CELJSKIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ - ZAC

CELJSKIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ

dr. Milko Mikola

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

655.245:061.5(497.4 Celje)

MIKOLA, Milko

Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij : Zgodovinski arhiv Celje, 30. 9. 2004-15. 12. 2004 / [besedilo Milko Mikola]. - Celje : Zgodovinski arhiv, 2004

ISBN 961-6448-07-2

215654912

Razstavo in izid kataloga sta omogočila

MESTNA OBČINA CELJE

MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE

3

Uvodna beseda avtorja

Celje je mesto z dolgo in bogato industrijsko tradicijo, ki sega vse do leta 1873, ko je z usta-novitvijo Cinkarne dobilo svoje prvo pomembno industrijsko podjetje. Cinkarni so se nato do konca 19. stoletja pridružila še nekatera nova podjetja, med katerimi je bila za Celje vse-kakor najpomembnejša tovarna emajlirane posode, ki jo je leta 1894 ustanovil Adolf We-sten. Z ustanovitvijo teh dveh in še nekaterih drugih podjetij je Celje že pred prvo svetovno vojno stopilo na pot industrijskega razvoja. Pravi razcvet pa je celjska industrija doživljala v obdobju med obema vojnama, saj je bilo takrat na območju Celja že okoli štirideset podje-tij. Tako še danes v Celju in njegovi bližnji okolici skoraj ni pomembnejšega industrijskega podjetja, katerega začetki bi ne segali v čas pred drugo ali celo prvo svetovno vojno. Po dru-gi svetovni vojni je revolucionarna oblast vsa ta podjetja podržavila in iz njih ustanovila državna podjetja, ki so dobila tudi povsem druga imena, kot so jih imela nekoč.

Danes nam o nekdanjih celjskih industrijskih podjetjih pričajo samo še ohranjeni arhivski dokumenti, med katere sodijo tudi njihovi logotipi, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Ker ti logotipi predstavljajo pomembne pričevalce o zgodovini celjske industrije, poleg tega pa imajo tudi določeno umetniško vrednost, smo se v našem arhivu odločili, da njihove reprodukcije izdamo v posebni publikaciji, ki je sedaj pred nami. V njej je objavljenih nad 120 reprodukcij logotipov celjskih industrijskih podjetij iz 20. stoletja, nekaj pa tudi iz kon-ca 19. stoletja. Nekateri med njimi so povsem enostavni, saj vsebujejo samo ime in sedež ter kvečjemu še zaščitni znak podjetja, nekateri pa so vsebinsko mnogo bogatejši in je na njih zapisano npr. tudi, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno, kaj je proizvajalo in katera pri-znanja je prejelo za svoje izdelke. Še posebej dragoceni so tisti redki logotipi, na katerih je tudi podoba podjetja, ker nam s tem omogočajo, da si lahko tudi predstavljamo, kakšen je bil njegov izgled. Ker so logotipi običajno še okrašeni z raznimi ornamenti, vsaj nekateri med njimi predstavljajo prave male umetnine in nam s svojim videzom nudijo tudi estetski užitek.

Zaradi večje preglednosti so logotipi razvrščeni po posameznih industrijskih panogah, v katere so se podjetja po svoji dejavnosti uvrščala. Da bi bralec o podjetjih, katerih logotipi so v tej publikaciji predstavljeni, dobil osnovne informacije, so za vsakega izmed njih nave-deni nekateri osnovni podatki o tem, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno, kdo ga je ustanovil, kakšna je bila njegova dejavnost in kdaj je prenehalo obstajati. Bralec, ki bo o posameznih podjetjih želel izvedeti še kaj več, pa bo želene podatke lahko dobil v moji študiji Zgodovina celjske industrije, ki je izšla hkrati s to publikacijo in jo je prav tako izdal Zgodovinski arhiv Celje. Za popestritev vsebine publikacije so, kjer je bilo to mogoče, pri historiatih nekaterih podjetij dodane tudi njihove starejše upodobitve.

Dr. Milko Mikola

4

PODJETJA KOVINARSKE INDUSTRIJE

Štorska železarna leta 1917

Cinkarna okrog leta 1875

RUDNIK IN ŽELEZARNA ŠTORE (BERG UND HÜTTENWERK ŠTORE)

Leto ustanovitve: 1850

Ustanovitelji: Ignacij Novak, Friderik Bruno Andrieu in Paul Putzer

Kasnejši lastniki: Gustav Neufeldt-Schoeller, Filip Neufeldt-Schoeller in Desiderij pl. Bitzy

Dejavnost: Podjetje je združevalo rudnik rjavega premoga v Pečovju in železarno v Štorah, ki je prvotno obsegala pudlarno in valjarno, od leta 1861 pa tudi livarno sive litine in kladivarno s parnimi kladivi. V letih 1912/1913 so pudlarske peči odstranili in zgradili martinarno s Siemens-Martinovimi pečmi. Glavni proizvodi štorske železarne so bili paličasto železo, pločevina in razni ulitki iz litine.

Leto in razlog prenehanja: 1945 – zaplemba

ŽELEZARNA ŠTORE


Ustanovitelj: Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije

Predhodnik: Podjetje Rudnik in železarna Štore

Dejavnost: V času okupacije (1941-1945) in še nekaj časa po vojni je v okviru štorske železarne obratovala samo livarna. Jeklarna in valjarna sta začeli ponovno obratovati šele leta 1946. Leta 1948

so Železarni Štore priključili Tovarno šamota. Veliko pridobitev za štorsko železarno je predstavljal elektroplavž, ki so ga postavili leta 1954. V letih 1976–1985 je v okviru Železarne Štore obstajala tudi tovarna za izdelovanje traktorjev po Fiatovi licenci.

Leto in razlog prenehanja: 1991 – preoblikovanje v samostojna podjetja: Jeklo, Livarna, Valji, Industrijska oprema (ITRO) in Vzdrževanje.

CINKARNA, D. D.


Ustanovitelj: avstrijska država (Ministrstvo za poljedeljstvo)

Prejšnje ime podjetja: K. K. Hüttenverwaltung Cilli (Plavžarska uprava Celje)

Kasnejši lastniki: Po prvi svetovni vojni je Cinkarno prevzela jugoslovanska država (Kraljevina SHS oziroma Kraljevina Jugoslavija). Zaradi slabega poslovanja jo je ta za 30 let dala v zakup leta 1923 ustanovljeni delniški družbi Cinkarna, d. d., v kateri je imel največ delnic njen ravnatelj Todor Lazarević.

Dejavnost: Topljenje cinkove rude, pridobivanje surovega in rafiniranega cinka, izdelovanje cinkove pločevine in cinkovega prahu ter pridobivanje žveplene kisline.

Leto in razlog prenehanja: Deloma leta 1945 z zaplembo nemškega kapitala, dokončno pa leta 1946, ko je Todor Lazarević svoje delnice podaril Ljudski republiki Sloveniji.

5

1923

1953

1947

1984

19431940

1946

1951

6

Pogled na Cinkarno v letih pred drugo svetovno vojno

CINKARNA CELJE


Ustanovitelj: Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije

Prejšnja imena podjetja: Cinkarna in metalna, d.d., Celje, Topilnica in valjarna cinka (Cinkarna), Celje, Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje

Predhodnik: Podjetje Cinkarna in Metalna, d. d., Celje (Zinkhütte und Metall, A. G., Cilli)

Dejavnost: Tudi po vojni je glavno dejavnost Cinkarne predstavljala predelava cinkove rude in pridobivanje surovega in rafiniranega cinka, cinkove pločevine in cinkovega prahu. S priključitvijo Tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov leta 1953, Tovarne organskih barvil (TOB) leta 1961 in Kemične industrije Mozirje (KIM) leta 1961 se je Cinkarna iz povsem metalurškega podjetja preoblikovala v podjetje metalurško-kemične industrije. Leta 1970 so s topljenjem cinkove rude v Cinkarni prenehali in je od prvotne dejavnosti ostalo samo še izdelovanje cinkove pločevine. Do velike prelomnice v razvoju Cinkarne je prišlo leta

1973, ko so začeli s pridobivanjem titanovega belila. Pomemben del njene dejavnosti predstavlja tudi izdelovanje tiskarskih plošč ter raznih proizvodov za potrebe kmetijstva in gradbeništva. V okviru Cinkarne kot poseben obrat deluje tudi lastna tiskarna.

A. WESTEN, D. D., TOVARNA EMAJLIRANE, POCINKANE, BRUŠENE IN POKOSITRANE POSODE


Ustanovitelj: Adolf Westen star.

Kasnejši lastniki: Adolf Westen ml., August Westen in ing. Max Adolf Westen

Prejšnje ime: A. Westen, Stanzwerk und Emailblechgeschirr Fabrik

Dejavnost: Izdelovanje emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode in radiatorjev ter nekaterih izdelkov (čelade, čutarice, ohišja za protipehotne mine) za jugoslovansko vojsko. Med vojno (1941-1945) je Westnovo podjetje za nemško vojsko izdelovalo stabilizatorje za bombe, oklepne plošče za letala in morske mine, izvajalo pa je tudi popravila avionskih kril in trupov.


TOVARNA EMAJLIRANE POSODE (TEP) – EMO CELJE


Ustanovitelj: Vlada Ljudske republike Slovenije

Predhodnik: Podjetje A. Westen, d. d., Tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode

Dejavnost: Tudi po vojni je ostala glavna dejavnost podjetja proizvodnja emajlirane posode in radiatorjev. V sedemdesetih letih pa so začeli izdelovati tudi kontejnerje za cestni in železniški

prevoz in nato še energetsko opremo (kotle). V okviru TEP oziroma EMA je obstajala tudi orodjarna.

Leto in razlog prenehanja: 1991 – preoblikovanje v holding družb z omejeno odgovornostjo

Westnova tovarna emajlirane posode pred prvo svetovno vojno

7

1957

1984

1919

1925

1963

1953

1966

1981

8

IVAN REBEK, TOVARNA TEHTNIC IN KLJUČAVNIČARSKIH IZDELKOV


Ustanovitelj: Ivan Rebek

Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst tehtnic in ključavničarskih izdelkov ter koncesionirana instalacija vodovodov.

Leto in razlog prenehanja: 1946 – nacionalizacija

LIBELA, INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOMEHANIKE



Predhodnik: Rebekova Tovarna tehtnic in ključavničarskih izdelkov ter Fuchsova Prva jugoslovanska kovinska industrija, d. z o. z., Celje

Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst tehtnic in finomehaničnih izdelkov.

Leto in razlog prenehanja: 1995 – stečaj

Rebekova Tovarna tehtnic na Mariborski cesti pred drugo svetovno vojno

INDUSTRIJA FINOMEHANIČNIH APARATOV (IFA)


Ustanovitelj: Mestni ljudski odbor Celje

Prvotno ime: Strojna finomehanika Celje

Predhodnik : Podjetje IDRO, ki ga je leta 1938 ustanovil Ivan Drofenik.

Dejavnost: Izdelovanje risalnih desk, preciznih finomehaničnih izdelkov in optičnih naprav.

Leto in razlog prenehanja: 1968 – priključitev k Libeli

CINAL, TVORNICA KOVINSKIH PREDMETOV IZ MODERNIH ZLITIN


Ustanovitelj: Josip Kirbiš

Dejavnost: Izdelovanje jedilnega pribora, svinčenih in pločevinastih plomb, klinov za obešanje, kovinskih črnilnikov, kovinskih pepelnikov, možnarjev, karnis itd.

Leto in razlog prenehanja: 1947 – opustitev dejavnosti

PRVA JUGOSLOVANSKA ŽIČNA INDUSTRIJA, D. Z O. Z., CELJE


Ustanovitelja podjetja: Franc Fuchs in Avgust Kregan

Kasnejša lastnica: Frančiška Fuchs

Dejavnost: Izdelovanje žičnih pletenin in predelava pločevine.


A. URABIČ IN DRUG, TOVARNA ZA PREDELAVO ŽELEZA IN ŽICE


Ustanovitelja: Alojz Urabič in Ivan Rischner

Dejavnost: Izdelovanje žičnega pletiva, železnih postelj in omaric, železnih ograj, konstrukcij in perforacija pločevine.


ŽIČNA, TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV, CELJE



Predhodnik: Podjetje Urabič in drug, Tovarna za predelavo železa in žice

Dejavnost: Izdelovanje žičnih izdelkov.

Ostanki nekdanje Fuchsove tovarne žičnih pletenin v Gaberjah

9

1929

1925

1955

1898

1954

1978 1965

1923

1939

1933 1962

10

GOTTFRIED GRADT, PROIZVODNJA MOSTNIH TEHTNIC IN UMETNOSTNO KLJUČAVIČARSTVO


Ustanovitelj: Gottfried Gradt

Predhodnik: Podjetje Heinrich Repitsch´s Nachfolger Gottfried Gradt

Dejavnost: Izdelovanje mostnih tehtnic, ključavničarskih izdelkov in polaganje vodovodnih inštalacij.


»KLIMA«, INDUSTRIJA AEROTERMIČNIH NAPRAV



Prvotno ime podjetja: Kovinsko podjetje »Klima«

Predhodnik: Podjetje Gottfrieda Gradta in obrtna delavnica Antona Planinška

Dejavnost: Izdelava in montaža aerotermičnih in ventilacijskih aparatov ter naprav, klimatskih aparatov in naprav ogrevanja, vodovoda, cevnih mrež, termičnih posod itd.

KNEZ & PACCHIAFFO, TOVARNA ZLATNINE, SREBRNINE IN DRAGULJEV


Ustanovitelji: Brata Ivan in Alojz Knez ter August Pacchiaffo

Kasnejši lastniki: Ivan Knez in Augusta Pacchiaffo

Prejšnje ime podjetja: Pacchiaffo, Knez in drug (Pacchiaffo, Knez & Co.)

Predhodnika: Pacchiaffovo zlatarsko podjetje (ustanovljeno leta 1844) in Knezovo zlatarsko podjetje (ustanovljeno leta 1921).

Dejavnost: Izdelovanje zlatega in srebrnega nakita, srebrne posode, jedilnega pribora in drugih predmetov iz zlata in srebra.

Leto in razlog prenehanja: Deloma leta 1945 z zaplembo deleža Auguste Pacchiaffo, dokončno pa leta 1946 z nacionalizacijo deleža Ivana Kneza.

ZLATARNA CELJE



Predhodniki: Podjetje Knez & Pacchiaffo in Ochsovo ter Štandekarjevo zlatarsko podjetje

Dejavnost: Izdelovanje zlatnine, srebrnine in drugih izdelkov iz dragih kovin. Najbolj je bila Zlatarna Celje znana po svojem unikatnem nakitu.


AUREA


Ustanovitelj: Ljudski odbor mestne občine Celje

Dejavnost: Izdelovanje bižuterije, značk ter raznih kovinskih predmetov široke potrošnje.


Tovarniška zgradba zlatarskega podjetja Knez & Pacchiaffo v Gaberjah pred drugo svetovno vojno

ZLATARKA


Ustanovitelji: Delniška družba iz Zagreba, ki so jo ustanovile Ljubljanska kreditna banka, Prva hrvatska štedionica in neka francoska banka.

Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst nakita in okraskov iz žlahtnih kovin.

Leto in razlog prenehanja: V dvajsetih letih – opustitev dejavnosti

11

1960

1987

1935 1940

1928

1961

1987 1976

1984

1930

12

PODJETJA KEMIČNE INDUSTRIJE

MESTNA PLINARNA CELJE


Ustanovitelj: Neka dunajska trgovska družba

Kasnejši lastnik: Mestna občina Celje

Dejavnost: Destilacija premoga za pridobivanje plina za razsvetljavo in za gospodinjstva in pridobivanje koksa ter katrana.

RUDOLF COSTA – KUHN, KERTZEN UND SEIFENFABRIK, UNTER KŐTTING


Ustanovitelj: Josef Costa

Kasnejši lastnik: Rudolf Costa-Kuhn

Prejšnje ime podjetja: Seifensiederei und Farbenhandlung

Predhodnik: Obrtna delavnica za izdelovanje mila in sveč, ki se omenja že leta 1835.

Dejavnost: Izdelovanje mila in sveč.


CELJSKA MILARNA HUBERTUS, D. Z O. Z.


Ustanovitelji: Ivo Čater, Terezija Čater in Friderik Vivod

Predhodnik: Podjetje Rudolfa Costa – Kuhna

Kasnejša lastnika: Ivo in Terezija Čater

Dejavnost: Izdelovanje mila, pralnih praškov in glicerina.

Leto in razlog prenehanja: 1941 – nemški okupator podjetje zapleni.

PERSIL, D. Z O. Z.


Ustanovitelj: Tvrdki Viljem Brauns, Tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje in »Persil« – Henkel & Voith, Gesellschaft m. b. H., Wien.

Dejavnost: Proizvodnja pralnih praškov (pralni prašek »Persil«) in čistilnih sredstev.


GARKON, TVORNICA KEMIKALIJ, D. Z O. Z.


Ustanovitelj: Franc Turnšek

Dejavnost: Izdelovanje kemikalij za kožne bolezni domačih živali, sredstev za uničevanje ščurkov in proizvoda »Garkon« za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju ter trti.


PYROTA, PRVI JUGOSLOVANSKI PIROTEHNIČNI LABORATORIJ


Ustanovitelj: Janko Bovha

Dejavnost: Izdelovanje smolnatih plamenic, božičnih čudežnih svečic, raket, kemikalij za bengalski ogenj, šaljivih igrač itd.

Leto in razlog prenehanja: 1941 – okupacija

Veduta celjske mestne plinarne na Otoku iz let pred prvo svetovno vojno

13

1932

1917

1939

1939

1936 1925

1934

14

VILJEM BRAUNS, TOVARNA ANILINSKIH BARV IN KEMIČNIH IZDELKOV


Ustanovitelj: Tvrdka Viljem Brauns iz Liberca na Češkem.

Kasnejši lastniki: Johannes Lampe, Erich Lampe, Martha Lampe, Margarethe Johanna Lampe in Friedrich Lampe

Dejavnost: Izdelovanje anilinskih, strupa prostih barv za gospodinjstvo in gospodarstvo, karbon papirja, indiga in trakov za pisalne stroje.


AERO CELJE



Prvotno ime: Tovarna tekstilnih barv, Celje

Predhodnik: Viljem Brauns, Tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov

Dejavnost: Sprva je podjetje izdelovalo tekstilne barve za barvanje obleke in karbon papir. Kasneje je predmet poslovanja podjetje razširilo in je začelo izdelovati trakove za pisalne stroje, indigo papir, karbon papir, oljnate, akvarelne in tempera barve, črnila, razna lepila, lepilne trakove (selotejp), »Jasnit papir«, paleniziran papir itd. V okviru Aera je bil do leta 1990 tudi obrat grafike (TOZD Grafika).

TOVARNA ORGANSKIH BARVIL (TOB)


Ustanovitelj: Vlada ljudske republike Slovenije

Dejavnost: Proizvodnja vseh vrst organskih barvil.

Leto in razlog prenehanja: 1961 – združitev s Cinkarno

SCHIMMEL & CO., D. Z O. Z.


Ustanovitelja: Firma Schimmel & Co. iz Miltitza pri Leipzigu in celjski lekarnar Vojko Arko

Dejavnost: Pridobivanje eteričnih olj, naravnih in umetnih dišečih snovi, sadnih arom in esenc.


ETOL, TOVARNA ESENC IN ETERIČNIH OLJ



Prejšnje ime: Tovarna eteričnih olj Etol, Celje

Predhodnik: Podjetje Schimmel & Co., d. z o. z.

Dejavnost: Pridobivanje eteričnih olj, esenc, ekstraktov, arom, naravnih in umetnih dišečih snovi.

TOVARNA ZA PROIZVODNJO KEMIČNIH IZDELKOV



Predhodnik: Predvojno podjetje Metalno akcijonarsko društvo, a. d.

Dejavnost: Proizvodnja modre galice, umetnih gnojil in drugih kemičnih proizvodov.

Leto in razlog prenehanja: 1953 – združitev s Cinkarno

Tovarna organskih barvil v Čretu v začetku petdesetih let 20. stoletja

Tovarniško poslopje podjetja Schimmel & Co. v Ipavčevi ulici pred drugo svetovno vojno

FRANC ČUK, TVORNICA BARV, CELJE–DOMŽALE


Ustanovitelj: Franc Čuk

Dejavnost: Izdelovanje lakastih barv.


15

1939

1951

1981

1954

1955

1941 1935

1958

1984 1950

16

PODJETJA TEKSTILNE INDUSTRIJE

»METKA«, MEHANIČNA TKALNICA, D. Z O. Z.


Ustanovitelj: Henrik Weinberger

Dejavnost: Tkanje popelinov za srajce, damastov za prte in inletov za posteljno perilo.

Leto in razlog prenehanja: 1946 – darilna pogodba

»METKA«, TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE



Prejšnje ime: Mehanična tkalnica »Metka«, Celje

Predhodnika: Weinbergerjevo podjetje »Metka«, Mehanična tkalnica, d. z o. z. in Celjska tekstilna tovarna Bergmann in drug.

Dejavnost: Od ustanovitve pa do začetka petdesetih let je podjetje izdelovalo predvsem hlačevino, kasneje pa je začelo izdelovati tudi vse tiste izdelke, ki sta jih že pred vojno izdelovali Weinbergerjeva »Metka« in Bergmannova Celjska tekstilna tovarna.


CELJSKA TEKSTILNA TOVARNA BERGMANN IN DRUG


Ustanovitelja: Max in dr. Walter Bergmann iz Češke (Sudetov)

Dejavnost: Izdelovanje hlačevine iz bombažnega prediva, volnene preje in razne vrste flanele.


»ELKA«, TEKSTILNA TOVARNA, CELJE


Ustanovitelj: Leo Kudiš

Kasnejša lastnika: Leo Kudiš in Franc Dobovičnik

Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst bombažnih tkanin, oksfordov, touringov, flanele in barhenda za obleke ter različne izdelke za perilo.


Weinbergerjeva tkalnica »Metka«

INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV, PETER MAJDIČ, D. Z O. Z., ŠKOFJA VAS


Ustanovitelj: Peter Majdič

Kasnejša lastnika: Drago in Deša Paljaga (roj. Majdič)

Dejavnost: Izdelovanje volnene preje in tkanje volnenih odej, sukna in lodna.

Leto in razlog prenehanja: 1946 – darilna pogodba

STERMECKI IN DRUG, TOVARNA PERILA IN OBLEK


Ustanovitelj: Rudolf Stermecki

Dejavnost: Izdelovanje oblek in perila.

Leto in razlog prenehanja: 1941 – nemški okupator podjetje zapleni

TOVARNA VOLNENIH ODEJ (TVO), ŠKOFJA VAS



Predhodnik: Industrija volnenih izdelkov, Peter Majdič, d. z o. z., Škofja vas

Dejavnost: Izdelovanje volnene preje in tkanje volnenih odej.


17

1965

1984

1934

19841942

1935

1958

1986

1939

18

LANG UND LICHTENŐCKER, WÄSCHE FABRIK »HIDO«, FILIALBETRIEB CILLI


Ustanovitelj: Avstrijska firma Wäsche Fabrik »Hido«, Lang und Lichtenöcker

Dejavnost: Izdelovanje perila.


OBERBAUER & CO., GUMMIWARENFABRIKEN, WIEN-CILLI


Ustanovitelj: Dunajska firma Oberbauer & Co.

Dejavnost: Izdelovanje gumijastih izdelkov za obleke in steznike.


TOVARNA MODNE KONFEKCIJE, TOPER, CELJE



Prejšnja imena: Celjska tovarna perila, Tovarna perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin.

Predhodnika: Podjetji Oberbauer & Co. in Lang und Lichtenöcker, Wäsche Fabrik »Hido«

Dejavnost: Izdelovanje ženskega in moškega perila, vseh vrst tekstilne konfekcije, športne konfekcije, vetrovk, športne opreme in zaščitnih delovnih oblek.


ELEGANT, CELJE, PODJETJE ZA TEŽKO KONFEKCIJO


Ustanovitelj: Občinski ljudski odbor Celje

Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst konfekcije in zaščitnih oblačil.

Leto in razlog prenehanja: 1973 – priključitev k Topru

VRVICA, TOVARNA TRAKOV IN OKRASKOV, CELJE



Predhodnik: Predvojno podjetje Antona Misleja »AMI«

Dejavnost: Izdelovanje bleščic, trakov in okraskov za narodne noše.

19

1985

1963

1944

1944

1946

1963

1953 1978

20

PODJETJA ŽIVILSKE INDUSTRIJE

PETER MAJDIČ, PRVI AVSTROOGRSKI POPOLNO AVTOMATIČNI PARNI IN TURBINSKI MLIN, SPODNJA HUDINJA


Ustanovitelj: Peter Majdič

Predhodnik: Mlin na Hudinji se omenja že v 15. stoletju in je bil znan kot »hrvaški mlin«. V industrijski obrat se je začel razvijati po letu 1853, ko ga je kupil Švicar Adolf Naeff, ki ga je moderniziral. Ta je leta 1868 skupaj z Adolfom Lutzem ustanovil firmo Kunstműhle von Cilli, Lutz & Naeff. Od njiju je mlin leta 1888 kupil Peter Majdič iz Kranja, ki ga je še nadalje moderniziral, tako da je postal eden največjih in najmodernejših mlinov v vsej Avstro-Ogrski.

Dejavnost: Mletje žita in prodaja mlevskih izdelkov.


PRVI MESTNI MLIN, CELJE (ERSTE STADTMŰHLE, CILLI)


Ustanovitelji: Josef Lenko, Franz Matheis, Richard Mihelčič, Johann Jeschounig in Julius Rakusch

Kasnejša lastnika: inž. Daniel Rakusch in Willy Rakusch



JOŠTOV MLIN V MEDLOGU


Ustanovitelj: Anton Jošt

Kasnejša lastnika: Mihael in Melhior Jošt

Predhodnik: Mlin na Ložnici se kot »grajski mlin« omenja že v 15. stoletju. V industrijski obrat se je razvil šele po letu 1925, ko ga je prevzel Mihael Jošt, ki je začel z njegovo prenovo in ga moderniziral. Po požaru, ki je mlin prizadejal leta 1931, je zgradil novo poslopje.



Majdičev mlin na Spodnji Hudinji leta 1898

Joštov mlin v Medlogu v letih pred drugo svetovno vojno

MLINSKO PODJETJE, CELJE


Ustanovitelj: Glavna direkcija prehrambene industrije LRS

Predhodnik: Joštov mlin v Medlogu


Leto in razlog prenehanja: 1958 – združitev s podjetjem »Žitar«, Celje

TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE »VELEŽITAR«, CELJE

Leto in način ustanovitve: 1958 – z združitvijo Mlinskega podjetja, Celje in podjetja »Žitar«, Celje

Prejšnje ime: Trgovsko in proizvodno podjetje »Žitar-Mlinar«, Celje

Dejavnost: Mletje žita in peka kruha.

Leto in razlog prenehanja: 1968 – priključitev podjetju »Merx«, Celje

21

1910

1917

1956

1965

22

ROBERT DIEHL, VELEŽGANJARNA, CELJE


Ustanovitelj: Robert Diehl

Dejavnost: Žganjarna, destilacija ruma in likerjev in izdelovanje brezalkoholnih pijač.


F. S. LUKAS, ŽGANJARNA, TOVARNA LIKERJEV IN INDUSTRIJA SADNIH SOKOV


Ustanovitelj: Fran Lukas

Dejavnost: Izdelovanje grenčice »Adam« in žganih ter brezalkoholnih pijač.


JOSIP KIRBIŠ, PARNA STROJNA PEKARNA, CELJE



Dejavnost: Peka kruha in peciva (keksov in vafeljnov).

Leto in razlog prenehanja: 1941 – nemška okupacija

JOSIP KIRBIŠ, CELJSKA TOVARNA KVASA IN SLADOV – CELJE



Dejavnost: Izdelovanje kvasa za kruh, primaslada, sladne moke in sladnih ekstraktov.


»ORASIJA«, D. Z O. Z. V CELJU


Ustanovitelja: Anton Fazarinc in Karol Mantel

Dejavnost: Izdelovanje bonbonov, čokolade in kanditov.

Leto in razlog prenehanja: 1946- nacionalizacija

SANTALLER SŰSSMOSTKELTEREI, K. G., KARSTEDT & COMP., CILLI


Ustanovitelj: Herbert Karstedt

Dejavnost: Predelava sadja in izdelovanje sadnih sokov in marmelade.


TOVARNA SADNIH SOKOV IN MARMELADE



Kasnejše ime: Celeia Sad

Predhodnik: Podjetje Santaller Sűssmostkelterei, K.G. Karstedt & Comp., Cilli

Dejavnost: Predelava sadja v sadne sokove, marmelado in džeme, predelava sočivja, destilacija žganja in izdelava močnih alkoholnih pijač.

Leto in razlog prenehanja: 1957 – likvidacija

MESNINE CELJE



Predhodnik: Klavnica Celje

Kasnejše imetja: Celjske mesnine, d. d.

Dejavnost: Odkup in klanje živine ter predelava mesa v mesne izdelke.

23

1924 1938

1925

1939

1934

1938

1955

1961

1943

1934

24

PODJETJA LESNE INDUSTRIJE

A. J. DI CENTA, PARQUETTEN-FOURNIER & AMERIKANISCHEN HOLZSTIFTEN- FABRIK


Ustanovitelj: Jacob di Centa

Dejavnost: Žaganje lesa in izdelovanje parketa.


F. & W. JARMER, DAMPFSÄGE, BAU – UND SCHNITT HOLZ – HANDLUNG, CILLI


Ustanovitelja: Fritz in Wilhelm Jarmer

Predhodnik: Podjetje Brüder Jarmer, ki sta ga leta 1896 ustanovila Josef in Anton Jarmer.

Dejavnost: Rezanje okroglega lesa.


PRVA JUGOSLOVANSKA LESNA INDUSTRIJA, D. Z O. Z.


Ustanovitelji: Karl Teppey, Richard Teppey, Rudolf Gallent, Frida Gallent in Martina Gubo

Predhodnik: Lesno podjetje, ki ga je leta 1892 ustanovil Karl Teppey.

Prejšnje ime: Karl Teppey, steiermärkische Holzindustriegesellschaft mit beschräkter Haftung



IVO ČATER, PARNA ŽAGA – IZDELOVANJE LESNIH PROIZVODOV, CELJE


Ustanovitelj: Ivo Čater



BLAŽ SODIN, PARNA ŽAGA, CELJE


Ustanovitelj: Blaž Sodin

Dejavnost: Žaganje okroglega lesa.


TEHARSKA LESNA INDUSTRIJA , D. Z O. Z. , TEHARJE PRI CELJU


Kasnejše ime: Lesna industrija in tovarna stolov, Teharje

Lastnika: Todor Lazarević in Predrag Popić

Dejavnost: Izdelovanje stolov in drugih lesnih izdelkov.


UDRUŽENE TVORNICE ŠTAPOVA I BIČALICA, ZAGRAD PRI CELJU


Ustanovitelji: Slavko Tomljenović, Josip Kvača in Fořt Pavla

Kasnejši lastnik: Anton Mengr

Dejavnost: Izdelovanje bičev, palic in otepačev.

Leto in razlog prenehanja: 1941 – zaplemba nemškega okupatorja

25

1891

1933

1938

1931

1924

1936

1922

26

LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT (LIK) SAVINJA, CELJE



Prejšnji imeni podjetja: Lesno industrijsko podjetje (LIP), Celje in »Savinja«, lesna industrija, Celje

Predhodniki: Čatrova žaga na Spodnji Hudinji, Borlakova žaga v Sv. Juriju pri Celju, Tovarna stolov na Teharjah, Gumzejeva tovarna sodov v Medlogu in Magerlejevo lesno podjetje v Poljčanah

Dejavnost: Rezanje okroglega lesa, izdelovanje furnirja, sodov in pohištva.

Leto in razlog prenehanja: 1987 – likvidacija podjetja

FRANJO VEHOVAR, TOVARNA POHIŠTVA, STAVBNO MIZARSTVO


Ustanovitelj: Franjo Vehovar

Dejavnost: Izdelovanje pohištva (spalnic, kuhinj, dnevnih sob) in stavbnega pohištva.


POHIŠTVO CELJE



Prejšnje ime: Tovarna pohištva Celje

Predhodnik: Mizarsko podjetje Franja Vehovarja

Dejavnost: Izdelovanje pohištva.

Leto in razlog prenehanja: 2000 – prenos sedeža podjetja v Ljubljano

LEO KLANČNIK, TOVARNA OVOJNEGA PAPIRJA – LESNA INDUSTRIJA, VIŠNJA VAS


Ustanovitelj: Moritz Stallner

Kasnejši lastnik: Leopold Klančnik

Dejavnost: Izdelovanje ovojnega filament papirja in žaganje okroglega lesa.


TOVARNA PAPIRJA IN LEPENKE, VIŠNJA VAS


Ustanovitelj: Krajevni ljudski odbor Višnja vas

Prejšnje ime: Papirnica in lesnopredelovalna industrija, Višnja vas

Predhodnik: Klančnikovo podjetje za izdelovanje ovojnega papirja

Dejavnost: Izdelovanje ovojnega filament papirja in zabojev ter rezanje okroglega lesa.

Leto in razlog prenehanja: 1961 – pripojitev k LIK Savinja.

Vehovarjevo mizarsko podjetje ob Kersnikovi ulici

27

1939 1956

1953

1984

1954

1963

1978 1980

1931

28

PODJETJA GRADBENE INDUSTRIJE

ZIEGELWERK CILLI, ED. UNGER -ULLMANN (CELJSKA OPEKARNA, ED. UNGER – ULLMANN)


Ustanovitelj: Edmund Unger – Ullmann

Prejšnji lastniki: Od prve omembe opekarne pod Golovcem v župnijskem urbarju leta 1542 pa do začetka 19. stoletja je bilo njen lastnik mesto Celje. V začetku 19. stoletja preide v zasebno last in se izmenja vrsta lastnikov. Preden je v letih 1904/1905 njen lastnik postal Edmund Unger -Ullmann, je bila opekarna v lasti gradbenih podjetnikov inž. Friedricha Wehrhana in inž. Wilhelma Lindauerja.

Dejavnost: Izdelovanje zidne in strešne opeke.


FRANC SODIN, TOVARNA OPEKE, LJUBEČNA PRI CELJU


Ustanovitelj: Franc Sodin

Kasnejši lastnik: Stanko Sodin

Predhodnik: Koželjeva opekarna, ki se prvič omenja že leta 1752.

Dejavnost: Izdelovanje zidne opeke in strešne opeke.


CELJSKE OPEKARNE



Predhodniki: Celjska opekarna inž. Unger – Ullmann, Sodinova opekarna na Ljubečni, Čatrova opekarna v Bukovžlaku in opekarna Leona Treppa v Brežicah


Leto in razlog prenehanja: 1952 – likvidacija

CELJSKA OPEKARNA



Predhodnik: Predvojna opekarna Edmunda Unger – Ullmanna


Leto in razlog prenehanja: 1970 – priključitev k Opekarni Ljubečna

Nekdanja Čatrova opekarna v Bukovžlaku

PRVA JUGOSLOVANSKA ŠAMOTNA TOVARNA, D. Z O. Z., ŠTORE


Ustanovitelj: Karl Pertinač in Peter Majdič

Kasnejši lastniki: Peter Majdič in njegova hči Ruša Kunej

Predhodnik: Podjetje Kvarcitna in šamotna opekarna v Štorah (Quarz und Chamotte Ziegelei in Štore), ki ga je že leta 1879 ustanovil grof Max Montecuccoli.

Prejšnje ime: Fabrika za šamotno opeko in šamotno moko, Karl Pertinač, Štore

Dejavnost: Izdelovanje šamotne opeke in šamotne malte.

Leto in razlog prenehanja: Leta 1945 je bilo podjetje zaplenjeno, naslednje leto pa ustanovljeno kot državno podjetje, ki pa je bilo leta 1948 ukinjeno in je postalo obrat Železarne Štore.

OPEKARNA LJUBEČNA


Ustanovitelj: Okrajni ljudski odbor Celje-okolica

Predhodnik: Sodinova opekarna na Ljubečni in Čatrova opekarna v Bukovžlaku

Prejšnje ime: Opekarna Ljubečna-Bukovžlak

Kasnejše ime: Ljubečna Celje, Industrija keramičnih kislinoodpornih ploščic in opečnih izdelkov

Dejavnost: Izdelovanje zidne in strešne opeke ter keramičnih kislinoodpornih keramičnih ploščic.

29

1945

1981

1960

1964

1938

1944

30

APNENIK, D. Z O. Z. V ZAGRADU PRI CELJU


Ustanovitelj: Anton Zeischegg

Kasnejši lastnik: Tvornica za dušik, d. d., Ruše

Predhodnik: Apnenica Oskarja Humpoletza v Zagradu pri Celju (Oskar Humpoletz, Kalkwerke)

Dejavnost: Pridobivanje apnenca in žganje apna.


APNENIK PEČOVNIK



Predhodnik: Predvojno podjetje Apnenik, d. z o. z., Zagrad pri Celju, ki je bilo po vojni zaplenjeno in je bilo do leta 1952 obrat Tovarne dušika iz Ruš.

Dejavnost: Žganje apna in izdelovanje gramoza.

Leto in razlog prenehanja: 1973 – pripojitev k podjetju Ceste in kanalizacija, Celje

K. JEZERNIK & CO., PODJETJE ZA IZDELOVANJE CEMENTNEGA BLAGA


Ustanovitelj: Karol Jezernik in Leopold Weixler

Dejavnost: Izdelovanje in prodaja cementnih izdelkov.

Leto in razlog prenehanja: 1934 – razdružitev družbe

Naslednik: Podjetje Jezernik Karol, Izdelovanje in prodaja cementnih izdelkov, Celje

KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA V CELJU


Ustanovitelji: Robert Diehl, Anton Kolenc in Franc Strupi

Predhodnik: Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba, Robert Diehl & Comp., ki je bila ustanovljena že leta 1906.

Dejavnost: Klesanje in rezanje kamna ter izdelovanje nagrobnih spomenikov in drugih izdelkov iz kamna.


KONRAD GOLOGRANC, STAVBENIK

Leto ustanovitve: Okrog 1887

Ustanovitelj: Ferdinand Gologranc

Kasnejši lastnik: Konrad Gologranc

Dejavnost: Izvajanje gradbenih del.


VINKO KUKOVEC, STAVBENI PODJETNIK IN TESARSKI MOJSTER, LAVA PRI CELJU


Ustanovitelj: Vinko Kukovec

Kasnejši lastnik: Slavko Kukovec

Dejavnost: Izvajanje stavbnih del. Podjetje je imelo tudi lastno žago za razrez okroglega lesa.


KAROL JEZERNIK, ARHITEKT IN MESTNI STAVBENIK


Ustanovitelj: Karol Jezernik

Dejavnost: Gradnja stavb, cest, mostov, jezov in vodnih naprav.


ALOJZ KALIŠNIK, MESTNI STAVBENIK


Ustanovitelj: Alojz Kališnik

Dejavnost: Izvajanje stavbnih del.


Apnenice podjetja Apnenik Celje v Zagradu pred drugo svetovno vojno

31

1924 1962

1929

1937

1925

1929

1936

1924

1918

32

FRANJO NERAD, GRADBENO PODJETJE


Ustanovitelj: Franjo Nerad

Dejavnost: Izvajanje stavbnih del.


»GRADITELJ«, SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, CELJE




Leto in razlog prenehanja: 1958 – vključitev v novoustanovljeno gradbeno podjetje »Ingrad«, Celje

»BETON«, SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE , CELJE




Leto in razlog prenehanja: 1958 – vključitev v novoustanovljeno gradbeno podjetje »Ingrad«, Celje

GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »INGRAD«, CELJE


Predhodniki: Podjetje je nastalo z združitvijo naslednjih gradbenih podjetij: »Graditelj«, Celje, »Beton«, Celje, »Savingrad«, Celje, »Stavbenik«, Celje, Gradbeno podjetje Slovenske Konjice in podjetje Cementnine, Celje

Dejavnost: Izvajanje gradbenih del in izdelovanje betonskih izdelkov.


GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »GRADIS«


Ustanovitelj: Narodna Vlada Federalne Slovenije

Kasnejše ime: Gradbeno industrijsko podjetje, »Gradis«, Ljubljana, TOZD Gradbena enota Celje


33

1920

1953

1959 1987

19521979

1950

34

CELJSKI TISK (CETIS)

Leto ustanovitve: 1958 z združitvijo Celjske tiskarne in Celjskega tednika

Kasnejše ime: Cetis Celje (od leta 1970)

Dejavnost: Tiskanje knjig in raznih tiskovin.

Leto in razlog prenehanja: 1972 – združitev z Aerom Celje

GRAFIČNA PODJETJA

TISKARNA BRATA RODE & MARTINČIČ, CELJE


Ustanovitelji: Adolf Rode, Anton Rode in Ivan Martinčič

Dejavnost: Tiskanje raznih tiskovin (predvsem za obrtnike in trgovce) in izdelovanje gumijastih štampiljk, faksimilov in pečatov.


VEREINSBUCHDRUKEREI CELEJA, CILLI (DRUŠTVENA TISKARNA CELEJA, CELJE)


Ustanovitelji: Julius Rakusch, Karl Traun, Josef König, Josef Jarmer in dr. Josef Kovatschitsch

Predhodnik: Tiskarna Johanna Rakuscha

Dejavnost: Tiskanje raznih tiskovin za urade in celjske nemške trgovce. S svojimi tiski je tiskarna oskrbovala tudi banatske Nemce.


TISKARNA DRAGOTINA HRIBARJA, CELJE


Ustanovitelj: Dragotin Hribar

Dejavnost: Opravljanje tiskarskih in knjigoveških del. Tiskala je razne slovenske gospodarske spise in izdajala politične in strokovne periodične publikacije, med drugim tudi politični list »Domovina«.

Leto in razlog prenehanja: 1902 – Hribar se je preselil v Ljubljano, njegovo tiskarno pa je prevzela Zveza slovenskih posojilnic v Celju.

ZVEZNA TISKARNA V CELJU


Ustanovitelj: Zveza slovenskih posojilnic, Celje

Predhodnik: Tiskarna, Dragotin Hribar, Celje

Dejavnost: Tiskanje vseh vrst časopisov, brošur, knjig in raznih tiskovin za urade, šole, denarne zavode, obrtnike in trgovce.


Zgradba Mohorjeve družbe in njene tiskarne v Prešernovi ulici pred drugo svetovno vojno

MOHORJEVA TISKARNA, D. Z O. Z. V CELJU


Ustanovitelj: Tiskarno je ustanovila Družba sv. Mohorja. Do konca prve svetovne vojne je bila v Celovcu, od koder se je med boji za slovensko Koroško umaknila najprej na Prevalje, od tam pa se je leta 1927 preselila v Celje.

Prejšnje ime: Mohorjeva tiskarna v Celju, registrirana zadruga z omejeno zavezo



CELJSKA TISKARNA



Predhodnik: Mohorjeva tiskarna


Leto in razlog prenehanja: 1958 – združitev s Celjskim tednikom v podjetje »Celjski tisk«

35

1919

1920

1898

1939

1953 19XX

1939

1951

K izdaji kataloga so prispevali:

d.o.o.

Trgovska pisarnaIpav~eva 11, 3000 Celje

Brane Ternov{ek s.p.Tel.: 041 673-320, E-po{ta: trgovska.pisarna @siol.netPodjetni{ko svetovanje za trgovino in sodno izvedeni{tvo

LOGOTIPI IN PODOBE CELJSKIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ

Razstava v Zgodovinskem arhivu Celje

30. 09. 2004 – 15. 12. 2004

Izdal in založil:

ZGODOVINSKI ARHIV CELJE

(zanj Bojan Cvelfar)

Besedilo in avtor razstave

DR. MILKO MIKOLA

Oblikovanje kataloga in razstave

TRIARTES – JOŽE DOMJAN

Lektor

ANTON ŠEPETAVC

Tisk

ČETISK d.o.o.

Naklada

400 izvodov

Documents

CELJSKIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ - ZAC