CM Celje Glasilo junij 2010

2/10

Številka 2, junij 2010

Interni časopis družbe CM Celje

Novice

Poslovni cilji dobro zastavljeni, a bo njihovo doseganje zaradi recesije velik izziv

Nova notranja organizacijadružbe CM Celje, d. d.

Trije znaki kakovosti v graditeljstvuza leto 2010 podeljeni naši družbi

2

1

Vsebina

Vsebina

Tudi vremenske razmere krojijo našo realizacijo


Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d.

Trije znaki kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 podeljeni naši družbi

Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo zakonska obveza ali interes delodajalca

Inovacije – poslovna priložnost

Linija za proizvodnjo tolčenca v separaciji kamnoloma Velika Pirešica

Z razvojem inovativnih pristopov reciklaže gradbenih materialov do evropskih sredstev

Dan odprtih vrat obrata asfalt kamnolom v Veliki Pirešici

Predstavitev družbe Tehnoing inženiring, d. o. o.

Proprio – 1. mednarodni sejem nepremičnin in investicij

Termalni center Benedikt

CM Celje smo ljudje

Aktivnosti sindikata

Potepanje po Venezueli

3

4

5

7

8

10

11

12

13

14

15

16

18

22

26

CM Celje NoviceInterni časopis družbe CM CeljeLetnik 3, številka 2, junij 2010

Izdal: CM Celje, d. d.Zanj: Marjan Vengust, predsednik upravnega odboraUrednica: Urška PernovšekProdukcija, prelom in priprava za tisk: Celuks, Podoba

Tisk: Grafika GracerJezikovni pregled: Breda MundaNaklada: 1400Fotografije: arhiv CM Celje, osebni arhiv zaposlenih

stran

3

2 Uvodnik

Tudi vremenske razmere krojijo našo realizacijo

V teh zaostrenih razmerah gospodarjenja je naša naloga skrbno ravnanje s

stroški in optimalno izkoriščanje lastnih kapacitet. Z uvedbo novega infor-

macijskega sistema v delniški družbi nam je omogočeno sprotno spremljanje

fizičnih kazalnikov porabe materiala in delovnih ur. V celotnem poslovnem

sistemu moramo uvesti spremljavo fizičnih kazalnikov in temu prirediti

tudi nagrajevanje. Še pred počitnicami moramo pripraviti poslovni načrt do

septembra in predvidevanja do konca leta. Delovne sredine, ki ne dosegajo

pričakovanih rezultatov, moramo učinkovito sanirati in neperspektivne tudi

izločiti. Prizadevati si moramo, da zaloge v doglednem času odprodamo.

Možnosti za razvoj vidimo tudi v inovativni dejavnosti, ki jo spodbuja in finan-

cira Evropska unija. To je priložnost za naše inženirje, terja pa dodatne napore

vseh nas. Upam, da jih bomo zmogli. Tudi likvidnostni položaj ni lahek, zato

smo uvedli dodatno planiranje prilivov in odlivov. Hitreje moramo reševati

zahtevke do naših kupcev in pravočasno pripraviti ustrezno obračunsko

dokumentacijo.

Leto 2010 je eno najtežjih v zadnjih petnajstih letih, seveda pa še zdaleč ni

neizhodno. Od strokovnih služb zahteva več medsebojne komunikacije in po-

vezovalnega učinkovitega sodelovanja. Kot predsednik upravnega odbora zahtevam in želim od svojih sodelavcev argumenti-

rane in usklajene poslovne odločitve. Energijo moramo usmeriti v iskanje in realizacijo marketinških aktivnosti in nikakor ne v

iskanju medsebojnih notranjih nesoglasij. Sodelovanje in iskanje dobrih rešitev bo omogočilo, da poslovni sistem realizira za-

stavljene cilje. Časa bo dovolj, drži pa teza, da bo za dosego enakih ciljev treba vložiti bistveno več energije – skupaj jo imamo!

Marjan Vengust,

predsednik upravnega odbora

TUDI VREMENSKE RAZMERE KROJIJO NAŠO REALIZACIJO

Kot da zmanjševanje investicij in napovedi, da bo to leto še težje kot preteklo, niso dovolj, nam gradbe-nikom ni naklonjeno niti vreme. Dolga zima in precej deževna pomlad sta pripomogla, da smo v prvih petih mesecih realizirali manj, kot smo načrtovali. Vse pogosteje se soočamo tudi z licitacijami, kjer so ponekod ponudbene cene prepolovljene, in to v času, ko so cene surovin (jeklo, bitumen, cement itn.) v porastu. Taka raven cen, ki ne pokriva stroškov materiala in dela, napoveduje slabše poslovne rezultate.

4

3


POSLOVNI CILJI DOBRO ZASTAVLJENI, A BO NJIHOVO DOSEGANJE ZARADI RECESIJE VELIK IZZIV

Gospodarska kriza še ne pojenja, zato smo se v Skupini CM Celje na rednih letnih strateških konferencah še bolj skrbno lotili postavljanja ciljev in vizije za leto 2010 ter izhodišč za Po-slovno-strateški načrt Skupine CM Celje za obdobje 2010–2015. Dodatno smo letos z vodstvenim kadrom Skupine CM Celje izvedli letne razgovore, ki so bili zelo pozitivno sprejeti.

Iz ocene stanja v gradbeništvu za leto 2009 izhaja, da je celotna gradbena dejavnost upadla za 20,8% glede na predhodno leto. Avtocestni program se zaključuje, drugi programi (energetika, varstvo okolja, žele-znica, 3. razvojna os) pa ne prinašajo toli-ko novih del, da bi bili v porastu (padec za 18,6%). Gospodarstvo nekoliko manj inve-stira v nove industrijske in poslovne kapaci-tete. Beležimo tudi padec prodaje stanovanj in poslovnih prostorov, nepremičninski pro-jekti so upočasnjeni. Zmanjšane pa so bile tudi kreditne aktivnosti bank.

Napovedi za leto 2010 prav tako niso spod-budne, gospodarska kriza se nadaljuje, ZGIGM pa ocenjuje ponoven padec gradbe-ne aktivnosti za pribl. 15 % glede na predho-dno leto na vseh segmentih gradnje.

Da bi se v Skupini CM Celje dobro pripravili na težko poslovno leto 2010, smo letos še posebno skrbno pristopili k izvedbi rednih Letnih strateških konferenc ter prvič izvedli letne razgovore z vodstvenim kadrom.

Letni razgovori – dobro sprejeta novostLetne razgovore smo uvedli, saj se zaveda-mo, da so ravno kadri ključnega pomena za ohranjanje in krepitev položaja skupine na trgu. Odziv sodelavcev je bil zelo pozitiven.

Na letnih razgovorih smo sicer obravnavali:ocenitev uspešnosti v preteklem obdo-•bju,učinkovitost osebnega dela in celotne •organizacijske enote,aktivnosti na področju prenove infor-•macijskega sistema in dokumentacije ISO,ukrepe racionalizacije stroškov poslo-•vanja,izhodišča za pripravo ciljev in vizije za •leto 2010 za OE,izhodišča za poslovno-strateški načrt •2010–2015,novi razvojni projekti,•izobraževanje in osebni razvoj.•

Namen rednih letnih razgovorov:a) Dati zaposlenim možnost, da izrazijo

svoja mnenja, zamisli in jim tako omo-gočiti, da dvignejo svojo uspešnost.

b) Dati vodjem možnost, da bolje spozna-jo svoje sodelavce in jim tako omogo-čiti, da jih lažje vodijo in usmerjajo.

c) Omogočiti kadrovski službi, da lažje in bolje izvaja kadrovsko politiko. Pri-dobiti dodatne podatke o interesnih področjih zaposlenih, njihovih želja in pripravljenosti za izobraževanje, osebni razvoj, organizacijske sposob-nosti in napredovanje.

d) Povečati kakovost dela zaposlenih in dvigniti raven komuniciranja, medse-bojnih odnosov, zadovoljstva zaposle-nih in lojalnosti do podjetja.

Na rednih Letnih strateških konferencah o poslovnih ciljihV začetku leta smo izvedli Letne strateške konference za družbe v Skupini CM Celje. Cilj Letnih strateških konferenc je bil pripra-va izhodišč in ciljev za Poslovni načrt za leto 2010 ter priprava vizije za Poslovno-strate-ški načrt za obdobje 2010–2015 za Skupino CM Celje.

Obravnavali smo naslednje teme:ocena uresničevanj strategije in ciljev •za preteklo leto,razvojne usmeritve in vizija Skupine •CM Celje (izhodišča za pripravo Po-slovnega načrta za leto 2010),izhodišča in vizija za pripravo Poslov-•no-strateškega načrta za obdobje 2010–2015 za Skupino CM Celje,ocena tržnih priložnosti, •predstavitev ciljev za tekoče leto,•pristopi trženja,•ocena možnosti usmeritve nabavnih •in prodajnih tokov na domačem trgu, strategija nabave ter ocena nabavnih tokov in nabavnih rizikov,upravljanje s človeškimi viri,•izhodišča in cilji uporabe informacijskih •sistemov in tehnologij,izhodišča in cilji varstva in zdravja de-•

lavcev ter varstva okolja,ukrepi za racionalizacijo poslovanja.•

Iz zaključkov, ki smo jih oblikovali na konfe-rencah, izhaja, da so poslovni cilji za Poslov-ni načrt za leto 2010 in Poslovno-strateški načrt za obdobje 2010–2015 dobro zastavlje-ni. Če se bo gospodarska kriza nadaljevala, bo njihovo doseganje zelo težko, zato bo treba izvajati ukrepe za racionalizacijo stro-škov poslovanja.

Plan realizacije za CM Celje, d. d., za leto 2010 znaša 85,5 milijona evrov. Plan za le-tošnje leto torej ostaja na enaki ravni kot v letu 2009. Plan realizacije za Skupino CM Celje za leto 2010 znaša 131 milijonov evrov. Začrtane cilje na področju proizvodnje v PAK v Veliki Pirešici smo izoblikovali pri:

kamniti agregati: 1.000.000 t,•betoni: 40.000 m• 3,asfaltne mešanice: 180.000 t.•

Aktivnosti bodo usmerjene predvsem v:pridobivanje poslov doma in v tujini,•izvedbo ukrepov za racionalizacijo •stroškov poslovanja,obvladovanje likvidnosti,•dezinvestiranje nepremičnin,•izvedbo nove organizacije •CM Celje, d. d., z veljavnostjo od 15. 4. 2010 naprej,omejitev nabave na nujno potrebno •pod najugodnejšimi pogoji (razširiti krog dobaviteljev) ter dobaviteljem ponuditi kompenzacijo z nepremični-nami,uvedbo računalniškega programa •ORKESTER,koriščenje lastnih kapacitet znotraj •Skupine CM Celje ter optimiranje pro-izvodnega procesa in logistike,koriščenje notranjih rezerv,•pridobitev del v tujini, predvsem na ob-•močju JV Evrope,nove razvojne projekte, •pridobitev nepovratnih sredstev, •vključitev na področje obnovljivih virov •energije ter vuporabo energetskih materialov pri iz-•gradnji gradbenih objektov.

Poslovanje in organizacija

5

Gospodarska kriza in težka likvidnostna si-tuacija, v kateri smo, nas je tudi letos prisi-lila v odločitev, da bomo investicijska vlaga-nja omejili samo na najnujnejša. V realizaciji je postavitev linije za proizvodnjo tolčenca v kamnolomu Velika Pirešica za železniški program.

Na področju racionalizacije poslovanja so bili sprejeti naslednji ukrepi in cilji:

omejitev zaposlovanja, upokojevanje, •prerazporeditve znotraj skupine,omejitev nabav na nujno potrebne pod •najugodnejšimi pogoji,

prioritetno koriščenje lastnih kapacitet •znotraj skupine,optimalna organizacija dela, načrtova-•nje in pristop do izvedbe projektov,tekoče spremljanje rezultatov poslo-•vanja,uveljavljanje zahtevkov,•izdelava pokalkulacij, •uvedba novega informacijskega siste-•ma.

Posebno pozornost bomo namenili tudi nadaljevanju aktivnosti razvojnih projektov doma in v tujini ter pridobivanju evropskih

sredstev. Za uspešno pridobivanje evropskih sredstev bomo izkoristili vse razpoložljive notranje resurse perspektivnih sodelavcev, ki jih imamo v skupini. Prepričani smo, da bomo s timskim delom najboljših sodelavcev pripravili konkurenčne projekte in uspešno pridobili evropska sredstva.

Lena Korber,namestnica predsednika upravnega odbora

Zaradi razmer, ki so prisotne v gradbeni-štvu, ko je tržnih priložnosti vedno manj in je pridobivanje poslov vse težje, se je vod-stvo družbe odločilo, da spremeni notranjo organizacijo tako, da področje komerciale razširi na področje marketing in mu da izvr-šilno funkcijo.

Vodenje PODROČJA MARKETING (PMA) je prevzel izvršni direktor področja marke-ting Peter Šepetavc in vključuje:

KOMERCIALA DOMAČI TRG (komer-•cialno operativno področje) - vodenje

NOVA NOTRANJA ORGANIZACIJA DRUŽBE CM CELJE, D. D.

Po skupnem posvetovanju s Svetom delavcev in Sindikatom ZAPOSLENIH Skupine CM Celje je upravni odbor sprejel Pravilnik o novi organizaciji družbe CM Celje, d. d., ki je začel veljati 15. 4. 2010.

je prevzel direktor komercialno-opera-tivnega področja Anton Aškerc KOMERCIALA TUJI TRGI, vodenje •je prevzel direktor komerciale za tuje trge Peter ŠtefanecFE AVTOSTROJNI PARK•NEPREMIČNINSKI PROJEKTI•PRODAJA NEPREMIČNIN IN MATERI-•ALOVPOSEBNI PROJEKTI•

V okviru PODROČJA FINANC IN RAČU-NOVODSTVA (PFR) je vodenje strokovne

Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d.

službe FINANC prevzela Simona Brinovec.

S spremembami želimo okrepiti in izbolj-šati delovanje področij, ki so med recesijo pomembni za učinkovito delovanje celotne Skupine CM Celje.

Marjan Vengust,predsednik upravnega odbora

6Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d.

SKU

PŠČ

INA

DEL

NIČ

AR

JEV

CM

CEL

JE, D

.D.

UPR

AVN

IO

DB

OR

DR

UŽB

E V

SKU

PIN

IC

M C

ELJE

POD

RO

ČJE

SPLO

ŠNE

ZAD

EVE

POD

RO

ČJE

FIN

AN

CE

IN

RA

ČU

NO

VOD

STVO

POD

RO

ČJE

MO

STO

VI, V

IAD

UK

TIIN

VIS

OK

E G

RA

DN

JEPO

DR

OČ

JEA

SFA

LT, K

AM

NO

LOM

POD

RO

ČJE

NIZ

KE

GR

AD

NJE

POD

RO

ČJE

MA

RK

ETIN

GA

Kom

erci

ala

dom

ači t

rgK

omer

cial

noop

erat

ivno

pod

ročj

e

Kalku

lacije

Pripr

ava

pogo

db

Naba

va

OTS KK

VZPD

VO

Kom

erci

ala

tuji

trgi Pripr

ava

ponu

db za

tuje t

rge

ASP

Nepr

emičn

inski

proje

kti

Prod

aja ne

prem

ičnin

in ma

terial

ov

Pose

bni p

rojek

ti

AC in

zahte

vni

proje

kti

GRL

Asfal

ti

Proiz

vodn

jami

nera

lnih s

urov

in

Proiz

vodn

ja as

faltni

h zme

si

Proiz

vodn

ja be

tonsk

ih zm

esi

Labo

rator

ij

Viad

ukti i

nza

htevn

i obje

kti

Mosto

vi in

sana

cije

Viso

ke gr

adnje

Finan

ce

Raču

novo

dstvo

Kontr

oling

Prav

na sl

užba

Infor

macij

ski s

istem

iin

tehno

logije

Podr

očje

kako

vosti

in ok

olja (

ISO)

KIS

7

4

Trije znaki kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 podeljeni naši družbi

V separaciji kamnoloma Velika Pirešica, ki je med največjimi v Sloveniji, pridobivamo frakcije predvsem za proizvodnjo asfaltov in betonov pa tudi tamponskih mešanic. Strojna oprema je posodobljena. Poleg pri-marnega drobljenja imamo še sekundarno in terciarno ter linijo za predrabljanje viška frakcij. Po končanem izkoriščanju kamno-loma se bo izvedlo rekultivacijo in sanacijo prostora, za kar že obstaja ustrezna doku-mentacija.

Asfaltna baza AMMANN Velika Pirešica je bila postavljena leta 1991. Njena nazivna zmogljivost je 240 ton asfaltne zmesi na uro. Poleg standardnih (črnih) asfaltov proizva-jamo tudi vse vrste barvnih asfaltnih zmesi. Prednost naše asfaltne baze je tudi sprotna oskrba s kameno moko in s potrebnimi frak-cijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma apnenca.

Lani smo pridobili tudi okoljevarstveno do-voljenje za obratovanje, kar je še eden od razlogov, da nam je ZRMK podelil znak ka-kovosti.

Znak kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 smo prejeli tudi za betonarno Ammann v Veliki Pirešici, katere program zajema vse vrste betonskih mešanic, med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske betone in

DosežkiTRIJE ZNAKI KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA LETO 2010 PODELJENI NAŠI DRUŽBI

Gradbeni inštitut ZRMK je družbi CM Celje, d. d., podelil tri priznanja za razvojno-tehnološke dosežke oziroma znake kakovosti v graditeljstvu za leto 2010. Znake kakovosti smo prejeli za separacijo kamnoloma Velika Pirešica, za Asfaltno bazo Velika Pirešica in Betonarno Ammann v Veliki Pirešici.

cementno stabilizacijo za cestogradnjo. Vse betonske recepture so verificirane, ob beto-narni je nameščena tudi naprava za recikli-ranje. Vso odpadno vodo iz reciklaže lahko tako uporabimo za mešanje betona.

Priznanja so prejeli tisti izdelki in storitve, ki so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstot-kov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji. S tem so pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu.

Znake kakovosti je predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust uradno prejel v okviru sejma gradbeništva in grad-benih materialov Megra, ki je marca potekal v Gornji Radgoni. Prejem znakov kakovosti nas utrjuje v prepričanju, da je naša poslov-na politika obvladovanja kakovosti in odgo-vornega ravnanja z okoljem prava pot tudi v težkih razmerah, v katerih je trenutno pano-ga gradbeništva.

Namen projekta Znak kakovosti v graditelj-stvu je spodbuditi dvig kakovosti in konku-renčnosti izdelkov ter storitev slovenskega graditeljstva, hkrati pa kupcem posredovati informacije o kakovostnih izdelkih in stori-tvah, ki so dostopni na slovenskem trgu.

Upravni odbor CM Celje, d. d.

8Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo zakonska obveza ali interes delodajalca

Delodajalec mora delavca usposobiti za var-no opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem pro-cesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Delodajalec lahko usposabljanje izvede sam, če so pri tem izpolnjene zahteve za iz-vajanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu, ki so predpisane v 18., 19. in 48. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu in Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Ur. l. RS, št. 42/03). Za ta namen so pomembne predvsem nasle-dnje zahteve:

da zaposluje osebo ali osebe, ki izpol-•njujejo predpisane zahteve za strokov-nega delavca,da izpolnjuje zahteve, ki so v pripada-•jočem pravilniku predpisane za tiste subjekte, ki želijo pridobiti dovoljenje za delo na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ga izdaja MDDSZ,

USPOSABLJANJE DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO ZAKONSKA OBVEZA ALI INTERES DELODAJALCA

Varno in zdravo opravljanje dela je temeljna sestavina vsakega posameznika, ki vstopa v delov-ni proces Skupine CM Celje. Delovne zmožnosti so zapletena celota znanj, spretnosti, navad, sposobnosti in veščin, ki si jih pridobimo na različne načine v različnih delovnih okoljih in okoliščinah. Ena od veščin je delo opravljati varno in zdravo.

da ima v pisni obliki izdelano ustrezno •metodologijo ter postopke, programe in učno snov, ki so potrebni za ustrezno izvedbo usposabljanj,da ima na voljo ustrezne prostore, •učne pripomočke, literaturo, obrazce, testno gradivo, idr., kar je potrebno za ustrezno izvedbo usposabljanj.

Ker se v Službi varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja zavedamo, da lahko sami na področju usposabljanja naredimo največ, so bili v decembru 2007 izdelani vsi potrebni dokumenti, ki jih predpisuje zakonodaja, in posredovani ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. Na podlagi pregleda ustre-znosti dokumentacije, opreme in kadrovske zasedbe je bilo izdano Dovoljenje za delo, na podlagi katerega samostojno izvajamo usposabljanje in izdajamo ustrezne listine.

Usposabljanje mora biti prilagojeno poseb-nostim delovnega mesta in se izvaja po pro-gramu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike ter vrste nevarnosti.

Program usposabljanja mora vsebovati vse značilnosti delovnega mesta oz. delovnih mest, za katere se usposabljanje izvaja. Če se zaradi novih oblik in vrst nevarnosti iz-kaže potreba po obnavljanju in spreminja-nju vsebine programa za usposabljanje, se mora v tem smislu spremeniti program in obnoviti oz. dopolniti tudi usposobljenost delavcev.

Usposabljanje se mora smiselno izvesti tudi za vse vodilne in vodstvene delavce. Odvi-sno od funkcije, ki jo posameznik opravlja, je to usposabljanje lahko izvedeno na enak način, kot je to prej navedeno, ali pa se to doseže z udeležbo na ustreznih strokovnih seminarjih, ki jih za vodilne in vodstvene de-lavce organizirajo subjekti z dovoljenjem za delo, ali pa jih organiziramo sami. Udeležba na teh seminarjih mora biti ustre-zno dokumentirana (predvsem morajo biti iz dokumentacije razvidni izvajalec seminarja, vsebina, datum in trajanje). Usposabljanje za te kategorije delavcev je predvsem teo-retično, glede preizkusa njihovega znanja

5 Varnost in zdravje pri delu

9Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo zakonska obveza ali interes delodajalca

Družba/leto 2008 2009 2010

CM Celje, d. d. 244 255 184

VOC Celje, d. d. 83 149 104

LID, d. o. o. 19 106 119

Ceste – kanalizacija storitve, d. o. o. 2 27 7

Koroške gradnje, d. o. o. 4 44

Projektiva - inženiring Celje, d. d. 9

Cegrad, d. o. o. 1

Derma, d. o. o. 1

Signalisti 20

Skupaj udeležencev v Skupini CM Celje 348 570 460

pa je odločitev prepuščena delodajalcu. Pogostost oz. periodika usposabljanja za to kategorijo delavcev ni predpisana, je pa pri tem treba imeti v vidu dejstvo, da mora predvsem ta kategorija delavcev zelo dobro poznati vse nove usmeritve in cilje varnosti in zdravja pri delu tako na ravni države kot tudi na ravni EU, vse novosti na ustreznih tehničnih in tehnoloških področjih, vse no-vosti in spremembe v lastnih delovnih pro-cesih ipd. V primeru inšpekcijskega nadzora mora na zahtevo inšpektorja za delo tudi ta kategorija delavcev izkazati ustrezno znanje in poznavanje problematike s tega področja.

Tabela prikazuje pregled delavcev, ki so se v obdobju 2008 do maja 2010 udeležili teo-retičnega usposabljanja za varno in zdravo delo v organizaciji in izvedbi Službe varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja.

Preizkus teoretične in praktične usposoblje-nosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu. Iz navedene določbe sledi, da mora biti usposabljanje teoretično in praktično ter da morata biti obe usposobljenosti preizkuše-ne na delovnem mestu. To določbo se mora razumeti v širšem in predvsem tem smislu, da mora biti vsak delavec usposobljen za iz-vajanje natančno tistega dela, ki ga v resnici opravlja. Kljub zelo velikemu številu mogo-čih delovnih dejavnosti v Skupini CM Celje, vidik teoretičnega usposabljanja in tudi preizkusa znanja ni problematičen, ker se to navadno izvaja v učilnicah. Nekoliko zah-tevnejši je praktični del usposabljanja, saj se navadno izvaja na konkretnem delovnem mestu, v posebnih primerih pa tudi na drug ustrezen način (ustrezna simulacija dejan-skih delovnih razmer), s katerim se zagotovi prikaz varnega in zdravega načina izvajanja del. Isto velja tudi za poznejše preverjanje praktične usposobljenosti. Praktično usposabljanje in preverjanje zna-nja mora voditi oz. izvajati strokovna oseba delodajalca, v tehničnem smislu oseba de-lodajalca, ki je pogosto kar delavcu nadre-jena oseba.

Iz dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da se praktično usposabljanje izvaja največkrat neposredno na gradbišču. Seveda pa je za-radi oddaljenosti gradbišč in različni stopnji izobrazbe skupin ocena uspešnosti uspo-sabljanja prepuščena izvajalcu praktičnega usposabljanja.

Uveljavljeni pristop usposabljanja delavcev za varno in zdravo delo je ob upoštevanju statistike poškodb pri delu eden od glav-nih pokazateljev uspešnosti usposabljanja

delavcev. Seveda je pomembno, da se vsi, ki se vključujemo v sistem usposabljanja za varno delo, zavedamo, da lahko predvsem z lastnim zgledom največ pripomoremo k uporabi pridobljenih znanj v praksi. Priza-devati si moramo k vseživljenjskemu učenju in izpopolnjevanju, saj nas v zaostrenih go-spodarskih pogojih samo ustrezno znanje pripelje na poslovno uspešno pot.

Milan Volavšek, vodja službe VZPDVO

10Inovacije – poslovna priložnost

6 Kakovost

PRIJAVA INOVACIJSKEGA PREDLOGA

Prijava dne: ………….

PREDLOG ŠT……..

Priimek in ime avtorja ter soavtorjev Matična št.: OE: Področje pobude: Označi z X Delitev nagrade

Proizvod

Postopek dela

Potrošni material

Energija

Delovna sredstva

Vzdrževanje

Predmet predloga za izboljšanje (avtor navede osnovne cilje izboljšave):

......................................................................................................................................…………………………………

...............................................................................................…………………………………………………………..

Predstavitev problema (avtor predstavi problem in navede vzroke za nastanek problema):

.....................................................................................................................................................………………………

.....................................................................................................................................................……….

.....................................................................................................................................................……….

Predlog rešitve za problem (natančen opis rešitve, skica, izračun-po potrebi):

.....................................................................................................................................................………………………

.....................................................................................................................................................………………………

.....................................................................................................................................................………………………

.....................................................................................................................................................……….

S50851001-1-2

V času zaostrenih gospodarskih razmer na svetovnem trgu je vsekakor prvenstvena naloga vsakega podjetja stimulacija inova-tivne dejavnosti. Konkurenčnost na global-nem trgu lahko dosegamo na več načinov, kot so nizka cena vhodnih virov, nizka cena dela, visoka stopnja izkoriščenosti delovne sile, dolžina delovnega časa, zmožnost na-kupa sodobne tehnologije oziroma znanja ob uporabi naprednih tehnologij in podob-no.

V Skupini CM Celje imamo vzpostavljen sistem izboljšav, ki je podprt in je v skladu z zahtevami standarda kakovosti ISO 9001. V sistemu prepoznamo dve vrsti izboljšav.1. KORISTNI PREDLOG je predlog zapo-slenega. Gospodarska korist je praviloma neizračunljiva in nezanesljiva.2. TEHNIČNA ALI DRUGA IZBOLJŠAVA je izboljšava, ki predstavlja izvirno rešitev za znani problem na nekem področju (npr. proizvodni ali poslovni proces, proizvod). Rešitev tega problema pomeni spremembo delovnega postopka poslovanja. Navadno izboljšava prinaša tudi zanesljivo in izračun-ljivo gospodarsko korist, lahko pa se nanaša tudi na izboljšanje varnosti na delovnem mestu ali zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Kot druge vrste izboljšava se šteje tudi končanje projekta pred postavljenim rokom, kar pomeni zmanjšanje fiksnih stro-škov projekta.

Vsak zaposleni lahko poda predlog ali teh-nično izboljšavo na obrazcu »Prijava ino-vacijskega predloga«, ki ga lahko najdete na intranetni strani pod rubriko Obrazci. Predloge sprejemajo vodje organizacijskih enot, v kateri je avtor zaposlen. Vodja or-ganizacijske enote odloči, ali gre za koristni predlog, tehnično izboljšavo ali drugo iz-boljšavo.

V preteklosti je bilo podanih že veliko zelo dobrih izboljšav, ki so v procesu proizvodnje oziroma gradenj objektov prinesle tako ča-sovne kot tudi finančne prihranke. Vsi ti predlogi oziroma njihovi predlagatelji so bili tudi ustrezno finančno nagrajeni.Nekaj predlogov je naštetih v nadaljevanju.

Sprememba izdelave sistema fasade •na objektu skladiščne hale Intereuro-pa CeljeIzdelava jarma kontejnerske obale z •

INOVACIJE – POSLOVNA PRILOŽNOST

Pri opravljanju svojega dela smo velikokrat hote in nehote priča različnim izboljšavam, ki pri-spevajo k učinkovitosti delovnega procesa. Pomembno je, da jih delimo z drugimi, saj lahko tako prispevamo h konkurenčnosti celotnega sistema. V Skupini CM Celje poznamo dve vrsti izboljšav – koristni predlog in tehnična ali druga izboljšava.

jeklenim kesonom v Luki KoperUvedba odprtokodnih sistemov Linux•Sprememba temeljenja v osi – skladi-•šče Etol

Pri rednem delu se v praksi vsak dan izvajajo izboljšave, nekatere že velikokrat mejijo na inovacije. Na žalost pa vse skupaj ostaja in se zaključuje s predanim objektom. Zakaj ne bi vse skupaj napisali na list papirja, podane ideje delili s sodelavci v skupini in na koncu bili še ustrezno nagrajeni. V teh zaostrenih razmerah na trgu bo treba izkoristiti vsako najmanjšo zamisel in tako uspešno popeljati celotno skupino skozi razburkano obdobje.

Marko Jurič,skrbnik sistema kakovosti in okolja

11Linija za proizvodnjo tolčenca v separaciji kamnoloma Velika Pirešica

S tem sporazumom se SŽGP zaveže, da bo za projekte, ki jih bo izvajal na področju vzhodne Slovenije, sklenil z dobaviteljem CM Celje, d. d., pogodbo za dobavo mate-riala po pogojih tega sporazuma. Prodajalec pa se zaveže, da bo v zahtevanih rokih kup-cu zagotovil želeno količino materiala.

Predvideni rok dobave: leto 2010 do zaključ-ka nacionalnega programa izgradnje oziro-ma prenove železnic.

Predvidene okvirne letne količine kamnitih materialov na podlagi posredovanih količin kupca so pribl. 80.000 ton tolčenca za žele-znice na leto in pribl. 120.000 ton T1 (nasipni material pod gredo tolčenca) letno.

V separaciji kamnoloma Velika Pirešica z obstoječo tehnologijo ne moremo proizva-jati tolčenca zahtevane kakovosti in tudi ne zahtevane količine. Zaradi podpisanega sporazuma in velikih količin materiala je bilo treba v obstoječo tehnologijo integrira-ti novo opremo, ki bo zagotavljala potrebno kakovost in količino tolčenca za potrebe že-leznic.

LINIJA ZA PROIZVODNJO TOLČENCA V SEPARACIJI KAMNOLOMA VELIKA PIREŠICA

Med družbo CM Celje, d. d., in Slovenskimi železnicami je bil leta 2009 podpisan sporazum o medsebojnem sodelovanju. Predmet tega sporazuma je kupoprodaja kamnitih materialov iz proizvodnega programa kamnoloma Velika Pirešica za obdobje nacionalnega programa izgradnje oz. prenove železnic.

V nadaljevanju vam predstavljamo tehnolo-ški proces z integracijo nove opreme.Frakcijo 0–200 mm iz obstoječe primarne drobilnice transporter s trakom transporti-ra do preklopne lopute poz. 1 (poz. L8). Tu se frakcija usmeri dalje v tehnološki proces obstoječe drobilnice in klasirnice ali pa se preusmeri na vibracijsko sito poz. 2 (poz. 34) za proizvodnjo tolčenca.

Vibracijsko sito je opremljeno z mrežama kvadratnih odprtin 32 mm in 63 mm. Tu se frakcija 0 do 200 mm razdvaja na frakcije 0–32 mm, 32–63 mm in +63 mm. Frakcijo 0–32 mm zbirno korito pod vibracijskim sitom preusmeri na obstoječ transporter s trakom, ki jo vrača v tehnološki proces v obstoječo drobilnico in klasirnico.

Frakcija 32–63 mm (tolčenec) pada s pomo-čjo razvodnega korita sita na transporter s trakom (poz. 43). Ta transportira tolče-nec na transporter s trakom (poz. 44), ki jo transportira na deponijo. Na transporterju s trakom (poz. 44) je montirana tudi tračna tehtnica (poz. 45). V elektro projektu linije za proizvodnjo tolčenca je na deponiji pred-videna sonda, ki preprečuje zasutje tran-sporterja s trakom (poz. 44).

7 Novosti

Frakcija +63 mm z vibracijskega sita (poz. 34) pada s pomočjo razvodnega korita sita v bunker poz. 35 volumna 20–25 m3.

Pod bunkerjem je nameščen vibracijski do-zator (poz. 36), ki enakomerno dozira frak-cijo +63 mm v čeljustni granulator (poz. 37). Nad bunkerjem je v elektro projektu predvi-dena sonda, ki ima funkcijo zaščite vibracij-skega dozatorja (poz. 36).

Čeljustni granulator frakcijo +63 mm zdrobi na frakcijo 0–63 mm. Ta pada pod čeljustnim granulatorjem (poz. 37) s pomočjo presipov na transporter s trakom (poz. 38), ki jo tran-sportira s pomočjo presipov na rebrasti trak (poz. 39). Ta transportira frakcijo 0–63 mm nazaj na vibracijsko sito (poz. 34) in s tem vrača v tehnološki proces.

Kapaciteta proizvodnje tolčenca je pribl. 200 t/h.

Tudi ta del proizvodnje tolčenca je v skla-du z novo tehnologijo, ki jo predvidevamo z novo separacijo in je integralni del le-te.

Marijan Kvartič,tehnični vodja kamnoloma

12Z razvojem inovativnih pristopov reciklaže gradbenih materialov do evropskih sredstev

8 Evropski projekti

Družba CM Celje je med svoje dolgoročne strateške usmeritve uvrstila trajnostni ra-zvoj, zato smo med prvimi gradbenimi druž-bami v Sloveniji začeli zbirati in predelovati gradbene odpadke. Sami in v sodelovanju z drugimi družbami smo začeli razmišljati, kako bi s posameznimi industrijskimi od-padnimi surovinami zamenjali in deloma nadomestili posamezne naravne vhodne materiale, predvsem agregate iz našega kamnoloma, deloma pa tudi bitumen kot vezivo v asfaltnih zmeseh. Tako že vrsto let poteka razvoj alternativnih asfaltnih zmesi, različnih tipov modificiranih bitumnov in betonskih zmesi.

Gospodarska kriza, ki je prizadela svetov-no ekonomijo, je v Sloveniji močno vplivala tudi na gradbeništvo kot pomembno go-spodarsko panogo. Velik upad sredstev za obnovo in vzdrževanje državnega cestnega omrežja, zaključevanje avtocestnega križa, odmikanje začetka gradnje tretje razvojne osi, premalo sredstev in prepočasna obnova slovenskega železniškega omrežja, veliko zmanjšanje investicij na področju visokih gradenj, zastoj pri gradnji in predvsem prodaji stanovanjskih objektov povzročajo gradbenim družbam v Sloveniji velike te-žave in hud boj za preživetje, veliko podjetij postavlja zelo nizke cene pri ponudbah, kar ne omogoča preživetja v daljšem časovnem obdobju. Iskanje potencialnih del pod vsaj približno normalnimi cenovnimi pogoji zah-teva veliko truda in naporov.

Z razvojem inovativnih pristopov reciklaže gradbenih materialov do evropskih sredstev

Poslovna vizija Skupine CM Celje je usmerjena v trajnostni razvoj, ki je v skladu z evropsko politiko. To nam daje potencialne možnosti za pridobitev razvojnih sredstev iz posameznih okvirnih programov, ki jih razpisuje Evropska komisija.

Na sestanku 24. 5. 2010 smo se seznanili s pogoji pridobitve sredstev evropskega eko-loškega sklada za projekte, ki bi združevali nove inovativne pristope in uporabo recikli-ranih materialov pri gradnji različnih objek-tov. Po pozdravnem nagovoru predsednika upravnega odbora Marjana Vengusta smo gostom predstavili družbo in Skupino CM Celje ter naše aktivnosti in razvojne usme-ritve.

Gostje so se najprej zahvalili za predstavi-tev z ugotovitvijo, da so spoznali gradbeno družbo, ki je resnično usmerjena v trajnostni razvoj in aktivno deluje na področju varova-nja okolja.

Nato je sledila kratka predstavi-tev potencialnih razvojnih progra-mov s področja ekologije, ki jih razpisuje Evrop-ska komisija. Sku-paj smo ugotovili, da so usmeritve Skupine CM Ce-lje v trajnostni razvoj skladne z evropsko politiko in da imamo po-

tencialne možnosti za pridobitev razvojnih sredstev iz posameznih okvirnih programov, ki jih razpisuje Evropska komisija.

Dogovorili smo se za okvirno časovnico, po kateri bomo pripravili ustrezna izhodišča in možne projekte za pridobitev nepovra-tnih razvojnih sredstev. Sodelavci CM Celje bomo pripravili in preučili različne možnosti uporabe novih recikliranih materialov, novih tehnologij in inovativnih pristopov pri načr-tovanju in gradnji z upoštevanjem načela od zibelke do zibelke, kar pomeni, da že pri načrtovanju objekta upoštevamo njegovo predvideno življenjsko dobo in vse možnosti ponovne reciklaže in snovne izrabe upora-bljenih materialov. V skladu z načeli trajno-stnega razvoja bomo upoštevali tudi upora-bo obnovljivih virov energije in optimalnega izkoriščanja vodnih virov. S tako pripravlje-nim predlogom bomo kandidirali na razpisu in poskusili pridobiti razvojna sredstva iz evropskega ekološkega sklada, ta projekt pa bo služil tudi za pridobivanje izkušenj in novih znanj, ki jih bomo lahko uporabili pri pridobivanju novih del na vedno bolj zah-tevnih novih trgih.

Zvone Britovšek,pomočnik direktorja PAK

in vodja laboratorija

13Dan odprtih vrat obrata asfalt kamnolom v Veliki Pirešici

Tradicionalni Gališki dnevi so idealna priložnost, da krajani KS Galicija in prebival-ci drugih KS spoznajo delovanje družbe CM Celje, obrata asfalt kamnolom. Zato vsako leto v okviru Galiških dnevov odpremo vrata vsem, ki jih zanima proizvodnja asfaltov, be-tonov, kamnitih agregatov in modificiranih bitumov.

Zainteresirana javnost je tudi letos 22. 5. 2010 imela možnost pogledati prav vse proizvodne obrate naše družbe v Veliki Pirešici. Prisotne je pozdravil predsednik KS Galicija Jože Krulec, ki je nagovoril vse pris-otne in se zahvalil kolektivu obrata asfalt kamnolom za zgledno sodelovanje na ravni lokalne skupnosti. Prisotne je pozdravil tudi izvršni direktor PAK Vojko Stermecki, ki je predstavil prizadevanja podjetja na področju okoljevarstva in nove pridobitve kamnoloma CM Celje, linije za tolčenec. Direktor je predvsem poudaril, da se zave-damo svojih pomanjkljivosti, da smo delo-ma moteči za okolico, toda da vlagamo vse napore za boljše sožitje obrata asfalt kam-nolom s krajem, o čemer govori tudi sistem ravnanja z okoljem ISO 1401 : 2004.

Na strokovno vodenem ogledu smo obisko-valcem podrobno predstavili proizvodnjo obrata in novosti na področju kamnoloma in asfaltne baze. Na zastavljena vprašanja smo odgovarjali vodje Zvone Britovšek, Marjan Ravnak in Marjan Kvartič.

Po končanem ogledu smo ob prigrizku iz-menjali mnenja in skupaj ugotovili, da je sodelovanje zgledno.

Nasvidenje naslednje leto.

Marijan Kvartič,tehnični vodja kamnoloma

9 Dan odprtih vratDAN ODPRTIH VRAT OBRATA ASFALT KAMNOLOM V VELIKI PIREŠICI

Dnevi odprtih vrat so priložnost, ko gospodarske družbe odpremo svoja vrata in okoličanom pokažemo, kako poteka naše delo. Ta stik z okolico je še toliko bolj pomemben, ko je dejavnost družbe okoljsko bolj obremenjujoča.

14

10 Skupina CM CeljePREDSTAVITEV DRUŽBE TEHNOING INŽENIRING, D. O. O.

DRUŽBA Tehnoing inženiring, d. o. o., je bilA ustanovljenA leta 2004 kot inženiring družba z na-menom vodenja posameznih projektov. je v 100-odstotni lasti družbe CM Celje, d. d., s katero ima sklenjeno pogodbo Za izvajanje vseH strokovnih nalog.

Tehnoing inženiring, d. o. o. trenutno vodi investicijo poslovno-stanovanjskega objek-ta »Toskanska vila« v Ljubljani. Objekt je v neposredni bližini izvoza Vič in na obrobju središča Ljubljane na eni strani ter na obro-bju Ljubljanskega barja na drugi strani. Tako ponuja lokacija kakovost bližine središča mesta, dobre prometne povezave in bližino narave (Ljubljansko barje – Natura 2000). Tako združuje lokacija lastnosti urbanega in podeželskega okolja.

Objekt je zasnovan kot stanovanjsko-po-slovna stavba, sestavljena iz 23 samostoj-nih stanovanjskih enot in enega poslovnega prostora. Predvidena etažnost objekta je P+E+M, maksimalni tlorisni gabarit 21,15 m x 24,16 m, višina slemena 10,63 m in višina kapi 8,54 m. Streha je štirikapnica z naklo-nom 15° in opečno kritino.

V pritličju je sedem stanovanjskih enot (tri za funkcionalno ovirane osebe), ki obsegajo predprostor, večji bivalni prostor, kopalnico in različno število spalnih prostorov. V tej etaži je tudi kolesarnica, ki je dostopna ne-posredno od zunaj, prostor za čistilni servis in shrambe stanovanj. V pritličju ima večji del stanovanj lastniški, ograjen atrij. Na JZ pritličja je manjši poslovni prostor z lastnim

vhodom, ki poleg osrednjega prostora obse-ga tudi sanitarni in pomožni prostor.

Nadstropje in mansarda sta tlorisno enaka. V vsaki etaži je po osem stanovanjskih enot, ki sledijo konceptu razporeditve pritličnih stanovanj. Večina stanovanj v teh dveh eta-žah ima balkone oziroma loggio.Vertikalna komunikacija med etažami je omogočena po osrednjem stopnišču. Do-stop v pritličje je predviden tako (klančina), da je dostopen tudi funkcionalno oviranim osebam.

KonstrukcijaTemeljenje je izvedeno z AB-temeljno plo-ščo. Nosilne stene so zidane z opečnatim zidakom, debeline 25 cm, ter ojačane s ho-

rizontalnimi in ver-tikalnimi AB-vezmi. Stene med stanovanji so dodatno (zvočna zaščita) obložene z mavčno kartonskimi oblogami. Predelne stene med prosto-ri znotraj stanovanj so suhomontažne (mavčno kartonske).Medetažna in nosilna strešna konstrukcija je AB-plošča, ustre-zne debeline, toplo-tno, zvočno in finalno

Predstavitev podjetja Tehnoing inženiring, d. o. o.

Z A Z I D A L N A S I T U A C I J A

550

458

OTROSKO IGRISCE

Cesta v Zgornji Log

Pod

vozn

a po

t

SLO

VE

NS

KE

ZE

LE

ZN

ICE

2

2053/10

2087/2

2087/4

2087/5

2087/6

2088

2091/12091/3

2091/4

2012/1

2091/5

2091/2

2089

2066/3

2PM

23PM

Z A

H O

DV

Z H

O D

J U G

S E V E R

11P

M

2P

M

obdelana.Strešna konstrukcija je lesena, z naklonom 15°, prekrita z opečno kritino.

Finalne obdelaveTlaki: v bivalnih in spalnih prostorih je par-ket, v kopalnicah keramika, na balkonih gra-nitogress. V skupnih prostorih in shrambah je položen granitogress.Notranje stene: površinsko so obdelane z disperzijskimi barvami.Fasada: demit, debeline 10 cm, z zaključnim slojem pastelne barve.

NapeljaveObjekt bo priključen na javno električno, telekomunikacijsko, vodovodno in plinovo-dno omrežje prek novih priključkov. Objekt bo ogrevan na centralno, plinsko ogrevanje (vsaka stanovanjska enota ima svojo plin-sko peč).

Zunanja ureditevDovoz in parkirišče sta asfaltirana, druge površine (pribl. 390 m2) pa so zatravljene. Del zelenice (pribl. 90 m2) je namenjen otro-škemu igrišču, ki je opremljeno s tremi igrali in peskovnikom.

Predviden rok predaje stanovanj je oktober 2010.

Franc Bratina, direktor

15Proprio – 1. mednarodni sejem nepremičnin in investicij

PROPRIO – 1. MEDNARODNI SEJEM NEPREMIČNIN IN INVESTICIJKupci, prodajalci, najemniki in oddajalci nepremičnin, nepremičninski investitorji ter drugi pomembni akterji z nepremičninskega trga smo se 26. in 27. marca 2010 srečali na Propriu – 1. Mednarodnem sejmu nepremičnin in investicij. Med razstavljavci na prvem in edinstvenem tovrstnem sejmu v Sloveniji, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bila tudi Skupina CM Celje. Poleg predstavitvene dejav-nosti celotne skupine je bila rdeča nit predstavitev projekta Terme Benedikt in celotne ponudbe nepre-mičnin Skupine CM Celje.

Med gospodarsko krizo je trg nepremičnin v izjemno negotovem položaju. Kljub temu pa je to področje eno najbolj dinamičnih in zanimivih v slovenskem gospodarstvu. Zato smo v Skupini CM Celje prepričani, da je bila predstavitev na takem sejmu prava odloči-tev, da smo se skupaj z drugimi akterji, ki delujejo na nepremičninskem trgu, srečali na enem mestu in zainteresirani javnosti

ponudili pomembne informacije s področja nakupa, prodaje, najema ter obnove nepre-mičnin.

Na sejmu se je poleg naše Skupine CM Celje predstavilo 74 podjetij in institucij, ki so ak-tivne na trgu nepremičnin, med njimi inve-sticijska, gradbena, geodetska in inženiring podjetja, nepremičninski posredniki, banke, lizing podjetja, arhitekturni biroji, podjetja za upravljanje z nepremičninami, institucije javnega sektorja (JAPTI, GZS …) ter neka-teri mediji.

V dveh dneh je sejem obiskalo 2.240 obisko-valcev, ki so se zanimali za nakup, prodajo, najem ali oddajo nepremičnin oziroma za investiranje na nepremičninskem trgu. Obi-skovalci so tako imeli možnost iz prve roke dobiti informacije o projektu Terme Bene-dikt in ponudbi nepremičnin naše skupine v Sloveniji in tujini ter spoznati Skupino CM Celje, še posebno pa podjetje CM Inženiring Celje, d. o. o., katerega zaposleni (Renata, Petra in Žiga) so na sejmu predstavljali pro-jekt Terme Benedikt ter nepremičnine dru-gih družb iz Skupine CM Celje.

11 Predstavitev na sejmih

Na sejmu smo imeli priložnost predstaviti svojo ponudbo in videti, kaj počne konku-renca, poleg tega pa smo prvič imeli prilo-žnost neposrednega stika s potencialnimi kupci. Izvedeli smo, kaj lahko pričakujemo od svojih nepremičnin – vse glede videza, lokacije in cene. Poleg promocije projekta Terme Benedikt in celovite ponudbe nepre-

mičnin Skupine CM Celje pa smo na sejmu sklenili tudi nekaj novih, zelo koristnih po-slovnih poznanstev.

Žiga Pfeifer,analitik

INVESTICIJSKA PRILOŽNOST

BAJKE

Nekoè je veljalo, da je Benedikt pravi kraj za zaèetek novega življenja, za stvaritev božjo kjer je z moèno vero mogoèe vse. V deželo so romali mladi pari, ki jim ni uspelo spoèeti novega življenja. Prihajali so z vero in prošnjo, da bi bila njihova velika želja uslišana. Preèudovit razgled iz sob novih Term na cerkev Treh svetih kraljev, kjer se je zgodba odvijala. Bodoèe mamice so po kolenih prehodile pot od vznožja hriba do vrha na katerem stoji cerkev Svetih treh kraljev – sveta trojica. Njihova naloga je bila, da prosijo k bogu, molijo, za pomoè pri spoèetju novega življenja. Molile so celo noè. Zgodba pravi, da so bile njihove molitve uslišane in kmalu so postali starši.

Starši na poti spoznavanja novega sveta. Novi svet v katerem ni navodil, v katerem ravnaš po lastni presoji in svet v katerem si za zrelo besedo neskonèno hvaležen. Tako je modrost sivih ljudi, ki so ta svet prehodili in išèejo ponovno pot drug drugemu, prava dopolnitev v svetu mladih zaljubljenih parov. Svet v katerem izkušnje zamenjamo z zaljubljeno naivnostjo in zaljubljenost za zrelostno izkušnjo. Svet Term Benedikt.

TERMALNI CENTER BENEDIKT

Naš cilj je izgradnja in razvoj wellness in spa centra višjega razreda. Poleg nastanitvenih kompleksov razvoj vsebuje tudi velik, sodoben vodni park in druga športno-rekreacijska podroèja. Gostom bo na voljo velika raznolikost wellness, fitnes, dietetiènih in estetiènih programov ter pestra ponudba dodatnih aktivnosti od izkorišèanja termalne in mineralne vode, pridelave ekološke hrane, vzgoje zdravilnih rastlin, peš poti, kolesarskih stez, kmeèkega turizma, do golf igrišè in podobno.

Termalni CenterBenedikt

Zgodba, kjer se združi izkušnja z željo,prostor, kjer se sreèata znanje in želja po znanju, zgodovina in prihodnost.

DEJSTVA IN ŠTEVILKE

Velikost zemljišèa: 81.372 m2Zakupljene vrtine: 3 vrtine s pitno mineralno vodo in 1 s termalno vodoCiljne skupine: razvajanje polnoletnih osebCatchment & Potencial: 2.25 milijona prebivalcev oddaljenih 90 minut vožnje od BenediktaFrekvence vstopov na leto: 245.800 obiskovalcevVodne površine: 1.468 m2 Poèivalne površine: na veè kot 2000 m2 Hotel: 120 sob **** standard; 240 ležišèRestavracije: veè kot 456 sedeževApartmajsko naselje: 72 enot; 296 ležišè

OBMOÈJE PROJEKTA

Termalni center Benedikt je predviden le 10 minut peš od centra naselja Benedikt.

Benedikt je naselje in obèina v SV delu Slovenije, blizu državne meje z Avstrijo in v bližini drugega najveèjega mesta v Sloveniji, Maribora, ki ima mednarodno letališèe. Natanèneje se nahaja ob glavni cesti med Mariborom in Lendavo, le 25 km iz Maribora. Obèina Benedikt šteje 2.244 prebivalcev in spada k Štajerski oziroma Spodnji Štajerski, obmoèju s prestolnico Maribor.

KONTAKT

CM Inženiring Celje, d.o.o.Opekarniška cesta 15a, SI-3000 CeljeTelefon: +386 (0)5 92 22 683, Fax: +386 (0)3 490 55 41Email: [email protected], Splet: www.cm-celje.si

Direktor:Dušan Kovaèeviè, univ.dipl.inž.arh.Mobi:+386 (0) 41 324 532Email: [email protected]

Vodja projekta:Renata Vežnaver, univ.dipl.inž.grad.Mobi: +386 (0) 41 504 283Email: [email protected]

PROJEKTNO STANJE

* narejena študija izvedljivosti (VAMED)* kupljena izvir/vrtina in zemljišèe* sprejet obèinski prostorski podrobni naèrt za gradnjo* izdelana projektna dokumentacija PGD* izdelana dokumentacija, ki obravnava vrtino* narejene druge študije, analize in prostorske dokumentacije* gradbeno dovoljenje v pridobivanju* koncesija za rabo termalne vode v pridobivanju* možnost pridobitve EU nepovratnih sredstev

Velikost lastniško urejenega zemljišèa za gradnjo term je 81.372 m2. Obmoèje je obdano s prekrasno pokrajino, ki omogoèa širjenje dejavnosti. V centru obmoèja gradnje term se nahajajo 3 vrtine s pitno mineralno vodo. Globina vrtin s pitno vodo je do 100 m. V bližini je vrtina Be-2 s termalno vodo. Termalna voda prihaja z globine 1.857 m eruptivno. Temperaturo vode na površju je 72°C in pretok 15 l/sec. Študije opisujejo termalno vodo kot hiper termalno (pH 7.4), kristalno èisto, ekološko neoporeèno ter sterilno.

NASLEDNJI KORAKI

Išèemo kupca celotnega projekta v »današnjem stanju«.

Išèemo kapitalske partnerje.

Išèemo strateške partnerje.

Išèemo posojilodajalce.

MARIBOR

LJUBLJANA

CELJE

MURSKA SOBOTA

NOVA GORICA

KOPER

NOVO MESTO

SESTAVINE PROJEKTA

TERMALNI CENTER

Thermal Spa* termalne površine s 1.202 m2 vodnih površin

* notranje poèivalne površine s 450 ležalniki* zunanje poèivalne površine s 450 ležalniki

Premium Spa* veè notranjih savn s skupno 59 sedišèi* veè zunanjih savn s skupno 15 sedišèi

* bazeni z 266 m2 vodnih površin* masažne kabine

* poèivalne površine s 176 ležalniki

Beauty center* masaže* kopeli

* kozmetièna nega obraza in telesa* 2 tematski sobi za pare

Medicinski center* zdravljenje življenjskega sloga

* 1 vodilni zdravnik, ki doloèa spec.

Fitnes center * fitnes dvorana

* gimnastièna dvorana

Culinarium* jedilnica s 140 sedeži

* savna bar * vhodni kava bar za oddajanje

HOTEL

Sobe - 120 sob * 60 panorama (32 m2)

* 50 superior (48 m2)* 8 junior suite (64 m2)

* 2 luxury suite

Culinarium* glavna restavracija z 210 sedeži* vinoteka z á-la-carte restavracijo

s 40 sedeži* zunanja terasa s 106 sedeži

* hotelski bar/kavarna * centralna kuhinja

Konferenèni prostori * banketna soba

* dodatne konferenène sobe

APARTMAJSKO NASELJE

72 enot z 296 ležišèi* 40 »S« s 4 ležišèi

* 24 »M« z 2+2 ležišèi* 8 »L« s 3+2 ležišèi

DODATNA PONUDBA

* izkorišèanje termalne vode* mineralna voda iz izvira

Sv. Ana* pridelava ekološke hrane v

rastlinjakih* vzgoja zdravilnih rastlin

* pešpoti steze za nordijsko hojo* kolesarske steze* kmeèki turizem

* ogledi s konjsko vprego* potencial za golf igrišèe

18

12 CM Celje smo ljudje

CM Celje smo ljudje

Ljudje sooblikujemo utrip okolja, v katerem živimo in delamo. Pri tem nam gre enkrat bolje, drugič nekoliko slabše. Pomembno pa je, da na svoji poti uporabljamo čim več prijaznih besed. Kot je dejala misijonarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir Mati Tereza: »Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, Njihov odmev pa je neskončen.«

Upokojili so se:

CM Celje, d. d.- Anica Lorger, materialni knjigovodja iz PFR- Anton Sedej, pomočnik vodje KK za asfalte- Nedjeljko Lovrović, pleskar na črti iz ASP- Milan Petoš, gradbeni delavec iz PNG

LID, d. o. o. - Karol Ocvirk, voznik avtomešalca iz PAK VOC Celje, d. d. - Jožef Bah, cestni preglednik

Koroške gradnje, d. o. o. - Viktor Pečečnik, gradbeni delovodja

Anica Lorger Karol OcvirkAnton Sedej Nedjeljko Lovrović Milan Petoš

Dragi upokojenci!

Želimo vam, da bi na prihodnost gledali

kot na čas uživanja, čas ustvarjanja,

čas lepote bivanja, čas prijateljstva,

ljubezni, razumevanja, čas nenehnega

učenja, dozorevanja in predvsem čas

zase in za svoje bližnje.

Voščilo gospodu Andreju Kamenšku25. maja je svoj 80. rojstni dan praznoval dolgoletni generalni direktor Cestnega podjetja Celje, predsednik uprave, predsednik nadzornega sveta, član upravnega odbora, predsednik skupščine Združenih cestnih podjetij Slovenije in še bi lahko naštevali. Andrej Kamenšek je človek s posluhom za ljudi – vsakomur je vedno pripravljen prisluhniti, mu sve-tovati, ga potolažiti. Ob okroglem jubileju mu iskreno čestitamo! Spoštovani gospod Andrej Kamenšek!

Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšegakot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel.

(Mihailo Pupin)

Vi ste vsekakor naredili najboljše!Želimo vam, da bi bili zdravi, nasmejani in pozitivni še naprej!Vse najboljše za vaš osebni praznik!

19CM Celje smo ljudje

Štorklja nas razveseljuje

Otroci so naše največje bogastvo, postati oče ali mati pa lahko predstavlja enega naših največjih izzivov. Od izida prejšnje številke internega časopisa se je novorojenčka razveselilo več naših sodelavcev. Z veseljem vam jih predstavljamo.

V maju smo dobili še enega novopečenega očka, in sicer Romana Rozmana,ki se mu je rodil sin Urban.

Najprej objavljamo fotografijo dvojčkov Julije in Klemna, ki sta v januarju raz-veselila očka Dejana Kolenca, a sta bila takrat še premajhna za fotografiranje. Danes sta prava junaka, ki znata poskrbeti, da mamici in očku ni prav nikoli dolgčas.

Decembra je sin Matija razveselil očka Grega Kosa iz PMVVG.

Marca se je hči Živa rodila očku Igorju Karničniku iz PMVVG.

Aprila je postal očka Rok Potočnik iz PMVVG, ki se mu je rodil sin Miha,Tomaž Turnšek iz VOC-a se je razveselil rojstva hčere Loriane,Zvonko Nabernik iz Koroških gradenj pa sina Žana.

Drevo, mogočno, da ga ne objameš z rokami, vzklije iz drobnega semena. Zgradba, višja od devetih nadstropij,zraste iz prgišča zemlje. Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom.

(Tao 64)

Z rojstvom otroka se je začelo eno najpomembnejših potovanj v vašem življenju.Iskrene čestitke!

Julija in Klemen

Matija

Živa

Miha

Loriana

20

Jubilanti (od 1.3.2010 do 30.6.2010)

CM Celje, d. d.

Skupna delovna doba:20 let: Darja Planko, Renato Kumer, Rudi Fajdiga•30 let: Ksenija Trobiš, Breda Kvartič, Pero Preradović, Radica •Salobir Zakošek40 let: Radovan Bulatović, Nedjeljko Lovrović, Jožef Klinc, Ante •Jurić, Jože Podergajs

Delovna doba v podjetju:10 let: Matej Stante, Franc Ojsteršek, Čedo Šarčević, Stanis-•lav Zadravec, Anželika Koprivnik, Ladislav Gaberšek, Janez Šteblaj, Ivan Lukačić, Tomaž Drev, Matej Pavlinc, Jože Pušnik, Andrej Šteklić, Miran Turk, Ferdinand Motoh, Danijel Velenšek

VOC Celje, d. d.

Skupna delovna doba:20 let: Aleš Robnik•

Delovna doba v podjetju:10 let: Aleksander Čadej, Jože Škoberne•

LID, d. o. o.

Skupna delovna doba:20 let: Stanislav Vodušek, Šahbaz Časurović•30 let: Franc Peperko•40 let: Karol Ocvirk•

CE-KA storitve, d. o. o.

30 let skupne delovne dobe: Zorka Šavija, Jožef Drobinc•

Projektiva - inženiring Celje, d.d.

10 let delovne dobe v podjetju: Miran Ugovšek, Majda •Marovšek

Koroške gradnje, d.o.o.

40 let skupne delovne dobe: Viktor Pečečnik•

Ob jubileju iskrene čestitke!

Predaja odvečnega papirjadvojčicama Tajdi in Manci

Dvojčici Tajda in Manca Kolar sta pridni učenki 6. razreda I. OŠ Žalec. Poleg številnih intere-snih dejavnosti, ki jih obiskujeta, sodelujeta tudi v zbiralni akciji odpadnega papirja, na-menjenega reciklaži. Z velikim veseljem jima pri tem pomagamo. Vestno zbiramo stari oz. odpadni papir in ga predajamo Tajdi in Manci, ki poskrbita, da papir pristane v pravih rokah. Tako ohranimo marsikatero drevo, ki bi ga si-cer morali posekati za novi papir.

Zakaj reciklaža papirja?Po podatkih Okoljskega raziskovalnega zavo-da je za tono papirja treba posekati 17 dreves. Eno drevo lahko prečisti 25 kilogramov one-snaženega zraka v letu dni. Uporaba sekun-darnih surovin pomeni precejšnje znižanje po-rabe energije v primerjavi z uporabo primarnih surovin, zato bodite pozorni, kam boste danes odložili papir!

Urška Pernovšek,koordinatorka

21

V vseslovenski čistilni akciji »Oči-stimo Slovenijo v enem dnevu!« smo sodelovali tudi mi

V Skupini CM Celje se zavedamo, kako po-membno je naše okolje, zato smo z veseljem podprli vseslovensko akcijo Očistimo Slove-nijo v enem dnevu! 17. aprila smo si nadeli rokavice, prižgali motorje naših tovornih vozil in pomagali odstranjevati odpadke na divjih odlagališčih. Tudi odziv naših sodelav-cev je presegel pričakovanja organizatorjev o podpornikih akcije.

Določitev in popis divjih odlagališč odpad-kov je prvi uspeh državljanske ekološke akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je svoj manifestativno-praktični vrhunec dosegla 17. aprila. Slovenija do zdaj ni ime-la enotnega registra divjih odlagališč, zato je bila izdelava le-tega ena od prednostnih nalog pobude. Iz različnih virov nabrane podatke o divjih odlagališčih – v poštev so prišli občinski registri, letalski posnetki ter prijave Zavoda za gozdove, občanov in pro-stovoljcev, ki so se formalno vključili v akci-jo – so vnesli v Geopedio, spletni zemljevid Slovenije. Država se od zdaj naprej ne bo mogla več izgovarjati, da ne more ukrepati, ker ne ve, kje so odpadki.

Kot je povedala Petra Matos, ena od vodij projekta, je zamisel v Slovenijo prinesel Nara Petrovič. Nara je o projektu čiščenja države v enem dnevu veliko slišal od eston-skih prijateljev, ki so mu akcijo predstavili iz

Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije je na podlagi zakona o odlikovanjih predse-dniku republike dr. Danilu Türku predlagal, da podeli najvišje slovensko državno odli-kovanje društvu Ekologi brez meja za pogum in ozaveščanje vseh državljanov z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

prve roke. Akcija je v Estoniji potekala leta 2008 pod naslovom Let’s do it, Estonia!, va-njo pa se je vključilo 50.000 prostovoljcev ali štirje odstotki prebivalstva. Estonska akcija je potekala pet ur (enako v Sloveniji), v njej pa so zbrali 10.000 ton odpadkov. Nadalj-njo pobudo je v Sloveniji prevzel Aleš Pevc, ustanovitelj in urednik spletnega časopisa Pozitivke.net. S promocijo akcije in sodelo-vanjem občin, državnih institucij, medijev, podjetij, drugih organizacij in veliko prosto-voljcev pa se je akcija v dobrih osmih mese-cih razvila v prepoznaven projekt, v katere-ga je bilo dan pred akcijo vključenih že deset odstotkov prebivalcev Slovenije.

17. april 2010 je zgodovinski datum, ko so široke množice reševale vesoljsko Slovenijo odpadkov. Akcija kaže na to, da nas je veli-ko Slovencev dovolj zavednih in vemo, da je naše okolje krhko ter občutljivo.

V Skupini CM Celje smo se odločili, da akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! podpremo. Tako smo se povezali na lokalnem področju s KS Galicija in društvi v tej krajevni skupnosti. Z vrečami in rokavicami se je množica dobrovoljnežev zbrala še pred dogovorjeno uro na zbirni točki (igrišče pri stari šoli v Veliki Pirešici). Tako kot na vseh drugih zbirnih točkah je tudi v Veliko Pirešico prišlo precej več prostovoljcev, kot so organizatorji sprva pričakovali. Akcije so se delavci in vodstvo CM Celje, d. d., obrat asfalt kamnolom udeležili v velikem številu na čelu z direktorjem PAK-a Vojkom Stermeckim. Po pozdravnem govoru predsednika KS Galicija Jožeta Krulca in vodje akcije Anice Grobelnik, predsednice Turističnega društva KS Galicija, se je čiščenje začelo. Uspeh očiščevalne akcije v KS Galicija je viden tudi s fotografij.

CM Celje smo ljudje

V vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! so sodelovale tudi ekipe VOC Celje, d. d., v vseh naših enotah. Delo teh ekip je bilo organizirano prek partnerja v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Di-rekcije za ceste RS. Prav tako sta na ravni cestnega gospodarstva Slovenije sodelova-la Sindikat cestnega gospodarstva Sloveni-je in naš sindikat zaposlenih v Skupini CM Celje.

Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije je bil prav tako partner v projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! kot edini sindikat, za kar je od društva Ekologi brez meja na za-ključni prireditvi v Festivalni dvorani Pionir-skega doma v Ljubljani 17. maja 2010 dobil tudi priznanje za aktivno sodelovanje v ak-ciji. Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Türk, ki je bil obenem tudi častni pokrovitelj akcije Očisti-mo Slovenijo v enem dnevu! »Imate pravi-co, da od države pričakujete, da ukrepa,« je povedal predsednik.

Marko Jurič,skrbnik sistema kakovosti in okolja

22Aktivnosti sindikata

13 Sindikat

Praznovanjeob dnevu žena

Tradicija prirejanja proslave ob Dnevu žena je tudi tokrat potrdila, da je omenjeni pra-znik del sindikalne in delavske kulture ter njene zgodovine. Slednja že dobro stoletje pripisuje veliko pomembnost pripadnicam šibkejšega in nežnejšega spola, ki so si pred sto leti priborile tisto, kar bi moralo biti že samoumevno – enakopravnost žensk v družbi.

Letos mineva natančno devetdeset let od prvega praznovanja mednarodnega Dneva žena. Je dan praznovanja ekonomske, po-litične in socialne enakopravnosti ter do-sežkov žensk. V tem čas je bilo storjenega in doseženega veliko, kljub temu pa boj za popolno enakopravnost položaja žensk v družbi še zdaleč ni dobljen.

Skrb za otroke, dom in gospodinjstvo je po-leg redne službe še vedno večinoma ženska skrb. Res pa je tudi, da se po mojih izkušnjah marsikatera ženska tem obveznostim prav zaradi pritiska tradicionalne družbe noče upreti ali pa si ne upa prevzeti bolj odgovor-nih položajev v naši družbi.

Ob počastitvi 8. marca, mednarodnega dne-va žensk, je Sindikat delavcev v Skupini CM Celje v sodelovanju z družbo CM Celje, d. d.,

priredil skromno proslavo za naše sodelav-ke. Uvodni del prireditve se je začel z vokal-no zasedbo Oktet 9 in nadaljeval z nasto-pom prvega letnika baletne šole Harlekin. Sodeč po izrazih sodelavk, sta se na obrazih le-teh narisala nasmeh in veselje, tudi zado-voljstva se ni dalo skriti. Za najmlajšimi so sledili plesalci in plesalke folklorne skupine Grifon, ob koncu pa so še enkrat zapeli fan-tje Okteta 9. Ob prijetnem druženju in ko-zarčku penine smo zaključili to skromno, a iz srca pripravljeno prireditev. Zadovoljstvo sodelavk in sproščeno vzduš-je sta dokaz, da je bila počastitev ob dnevu žena uspešna in bo svojo tradicijo nadalje-vala tudi v prihodnje. Za to gre posebna za-hvala vsem sodelujočim, ki so s svojim tru-dom pokazali, da bo Dan žena vedno ostal praznik žena.

Anton Turk,predsednik sindikata

Aktivnosti sindikata

V preteklih mesecih smo se med drugim zahvalili našim ženskam ob njihovem prazniku, ki ga sla-vijo 8. marca. Ob delavskem prazniku 1. maju smo razdelili 2000 porcij golaža, izvedli volitve na ravni skupine in sodelovali na volitvah na državni ravni. V okviru sindikalnega izleta pa smo obiskali morske kraje.

1. maja razdelili2000 porcij golaža

Tradicionalna prvomajska proslava na celj-skem bazenu je bila dobro obiskana. Razde-lili smo 2000 porcij golaža in v dobri družbi ter ob dobri glasbi preživeli prečudovit dan.

Prvi maj je še vedno praznik dela. Vsaj tako se imenuje. Jaz pa sem še iz tistih časov, ko smo res spoštovali delo, ne tistega, kar nekdo ima ali predstavlja. Zato smo 1. maj res praznovali. Trudimo se ohraniti tradicijo


praznovanja in druženja delavskega razreda na Celjskem, takšnega, kot je bil včasih na Petričku.

Tudi letos smo v Sindikatu delavcev v Skupini CM Celje in s Sindikatom cestnega gospodarstva Slovenije skupaj s podjetjem Svegos ter medijskima pokroviteljema radiem Celje in časopisom Novi Tednik organizirali prvomajsko druženje na celjskem bazenu. Slavnostni govornik je bil predsednik konfederacije Pergam Dušan Rebolj, ki je opisal trenuten položaj delavstva in poudaril, da sindikati od vlade zahtevajo spoštovanje socialnih partnerjev in socialnega dialoga kot pomemben pogoj za predvidene reforme. Jutranjo budnico nam je zaigrala godba na pihala Nova cerkev, ki je ustvarila prijetno jutranje razpoloženje.

Počastitev praznika dela, vstopa Slovenije v EU in predvsem druženja Celjanov in oko-liških prebivalcev vseh generacij je osnovni moto te prireditve, ki jo ljudje počasi a zago-tovo jemljejo za svojo.

Lepo vreme je na zelenico ob Savinji pri-tegnilo približno 3000 ljudi vseh starosti, ob zvokih ansambla »Še pa Še« pa so se nekateri zabavali še dolgo v popoldanske ure. Zagotovo lahko rečem, da ni bila to samo proslava za 1. maj, ampak druženje treh generacij. Na prireditvi smo brezplačno razdelili 2000 porcij golaža, za kar se zahva-ljujemo vsem donatorjem in tistim, ki ste kakor koli prispevali k temu, da je prireditev uspela.

Anton Turk,predsednik sindikata

V začetku aprila so potekale redne volitve sindikata delavcev v Skupini CM Celje. Za predsednika IO Sindikata delavcev v skupini je bil z veliko večino izvoljen Anton Turk.

IO sindikata je na svoji redni seji 21. 1. 2010 sprejel sklep o volitvah, ki so bile razpisane za 2. 4. 2010, in imenoval volilno komisijo. Člani sindikata so na volitvah vlogo predse-dnika znova zaupali Antonu Turku, za člane IO Sindikata delavcev v Skupini CM Celje pa so bili izvoljeni: Ksenja Kamenšek, Lidija Bobnič, Leon Novak, Vojko Močnik, Jernej Klinc, Srečko Videnšek, Jože Pušnik, Lucija Sevšek, Majda Šinkovec, Martin Polutnik,

Volitve predsednika sindikata, IO sindikata delavcev v skupini CM Celje, podpredsednika in članov nadzornega odbora

Božo Tržan, Bojan Kokol, Rakanovič Milena, Damjan Mastnak in Metka Černjak. Za pod-predsednika IO Sindikata delavcev v Skupi-ni CM Celje sta bila izvoljena Lucija Sevšek in Jože Pušnik, za člane NO pa Albin Rožanc, Branko Šipuš, Štefan Stopinšek in Radmila Drekonja.

Vsem na novo izvoljenim predstavnikom Sindikata delavcev v Skupini CM Celje česti-tamo in jim želimo veliko uspehov pri njiho-vem delu.

Radica Salobir, sodelavka pri sindikatu

JožePušnik

Lucija Sevšek


Letos so potekale tudi redne volitve krovne-ga sindikata SCGS. Novi predsednik sindika-ta na državni ravni je postal naš sodelavec Anton Turk, ki je vodenje prevzel od dolgo-

Volitve predsednika sindikata SCGS,podpredsednikov in članov nadzornega odbora

letnega predsednika Ivana Ašenbergerja, ki odhaja v pokoj.

Na podlagi sklepa izredne skupščine SCGS

in seje predsedstva v novembru 2009 je bila ustanovljena kandidacijska komisija, ki je bila zadolžena za izvedbo razpisa za pred-sednika SCGS. Na razpis se je lahko prija-vil vsak član SCGS s pisno podporo IO OO SCGS. Kandidati so morali predložiti pro-gram dela SCGS za obdobje 2010–2014.

Izvedba volitev je bila na redni skupščini SCGS dne 9. 4. 2010 v Lescah. Za predsedni-ka SCGS je bil soglasno izvoljen Anton Turk, za podpredsednike pa Izidor Hrgo, Marjan Stanič in Slavko Mohorčič. Za NO SCGS so bili izvoljeni Robert Krajnc, Barbara Matul in Franci Malovrh. Prepričani smo, da nas bo novo predsedstvo dobro zastopalo, da bodo delali v dobro de-lavcev in naših potomcev. Pri delu jim želi-mo veliko uspehov.


Ob našem stanovskem prazniku – dnevu cestarjev

Spoštovane in cenjene sodelavke in sodelavci, člani sindikata SCGS!

Bliža se 27. junij, praznik cestarjev. Mnogim se zdi, da zaradi krize ni pravi čas za praznovanje. Toda prazniki ostajajo,

krizni čas pa mine.

Vsi se dobro zavedamo, da živimo v težkih časih kapitalističnega enoumja. Politiki in Vlada Republike Slovenije se ne

morejo več sprenevedati, da je vse lepo in prav. Dejansko stanje je namreč drugačno.

Vsem vam, ki pošteno služite vsakdanji kruh, želim, da bi se dobro počutili na delovnih mestih, bili cenjeni in da bi bili

pošteno nagrajeni za opravljeno delo.

To je želja nas vseh in dosegli jo bomo le, če bomo složni ter povezani. Je namreč čas uspehov in je čas krize …

Delodajalci se tudi letos trudijo pridobiti čim več dela. To je seveda dobro. Mi, delavci, pa se moramo potruditi, da ga

bomo čim bolje opravili in z delom zagotavljali socialno varnost vseh zaposlenih.

Seveda je veliko odvisno tudi od države in gospodarskih ukrepov, ki jih sprejema vlada.

Gospodarske krize se delavci še kako zavedamo, vendar ne bomo dovolili, da bi se »zlorabljala« tam, kjer to ni treba,

predvsem s slabo dorečeno zdravstveno, pokojninsko in še katero reformo.

Ob našem prazniku, DNEVU CESTARJEV, vam iskreno čestitam in želim, da bi se dobro počutili na delovnem mestu in

imeli aktivno vlogo kot član, članica našega sindikata – SCGS.

Anton Turk,

predsednik Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije


Sindikalni izlet na otok Krkin Goli otok

Sonce, morje in naš obvezni spremljevalec – zvrhan koš dobre volje so zaznamovali naš majski sindikalni izlet. Za tokratno pot smo izbrali kraj, ki nas opominja na temne čase nekdanje skupne domovine, t. i. jugo-slovanski Alkatraz. Zgodovinska temačnost Golega otoka pa seveda ni vplivala na naše dobro razpoloženje, saj smo jo pregnali s pozitivno otoško energijo Krka, ki smo ga obiskali najprej.

Tudi letos je Sindikat delavcev v Skupini CM Celje organiziral dvodnevni izlet, ki je bil od 8. do 9. 5. 2010. Zbrali smo se ob 5. uri pri vratarju tovornega prometa na sedežu družbe. Rahel dež ni mogel pokvariti našega razpoloženja.

Vožnja je bila v smeri Ljubljane ter naprej mimo Ilirske Bistrice, čez mejni prehod Rupa, mimo Reke in čez most na otok Krk. Po prihodu v Krk je sledila jutranja kavica na rivi, nato pa smo se vkrcali na ladjo, kjer nas je pozdravil kapitan. Sledila je plovba po kr-škem zalivu.

Na ladji nas je pričakala tudi malica (sveže ribice s kruhom). Panoramsko vožnjo smo nadaljevali po obali Stare Baške proti oto-ku Sveti Grgur. Obpluli smo severni strmi del otoka. Tu je bil ženski politični zapor. Na vrhu stene so bili zgrajeni bunkerji, ki so jih zgradili politični zaporniki.

Vožnjo smo nadaljevali proti Golemu otoku, imenovanemu »jugoslovanski Alkatraz«.

Narejen je bil za politične zapornike po na-ročilu partije. Sledili so obhod otoka z vo-dičem – nekdanjim paznikom, ogled filma in vrnitev na ladjo, kjer nas je čakalo kosilo (sveža riba in meso na žaru s prilogo in pija-čo). Sonce je že prekrilo deževne oblake in nas toplo grelo, ko smo se vračali nazaj ob južni obali otoka Grgur mimo otočka Galun, otoka galebov, nazaj v Krčki zaliv. Namestili smo se v hotelu Dražica, kjer smo imeli ve-čerjo z glasbo. Po večerji smo lahko zaple-sali ali se odpravili na ogled bližnjega mesta Krk.

Naslednji dan po zajtrku in jutranji kavici smo se odpravili do Motovuna v Istri.

Postanek je bil v Livadah, kjer smo imeli degustacijo jedi, pripravljenih z dodatkom

dragocenih tartufov, z domačim svežim kru-hom s tartufi, kozarcem belega in rdečega vina.

Okrepčani smo se povzpeli na bližnji hrib in si ogledali staro mesto Motovun, ki se bo-hoti nad dolino reke Mirne. Počasi smo za-pustili Istro in se odpravili nazaj proti domu. Na poti smo se ustavili še v Kopru, kjer smo imeli pozno kosilo. V Celje smo prišli v zgo-dnjih večernih urah.

Delovni teden smo začeli polni vtisov, malce utrujeni, a že z mislimi na naslednji izlet.


26Potepanje po Venezueli

Na pot sva se (Katarina, ob izidu časopisa že moja zakonska sopotnica, in jaz) poda-la 28. 12. 2009, oblečena kot Eskima. Let iz Gradca do Frankfurta je bil tako kratek, da sva ravno uspela pojesti sendvič, preden je ob pristanku spet prišel nazaj gor (sendvič namreč). Po vkrcanju na AIRBUS 360 pa smo brez sendviča čakali 1 uro, ker smo imeli težave z navigacijskim sistemom (še dobro, da se to ni zgodilo sredi Atlantika, morda bi v tem primeru pristali tam, kjer je leta 1594 želel Kolumb, v Indiji). Iz Evrope smo tako poleteli ob 11.00, v Caracasu pa pristali ob 15. uri. Človek bi rekel: »Samo štiri ure …« Seveda, če ne upoštevamo časovne razlike, ki je šest ur. Po pristanku pa že prvi ŠOK EFEKT. Navajena s prejšnjih potovanj sva s seboj vzela nekaj evrov (za rezervo) ter kar-tice za dvig na bankomatu. Iz interneta sva vedela, da je uradni menjalni tečaj 3,2 Bs (bolivar) = 1 EUR. Na letalu nama je doma-čin razložil, da menjalni tečaj na črnem trgu variira med 7 in 9 Bs za evro. Šok je bil še toliko večji, ker sva ugotovila, da cene niso prilagojene na uradni menjalni tečaj, ampak na črnega (tako Chavez izropa turiste). Če ponazorim s preprostim primerom: pivo 0,5 l v Venezueli stane 12 Bs, zdaj pa si prera-čunajte, kaj to pomeni v evrih po uradnem menjalnem tečaju.Svoj plan potovanja sva zato že prvi dan morala spremeniti in ga prilagoditi »toku denarja«. Ker v Venezueli glavne turistične kapacitete obvladujejo Evropejci, sva vse evre zamenjala z Nizozemcem po tarifi 6 Bs za evro. Iz Caracasa prek Maracayja naju je pot vodila proti zahodu v Puerto Colum-bio. V malem mestecu ob Karibskem morju s krasno plažo Playa Grande sva preživela čas okoli novega leta. Na starega leta dan

POTEPANJE PO VENEZUELIVenezuela (uradno ime República Bolivariana de Venezuela) leži na severnem delu južnoameriške celi-ne. Je dežela izjemnih prostranstev in je velika kot Nemčija in Francija skupaj. Primerno svoji velikosti in legi (leži tik nad ekvatorialnim pasom) je geografsko, klimatsko in biotsko neverjetno raznolika ter kot taka pravi raj za ljubitelje narave, avanturiste, adrenalinske odvisneže, pohodnike in tiste, ki radi poležavajo ob kristalno čistem morju ob topli sapici Karibskega morja. Vse to in še več sva doži-vela z mojo Katarino.

sva šla turo v bližnji deževni gozd, kjer smo prišli v stik s slabega dva metra dolgo kačo, ki je počivala na veji tik nad našimi glavami. Težave sploh ne bi bilo, če nam ne bi vodič razložil, da je to ena najbolj strupenih kač – si predstavljate nadaljnji dve uri hoje po goščavi v kratkih hlačah in kratkih rokavih? No, poleg pajkov, kuščarjev, razno raznih žuželk nič posebnega. Ko sva mislila, da so nevarnosti džungle mimo, sva se presneto zmotila. Največja nevarnost niso bile živali, ampak ljudje in vsa pirotehnika, ki jo Vene-zuelci zmečejo v zrak in po tleh za novo leto – to je bilo pravo vojno stanje. Po izstrelitvi vsega arsenala po 1 uri zjutraj pa so pol-na luna, šumenje morja, vroči afriški ritmi, petje, ples Baila con Burro (ples z oslom) in

Cuba Libre pripravili tudi vse evropske pol-ka/valček ritke k miganju.Ni pa ga boljšega občutka, kot da namesto 1. 1. razmišljaš, kdo bo zakuril peč, to, da v kopalkah odmaširaš na plažo, se pod pal-mo zlekneš na ležalnik in tu in tam skočiš v vodo. Zanimiv je bil prizor, ko je bil poleg naju par –ženski je bilo verjetno od novole-tne fešte zelo zelo slabo (pustimo detajle), moški pa je zraven nje meni nič, tebi nič mirno srkal viski kar iz flaše. Posebno doži-vetje je bilo popoldne – morski tok se tako ojača, da valovi dosežejo višino tudi do treh metrov. Če ti uspe preskočiti val ali iti pod njim, si zmagal, sicer pa podoživiš občutek spodnjih hlač ob centrifugi v pralnem stroju. Noro!Zaradi že prej omenjenih finančni težav sva pred odhodom pri tam živeči Nemki zame-njala »denar« oziroma moja mama je mami te Nemke nakazala na račun v Nemčijo de-nar, ona pa nama je po tarifi 7 Bs za evro me-

njala (ste že ugotovili, kako se tečaj dviguje). Ker pa so najbolj uporabljeni bankovci 10, 20 in 50 Bs, sva dobila kupček denarja, visok kar okoli 15 cm! Zaradi veliko kriminala si niti po naključju nisva upala vzeti ves ta denar s sabo. Tako sva kar od tam rezervirala oglede in spanje za naslednja dva tedna (želela sva videti najvišji slap na svetu – Angelski slap, vendar je »Chavez odklopil vodo«; zaradi suše je bilo vode kot na slapu Rinka, le da ta količina pada 1000 m globoko). Tako sva se 2. januarja odpravila na pot. Zaradi poči-tnic, ki v Venezueli trajajo od 24. decembra pa vse do 15. januarja, so bili vsi avtobusi nabito polni, cene pa dvakrat višje. Tako sva komaj komaj dobila prosti mesti za pot. Še ena, prometnotehnična in voznodinamič-na zanimivost – če želite vedeti, kolikšna je največja hitrost 35 let starega lokalnega avtobusa ameriške izdelave po gorski cesti (kot npr. iz Trente na Vršič) po nepreglednih ovinkih brez ograje in s prepadom na eni strani, je odgovor: hitrost je smrtno nevarna s trobljenjem! Sistem je namreč tak: pelješ avtobus, kolikor pač gre, in pred ovinkom potrobiš. Če ti na drugi strani ovinka nihče ne potrobi nazaj, pelješ brez zaviranja na-prej, sicer pa »cigu na žlajfo« – ja, človek se vsega navadi.Naslednje tri dni sva preživela v idiličnem kampu sredi delte reke Orinoco (delta ima površino kot Belgija – torej vodni svet brez primere). To so bili krasni trije dnevi sredi narave, kjer te zjutraj prebudi petje ptic in oglašanje opic, zvečer pa ti lahko noč zaže-lijo piranje na krožniku (zelo okusna riba), krokodili v bližini kampa in komarji. Obiskali smo džunglo, se izurili v osnovnih tehnikah preživetja, tj. najem vodiča, opazovali smo sladkovodne delfine, obiskali indijansko

14 Popotovanja

27Potepanje po Venezueli

vas (kakovost »razkošja« ocenite sami iz fotografije), opazovali jate papagajev v letu in na drevesih (videti te ptice v naravi je iz-

jemno!) ter zadostili radovednosti majhnih kosmatih opic in velikih malo manj kosma-tih primatov – ljudi.Po regeneraciji aure v res krasnem okolju sva se odpravila čisto na jugo-vzhod Vene-zuele – v Santo Eleno de Uarien, na šest-dnevni treking na Roraimo. Prvi del poti, do Ciudad Guayane, sva šla s taksijem in – ne moreš verjeti – »šofer je bio naš čovjek«, po rodu Srb iz Sarajeva. Bil je izjemno vesel, »da smo malo pričali«. Mimogrede smo se ustavili na bencinski črpalki. Že pred odho-dom sva slišala zgodbe, kako je bencin po-ceni, ampak to je bilo pa že preveč! Poglejte fotografijo, preračunajte, komentar pa ver-jetno ni potreben. Lahko le še pripomnim, da v trgovini stane 1,5 l vode 6 Bs.

Ker sva v Ciudad Guayani morala čakati šest ur in je mesto popolnoma industrijsko, nama je »šofer« svetoval, da greva v bližnje nakupovalno središče (beri vsi večji marketi v Celju skupaj). Blišč in urejenost tega kom-pleksa so skazili do zob oboroženi vojaki z brzostrelkami in dodatni varnostniki pri vsaki trgovini – človek se počuti kot v zapo-ru. Šla sva v supermarket, kjer so bile police polne, založene z vsem mogočim blagom,

nakupovalni vozički pa ogromni. Vse lepo pa prekosi beda socialističnega sistema, ki ga je razkril pogled na ljudi v trgovini. Le-ti hodijo okoli z žepnimi računalniki v rokah in računajo, ali si lahko privoščijo še kakšen kos mesa ali kilo riža več ali ne. Na blagajni imajo posebne košare za blago, ki ga ljudje ne morajo poravnati, da ga vrnejo nazaj. Na izhodu iz trgovine te varnostniki še enkrat pregledajo, kaj si kupil, da morda nisi česa ukradel. Vrste pred bankami so neverjetno dolge, ker ljudje živijo še samo na kreditih. Nenehna in nepredvidljiva inflacija pa še dodatno »požre« tisto malo, kar ljudje ima-jo. Obisk supermarketa, tega monumenta kapitalizma, je razkril največjo bedo Cha-vezovega socializma. Obiskala sva še kino, kjer sva namesto marketinga doživela pravo »pranje možganov« Chavezove socialistič-ne stranke, ki je trajalo najmanj 15 minut. Poleg tega sedežnega reda v kinu sploh ni bilo – kdor prvi pride, prvi melje.Ponoči sva sedla na avtobus in se zjutraj premražena zbudila v Santa Eleni. Nočni avtobusi na dolge razdalje so zelo sodobni in dobri, imajo pa eno pomanjkljivost – na njih je presneto mrzlo! Zunaj je temperatura od 28 do 30 oC, v avtobusu pa le približno 15 oC. Tako ljudje vse dneve hodijo okoli v krat-kih hlačah in kratkih rokavih, ko pa gredo na pot z avtobusom, pa so v škornjih, pulover-jih, bundah, kapah ter pokriti z odejami.Naslednjih 6 dni sva preživela na trekingu na Roraimo – mizasto goro (teipui), viši-ne 2900 m, ki jo je v svoji knjigi Lost world

(Izgubljeni svet) Arthur Conan Doyle pred-stavil kot kraj, zaostal v času, na katerem še danes živijo dinozavri. No, dinozavri naju ravno niso »pohamskali«, so naju pa zato puri-puriji, drobcene muhe, ki tako ugrizne-jo, da rana takoj zakrvavi in srbi desetkrat huje, kot če te piči komar. Naš vodič, 150 cm visoki nasmejani Roger indijanskega rodu, nas je popeljal na edinstven svet (po indi-janskem prepričanju domovanje bogov). Stene gor navpično padajo v globino tudi do 700 m. Rastlinstvo in živalstvo na vrhu pa sta edinstvena (veliko vrst je endemitov in živijo samo na vrhu – vrh pomeni gora s površina 30 km2). Pogled čez 500 m verti-kalo pa te najprej navda z grozo, nato pa ti

da občutek svobode kot ptica. Zaradi ranlji-vosti ekosistema je bilo treba za umivanje uporabljati posebna organska mila, potrebe pa opravljati na posebnih prenosnih WC-jih z vrečko, le-te pa je nosač odnesel nazaj v civilizacijo (vseh 6 dni smo se umivali v re-kah in potokih). Ker v radiju 80 km ni bilo naselbine (spali smo v šotorih v jamah), je bila taka tišina, da so bolela ušesa. Zvezde pa so bile tako svetle in toliko jih je bilo, da do kosti začutiš svojo majhnost. Prekrasna Roraima ali »zgubljeni svet« je bil vrhunec najinega potovanja in nepozabna izkušnja.Za zadnjo postajo sva izbrala obisk Parque Nacional Mochima – sistem otočkov na se-vero-vzhodu Venezuele v Karibskem morju. Ob inštrukcijah tam živečega Argentinca sva opravila osnovni tečaj potapljanja. Pod vodo smo bili 40 minut na približno 10 m globine – tudi to je bilo neverjetno dožive-

tje. Pisanost koral, »morskih rož«, spužev, zvezd, polžev, rib, lignjev … je vredno ogle-da (takoj za tem, ko človek izgubi strah pred globino). Tako se je s potopom v Karibskem morju počasi končalo najino tritedensko po-tepanje po Venezueli. Popoldne 18. januarja sva s polno glavo vtisov, spominsko kartico fotografij in nahrbtnikom čokolade v kratkih hlačah in kratki majici odletela iz Caraca-sa nazaj proti Evropi, kjer so naju pričakali mraz, sneg, drag bencin in stari dobri evrop-ski schengenski sistem, kjer so me celotne-ga pregledali, mi vzeli dezodorant (ki je bil skoraj prazen) in plastenko z vodo …Dobrodošli doma!

Marko Žibret,kalkulant

Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi.

(Sir James M. Barrie)

Naj nam bodo poletni meseci naklonjeni. Še posebno vam, spoštovani sodelavci, ki boste večino poletnih dni preživelina deloviščih in boste proste dneve lahko uživali pozneje.

Documents

CM Celje Glasilo junij 2010