------------------------40

UPORABA MEDU V GOSPODIRJSTVU ---------------------------------------------------------------------------------------41

Medena smetana-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------41 Medeni jogurt-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------41 Sadno medena kaša s kosmici --------------------------------------------------------------------------------------------------41 Sladoled z medom------------------------------------------------------------------------------------------------------------------41 Kumare z medom-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------41 Medeni kostanj ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------42

PECENJE Z MEDOM ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 42 Nadevana jabolka------------------------------------------------------------------------------------------------------------------42 Medene štrucke---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------42 Trirogo pecivo----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------42 Medeno testo ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------43 Medeno pecivo I--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------43 Medeno pecivo II-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------43 Medena torta------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------44 Rulada s skutno-medenim nadevom-------------------------------------------------------------------------------------------44 Medenjaki----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------44 Medenjak s kosmici----------------------------------------------------------------------------------------------------------------45 Medeni kolac------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------45 Medeni kruh-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------46 Škofjeloški mali kruhek-----------------------------------------------------------------------------------------------------------46 Medeni štruklji----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------46

KUHANJE Z MEDOM --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 47 Ajdovi medeni štruklji ------------------------------------------------------------------------------------------------------------47 Ratluk z medom---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------47 Turški med---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------48 Medene karamele------------------------------------------------------------------------------------------------------------------48 Sladko z medom --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------48

KONZERVIRANJE------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 48

UPORABA CEBELJIH PRIDELKOV IN ZDRAVILNIH ZELI PRI ZDRAVLJERJ U NEKATERIH BOLEZNI------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------49

MEDENA KURA ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 49

6

BOLEZNI GLAVE -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 49 BOLEZNI DIHAL--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 50 SRCNE BOLEZNI--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 52 BOLEZNI TREBUŠNE VOTLINE----------------------------------------------------------------------------------------------- 53 BOLEZNI KOŽE----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 56

RECEPTI ZA KREPITEV ORGANIZMA --------------------------------------------------------------------------------------56

MEDENE OBLOGE ZA NEGO OBRAZA IN VRATU---------------------------------------------------------------------57

SLOVAR MEDICINSKIH IZRAZOV --------------------------------------------------------------------------------------------60

LITERATURA-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------64

7

UUVVOODD

Najstarejši dokumenti iz zgodovine cloveštva pricajo, da je bil med že v pradavnimi cenjeno živilo. Prazgodovinski clovek je po duplih iskal cebelje satje in ga užival, podobno kot to delajo medvedi. Iz dobe faraonov, pred približno 5000 leti, kažejo reliefi, kako so v tistem casu izrezovali satje iz panjev. Kasneje so pridobivali med ali strd s stiskanjem satja. Zapiski iz starega in srednjega veka pricajo, da je postalo pridobivanje medu, tako pri naših prednikih kot tudi pri drugih narodih, družbeno cenjeno delo. Z zakoni so tedanji vladarji urejali gojenje cebel in nudili cebelarjem razlicne ugodnosti. Med je bil visoko cenjen kot sladilo in kot zdravilo.

Z razvojem medicine pa se je pozabilo na med in njegove zdravilne lastnosti. Zaceli so uporabljat kemicne preparate v obliki tablet in tekocin. Ti so pocasi zasvajali cloveka. Cloveški organizem je sedaj že prenasicen z raznimi antibiotiki, pomirjevali in uspavali, in je skrajni cas, da se vrnemo k materi naravi. Antibiotike dobivamo vsak dan v zelo majhnih kolicinah, predvsem v mleku in mesu, in dražijo telo. Telo ustvarja snovi, ki unicujejo antibiotik. V veliki kolicini pa dobimo antibiotik kot zdravilo proti boleznim. Takrat ustvarjene snovi napadejo antibiotik in zaradi velike kolicine antibiotika se pojavi reakcija telesa (alergija). Poleg tega se bakterije navadijo na antibiotike in nanje tudi v vecjih kolicinah nimajo ucinka. Zato uživajmo cim manj antibiotikov in cim vec cebeljih pridelkov, ki odlicno zamenjujejo in celo prekašajo antibiotike in nekatera kemicna zdravila.

Pred dobrega cetrt stoletja se je med raziskovalci zacelo pojavljati

vprašanje, zakaj je veljal med našim prednikom predvsem za zdravilo. Pozornost so zacele vzbujati raziskave cvetnega prahu in maticnega mlecka, kasneje pa tudi propolisa in cebeljega strupa. Kemiki, biologi, zdravniki in sploh naravoslovci so zaceli odkrivati v cebeljih proizvodih vrsto novih snovi, te sintetizirajo v laboratorijih in iz njih izdelujejo zdravila. Te snovi so v cebeljih proizvodih zastopane v minimalnih kolicinah, ki ne škodujejo cloveškemu organizmu, toda združene imajo neprecenljive zdravilne lastnosti.

Tako se je v svetu uveljavil pojem apiterapija in apipreventiva kot veja t.i. marginalne (obrobne) medicine. Apiterapija je postala priznana specificna znanstvena veja, ki ponuja obilico novih in izvirnih idej za obvarovanje clovekovega zdravja.

8

Jugoslovansko cebelarstvo je med srednje razvitimi na svetu. Med bolj

razvite spadajo vzhodnoevropske države, Kanada, ZDA itd. V zadnjem casu se je cebelarstvo v Jugoslaviji precej populariziralo predvsem zaradi aktivnega dela nekaterih cebelarskih društev in organizacij. Na tržišcu je že kar nekaj izdelkov, ki vsebujejo cebelje proizvode. Na žalost pa zdravljenje s cebeljimi izdelki še ni prodrlo v bolnice in ambulante, verjetno zaradi premajhne zainteresiranosti zdravnikov. V Rusiji npr. že precej let uspešno zdravijo vrsto bolezni (nekatere celo težko ozdravljive) s cebeljimi preparati.

Glavna naloga cebel pa je vsekakor opraševanje rastlin. Veliko število cvetnic (do 80 %) oprašijo žuželke, med temi pa so najpomembnejše cebele. Zakaj? Razne muhe, ose, cmrlji, cebele samotarke ne prezimujejo v družinah. ampak docaka pomlad le nekaj oplojenih samic. Te pa niso sposobne tako hitrega razvoja, kot je to pri cebelah, ker ostane poleg matice cez zimo še vec tisoc cebel. Poleg tega imajo cebele tudi to lastnost, da v casu enega poleta cebela obiskuje samo eno vrsto cvetov (ne leti iz jablane na hruško ali cvetlico). Cebela je tudi ustvarjena tako, da je cim sposobnejša za opraševanje. Njeno telo je povsem poraslo s hitinastimi dlacicami, na katere se zelo rad prime lepljivi cvetni prah, ki ga prenese na drugi cvet.

Ta lastnost cebel, da oprašujejo sadno drevje, kulturne in krmne rastline, pa je, posebno pri nas, precej zapostavljena. V drugih deželah, velike agrarne države, povabijo pridelovalci semen na svoja polja cebelarje da jim s primernim številom panjev oprašijo posevke. Pri tem pa uporabijo tudi dresuro cebel, da. cebele letijo samo na doloceno rastlino. Pridelek se poveca tudi za 100 in vec odstotkov in jim zato seveda pridelovalci placajo, po pogodbi dolocene, dokaj lepe vsote denarja.

Vsakemu cloveku, ki misli kolickaj gospodarno, mora biti jasno, da ne bi mogli pogrešati cebel, cetudi bi jih morali vsako leto krmiti. Vendar do sedaj kljub slabšanju pašnih razmer v naših krajih še nismo tako dalec.V normalnih razmerah se cebele še vedno preživljajo same in nam prinašajo korist, medtem ko moramo n.pr. razne domace živali neprestano hraniti, ce hocemo imeti od njih koristi.

Cebe1arstvo in cebelarske organizacije torej po vsej pravici pricakujejo od skupnosti vec razumevanja in vec podpore, kakor jo dobivajo.

9

SSPPLLOOŠŠNNOO OO CCEEBBEELLAAHH

V cebelji družini najdemo v poletni dobi tri vrste bitij: matico, trote in cebele. Obicajno je v družini le ena matica, 10 - 70 tisoc cebel in v letnih mesecih od maja do avgusta nekaj sto, vcasih pa celo nekaj tisoc trotov.

Matica je mati vseh clanov cebelje družine in je usposobljena le za zaleganje. Cebele gojijo narašcaj in opravljajo vsa ostala dela. Edina naloga trotov je, da oplodijo matice. V cebelji družini je delitev dela tako popolna, da se rnorejo posamezni clani obdržati pri življenju in se razmnoževati le tedaj, ce živijo skupaj. Celo materinske dolžnosti si delijo matica in cebele.

V naravi se cebele naselijo najrajši v votlem deblu. Od tod imamo tudi imena: panj, ulj. Ceprav so gojili cebele že vec tisoc let pred našim štetjem, niso danes nic bolj udomacene, kot so bile tedaj. Življenje in nagoni naše cebele se niso prav nic spremenili.

Gnezdo cebel se sestoji iz satja. V duplini, kakor tudi v panju, gradijo cebele satje od vrha navzdol v smeri proti vhodu - žrelu panja. Na satju lahko najdemo tri vrste celic: cebelje in trotovske celice ter maticne loncke, imenovane maticnike. V najmanjših cebeljih celicah se razvijejo cebele-delavke. Vanje odlagajo cebele hrano, to je med in cvetni prah. Troti se izležejo obicajno v trotovskih celicah. Maticniki visijo vedno navzdol. Obicajno jih najdemo na robu gnezda ali na spodnjem robu satja. Po obliki, legi in številu maticnikov ve izkušen cebelar, ce se družina pripravlja k rojenju, odkrije se mu, kdaj družina prelega - zamenjuje matico in kdaj je družina morda osirotela. Iz jajceca, ki ga je matica odložila na sredo celicnega dna, se izvali licinka, ki hitro raste. Spremeni se v bubo, nato pa zleze iz celice mlada cebela. Jajceca, licinke in bube imenujemo vse dotlej, dokler se cebele ne izvalijo, s skupnim imenom zalega.

10

MMEEDD

Med je gosta, sladka, sirupasta ali kristalasta snov, svetlo rumene do temno rjave barve, specificnega okusa in vonja, proizvod cebele medarice. Sestava medu je (približno): 30% grozdni sladkor (glukoza), 40% sadni sladkor (fruktoza), 5% saharoza, 18% vode, fermenti (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), mineralni elementi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod, skupaj 22 elementov), organske kisline, vitamini, beljakovine in druge substance.

VVRRSSTTEE MMEEDDUU

Medovi po stopnji obarvanosti: vrsta medu barva akacija, bela detelja, rožmarin bledo rumena repica, maline, javor belo do svetlo rurnena kostanj, cešnja, lucerna zlato rumena crna detelja, travniki in pašniki rdeckasto rumena lipa, šetraj ( žepek ) zelenkasto rumena jesenska resa, ajda, smreka rdeckasta do rdece rjava listna mana, hoja temno rjava do rdeckasta mešan cvetlicni med rdeckastorumena do rjavkasta

Akacijev med je zelo tekoc in nežno rumen. Strdi se nerad ali pa samo delno. Je skoraj brez vonja in zelo milega okusa. Zato ga nekateri imenujejo tudi damski med. V nekaterih deželah ga prav zaradi milega in finega okusa mocno cenijo in uvažajo od nas. Deluje pomirjujoce.

Lipov med je rumen z zelenkastim opalnim odsevom. Gostota je normalna. Diši prijetno po lipovem cvetju, a nekoliko draži sluznico. Navadno je primešan cvetlicnemu medu. Je najbolj baktericiden med. Deluje antisepticno (unicuje stafilo in streptokoke) in pomirjujoce. Koristi pri bronhitisu, ozeblinah in pomaga pri izkašljavanju.

Smrekov med je rdeckasto rjav in precej gost. Okus ima po smoli in je navadno pomešan s cvetlicnim medom. Znan je kot odlicno zdravilo proti kašlju, bronhitisu in raznim pljucnim boleznim. Vsebuje mnogo mineralnih snovi in trpene, ki mehcajo sluz pri boleznih dihalnih organov.

Hojev med je temno rjavo zelen in precej gost, strnjen pa sivo rjav in nenavadno trd. Ne kristalizira rad. Je skoraj brez vonja in milega, zelo prijetnega, okusa po jelovini. Ima enake zdravilne lastnosti kot smrekov.

11

Kostanjev med je temno rumenkasto zelen, strnjen pa rjavkast in debelo zrnat. Diši po pelinu, je pa bolj ali manj grenak. Je eden najbolj zdravilnih medov, ker vsebuje veliko cvetnega prahu. Priporocajo ga pri želodcnih boleznih, pri prebavnih rnotnjah in širi periferne krvne žile.

Ajdov med je temno rdeckasto rjav, strnjen pa svetlo rjav. Kristalizira v debelih kristalih kmalu po tocenju. Diši zelo mocno, kakor ajda v cvetju. Je kiselkastega in ostrega okusa, da draži sluznico. Znan je kot najboljši med za potice in medeno pecivo. Zaradi zmanjšanega sejanja ajde ga je zelo težko dobiti. Ima tudi diureticne lastnosti.

Gozdni (manov) med nima izrazitega vonja in okusa. Tekoc je temno rjav, vcasih skoraj crn. Strnjen pa je rjav, drobno zrnat in lepljiv. Ima veliko mineralnih snovi, deluje antisepticno, pomirjujoce in antiflamatorno (protivnetno).

Vrtnicni med izboljšuje delovanje urogenitalnih organov; uporabljajo ga proti diareji in za izkašljevanje.

Maticnjakov med uporabljajo kot sredstvo za pomirjenje. Nanin med uporabljajo kot analgetik in za pomirjenje mišicnih krcev. Žalfijin med deluje antisepticno. Resin med uporabljajo za pospešeno odvajanje vode iz ledvic (diureza). Med v satju pri žvecenju dezinficira ustno votlino, cisti zobe in krepi

dlesni. Deluje proti vnetju celnih votlin in senenski mrzlici.

KKAAKKOO NNAASSTTAANNEE MMEEDD??

Cvetje in raznovrstno rastlinje izloca v cvetovih sladek sok, imenovan nektar, ki s svojim vonjem privlaci cebele. Tako rastlinje se imenuje medonosno. Veliko rastlin ima zdravilne lastnosti v svojih delih in tudi v nektarju, ki je osnovna surovina za proizvodnjo medu. Torej nektar, kot tudi cvetni prah, vsebuje zdravilne lastnosti tega rastlinja.

Mana ali » medena rosa » je sladek izlocek, ki ga nabirajo cebele na iglavcih in listavcih na listih kot izlocek drevesa ali pa uši in insektov. Ta med ima vecjo kolicino mineralnih elementov in je zato v tujini bolj cenjen. To so: hojev, smrekov, hrastov, itd. medovi .

Cebele v svojih želodckih predelujejo nektar ali mano v med in ga oplemenitijo s svojimi izlocki, ki spreminjajo saharozo v lahko prebavljivi grozdni in sadni sladkor in konzervirajo med. Tako predelani nektar cebele odložijo v satje in ga pokrijejo z vošcenimi pokrovci. Medeno satje cebelar vzame cebelam, odkrije pokrovce in ga da v tocilo, da se izcedi med iz satja s pomocjo centrifugalne sile. Za 1 kg medu morajo cebele obleteti 15 milijonov cvetov.

12

SSHHRRAANNJJEEVVAANNJJEE MMEEDDUU

S staranjem se med strjuje in postaja zdrobast, nazadnje pa je cisto ali delno trd. Pravimo, da je med kristaliziran. Kristalizacija je naraveni pojav in nastane, ko zacne glukoza tvoriti kristale. Fruktoza ostane tekoca in tvori tekoci sloj okoli kristalov. Nagnjenost medov h kristalizaciji je odvisna od razmerja glukoza : fruktoza. Vec, ko je glukoze, hitreje pride do kristalizacije. Tekoci ali delno (v kozarcu se naredi debelo kristalizirana usedlina) kristalizirani medovi so : akacijev, kaduljin, lipov, vcasih tudi mešani cvetlicni med. V kristaliziranem stanju je lahko med vec let in tudi stoletij, ne da bi se mu spremenile lastnosti. Da postane rned zopet tekoc, ga segrevamo. Posodo z medom postavimo v vroco vodo in mešamo, da se med enakomerno raztaplja. Temperatura medu pa ne sme preseci 42 °C, ker se drugace unicijo zdravilne lastnosti medu. Prav tako ne smemo dajati medu v zelo vroce napitke, ampak jih moramo prej ohladiti.

Za shranjevanje medu je priporocljiva temperatura med 5 in 10 °C. Temperatura med 11 in 19 °C je najugodnejša za razvoj kvasovk in med lahko zacne vreti. Vreti lahko zacne v vlažnih prostorih in pri dodatku kruhovih drobtin, ki vsebujejo veliko kvasnih glivic. Tak med moramo hitro porabiti. Med je zelo higroskopicen. Vpija vlago in vonjave, zato ga ne smemo shranjevati v prostorih, ki so vlažni in kjer so: cebula, kislo zelje, bencin, detergenti, petrojej, barve itd. Prostor za shranjevanje medu mora biti suh, hladen, osencen in dobro zracen.

UUPPOORRAABBAA MMEEDDUU

Zaradi velike hranilne vrednosti, specificne arome, zdravilnih in drugih lastnosti je med v veliki meri zastopan v prehrani v razlicnih oblikah. Ker je med sestavljen iz grozdnega in sadnega sladkorja, je lahko prebavljiv in se v telesu takoj spremeni v energijo. Med deluje kot takojšnja hrana za mišice in ga zato redno uživajo mnogi športniki. Raziskave pri treningih pred olimpiado v Mehiki so pokazale, da grozdni in invertni sladkor le malo povecata zmogljivost v vrhunskem športu, medtem ko med poveca zmogljivost za 48 %. Po uživanju medu vzdrži mišicevje vecji in daljši napor. Vecina zmagovalcev na olimpiadi v Mehiki je uživala pri treningu do pol kilograma medu dnevno. Za vzpon na Mount Ewerest je Hillary zaužil poleg druge hrane še 5 funtov medu.

Kot poživilo se je med obnesel pri utrujenosti in zaspanosti, pri alkoholnem macku, pri napornem delu v vrocini, pri napornih pohodih, pri dolgih vožnjah in podobno. Dobro se je izkazala tudi gosta pijaca, pripravljena iz ene cetrtine sadnega soka in treh cetrtin medu. Za okrepcilo in odžejanje se ta pijaca razredci s 4 do 5 deli vode. Utrujen šofer postane svež že po desetih minutah in ostane tak vec kot dve uri, ce popije 3 do 5 dcl te tekocine. Pravilno bi bilo, da vsak šofer, ki gre na daljšo pot, doma zaužije vecjo kolicino medu, s seboj na pot pa

13

vzame medeno pijaco. Važno je, da si ustvari v jetrih zadostno zalogo glikogena, da bo z lahkoto zmogel naporno vožnjo.

V krvi med dviga hemoglobin, olajšuje asimilacijo kalcija v telesu in je zato primerna hrana za dorašcajoce otroke in rekonvalescente. Doma in svetu so na otroških klinikah dokazali, da ima med neprecenljivo vrednost v prehrani slabotnih dojenckov in nedonošenckov. Le-ti pridobivajo za vec kot tretjino na teži, ce so hranjeni z mlekom, oslajenim z medom, v primerjavi s tis timi, ki so hranjeni s sladkorjem sladkanim mlekom.

Razstrupljevalne lastnosti medu izkoristimo, kadar imamo opravka strupenim prahom, hlapi ali tekocinami. Pri prehladih in infekcijah jejmo med, ker telesu omogoca tvorjenje obrambnih snovi (imunoglobulinov). Tud tistim, ki so izpostavljeni mocnim telesnim in duševnim naporom, med mocno koristi. Velja splošno pravilo, da je za pomoc telesu potrebno vsak dan pojesti 2 do 3 žlice medu (držimo cim dalj v ustih). Otroci 2 do 3 žlicke. Najbolje je, da med raztopimo v topli vodi ali caju, ker drugace prevec razdraži želodcno sluznico.

ZZAAKKAAJJ UUPPOORRAABBLLJJAAMMOO MMEEDD NNAAMMEESSTTOO SSLLAADDKKOORRJJAA ??

Znanstveniki menijo, da je sladkor " sovražnik družbe št. 1 " in da je uporaba vecjih kolicin sladkorja zelo škodljiva. Pojavi se saharinska bolezen v obliki hemoroidov, razširjenih ven, vnetja slepega crevesa, zobnega kariesa, bolezni dlesni, napada diabetesa, koronarne tromboze, žolcnih kamnov, cira na želodcu in dvanajsterniku, ekcemov, aken itd. Sladkor naglo povecuje vsebino holesterola v krvi, ta se useda na stene žil in jih oži. To pa pripelje do težkih srcnih bolezni (arterioskleroza, infarkt miokard). Priporoceno je, da dnevna kolicina sladkorja ne preseže 60 gr (drugi vir 86 gr) in da sladkor v cim vecji meri zamenjamo z medom. V zdravilne namene lahko dnevno vzamemo 100 gr medu ali najvec 200 gr z obveznim izkljucenjem sladkorja iz vseh obrokov. To kolicino razdelimo na sledeci nacin: zjutraj 30 do 60 gr, opoldne 40 do 80 gr in zvecer 30 60 gr medu.

90% prebivalcev Zemlje trpi zaradi zobnih bolezni, med katerimi je bolj razširjen karies, zato se šteje za socialno bolezen. Dokazano je, da je v caju veliko fluora, in se lahko uporablja kot efikasno sredstvo proti zobnemu kariesu. Ker pa ljudje pijejo caj s sladkorjem, ki je najvecji sovražnik zobovja, se to dragoceno svojstvo caja unici. Zato moramo pit caj z medom, ki tudi vsebuje fluor in še dodatno okrepi zobe in dezinficira ustno votlino.

14

MMEEDD IINN KKOOZZMMEETTIIKK AA

Med je odlicen za kozmeticne preparate, ker se odlikuje z veliko prepustljivostjo skozi kožo, hrani mišicne sloje z glikogenom, ima antibioticne lastnosti in zaradi higroskopnosti vpija kožne izlocke. Medna kozmetika pa ima najvecji ucinek le pri hrani, bogati z vitamini in mineralnimi snovmi. Za mladosten videz in pravilno fizio loško ravnovesje zjutraj na tešce pojejmo zmes iz žlicke limoninega soka, medu in olivnega olja.

1 kavna žlicka je 5,5 gr medu 1 žlicka ( cajna ) je 11 gr medu 1 žlica ( jedilna ) je 26 gr medu

CCVVEETTNNII PPRRAAHH

Cvetni prah, ki nastaja v prašnikih cvetov, je moška spolna celica, katere glavna naloga je oplojevanje rastlin. Za cebele pa je cvetni prah idealna hrana, saj zaradi kemicne sestave zadovolji vse njihove potrebe, predvsem pa je bogat vir beljakovin. Cebelja družina potrebuje cvetni prah vse leto, saj brez njega cebele ne morejo vzgajati legla in ne izlocati voska. Srednje mocna cebeleja družina potroši v enem letu 30 do 50 kg cvetnega prahu. Cebele cvetna zrnca zlepijo, jih na zadnjih nogah prinesejo v panj, kjer jih spravijo v za to namenjene celice in jih konzervirajo z dodatkom fermentov in medu.

ZZDDRRAAVVIILLNNEE LLAASSTTNNOOSSTTII CCVVEETTNNEEGGAA PPRRAAHHUU

Zdravilne lastnosti cvetnega prahu pogojujejo nekatere sestavine, predvsem beljakovinske kisline skupaj z nekaterirni encimi. Cvetni prah vsebuje 22 aminokislin, ogljikove hidrate (glukoza, fruktoza, riboza in pentota), rudninske snovi (fosfor, kalcij, magnezij, železo, skupaj 22 elementov), vitamine (celotni kompleks vitamina B, pantotensko kislino, karotin, vitamine C, D, E in F), 12 mastnih kislin in etericna olja, ki delujejo kot antibiotiki.

Barvila cvetnega prahu (flavonoidi) so pomembna za clovekovo zdravje, saj imajo izreden vpliv na presnavljanje v celicah organov in žlez, uravnovešajo (normalizirajo) njihove funkcije.

Cvetni prah je odlicno dieticno sredstvo, ker vsebuje vse snovi za normalno delovanje organizma pri majhnem številu kalorij. 100 gr cv. prahu ima enako kolicino beljakovin kot 7 jajc. 20 do 30 gr cvetnega prahu dnevno zadosti odraslemu cloveku vse potrebe po aminokislinah (otroci od 3 do 5 let = 12 gr ; od 6 do 12 let = 16 gr cv. prahu dnevno).

15

ZZAAKKAAJJ UUPPOORRAABBLLJJAAMMOO CCVVEETTNNII PPRRAAHH ??

Dokazano je, da cvetni prah: -povzroca apetit

Shujšane osebe pridobijo zopet svojo normalno težo - v nasprotju s tem pa jo debeluhi izgubljajo.

-pomaga pri prebavnih nevšecnostih Odpravi najtrdovratnejšo zapeko, diarejo in druge crevesne infekcije.Zaradi svojega antibioticnega delovanja ucinkuje cvetni prah v crevesju kot nekak regulator. Unicuje ali vsaj ovira v cloveku škodljive mikrobe in pomaga koristnim mikrobom da » zmagujejo«.

-deluje poživljajoce na psiho Kdor uživa cvetni prah , postaja manj nervozen in manj razdražljiv, ljubeznivejši in priljudnejši, ter kmalu bolje razume svojo okolico.

-odpravlja živcne slabosti Uživanje cvetnega prahu povzroca življensko euforijo, se pravi, da se poveca dober obcutek in clovek postaja zadovoljnejši. Cvetni prah namrec izboljšuje življensko dinamiko, podžiga podjetnost in dviguje optimizem, ki je tako zelo potreben kadar hocemo kaj doseci.

-izboljšuje splošno stanje Deluje kot nekako poživilo. Pri prebolevnikih se naglo dvigujejo telesne moci.

-izboljšuje prekrvavitev možganov Cvetni prah nikakor ni doping. Deluje pocasneje in temeljiteje od vseh razburil, vcasih komaj opazno.

-ugodno vpliva pri možganskih nevšecnostih Preprecuje krvavitev v rnožganih, pa tudi tiste v srcni mišici. Krepi retikularni sistem, posebno pa deluje na lasaste cevcice.

-pomaga pri obolenjih prostate Cvetni prah ( predvsem kostanjev ) se je zelo dobro uveljavil kot snov, ki preprecuje te nevšecnosti in izborno pomaga pri medicinskih posegih.

-nudi pomoc slabotnim otrokom Pri slabotnih otrocih se dvigne število rdecih krvnick za 25 do 30 %, kolicina hemoglobina pa se dvigne za 15 %.

-krepi telesno rast -izboljšuje vid -izboljšuje rast las -dobro deluje na kožo -zadržuje ali popolnoma prepreci škodljiv vpliv razlicnih žarcenj na cloveško telo

16

Ucinek cvetnega prahu je bil klinicno dokazan pri vnetju prostate, zlatenici, bronhitisu, sklerozi, bolezni prebavil, hormonskih motnjah mlajših in starejših žensk, pri nepravilnem delovanju golše .

Pri boleznih jeter je.potrebno dnevno pojesti 25 gr cvetnega prahu, pomešanega z medom.

V obliki masti se cvetni prah uporablja tudi za zdravljenje ran in nekaterih kožnih bolezni (vitiligo).

Dnevna doza cvetnega prahu za zdravega cloveka je 5 gr. Cvetni prah

lahko uživamo v naravni obliki v kroglicah ali pa ga zmeljemo s kavnim mlinckom in dodamo drugim živilom (med, marmelada, razni kremni namazi, sok sadja, sadne solate, jogurt itd).

1 kavna žlicka je 2 gr cvetnega prahu 1 žlicka (cajna) je 6 gr cvetnega prahu 1 žlica (jedilna) je 16 gr cvetnega prahu

Žlice so zvrhano polne.

MMAATTIICCNNII MMLLEECCEEKK

Maticni mlecek je hrana za razvoj cebelje zalege in za matico. V razvoju cebel ima podobno vlogo, kot jo ima mleko pri sesalcih. Po svojem zunanjem videzu je podoben kondenziranemu mleku. Je kiselkast in ima posebno aromo. Ce ga pustimo na zraku, se zgošcuje in naposled otrdi, pri cemer postane bolj ali manj rjav. Proizvajajo ga posebne žleze v glavi mladih cebel starih od 6 - 14 dni.

Maticni mlecek pridobivajo tako, da družini brez matice dajo komaj izvaljene licinke stare 20 do 36 ur. Celice s temi licinkami cebele kmalu napolnijo z maticnim mleckom, ker hocejo vzgojiti novo matico. 48 do 52 ur po prenosu licink cebelar pobere okvirje z maticniki, z ostrim nožem odreže prazen del polnih maticnikov, odstrani licinko ter s posebno žlicko ali vakuumsko crpalko pobere maticni mlecek. Maticnike, iz katerih je cebelar pobral mlecek, se ponovno cepi z mlado licinko.

Med zaleganjem cebele obilno hranijo matico z maticnirn mleckom, tako da matica izleže dnevno preko 2000 jajcec, kar dvakratno presega njeno težo.Ta moc matice je ocitno pogojena z obilnim uživanjem maticnega mlecka.

17

Cisti maticni mlecek hranimo pri temperaturi od -2 do –5°C do 6 mesecev, pri temperaturi od -6 do –18°C pa do enega leta. Za uporabo damo maticni mlecek v 40 - 50% alkohol in to 1 gr maticnega mlecka na 20 ml alkohola (5 do 10 kapljic 4-krat dnevno), ali pa 1 gr maticnega mlecka na 250 g kristaliziranega medu. Jemlje se 1- do 2-krat na dan po eno kavno žlicko. Žlicka mora biti plasticna. Priporoca se, da vsebino cim dlje držimo v ustih pod jezikom, da pridejo zdravilne snovi mat. rnlecka skozi sluznico takoj v kri. Prevelike doze maticnega mlecka povzrocajo nespecnost in motnje v živcnem sistemu. Po 20 uri ni priporocljivo jemati mat. mlecek zaradi vznemirjenosti in slabega sna. Prva 2 do 3 dni je pri jemanju mat. rnlecka opaženo povecano razbijanje srca, povecanje pulsa in sušenje grla.

KKAAJJ VVSSEEBBUUJJEE MMAATTIICCNNII MMLLEECCEEKK ??

Po najnovejših raziskavah je ugotovljeno da vsebuje maticni mlecek poleg beljakovin, masti, rudninskih snovi (12 elementov) in sladkorjev, še izredno število vitaminov. Do sedaj še ni bila raziskana nobena snov, ki bi vsebovala istocasno tako število vitaminov in v takšni kolicini, kot je to primer v maticnem mlecku.

Poseben pomen pa ima v maticnem mlecku neka kislina, za katero menijo, da povzroca antimikrobno delovanje maticnega mlecka.

V maticnem mlecku so prisotni vitamini:

-tiamin (vitamin B1) Pomanjkanje tega vitamina povzroca živcna obolenja ( beri-beri ), izgubi se apetit in nastopijo motnje v prebavi.

-riboflavin (vitamin B2) Uporab1ja se za zdravljenje konjunktivitisa, napak mrežnice, nekaterih obolenj kože, kronicnega enteritisa in migrene.

-piroksin (vitamin B6) Uporablja se za zdravljenje nervoze, napora, krcev v želodcu, mišicne slabosti, bruhanja v nosecnosti, paralize ene polovice telesa, možganskih tumorjev, možganske arterio-skleroze in anemije. Pomaga pri razvoju hemoglobina v rdecih krvnih telescih.

-pantotenska kislina (vitamin W) Dobro deluje na celjenje ran, crevesnih fistul, razširitev ven, pri herpesu, pri presajevanju, boleznih kože, opeklinah od sonca, rinitisu in bronhitisu.

-biotin (vitamin H) Ta vitamin zelo pospešuje telesno rast ter blaži vnetje kože in ocesnih vek .

-inozitol Dobro deluje na rast, srce in crevo.

18

-folna kislina Dobro deluje proti anemiji . Množi rdeca krvna telesca. Odlicno deluje po operacijah in za krepitev po nalezljivih boleznih.

-niacin (vitamin PP) Uporablja se za zdravljenje kožnih, želodcno-crevesnih in živcnih boleznih, koprivnice, enteritisa, krcev, astme, kolitisa, nevralgije. Razširja krvne kapilare, dobro deluje na omrzline, migreno in piskanje v ušesih.

-askorbinska kislina (vitamin C) Preprecuje bolezen skorbut, povecuje odpornost organizma proti klicam in strupom. Deluje proti gripi, angini in kašlju. Povecuje hemoglobin in pomaga pri zdravljenju prelomov kosti.

-tokoferol (vitamin E) Pospešuje razplojevanje in rodovitnost.

NNAA KKAAJJ UUCCIINNKKUUJJEE MMAATTIICCNNII MMLLEECCEEKK

Maticni mlecek ima na cloveški organizem takle ucinek : 1. povzroca splošno dobro pocutje, 2. omogoca daljše umsko delo brez znakov utrujenosti, 3. poveca apetit, 4. normalizira razvoj v rasti zaostalih otrok, 5. hitro in uspešno blaži težave pri ženskah in moških v dobi mene, 6. pospešuje rast in razvoj las, 7. odstranjuje kronicne oblike utrujenosti in pozabljivosti, 8. poveca kondicijo in koncentracijo, 9. poživi in krmili delovanje žlez, 10. pri starejših so manj izražene starostne tegobe in bolezni, 11. živali, hranjene z mleckom, so živele petino dalj casa kot kontrolne poskusne

živali brez mlecka.

ZZDDRRAAVVLLJJEENNJJEE IINN MMAATTIICCNNII MMLLEECCEEKK

Zdravljenje z maticnim mleckom je bilo uspešno pri : hipotrofiji (slabotni otroci)

Otrokom, starim od 2 meseca do 2 in pol let, dajemo 5 mg mat. mlecka 3-krat dnevno v obliki subpozitorjev (sveck) v crevo. Po tej kuri se otroci okrepijo.

hipertoniji in hipotoniji (visok in nizek krvni pritisk) Pritisk se normalizira. Jemljemo 10 do 20 mg mat. mlecka 2-krat dnevno v casu 10 do 20 dni .

19

stenokardiji Skrajšajo se napadi in pojenjajo bolecine. Jemljemo 10 do 15 mg mat. mlecka 2- do 4-krat dnevno.

spazmi krvnih žil in poslabšanju srcnega ritma Jemljemo 2-krat 10 mg v casu 10 dni.

arteriosklerozi Jemljemo 15 mg mat. mlecka 3-krat dnevno.

levkemiji 1n možgarskih tumorjir Jemljemo 25 mg maticnega rnlecka dnevno. Poveca se število rdecih krvnih telesc. V Franciji so pri 250 bolnikih preprecili razvoj levkemije.

bronhialni astmi Napadi so redkejši in krajši. Jemljemo 10 mg 2-krat dnevno.

starostnih težavah Telo se okrepi, izboljša se apetit. Jemljemo 60 mg dnevno.

psihicnih težavah; klimakteriju Težave se omilijo.

poliartritisu Jemljerno mat. mlecek v tabletah.

epikondilitisu, artritisu, artrozospondiloartritisu, troficnh kronicnih ranah, neuralgijah, išijasu

Opazili so, dobro delovanje mat. mlecka pri uporabi jonoforeze s fiziološko raztopino mat. mlecka. Fiziološko raztopino naredimo iz 9 gr kemijsko ciste kuhinjske soli ( Na Cl ) in 1000 ml destilirane vode in jo steriliziramo 30 min pri 120°C.

Za preprecevanje gripe, damo 2 gr maticnega mlecka v 20 ml

rektificiranega (40 %) alkohola in usta razkužimo z 20 kapljic raztopine ali isto kolicino razpršimo z razpršilom po ustih. Ce pa že imamo gripo, to naredimo 2-krat dnevno v dveh dneh.

MMAATTIICCNNII MMLLEECCEEKK IINN KKOOZZMMEETTIIKKAA

V zadnjem casu je maticni mlecek našel mesto tudi v kozmetiki. Po kuri z maticnim mleckom je koža mehka, gladka, sveža, zmanjšajo se gube in koža dobi lep ten. Raziskave s preparati, narejenimi iz olja in maticnega mlecka, so pokazale izredne rezultate pri normalizaciji kože in lasišca. V vecini primerov zasledimo manjše izpadanje las in aktivirana je njihova rast.

20

CCEEBBEELLJJII SSTTRRUUPP

Cebele uporabljajo strup za napad in obrambo pred vsiljivci. V zadnjem delu cebele delavke in matice se nahajata dve žlezi, ki proizvajata strup. Strup shranjujejo v strupnem mehurju in pri vbodu odteka skozi želo v kožo.V normalnem stanju je želo skrito, ko pa se cebela razburi, hitro potisne želo iz sebe in ga zapici v žrtev. Ker je želo nazobcano, ostane s strupnim mehurjem po odletu cebele v žrtvi. Strupnik je še dolgo aktiven in stiska strup v žrtev. Zato si moramo želo cim prej odstraniti z nohti, tako da strupnega mehurja ne stisnemo. Vbodeno mesto polijemo z mrzlo vodo (lahko dodamo tudi kis, sodo bikarbono, alkohol ali sol) ali pa pritisnemo nanj hladen predmet. Po piku so življenjske funkcije cebele smrtno poškodovane, zato kmalu umre.

KKAA JJEE CCEEBBEELLJJII SSTTRRUUPP??

Cebelji strup je snov beljakovinskega znacaja. Vsebuje vec sestavin, ki imajo koristne farmakološke lastnosti: histamin, fosfolipaza A , hyaluronidaza, eteramin in linin (skupaj 18 aminokislin). Spada v skupino mocnih strupov. Po svojem delovanju je podoben strupu kac, ceprav se pri cebelah pojavlja v manjših kolicinah. Kolicina strupa ene cebele je 0,2 do 0,3 mg (drugi vir 0,4 do 0,8 mg). Pri razredcenosti 1 : 50 000 je voda še sterilna!

Z eno kolicino strupa cebela usmrti vecje število insektov. Manjši sesalci pa podležejo po nekaj pikih. Za cloveka je smrtna doza okoli 500 pikov, ceprav se pri nekaterih ljudeh pokažejo posledice že po nekaj pikih. Znaki zastrupljenosti so: izguba moci, ravnotežja, zavesti, bruhanje, slinjenje, jeza.

NNAA KKAAJJ DDEELLUUJJEE CCEEBBEELLJJII SSTTRRUUPP??

Cebelji strup v vecji kolicini deluje na : - krvni sistem (neenakomeren pulz, izliv krvi) - prebavni sistem (bruhanje, driske) - dihalni sistem (težko dihanje, stiskanje v prsih) - živcni sistem (izguba zavesti, krci)

V primeru zastrupitve vzamemo vsake 3 do 4 ure eno cašo medno-

vitaminsko-alkoholne zmesi iz 100 gr medu, 200 gr alkohola (vodka),1 gr askorbinske kisline ali ene limone in 1l prekuhane vode.

21

Cebelji strup : - blokira prenos dražljajev v perifernih in centralnih sinapsah - povišuje funkcionalno aktivnost hipofizno-nadledvicnega sistema in

mobilizira zašcitne sile organizma - deluje hipotenzijsko in širi ožilje možganov - pospešuje razvoj razlicnih zašcitnih refleksov - preprecuje vnetja in zmanjšuje obcutek bolecine - ima radio zašcitne lastnosti - izboljšuje mikrocirkulacijo - je aktiven imunološki agens - preprecuje strjevanje krvi.

ZZDDRRAAVVLLJJEENNJJEE IINN CCEEBBEELLJJII SSTTRRUUPP

Preparati s cebeljim strupom se uporabljajo pri zdravljenju: kronicnih obolenj sklepov, napak hrbtenice, nervoze, raznih vrst revmati zma, bronhialne astme, hipertoricnih boleznih v raznih stadijih, prehodni dobi klimaksa, vnetjih živcev, migreni, drhtavici glave, lumbagi, nevralgiji, kronicnih tromboflebitov, troficnih ran, reumaticnega artritisa in poliartritisa, deformirajocih spondiloartritisov, obilateralrih endoartritisov, zacetnih stadijih tireotoksikoze.

Dr. Filip Terc, zdravnik in cebelar iz Maribora, je bil prvi apiterapevt v

srednji Evropi. Do leta 1912 je s cebeljim strupom od 660 revmaticnih holnikov ozdravil 544 (82 %), medtem ko so vsa druga zdravila zatajila. Ob vseh ugodnih uspehih bremenijo cebeljo kuro dvoje: boleca je in dolgotrajna.

Pri zdravem cloveku nastane po cebeljem piku primarna reakcija v obliki koprivke (urtica) in sekundarna oteklina. Pri revmaticnem bolniku pa sekundarne otekline po prvem piku ni. Pojavlja se šele po 2., 3., 10., ali celo po 100., ali 1000. piku. Brž ko postane organizem imun, oteklina po cebeljih pikih pojenjuje in se ne pojavlja vec. Pri zelo zastarelih primerih revmatizma se po prvi imunosti zopet pojavi oteklina, dokler se ne doseže druga imunost. V drugem stadiju (oteklina) se je stanje revmaticnih bolnikov vselej izboljšalo, v tretjem stadiju (imunost), pa je bolnik že bil ozdravljen. Ozdravel pa je lahko šele popolnoma imun revmaticni bolnik. Revmatizmu podobne bolezni (protin, algin, kapavicno in tuberkulozno sklepno vnetje) se ne more zdraviti s cebeljim strupom.

V bolnici v Leningradu so zdravili s cebeljim strupom preko 500 bolnikov : - 128 z obilateralnim endoartritisom. Popolno ali delno so ozdravili 85 %

pacientov. - 80 z napakami na hrbtenici. Popolno ali delno so usposobili 80% pacientov. - 120 z artritisom. Popolni ali delni uspeh je bil dosežen pri 90 % . - 100 z neuralgijami. 100 % uspeh zdravljenja.

22

V Bolgarskem sanatoriju zdravijo revmaticne in nevroticne bolnike z

iontoforezo . To je nacin, da z uporabo galvanskega toka vtiramo zdravila v oboleli del skozi kožo. V litru vode se razredci 4 do 5 g naravnega cebeljega strupa. Za zdravljenje uporabljajo blazinici s po 150 do 250 cm2 površine. Blazinici ovlažijo s toplo tekocino razredcenega cebeljega strupa. Blazinici položijo nad obolelim mestom in pod njim, ter vkljucijo galvanski tok. Prvi dan ovlažijo blazinici z 2 ml tekocine, vsak naslednji dan povecajo množino tekocine za 1 ml, da dosežejo sedmi dan 8 ml, nakar do konca zdravljenja obdržijo to kolicino. Tudi cas zdravljenja in jakost toka spreminjajo od 10 mA in 10 min prvega dne, na 20 mA in 24 min šestega dne, nato te mere obdržijo do konca zdravljenja. Po uspehu zdravljenja oziroma po ucinku cebeljega strupa traja zdravljenje od 15 do 20 dni.

Na ta nacin so zdravili : - 108 pocijentov, ki so bolehali na perifernem živcnem sistemu.

Pri 32 so bolecine popolnoma izginile in se po 2 letih niso ponovile. Pri 64 so se bolecine vidno zmanjšale. Le pri 12 bolnikih ni bilo vidnega uspeha.

- 32 bolnikov z revmaticnim vnetjem sklepov. Pri 17 bolnikih je bilo vidno zmanjšanje bolecin. 11 bolnikov pa je sklepe zopet uporabljalo brez bolecin.

Na kliniki v Leningradu so uporabili cebelji strup pri zdravljenju nezaceljivih ran in tvorov na golenih. Metodo so preizkusili na 35 bolnikih, ki so se brezuspešno zdravili 3 do 12 let. Prvo so naredili preizkus na obcutljivost organizma za cebelji strup. Potem so prvi dan dali 4 do 5 cm od roba rane prvo želo, drugi dan dva - deseti dan deset. Na rano pa so dali obvezo z medom. Sledi 3 do 5 dni premora, nato se zopet dajejo žela (vsak dan tri). Pacienti so v dveh ciklih prejeli 180 do 200 žel. Hkrati je bil vsem bolnikom predpisan med in to 3-krat dnevno po eno žlicko. Po prvem ciklu žel so vsi bolniki prejemali elektroforezo cebeljega strupa.Vsak drugi dan je bilo v enem ciklu do 15 procedur. Pri vecini bolnikov se je stanje že po prvem ciklu izboljšalo. V obrobju je bila vidna rast tkiva, medtem ko je površino rane zacelo pokrivati kožno tkivo rožnate barve. Popustile so tudi bolecine. Od 35 bolnikom so se 26 rane zacelile po 46 do 72 dneh, pri 9 bolnikih pa se je zdravje obcutno izboljšalo. Vsi bolniki so dobro prenašali zdravljenje s cebeljimi piki in elektroforezo.

23

Z mazilom, ki vsebuje cebelji strup, so v Rusiji zdravili razlicna obolenja sklepov (deformativno osteoartrozo, periartritis) s pomocjo ultrazvoka (ultraforezo). Dosegli so vzpodbudne rezultate.

Kronicni artritis zdravijo s cebeljim strupom nekaj mesecev ali celo nekaj let. Priporocajo redno uživanje medu in cvetnega prahu.

Pri nekaterih obolenjih (tuberkuloza, srcne slabosti, sladkorna, skleroza žil, venericne bolezni) in nosecnosti je uporaba cebeljega strupa neprimerna.

Zdraviti s cebeljim strupom sme samo zdravnik, zaradi možnosti nezaželenih posledic. Bolnik ne sme uživati alkoholnih pijac, a pri zdravljenju obilateralnega endoartritisa je potrebno popolnoma prenehati kaditi. Med zdravljenjem je potrebno obcasno kontrolirati kri, vodo in krvni pritisk, da bi preprecili nezaželene reakcije organizma.

V novejšem casu pa cebelji strup vmešajo v podlage in s tako kremo namažemo obolelo mesto. Le redkim pa lahko povzroci alergijo. Zato uporabljajmo mazila, v katerih je cebelji strup, najprej na majhnem delu kože.

VVOOSSEEKK

Vosek je proizvod voskovnih žlez cebel delavk, starih od 12 do 18 dni . Cebele obilno izlocajo vosek v casu nabiranja medu v toplih vremenskih razmerah in v casu rojenja. Vosek se izloca v obliki plošcic, iz katerih potem cebele gradijo satje, pokrivajo v sate nanešeni med ter v satih zabubljeno cebeljo zalego. Za 1 kg voska je potrebno 4,2 milijona plošcic.Vosek se pridobiva iz satja po posebnem postopku kuhanja in stiskanja.

Je rumene barve, trd, zrnatega preloma, z gnetenjem postane plasticen in se ne maže. Topljiv je v etru, bencinu, terpentinu in kloroformu.Temperatura topljenja je od 62 do 64 °C.

UUPPOORRAABBAA VVOOSSKKAA

Vosek se je od davnine uporabljal v narodni medicini, za pripravo raznih zdravilnih preparatov, v proizvodnji voskovnih barv, lošcil, svecarstvu, za ohranjanje trupel itd. Zlasti v srednjem veku je bilo pridobivanje voska zelo cislan in imeniten posel, kajti nekateri verski predpisi dolocajo obvezno svecavo vošcenih svec med verskimi obredi. Bogastvo in imenitnost gospode pa so cenili po številu vošcenih svec, ki so gorele med vecernimi zabavami. Zelo se je razvila obrt svecarstvo im medicarstvo. Taki obrtniki so kupovali od cebelarjev v jeseni panje s cebelami, katere so zažveplali. Sate so stisnili in iz medene vode delali medice. Vosek so kuhali in stiskali, da so dobili velike kolace voska.

24

VVOOSSEEKK IINN KKOOZZMMEETTIIKKAA

Danes se vosek uporablja v veliki meri v industriji kozmeticnih izdelkov (35 do 40 %), farmacevtski (25 do 30 %), svecarski (20 %); za izdelovanje lošcil (za pohištvo, tla, usnje), za litografijo, graviranje, ulivanje, v zobni tehniki, slašcicarstvu itd.

Vosek daje kremi ali mazilu primerno viskoznost in dobro deluje na kožo, ker vsebuje veliko vitamina A in F. 100 gr nebeljenega voska vsebuje preko 4000 internacionalnih enot A vitamina, to je 10 do 100-krat vec kot v mesu, jajcih in zelenjavi. Mazilo, pripravljeno iz voska in mastnega olja (mandljevo, breskvino), je kvalitetna podlaga za številne kozmeticne izdelke. Koži daje mehkobo, vlažnost in elasticnost, šciti pa tudi pred kožnimi obolenji.

VVOOSSEEKK IINN SSTTOOMMAATTOOLLOOGGIIJJAA

Žvecenje voska preprecuje zobno gnilobo in nastanek zobnega kamna, posebno ce ga žvecimo po vsakem cišcenju zob. V ZDA se v novejšem casu izdela vse vec žvecilnega voska z raznimi okusi, slicno kot žvecilni gumi. Zaradi velike prednosti žvecilnega voska pred žvecilnim gumijem, bi morali prav tega priporocati vsi zdravstveni delavci, kajti zobna gniloba je tudi pri nas veliko financno breme.

VVOOSSEEKK IINN VVEETTEERRIINNAA

Pri zdravljenju ran na živalih dosežemo dober uspeh z mešanico pol kg voska in 1 l maslinovega olja. Vosek pocasi raztopimo, dodamo maslinovo olje in dobro zmešamo. Z mazilom premazujemo rane enkrat dnevno.

PPRROOPPOOLLIISS

Zadelavina ali propolis je prijetno dišeca, temno rjava, krhka smola. Sestavljen je iz raznih smol in balzamov (55 %), iz 30 % voska, 5 % cvetnega prahu in 10 % hlapljivih olj. Cebele ga nabirajo z drevesnih poganjkov listavcev, z iglic smreke, jelke in bora. Dodajo še cvetni prah, vosek in izlocke žlez slinavk. Zaradi snovi v izlockih žlez slinavk se zacne v smolah proces cepljenja molekul in osvobajanja aktivnih substanc. Kemijske analize so pokazale, da vsebuje propolis okoli 60 razlicnih substanc.

Cebele uporabljajo propolis že vec milijonov let kot gradbeni material za zapiranje razpok v stenah in notranjih delih svojega prebivališca, a tudi za izoliranje raznih tujih teles, ki bi sicer lahko povzrocila okužbe. Poleg tega pa uporabljajo cebele propolis tudi za unicevanje škodljivih mikro organizmov v panju.

25

UUPPOORRAABBAA PPRROOPPOOLLIISSAA

Ko ljudje še niso poznali zdravilnega ucinka propolisa, so ga na razlicne nacine odstranjevali iz panja, ker jih je motil pri delu. Uporabljali so ga za odišavljenje prostorov (na štedilnik se vrže nekaj zrnc propolisa) in za izdelovanje lakov za pohištvo in glasbene inštrumente. Propolis je nenadomestljiv pri izdelavi violin.

CCeevvlljjaarrsskkii kklleejj

Na ognju raztopimo 20 gr zadelavine, 30 gr voska, 60 gr kolofonije in 60 gr terpentina. Pri samem topljenju moramo paziti, da ne pride zaradi prevelike temperature do požara. Stopljeno mešanico dobro premešamo in vlijemo v kalupe.

PPoolliittuurrnnii llaakk

Zmešamo 1 del zadelavine, 1 del voska in 15 delov vrocega lanenega olja. Vroco zmes nanesemo na politurni predmet in po 15 min, ko se predmet ohladi, volneno krpo drgnemo predmet tako, da dobi potrebni sijaj.

UUPPOORRAABBAA PPRROOPPOOLLIISSAA VV MMEEDDIICCIINNII

Raziskave so pokazale, da ima propolis antibakterijsko, antiglivicno, antivirusno, antitoksicno, lokalnoanestezijsko, fungicidno, antiinflamatorno (protivnetno) in indermatoplasticno (pospešuje celjenje ran) delovanje.

Propolis ima 3,5-krat vecji anesteticni ucinek od kokaina, brez vsakih stranskih ucinkov. Prav tako trajanje anestezije, manjša krvavitev ter neznatnost reaktivnih postoperacijskih pojavov dajejo v mnogih primerih prednost propolisu. Propolis uporabimo za anestezijo lokalno v obliki 10 do 30% alkoholne raztopine ali s pomocjo elektroforeze propolisovih raztopin.

Ugotovljeno je, da propolis preprecuje razmnoževanje gram pozitivnih

bakterij (hemoliticne streptokoke, stafilokoke, povzrocitelje rdecega vetra pri svinjah, paratifusne bacile, povzrocitelje crevesnih obolenj, bacile dizenterije, razne oblike pocasi rastocih bacilov, pigmentne bakterije, plave gnojne bakterije, bacil proteus, virus influence, itd.), medtem ko na gram negativne deluje samo v vecjih koncentracijah. Gram pozitivne bakterije pa povzrocajo infekcije kože, sluznice, infekcije v ustih in grlu in lažje oblike respiratornih infekcij.

Humana medicina uporablja propolis predvsem v kirurgiji, dermatologiji,

otolaringologiji, pediatriji in stomatologiji.

26

PPRROOPPOOLLIISS IINN ZZDDRRAAVVLLJJEENNJJEE

Propolis se uporablja za zdravljenje: kožnih bolezni, raznih vrst ekscemov, bradavic, opeklin, tuberkuloze pljuc in kože, nevrodermitisa, stafilo in strepto-dermija, glivicnih in drugih podobnih obolenj.

Rezultate zdravljenja raznih ekcemov s propolosovo mastjo vidimo v

naslednji tabeli:

Diagnoza Klinicno ozdravlj.

Delno ozdravlj.

Izbolj- šanje

Brez sprem.

Skupaj

Nervodermitis kronicni 6 6 8 - 20 Nervodermitis kronicni-difuzni

2 3 1 1 7

Pravi ekcemi- akutni - - - 13 13 Pravi ekcemi- kronicni 18 9 6 4 37 Ekcemi mikrobni 12 6 6 - 24 Otroški ekcemi 14 2 2 - 18 Srbecica 10 1 1 - 12

Pri zdravljenju opeklin so doseženi najboljši rezultati z 10 – 15% ekstraktom propolisa v vazelinskem olju.

Propolisova mast se uporablja tudi pri zdravljenju perifernega živcnega sistema (išijas) v kombinaciji z UV žarcenjem. Pri zdravljenju psoriaze (psoriasis vulgaris -luskavica) se uporabljajo tablete propolisa po 0,3 gr. Uživamo 2 do 3 tablete 3-krat dnevno v dveh do treh mesecih. Na Kitajskem je od 160 ljudi popolnoma ozdravelo 37 ljudi, 17 se je zdravje bistveno izboljšalo, pri 58 je ostalo stanje neizpremenjeno, pri 48 se je poslabšalo. Uporaba propolisa je bila uspešnejša v primerih, ko je bolezen trajala manj casa. Psoriaza je živcnega izvora in je zato dobro jemati tudi med, cvetni prah in maticni mlecek. Za odstranjevanje in omejevanje ran na koži pa je dobra propolisova mast.

Propolisovi proizvodi, jemani skozi usta, uspešno delujejo na razpoloženje, proti nespecnosti, na apetit , zdravijo cire in hemoroide. Nekaj kapljic alkoholne raztopine propolisa damo na kocko sladkorja in pocasi ližemo. Pri vnetju dihalne poti grgramo s toplo vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic alkoholne raztopine propolisa (5 kapljic na žlico vode).

Ce hocemo otroka odvaditi dude, mu jo namažemo z alkoholno raztopino propolisa. Po nekaj poizkusih je otrok ne bo vec maral.

27

ZZddrraavvlljjeennjjee ddiihhaallnniihh ppoottii

Propolisove preparate v obliki oljnih raztopin uporabljajo z veliko uspeha pri zdravljenju tuberkuloze pljuc in kosti ter virusne gripe. Pri bolnikih s fibrozno-kavernozno tuberkulozo pljuc damo propolis z jedilnim oljem 2- do 3-krat dnevno po 10 gr eno do eno in pol uro pred jedjo. Pri obolenju pljucnih vršickov damo 3- do 4-krat dnevno po 2 do 4 kapljice propolisovega olja v nos ali damo v nos tampon s propolisovo mastjo. Tampon po 10 minutah odstranimo.

Za zdravljenje tuberkuloze in lažjih notranjih vnetij jemljemo 2 do 3 krat dnevno 10 do 15 g propolisovega masla ( polna cajna žlicka ) eno do eno in pol ure pred jedjo vse tako dolgo, dokler ne opazimo zboljšanja. Propolisovo maslo pripravimo tako, da 1 kg smetane segrejemo do vrenja. Nato se odstavi in se ji primeša 100 do 300 gr zdrobljenega ali zmletega propolisa in skrbno zmeša v enolicno maso. Maso estrahiramo pri 80°C v casu 5 min pri stalnem mešanju s stekleno palcko. Nato se vroca filtrira skozi enojni sloj gaze v posodo, ki se tesno zapira.

Pri ulkusnih obolenjih vzamemo 3-krat dnevno pred jedjo po 5 kapljic 5% alkoholne raztopine propolisa v vodi. Bolecine se v treh dneh zmanjšajo v 70% primerov. Pri uporabi 5% alkoholne raztopine propolisa pri herpesu zostru bolecine izginejo v dveh dneh in se ne pojavljajo vec. Zdravljenje kronicnega farangitisa (vnetje grla), paradontoze in gingvitisa (hipertroficnega in ulceroznega) s propolisom je bilo uspešno z uporabo elektroforeze. Za zdravljenje dihalnih organov uporabljajo aerosolno inhalacijo propolisa eno uro po kosilu. V primeru zdravljenja spodnjega dela dihalnih organov dihamo skozi usta, a pri zdravljenju zgornjega dela skozi nos. Inhaliramo 5 min, vsak ali vsak drugi dan 3 do 5% alkoholno-vodno raztopino propolisa. Terapija traja 3 do 12 inhalacij. 0d 126 pacientov s sedmimi boleznimi dihal je zdravljenje uspelo pri 91 (72%), izboljšalo se je pri 30 (24%), a samo pri 5 (4%) ni bilo pozitivnih rezultatov.

Zdravljenje obolenj zgornjih dihalnih poti in sinusov s propolisom, v primerjavi z doslej znanimi antibiotiki in preparati proti vnetjem, pospeši proces ozdravljenja za najmanj dvakrat.

Pri bronhialni astmi damo 20 kapljic 20% alkoholne raztopine propolisa v vroc kamilicni ali šipkov caj in pokrijemo z lijakom. Vdihavamo, dokler je para. Otroci pod 10 let vdihavajo krajši cas, to je 4 do 5 min. Caj potem popijemo. Inhaliramo pol ure pred jedjo, 3-krat dnevno dva meseca. Za to terapijo se mora bolnik posvetovati z zdravnikom. Vzporedno jemljemo mešanico medu, propolisa, maticnega mlecka in cvetnega prahu.

28

ZZddrraavvlljjeennjjee ssppoodd.. ddeellaa ttrreebbuuššnnee vvoottlliinnee

V Ruskem medicinskem inštitutu na Krimu so s propolisovo mastjo zdravili 120 bolnic, ki so imele poškodovano grlo maternice ali vaginalne napake. Predhodno so jih zdravili z raznimi metodami a brez uspeha. Zdravljenje je potekalo tako, da so s suhim tamponon odstranili sluz iz cervitalnega kanala, zatem so grlo maternice obrisali s tamponom namocenim z 2 % raztopino sode bikarbone, in naposled so na poškodovano mesto postavili tampon premazan s propolisovo mastjo. To so delali vsakih 12 ur v casu 10 do 20 dni. Efekt zdravljenja se je videl v zboljšanju splošnega stanja, v spremembi flore izlockov; pri velikem številu bolnic so prenehale bolecine in ostale tegobe. Ozdravili so 79 bolnic, pri 28 bolnicah so dosegli znatno izboljšanje, a samo pri 13 (10,9 %) bolnicah ni bilo pozitivnih rezultatov. Po 6 do 8 mesecih, pri kontrolnem pregledu, od 10 bolnic niso bile ozdravljene samo 3. Na osnovi doseženih rezultatov so zakljucili, da je prololisova mast priporocljiva za uporabo v bolnicah in ambulantah pri zdravljenju poškodovanega grla maternice, cervitalnega kanala in podobno.

Tudi pri nas so pri zdravljenju 137 bolnic dobili zelo vzpodbudne rezultate. V Rusiji so zaceli leta 1972 uporab1jati propolis pri zdravljenju bolnikov,

operiranih zaradi fistul na debelem crevesu, insuficience analnega prstana , hemoroidov in epitelialnih trticnih kanalov. Uporabili so mešanico enakih delov 10 % alkoholnega ekstrakta propolisa in ricinusovega olja ali pa 10 % mazilo. Razvoj granulacijskega tkiva se zacne 3 do 4 dni prej, pojav gnojenja pa je za štirikrat zmanjšan. Pri vec kot 87 % bolnikov je po 10 do 15 min od trenutka previjanja ran opaženo zmanjšanje ali popolno prenehanje bolecin. Pri nobenem bolniku niso opazili nezaželenih stranskih ucinkov.

Zdravljenje kronicnega prostatitisa s propolisom, ki ga je preuceval V. F. Orkin v Rusiji.

Bolniki so bolehali vec kot tri leta in so se neuspešno zdravili s splošno sprejetimi sredstvi. Pri zdravljenju so uporabili supozitorije iz ekstrakta propolisa, ki je pridobljen z izparevanjem (40 gr propolisa v 200 gr 96% alkohola). Supozitoriji so vsebovali: ekstrakt propolisa 0.1 gr, kakavovega masla 2,0 gr. Uvajali so jih enkrat na dan (zvecer) v debelo crevo. Zdravljenje je bilo sestavljeno iz dveh do treh 30-dnevnih kur z eno do dva mesecnim intervalom med njimi. Zdravili so 10 bolnikov, starih od 35 do 50 let. Pri šestih so ugotovili klinicno ozdravitev, pri štirih pa znatno izboljšanje.

Zdravljenje bolnikov s subakutnim in kronicnim kolitisom je bilo izvedeno na 45 pacientih. Bolniki so prejemali 3-krat dnevno 40 kapljic 15 % alkoholne raztopine propolisa v kozarcu tople vode ali v surovem mleku uro pred jedjo. Obcutki bolecine so izginili 19 ali 20 dan. Ucinek propolisa se je zelo dobro pokazal na 25 pacientih, dobro na 12, izhajajoc iz ocene subjektivnih in objektivnih podatkov.

29

OOttoorriinnoollaarriinnggoollooggiijjaa

Pri zdravljenju naglušnosti (razlicni vzroki) uporabljamo 30 do 40 % alkoholno raztopino propolisa v mešanici z jedilnim oljem v razmerju 1:4.Tampon namocimo v emulzijo in jo damo v uho. Otrokom, starejšim od 5 let, pustimo tampon preko noci in ga menjamo 4-krat dnevno. Odrasli imajo tampon preko noci in menjajo vsake 3 ure. Od 382 bolnikov se je stanje izboljšalo 314 bolnikom ali 82 %.

Zdravljenje kronicnih gnojnih mezotimpanitov z 20 % alkoholno raztopino propolisa je bilo uspešno 80 %. V uho damo s propolisom namocen tampon in ga menjamo vsakih 24 ur. Zdravljenje traja 10 do 20 dni.

Zdravljenje bolezni s propolisom v otorinolaringoliji v letih 1971 - 1972 1 . zunanji otitisi - težka, difuzna, mocno srbeca eventuelno boleca vnetja

Zdravimo s 5 do 7 % alkoholno raztopino propolisa, 2 ali 3-krat dnevno, s pomocjo napojene gaze vložene v sluhovod. Istocasno se uporabljajo tudi antibiotiki. Izboljšanje stanja dosežemo v 5 do 6 dneh.

2. kronicni mezotimpanalni (exacerovanych) otitisi Dva do tri-krat dnevno nakapljamo 10 kapelj 5 % alkoholne raztopine propolisa v sluhovod in istocasno na obolelo mesto namestimo vložek prepojen s 7 % alkoholno raztopino propolisa. Zdravljenje traja 8 do 10 dni kombinirano z antibiotiki.

3. traumaticne trikotne perforacije bobnica Uporabljamo 15 % alkoholno raztopino propolisa na robu perforacije z vložkom (tamponom) s 7 % alkoholno raztopino propolisa. Dajemo 2-krat dnevno.

4. težke ulcerozne stomatide Trikrat dnevno pred jedjo natremo sluznice s 3 do 5 % alkoholno raztopino propolisa . Jemljemo antibiotike in vitamine v celoti. Izboljšanje dosežemo v 8 do 12 dneh. Bolnik lažje sprejema hrano zaradi dobrega protibolecinskega ucinka propolisa.

5. aftozni stomatis Zdravimo, kot v prejšnjem primeru. Ozdravljenje nastopi po 3 do 8 dneh.

6. laryngitis chronica in rhinopharyngitis cronica Zdravimo z aerosolno inhalacijo 3 do 5 % alkoholno raztopino propolisa v po enkrat dnevno ali vsak drugi dan. Izboljšanje nastopi po 2 do 3 inhalacijah.

7. rhinitis cronica atrophica c. foetorezaena En do dvakrat dnevno damo v nos 3 do 5 % spray + en do dvakrat dnevno 5 do 15 % mast nanesemo na gazo. Istocasno prejemamo enkrat dnevno aerosolno inhalacijo 5 % alkoholne raztopine propolisa 10 do 12-krat. Hkrati se zdravimo z antibiotiki (streptomicin), vitamini in preparati, ki vsebujejo železo.

30

8. zdravljenje po tonsiloektomiji En do tri dni po operaciji, dva do trikrat dnevno pred jedjo v casu 2 do 5 dni jemljemo 5 % vodno-alkoholno raztopino propolisa v obliki spreya. Zmanjšajo se bolecine pri jedi tekoce kašnate hrane. Pooperacijske rane se hitreje in brez komplikacij celijo.

9. branchiektozia Uporabimo propolis v aerosolni inhalaciji dnevno 5 min, v celoti 10-krat. Ekspektoracija se postopno zmanjša in zredci.

lO.bronchides astmoides Bolnikom se izboljša dihanje in ekspektoracija (omehcanje sluzi).

SSttoommaattoollooggiijjaa

V stomatologiji uporabljajo propolis za zmanjšanje bolecine mehkih in trdih delov tkiva v ustni votlini pri kariesu, pri zdravljenju glivicnih obolenj, ranic in drugih nalezljivih boleznih. Obolelo mesto osušimo z vato in premažemo z alkoholno raztopino propolisa ali izpiramo usta s cašo prekuhane vode, ki ji dodamo 20 kapljic 20 % propolisa v 96 % alkoholu. Izpiramo 2-krat dnevno 1 do 2 meseca.

Za zdravljenje periodotitisa se uporablja 20 % raztopina propolisa v obliki spraya in ustne vode s propolisom. Obenem se priporoca jemanje ostalih cebelji pridelkov. Po takšnem zdravljenju so potrebni le maloštevilni operativni posegi.

Propolis se je v zobni pasti pokazal, kot ucinkovit korigens pri pomankljivosti zobnih šcetk, ki so narejene iz živalskih šcetin. Le-te vsebujejo lasne kanalcke, v katerih se nahajajo bakterije. Pri cišcenju zob vnašamo vedno nove bakterije, ki jih potem vtremo v ustno sluznico. Propolis te kanalcke zamaši, deloma pa zlepi tudi vse naravne in razcefrane aktivne konce šcetin.

Najširšo uporabnost ima propolis pri zdravljenju raznih poškodb kože

(odrgrine, urezi), ker rano dezinficira in naredi preko rane tanek film, ki preprecuje dostop klicam in pospeši zdravljenje rane. Za vecje poškodbe pa je uporabnejša propolisova mast. Za dezinfekcijo rok lahko uporabimo 10% alkoholno raztopino propolisa ali kremo s propolisom.

PPrrooppoolliiss vv vveetteerriinnii

Tudi v veterini s propolisovimi preparati zdravijo mikrobacilozo ovc, mastitis pri kravah, kraste in strižni lišaj pri ovcah.

Nekrobacilozo ovc zdravijo s 15 % propolisovo mastjo. Povoje menjajo na vsakih 6 dni do ozdravljenja.

Pri vaginitisu spolne organe operejo z raztopino kalijevega permanganata ali s 5 % raztopino kuhinjske soli. Potem nastavijo povoje z 10 % propolisovo mastjo in jih menjajo vsake dva dni. Ozdravljenje nastopi po 6 do 8 dnevu (z drugimi zdravili pa je potrebno najmanj 10 do 15 dni).

31

Pri virusnih obolenjih (bronhipneumonija, gripa) so doseženi zelo dobri rezultati pri uporabi vodno alkoholne emulzije propolisa.

Pri mladih prašickih pa je pri dodajanju majhnega procenta propolisa v hrano zaznan izreden prirastek na teži. Po 122 dneh je bila povprecna teža prašickov 40,3 kg, medtem ko je bila pri kontrolni skupini 23,3 kg.

Da bi ugotovili neškodljivo koncentracijo propolisa, so naredili nekatere poizkuse. Ugotovitve so naslednje:

Preparati , ki vsebujejo propolis v razmerju 0,1 do 5%, ugodno ucinkujejo na organizem. - organizem jih dobro prenaša - ne povzrocajo protireakcij na življensko pomembnih organih (jetra, ledvica,

vranica) - spodbujajo presnovo, kar se odraža na ritmu rasti organizma - ociten je njihov zdravilni ucinek pri nekaterih boleznih.

AAlleerrggiijjaa

Glede na to, da je propolis dosegel uspeh pri zdravljenju niza bolezni, je treba opozoriti na ALERGIJO. Testi so pokazali, da propolis povzroca alergijske reakcije pri približno 5 % bolnikov. Klinicna slika alergije je pri lokalni uporabi propolisa zelo razlicna, od rahle rdecine do izrazitih sprememb na koži. Seveda pa s prenehanjem uporabe propolisa alergijske reakcije oslabe in proces se konca z ozdravitvijo. Pri ponovni uporabi propolisa je reakcija praviloma težja in dolgotrajnejša, kot prvic. Zato ljudem, ki so opazili alergijske reakcije na propolis, ne priporocamo nadalnje uporabe propolisa.

PPRRIIPPRRAAVVAA MMEEDDEENNIIHH PPIIJJAACC

Iz medu lahko naredimo : 1. Medico 2. Medena sadna vina 3. Desertna ali likerjeva vina 4. Medeni kis 5. Medena žganja in likerje 6. Medene vitaminske napitke 7. Medene limonade

32

MMEEDDIICCAA

Medico proizvajajo predvsem kot alkoholno, a manj kot brezalkoholno pijaco. Je ena od najstarejših alkoholnih pijac. Kot alkoholno pijaco so jo uporabljali skoro vsi stari narodi: Asirci, Perzijci, Babilonci, Heleni itd. Tudi pri slovanskih narodih je bila medica zelo cenjena pijaca.V srednjem veku so jo imenovali kraljevska pijaca. V nekem zelo starem zapisu preberemo: " Met (medica) in vino sta božanska, pijaca potrebna pri skrbeh in siromaštvu; za žejo sta met in vino boljša od vode in piva ". Kasneje je potrošnja medice postopno upadala zaradi povecane proizvodnje sladkorja in piva. Medica je ostala cenjena predvsem v deželah, kjer trta ne uspeva najbolje. To so: skandinavske dežele, Cehoslovaška, Poljska in Rusija. Tudi pri nas se je vcasih proizvajalo precej medice, ki je bila po svetu zelo cenjena. V zadnjem stoletju pa se je nanjo skaraj pozabilo.

VVrreennjjee mmeeddiiccee

Alkoholno vrenje ali fermentacija je življenjski proces gliv kvasovk. Med vrenjem se spreminja sladkor v etilni alkohol in v ogljikov dioksid, ki uhaja v zrak. V zacetku se glivice v tekocini mocno množe. To traja dva do tri dni. Nato nastopi tako imenovano burno vrenje. Tekocina je mocno skaljena in na površini nastaja iz uhajajocega ogljikovega dioksida gosta bela pena. Na dno posode se useda rumenkasta usedlina, to so glivice, ki so svoje del opravile in odmrle.

Uspešno vrenje je odvisno od raznih fizikalnih in kemicnih pojavov. Za naglo vrenje je važna toplota. Pri 4 °C je vrenje še zelo slabotno.Najprimernejša temperatura je 20 do 25 °C. Višja temperatura ni primerna zaradi prehitrega vrenja in tudi slabo vpliva na kvaliteto izdelka. Nadaljnje vrenje ali dozorevanje medice pa mora potekati pri temperaturi, nižji od 10°C.

Predvsem pa mora raztopina, ki jo pustimo vreti, vsebovati dovolj hranil, da se gljivice razmnože. Za njihovo prehrano in zgradbo so potrebni dušik, ogljik, fosfor, kalij, kalcij itd. V neprekuhanih sadnih sokovih je dovolj beljakovin, iz katerih dobe glivice dušik. Pri kuhanju medice pa se beljakovine sesirijo in se zberejo v obliki pen na površini raztopine. Te pene poberemo in zato moramo dodati dušik. Najboljši je amonijev metafosfat, ker z njim preskrbimo glivicam tudi potrebni fosfor. Kalij dodamo raztopini v obliki vinskega kamna. Ogljikovi hidrati (sladkorji) nudijo gljivicam ogljik in kisik. Kalcija in magnezija pa je v vodi dovolj. Zaradi tega ni primerna deževnica.

Pri izdelavi medice in medenih ali sadnih vin so pri vretju prisotne:

− jajcasta vinska kvasovka (saccharomyces cervisiae) − elipticna kvasovka (saccharomyces ellipsoideus) − kijasta kvasovka − hruškasta kvasovka

33

Od teh pa sta važni le prvi dve. Ce se ostale prevec razmnože, dobi pijaca neprijeten, vcasih naravnost ogaben okus.

V medu pa žive razen prej naštetih tudi kvasovke zygosaccharomyces. Spremene lahko 60 do 70% sladkorno raztopino. Morejo pa proizvesti le 1 do 2% alkohola. Ce hranimo med na vlažnem, opazimo, da se na njegovi površini nabira pena - med se kvari. Med, ki je zelo higroskopicen, se na površini navzame vlage in se s tem nekoliko razredci. V tako razredcenem medu je zygosaccharomycetom dan pogoj, da se razmnože in povzrocijo alkoholno vrenje.

Poleg kvasovk so v medu prisotne tudi bakterije, ki pa lahko živijo samo v nevtralnem ali lužnem okolju, ne pa v kislem. Zaradi tega moramo paziti, da bo tekocina, ki jo nameravamo alkoholizirati, vedno kiselkasta, bodisi prirodno, kot so n. pr. razni sokovi, bodisi umetno, ce jo okisamo z vinsko kislino.

Da v medeni raztopini, ki jo uporabimo za medico, unicimo vse kvasovke in bakterije, jo dobro prekuhamo. Sedaj ni v raztopini nobenih glivic niti njihovih trosov in moramo dodati kulturo kvasovk, ki daje pri pravem in cistern delu jamstvo, da se bo vrenje pravilno razvijalo in da bo dalo dobro pijaco. Kvasovke, vinski kvas, lahko nabavimo pri ustanovah (katedra za tehnologijo vina Biotehniške fakultete v Ljubljani), ki se ukvarjajo z njihovo izdelavo, ali pa si jih sami vzredimo.

Ce dobimo kvasovke od ustanove, jih moramo najprej razmnožiti. Raztopimo 120 gr medu v litru vode in kuhamo pol ure, da postane sterilna. Ko se raztopina v pokriti posodi ohladi na 25°C, vanjo zlijemo kulturo glivic. Posodo postavimo na toplo mesto (20 do 25°C). Tretji dan, ko je površina pokrita s peno, raztopino zlijemo v ohlajeno medeno raztopino, ki srno jo pripravili za medico.

Za domaco pripravo kvasovk se ravnamo po naslednjem receptu: Kolicina je za pripravo 10 l medice. Za vecje kolicine medice se kolicina sorazmerno poveca.

2 kg grozdja (samo jagode) zmeckarno, dodamo prekuhano in ohlajeno raztopino 10 dag medu v 1 liter vode in vse to dobro zmešano, damo v 3 do 4 1 kozarec, ki ga pokrijemo s krpo. Kozarec postavimo na zmerno toplo mesto in ga med vrenjem nekajkrat pretresemo. Po 6 do 7 dneh preneha,vrenje in takrat dobimo kvas (majo) za pripravo medice.

PPrriipprraavvaa mmeeddiiccee

Za nemoteno in naglo vrenje je važna množina medu oz. sladkorja, katerega nameravamo pretvoriti v alkohol. Kvasovke se izvrstno razvijajo v 10 do 15% raztopini. Meja pa je 25 do 30%. Ce želimo popolnoma povreti tekocino, ki ima vec kot 30% sladkorja, moramo glivice najprej mocno razmnožiti v 10 do 15% sladkorni raztopini. Šele cez 3 do 4 dni zacnemo v obrokih vsak drugi dan dodajati nadaljnjo množino sladkorja ali medu, dokler ne dosežemo zaželene koncentracije.

34

Za 100 l medice moramo vzeti 15 do 35 kg medu. 15 do 18 kg medu da nesladko medico - medeno vino, 20 do 25 kg zelo pitno sladko medico, 25 do 30 kg pa težko, izredno mocno in sladko pijaco. Ce hocemo narediti medico z 13 % alkohola, moramo vzeti 26,25 kg medu na 100 l vode. Uporaben je skoraj vsak med, vseeno je, ali je tekoc ali kristaliziran. Za medice lahko uporabimo tudi med, ki je skristaliziral v satju. V tem primeru namocimo medeno satje v vodi in ga prekuhamo. Raztopino ohladimo in poberemo z njene površine vošcine. Ce hocemo ohraniti sate nepokvarjene, jih moramo vtakniti v vodo, ki ima najvec 55°C. V njej jih pustimo toliko casa, da se izluži ves med. Množino medu v tekocini dolocimo s saharometrom ali s svežim kurjim jajcem. Ce jajce moli iz razstopine za dvodinarski kovanec, je 26 % sladkorja ali medu. Po vretju bi dobili medico, ki bi vsebovala 13 % alkohola.

Za kuhanje medice uporabljamo bakren kotel ali emajlirano posodo. Paziti moramo, da se med na dnu posode ne prismodi in da nam ne prekipi. Raztopina mora vreti eno do poldrugo uro. Sproti odstranjujemo peno in dolivamo izparjeno vodo. Dodamo 50 gr amonijevega metafosfata in 50 do 100 gr vinske kisline na 100 l raztopine.

Dišece snovi dodajamo zato, da bi medica izgubila duh po vosku in medu. Kot zacimbe uporabljamo: cimet, nageljnove žbice, muškatni orešek, vijolicne korenine, rožmarin, korenino tropskega drevesa Illicium, koriander itd. Zmes dišav mora biti seveda v harmonicnem sorazmerju. Dišave stresemo v platneno vrecico, ki jo vtaknemo v sod v casu burnega vrenja.Pri prvem pretakanju vrecico odstranimo. Lahko pa potopimo dišave v vrecici za 10 min v vroco raztopino. Pogosto se doda tudi 100 do 200 gr hmelja na 100 1 raztopine v platneni vrecki med kuhanjem ali pa v casu burnega vrenja.

Ce nimamo dovolj velike posode za kuhanje vse raztopine naenkrat, lahko vsebino razdelimo, toda vedno v enakem sorazmerju vode, medu in dišav.

PPoossooddaa zzaa pprriipprraavvoo mmeeddiiccee

Za vrenje in dozorevanje medice so najprimernejši leseni sodi, v katerih je bilo prej vino. Popolnoma neuporaben je sod, v katerem je bil prej kis, kajti v njem bi se medica skisala. Vsak starejši sod je treba najprej dobro umiti z mrzlo vodo in nato še s toplo. Ce bi najprej nalili v sod toplo vodo, bi se doge hitro napele, v režah med dogami pa bi ostalo mnogo umazanije. Vsak tak ocišcen in umit sod moramo pred uporabo še zažveplati z enim ali dvema trakovoma žvepla. Preden nalijemo vanj medico, ga znova poplaknemo s cisto vodo.

35

Nov sod najprej napolnimo z mrzlo vodo, potem pa ga po nekaj dneh zaparimo s pomocjo kotla za kuhanje žganja ali operemo z vroco vodo. Nato sod napolnimo z razredceno žvepleno kislino (na 100 l damo 1 do 1 in pol litra žveplene kisline). Po 10 dneh sod izpraznimo in ga napolnimo z vroco 5 do 6 % raztopino sode. Zatem sod poplaknemo z vroco vodo in nazadnje še enkrat z mrzlo. Le tako obdelan sod ne bo vplival na kvaliteto in barvo medice. Sodov, ki so impregnirani s parafinom, ne smemo prati z vroco vodo. Nov sod samo oplaknemo z mrzlo vodo in je takoj uporaben za pripravo pijace. Za manjše kolicine medice lahko uporabimo steklene posode, tako imenovane demižone ali pletenke. Pred sodi imajo to prednost, da se dajo mnogo bolje ocistiti. Cistoca pa je pri vrenju prvi pogoj za dobro pijaco.

Za prvo, burno vrenje, napolnimo posode samo do treh cetrtin. Sod

zamašimo s kipelno veho. Dokler je medica v sodu, mora biti sod ves cas zaprt s kipelno veho, zaradi stalnega tihega vrenja. Sod z medeno raztopino moramo postaviti v prostor s temperaturo 20 do 25°C. Tukaj pustimo sod tako dolgo, dokler ne preneha burno vrenje. To je 10 do 14 dni. Vrenje vedno bolj zavira narašcajoca množina alkohola in ogljikovega dioksida, ki zastrupljata glivice. Zato moramo pri prvem pretakanju (14 dni po koncu burnega vrenja - prenehanja izhajanja mehurckov iz kipelne vehe) tekocino prezraciti - medico ocistimo ogljikovega dioksida. Vrenje se tako znova okrepi. Ce medice dalj casa ne pretocimo, ce jo pustimo na sesedlih glivicah, postane grenka. Malo grenak okus ima medica pri prvem pretakanju.

Za prvo pretakanje si pripravimo manjši sod od prvega. Postavimo ga v prostor s temperaturo do 10°C. Prostor ne sme biti prevec vlažen (medica dobi zatohel okus zaradi plesni na sodu) in ne prevec suh (skozi pore v sodu izhlapi prevec medice). Pretakamo tako, da se medica dobro prezraci. Sedaj mora biti sod poln, toda še vedno mora imeti kipelno veho. Cišcenje traja 2 do 3 mesece. Nastopi drugo pretakanje. Sedaj morarno paziti, da pride pri pretakanju medica cim manj v dotik s zrakom. Cev v drugen sodu je cisto pri dnu. Sod napolnimo do vrha in zopet nastavimo kipelno veho.

Proces cišcenja in dozorevanja medice nadziramo vsak mesec. Ko jemljemo vzorce medice iz soda, moramo ravnati zelo previdno, predvsem pa paziti na cistoco. Obrišemo rob odprtine s cisto brisaco, namoceno v razredcenem špiritu, in šele nato vtaknemo v sod stekleno cevko ali sesalo. Sedaj izvlecemo nekaj medice, si ogledamo proti svetlobi njeno barvo in kalnost, poskusimo, ce se morda ne kvari, ter tako nadzorujemo proces dozorevanja. Potem sod znova dolijemo, ga zapremo s kipelno veho, zalijemo rob s parafinom ter ga pustimo pri miru.

36

PPoopprraavvlljjaannjjee mmeeddiiccee

Kolicina dodatkov je za 100 l medice. 1 . Medica, je cista, a se ne iskri.

a) Z želatino in taninom Iz soda vzamemo pol litra medice, v njej raztopimo 10 gr tanina in jo zlijemo nazaj. Potem manjšo kolicino vode segrejemo do 60°C in raztopimo 10 gr želatine. Pocakamo, da se zmes ohladi na 18 do 20°C in zlijemo v sod. V medici se narede usedki, ki odstranijo komaj opazni kalež. Medica je popolnoma cista cez en mesec. b) Z jajcnim beljakom in taninom Iz soda vzamemo nekaj medice, raztepemo beljak dveh jajc in stepeni sneg stlacimo v sod. Istocasno razpustimo v drugi posodi 5 gr tanina in ga tudi zlijemo v sod.

2. Prevec kislo a ne skisano medico popravimo s fino razdrobljeno plavljeno kredo (kalcijev karbonat). 3. Neoliko kiselkasto ali medlo medico, kar je znak, da je v medici malo alkohola, lahko popravimo s prevretjem. Medici dodamo sladkor ali prekuhano medeno raztopino in cisto kulturo glivic v vecji kolicini, da je vretje cimprej koncano. Prevretje mora potekati v nepolnem sodu. Nadalje pa postopamo kot z mlado medico . 4. Ce je medica prazna, to se pravi brez znacilnega okusa, kar je znak, da se je ves med spremenil v alkohol, ji moramo dodati sladkor, a nikakor ne medu. Sladkor nasujemo v platneno vrecico in jo obesimo v sod.

5. Preden medico pretocimo v steklenice, se prepricamo, ali je dovolj povreta. Pol litra medice zlijemo v litrski steklenico, ki jo pustimo en teden nezamašeno v toplem prostoru. Ce se pri preizkušnji skali, jo pretocimo v cist sod in jo med pretakanjem zracimo. Šele ko se ocisti ali ko jo umetno ocistimo, jo pretocimo v steklenice.

37

SStteekklleenniicceennjjee mmeeddiiccee

Steklenice, v katerih bo medica, umijemo z 2% sodo in jih dobro splaknemo. Pretakamo pa brez presledka, da se usedline ne zvrtincijo in ne skalijo medice. Pri tem moramo paziti, da pride medica cim manj v dotik s zrakom. Gumijasto cev porinemo do dna steklenice. Steklenice zamašimo s plutovinastimi zamaški, ki jih prej oparimo, da se zmehcajo. Zamaški v steklenici morajo biti vedno vlažni, zato morajo steklenice ležati. Skladišcimo v suhem hladnem prostoru z malo svetlobe. Najbolje je, da so steklenice iz obarvanega stekla. Da zamaški ne plesnijo, jih oblijemo s cebeljim voskom. Ko se steklenica odpre, jo je potrebno v nekaj dneh izprazniti, ker se drugace medica pokvari (kot vino).

RReecceeppttii zzaa rraazznnee vvrrssttee mmeeddiicc

Pri pridelavi medic z domacimi kvasovkami moramo dodati nekaj manj vode, ker je kolicina dodanih droži vecja. Kuhamo obicajno 1 uro in pol, odvisno od kolicine raztopine.

Svetla medica I Potrebujemo 3,5 kg medu in 12 l vode. V posodo obesimo platneno

vrecko, v kateri so štiri narezane limone brez peck, 5 gr kardamoma, 10 gr cimeta in 3 do 4 nageljnove žbice. Dodamo tudi 10 gr amonijevega metafosfata.

Svetla medica II Kuhamo 10 kg svetlega medu, 50 l vode in 200 gr hmelja. Dodamo še

12 gr stolcenih vijolicnih korenin, 3 do 4 zrna kardamoma in 25 gr amonijevega metafosfata.

Svetla medica III 15 kg medu, 70 l vode, 35 gr amonijevega metafosfata, 20 gr vinske

kisline, 12gr nageljnovih žbic, 36 gr cimeta, 3 gr ingverja in 3 gr kardamoma. Rdeca medica

Kuhamo 15 kg medu, 50 l vode in 200 gr hmelja. Dodamo še 25 gr amonijevega metafosfata, 20 gr vinske kisline, 12 gr cimeta, 12 gr nageljnovih žbic in kardamoma. Za barvo opražimo sladkor in ga primešamo k medu.

Podolska medica Dve uri kuhamo 40 kg medu, 120 l vode in 200 do 400 gr hmelja.

V vrecki dodamo 50 gr vijolicnih korenin in kardamoma. Nazadnje dodamo še 50 gr amonijevega metafosfata in 20 gr vinske kisline.

Kapucinska medica Zmešamo 1 del medu na 2 dela vode. Na 100 l dodamo v vrecki 100 gr

hmelja, 10 gr muškatnega oreška in ingverja. Dodamo še 100 gr amonijevega metafosfata in 50 gr vinske kisline.

Kraljevska medica Med mora biti iz sadnega drevja ali lipe iz deviškega satja. Na 26

kozarcev medu nalijemo 15 kozarcev vrele vode. Oznacimo, do kam sega

38

raztopina, in dodamo 13 kozarcev vode. Kuhamo, dokler ne povre dodana voda. V vrecki dodamo 36 gr hmelja, po 2 gr ingverja, cimeta in nageljnovih žbic. V tekocino zlijemo še 3 kozarce caja, pripravljenega iz 12 gr posušenih listicev (caj). Dodamo 20 gr amonijevega metafosfata. Medica zori dve leti.

Litavska medica Na en del medu odmerimo dva dela vode. Med kuhanjem dodamo na 100l

raztopine 150 gr bezgovih jagod in 100 gr cvetov crnega bezga. Domaca medica

Za 30 l pijace vzamemo 5 do 6 kg medu in 2 l malinovega ali borovnicevega soka. V raztopini še kuhamo: med tremi prsti hmelja, pomarancne lupine, malo cimeta in nageljnovih žbic.

MMEEDDEENNAA VVIINNAA

DDiiššeeccee mmeeddeennoo vviinnoo

To je vino z zelo veliko množino alkohola, ki je sicer sladko, vendar nekoliko greni. Po okusu je podobno znanemu Italijanskemu vermutu. Izdelujemo ga iz dobrega medenega sadnega vina, ki je že dozorelo. Naredimo alkoholni ekstrakt iz 3 l cistega alkohola, v katerega namocimo za dva dni zmes iz pol kg navadnega ali rimskega pelina, 120 gr gentianove korenine, 40 gr gozdnega korena (angelika), 15 gr nageljnovih žbic, 10 gr kardamoma in 30 gr komarcka (foeniculum). Esenco zmešamo s 25 l vina ali medice, v katerije bilo raztopljenega 12,5 kg sladkorja. To potem prilijemo k ostalemu vinu da je 100 l sod poln.

ŠŠuummeeccaa mmeeddeennaa vviinnaa

1 . V 10 l vode raztopimo 1 kg medu in kuhamo pol ure. Ohlajeni raztopini dodamo kulturo kvasovk in jo po 2 do 4 dneh, ko tekocina mocno vre, pretocimo v steklenice. Steklenice zamašimo, zavarujemo z žico in odnesemo v hladen prostor, da se medica popolnoma scisti. Steklenice morajo biti iz mocnega stekla. Dodamo lahko nekaj kapljic limonovega olja ali sok treh limon. 2. V steklenico nalijemo 4/6 l dobrega jabolcnega mošta ali medice in jo dopolnimo z 0,4 dcl konjaka ali brendija in z medeno raztopino. Medeno raztopino naredimo iz 120 gr medu, 1 dcl vode in to kuhamo pol ure. Ko dodamo 2 gr sode bikarbone in 2 gr vinske kisline, steklenice zamašimo. 3. V steklenico nalijemo 5/6 l dobrega sadnega vina ali medice. Dodamo 1 dcl medene raztopine, narejene iz 60 gr medu in o,7 dcl vode, 10 gr ruma, 5 gr sode bikarbone in 5 gr vinske kisline.

39

KKIISS

Zgodi se, da se medica ali medno sadno vino, ce niso posode, v katerih hranimo pijaco, vedno polne, skisa. Kadar ugotovimo, da se medica kisa, jo prenesemo v prostor s temperaturo 20 do 30°C in dodamo nekaj zaparjenih bukovih oblancev. Proces kisanja traja še kakšnih 14 dni. Ce je kis prevec rdec, mu vzamemo barvo tako, da mu na vsakih 10 l primešamo približno 2 gr organskega oglja. Drugi dan ga precedimo skozi gost filter.

MMEEDDEENNII LLIIKKEERR

Potrebujemo: 1 kg medu, 1 l destilirane vode, 1 l alkohola in 3 dag malinovega izvlecka. V alkohol zlijemo izvlecek in nato med, ki ga prej dobro raztopimo v vodi. Dobljeno tekocino dobro premešamo, nalijemo v steklenice in postavimo na primerno hladen prostor.

BBRREEZZAALLKKOOHHOOLLNNII MMEEDDEENNII NNAAPP IITTKK II

HHiiddrroommeell

Hidromel je medno-vitaminski koncentrat. V petlitrski posodi prekuhamo vodo in jo ohladimo. Dodamo 1 kg medu

in 10 do 15 dag cvetnega prahu. Potem raztopino prelijemo v pletenko in hranimo 10 dni na 30°C, nakar prenesemo na hladnejše mesto. Po koncu vrenja (od 3 do 4 mesece) je proizvod gotov in kot napitek zelo prijetnega okusa in znatne zdravilne vrednosti. Posebno se priporoca pri avitaminozi. Vsebuje okoli 14% alkohola.

JJaabboollccnnii mmeeddeennii ssiirruupp pprroottii kkaaššlljjuu

V posodo damo 2 jabolki, 10 suhih fig, jedilno žlico borovih vršickov, vejico rožmarina in materine dušice, nalijemo liter vode in kuhamo, da se jabolka razkuhajo. Kuhano ohladimo, precedimo s pritiskom in dodamo med.

ŠŠiippkkoovv vviittaammiinnsskkii nnaappiitteekk zz mmeeddoomm

V vecjo posodo stresemo žlico zdrobljenega suhega šipka, predhodno opranega v mrzli vodi, dolijemo cašo in pol vode in kuhamo 10 min. Pokrito posodo postavimo na toplo za 10 do 12 ur. Precedimo in dodamo žlico medu. Popiti moramo v 12 do 24 urah. Odraslim se priporoca 2 caši dnevno, otrokom pa ena.

40

MMeeddeennii ssookk zz mmlleekkoomm

V posodo damo pol caše soka (višnja, malina, pomaranca), žlico medu, žlico limoninega soka, poldrugo cašo mleka in vse to dobro zmešamo.

JJaajjccnnoo mmeeddeennoo mmlleekkoo

Potrebujemo: 1/2 l mleka, 1/8 l sladke smetane, 20 g sladkorja, 2 rumenjaka in 3 žlice medu. Rumenjake, sladkor ter med dobro razmešamo prilijemo ohlajeno mleko in stepeno sladko smetano. Vse skupaj razmešamo, postavimo v hladilnik in po eni uri zopet razmešamo in nalijemo v kozarce. Dodamo kocko ledu in cokoladne mrvice.

JJoogguurrttoovv nnaappiitteekk

Potrebujemo ½ l jogurta, 100 gr jagod, borovnic ali malin in 4 žlice medu. Vse sestavine v mešalniku zmeljemo in serviramo.

VViittaammiinnsskkii mmeeddeennii ssookk

Zmešamo rumenjak s 6 žlicami medu, dodamo pomarancni in slivov sok, v kolicini do 1 l.

PPiijjaaccaa zzaa ššooffeerrjjee

Pripravimo jo iz ene cetrtine sadnega soka in treh cetrtin medu. Za okrepcilo in odžejanje se ta pijaca razredci s 4 do 5 deli vode. Utrujen šofer postane svež že po 10 min in ostane tak vec kot dve uri, ce popije 3do 5 dcl te pijace.

MMeeddeennee lliimmoonnaaddee

1.Peneca limonada 1 kg medu raztopimo v 10 l vode. Raztopino nalijemo v steklenice z mocnimi stenami (od sodavice ali limonade). V vsako steklenico damo 2 gr vinske kisline in 2 gr sode bikarbone, jih hitro zamašimo, pretresemo in spravimo na hladen prostor.

2 . Šest žlic medu raztopimo v enem litru mlacne vode in dodamo sok ene limone ali kak drug sadni sok. Nato pijaco ohladimo.

3. V enem litru vrele vode raztopimo 2 kg medu. Medici dodamo sok 8 do 10 limon, jo prekuhamo in precedimo. Ko se ohladi, jo pretocimo v patentne steklenice in steriliziramo v pari. Pred uporabo tako limonado razredcimo v primerni kolicini vode.

41

UUPPOORRAABBAA MMEEDDUU VV GGOOSSPPOODDIIRRJJSSTTVVUU

Ker se pri kuhanju in pecenju unicijo dragoceni fermenti in lahko hlapljive arome, se priporoca, da med uporabljamo cimvec v naravni obliki ali pa kot sladilni dodatek k že kuhanim in na dopustno toploto ohlajenim jedilom. Za lažjo ocenitev hranljive vrednosti medu v odnosu na druga živila je naslednja primerjava: 1 l mleka 665 kalorij 1 kg mesa 1330 kalorij 20 kom jajc 1590 kalorij

1 kg kruha 2170 kalorij 1kg medu 3150 kalorij 1 kg sladkorja 3900 kalorij

MMeeddeennaa ssmmeettaannaa

10 dag sladke smetane stepemo v trd sneg, primešamo 2 žlici medu, 1 žlico sladkorja in malo vanilijevega sladkorja.

MMeeddeennii jjoogguurrtt

Mleko segrejemo na 70 do 75°C- pasteriziramo, da s tem unicimo glivice divjega mlecnega kisanja. Primešamo med z izrazitim okusom in aromo (ajdovec). Kolicino dodanega medu je potrebno preizkusno ugotoviti glede na okus in kislost dobljenega jogurta. Ko se mleko z medom ohladi na 40°C, ga cepimo s kupljenim jogurtom in pustimo en dan. Medeni jogurt je gotov.

SSaaddnnoo mmeeddeennaa kkaaššaa ss kkoossmmiiccii

Potrebujemo 3 žlice mleka ali pol loncka jogurta, 3 žlice kosmicev (cez noc namoceni v 9 žlicah vode), 1 nastrgano jabolko, 1 žlico medu in sok pol limone. Vse dobro premešamo in serviramo.

SSllaaddoolleedd zz mmeeddoomm

Potrebujemo: 1 kozarec medu, 2 kozarca sladke smetane, 2 kozarca mleka, 3 rumenjake, strok vanilije ter 1/2 kozarca narezanih lešnikov. Lešnike prepražimo, narežemo ter skuhamo v mleku z vanilijo. Rumenjake dobro premešamo, zlijemo v mleko in skuhamo v pari, da se zgoste. Ko se zmes ohladi, dodamo stepeno sladko smetano z medom, premešamo in postavimo v zmrzovalnik.

KKuummaarree zz mmeeddoomm

Mlade, srednje velike kumare razrežemo na kolute in na vsak kg dodamo 20 do 30 dag medu. Zmešamo in pustimo stati nekaj ur pred jedjo.

42

MMeeddeennii kkoossttaannjj

Kuhan kostanj olupimo in obelimo, nakar ga dobro zmeckamo. Na vsake tri žlice zmeckanega kostanja dodamo eno žlico tekocega medu ter vse skupaj dobro premešamo. Zmes namažemo na kruh.

PPEECCEENNJJEE ZZ MMEEDDOOMM

NNaaddeevvaannaa jjaabboollkkaa

Jabolka operemo, pri muhi izrežemo luknjo in odstranimo pecke. Pripravimo nadev iz masla, medu, orehov, rozin in cimeta. Jabolka napolnimo z nadevom in jih damo v pekac v katerem je malo vode. Pecemo, dokler jabolka niso pecena. Serviramo toplo ali hladno.

MMeeddeennee ššttrruucckkee

15 dag sladkorja 2 jajci 2 žlici medu 30-40 dag moke pol zavitka pec, praška 10 dag orehov 10 dag rozin cimet

Vmešamo sladkor, jajca rozine in grobo zrezane orehe ali lešnike. Iz testa oblikujemo 4 cm široke štrucke, jih damo na pomašcen pekac ter specemo. Ohlajene zrežemo na tanjše rezine, jih povaljamo v sladkorni moki in hranimo v zaprti plocevinasti posodi.

TTrriirrooggoo ppeecciivvoo

3 jajca 25 dag moke 1 žlicko kumine ½ žlicke soli 10 dag medu

Vse to mešamo, dokler se testo ne prijema na prste. Testo pustimo stati nekaj ur. Razvaljamo ga na 3 mm debeline in naredimo kroge, ki jih previjemo v trioglate oblike. Vržemo jih v slano, kipeco vodo. Vodo odlijemo, testo posujemo s sladkorjem in prelijemo z medom. Nakar pecivo vstavimo vpecico za 15 do 20 minut.

43

MMeeddeennoo tteessttoo

30 dag moke 3 jajca 5 dag medu 8 dag olja sok ene pomarance ali limone limonina lupina

Moko, jajca in med mesimo 15 min. Dodamo olje, limonin sok in lupino. Po eni uri razvaljamo testo na 2 mm debelo in naredimo kroge, ki jih zvijemo in vržemo v vrelo olje. Ko dobijo lepo rumeno barvo, jih vzamemo ven in jih potrosimo s sladkorno moko.

MMeeddeennoo ppeecciivvoo II

3 jajca 8 dag sladkorja 5 dag rastlinske masti ali 4 dag olja 3 jajca 20 dag crne moke nastrgana lupina ene limone Zmešamo med in olje, dodamo rumenjake in nato še sladkor, moko, limonino lupino in sneg iz beljaka. Testo pecemo v pekacu na blagi temperaturi 20 do 25 min.

MMeeddeennoo ppeecciivvoo IIII

2 skodelici moke 3 beljake 3 rumenjake pol skodelice sladkorja pol skodelice olja pol skodelice medu pol skodelice rozin

2 kavni žlicki sesekljane limonine lupine 10 celih olupljenih mandljev 1 pecilni prašek 1 žlicko zmletega cimeta cetrt žlicke pecilnega praška cetrt žlicke soli 4 žlicke instant ali prave kave

V srednje veliki skledi zmešamo moko, pecilni prašek, sodo in zacimbe.V veliki pa zmešamo rumenjake in sladkor, dokler na postane zmes rahlo penasta. V žlicki kropa raztopimo kavo in jo dodamo testu skupaj z oljem in medom . Temeljito zmešamo. Nato v to narahlo zamešamo moko z zacimbami.Pomešamo rozine z dvema žlicama moke in jih dodamo testu. Koncno stepemo beljake in jih tudi dodamo testu. Vse vlijemo v pomašcen in z moko posut pekac. Na vrhu okrasimo s celimi mandlji. Pecemo, dokler se na nož, ki ga zasadimo v sredo testa,ne prime nic testa. Ko se shladi, zrežemo v poljubne kose, ki jih lahko oblijemo s sirupom.

44

MMeeddeennaa ttoorrttaa

Z metlico stepemo 3 jajca, 4 rumenjake, 15 dag sladkorja ter malo limonine lupine v penasto mešanico. Vanjo vmešamo trd sneg, stepen iz štirih be1jakov, in nazadnje še 10 dag moke. Iz zmesi specemo 6 do 7 tortnih plošc. Nadev pripravimo tako, da raztopimo 30 dag sladkorja v poldrugem dcl vode in raztopino kuhamo, da se potegne v kaplje. Tako zgošceni raztopini dodamo 30 dag medu in mešamo dalje. Poleg tega pripravimo sneg iz 7 beljakov in mu prilijemo vrelo raztopino medu in sladkorja. Snov mešamo v posodi, ki je napolnjena z vrelo vodo, da se zgosti in ji primešamo 30 dag zmletih orehov. Z nadevom namažemo tortne plošce in jih zložimo v torto. Torto prelijemo s poljubnim ledom in potrosimo z zrezanimi orehi.

RRuullaaddaa ss sskkuuttnnoo--mmeeddeenniimm nnaaddeevvoomm

Testo: 4 jajca 80 g sladkorja 100 g moke za noževo konico pecilnega praška papir za pekac in desko

nadev: 200 g suhe skute 100 g medu 1 1/2 dl sladke smetane 2 zavitka kremfiksa 1 zavitek vanilina

V kotlicek vlijemo jajca, dodamo sladkor in postavimo v lonec s toplo vodo. Jajca ter sladkor v kotlicku stepamo, da se spenijo, narastejo in zgostijo. Odstavimo in stepamo, dokler se zmes povsem ne ohladi. S kuhalnico primešamo presejano moko s pecilnim praškom. Pekac obložimo s papirjem in ga na tanko namažemo z mašcobo. Nanj zvrnemo testo in ga enakomerno razmažemo za dober centimeter debelo. Pecemo 15 do 20 min. Testo mora biti spodaj in zgoraj enakomerno zapeceno. Med peko pogrnemo desko z drugo polo papirja in ga potresemo s sladkorjem v prahu. Nanj zvrnemo peceno testo. Previdno odstranimo papir, na katerem se je testo peklo. Z novim papirjem vred še vroce testo zvijemo v rulado. Pripravimo kremo iz pretlacene skute, medu, vanilina, stepene sladke smetane in kremfiksa. Ohlajeno testo previdno odvijemo, ga na tanko namažemo s kremo, ponovno zvijemo in potresemo s sladkorjem v prahu.

MMeeddeennjjaakkii

25 dag medu 2 celi jajci 12 dag sladkorja pol žlice sode bikarbone 12 dag masla cimet , klincki 70 dag moke mandeljni , orehi , lešniki

45

Med, maslo in sladkor prekuhamo in malo ohladimo. Dodamo 50 dag moke in zmešano pustimo, da se ohladi. Ostalo moko stresemo na desko, dodamo zmes, jajca, cimet, klincke, sodo in naredimo testo. Testo oblikujemo v kaco, razrežemo in oblikujemo medenjake. Sredino medenjaka premažemo s stolcenim beljakom in prilepimo mandelj, lešnik ali polovico oreha. Pecemo na pekacu, premazanim z voskom, v ne prevec vroci pecici. Še tople oblijemo z glazuro iz kuhanega sladkorja. Serviramo po nekaj dneh, ko se zmehcajo.

Nadevane medenjake pa naredimo tako da testo razvaljamo, razrežemo in polovico medenjakov obložimo z nadevom. Ob robovih jih premažewo z jajcem in po dva zlepimo skupaj. Po vrhu jih premažemo z jajcem in potresemo z drobno zrezanimi mandeljni.

Nadev pripravimo iz 15 dag lešnikov, 15 dag sladkorja in treh jajc. Lešnike nekoliko popecemo v pecici in jih zmeljemo. Zmešamo rumenjake s sladkorjem. Ko se sladkor razpusti, primešamo še lešnike in sneg iz treh beljakov.

MMeeddeennjjaakk ss kkoossmmiiccii

4 velike žlice tekocega medu 6 dag sladkorja 1/8 kg surovega masla 25 dag kosmicev 5 dag sesekljanih orehov 1 cajno žlicko cimeta limonin obrib

Med, maslo in sladkor segrejemo, dodamo kosmice, orehe in cimet. Shlajeno damo v dobro namašceno posodo in pecemo 30 min.

MMeeddeennii kkoollaacc

14 dag medu 1 žlicko sode bikarbone 14 dag sladkorja 1 žlicko cimeta 28 dag moke 1 žlicko ruma 2 jajci po želji orehi, rozine, arancini, 1 dcl mleka obrib limone

Med zavremo, vlijemo v skledo, nato dodamo mleko in cimet ter mešamo, da se ohladi. Jajci v mikserju dobro spenimo s sladkorjem in dodamo v skledo. Dobro stepamo in polagoma dodajamo moko s sodo bikarbono. Nato dodamo zrezane orehe, rozine, katere smo prej ovlažili z rumom. Nadev potresemo z moko. Posodo dobro namažemo in potresemo z moko. Napolnimo jo do 2/3, ker se snov zelo dvigne. Pecemo približno 3/4 ure.

46

MMeeddeennii kkrruuhh

55 dag crne moke 5 dag sladkorja 0.5 dag jedilne sode 2 jajci 7 žlic medu 3 dcl mleka cimet, klincki limonina lupina, sol

Dobro narasli mešanici iz jajc in sladkorja dodamo mleko, med, klincke, limonino lupino in cimet, nazadnje pa še moko s sodo in malo soli. Vse skupaj rahlo premešamo, da dobimo gosto, testu podobno gmoto. Pekac namažemo z maslom, ga potresemo z moko, stresemo nanj testo in potisnemo v pecico, ki ne sme biti prevroca.

ŠŠkkooffjjeelloošškkii mmaallii kkrruuhheekk

Prvo mesto med medenim pecivom pripada vsekakor Škofjeloškim malim kruhkom. Žal je ta veja narodne umetnosti skoraj že pozabljena. Prodajali so jih ob semanjih dnevih, pekli pa tudi za domace praznike in godove. Oblikovali so jih z modelcki ali s prosto roko in nožickom. Ce so se okraski slabo prijemali, jih je bilo treba ovlažiti z mrzlo vodo.

Testo naredimo iz 1/2 kg ajdovega medu, ki ga nekoliko segrejemo, nato pa toliko ohladimo, da je tekoc kot olje in ga polagoma ga ugnetemo v 1 kg bele mehke moke. Loncek od medu poplaknemo z mlacno vodo in raztopimo v njej žlicko jedilne sode. Polagoma vgnetemo tudi to vodo in dodamo še tele zacimbe: žlicko cimeta, žlicko zmletih nageljnovih žbic in za noževo konico zmletega popra. Gnetemo temeljito, da se vsi dodatki enakomerno porazdele in da postane testo vlecno kakor steklarski kit. Testo mora cez noc pocivati, nato ga zvaljamo v za prst debelo plošco in izrežemo iz njega osnovno obliko kruhka. Mali kruhek se spece najlepše v krušni peci. Že pecenega, a še vrocega premažemo s stopljenim maslom ali oljem, ki smo mu dodali za noževo konico cimeta in nageljnovih žbic, da bolje diši.

MMeeddeennii ššttrruukklljjii

Nekdaj so jih po sejmih sekali s sekiro. Ce ga je s prvim zamahom presekal po dolgem, je bil štrukelj njegov, ce ne, ga je moral placat , a ni bil njegov.

V kotlicku zavremo 3,5 kg ajdovega medu, ki smo mu dodali nekoliko vode. Mešamo ga toliko casa, da zavre. Kdaj je dovolj kuhan, spoznamo po tem, da odda medena kapljica, ki jo spustimo v kozarec vode, zracni mehurcek, ko pade na dno. V posodi zmešamo belo rženo moko in med. Testo gnetemo toliko

47

casa, da se ne prijema vec rok in dela mehurcke. Pripravimo še kvasec. Naredimo ga iz 1/2 kg medu, 5 dag cistega voska in 10 dag masti.Vse to raztopimo v posodi in dodamo, ko se shladi, še žlicko pepelike in žlicko jedilne sode. Obe vrsti testa združimo in ju skupaj gnetemo toliko casa, da postane gmota svetlorumena, da popokajo mehurcki, ki se delajo v njej, in da se testo prav nic ne prijemlje rok. Sedaj testo zvaljamo v 1/2 cm debelo plošco in ga razdelimo po pekacih. Pecivo premažemo z razredcenim rumenjakom. Pecemo ga dobrih 10 min v srednje vroci peci. Štruklji narastejo kakih 5 cm visoko in lepo porumene. Ko se shlade, jih razrežemo v primerne kose.

KKUUHHAANNJJEE ZZ MMEEDDOOMM

AAjjddoovvii mmeeddeennii ššttrruukklljjii

V skledi poparimo 1/2 l ajdove moke s 1/2 l osoljenega kropa in premešamo.Ko se testo malo ohladi, ga damo na desko, ki je potresena s pšenicno moko. Testo ugnetemo, da je lepo gladko in ga takoj zvaljamo za pol mezinca debelo. V skledi zmešamo 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, šcep cimeta in dve pesti zmletih orehov. S tem nadevom namažemo razvaljano testo, po nadevu pa potresemo 1 do 2 pesti drobtin. Testo zavijemo v namocen in ožet prtic, povežemo z nitjo in kuhamo v zavreli slani vodi pol ure. Potem štruklje odvijemo, razrežemo, naložimo na krožnik in polijemo z raztopljenim medom, da je luža na krožniku.

Ajdovi štruklji so slovenska posebnost. Na kmecko mizo so prihajali ob praznikih in v casu košnje ali mlacve kot izbrana jed.

RRaattlluukk zz mmeeddoomm

50 dag sladkorja 10 dag sladkorja v prahu 60 dag medu 10 dag moke 5 dag škroba 5 dcl vode (1 dcl za razpustitev škroba) 0.5 gr vinske kisline - nekaj kapljic vonjav vrtnice , bergamote ali limone - prehrambena barva

Posodo s 4 dcl vode, medom, sladkorjem in kislino segrevamo in ko vsebina zavre, pocakamo 5 min. Vlijemo pripravljeni razpušceni škrob skozi sito in neprekinjeno mešamo. Kuhanje je koncano, ko se pritisnjena zmes ne prijema med prsti. V zmes zlijemo nekaj kapljic olja in vodeno raztopino barve. Ko se zmes malo ohladi, vmešamo pražene in razrezane orehe, lešnike ali mandeljne. Zmes stresemo na manjši pekac, potresen z moko v sloju 5 mm, pokrijemo z moko in pustimo do naslednjega dne, da se masa ohladi in zgosti. Naslednji dan z ratluka ocistimo moko, ga razrežemo in posujemo s sladkorjem.

48

TTuurršškkii mmeedd

3 beljaki vrecka vanilijevega sladkorja 25 dag sladkorja 1 žlica medu 18 dag grobo sesekljanih orehov 2 oblata

Iz beljakov stepemo zelo trd sneg. Med stepanjem dodajamo sladkor in vanilijev sladkor. Ko se sladkor raztopi in postane sneg sijoc in trd, previdno dodamo še med. Skledo v kateri smo stepali sneg, postavimo v vodno kopel (v vecjo posodo, napolnjeno z vroco vodo). Vecjo posodo postavimo na štedilnik in segrevamo samo toliko, da je voda tik pod vrelišcem. Sneg mešamo toliko casa, da postane lepljiv in gost. Potem mu primešamo sesekljane orehe. Na oblat namažemo sladko zmes za prst na debelo in pokrijemo z drugim oblatom. Ko se zacne zmes strjevati, obtežimo oblate z leseno desko. Pustimo stati cez noc. Naslednji dan narežemo turški med na kot prst debele rezine.

MMeeddeennee kkaarraammeellee

45 dag sladkorja nekaj kapljic vanilijeve arome 20 dag sladke smetane nastrgana pomarancna lupina 10 dag medu Vse sestavine damo v kotlicek. Kotlicek postavimo nad vecjo posodo, v katero nalijemo vroco vodo. Posodo postavimo na štedilnik, segrevamo in mešamo. Pazimo, da se na stenah kotlicka ne nabirajo sladkorne obloge. Ko je zmes primerno gosta, opravimo še preizkus. Kapljico sladkorne zmesi kanemo v kozarec mrzle vode. Ce se zmes takoj strdi v kroglico, je primerno gosta. Kotlicek odstavimo s štedilnika. Sladkorno zmes namažemo na plast aluminijeve folije, namašcene z oljem. Folijo na robovih zavihamo. Ohlajeno zmes razrežemo na karamele in jih zavijemo v papircke. Hranimo jih v tesno zaprti posodi.

SSllaaddkkoo zz mmeeddoomm

1 kg borovnic ali brusnic prelijemo z vroco vodo, odcedimo in damo v posodo za kuhanje. Dodamo l kg medu, 3 nageljnove žbice in cimet. Kuhamo, dokler se plodovi ne skuhajo. Pocakamo, da se masa ohladi, prelijemo v kozarce in prekrijemo s parafinskim ali pergamentnim papirjem. Shranimo v suhem in hladnem prostoru.

KKOONNZZEERRVVIIRRAANNJJEE

S propolisom zašciteno sadje ostane v dobri kleti nespremenjeno do maja in še dlje. Z raztopino 500 gr 96% alkohola in 100 gr propolisa je mogoce konzervirati 180 kg jabolk ali 100 kg grozdja. Zdrav, nepoškodovan sadež primemo s pinceto za pecelj in ga nekajkrat potunkamo v raztopino. Odcejenega položimo na leseno polico, da izhlapi alkohol. Sadje varuje proti gnilobi tanka plast propolisa, ki tudi prepreprecuje izhlapevanje in sadje ne ovene.

49

UUPPOORRAABBAA CCEEBBEELLJJIIHH PPRRIIDDEELLKKOOVV IINN ZZDDRRAAVVIILLNNIIHH ZZEELLII PPRRII ZZDDRRAAVVLLJJEERRJJUU

NNEEKKAATTEERRIIHH BBOOLLEEZZNNII

MMEEDDEENNAA KKUURRAA

Medena kura se dela pri: bronhitisu, astmi, kožnih boleznih, prenizkem krvnem pritisku, motnjah krvnega obtoka, nadušljivosti, nemiru, duševni utrujenosti, nespecnosti idr . Po 10 tednov pijemo po požirkih 3x na dan vselej 1 uro pred zajtrkom, pred kosilom in 1 uro po vecerji 1/2 skodelice preliva iz 1/2 žlicke mešanice kamilic in rmana, vsakega pol. Caju dodamo naslednjo kolicino medu:

1. teden trikrat na dan po 1/2 žlicke 2. teden trikrat na dan po 1 žlicko 3. teden trikrat na dan po 1 in 1/2 žlicke 4. do 7. teden trikrat na dan po 2 žlicki 8. teden trikrat na dan po 1 in 1/2 žlicke

Kuro smemo po dveh ali treh vmesnih tednih ponavljati, dokler se ne pokaže trajno bistveno zboljšanje celotnega pocutja; to pa je odvisno od bolezni in telesnega ustroja. Med kuro se popolnoma odrecemo alkoholu in ruskemu caju, prav tako vsem pijacam z ogljikovo kislino, kot so pivo, sodavica, vinski in mlad sadni mošt idr. Kajenje popolnoma opustimo. Držimo se dolocene diete: samo lahko prebavljive jedi, mesa malo, nikakor ne svinjskega ali svinjske masti, veliko zelenjave in surovega kislega zelja, sirove jedi; uporabljamo le lahek sadni kis in nobenih ostrih zacimb, solimo malo.

Bolezni so naštete v vrstnem redu od glave do nog

BBOOLLEEZZNNII GGLLAAVVEE

Izpadanje las Preprecujemo z mocnim zavretkom iz zelenih orehovih plodnih ovojev in

listov. Toplemu dodamo med. S tem veckrat temeljito umijemo lasišce, tekocino pa še vtiramo. Lasišce okrepimo in pospešimo rast las z mešanico kaše, medu in cvetnega prahu (2:2:1), ki jo jemo.

Obolenja oci Pri vnetju oci, proti gnojenju ocesnih kapic, vezivnega tkiva kože,

roženice in drugih ocesnih boleznih damo kapljico tekocega medu pod ocesno kapico.

50

Bolezni v ušesih 1. Pozdravimo z zavretkom žafranovih brazd v mleku, ki mu dodamo

nekaj medu. Nekaj kapljic kanemo v uho. 2. Mlacen netreskov sok zmešamo z medom in ga po kapljicah dajemo v

uho. 3. Mlacen cebulni sok zmešarno z medom in nekaj kapljic kanemo v uho. 4. Pri vnetju srednjega ušesa kanemo nekaj kapljic alkoholne raztopine

propolisa v uho. Pege

Obraz namažemo s sokom vodne kreše, pomešanim z medom. Pustimo, da se posuši. Po približno 2 urah ga izmijemo in premaz ponovimo.

Herpes simpleks Medicina proti temu virusu še ne pozna zanesljivega zdravila. Odlicno pa

se obnese propolis, ki ga nanesemo na mehurcke, v obliki propolisove masti ali alkoholne 10 % raztopine propolisa. Tudi maticni mlecek pripomore k hitrejšemu zdravljenju.

Duševna utrujenost- depresije 1. S svežim jabolcnim sokom zmešamo 1 ali 2 žlicki medu za eno

skodelico. Pijemo po požirkih 1 ali 2 skodelici. 2. Kamilicni, lipov ali mešani caj iz enakih delov kamilice, navadnega

rmana in šentjanževke zmešamo z 2 žlickama medu na skodelico in pijemo po požirkih 1 do 2 skodelici na dan.

3. V vodi skuhamo oves, odcedimo in dodamo oparku veliko medu. Na uro vzamemo 2 do 3 žlice te pijace. 4. Zelo dobra je medena kura, pri kateri uživamo cvetni prah (2,5 gr dnevno) in maticni mlecek. Nespecnost

Nespecnost zdravimo z medeno kuro ali pred spanjem popijemo skodelico caja iz mešanice dveh ali treh zeli (bezeg, jeglic, kamilica, šentjanževka, dišeca vijolica). Caj dobro osladimo z medom. Vcasih je dovolj, da pred spanjem vzamemo dve žlici medu.

Za potenje Pijemo topel ovsen zavretek, osladkan z medom. Z medom tudi povecamo

moc tistih zeli (bezgovo cvetje, lipovo cvetje, žajbelj), ki že same pospešujejo potenje.

BBOOLLEEZZNNII DDIIHHAALL

Slinavka Med in sok limone jemljemo po kavno žlicko in držimo cim dalj v ustih.

Slinavka pri živini Bolni živini dajemo mlacno medeno vodo in vimena premazujemo z

medom. S tem so bolecine znatno ublažene in pospešeno je zdravljenje.

51

Kašelj 1 . 500 gr drobno zrezane cebule skuhamo na vodi z 200 gr kandisovega sladkorja, cebulo stolcemo in pustimo stati. Mlacni masi primešamo 100 do 150 gr medu in na vsake pol ure zaužijemo 1 žlicko. 2. Toplemu mleku dodamo med in nekaj nastrgane redkve.

Oslovski kašelj Na 1/2 litra vode kuhamo 15 gr timiana, dokler ne povre na 1/4 litra.Dodamo 100 gr medu. Vsako uro damo otroku žlico tekocine.

Hripavost 1 . Lipovemu caju dodamo med in toplega pijemo po požirkih. 2. 125 g medu, 2 kavni žlicki olivnega olja in sok ene limone segrevamo in mešamo, da postane mešanica voljna in enovita. Jemljemo malo žlicko na eno uro, dokler hripavost ne izgine.

Bolecine v grlu V vinskem kisu in medu skuhamo zmlet janež in grgramo.

Prehlad 1 . Žajbljevo listje kuhamo v mleku, dodamo žlico medu in janeževe kapljice. 2. 100 gr medu in sok limone zmešamo in jemo. 3. Zmešamo sok hrenovega sirupa in medu v razmerju 1:1. Dobro tudi za astmo. 4. Ce smo pred prehladom, influenco, gripo, bronhitisom ali celo pljucnico se kopamo v vroci vodi z dodatkom bezgovega in lipovega cvetja, dokler se ne pricnemo potiti. Gremo takoj v ogreto posteljo in pijemo vroco pijaco iz soka 3 limon, 2 žlic medu, 1 žlice konjaka in 1/4 l vroce vode. Zdravljenje ponovimo 3- do 6-krat.

Angine Vrsto in obliko angine naj ugotovi zdravnik, ker pripravki iz cebeljih

pridelkov lahko predpisano zdravljenje le podprejo in pripomorejo k hitrejšemu okrevanju. Uporabljamo propolis tablete ali alkoholno 10 % raztopino propolisa, ki jo nakapamo na košcek sladkorja in ga pocasi topimo v ustih. Lahko pa mandeljne 3-krat dnevno premažemo s toplim medom .

Gripa Grgramo toplo vodo, kateri smo dodali 4 do 5 kapljic alkoholne 10 %

raztopine propolisa na žlico vode in pijemo caj iz žajblja, mete, kamilice, šipka, lipe in limone z medom.

Davica Okrog vratu napravimo meden ovitek, ki ga 2-krat na dan menjamo. Po

žlicki pocasi jemo ogret med. Nadušljivost

Odpravljamo z rožmarinovim cajem, ki smo mu mlacnemu dodali 1 do 2 žlicki medu. Na dan popijemo po požirkih 3 do 4 skodelice.

52

Naduha 1. 1/4 kg surovega masla, 1/4 kg rumenega sladkorja (kandis), 1/4 kg gosje masti, 1/4 kg rozin, 1/4 kg medu in 8 dag žveplenega cveta dobro zmešamo in kuhamo na zmernem ognju, da dobi masa barvo prežgane kave. Jemljemo 3-krat dnevno eno uro pred jedjo po pol kavne žlicke. Ko pojemo 1/3 pripravljenega zdravila, obrok povišamo na eno kavno žlicko. Med zdravljenjem naj bo hrana lahka. Za popolno ozdravitev zadostujeta ena do dve dozi tega zdravila. 2. Pijemo janežev caj z medom.

Astma Jemljemo 200 mg maticnega mlecka zmešanega z medom 1:50 ob 10 uri

(dve uri po zajtrku in dve uri pred kosilom). Zdravljenje traja 3 tedne. Vnetje pljuc

1 . Na cašo toplega mleka dodamo žlico medu. 2. 100 gr medu zmešamo s sokom limone. 3. Dve žlice suhih ali 100 gr svežih malin skuhamo v caši vode. Po 15 min dodamo žlico medu in toplo pijemo, kot sredstvo za znojenje. 4. Cesen in cebulo zribamo, pomešamo z medom v razmerju 1:1 in jemljemo po eno žlicko s toplo vodo.

Ostale pljucne bolezni 1 . Iz narezanih listov sulicastega tropotca iztisnemo sok, dodamo enako kolicino brusnicnega soka ali soka crnega ribeza in vse skupaj segrejemo na 40°C. Nato vmešamo še precej medu. Jemljemo 3 do 5-krat na dan po eno žlico. 2. Po požirkih spijemo na dan 2 do 3 skodelice caja iz ene ali vec navedenih zeli, vselej dobro oslajeno z medom: bršljanaste grenkuljice, izopa, koprive, lapuha, pljucnika, šentjanževke, sulicastega tropotca. Primerna je tudi medena kura.

SSRRCCNNEE BBOOLLEEZZNNII

Po sodbi odlicnih srcnih specialistov je med kar neprekosljiva naravna srcna pogonska snov. Pri srcni onemoglosti je težko dobiti boljše zdravilo, kot je med. Uživajmo ga zmeraj samo razredcenega! Med razredcimo s prekuhano mlacno vodo ali pa kamilicni ali rmanov caj osladimo z 1 do 2 žlickama medu na skodelico. Pri živcnih težavah s srcem, pri živcnem utripanju srca, pri razbijanju srca z obcutkom strahu zelo ugodno deluje vijolicni caj, pri vnetju srcne mišice ali pri slabotni srcni mišici jeglicev, pri starostnih okvarah in nepravilnem delovanju srca pa caj iz dišece perle. Glogov caj koristi starostnemu srcu, pri poapnenju vencnih arterij, varuje srce bolnikov z visokim pritiskom in po infarktu. Vsako skodelico katerega koli izmed teh cajev osladimo z 1 do 2 žlickama medu. Pri slabem srcu in angini pektoris medna kura izdatno omili bolecine in težave. Za poboljšanje delovanja srca in jacanje srcnih mišic jemljemo 3-krat dnevno po žlico medu raztopljenega v 3/4 caše tople vode. Popijemo 1,5 do 2 ure pred jedjo.

Med je najboljša srcna dieta, ki nam jo daje narava.

53

Srcna astma Vzamemo 1/4 kg medu, 1/4 kg surovega masla in na to naribamo za prst

debelo hrena. Mešamo pol ure. Jemljemo 40 dni 3-krat dnevno po eno kavno žlicko.

Slabokrvnost Poleg zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik, je dobro uživanje kostanevega medu (vsebuje najvec mineralov), medu v satju, cvetnega prahu in maticnega mlecka.

Zvišan krvni pritisk 1 . Zmešamo po eno cašo soka rdece pese, korenja, hrena (36 ur namocen,

nastrgan hren), medu in sok ene limone in jemljemo 2 do 3 krat dnevno eno uro pred jedjo ali 2 -3 ure po jedi po eno žlicko. Zdravljenje traja 2 meseca.

2. Eno žlico posušenega šipka prelijemo z dvema cašama vroce vode in kuhamo 10 min. Ko ohladimo in precedimo, dodamo žlico medu in pijemo po pol caše 2- do 3-krat dnevno.

BBOOLLEEZZNNII TTRREEBBUUŠŠNNEE VVOOTTLLIINNEE

Jetra; hepatitis (vnetje jeter) Med in drugi cebelji pridelki pomagajo jetrom pri razstrupljevanju

mnogih spojin. Vcasih jih celo šcitijo pred škodljivim delovanjem nakaterih zdravil, ki jih mora bolnik neizogibno jemati. Za razstrupitev jeter priporocajo 3 žlice kostanjevega medu dnevno. Poleg tega naj bolnik uživa kombinacijo propolisa, maticnega mlecka in cvetnega prahu.

Bolnik, ki ima virusno zlatenico, z rednim uživanjem propolisa, maticnega mlecka in cvetnega prahu svojo bolezen omili in jo celo skrajša.

Pri cirozi jeter je potrebno uživati veliko maticnega mlecka, ki pomaga pri obrambi celic in pospešuje regeneracijo tkiva. Za zdravljenje kronicnega hepatitisa (zlatenica) v zacetni ali zloženi obliki ciroze uporabljajo cvetni prah (2 do 3 žlicke dnevno) z medom v caju ali mleku.

Alkoholizem Pri zdravljenju alkoholizma med in drugi cebelji pridelki pomagajo prizadetim organom pri celjenju. Bolnik s hudo okvarjenimi jetri se mora držati stroge diete, ki ji dodamo do 30 gr medu in 2 do 3 gr cvetnega prahu na dan. Pri hujših okvarah živcevja jemljemo do 30 gr cvetnega prahu ali 200 mg maticnega mlecka dnevno.

Diabetes (sladkorna) Dokazano je, da organizem diabetikov bolje sprejema fruktozo kot glukozo. Ravno zato moramo dati v hrani diabetikov prednost pred sladkorjem in ogljikovimi hidrati medu in izdelkom iz medu. Mikroelementi, ki so v medu bogato zastopani ugodno vplivajo na hormon pankreas-insulin, ki znižuje stopnjo sladkorja (glukoze) v krvi. Namesto 50 gr ogljikovih hidratov vzamemo 50 gr medu dnevno.

54

Vitamini B1,PP in C so poleg insulina pri zdravljenju diabetesa neobhodno potrebni, ker pomagajo pri razgradnji ogljikovih hidratov, zdravljenju živcnega sistema in zniževanju stopnje sladkorja v krvi. Na podlagi teh ugotovitev so v Rusiji pripravili vecvitaminski med za diabetike po naslednjem receptu:

100 gr medu ( med ajde, akacije, bele detelje, lucerne, maline, lipe, regrada, bombaža, jablane)

8 mg vitamina B1 80 mg vitamina PP 300 mg vitamina C Pri dodatnem zdravljenju z vecvitaminskim medom se posvetujemo z

zdravnikom. Zgaga

Pijemo caj iz brinovih jagod, koprivni, pelinov ali caj iz tavžentrož. Nekoliko osladimo z medom.

Zaprtje vode Pijemo vroco medico, koprivni ali žajbljev caj z veliko medu.

Prostata Preventivno je dovolj 0,5 do 2 gr cvetnega prahu dnevno. V zacetnem

obdobju povecanja prostate priporocajo do 20 gr cvetnega prahu dnevno, vendar ga je treba uživati trajno. Pri zdravljenju kronicnega prostatitisa s propolisom so dosegli dober terapevtski ucinek.

Ledvicna obolenja (nefritis) Pri obolenjih ledvic, mehurja in secevodov moramo jesti veliko medu (3

žlice, 50 do 100 gr dnevno) - predvsem kostanjev, do 5 gr cvetnega prahu in maticni mlecek. Zelo dobro je kombinirati med z zdravilnimi zelišci. 1 . Naredimo caj iz šipkovih plodov (20 gr šipka na liter vode) in zaslajen z 100 gr medu. Pijemo eno in pol uro pred jedjo ali 3 ure po jedi. 2. Sok redkve z medom (pol do ene caše dnevno). 3. Pri prisotnosti peska v ledvicah je dobro jemati mešanico 0,5 dcl olivnega olja, 150 gr medu in sok ene limone 3-krat dnevno po eno žlico eno uro pred jedjo. 4. Proti kamnom v ledvicnem mehurju pa priporocajo caj od anasona(bedrinca) in šipka, kateri naj vre 15 min in potem ga pijemo toplega z medom po eno do dve caše dnevno.

Bolecine v mehurju Najboljša sta resin in žepkov med. Dobro zdrobljena šipkova semena ali

sveže borovnice zmešamo z medom ter zaužijemo 5 do 6 žlick na dan. Želodcno-crevesna obolenja

1 . Pri ciru v želodcu in dvanajsterniku je dobro jemati med 1 do 1 in pol ure pred zajtrkom (30 gr) in kosilom (40 gr) in 3 ure po vecerji (30 gr), raztopljen v caši tople vode. Uživamo tudi propolis v obliki kapsul ali alkoholne 10 % raztopine. Tudi zmes maticnega mlecka in medu v razmerju 1 : 100 je dobro zdravilo. Jemljemo 3-krat dnevno po 2 žlicki pod jezik en mesec.

55

2. Gastritis (zmanjšana kislina - hipoaciditet) Med je potrebno jemati v hladnem stanju. Žlico medu raztopimo v caši vode in vzamemo nekaj minut pred jedjo. 3. Gastritis (povecana kislina - hiperaciditet) Med jemljemo 90 do 120 min pred jedjo. Pri gastritisu priporocajo daljšo kuro (nekaj mesecev) z maticnim mleckom, 0,3 gr dnevno.

Crevesne infekcije a) driska 1. Zrele borovnice pustimo v medu 4 do 5 tednov. Jemljemo po žlickah. 2. Za odrasle je boljši encijanov caj z medom . 3. Jemljemo propolis kapljice na sladkoru (2-krat dnevno po 10 kapljic), cvetni

prah (10 žlick dnevno; 1 do 2 žlici) in maticni mlecek 5 gr dnevno. Cvetni prah in maticni mlecek jemljemo v vecjih kolicinah 1- do 2-krat dnevno. Izogibamo se mleku, surovemu sadju in zelenjavi, mocnim zacimbam, skratka vsej hrani, ki bi lahko dražila crevo. b) zaprtje 1. Krhlikino lubje je znano blago naravno sredstvo proti zaprtju. Ce izvlecku krhlike dodamo še med in cvetni prah, dobimo ucinkovito naravno odvajalno sredstvo. Za blažitev morebitnih spremljajocih krcev pri odvajanju pa dodamo etericno olje kumine. Eno žlicko drobno narezanega krhlikinega lubja damo v skodelico mrzle vode in prav kratko zavremo. Caj pijemo zvecer pred spanjem. 2. Zaprtje zaradi pomanjkanja flore v želodcu in crevesju uspešno odpravimo z jemanjem 1 do 2 žlice cvetnega prahu na dan. 3. V kozarcu tople vode raztopimo žlico medu in dodamo kozarec tople mineralne vode. Spijemo 10 min pred zajtrkom.

Zlata žila Žgoco in pekoco bolecino lahko odpravimo s propolisovo mastjo.

Protin 1. Po 20 gr cebeljega voska in borove smole toliko ogrejemo, da se dobro

zlijeta, dodamo 30 kapljic krotonovega olja in vmešamo med. Še toplo namažemo na laneno krpo in damo na bolno mesto. Poleg naredimo tudi medeno kuro.

2. Pol litra ovsa operemo in kuhamo 3/4 ure v 6 litrih vode . Dodamo pest cikorijine korenine, 1/4 kg medu in kuhamo 1/2 ure. Nato dodamo kozarec vinskega kisa, precedimo in vlijemo v steklenice. Pijemo zjutraj in zvecer po en kozarec.

56

BBOOLLEEZZNNII KKOOŽŽEE

Inficirane rane, rane z odmrlim tkivom in opekline 1. Zdravimo z mešanico dveh delov medu (lipov) in enega dela ribjega olja.

Dokazano je, da daje ta mešanica neprimerljivo boljše rezultate od borvazeline in podobnih medicinskih masti.

2. Za rane od strelnega orožja in smodnika zmešamo 25 dag medu in 5 dag ciste svinjske masti. Mešamo 15 do 20 min. Rano nalahko premažemo in zašcitimo s povojem. Menjamo zjutraj in zvecer, in to tako da se rana izpere s cistim vinom, osuši in ponovno premaže. Zmes hranimo na hladnem.

3. Rane zdravimo tudi z mešanico iz 30 dag cebeljega voska, 1 dcl olivnega olja, 10 dag smrekove smole in 1 rumenjaka. Vse to skuhamo in ohladimo. Tampon premažemo in ga postavimo na rano. Menjamo dvakrat dnevno.

Ozebline Premažemo jih z medom in povijemo.

Kurja ocesa Izžet košcek limone, v katerega damo malo medu, položimo zvecer na kurje oko, ga zavežemo in zjutraj odstranimo. To nekajkrat ponovimo. S tem zdravljenjem odpravimo vsako kurje oko, tudi najtrdovratnejše.

Turi Ce zacutimo, da se nam dela tur, ga lahko ozdravimo z 15% alkoholno

raztopino propolisa ali s propolisovim mazilom. Namažemo 2-krat na dan tur in okolico. Po nekaj dneh (2 do 3 dni) zdravljenja ni vec sledu o turu.

Ce pa je tur že velik se zdravimo s cebeljim strupom. Na tur si damo dve do tri cebele in pustimo želo nekaj minut v koži. Tur se v dveh dneh razvije in odpre. Potem se 2-krat namažemo s propolisom, da se tur ne prenese. Tako se ozdravijo tudi podkožni turi, brez operacije.

RREECCEEPPTTII ZZAA KKRREEPPIITTEEVV OORRGGAANNIIZZMMAA

1 . 50 gr cvetnega prahu 200 gr medu 800 gr vode Med raztopimo v topli vodi in med mešanjem dodamo cvetni prah.

Raztopino pustimo nekoliko dni na sobni temperaturi, da pride do vrenja. Pijemo 1 dcl pred kosilom in vecerjo. Raztopino pred pitjem premešamo. Kolicina zadošca za 5 dni, medtem pa pripravljamo novo.

2 . 100 gr masla

50 gr medu 10 gr cvetnega prahu

57

Vse to zmešamo in namažemo po eno žlico na kruh. Shranjujemo na hladnem. 3. 200 gr kristaliziranega medu

50 gr cvetnega prahu Zmlet cvetni prah zmešamo z medom, dobimo gosto zmes, ki jo shranimo na temnem in hladnem mestu. Jemljemo 2-krat dnevno po eno žlicko na cašo vode.

4. 250 gr kristaliziranega medu

8 gr cvetnega prahu 1 gr maticnega mlecka Vse dobro zmešamo. Shranjujemo v dobro zaprti posodi na temnem in hladnem mestu. Jemljemo 2 do 3-krat dnevno po eno kavno žlicko, in to pred jedjo.

5. 250 gr kristaliziranega medu 15 gr cvetnega prahu 2 gr maticnega mlecka Naredimo isto kot pod 4.

MMEEDDEENNEE OOBBLLOOGGEE ZZAA NNEEGGOO OOBBRRAAZZAA IINN VVRRAATTUU

Obloga z medom, rumenjakom in kislo smetano Pripravljamo jo iz enakih delov medu, rumenjaka in kisle smetane.

Sestavine se dobro zmešajo v homogeno zmes. S cvrstim tamponom premažemo obraz. Po 15 do 20 min oblogo speremo z mlacno vodo.

Obloga za osvežitev kože Zmešamo žlicko medu, žlico ovsene moke in rumenjak. Z zmesjo

premažemo obraz in po pol ure masko speremo z mlacno vodo. Obloga za pomiritev kože

Pol kozarca riževe, kosmiceve ali koruzne moke, 2 žlice medu in malo mleka (toliko da lahko namažemo na obraz) zmešamo. Oblogo po 20 minutah speremo z mlacno vodo, koža na obrazu pa bo postala mehkejša.

Obloga za obraz 2 žlicki skute 1 žlicka medu 1 žlicka cvetnega prahu Sestavine zmešamo in jih nanesemo na obraz. Pustimo ucinkovati pol

ure. Obloga naj se na obrazu osuši, nato jo z rahlim trenjem s prsti odstranjujemo s kože. Na koncu kožo umijemo z mrzlo vodo, da poživimo

58

krvni obtok. Cistilo za obraz

Zwešamo 2 žlici surovega mleka, žlico mandljevega olja in žlico zdrobljenega cvetnega prahu. Mešanico nanesemo z vato na obraz in kožo rahlo masiramo. S tem sredstvom kožo zelo temeljito ocistimo.

Obloga, ki stisne pore 4 žlice mamamelisove vode 1 žlicko cvetnega prahu 1/2 žlicke kafrinega alkohola Mocno stresamo, da postane mešanica homogena, nato jo s kosmom vate

nanesemo na predele obraza, kjer so pore zelo široke in rahl masiramo. Pustimo cez noc, zjutraj kožo speremo z mrzlo vodo. Maso lahko hranimo v hladilniku.

Marelicno-medena vitaminska obloga 10 dag marelic zmeljemo in dodamo 10 dag medu. Tanjši sloj nanesemo

na obraz in pustimo 20 min. Oblogo uporabljamo v vrocih poletnih dneh, ker preprecuje sušenje kože in zaradi vitaminov aktivira prehrano kože.

Obloga za suho kožo 1 rumenjak 1 žlica medu 1 žlicka mandljevega olja 1 žlicka ovsene moke 2 žlice strtega cvetnega prahu Oblogo nanesemo na obraz in vrat in jo izperemo po 20 min. Obraz

namažemo s hidratantno kremo. Obloga za mastno kožo 1.

1 beljak 1 žlicka limoninega soka 2 žlici strtega cvetnega prahu 1 žlicka mandljevega olja 1 žlicka ovsene moke 1 žlicka skute

Kožo najprej dobro ocistimo, nanesemo masko na obraz in pustimo,da

ucinkuje 20 minut. Obloga za mastno kožo 2.

1 žlicka smetane 1 žlicka medu 2 žlici mleka v prahu 2 žlici strtega cvetnega prahu pol žlicke mandljevega olja pol žlicke ovsene moke

Kremi podobno maso, nanesemo obraz in pustimo, da se posuši. Nato nanesemo še eno plast. Ko se posuši tudi ta, obraz umijemo z mlacno vodo.

59

Obloga za necisto kožo jajcni rumenjak žlicka medu žlicka dobro zdrobljene ovsene moke žlicka kisle smetane 3 kapljice glicerina 4 kapljice limoninega soka

Sestavine dobro zmešamo in oblogo nanesemo na obraz. Na koži pustimo 1do 2 uri. Obraz nato umijemo s toplo vodo in namažemo s hidratantno kremo. Ni dobro, ce to zmes dalj casa hranimo v hladilniku.

Razpokane ustnice Namažemo si jih zmedom in skuto ali z medom in žlicko mocnega

kamilicnega poparka ali z medom in pol žlicke mandljevega olja. Medena voda

Preprecuje uvenelost kože obraza in vratu. Vsakodnevno umivanje z medeno vodo ohranja elasticnost in svežino kože. Na 3 l tople vode damo 2 žlici medu in se urnivamo 5 do 10 min. Potem obraz in vrat speremo s cisto vodo. Za kopel dodamo pol kozarca medu.

Lotion proti prhlaju Kozarec jabolcnega kisa kozarec vode 2 žlici strtega cvetnega prahu S tem lotionom si natremo lasišce po vsakem umivanju glave.

Emulzija za suho lasišce 1 rumenjak 1 žlica cvetnega prahu 1 žlica medu 1 žlica ricinusovega olja 1/2 kozarca olivnega ali mandljevega olja Z mešalnikom zmešamo sestavine in emulzijo nanesemo na lasišce, kjer naj ucinkuje 45 minut. Splaknemo s toplo vodo in lasišce umijemo z nevtralnim šamponom.

Šampon za lase 3 žlice medu 1 rumenjak sok ene ali dveh limon

Sestavine stepemo in uporabimo kot obicajen šampon. Lahko pa obicajnemu šamponu dodamo nekaj kapljic limoninega soka in žlicko zdrobljenega cvetnega prahu. Po takem umivanju bodo lasje postali svetleci in mehki.

60

SSLLOOVVAARR MMEEDDIICCIINNSSKKIIHH IIZZRRAAZZOOVV

Anemija malokrvnost Astma obcasni nastopi dušenja Afte pege na sluznici Anestezija omrtvicenje Anus rit Apiterapija nauk o zdravljenju s cebeljimi proizvodi Aorta najvecja arterija, ki prihaja iz srcne komore Arterija žila utripalnica, odvodnica Arterioskleroza poapnitev žil Arteriitis vnetje arterije Angina pektoris srcni krc Artritis vnetje sklepa Poliartritis vnetje vec sklepov hkrati Spondiloartritis vnetje hrbtenicnih sklepov Artrozospondiloartritis degenerativne spremembe na hrbtenicnih sklepih

zaradi zunanjih in notranjih vzrokov (preobremenitev, starost, poškodbe)

Deformirajoci spondiloartritis vnetje hrbtenicnih sklepov z degenerativnimi spremem. Osteoartritis obraba sklepnega hrustanca, vcasih pa še kostni izrastki Revmatoidni artritis splošna bolezen sklepov, ki prizadene predvsem prste,

zapestja, stopala, gležnje, ramena, in vcasih kolke Progresivni poliartritis napredujoce vnetje vec sklepov Artroxesis srbenje v zglobih Antrax Vranicni prisad pri živalih. Zelo nevarna bolezen za

ljudi. Bacil putreus povzroca trohnenje Bronhitis vnetje dihalnih poti Diabetes melitus lažja sladkorna bolezen Diabetes inspidus težja sladkorna bolezen Dermatitis vnetje kože Diureza izlocanje urina Eritrocit rdece krvno telesce Endokrine žleze žleze z notranjim izlocanjem Encephalitis vnetje možgan Endoartritis vnetje notranje stene arterije - obilateralni z zmanjšanjem volumna arterije

61

Endokarditis vnetje notranje srcne mrene Elektrokardiogram slika o delovanju srca Embolija zamašitev krvne žile Epikondilus izrastek v bližini gležnja Epikondilitis vnetje podaljška kondilusa Enteritis vnetje crevesa, crevesni katar Enterokolis Bolezen, ki se pojavi pri otrocih zaradi mleka, v

katerem se razmnožijo nevarne koli bakterije. Eflorescenca izpušcaj Ekstrakt izvlecek Eritem pordecelost Epitel povrhnjica Farangitis vnetje grla Gangrena trohnenje tkiva Gastritis vnetje želodca Gastroenteritis vnetje crevesa Gingvitis vnetje dlesni Gingvina celjustna sluznica Hipotonija znižan krvni pritisk Hipertonija povecan krvni pritisk Hipotropija slaba prehrana Hemoglobin krvna barva Herpes zoster vnetje kože z izpušcaji v obliki pasov Hepatitis vnetje jeter Infantilis otrocji Infarkt miokard nekroticno mesto srcne mišice Iritizirajoc dražljaj povzroca vnetja Ishias Obolenje kolcnega živca, ki povzroca hude bolecinev

križu. Vzrok zdrk medvretencne plošcice, protin, artritis ali poškodba hrbta.

Iritis vnetje šarenice Inhibicija zaviranje Inflamacija vnetje Imuniteta odpornost proti dolocenim boleznim Jonoforeza razbijanje molekul na jone z delovanjem elektrike Konjunktivitis vnetje ocesne mrežnice Kolitis vnetje debelega crevesa

62

Kardiostimulacija spodbujanje srca Klimaktericni sindrom skup bolezninskih pojavov v meni Koagulacija strjevanje Letargija polzavest, dremljavost Limphacitus limfna celica Lumbaga revmaticno trganje v križu ali ledjih Leukocitoza povecanje števila belih krvnick Migrena enostranski glavobol, nastopa periodicno Mezotimpaniti mocno gnojno vnetje srednjega ušesa Nevrotropija slaba prehrana živcnega tkiva Nevritis vnetje enega ali vec živcev Nefritis vnetje ledvic Nevrodermatoza živcna kožna bolezen Nevralgije ostre, nenadne bolecine vzdolž kakega živca Nekroza odmiranje ali odmrtje tkiva ali organa Osteoporosis luknjicavost Osteoartroza obolenje kostnih delov v sklepu Otolaringologija nauk o boleznih ušes in grla Prostata žleza pod secnim mehurjem pri moškem Prostatitis vnetje prostate Protin Bolezen, pri kateri se spremenijo kemicna dogajanja v

telesu in nastaja velika kolicina secne kisline, ki se nalaga okoli sklepov in v hrustancu ušes.

Periodontitis Obolenje, ki prizadene protektivno in podporno funkcijo zobne pokostnice (periodoncija) , ter scasoma povzroci delno ali popolno izgubo zob. Bolezen ima številne vzroke, zato zahteva kompleksno zdravljenje. Bolezen je pogosta med prebivalci industrializiranih držav.

Paradontalno obzobno Per os kadar se zdravila pojedo ali popijejo Proktologija nauk o bolezni debelega crevesa Progresivna paradontopatija napredujoce obzobno obolenje Psoriaza- luskavica Kožna bolezen z znacilnimi srbecimi rdecimi lisami.

Najpogosteje se pojavi na lobanji, podlakti, komolcih, kolenih in nogah. Bolezen se poslabša pri hudih

63

skrbeh. Vzrok ni znan. Je dedna, ni pa nalezljiva. Pravih zdravil ni! Dobro pomaga soncenje.

Rinitis vnetje nosne sluznice, kihavica, nahod Sinapsa živcni spoj Supozitorij svecka (cepek) Stenokardija srcni krc Spondilitis vnetje enega ali vec hrbtnih vretenc Stafilodermij kožno vnetje zaradi bakterije stafilokoke Streptodermij kožno vnetje zaradi bakterije streptokoke Splenitis vnetje vranice Tonus srcni utrip Tachycardija pospešeno delovanje srca Tireotoksikoza napaka tiroidne žleze; hiper funkcija žleze šcitnice Toksikoza zastrupitev Tireoiditis vnetje šcitnice Trofonevroza Motnje v telesni prehrani zaradi obolenja vegetativnega

živcevja, ki ureja prehrano. Troficne kronicne rane Rane, ki se vzdržujejo zaradi motenj prehranjenosti.

64

LLIITTEERRAATTUURRAA

3. mednarodni simpozij o apiterapiji, Portorož 1978 3. posvetovanje o sodobnem cebelarstvu, Ljubljana 1979 9. kongres pcelara Jugoslavije, Osijek 1979 Družinski zdravstveni leksikon, Ljubljana 1980 Revija Zdravje, Zdravljenje s cebeljimi pridelki, Ljubljana 1982 Sodobno cebelarstvo- prakticni del, Ljubljana 1958 Moc medu, Ljubljana 1984 Kochen und Heilem mit Honig, Ilse Sibiylle Dorner, Dusseldorf 1983 Zdravilne rastline in njih uporaba, Richard Willford, Maribor 1971 Propolis- zdravilo jutrišnjega dne, Mitja Vošnjak, Ljubljana 1977 Med- naša vsakdanja hrana in zdravilo, Ljubljana 1966 Pcele i zdravje, Nijaz abadžic, Nolit 1982 Lecenje medom i drugim pcelinjim proizvodima, A. Jankovic, Beograd 1982 Pcelinji proizvodi- hrana i lek , A. Jankovic, Beograd 1979 Pcele i medicina, N. P. Jojriš Pcele krilati farmacevti, N. P. Jojriš, Beograd 1968 Slovenski cebelar:

Med v kuhinji, Barica Videtic, 1964 Apimondija 20., št. 3. O maticnem mlecku, Jurij Senegacnik, 1960 št. 4. Naduha, France Vovk, 1961 št. 11. Janez Kroman, 1975 št. 9-10. Zdravljenje s cebeljim strupom, L. N. Danilov, 1975 št. 9-10. S. Raic, 1955 št. 7-8. Nekaj o pelodu, J. Majer, 1977 št. 2. Propolis v otorinolaringologiji, 1977. št. 4,5. O cvetnem prahu, J. Majer, 1979 št. 4. Proucevanje terapevtske vrednosti propolisa, Fang Chu, 1978 št. 11. Dr. Filip Terc in cebelji strup, Eman Pertl, 1978 št. 11. Mikroelementi v ceb. proizv., R. Ohotski, 1978 št. 9. Kaj lahko napravimo iz zadelavine, I. Kranjc, 1973 št. 3. Kratek pregled uporabe cebeljih pridelkov, T. Krisper, 1973 št. 6.