Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 30. junij 2011, letnik IX

Glavna tema4 Nova organiziranost skupine Elektro Gorenjska

Aktualno8 10. konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED v Ljubljani 2011

Iz Gorenjskih elektrarn26 Nova kogeneracija v Osnovni šoli TržiË

ELGO, junij 2011

Kažipot po vsebini

�

3 Beseda uprave

Glavna tema4 Nova organiziranost skupine Elektro Gorenjska

Aktualno6 Interno komuniciranje v Elektru Gorenjska8 10. konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED v Ljubljani �01110 Družbena odgovornost podjetja eden od pogojev za doseganje poslovnega uspeha12 S kolesom potujem, okolje varujem13 Dražitev elektriËne energije, Zakaj ne v Elektru Gorenjska? Prostovoljno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih v družbi Elektro Gorenjska, d. d.14 Elektro Gorenjska v postopku pridobitve certifikata Družini prijazno podjetje

15 Odsev Ëetrtletja

Znanje je moË20 RTP 400/��0/110-��0/110/35/10 kV DivaËa

Standardi kakovosti 22 ISO 14001 - ravnanje z okoljem23 Analiza poškodb pri delu in nevarnih dogodkov, ki so se v Elektru Gorenjska pripetili v letu �010

Novosti24 Predstavitev polietilenskih elektro jaškov

Iz Gorenjskih elektrarn26 Nova kogeneracija v Osnovni šoli TržiË 27 »istilna akcija v Gorenjskih elektrarnah SonËna elektrarna na strehi skladišËa Elektro Gorenjska

Predstavljamo se 28 Organizacijska enota FinanËno ekonomske storitve

Elektro Gorenjska smo ljudje30 Kadrovske novice Upokojenci so praznovali Prvi vtisi novozaposlenih31 Pozdraviti je vljudno, odzdraviti je dolžnost Otroška resnica32 Pošljite predloge za NAJ POSAMEZNIKA in NAJ SKUPINO leta �011 Naj marËevski prispevek Društvo upokojencev Elektro Gorenjska

Za vsakogar nekaj34 Kolesarjenje od elektrarne do elektrarne �01136 Fotogalerija 37 Nagradna križanka 38 Potepanje po Iranu in turškem Kurdistanu

Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska.Št. 2, junij 2011; tekoËa št. 31, leto IX

Glavna urednica: mag. Mateja Nadižar SvetOdgovorna urednica: mag. Renata KrižnarPredsednik uredniškega sveta: mag. Bojan Luskovec»lani uredniškega sveta: Aleš Ažman, MBA, Romana Božnar, mag. Edvard Košnjek, Marjeta Rozman, Iztok Sotošek, MBAUredniška skupina: Alenka Andolšek, Teja Bizjak, Drago Papler, Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Žumer

Uredništvo:Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 KranjTelefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83 600E-pošta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.siwww.elektro-gorenjska.si

Izdajatelj:Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriËne energije, d. d.

Za izdajatelja uprava družbe: predsednik uprave mag. Bojan LuskovecOglasno trženje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600, E-pošta: info@elektro-gorenjska.si

Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p.Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.Naklada: 850 izvodovISSN 1581-8020

Fotografija na naslovnici: Marko Vilfan

Poslovno glasilo Elgo izhaja štirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, štipendisti in poslovni partnerji.

Naslednja številka izide 30. septembra 2011.

Spoštovani!

Naj bo vsaka naslednja številka Elga še bolj zanimiva za branje tudi z vašo pomoËjo.

V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih sprejemamo do �5. 7. �011 na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si

Beseda uprave

ELGO, junij 2011 3

V tem trenutku v naši družbi najveË pozornosti namenjamo zakljuËnim postopkom izËlenitve. Ne gre samo za pravne postopke. IzËlenitev s seboj prinaša tudi vrsto takih sprememb, ki jih bomo morali v prvi vrsti posvojiti vsi zaposleni. Ne govorimo zaman, da so zaposleni ogledalo podjetja, saj nezadovoljni zaposleni lahko podjetju povzroËijo (še) veË škode kot nezadovoljne stranke. Spremenjen naËin poslovanja, predvsem pa miselnost, mora osvojiti podjetje kot celota, prav vsak zaposleni, saj bomo le tako tudi navzven delovali verodostojno, ko bomo razglašali, da smo družbeno odgovorni, usmerjeni k uporabnikom in h kupcem, da smo vedno pripravljeni prisluhniti in upoštevati njihove želje in potrebe.

Glavno temo tokratnega Elga zato predstavlja reorganizacija, postopek izËlenitve, ki postopoma prehaja v zakljuËno fazo. Na naslednjih straneh boste našli strnjene informacije o tem, katere korake smo na tej poti že prehodili in kaj nas še Ëaka.

Z gotovostjo lahko trdim, da je Elektro Gorenjska družbeno odgovorno podjetje. Naša odgovornost se ne izkazuje samo navzven, temveË tudi znotraj podjetja. Tako smo se v želji po boljšem usklajevanju poklicnega in družinskega življenja odloËili in tudi že vstopili v postopek pridobitve osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje.

PrepriËan sem, da junijska številka Elga ponuja veliko koristnih informacij in podatkov o skupini Elektro Gorenjska.

Za zakljuËek bi vas rad seznanil s še eno novostjo. Od junija naprej sem vsak drugi torek v mesecu med 14. in 16. uro na voljo vam, spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci. Z veseljem bom prisluhnil vašim predlogom in mnenjem ter odgovoril na vaša vprašanja.

Veliko poguma in prijetno poletje vam želim, ne glede na to, kaj vse bo prineslo.

Pred nami je aktivno poletje

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec

ELGO, junij 2011

Glavna tema

4

Besede reorganizacija, delitev, izËlenitev in podobne so že nekaj Ëasa stalnica slovenskega energetskega prostora in tudi delovnih procesov Elektra Gorenjska. V zadnjih letih je bilo izvedenih veË reorganizacij, ki so po eni strani predstavljale zahteve slovenske in evropske zakonodaje, po drugi strani pa željo po boljši uËinkovitosti energetskih podjetij.

S procesi reorganizacije se sreËujemo tudi v skupini Elektro Gorenjska. Zagotovo najveËji izziv predstavlja zadnja reorganizacija - izËlenitev tržnega dela v samostojno podjetje. Nova družba Elektro Gorenjska Prodaja bo svoje rojstvo doživela septembra, priprave na ta dogodek pa intenzivno potekajo že od leta 2009. Avgusta 2009 je namreË skupšËina delniËarjev upravi in nadzornemu svetu naložila pripravo in izvedbo postopkov s ciljem prestrukturiranja družbe, ki bo omogoËila delitev omrežne in tržne dejavnosti, v skladu z zahtevami zakonodaje in RaËunskega poroËila RS.

Kaj vse se je dogajalo v preteklih dveh letih, katere aktivnosti so že bile izvedene, kaj vse je bilo potrebno urediti za izvedbo pravilnega postopka in predloga, ki ga bo obravnavala skupšËina delniËarjev 8. julija 2011, ter kaj vse še sledi, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Leto 2009

Poletje 2009 je za elektrodistribucijska podjetja predstavljalo zaËetek izredno dinamiËnega ter zelo turbulentnega obdobja, povezanega s postopkom delitve omrežne in tržne dejavnosti.

Dopis z zahtevo po delitvi podjetja na dve družbi, ki je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo RS (Direktorata za energijo) upravam vseh petih elektrodistributerjev poslan julija 2009, je sprožil odloËen protest sindikata delavcev dejavnosti energetike v Sloveniji. Že pred skupšËino in kasneje so bile izvedene opozorilne stavke zaposlenih s kljuËnim sporoËi-lom: vzpostaviti socialni dialog in pripraviti tak naËrt reorganizacije, ki bo upošteval priporoËila in zakonodajo na eni strani, na drugi strani pa bo upošteval izkušnje in znanje zaposlenih ter dosegal boljšo uËinkovitost in s tem tudi racionalizacijo poslovanja, predvsem pa enakopravno obravna-vo konËnega odjemalca.

Sklep delniËarjev na avgustovski seji je bil ne glede na aktivnosti sindika-tov zavezujoË in tako sta bila uprava in nadzorni svet dolžna pripraviti in izvesti postopke s ciljem prestrukturiranja družbe. S tem sklepom so se zaËele izvajati tudi aktivnosti, povezane s skrbnimi pregledi družb.

Leto 2010

Glavnina aktivnosti je bila v tem letu namenjena izvedbi skrbnih pregledov družb. Na osnovi ugotovitev so se jeseni zaËele posamezne aktivnosti znotraj družbe Elektro Gorenjska. Med prvimi je bila potrebna reorganizacija družbe, pri kateri se je ukinila organizacijska enota Izvajanje vzdrževanja in gradenj, s 1. 1. 2011 je podjetje Elektro Gorenjska zaËelo delovati v okviru štirih organizacijskih enot. Dejavnosti, kot je inženiring na podroËju gradnje sonËnih elektrarn, so se preselile v hËerinsko družbo Gorenjske elektrarne.

Slika 1: Predlog organizacijske sheme Elektra Gorenjska od 1. 9. 2011 dalje

VeËino aktivnosti, prerazporejanje zaposlenih kot tudi doloËanje finanËnega naËina vodenja poslovanja matiËne in hËerinske družbe, se je tako ob zakljuËku leta izvajalo v podpornih enotah OE FES in OE STS.

Leto 2011

Podjetje Elektro Gorenjska je bilo med prvimi elektrodistribucijskimi po-djetji v Sloveniji, ki je zaËelo izvajati proces reorganizacije, saj se je postopek delitve zaËel takoj po potrditvi vseh aktivnosti na nadzornem svetu, novembra leta 2010. Besedo reorganizacija je nadomestila beseda izËleni-tev in tako so se priËeli t. i. postopki izËlenitve.

Slika 2: »asovnica izËlenitve OE NP

Hitra odzivnost nam je omogoËila, da smo se procesa izËlenitve lotili premišljeno in preudarno. Glede na to, da je izËlenitev dolgotrajen po-stopek, ki zahteva temeljite priprave in ogromno usklajevanja, je bila

Nova organiziranost skupine Elektro Gorenjska ? mag. Renata Križnar

UPRAVA

SLUŽBA ZA TEHNIČNO PODPORO OBRATOVANJU

SLUŽBA ZA MERITVESLUŽBA ZA IZVAJANJE

VZDRŽEVANJA IN GRADENJ

SLUŽBA ZA RAZVOJ

SLUŽBA ZA INVESTICIJE

SLUŽBA ZA INFORMATIKO

SLUŽBA ZA PROJEKTIVO

FINANČNA SLUŽBA

SLUŽBA ZA KONTROLING

RAČUNOVODSKA SLUŽBA

PRAVNA SLUŽBA

KADROVSKA SLUŽBA

SVETOVANJE

SLUŽBA ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO

SLUŽBA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

AVTOPARK

SLUŽBA ZA UPORABNIKE OMREŽJA

SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO

KOMUNIKACIJSKOTEHNOLOGIJO

SLUŽBA ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE

OE DISTRIBUCIJSKOOMREŽJE

OE FINANČNO EKONOMSKE STORITVE

OE SPLOŠNE IN TEHNIČNE STORITVE

SLUŽBA ZA KORPORATIVNOKOMUNICIRANJE

NABAVNA SLUŽBA

Glavna tema

ELGO, junij 2011 5

ustanovljena projektna skupina. Njene naloge so bile zahtevne, saj so vkljuËevale zahtevno naËrtovanje in izvedbo postopkov izËlenitve, hkra-ti pa je bilo potrebno zagotoviti Ëim bolj nemoteno in hitro izvedbo procesa.

Ena od glavnih odloËitev je bila, da se tržne dejavnosti (kot na primer proiz-vodnja ter prodaja elektriËne energije) prenesejo na hËerinske družbe. Družba mati - Elektro Gorenjska, d. d., bo tako po izËlenitvi opravljala le dejavnost distribucije elektriËne energije, ki pa je in ostaja gospodarska javna služba.

Z namenom zagotavljanja Ëim uËinkovitejšega poslovanja je bilo dogovor-jeno, da bo matiËno podjetje Elektro Gorenjska še naprej izvajalo informa-cijske, raËunovodske in pravne storitve za novo družbo. Revidirani so bili delovni postopki prikljuËevanja novih odjemalcev in sklepanja pogodb o dobavi; znotraj OE DO in OE NP so bile skladno s tem na novo postavljene delovne pristojnosti. Za pripravo ustrezne izËlenitve enote v novo podjetje se je pripravil celotni naËrt organizacije nove OE NP, organiziralo se je novo vodstvo, potekala so ustrezna naËrtovanja in upravljanja s kadri, urediti je bilo potrebno vse pravne postopke. Na novo družbo, ki je bila ustanovljena februarja 2011, se bo, v kolikor bo skupšËina družbe podala svoje soglas-je za delitev družbe, prenesla dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije.

Slika 3: Organiziranost nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja

Konec maja so bile aktivnosti projektne skupine zakljuËene in priprav-ljene za skupšËino delniËarjev, ki bo o naËinu delitve odloËala na 15. redni skupšËini, to je 8. julija 2011. Gradiva, ki smo jih pripravili za skupšËino, so bila: Pogodba o delitvi - izËlenitvi dela premoženja prenosne družbe Elektro Gorenjska, d. d., in prevzemu izËlenjenega dela premoženja s strani prevzemne družbe Elektro Gorenjska Prodaja d. o. o., revizijsko poroËilo o delitvi, skupno poroËilo poslovodstev obeh družb, udeleženih pri de-litvi, pisno poroËilo nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska, d. d., o pregledu nameravane delitve, revidirani letni raËunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska, d. d., za poslovna leta 2010, 2009 in 2008 ter zakljuËno poroËilo prenosne družbe po stanju na dan 31. 12. 2010, ki je hkrati letno poroËilo Elektra Gorenjska, d. d., za poslovno leto 2010.

Poletje s seboj prinaša zadnje dejanje - samostojno delovanje dveh novih družb

Skupina Elektro Gorenjska skupaj z reorganizacijo dobiva tudi novo celo-stno grafiËno podobo. Ne gre za velike spremembe, predvsem je bila želja snovalcev, da se tako matiËno kot hËerinsko družbo spravi na isti vizualni imenovalec.

Pomembno je bilo tudi izbrati ustrezno ime nove družbe. Ime je namreË eden izmed pomembnejših dejavnikov podjetniške znamke. Dobro ime lahko prikliËe zgodbe, spodbuja in sproži asociacije. Elektro Gorenjska je podjetje s tradicijo, ki se ukvarja z distribucijo elektriËne energije na Gorenjskem že veË kot 40 let. Elektro Gorenjska je kljub napakam, na katere nas tako hitro opozorijo mediji, zaupanja vredno podjetje, ki je finanËno stabilno, kjer se zaposleni dobro poËutimo in z delovno zagnanostjo opravljamo svoje naloge, ne glede na spremembe, ki so stalnica.

Danes sicer še ne vemo, kako se bodo odloËili delniËarji naslednji teden, zagotovo pa je jasno: nova družba bo pred velikimi izzivi: na eni strani se bo spopadala z rastjo cen na nabavnih trgih, ki jih krojijo odloËitve Nem-Ëije na podroËju jedrske energije, na drugi strani pa z vse bolj agresivnim delovanjem konkurence. Katera bo tista kljuËna konkurenËna prednost in kaj jih bo razlikovalo od drugih? To vam bomo podrobneje predstavili v septembrski številki revije Elgo.

Koliko zaposlenih bo prerazporejenih v novo tržno družbo?Ker je predmet prenosa dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije, se na novo družbo prenesejo vsa sredstva, obveznosti in tudi zaposleni, ki opravljajo naloge v zvezi s to dejavnostjo. V novo družbo bo tako prezaposlenih 22 zaposlenih. Zaradi prenosa na novo družbo se zaposlenim ne bo poslabšal nivo pravic, ki so jih imeli pri prenosni družbi.

Koliko znaša osnovni kapital novoustanovljenega podjetja in kakšna je lastniška struktura?Kot že reËeno, smo februarja že ustanovili hËerinsko družbo v 100-odstotni lasti Elektra Gorenjska, d. d. Osnovni kapital družbe je znašal 500.000 evrov, ki pa se bo zaradi prenosa dejavnosti poveËal za 2.500.000 evrov in bo po novem - po vpisu delitve v sodni register - znašal 3.000.000 evrov.

Kakšen bo sistem vodenja novoustanovljenega podjetja - enotirni ali dvotirni? Kdaj bo znano vodstvo?Nova družba je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Za direktorja družbe Elektro Gorenjska Prodaja d. o. o., je bil imenovan Iztok Sotošek, MBA, in sicer za mandatno obdobje štirih let. Družba ne bo imela nadzornega sveta.

ELEKTRO GORENJSKA PRODAJA

SLUŽBA ZA PRODAJO PO

SLUŽBA ZA MARKETING IN RAZVOJ

SLUŽBA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO

TAJNIŠTVO

SLUŽBA ZA OBVLADOVANJE

TERJATEV

SLUŽBA ZA PRODAJO GO

SLUŽBA ZA ANALIZE

OE PRODAJAOE SKUPNEDEJAVNOSTI

OE NAKUP INTRGOVANJE

ELGO, junij 2011

Aktualno

�

V Elektru Gorenjska veliko pozornosti namenjamo odnosom z odjemalci, s poslovnimi partnerji, z lokalno skupnostjo. Te odnose gradimo siste- matiËno, kar se izkazuje tudi v naših rezultatih. Vendar pa se zavedamo, da vse izhaja iz nas samih, iz našega podjetja, iz naših odnosov, saj vsi skupaj ter vsak izmed nas predstavlja ambasadorja našega podjetja.

V Elektru Gorenjska si prizadevamo, da se zaposleni v našem podjetju do-bro poËutimo. V ta namen izvajamo veË aktivnosti. Ena izmed njih je tudi naËrtovano komuniciranje z interno javnostjo oziroma t. i. interno komu-niciranje.

Naj na tem mestu samo na kratko opredelimo, kaj je interno komuniciranje. In kaj zagotovo ni. Slednje vprašanje je enostavnejše, saj interno komu-niciranje NI:• interno glasilo, ki za nas ni zanimivo,• podajanje informacij na oglasnih deskah, zato “ker tam morajo biti”,• organizacija razliËnih prireditev, kamor sodelavci pridejo zaradi “prisile”,• najlepši elektronski interni Ëasopis, ki nima vsebine,• in, najpomembnejše, ni samo obvešËanje.

Kot trdijo strokovnjaki za komuniciranje, je interno komuniciranje “siste-matiËen naËin komuniciranja z zaposlenimi, v funkciji upravljanja in vodenja organizacije”. Povedano drugaËe: interno komuniciranje daje odgovor na vprašanji kako in zakaj ter ne zgolj kaj, torej posreduje infor-macije, ki so zanimive za zaposlene.

Interno komuniciranje je še mnogo veË kot to. V Elektru Gorenjska si priza-devamo, da bi zaposleni interno komuniciranje prepoznali:• kot ustvarjanje boljših odnosov z zaposlenimi s pomoËjo komuniciranja,• kot dvosmerno komuniciranje in ne zgolj kot obvešËanje uprave in izvršnih direktorjev,• kot poti izmenjave informacij med nami, ki pa niso zgolj poslovne,• kot neformalna druženja, kamor z veseljem pridemo,• kot konstruktivnost in odloËnost na formalnih sestankih ter v našem sodelovanju,• predvsem pa kot aktivnost, ki nam lahko pomaga, da se v podjetju bolje poËutimo.

PoroËilo ankete o internem komuniciranju

Verjamemo, da smo v nekaj letih, odkar sistematiËno skrbimo za odgo-vornost in upravljanje internega komuniciranja, v podjetju že dosegli pozi-tivne rezultate.

V marcu smo izvedli anketo o internem komuniciranju, s katero smo želeli preveriti, kakšno je interno komuniciranje v podjetju, kakšna so priËako-vanja zaposlenih glede komuniciranja znotraj skupine Elektro Gorenjska ter predvsem, kako interno komuniciranje v podjetju še izboljšati.

Anonimni vprašalnik ste po elektronski pošti prejeli vsi zaposleni skupine Elektro Gorenjska. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 83 anketirancev, kar predstavlja 25,46 % vseh zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska (od tega 29,1 % žensk in 70,9 % moških).

NajveË izpolnjenih anket smo prejeli od anketirancev, ki so stari med 31 in 40 let (42,3 %), sledijo anketiranci v starostni strukturi od 21 do 30 let (26,9 %), nato anketiranci, stari od 41 do 50 let (19,2 %), na predzadnjem mestu pa so anketiranci, ki so stari 51 let ali veË (11,5 %).

Glede na delovno dobo v podjetju smo najveË vrnjenih anket prejeli od anketirancev, ki so v podjetju zaposleni od 3 do 10 let, in sicer je to 31,2 %; 23,4 % vrnjenih anket smo prejeli od anketirancev, ki so zaposleni od 11 do 20 let; 20,8 % vrnjenih anket smo prejeli od zaposlenih, ki v podjetju delajo od 21 do 30 let; 16,9 % pa je znašal delež tistih, ki so v podjetju manj kot 3 leta, odstotek zaposlenih, ki so v podjetju veË kot 30 let, pa znaša 7,8.

NajveË anketirancev, to je 72 %, se je opredelilo, da niso odgovorni za delo podrejenih, 24 % je bilo tistih, ki so odgovorni za delo podrejenih, in 4 % je bilo anketirancev z vodilnih mest (svetovalec, izvršni direktor, predsednik uprave).

Zadovoljstvo z internim komuniciranjem

Eno izmed kljuËnih vprašanj se je nanašalo tudi na zadovoljstvo z internim komuniciranjem. Skupna povpreËna ocena je znašala 3,25. Pri tem je najveË anketirancev, 42 %, odgovorilo, da so srednje zadovoljni s komuniciranjem, medtem ko 4,3 % anketirancev s komuniciranjem ni zadovoljnih. 8,7 % anketirancev je z internim komuniciranjem zelo zadovoljnih, 30,4 % je za-dovoljnih, vsaj malo zadovoljnih pa je 14,5 % anketirancev.

PriËakovanja glede informiranosti

Slika 1: Informiranost v podjetju

Interno komuniciranje v Elektru Gorenjska ? mag. Renata Križnar, Alenka Andolšek

3

2,61

3,15

3,14

3,01

3,26

3,16

3,28

2,41

2,74

2,88

2,51

2,83

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5

Neposredno nadrejeni

Ostali nadrejeni (izvršni direktor,predsednik uprave, svetovalci)

Ostali sodelavci

Središče EG

Spletna stran www.elektro-gorenjska.si

Elgo

E - mesečnik

Elektronska sporočila

Oglasne deske

Delavski predstavniki (npr: sindikat,svet delavcev)

Naš stik

Sestanek organizacijske enote

Predpisi in pravilniki

POVPREČNA OCENA

Aktualno

ELGO, junij 2011 7

Pomembno vprašanje se je nanašalo tudi na priËakovanja in zadovoljstvo glede informiranosti v podjetju. Pri tem nas je zanimalo, ali zaposleni do-bimo dovolj informacij o podjetju, in sicer od: neposredno nadrejenih, ostalih nadrejenih (izvršni direktor, predsednik uprave, svetovalci), ostalih sodelavcev, SredišËa EG, spletne strani www.elektro-gorenjska.si, Elga, E-meseËnika, elektronskih sporoËil, oglasnih desk, delavskih predstavni-kov (sindikat, svet delavcev), Našega stika, sestankov organizacijskih enot, predpisov in pravilnikov. Analiza je pokazala, da se najmanj informacij pridobi na oglasnih deskah, najboljše orodje informiranja pa predstavljajo elektronska sporoËila. Zaposleni najveË informacij o podjetju dobimo v samem podjetju.

Veseli smo bili rezultata, da vas veËina anketirancev meni, da svojim nadrejenim redno posredujemo povratne informacije (predloge, mnenja, ideje, želje, izboljšave itd.). PrevladujoËe je tudi mnenje, da zaposleni s svojimi sodelavci (3,86) in svojimi nadrejenimi (3,85) dobro komuniciramo.

Slika 2: NaËini komuniciranja

Kako je s koliËino prejetih informacij o Elektru Gorenjska?

Rezultati kažejo, da je prejetih najveË informacij, ki so neposredno vezane na delovni proces. Ostalih informacij je po naši oceni premalo. Tako si želimo veË informacij o strategiji in ciljih Elektra Gorenjska ter informacij o naših storitvah. VeËjo koliËino informacij si želimo tudi o delovanju drugih, domaËih in tujih elektrodistributerjev, ter o aktivnostih vlade, ki vplivajo na naše delovanje.

Slika 3: KoliËina prejetih informacij o Elektru Gorenjska

Kako bi komuniciranje še izboljšali?

S tem vprašanjem smo želeli preveriti, s katerimi naËini oziroma metodami bi med zaposlenimi izboljšali pretok informacij. NajveËji delež anketirancev, 61,1 %, je bilo mnenja, da bi komuniciranje lahko izboljšali z rednimi sestanki znotraj služb. 48,6 % anketirancev je bilo mnenja, da bi komuniciranje lahko izboljšali z neformalnimi sreËanji posamezne službe, 41,7 % z veË vsebine na intranetu, 34,7 % z anonimnimi nabiralniki za pohvale, pritožbe, mnenja, predloge, 31,9 % s sreËanji z vodilnimi (pred-sednik uprave, izvršni direktorji), 30,6 % anketirancev pa je menilo, da bi komuniciranje lahko izboljšali z neformalnimi dogodki na ravni celotnega podjetja in redno tedensko okrožnico ter 15,3 % z delavskimi zbori.

Drugi predlogi ali mnenja anketirancev so bila:• informacije bi morale biti vsem enako dostopne - brez mobinga (nadrejeni namreË nudijo ugodnosti odvisno od tega, kako se oseba piše),• nekatera obstojeËa sredstva za obvešËanje bi lahko bila bolj izËrpna,• miselnost, da vsi delamo za isto stvar,• delovni usklajevalni sestanki med službami,• niË, ker zaposleni ne upajo izraziti mnenja ali spraševati.

Predlogi so zanimivi in vsekakor vredni razmisleka. V Službi za marketing se vam ob tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje. Pripravljamo nove aktivnosti, o katerih vas bomo redno obvešËali.

Hvala za sodelovanje!

3,70

3,85

3,86

3,41

3,21

3,59

3,94

3,15

2,93

2,53

3,74

3,48

0 1 2 3 4 5

Kot zaposleni v Elektru Gorenjskaimam na voljo dovolj poti/kanalov

za medsebojno komuniciranje(npr: sestanki, e-pošta, oglasna…

S svojim nadrejenim dobrokomuniciram (tj. odprto,

transparentno, neposredno,sproščeno).

S sodelavci medsebojno dobrokomuniciramo (tj. odprto,

transparentno, neposredno,sproščeno).

Nadrejeni mi pravočasnoposredujejo navodila za uspešnoopravljanje svojih delovnih nalog.

Za kakovostno opravljanje svojihdelovnih nalog trenutno

prejemam zadostne in kakovostneinformacije.

Kot zaposleni imam možnostpodajanja povratnih informacij(npr: predlogi, mnenja, ideje,

želje, izboljšave, itd).

Svojim nadrejenim rednoposredujem povratne informacije

(npr: predlogi, mnenje, ideje,želje, izboljšave).

Povratne informacije, ki jihposredujem, so upoštevane in

izvedene.

Sem dobro informiran oaktualnem dogajanju znotraj

Elektra Gorenjska.

Večino informacij o ElektruGorenjska dobim zunaj

organizacije.

Dobra informiranost me motiviraza boljše opravljanje delovnih

nalog.

Večino informacij o dogajanjuznotraj Elektra Gorenjskapridobim neformalno (naneformalnih druženjih, od…

POVPREČNA OCENA

2,42

2,83

2,84

3,05

2,3

2,37

2,43

2,73

2,75

2,15

2,83

2,25

2,68

2,62

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5

Kadrovske informacije (npr:napredovanja znotraj Elektra Gorenjska,

izobraževanja, itd)

Aktualni dogodki znotraj ElektraGorenjska

Strategija, vizija in cilji Elektra Gorenjska

Delovne informacije (informacije vezaneneposredno na moje delo)

Informacije o drugih službah znotrajElektra Gorenjska

Reorganizacija

Družbeno-odgovorno delovanje ElektraGorenjska (npr: sponzorstva, donacije)

Aktualni trendi in strokovne informacijevezane na moje delovno mesto

Delovanje delavskih predstavnikovznotraj Elektra Gorenjska (sindikati, svet

delavcev)

Delovanje drugih elektrodistribucijskihpodjetij v Sloveniji in tujini

Storitve, ki jih ponuja Elektro Gorenjska

Aktivnosti vlade, ki vplivajo na delovanjeElektra Gorenjska

Aktualne informacije znotraj mojeorganizacijske enote

Poslovanje Elektra Gorenjska

POVPREČNA OCENA

ELGO, junij 2011

Aktualno

�

10. konference slovenskih elektroenergetikov, najveËjega dogodka stroke, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani od 30. maja do 1. junija 2011 v organizaciji Združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED, se je udeležilo veË kot 500 strokovnjakov, med njimi tudi zaposleni iz kolektivnih Ëlanic Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn.

Na slovesnem odprtju 10. konference so podelili priznanje za življenjsko delo dr. Francu Jaklu in plakete za dolgoletno uspešno delo v slovenski elektroenergetiki in mednarodnem svetu za velike sisteme CIGRÉ Paris: mag. Viktorju LovrenËiËu, Majdi Ilar in Francu Ilarju ter Ivanu Kralju. Priznan-je za korektno in profesionalno obvešËanje javnosti na podroËju slovenske elektroenergetike je prejel novinar in urednik revije Naš stik Brane JanjiÊ.

Letošnje tradicionalno omizje je obravnavalo tehnološke izzive za prihod-nost elektroenergetike in priložnosti za Slovenijo. Zanimive so bile razprave v okviru posameznih panelov, ki so bili namenjeni energetski politiki Slovenije v luËi prihajajoËega novega nacionalnega energetskega pro-grama 2010-2030, prihodu elektriËnih avtomobilov in vplivov novih tehnologij na delovanje elektroenergetskega sistema ter problematiki umešËanja energetskih objektov v prostor.

V tehniËnem delu so strokovnjaki v treh vzporednih dvoranah obravnavali 198 referatov v 16. študijskih komitejih CIGRÉ in v 6. študijskih komite-jih CIRED za distribucijska omrežja. Naši strokovnjaki so sodelovali v 10 študijskih komitejih s 25 referati (leta 2009 z 19 referati), in sicer z 12 referati (leta 2009 z 8 referati) iz Elektra Gorenjska in s 13 referati (leta 2009 z 11 referati) iz Gorenjskih elektrarn.

Študijski komite

Avtor referata Referat

CIGRÉ ŠK A1 Rotacijski stroji in problema-tika elektrarn

Drago Papler,Miha Flegar

A1-03 Razvoj sonËnih elektrarn, monito-ring in analize proizvodnih uËinkov

Drago Papler, Janez Basej

A1-04 Posodobitev akumulacijske hidro-elektrarne LomšËica - pozitivni uËinki pri proizvodnji elektriËne energije

CIGRÉ ŠK B�Nadzemni vodi

Borut ZemljariË, Marjan Jerele

B2-08 Izzivi projektiranja kompaktnega 110 kV daljnovoda s togimi kompozitnimi izolatorskimi konzolami

CIGRÉ ŠK C1Ekonomika in razvoj elektro-energetskih sistemov

Drago Papler C1-03 Ekonomska politika spodbud za proizvodnjo elektriËne energije iz obnov-ljivih virov

Drago Papler C1-04 Ekonomska upraviËenost ali ekonomika družbenih koristi sonËnih elektrarn

Drago Papler, Štefan Bojnec

C1-05 Ekonomski uËinki subvencioniranja proizvodnje elektriËne energije v bioplin-skih napravah

Drago Papler, Štefan Bojnec

C1-14 KonkurenËne prednosti dobaviteljev na liberaliziranem trgu z elektriËno energijo

CIGRÉ ŠK C3Okoljska problema-tika elektro-energetskih sistemov

Drago Papler C3-15 Zmanjševanje vplivov na okolje na primeru implikacij sonËnih elektrarn na javne ustanove

Drago Papler, Janez Basej

C3-16 Energetska uËinkovitost na primeru toplotne Ërpalke

Drago Papler, Jurij Murovec

C3-17 Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja kot izhodišËe za sanacijo javne razsvetljave

10. konferenca slovenskih elektroenergetiko v CIGRÉ-CIRED v Ljubljani 2011 ? Drago Papler

Predavatelji Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn

Foto

: Jan

ez B

asej

, Dra

go P

aple

r, Mih

a Fl

egar

, Mar

ko S

enËa

r

Aktualno

ELGO, junij 2011 �

CIGRÉ ŠK C5Elektroener-getski trg in regulacija

Drago Papler C5-02 LoËitev dejavnosti in konkurenca na trgu z elektriËno energijo

Drago Papler C5-04 UËinkovitost in preglednost na trgu z elektriËno energijo v Sloveniji

CIGRÉ ŠK D3SMART GRIDS

Tomaž Tekavec, Klemen Perko, Janez Smukavec, Tomaž Mavec, Luka MoËnik, Edvard Košnjek

D3-04 Analize Ëasovne sinhroniziranosti merilnih podatkov in vplivi prenosnih poti

Ivan Lorencin, Miha Krvina, Boštjan StrmËnik, Janez Smukavec, Luka MoËnik, Edvard Košnjek

D3-08 Ocenjevalnik stanja sodobnega razdeljevalnega omrežja

CIRED ŠK �Kakovost elektriËne energije in EMC

Blaž ValiË, Vesna Oman, Mirko PeËovnik, Miha Zupan, Robert Šavli, Bor Kos, Peter Gajšek

ŠK 2-07 Elektromagnetna sevanja na delovnem mestu v distribucijskih podjetjih

Dejan Matvoz, Miloš MaksiÊ, Marko Vilfan

ŠK 2-10 Vpliv LED-sijalk na kakovost nape-tosti v omrežju

CIRED ŠK 3Obratovanje, vodenje in zašËita distribucijskih omrežij

Gregor Omahen, Igor Podbelšek, Bojan Luskovec, Andrej Souvent

ŠK 3-04 Sistemski vidiki upravljanja s porabo elektriËne energije

Vojko Oman ŠK 3-08 Vodenje tehniËne dokumentacije o elektroenergetskih sredstvih v Elektru Gorenjska, d. d.

CIRED ŠK 5Razpršeni viri in upravljanje z energijo

Leon ValenËiË, Miha Žumer, Karol Grabner

ŠK 5-01 Optimiranje strukture 110 kV omrežja in koncepta 110 kV stikališË v distribucijskih razdelilnih transformator-skih postajah

Anže Vilman, Boštjan BlažiË, Igor PapiË

ŠK 5-03 VkljuËevanje veËjih fotonapetostnih elektrarn v distribucijsko omrežje

Miha NoË, Boštjan BlažiË, Igor PapiË

ŠK 5-04 Analiza napetostnih razmer v srednjenapetostnem omrežju Bohinja

Rok Ušlakar ŠK 5-05 Rezervno napajanje odseka Preddvor - Jezersko z avstrijske strani

Marko Vilfan, Andrej Jesenko

ŠK 5-06 Idejna rešitev napajanja novega poslovno-logistiËnega kompleksa (PLK) letališËa Jožeta PuËnika Ljubljana in širše okolice

CIRED ŠK �Organizacijske vešËine uprav-ljanja

Drago Papler ŠK 6-03 Raziskava vplivnih dejavnikov v upravljanju s pomoËjo analize tabelariËnih podatkov in metod strojnega uËenja odloËitvenih dreves

Drago Papler ŠK 6-04 Poslovni procesi in osebni dejavniki zaposlenih v elektrodistribu-cijskem podjetju

Od prve konference, ki je bila že dve leti po osamosvojitvi Slovenije leta 1993 v Cankarjevem domu v Ljubljani, do letošnje desete konference CIGRÉ-CIRED je bienalno sreËanje strokovnjakov doseglo velik razvoj. Kon-ferenca je postala velik izobraževalni oder, ki na najcenejši naËin ponuja dopolnitev znanj, medsebojnih izmenjav izkušenj in novih spoznanj o stvareh, ki so del profesionalnega vsakdana posameznika v slovenskem elektrogospodarstvu. S strokovnega vidika je stroka napredovala na številnih podroËjih dela.

10. konferenca slovenskih elektroenergetiko v CIGRÉ-CIRED v Ljubljani 2011 ? Drago Papler

ELGO, junij 2011

Aktualno

10

Zakaj sploh družbena odgovornost?

Koncept družbene odgovornosti podjetja ni nov, vendar v zadnjem Ëasu postaja izjemno pomemben tudi za doseganje poslovnega uspeha. Potrošniki se namreË vse bolj zavestno odloËajo o svojih nakupih; ne-davne raziskave kažejo, da ima pri odloËitvi o nakupu veliko vlogo tudi družbeni sloves podjetij. Med drugim potrošniki raje kupujejo okolju in družbi prijaznejše izdelke oziroma storitve. V “anketi tisoËletja” o družbeni odgovornosti podjetij (Millennium Poll on CSR, GlobeScan Incorporated, 1999), v kateri je sodelovalo 25.000 ljudi iz 23 držav s šestih celin, so ugo-tovili, da se ugled podjetij bolj oblikuje na podlagi družbeno odgovornega ravnanja (56 %) kot pa na podlagi kakovosti izdelkov (40 %) ali naËina poslovanja podjetja (34 %).

Podjetja morajo poleg izpolnitve priËakovanj deležnikov vse bolj upoštevati, da je družbena odgovornost koncept, pri katerem je podjetje odgovorno za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skupnost in naravno okolje. Princip družbene odgovornosti velja za podjetja vseh velikosti in se povezuje z vedenjem podjetja kot celote (tako vodstva kot zaposlenih), torej vedenje navznoter in navzven, v ožji (lokalni) in širši (regionalni, nacionalni ali globalni) skupnosti. Družbeno odgovorno ravnanje podjetij ni le strošek, ampak je investicija in pogoj za uspešnost podjetja v prihodnosti.

Elektro Gorenjska je družbeno odgovorno podjetje

Tudi Elektro Gorenjska spada med podjetja, ki so družbeno odgovorna. Svojo družbeno odgovornost udejanjamo na najrazliËnejših podroËjih. Z ustvarjanjem pravih okolišËin vplivamo na zadovoljstvo in uËinkovitost za-poslenih, skrbimo za njihov karierni razvoj in izobraževanje, ponujamo ra-zliËne dodatne ugodnosti in uvajamo standard Družini prijazno podjetje. S prejetimi standardi skrbimo za okolje, konËnim odjemalcem ponujamo okolju prijaznejše izdelke in storitve. Odzivamo se na pobude lokalnih skupnosti in s sponzorskimi ter z donacijskimi sredstvi pomagamo pri razvoju in udejstvovanju razliËnih društev. Sprejemamo pobude razliËnih obËin in z znanjem zaposlenih ter s pomoËjo izkušenj predstavljamo dobre prakse ter skrbimo za osvešËanje razliËnih javnosti. S svojimi aktivnostmi prispevamo k razvoju lokalnega gospodarstva in družbenega razvoja. Kot pravi misel: Vrednote v življenju so lepilo med ljudmi. Povezujejo nas, usmerjajo in nam kažejo pot naprej.

V letošnjem letu smo se odloËili podpreti nekaj zanimivih projektov, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju.

Loško je ekološko

V ObËini Škofja Loka so se odloËili, da v mesecu aprilu, prvem zelenem mesecu, priËnejo z izvedbo projekta Loško je ekološko. Gre za projekt, ki je ekološko in trajnostno obarvan, saj želi prebivalce spodbuditi k veËji skrbi za okolje. Projekt je potekal vso pomlad z razliËnimi akcijami in na razliËnih podroËjih, ki so med seboj povezana in soodvisna. Prebivalci ObËine Škofja Loka so se tako v mesecu in pol seznanili in pouËili o varËni rabi energije,

ravnanju z odpadki, o naËinu pridelave in predelave hrane lokalnega izvora, ËišËenju odpadnih voda in podobnem.

Na pobudo in povabilo ObËine Škofja Loka se je tudi skupina Elektro Gorenjska odloËila za sodelovanje v projektu Loško je ekološko. Ob tem je pripravila dan odprtih vrat sonËne elektrarne na Trati ter sodelovala na veËernih predavanjih o varËni rabi energije in energetskih potencialih v Škofji Loki.

Na veËernih predavanjih so predstavniki Elektra Gorenjska in Gorenj-skih elektrarn sodelovali v dveh sklopih. 7. aprila je v Sokolskem domu potekal zanimiv sklop predavanj o varËni rabi energije, kjer je predavanje z naslovom 10 korakov do varËne rabe energije pripravila Mateja Purgar. 12. aprila pa so v sklopu predavanj o energetskih potencialih v Škofji Loki sodelovali: Rudolf Ogrinc, ki je predaval o konceptu izgradnje sonËne elektrarne, Iztok Jenko je predstavil borzo streh in energetski potencial za obËino, Aleš Ažman pa je predaval o biomasi.

Mateja Purgar med predavanjem

Na dnevu odprtih vrat naše sonËne elektrarne 8. aprila na Trati je bilo med obiskovalci naj-veË dijakov in srednješolcev, ki so se seznanili z osnovnimi za-konitostmi elektriËne energije, z delovanjem razdelilno transfor-matorske postaje ter z naËinom pridobivanja elektriËne energije iz obnovljivih virov, v našem primeru sonca. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad elektriËnimi kolesi in skuterjem. Za zanimive predstavitve sta poskrbela mag. Bojan Luskovec in Miha Flegar, za možnost preizkusa elektriËnih vozil pa Tehnosol.

Rudolf Ogrinc je prisotne seznanil o izgradnji sonËne elektrarne

Družbena odgovornost podjetja eden od pogojev za doseganje poslovnega uspeha ? mag. Renata Križnar

Foto

: Dan

ica La

nger

holc

Foto

: Dan

ica La

nger

holc

Aktualno

ELGO, junij 2011 11

Delovanje fotonapetostnih modulov je predstavil Miha Flegar

Valentin Oman v Galeriji Elektra

V Galeriji Elektra Gorenjska smo maja in junija razstavljali nekaj izbranih del akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Valentina Omana. Celotna razstava, 68 avtorjevih del, katere slavnostno odprtje je potekalo 6. maja 2011, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v mestnem središËu Kranja. Razstava je nastala v sodelovanju s podjetjem Elektro Gorenjska.

Razstavljena slikarska dela v Galeriji Elektra

NARIŠI NOV DANVseslovenski družbeno odgovorni program NE-ODVISEN.SI

NE-ODVISEN.SI je program, ki otroke, mlade in odrasle osvešËa o razliËnih pasteh kemiËnih in nekemiËnih zasvojenosti, kot so na primer droge, to-bak, alkohol, nepravilna uporaba raËunalnika in igre na sreËo. Predstavlja jim razliËne možnosti pomoËi in predvsem spodbuja zdrav naËin življenja. Kampanjo so organizatorji prviË izpeljali leta 2007 na obmoËju primorskih obËin. Izjemno pozitivni odzivi vseh sodelujoËih so jih spodbudili, da so v letu 2010 program razširili na obmoËje celotne Slovenije. Kampanja, ka-tere Ëastni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, je v celotni Sloveniji prepoznavna pod sloganom Nariši nov dan.

Osrednji del programa predstavljajo dogodki, ki se odvijajo v posameznih obËinah. Številni strokovnjaki (Vlasta Nussdorfer, Miha Kramli, Tone Kladnik, Fani »eh idr.) so obiskali že 65 slovenskih obËin in z udeleženci iskali odgo-vore na pomembna vprašanja, s katerimi se sreËujemo v najrazliËnejših obdobjih življenja.

Prav prilagojenost razliËnim ciljnim skupinam je ena izmed prednosti in posebnosti programa. Dogodki, ki jih združuje slogan Nariši nov dan, so organizirani tako, da se v enem dnevu zvrstijo aktivnosti za vse gene-racije (od najmlajših do mladostnikov in odraslih od 20. leta dalje). Vsak

posameznik, ne glede na starost, lahko najde aktivnost samo zase, pro-gram pa spodbuja tudi medgeneracijsko komunikacijo in povezovanje.

Premišljeno zasnovan program in predvsem pozitiven pristop k pomem-bnim življenjskim temam nas je spodbudil, da smo se tudi v Elektru Gorenj-ska kot podpornik kampanje pridružili tistim dogodkom, ki se odvijajo na Gorenjskem. V letošnjem letu je bila kampanja z našo pomoËjo prisotna že v Kranjski Gori, Škofji Loki in v Bohinju, v jesenskem delu bo obiskala Mestno obËino Kranj, TržiË, Radovljico, Jesenice, Naklo … Dodatna zanimivost pri projektu je tudi ta, da bomo s pomoËjo programa NE-ODVISEN.SI vsem gorenjskim osnovnim šolam na zanimiv naËin predstavili potovanje elektriËne energije od proizvodnega vira do konËnega uporabnika, in sicer s pomoËjo igre Vse je energija.

Vseslovenski družbeno odgovorni program NE-ODVISEN.SI je poln barv! Sestavljajo ga prijetni ljudje, ki znajo soËloveka poslušati, predvsem pa slišati, ter na jasen in nedvoumen naËin podati bližnjice do sebe. SporoËilo Nariši nov dan v sebi nosi priložnost, predvsem pa energijo, da ne glede na ovire, s katerimi se sreËujemo v življenju, v sebi najdemo posebno moË, s pomoËjo katere se lahko znova postavimo na noge. »e si znamo dati priložnost, lahko najhujše preizkušnje premagamo bogatejši, predvsem pa moËnejši. Vabimo vas, da izkoristite to priložnost in se spoznate s kam-panjo, katere podpornik smo.

Posebej zanimivo: • Vse informacije o programu in dogodkih so dostopne na spletni strani: www.ne-odvisen.si.• Program ni usmerjen v moraliziranje, temveË v spodbujanje svobod- nega življenja brez zasvojenosti.• Udeleženci na dogodkih prejmejo gradivo, prilagojeno njihovi starosti.• Najmlajši za vsako risbo, ki jo narišejo na dogodku, prejmejo pisni odgovor in preseneËenje.• Mladim je za njihova osebna vprašanja namenjen e-Svetovalec. • Odrasli lahko po dogodkih navežejo stike s strokovnjaki.• Organizatorji pripravljajo tudi Ëasopis Nariši nov dan, ki ga bodo vsak mesec priložili razliËnim slovenskim tiskanim medijem, prejeli pa ga bodo tudi udeleženci dogodkov.• V sklopu kampanje je bil posnet tudi videospot za pesem Nariši nov dan, katerega kljuËno sporoËilo je, da si je vredno prizadevati za zdravo in neodvisno življenje.

Ponosen sem, da smo podporniki družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI, ki seznanja, uËi, predvsem pa navdušuje. Življenje namreË postavlja pred nas neskonËen niz priložnosti, da pokažemo, kako nam ni vseeno. Ne izpustite niti ene priložnosti za taka dejanja.mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektro Gorenjska

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec na dogodku v Škofji Loki

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv N

E-O

DVIS

EN.S

I

CENIK NAJEMAELEKTRIČNIHKOLESREENERGIJA

1 ura 5,00 EUR

4 ure 9,00 EUR

ves dan 15,00 EUR

Zemljevid električnih polnilnic na Gorenjskem

R E NAŠA ODGOVO R NOST

Izposojevalniceelektričnih

koles Reenergija

Zavod za turizem Kranj ,Glavni trg 2, 4000 KranjInformacije: T: (04) 23 80 450,GSM: 040 664 015E-naslov: info@tourism-kranj.si,W: www.tourism-kranj.si

Turistično društvo Jezersko,Zgornje Jezersko 57, 4206 JezerskoInformacije: GSM: 031 777 188, 031 550 827E-naslov: td@jezersko.siW: www.jezersko.si

Turistično društvo Preddvor,Goričica 8, 4205 PreddvorInformacije: GSM: 041 351 234E-naslov: td-preddvor@telemach.net

Turistično društvo Bled,Cesta svobode 10, 4260 BledInformacije: T: (04) 574 11 22, E-naslov: tdbled@telemach.net, W: www.td-bled.si, www.bled.si

Turistično društvo Bohinj ,Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjska Bistrica Informacije: T: (04) 57 46 010,GSM: 031 679 935, E-naslov: info@bohinj-info.com, W: www.bohinj-info.com

LTO Kranjska Gora,Kolodvorska ulica 1 b, 4280 Kranjska Gora Informacije: T: (04) 580 94 40, GSM: 041 619 443, E-naslov: info@kranjska-gora.eu, W: www.kranjska-gora.si

Zavod za turizem in kulturo ŽirovnicaŽirovnica 14, 4274 ŽirovnicaInformacije: T: (04) 580 15 03,GSM: 040 221 929, E-naslov: info@zirovnica.eu,W: www.zirovnica.eu

Turistično društvo Škofja Loka,Mestni trg 7, 4220 Škofja LokaInformacije: T: (04) 512 02 68,GSM: 041 758 918, E-naslov: td-skofja.loka@siol.net,W: www.skofjaloka.info

v

Izposojevalnice:

Priključki:

Energija iz obnovljivih virov:

LEGENDA

Navadna vtičnica 230 V, 16 A (3,68 kW)Namenjena za: avto, kolo

DA

5-polna vtičnica 400 V, 16 A (11 kW)Namenjena za: avto

Turistične organizacije, ki izposojajo električna kolesa Reenergija

ELGO, junij 2011

Aktualno

1�

S kolesom potujem, okolje varujem

? Foto: Mateja Purgar

V okviru projekta S kolesom potujem, okolje varujem z 28 elektriËnimi kolesi spodbujamo zeleno mobilnost in trajnostni turizem na Gorenjskem.

Neprestana želja po novih doživetjih je sestavni del našega življenjskega sloga, zato nas pot pogosto vodi na izlete in potovanja. Naša veËja mobil-nost povzroËa tudi veË hrupa in veËje obremenjevanje okolja s toplogred-nimi plini. Prometno onesnaženje tudi na Gorenjskem ogroža obËutljiva okolja zelenih alpskih dolin in podeželskih turistiËnih krajev. Razvoj okolju prijaznejših oblik prometa in zašËita narave (rastlinskih in živalskih vrst) sta sprožila veË projektov, ki sledijo tem ciljem. Eden takšnih je Gorenj-sko elektro potovanje, ki se mu je družba Elektro Gorenjska pridružila na pobudo Centra za trajnostni razvoj podeželja. V okviru tega projekta smo lani vzpostavili mrežo petih toËk, opremljenih z elektriËno polnilnico za vse vrste elektriËnih vozil, ki povezuje turistiËne kraje Jezersko, Preddvor, Bled, Bohinj in Kranjsko Goro, za katere je znaËilna dokaj ohranjena na-ravna dedišËina. Poleg omenjenih petih polnilnic ima Elektro Gorenjska še dve elektriËni polnilnici, in sicer na Laborah v Kranju ter na Breznici, skupaj torej kar sedem.

Od elektriËne polnilnice do elektriËnega kolesa

Polnilnice so torej postavljene, vendar brez elektriËnih vozil ideja o gorenj-skem elektro potovanju ne more povsem zaživeti. V Elektru Gorenjska smo si tako zamislili projekt S kolesom potujem, okolje varujem in k sodelovan-ju povabili turistiËne organizacije v krajih z elektriËnimi polnilnicami na Gorenjskem. Vabilu so se z veseljem odzvali Lokalna turistiËna organizacija Kranjska Gora, TuristiËno društvo Bled, TuristiËno društvo Bohinj, TuristiËno društvo Jezersko, TuristiËno društvo Preddvor, Zavod za turizem Kranj, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ter TuristiËno društvo Škofja Loka, kjer trenutno še nimajo svoje elektriËne polnilnice. Vsak od njih je prejel dve oziroma štiri kolesa. Skupaj smo tako kupili in podarili 28 elektriËnih koles, za kar smo porabili 17.905 evrov iz Sklada Reenergija.

TuristiËne organizacije so tako dopolnile svojo kolesarsko in turistiËno ponudbo z elektriËnimi kolesi, ki jih je mogoËe najeti od spomladi. »lani Kluba Reenergija bodo lahko s predložitvijo kupona, ki so ga prejeli v reviji Klub Reenergija, elektriËna kolesa brezplaËno preizkušali ves dan.

S ponudbo elektriËnih koles želimo spodbuditi turiste in izletnike, da oglede z avtomobilom zamenjajo z ogledi z elektriËnim kolesom in tako prispevajo k Ëistejšemu okolju. ElektriËna kolesa so priroËna tudi za vsa-kodnevne nakupe v mestu in za vožnjo v službo brez znojenja. Vožnja z njimi je manj naporna za tiste, ki kolesarjenja navkreber ne zmorejo, a se mu niso pripravljeni odreËi. In ne nazadnje lahko z njim premagujete veËje razdalje brez posebnega napora.

Eno izmed elektriËnih koles, ki so jih prejele turistiËne organizacije

Aktualno

ELGO, junij 2011 13

ElektriËna energija na svetovnih trgih bo v prihodnosti dražja. V zadnjih mesecih so veleprodajne cene elektriËne energije poskoËile. Dejavnikov za to je veË: od nemirov na Bližnjem vzhodu, ki dražijo ceno nafte, pomanj-kanja dežja v zadnjih tednih, zaradi katerih je manjša proizvodnja cenejših hidroelektrarn na raËun dražjih premogovnih elektrarn, do marËne jedrske katastrofe na Japonskem ter poslediËno odloËitve NemËije, da verjetno do leta 2021 zapre jedrske reaktorje v državi, ki pomenijo relativno poceni vir energije. Vse to bo imelo precejšen vpliv na ceno tega energenta tudi v pri-hodnosti, saj bo izpad obstojeËih virov potrebno nadomestiti s Ëistejšimi in z dražjimi tehnologijami.

Distribucijska podjetja Elektro Maribor, Elektro Ljubljana in Elektro Celje so v sredini maja že napovedala višje cene elektriËne energije za gospodinjstva; v Elektru Gorenjska bodo cene do konca leta 2011 ostale nespremenjene. Elektro Gorenjska kupuje veËino elektriËne energije s terminskimi pogodbami po fiksnih cenah vsaj leto do dve vnaprej, kar pomeni, da bomo planiran poslovni rezultat za leto 2011 dosegli brez podražitev.

Pogodba o financiranju pokojninskega naËrta, ki je bila decembra leta 2001 podpisana med družbo Elektro Gorenjska in Kapitalsko družbo, je sklenjena za nedoloËen Ëas in ne poteËe po desetih letih.

Posamezniki, ki so se dodatno pokojninsko zavarovali pred desetimi leti, lahko po preteku desetletnega obdobja izstopijo iz zavarovanja in zahte-vajo izplaËilo “pokojninskih” sredstev. Ponovna vkljuËitev teh zaposlenih v zavarovanje in nadaljevanje plaËevanja premij delodajalca je stvar do-govora med vodstvom delodajalca in predstavniki zaposlenih, kar ureja Pogodba o oblikovanju pokojninskega naËrta.

V Kapitalski družbi želimo vsem zaposlenim v Elektru Gorenjska podati celovito in objektivno informacijo o posledicah predËasnih dvigov “pokojninskih” sredstev. Na sestanku z vodstvom in s predstavniki zapo-slenih družbe Elektro Gorenjska smo se dogovorili, da bomo v mesecu septembru za vse zaposlene na dveh lokacijah (Kranj in Žirovnica) organi-zirali predstavitve o posledicah predËasnih dvigov pokojninskih sredstev in smiselnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Lahko bi se sicer prikljuËili valu podražitev in na kratek rok dosegli boljši poslovni rezultat, vendar smo se odloËili, da bomo do odjemalcev korektni in tako upraviËili njihovo zaupanje.

Elektro Gorenjska kupuje veËino elektriËne ener-gije s terminskimi pogodbami po fiksnih cenah vsaj leto do dve vnaprej, kar pomeni, da bomo planiran poslovni rezultat za leto 2011 dosegli brez podražitev.

Kljub turbulentnim Ëasom, obsežnim in hitrim reorganizacijskim spre-membam v podjetju je taka odloËitev vodstva dokaz, da obvladujemo stabilno poslovanje na reguliranem in tržnem delu podjetja.

V mesecu oktobru bomo vsem zaposlenim, ki so zavarovanje sklenili v letih 2001 in 2002, poslali dopise z informacijami o rednem prenehanju zavarovanja (dodatna pokojnina - renta) in izrednem prenehanju zavaro-vanja (predËasni dvig sredstev).

Za veË informacij lahko pokliËite na brezplaËno telefonsko številko 0�0 �3 45 ali obišËite spletno stran www.kapitalska-druzba.si.

Dražitev elektriËne energije Zakaj ne v Elektru Gorenjska? ? mag. Ambrož Bogataj

Prostovoljno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih v družbi Elektro Gorenjska, d. d. ? Povzeto po sporoËilu Kapitalske družbe

ELGO, junij 2011

Aktualno

14

Podjetje Elektro Gorenjska, d. d., je v zaËetku meseca maja podpisalo pogodbo s podjetjem Ekvilib. S tem se je priËel postopek pridobitve osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje.

Certifikat Družini prijazno podjetje predstavlja svetovalno-revizorski po-stopek in je bil razvit kot eno izmed orodij za uËinkovito ter kvalitetnejše upravljanje s Ëloveškimi viri znotraj podjetij in organizacij, v kontekstu usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Kot takšen predstavlja eno izmed razliËnih možnosti družbeno odgovornega delovan-ja podjetja ali organizacije.

Podjetja in organizacije se namreË v vedno veËji meri zavedamo svoje družbene odgovornosti in vpliva ter informacij, ki jih s svojim poslovan-jem sporoËamo zaposlenim ter širši javnosti. Zavedamo se, da za njihovo uspešnostjo ne stojijo le vodilni, paË pa tudi zaposleni, ki smo kljuËni v doloËenem delovnem procesu. Za uspešen razvoj in rast sta kljuËnega pomena njihovo zadovoljstvo in njihova pripadnost, kar je tudi kljuËni cilj certifikata Družini prijazno podjetje.

Postopek pridobitve certifikata poteka s pomoËjo usposobljenih zunanjih svetovalcev in projektne skupine znotraj podjetja in traja šest mesecev od podpisa pogodbe o pridobitvi osnovnega certifikata. Koraki v postopku so naslednji:

1. korak Uvodni sestanek• Predstavitev postopka • DoloËitev projektne skupine• DoloËitev Ëasovnega okvirja

2. korakPrva svetovalnadelavnica

• Analiza stanja / analiza osnovnega nabora ukrepov s strani projektne skupine• Vodi: ocenjevalec / svetovalec

3. korakDruga svetovalnadelavnica

• Evalvacija ožjega nabora ukrepov s strani projektne skupine• Vodi: ocenjevalec / svetovalec

4. korakPriprava predlogaukrepov za upravo

• Ocenjevalec / svetovalec pripravi predstavitev izbranih ukrepov za upravo• Projektna skupina naredi konËno redakcijo predloga ukrepov za upravo

5. korakPredstavitev izbranih ukrepov upraviin konËni izbor ukrepov s strani uprave

• Predstavitev izbranih ukrepov upravi / menedžmentu• Uprava potrdi konËni izbor ukrepov• Prijavitelj na podlagi konËnega izbora ukrepov izdela izvedbeni naËrt implementacije izbranih ukrepov

6. korakOcena izvedbenega naËrta in podelitev osnovnega certifikata

• Izdelano mnenje o celotnem postopku s strani ocenjevalca / svetovalca• Ocena izvedbenega naËrta in izbora ukrepov s strani revizorskega sveta ter podelitev osnovnega certifikata prijavitelju

Po pridobitvi osnovnega certifikata ima prijavitelj 36 mesecev Ëasa, da implementira izbrane ukrepe. Po zakljuËeni implementaciji ukrepov sledi konËna revizija celotne implementacije. Revizijo izvede zunanji revizor. Na podlagi revizijskega poroËila in vmesnih letnih poroËil ocenjevalcev / svetovalcev revizorski svet poda konËno oceno. Ob pozitivni oceni dobi prijavitelj polni certifikat Družini prijazno podjetje, katerega veljavnost je

eno leto. V primeru, da želi prijavitelj podaljšati veljavnost certifikata, mora ob konËnem poroËilu (oziroma najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi polnega certifikata) predložiti izvedbeni naËrt za implementacijo novih ukrepov v naslednjem triletnem obdobju.

Vsi zaposleni, vkljuËno z vodilnimi, imajo v vsakodnevnem življenju velikokrat težave z usklajevanjem dela in zasebnega življenja ter obveznosti in odgovornosti, ki jih le-to prinaša. Možnost usklajevanja po-klicnega in zasebnega življenja zaposlenih prinaša kratkoroËne in dolgo-roËne pozitivne uËinke, vidne na veË ravneh, saj:

• vzpodbudi motivacijo in produktivnost zaposlenih ter s tem poveËa pripadnost podjetju / organizaciji, obenem pa zmanjša razliËne oblike absentizma, saj se zaposleni zavedajo, da zasebnega življenja ni potrebno podrejati poklicnemu;

• podjetje / organizacija z družini in zasebnemu življenju prijazno orga- nizacijsko politiko pridobi konkurenËno prednost pred ostalimi ter tako zagotovi prihod sposobnih kadrov in zadrži obstojeËe;

• zmanjša se fluktuacija zaposlenih ter s tem povezani stroški iskanja novih kadrov in dodatnega izobraževanja ter usposabljanja.

Kljub težji merljivosti uËinkov je najpomembneje poudariti, da certifikat Družini prijazno podjetje prinaša pozitiven vpliv na organizacijsko klimo in kulturo, ki sta, poleg finanËne stabilnosti, ena najpomembnejših dejavnikov pri zapušËanju starega ali iskanju novega delovnega mesta. To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj je pomembno, da podjetje / organizacija poskrbi za vsesplošno dobro poËutje svojih zaposlenih na delovnem mestu in jim s tem sporoËa, da skrbi zanje in da so soustvarjalci skupnih dosežkov in uspehov.

Elektro Gorenjska v postopku pridobitve certifikata Družini prijazno podjetje ? Mojca Kremsar

Odsev četrtletja

ELGO, junij 2011 15

Predstavniki srbskih distribucij obiskali Elektro Gorenjska ? mag. Edvard Košnjek

17. marec - Elektro Gorenjska na podroËju avtomatizacije TP SN/NN sodeluje tudi s po-djetjem Sipronika, d. o. o. Ugodili smo njihovi prošnji za predstavitev sistemov vodenja srbskim partnerjem. Tako nas je 17. 3. 2011 obiskala moËna delegacija predstavnikov dveh podjetij za distribucijo elektriËne energije - Elektromorava iz Požarevca in Elektrošumadija iz Kragujevca. SreËanje smo izkoristili za izmenjavo izkušenj tako na tehniËnem podroËju kot tudi pri odpiranju trga z elektriËno energijo in delu z zahtevnejšimi odjemalci.

V Srbiji je distribucija nekoliko drugaËe orga-nizirana, podjetji pa sta zanimivi zato, ker sta po velikosti primerljivi z nami. Pokazalo se je, da imajo kolegi iz Srbije zavidljivo raven teh-niËnega znanja in praktiËnih izkušenj, še posebej v razmerah kroniËnega pomanjkanja sredstev za obnovo in razvoj omrežja; te izkušnje pa so žal vedno bolj zanimive tudi za nas. Gostje iz Srbije so bili z obiskom zelo zadovoljni in so pohvalili urejenost podjetja, doseženo raven tehniËnega razvoja in uËinkovito organiziranost dejavnosti distribucije elektriËne energije.

Prva delavnica LEAG v Strahinju:Uvajanje uËinkovite rabe in obnovljivih virov v stavbah? »rtomir Kurnik, LEAG

��. marec - V torek, 22. marca 2011, sta Lokalna energetska agencija Gorenjske - LEAG in CTRP Kranj v Biotehniškem centru Naklo organizirala delavnico z naslovom Uvajanje uËinkovite rabe in obnovljivih virov energije kot poslovna priložnost, prihranek ter varovanje okolja.

Posebna pozornost je bila namenjena osvešËanju in predstavitvi delovanja Eko sklada. Upravnike veËstanovanjskih stavb in obËane smo seznanili s tem, kako pravilno izpolniti prijavo in izpeljati obnovitvena dela za upraviËenost do subvencije. Predstavljeni so bili primeri energetske sanacije individualnih in veËstanovanjskih stavb, uvajanje varËne razsvetljave, naložbe v sonËne elektrarne ter pomen gozda in lesa kot pomoË pri varo- vanju okolja. Na dobro obiskani delavnici je bila vroËa razprava upravnikov veËstanovanjskih stavb z Jesenic in iz Kranja okrog letošnjega razpisa Eko sklada. O naložbah v sonËne elek-trarne, finanËnih podporah in razvojnih uËinkih

je predaval Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn. V razpravi je odgovoril na vrsto konkretnih vprašanj, povezanih z odloËitvami za izgradnjo sonËnih elektrarn z vidika lege, statike, meritev, zašËite in vkljuËevanja v distribucijsko omrežje ter subvencij v obliki obratovalne podpore od proizvedene elektriËne energije.

Predavanj na temo uvajanja uËinkovite rabe in ob-novljivih virov so se udeležili upravniki veËstano-vanjskih stavb z Jesenic in iz Kranja. Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn jim je razložil zasnovo in proces poteka izgradnje sonËne elektrarne

Na novinarski konferenci predstavili poslovanje Elektra Gorenjska? Alenka Andolšek

31. marec - Na novinarski konferenci, ki smo jo organizirali zadnji dan meseca marca, je predsednik uprave mag. Bojan Luskovec pred-stavil poslovanje Elektra Gorenjska v preteklem letu, strategijo poslovanja ter poslovne in tržne aktivnosti za leto 2011. Med drugim je po-vedal: “Preteklo leto je bilo za naše podjetje leto številnih sprememb, kljub temu pa lahko reËem, da smo dosegli zelo dobre poslovne rezultate. V letu 2010 smo ponovno dosegli odliËni rezultat v procesih ocenjevanja poslovne odliËnosti, saj smo prejeli dve priznanji: srebrno priznanje za doseganje kakovosti pri poslovanju, prav tako smo bili ponovno uvršËeni med finaliste za pre-jem državnega priznanja. Na ta dosežek smo še posebej ponosni.”

V letu 2010 je podjetje Elektro Gorenjska za in-vesticije namenilo 13,7 mio EUR, v prihodnje pa želi investicijska sredstva še poveËati. Podjetje je poslovalo uspešno, Ëisti dobiËek je znašal 4,14 mio EUR. O novinarski konferenci se je veliko pisalo tako v tiskanih kot elektronskih medijih.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Foto

: »rt

omir

Kurn

ik, L

EAG

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec in mag. Ambrož Bogataj na novinarski konferenci

Gostje iz Srbije pred upravno stavbo Elektra Gorenjska

ELGO, junij 2011

Odsev četrtletja

1�

Beli štorklji zadovoljni z novim gnezdom? Alenka Andolšek

�. april - V marËevski številki Elga smo vas seznanili, da se je Elektro Gorenjska pozitivno odzval na prošnjo Zavoda RS za varstvo narave in pomagal pri selitvi gnezda belih štorkelj v Tenetišah. Na svoje stroške je Elektro Gorenjska postavil poseben lesen gnezdilni drog, na ka-terega so kranjski gasilci prestavili skoraj 150 kg težko gnezdo. Gnezdilni drog so postavili le luËaj od prvotne lokacije. V primeru, da se postavi pre-daleË, obstaja velika verjetnost, da bele štorklje na novi lokaciji ne bodo želele gnezditi.

V zaËetku meseca aprila je ta bojazen izginila, saj se je par štorkelj vrnil v svoje novo gnezdo in prav lepo je bilo opazovati njihovo zadovoljstvo ter skrb za dokonËno urejanje gnezda za potomce.

Beli štorklji v novem gnezdu

16. redni obËni zbor Športnega društva Elektro Gorenjska? mag. Renata Križnar

�1. april - Na 16. rednem obËnem zboru Športne-ga društva Elektro Gorenjska, ki ga je vodil pred-sednik Janez Pšenica, je bilo prisotnih 35 Ëlanov. V skladu z dnevnim redom je bil obravnavan zakljuËni raËun za leto 2010, prav tako se je razpravljalo o aktivnostih in delu športnega društva v prihodnje.

Na pobudo Ëlanov sta bili ustanovljeni dve novi sekciji, in sicer sekcija za tekaËe, katere vodja je Marko Vilfan, in sekcija za bovling, katere vodja je Milan Pristavnik. »lanarina za Ëlane v letu 2011 znaša 20 EUR.

»lani na seji športnega društva

V uporabo predali že sedmo polnilnico za elektriËna vozila? mag. Renata Križnar

��. april - Na Breznici pri Žirovnici je na dan Zemlje potekalo slavnostno odprtje polnilnice za elek-triËna vozila. V uporabo so jo predali predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, župan ObËine Žirovnica Leopold PogaËar, direk-tor Savskih elektrarn Drago Polak in direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan.

Na odprtju je bil prisoten tudi Roman Bernard iz Most, lastnik elektriËnega vozila, ki je izvedel prvo polnjenje. Pridružili so se še drugi lastniki, ki so z veseljem predstavili svoja elektriËna vozila; marsikdo od udeležencev slavnostnega odprtja pa je elektriËna vozila tudi preizkusil.

Ob tej priložnosti je podjetje Elektro Gorenjska v okviru projekta S kolesom potujem, okolje varujem ObËini Žirovnica podarilo štiri elektriËna kolesa, s katerimi bo v prihodnje svojo ponudboobogatil Zavod za turizem in kulturo Žirovnica.

Obiskovalci ObËine Žirovnica si bodo lahko za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti najeli elektriËna kolesa in tako potovali na okolju prija-zen in zdravju koristen naËin.

Mreža polnilnih postaj se tako širi, saj je polnil-nica na parkirišËu na Breznici že sedma, ki jo je postavilo podjetje Elektro Gorenjska. Polnilnice že delujejo v Kranju, Bohinju, Preddvoru, Kranjski Gori, na Bledu in na Jezerskem.

ElektriËna polnilnica na Breznici

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

Foto

: Rom

an B

ratu

nFo

to: A

lenk

a An

dolše

k

Foto

: Iren

a Pe

rËiË

Mag. Bojan Luskovec, Drago Polak, Maja Zupan in Leopold PogaËar so se na odprtje pripeljali z elektriËnimi kolesi

Odsev četrtletja

ELGO, junij 2011 17

Izvoljeni novi Ëlani sveta delavcev ? Marjeta Rozman

10. maj - Volitve Ëlanov Sveta delavcev Elektra Gorenjska, d. d., so potekale 10. 5. 2011, saj je 27. 5. 2011 potekel mandat Ëlanom sveta delavcev, ki so bili izvoljeni v letu 2007. Volitev se je udeležilo 197 volilnih upraviËencev (od skupaj 282), kar je pomenilo veË kot 50-odstotno udeležbo. S tem so bile volitve veljavne. Pritožb v zvezi z volilnim postopkom ni bilo. Izvoljeni so bili: za obmoËje Žirovnice Damijana Pernuš, za obmoËje Kranja pa: Vojko Oman, Robert Pfajfar, Leopold Zupan, Primož SokliË, Simon Tolar, David Gogala, Iztok Štular in Olga Pšenica. Novi svet delavcev je izvoljen za štiri leta. Konstitutivna seja novega sveta delavcev, na kateri so za pred-sednika izvolili Vojka Omana, za podpredsednika pa Primoža SokliËa, je bila 27. 5. 2011.

Oddajanje glasov

Druga delavnica LEAG in Sinergije:BiogasIN - priložnosti za investitorje in kmete? »rtomir Kurnik, LEAG

10. maj - V torek, 10. maja 2011, je v organizaciji Lokalne energetske agencije Gorenjske - LEAG iz Kranja in Razvojne agencije Sinergija iz Moravskih Toplic potekala delavnica za investitorje in kme-te s predstavitvijo projekta BiogasIN. Delavnice v prostorih Mestne obËine Kranj se je udeležilo veË zainteresiranih obËanov in strokovnjakov. Projekt BiogasIN promovira koristi bioplina za celotno družbeno okolje ter vkljuËuje deležnike s ciljem racionalizacije postopkov financiranja in pridobitve dovoljenja za bioplinske naložbe. V prvem sklopu delavnice so udeleženci pridobi-li koristne informacije o projektih bioplinarn ter njihovih rizikih in dejavnikih uspeha. V drugem sklopu so bili predstavljeni potenciali izrabe lesne biomase, sonËne energije in možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev za obnov-ljive vire energije. O izkušnjah pri investiranju v sedem sonËnih elektrarn v letih 2005-2010

»lani novega sveta delavcev

(o odloËitvi za investicijo, finanËnih podporah in razvojnih uËinkih) je predaval Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn.

Predavatelji in udeleženci so ob koncu delavnice postavili veË zanimivih vprašanj in predstavili svoje poglede na potenciale vpeljave obnov-ljivih virov energije v vsakdanjo uporabo.

Organizatorji in predavatelji na delavnici LEAG in Sinergija. Z leve proti desni: »rtomir Kurnik, LEAG, Stanislav Sraka, direktor RA Sinergija, mag. Drago Papler, Gorenjske elektrarne, d. o. o., Rajko Leban, direktor GOLEA, mag. Uroš BrankoviË, CTRP Kranj, mag. Aleš Zver, vodja razvoja, Keter Organica, d. o. o., mag. Anton PogaËnik, direktor LEAG

Evropski sonËni dnevi 2011: eko dan na Osnovni šoli Križe? Novinarski krožek OŠ Križe

14. maj - V soboto, 14. maja 2011, je na Osnovni šoli Križe potekal eko dan. Sodelovali so vsi za-posleni in uËenci šole. Poleg Ëistilne akcije, ki smo jo izvedli ta dan, smo v sodelovanju s podjetjema Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne or-ganizirali delavnice in predavanja. Predavatelji so se prijazno odzvali in njihovo znanje delili z nami - uËenci. Namen je bil, da nam predstavijo delovanje sonËnih celic, povedo, kako rabimo energijo, od kod prihaja in kaj vse lahko z njo delamo.

Gospod Miha Flegar je pripravil delavnico o delovanju sonËnih celic. Poleg zanimivega pre-davanja smo uËenci sonËne celice preizkusili na prostem pred šolo. Vreme nam ni bilo ravno na-klonjeno, vendar smo kljub temu opazili nihanje energije.

V dveh uËilnicah sta nam gospoda Drago Papler in Janez Basej pripravila predavanje na temo obnovljivih virov energije: o izrabi energije vode, sonca, vetra, biomase in zemlje za proizvodnjo elektriËne energije ter o prenovi akumulacijske

Foto

: Bar

bara

Rop

oša,

RA

Sine

rgija

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Rom

an B

ratu

nFo

to: A

rhiv

OŠ

Križ

e

Mag. Bojan Luskovec, Drago Polak, Maja Zupan in Leopold PogaËar so se na odprtje pripeljali z elektriËnimi kolesi

Predavatelji na eko dnevu, od leve proti desni: Janez Basej, Drago Papler in Miha Flegar

ELGO, junij 2011

Odsev četrtletja

1�

hidroelektrarne LomšËica. UËenci smo izvedeli veliko koristnih informacij o rabi in pridobivanju energije. Predavanja so potekala v okviru pro-jekta EU sonËni dnevi 2011 ter sodelovanja Osnovne šole Križe in Gorenjskih elektrarn, ki ima na strehi šole od leta 2008 postavljeno 80,4 kilovatno sonËno elektrarno, ki proizvaja Ëisto elektriËno energijo.

Vsem predavateljem se zahvaljujemo za dobra predavanja in organizacijo ter se priporoËamo za v prihodnje.

Miha Flegar je uËence pouËil o delovanju sonËnih celic

Prepoznane nove tehniËne izboljšave v letu 2011 ? mag. Renata Križnar

17. maj - Na sestanku komisije za inovacije in tehniËne izboljšave so med drugim obravnavali tudi štiri inovacijske predloge naših sodelavcev, za katere je bila ugotovljena njihova uporab-nost: • ZašËita za varnejšo menjavo MKN (Slavko HlebiË, Miha Zupan)• RoËka za dvigovanje pokrovov v novih TP (Uroš Debevec),• TehniËna rešitev izvedbe zamenjave tipke v primeru predelave MM (Damijan Peric),• Transformatorska postaja SAVA 1-G (Miha Žumer).

Podrobneje vam jih bodo prijavitelji predstavili v septembrski številki Elga.

Novo na spletu www.nas-stik.si? mag. Renata Križnar

31. maj - Revija Naš stik je zelo prepoznavna v elektroenergetski dejavnosti. V njej lahko prebi-ramo aktualne novice s podroËja energetike, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Glavna težava, s katero so se sooËali novinarji revije, je bila njena

Janez Basej med predavanjem

Certifikat Družini prijazno podjetje ? Mojca JelovËan

��. maj - Podjetje Elektro Gorenjska je pristopilo k postopku pridobitve osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje. Imenovana je bila projektna skupina, ki jo sestavljajo zaposleni iz razliËnih delovnih sredin in razliËnih starostnih skupin, in sicer: Mojca Kremsar, Mojca JelovËan, Metka Juvan, Marko Vilfan, Nina Petric, Irena Jekovec, Jani Klužar, Borut Jereb, Klemen Romih in Roman Bratun.

Projektna skupina na delavnici

aktualnost, saj revija izhaja enkrat meseËno. Konec maja je tako zaživel portal Naš stik (http://www.nas-stik.si), ki bo poskrbel za hitro posredovanje razliËnih informacij. Re-vija bo še vedno izhajala, vendar po novem kot dvomeseËnik. Vabljeni k ogledu!

Projektna skupina je na treh delavnicah, ki so potekale maja in junija, skupaj z zunanjim sve-tovalcem pripravila ožji nabor ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Uprava bo sprejela nekaj izmed predlaganih ukrepov, in sicer take, ki bi najbolj pripomogli k dosegu cilja - postati družini pri-jazno podjetje. Pri pridobitvi certifikata bomo nastopali kot skupina Elektro Gorenjska.

Foto

: Arh

iv O

Š Kr

iže

Foto

: Arh

iv O

Š Kr

iže

Portal Naš stik

Foto

: Ale

nka

Ando

lπek

Odsev četrtletja

ELGO, junij 2011 1�

Na svetovni dan okolja šesta številka revije Reenergija? mag. Renata Križnar

5. junij - Kljub spremembam, ki smo jih uvedli pri storitvah Reenergija, ostajamo zvesti tradi-ciji. 5. junija 2011, ko praznujemo svetovni dan okolja, smo izdali novo, že šesto številko revije Reenergija. V njej smo tokrat najveË pozornosti namenili projektu S kolesom potujem, okolje varujem.

Revija REENERGIJA

17. letne igre EDS? Alenka Andolšek

4. junij - 17. letne športne igre elektrodistribucij-skih podjetij so tokrat potekale v Celju. Tekmo-valci so se pomerili v 12 športnih disciplinah. V letošnjem letu je prvo mesto zasedlo po-djetje Elektro Maribor, drugo mesto sta si delila Elektro Ljubljana in Elektro Celje, tretje mesto pa je zasedlo Elektro Primorska.

Gorenjci smo pristali na petem mestu, v posameznih disciplinah smo dosegli eno zlato (kros (ženske)), tri srebrna odliËja (tenis (moški), namizni tenis (ženske), odbojka (ženske)) in štiri bronasta odliËja (tenis, streljanje in kolesarjenje v ženski konkurenci).

Vsem našim športnikom Ëestitamo za dosežene rezultate.

Nekaj utrinkov z iger si lahko ogledate tudi na hrbtni strani internega Ëasopisa, ki so jih ujeli Ëlani fotografske sekcije Elektra Celje.

Ženske predstavnice Elektra Gorenjska v krosu

Nogometna ekipa Elektra Gorenjska

Foto

: Arh

iv fo

togr

afsk

e se

kcije

Ele

ktra

Cel

je

Foto

: Vla

do B

ucal

o

Prejemnice medalj v namiznem tenisu Prejemnice medalj v tenisu

Foto

: Mar

ko V

ilfan

Foto

: Mar

ko V

ilfan

ELGO, junij 2011

Znanje je moč

�0

Ekskurzija tehniËnega kolegija Elektra Gorenjska je postala že tradicio-nalna. Organizirana naj bi bila vsako leto, vendar zanjo veËkrat zmanjka Ëasa. Tako nam uspe to pomembno aktivnost uresniËiti le vsako drugo leto. Ekskurzija omogoËa slediti novitetam in pripomore k boljšim odnosom med zaposlenimi.

Ideja o tem, kam se odpraviti 3. marca 2011, nam je bila ponujena, saj je bil projekt vgradnje “preËnega transformatorja” v prenosno omrežje zadnja leta v slovenskem elektroenergetskem svetu zelo aktualen. Kaj je to preËni transformator, po domaËe “pfejzšifter” ali PST (phase shift transformer), je bilo za nas “distributerje”, ki te naprave v distribucijskih omrežjih naËeloma ne potrebujemo, vedno neko nerazrešeno vprašanje.

Udeleženci ekskurzije tehniËnega kolegija smo bili: Ëlani tehniËnega kolegija, ki ga sestavljajo vodje služb OE Distribucijsko omrežje, izvršni direktor OE Distribucijsko omrežje, vodje tehniËnih skupin OE Distribucij-sko omrežje in tekmovalna skupina elektromonterjev na lanskih letnih športnih igrah elektrodistribucijskih podjetij Slovenije (v plezanju na drog).

Program ekskurzije je tako obsegal ogled preËnega transformatorja 400/400 kV v RTP DIVA»A in obisk bližnjega vojaškega muzeja Tabor v Lokvi.

Predstavitev projekta

PreËni transformator PST 400/400 kV 1200 MVA ±400 v RTP DivaËa

Predstavitev preËnega transformatorja in strokovno vodenje po stikališËih RTP DivaËa je izvedel Drago Škamperle, vodja Centra vzdrževanja DivaËa.

Prihod v stikališËe

Nekaj osnovnih lastnosti projekta PST

Namen postavitve preËnega transformatorja v RTP DivaËa je bil:• poveËati zanesljivost obratovanja 400 kV prenosnega omrežja v EE-sistemu• omejiti nenadzorovane velike tranzite elektriËne energije prek slovenskega EE-sistema• omogoËiti veËje in nadzorovane pretoke elektriËne energije med EE- sistemoma Slovenije in Italije• zmanjšati izgube v sistemu zaradi prevelikih in nenadzorovanih tranzitov elektriËne energije iz smeri vzhodne Evrope proti Italiji• omogoËiti veËje prihranke iz naslova zakupa prostih Ëezmejnih prenosnih kapacitet• omogoËiti hitrejše in kontrolirano ponovno spajanje omrežij po morebitnem izpadu.

PreËni transformator

Foto

: mag

. Mar

jan

Jere

le

Ekskurzija tehniËnega kolegija Elektra Gorenjska RTP 400/220/110-220/110/35/10 kV DivaËa? Miha Žumer

Foto

: mag

. Mar

jan

Jere

leFo

to: m

ag. M

arja

n Je

rele

Znanje je moč

ELGO, junij 2011 �1

Kaj v EE-omrežju naredi preËni transformator?

PreËni transformator ustvarja fazni premik med stranjo napajanja in stran-jo porabe oziroma med vhodno in izhodno efektivno vrednostjo napetosti na primarni strani transformatorja. Tako lahko reguliramo in nadzorujemo pretok energije.

Osnovni tehniËni podatki PST:• proizvajalec: SIEMENS• tovarna proizvajalca: Siemens Transformers Austria, Weiz• nazivna prehodna moË: 1200 MVA• nazivna napetost: 400 kV• izvedba: dve paralelni enoti po 600 MVA• vsaka enota je sestavljena iz serijskega in vzbujalnega dela• fazni premik: ± 400 (± 32 stopenj)• dimenzija enote s hladilnim sistemom 25 x 10 m• hlajenje: ONAN/ONAF - 80/100 %• celotna masa obeh enot: 1800 t• koliËina hladilnega olja: približno 400 t• u

k = 20,6 %

• X0 = 49,23 Ω

• X0 = 55 Ω (pri 00 C)

Termini vgradnje:• Podpisana pogodba za dobavo PST: december 2007• Pridobljeno gradbeno dovoljenje: december 2009• PriËetek gradbenih del: februar 2010• Dostava in montaža prve enote PST: julij 2010• Dostava in montaža druge enote PST: avgust 2010• Montaža stikališËa 400 kV in sekundarne opreme: julij-september 2010• Testiranje primarne in sekundarne opreme: oktober-december 2010• Zagon PST: december 2010

Glavna posebnost preËnega transformatorja so njegove velike dimenzije in teža. Ker so najveËji kosi tehtali okoli 300 ton, je to povzroËalo najveËje težave pri transportu, še posebej skozi naselje DivaËa.

PreËni transformator še z druge strani

Velika moË 1200 MVA in fazni premik ± 400 sta glavni odliki tega “velikana”. Po vkljuËitvi PST v omrežje je v elektroenergetskih krogih nastopilo veliko

olajšanje, saj smo tako sami gospodarji nad svojim prenosnim omrežjem v smislu kontroliranega pretoka moËi. Pozitiven uËinek je tudi, da ob raz-padu elektroenergetskega sistema omrežje hitro vzpostavimo v ponovno obratovanje, kar prej ni bilo mogoËe.

V komandnem objektu

Gostitelj Drago Škamperle in Miha Žumer na kraški burji

Ogled vojaškega muzeja Tabor v Lokvi

V neposredni bližini DivaËe in kobilarne Lipica je v starodavni trdnjavi Tabor, sredi vasi Lokev, zasebni vojaški muzej, ki je bil odprt leta 1994. Odlikovan je bil s 43 plaketami in priznanji, med drugim ga je odlikoval tudi NATO. Lastnik muzeja SreËko Rože nas je skozi številne hodnike mu-zeja na zanimiv naËin popeljal skozi zgodovino vojskovanja, vse od prazgo-dovine, starega Rima do srednjega veka, turških vpadov in Ilirskih provinc. Ogledali smo si vojaško opremo in uniforme iz prve svetovne vojne, iz Ëasa Soške fronte, vse do druge svetovne vojne in po njej. V trdnjavi Tabor je na ogled le okoli deset odstotkov celotne zbirke. Zelo zanimiv ogled ni minil brez sklepa, da se zagotovo še vrnemo, morda na družinski izlet.

Kraška burja, ki je z vso svojo surovostjo divjala dan pred našim obiskom teh lepih krajev, nas je oplazila le z repom. Kljub temu nas je zeblo do kosti. Zatekli smo se v prijetno restavracijo in kraški pršut ter teran sta nas spet ogrela. Prijateljsko druženje, za katerega v službenem Ëasu dostikrat ni Ëasa, je minilo v prijetnem vzdušju.

Foto

: mag

. Mar

jan

Jere

le

Foto

: mag

. Mar

jan

Jere

leFo

to: m

ag. M

arja

n Je

rele

ELGO, junij 2011

Standardi kakovosti

��

Marca 2011 je uprava podjetja s sklepom na novo imenovala Ëlane Sveta za ravnanje z okoljem, ki smo takoj priËeli z aktivnostmi. Na dveh rednih sejah v marcu in aprilu smo glede na reorganizacijo podjetja sprejeli nove usmeritve delovanja sveta. NajveË pozornosti bomo posveËali predvsem obvladovanju neposrednih okoljskih vidikov in obremenjevanja okolja v okviru dejavnosti distribucije elektriËne energije, kar izkljuËuje proizvod-njo in uËinkovito rabo elektriËne energije. NatanËno smo doloËili naËin spremljanja okoljske zakonodaje, objavljanja in seznanjanja zaposlenih v SredišËu EG ter, najpomembneje, uvajanja v vsakodnevne poslovne procese.

Pri ponovnem pregledu okoljskih vidikov smo prepoznali sledeËe neposredne vplive na okolje:

Zap. št.

Okoljski vidikOcena vpliva

1 Izpusti plina SF6 pri napravah v obratovanju 7

2Elektromagnetna sevanja elektroenergetskihnaprav

17

3Hrup elektroenergetskih in distribucijskih transformatorjev

18

4 Sevanje slikovnih zaslonov 10

5 Izliv olja iz naprav v obratovanju 9

6 Izliv pri skladišËenju olja za TP in goriv 9

7 Izliv pri skladišËenju olja za vozila 9

8Izliv olja in goriv pri transportu (pretakanju, nezgodah) in delu na terenu ter ravnanje z nevarnimi snovmi

13

9 Ravnanje in izliv nevarnih snovi - akumulatorji 6

10Nastajanje gradbenih in tehnoloških odpadkov pri izvajanju investicij in vzdrževanja

17

11Nastajanje tehnoloških odpadkov pri izvajanju del na merilno-krmilnih napravah

8

12Nastajanje odpadkov pri nastajanju vzdrževalnih del v avtoparku (oljni filtri, odpadna olja, akumulatorji, gume, mastne krpe)

10

13Nastajanje vseh vrst odpadkov, ki nastanejo pri opravljanju pisarniških del

20

14 Izliv sanitarnih in meteornih voda 11

15 Azbestna vlakna 12

16 Osvetljevanje objektov 19

Pri vseh programih je bistveno, da je vsebina prak-tiËna in da služijo kot pomoË zaposlenim pri vsako-dnevnem delu.

Za vsak okoljski vidik posebej smo izvedli ocenjevanje vpliva skladno z veljavnim navodilom. Okoljske vidike, ki imajo skupno oceno vpliva veËjo ali enako 14 (oznaËeni z rdeËo barvo), smo prepoznali kot pomembnejše, zato smo za njihovo praktiËno obvladovanje pripravili posebne programe, kjer smo med drugim doloËili tudi okvirne in izvedbene cilje ter kazalce kakovosti. Nekatere programe smo posodobili, druge pripravili povsem na novo. Pri vseh programih je bistveno, da je vsebina praktiËna in da služijo kot pomoË zaposlenim pri vsakodnevnem delu.

Glede na letne cilje programov smo oblikovali tudi finanËni letni plan sred-stev, potrebnih za realizacijo.

Najvišja ocena vpliva na okolje je bila ugotovljena pri okoljskem vidiku št. 13 (Nastajanje vseh vrst odpadkov, ki nastanejo pri opravljanju pisarniških del), zaradi Ëesar smo v marcu izvedli obsežno obvešËanje zaposlenih o pravilnem loËevanju pisarniških odpadkov. Neustrezno loËevanje poveËuje stroške odvoza odpadkov, poleg tega pa obstaja tudi možnost izreka kazni s strani pristojne inštitucije.

Na obvladovanje tega vidika lahko bistveno pripomore prav vsak posameznik z ustreznim loËevanjem na mestu izvora nastanka odpadkov. Zaznali smo tudi problem neustreznega loËevanja tehnoloških odpadkov na ekoloških otokih na lokacijah Kranj in Žirovnica, za kar naËrtujemo ograditev ekoloških otokov in odlaganje v spremstvu pooblašËene osebe.

Ponovno smo doloËili naËin realizacije priporoËil zunanje presoje ISO iz leta 2010 za podroËje ravnanja z okoljem. Dogovorili smo se tudi o poso-dobitvi Organizacijskega predpisa za naËrtovanje in razvoj EE-naprav, v katerem bi za vsak okoljski vidik, ki je povezan z elektroenergetskimi objekti in napravami, doloËili naËin upoštevanja pri tipizaciji in projektiranju.

Neustrezno loËevanje poveËuje stroške odvoza odpad-kov, poleg tega pa obstaja tudi možnost izreka kazni s strani pristojne inštitucije.

Pripravljati smo priËeli letno poroËilo o ravnanju z okoljem za leto 2010. Nekateri Ëlani sveta so se maja udeležili tudi dveh seminarjev: Energetika in okolje 2011 na Brdu in Spremljanje okoljske zakonodaje v Ljubljani.

PrepriËan sem, da bo Svet za ravnanje z okoljem v novi zasedbi kos izzivom, ki jih podjetju prinaša okoljska problematika. Zanesljivo pa k odliËnosti na tem podroËju lahko najbolj pripomore vsak zaposleni pri svojem vsako-dnevnem delu.

Standardi kakovosti ISO 14001 - ravnanje z okoljem ? Boštjan Tišler, skrbnik Sveta za ravnanje z okoljem

Standardi kakovosti

ELGO, junij 2011 �3

Poškodba pri delu je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratko-trajnega mehanskega, fizikalnega ali kemiËnega uËinka ali posledica hi-tre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, Ëe je takšna poškodba v vzroËni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti.

Poškodbe pri delu lahko povzroËijo dejavniki, ki se delijo na dve veËji skupini:• Ëloveški dejavnik,• delovno okolje: neugodne razmere za delo, prisotnost substanc, ki vplivajo na koncentracijo in delovno zmožnost, delo z nepopolnimi stroji in orodji, zasiËenost delovnega prostora s surovinami, z izdelki ali odpadki, slaba osvetljenost, hrup, vibracije, spolzka tla, nepopolna varovalna sredstva in dejavniki, ki delujejo zunaj delovnega okolja, slabe socialno-ekonomske razmere, utrujenost, uživanje alkohola in drugih opojnih substanc.

Do poškodb pri delu pride zaradi razliËnih vzrokov, ki so posledica razliËnih dejavnikov, med katerimi so:• vrste in naËin opravljanja dela,• higienske razmere na delu,• socialno-ekonomski dejavniki,• kvalifikacija in izobrazba zaposlenih,• kultura,• motivacija.

V letu 2010 je bilo v podjetju Elektro Gorenjska devet poškodb pri delu. Od tega smo imeli šest lažjih mehanskih poškodb, ki so se pripetile na delu, in tri lažje poškodbe, ki so se pripetile na poti na delo. Zaradi poškodb pri delu smo imeli 241 izgubljenih delovnih dni, od tega 186 dni zaradi mehanskih vzrokov in 55 dni zaradi poškodb, ki so se pripetile na poti na delo.

Vzroki za nezgode so bili naslednji: • 1× padec z lestve, • 1× padci predmetov, • 1× transport materiala, • 1× sredstva za delo in • 5× peš hoja (zdrsi).

NajveË poškodb pri delu so v letu 2010 povzroËili zdrsi na spolzkih podla-gah, ki so jim delavci izpostavljeni na terenu.

Poškodbe pri delu vsako leto opišemo z dvema kazalnikoma kakovosti. To sta pogostost nezgod in resnost poškodb. Kazalnik pogostosti nezgod nam pove, koliko odstotkov zaposlenih je bilo poškodovanih; kazalnik resnosti poškodb pa nam pove, koliko je bilo izgubljenih delovnih dni na poškodbo.

Oba kazalnika kakovosti se primerjata z ostalimi distribucijskimi podjetji. Primerjavo si lahko ogledate na slikah 1 in 2.

Slika 1: Resnost poškodb

Slika 2: Pogostost nezgod

V letu 2010 sta bila oba kazalnika kakovosti pod povpreËjem ostalih distribucijskih podjetij. Resnost poškodb je bila 28,9 izgubljenih dni na poškodbo, pogostost nezgod pa 2,8 % poškodovanih.

V letu 2010 je bil prijavljen en nevarni dogodek. Nevarni dogodki so dogodki, pri katerih bi lahko prišlo do poškodb, zdravstvenih okvar ali smrtnega primera, vendar zaradi sreËnega nakljuËja do tega ni prišlo. V prihodnje si želimo, da bi bilo teh prijav veË, saj so to dogodki, iz katerih se lahko veliko nauËimo in tako v prihodnosti prepreËimo poškodbe delavcev.

Analiza poškodb pri delu in nevarnih dogodkov, ki so se v Elektru Gorenjska pripetili v letu 2010 ? Miha Zupan, skrbnik Sveta za varnost in zdravje pri delu

51525354555

Izgu

blje

ni d

nevi

na

pošk

odbo

Leta

Elektro Gorenjska Elektrodistribucija Slovenije - povprečje

01234567

Pošk

odov

ani (

%)

Leta

Elektro Gorenjska Elektrodistribucija Slovenije - povprečje

ELGO, junij 2011

Novosti

�4

Potrebe po izgradnji novih kabelskih kanalizacij so iz leta v leto veËje, zato so se na trgu poleg klasiËnih betonskih jaškov pojavili tudi polietilenski jaški.

Ti jaški zamenjujejo klasiËne betonske jaške, odlikuje pa jih zelo hitra vgradnja, nizka teža in ugodna cena. Ta vrsta elektro jaškov se že dlje Ëasa uporablja tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Slika 1: PlastiËni elektro jašek

Izdelava jaškov s pomoËjo postopka rotoliv

Postopek, imenovan rotoliv, pomeni rotacijsko oblikovanje plastiËnih mas, ki se uporablja za izdelavo votlih izdelkov iz plastike. KonËni izdelek ni nujno votel, vendar enostavni zakljuËni postopki doloËajo oblike, ki omogoËajo, da je proces uspešno zakljuËen z drugimi procesi oblikovanja. Primer rotoliva je prikazan na sliki 2.

Slika 2: Rotoliv

Rotacijsko oblikovanje se od vseh ostalih procesnih metod razlikuje po tem, da faze gretja, topljenja, oblikovanja in ohlajanja nastopijo šele po tem, ko polimer vstavimo v kalup. Zunanji pritisk med oblikovanjem ni potreben. To prinaša nekatere prednosti:• rotacijsko oblikovani produkti pravzaprav niso izpostavljeni pritisku• ni zvarov• veliki izdelki so ekonomiËno proizvedeni• stroški kalupov so relativno nizki• oblikovalci so posebej svobodni glede oblike.

Ob teh prednostih je treba poudariti tudi to, da so stroški materiala višji kot pri splošno uporabnem materialu, saj morajo biti proizvedene posebne formulacije mehaniËnega materiala. Proces prav tako ni primeren za zelo velike proizvodne linije in nalaganje oziroma razlaganje kalupov, saj zahteva moËno delovno silo.

Proces izdelovanja polietilenskega jaška

Delovni krog se odvija v štirih razliËnih procesih, ki so istoËasni, a razliËni. Material se lahko naloži v kalupe roËno ali z ustrezno dozirno enoto. Gretje izdelka in oblikovanje poteka v naslednjih stopnjah: kalup vstopi v grelno komoro, ki je napolnjena z vroËim zrakom (200-280° C). Material v komori se priËne topiti. Rotacija kalupa okoli dveh osi pri majhni hitrosti omogoËa, da se material enakomerno porazdeli po notranjosti sten kalupa. Videz kalupa je prikazan na sliki 3. Proces segrevanja in vrtenja traja pol ure.

Slika 3: Kalup

Predstavitev polietilenskih elektro jaškov ? Alojz Žumer

Novosti

ELGO, junij 2011 �5

Ko je proces segrevanja konËan, se priËne faza ohlajanja kalupa. Ponovno se priËne kalup vrteti okrog dveh osi, ohlajata pa ga izpihan zrak in ato-mizirana voda (vodna megla).

Ko je oblikovalni proces zakljuËen, je potrebno konËni izdelek odstraniti iz kalupa. To se lahko opravi roËno ali z uporabo dvigala.

Montaža polietilenskega jaška

Jašek se z dvigalom ali roËno postavi v že prej izkopano in pripravljeno jamo. V jami se zabetonira podložna plošËa ali pa se samo nasuje tampon s peskom, ki se ga utrdi s teptalnim strojem. NaËin je odvisen od terena, kjer se jaški vgrajujejo (pesek, ilovica, moËvirnat teren …). Jaški niso primerni za vgradnjo v cestišËe zaradi povoznosti jaška in zaradi pokrova jaška, ker mora imeti pokrov jaška, vgrajen v cesti, mehanski zaklep. Sestavni deli jaška in pripadajoËi konusi so prikazani na sliki 4. Med vsak sestavni del je potrebno namestiti tudi ustrezno gumijasto tesnilo.

Konus jaškaDN 800 višina 500 mmDN 100 višina 750 mm

ObroË jaškaDN 625 višina 250 mm višina 500 mmDN 800 višina 500 mm višina 750 mmDN 1000 višina 500 mm višina 1000 mm

Jašek 1�00DN 1600 višina 1500 mm

Slika 4: Sestavljanje jaška z vmesnimi deli in s konusi

PrikljuËevanje cevi v jašek

Pri sestavljanju jaška in za izdelavo prikljuËka je potreben še dodatni pribor:• elektriËni vrtalni stroj• kronski sveder z adapterjem• vstopno mazivo in• obodna ali roËna žaga.

Elektro polietilenski jašek je univerzalni jašek, ki omogoËa prikljuËevanje vseh tipov zašËitnih plastiËnih cevi:• PVC gladke cevi,• PVC rebraste cevi,• polietilenske gladke cevi,• polietilenske rebraste cevi in

• ostale elektro zašËitne cevi razliËnih dimenzij: ø32, ø40, ø50, ø63, ø75, ø90, ø110, ø125, ø160, ø200, ø250 mm.

Primer prikljuËevanja cevi je prikazan na sliki 5.

Slika 5: Prikaz prikljuËevanja cevi v polietilenski jašek

Prednosti:• hitra vgradnja (jašek 1600 tehta približno 90 kg),• trajna rešitev, • ustrezna povoznost (predlagali smo pokrove dimenzij 1200 x 600 ali 800 x 800 mm, vendar obstaja vprašanje cene),• dobra vodotesnost (v naših kanalizacijah skoraj povsod nastaja kondenz, zato je potrebno v dno jaška navrtati nekaj lukenj za odtekanje vode),• sestavljivi elementi,• enostaven transport,• možnost sestavljanja modulov jaška do poljubne višine,• poljubna izbira pokrova jaška (plastiËni ali LTŽ),• možnost prilagajanja nivoja jaška (odreže se vrhnji del konusa in se ga prilagodi na ustrezno višino terena).

Slabosti:• jašek je gorljiv in se priËne topiti pri temperaturi 67° C,• zaradi okrogle oblike jaška obstaja problem prikljuËevanja veËcevne kanalizacije (cevi so speljane pod kotom v jašek zaradi radia - okrogline), zato smo predlagali osem- ali šestkotno obliko jaška, • težave pri polaganju kabla (prostor za dva elektromonterja),• primerni so samo jaški dimenzije ø1600 mm,• pri izdelovanju kabelskih spojk ali konËnikov je potrebno biti zelo pazljiv pri uporabi odprtega ognja,• pohodna površina v jašku drsi,• neprimeren za vgrajevanje na kote kabelske kanalizacije (možnost deformiranja jaška pri strojnem vleËenju).

ZakljuËek

Predstavniki vseh petih elektrodistribucijskih podjetij Slovenije smo na strokovnem sestanku v podjetju A-PLAST podali svoja mnenja in svoje predloge pri oblikovanju polietilenskih elektro jaškov.

Uporabo polietilenskih jaškov v elektro namene priporoËam za kabel-ske kanalizacije nizke napetosti. Vgradnja, oblika in namembnost jaška omogoËajo optimalno polaganje in vleËenje kablov na trasah, ki potekajo v ravnih linijah brez kotov, in roËno polaganje kablov. Prav zato predlagam vgradnjo polietilenskih jaškov kot prehodnih - vmesnih jaškov.

ELGO, junij 2011

Iz Gorenjskih elektrarn

��

ObËina TržiË je v decembru 2009 skupaj z Osnovno šolo TržiË in družbo Elektro Gorenjska, d. d., podpisala pogodbo o postavitvi enote za soproiz-vodnjo toplotne in elektriËne energije (SPTE) v Osnovni šoli TržiË. Konec leta 2010 se je projekt zaradi prenosa dejavnosti soproizvodnje elektrike in toplote prenesel z matiËnega podjetja Elektro Gorenjska, d. d., na hËe-rinsko podjetje Gorenjske elektrarne, d. o. o.

V kotlovnici Osnovne šole TržiË je postavljena naprava, ki bo iz zemeljskega plina proizvajala elektriËno in toplotno energijo, ki ju bo porabljala šola oziroma bo distribuirana v omrežje. Tehnologija kogeneracije omogoËa velike prihranke primarne energije v primerjavi z loËenim pridobivan-jem elektriËne energije in toplote, zato je postala zanimiva na podroËju ogrevanja in priprave tople sanitarne vode ter pri proizvodnji elektriËne energije v veËjih poslovnih in stanovanjskih objektih.

Kogeneracijska naprava s toplotno moËjo 65 kW in elektriËne moËi 30 kW bo na leto proizvedla 108 MWh elektriËne energije. Kogeneracijo z upo-rabo plinskega motorja z notranjim izgorevanjem poganja trifazni genera-tor. Vsa zajeta toplota, ki nastane med obratovanjem plinskega motorja in generatorja, se uporablja za ogrevanje prostorov šole v kombinaciji z zalogovnikom toplote. »e bodo potrebe po toploti v objektu veËje od zmogljivosti kogeneracije, se bo vkljuËil kotel. Tudi v primeru izpada ko-generacije pokriva potrebe po toploti kotel.

Investicija v višini 65.000 evrov za Gorenjske elektrarne, d. o. o., pomeni do-prinos k uËinkoviti rabi energije in poveËanju zanesljivosti oskrbe z elek-triËno energijo. Dejstvo je, da je zemeljski plin Ëistejši in okolju prijaznejši kot npr. ELKO. V primeru pridobivanja enake koliËine energije iz zemeljske-ga plina se ustrezno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov.

Osnova šola TržiË se bo tako ceneje ogrevala, elektriËna energija pa bo pridobljena tudi bolj ekološko. V ObËini TržiË se torej zavedajo pomena trajnostnega pridobivanja energije in jasnega sporoËila mladi generaciji, da je zmanjševanje negativnih vplivov na okolje eden od temeljev prihod-njega razvoja.

Nova kogeneracijska enota SPTE v kotlovnici Osnovne šole TržiË

TehniËni podatki kogeneracijskega postrojenja:

Nazivna elektriËna moË 30 kW

Nazivna toplotna moË �� kW

Gorivo (vložena energija) ��,� kW

ElektriËni izkoristek 31,� %

Toplotni izkoristek �4,� %

Skupni izkoristek (izraba goriva) ��,0 %

Poraba plina pri nazivni moËi 10,� m3/h

Poraba plina pri 75 % zmogljivosti �,� m3/h

Poraba plina pri 50 % zmogljivosti �,� m3/h

Nova kogeneracija v Osnovni šoli TržiË ? Foto: mag. Marko »arman

Foto

: Mila

n Je

zerš

ek

Osnovna šola TržiË

Iz Gorenjskih elektrarn

ELGO, junij 2011 �7

Že dlje Ëasa je tlela ideja o delovno-družabnem sreËanju zaposlenih v Gorenjskih elektrarnah. Predlog za izvedbo Ëistilne akcije na zaËetku po-mladi je naletel na posluh pri vodstvu podjetja. Namen akcije je bil narediti delovno okolje lepše in prijaznejše za delavce in obiskovalce. Na lokaciji poslovne stavbe na Stari cesti 5 imajo namreË sedeže še tri druge pravne osebe, h katerim prihajajo na poslovne razgovore partnerji in drugi obis-kovalci. Na Savskem otoku za delavnicami so bila zato urejena tudi nova makadamska parkirišËa.

V petek, 8. aprila 2011, teden dni pred uradnim odprtjem poslovnih prostorov Lokalne energetske agencije Gorenjske, smo zaposleni oËistili park, dvorišËe podjetja in travnate površine za delavnicami. Posekali smo podrast, požagali odveËna grmovja, pograbili in oËistili travnate in asfaltne površine pred hidroelektrarno Sava, strojno, elektro in mizarsko delavnico, garažami in skladišËem. V akciji so složno sodelovali vsi, ki Ëutijo pripa-dnost do skupnega sodelovanja in delovnega okolja. Direktor podjetja Aleš Ažman se je zahvalil vsem sodelujoËim v akciji in poskrbel za prigrizek. Združili smo prijetno s koristnim.

Ocenjena letna proizvodnja naj bi znašala 35,8 mega- vatnih ur elektriËne energije in pomeni prihranek 24, 7 ton emisij toplogrednega plina CO

2.

Investitor Gorenjske elektrarne, d. o. o., je v plan lastnih investicij 2011 grad-nje mikro fotovoltaiËnih elektrarn (MFE) vkljuËil izgradnjo MFE Primskovo, inštalirane moËi 35,10 kWp. Gradnja MFE Primskovo se je zaËela v mesecu maju na obstojeËem skladišËu, na lokaciji Mirka Vadnova 3a v Kranju.

Slika 1: Proizvedena elektriËna energija po mesecih, skupno 35.802 kWh

letno

Po sedmih letih smo ponovno izvedli delovno akcijo v Gorenjskih elektrarnah. Na sliki udeleženci delovne akcije OËistimo naše delovno okolje 2011

PV-generator MFE Primskovo bo sestavljen iz dveh sistemov na vsaki strani strehe (vzhod in zahod) po 90 PV modulov (monokristalni moËi 195 W), ki bodo razporejeni v 18 vrst po 5 modulov. Moduli bodo položeni horizon-talno in dvignjeni na 30 stopinj.

Ocenjena letna proizvodnja naj bi znašala 35,8 megavatnih ur elektriËne energije in pomeni prihranek 24, 7 ton emisij toplogrednega plina CO

2.

ZaËetek gradnje MFE Primskovo

»istilna akcija v Gorenjskih elektrarnah ? Drago Papler

SonËna elektrarna na strehi skladišËa Elektro Gorenjska ? Rudolf Ogrinc

Foto

: Mila

n Je

zerš

ekFo

to: R

oman

Bra

tun

1.608

2.549

3.1553.451

4.324 4.340 4.4374.012

3.297

2.261

1.385985

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

5.000

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

proi

zved

ena

EE v

kW

h

meseci

proizvedena EE po mesecih

proizvedena EE po mesecih

ELGO, junij 2011

Predstavljamo se

��

V organizacijski enoti FinanËno ekonomske storitve (OE FES) je 29 zaposle-nih. Novembra 2010 je izvršna direktorica postala Romana Božnar. Kljub temu da smo podjetje, ki zaposluje kar 72 % moških, v tej organizacijski enoti prevladujejo ženske.

OE FES skrbi, da v našem podjetju nemoteno potekajo tisti poslovni proce-si, ki ob vstopu v poslovno stavbo oziroma na terenu ob naših elektroener-getskih objektih ali pri strankah niso opazni na prvi pogled, so pa nujni, da lahko skupina Elektro Gorenjska nemoteno posluje.

Za marsikoga je delo v enoti le “prekladanje raËunov”, vendar zagotovo ni tako. Poleg kadrovskih sprememb, reorganizacije podjetja in s tem ukinitve enote OE IVG, pa tudi prenosa nekaterih dejavnosti na hËerinsko družbo Gorenjske elektrarne, se je enota ob zaËetku leta spoprijela s še enim izzivom, s pripravo delitvene bilance in vseh spremljajoËih aktivnosti izËlenitve dejavnosti nakupa in prodaje elektriËne energije, ki so osnova za poslovanje nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o.

O tem, kaj se dogaja v OE FES smo se pogovarjali z Romano Božnar, izvršno direktorico enote.

Romana Božnar, izvršna direktorica

Katere so glavne naloge OE FES?Osnovna naloga OE FES je, da notranjim in zunanjim uporabnikom za-gotovi pravoËasne in toËne informacije o poslovanju družbe s podroËja raËunovodstva in financ. Tovrstne informacije omogoËajo poslovodstvu sprejem ustreznih poslovnih odloËitev, zunanji uporabniki pa so prav tako sproti seznanjeni z rezultati poslovanja.

Kako merite uspešnost svojega dela? Za poslovne rezultate Elektra Gorenjska smo odgovorni oziroma k njim prispe-vamo prav vsi zaposleni; da pa finanËni procesi nemoteno teËejo, skrbite vi.Uspešnost našega dela se kaže v pravoËasnih in ustrezno pripravljenih poroËilih, oddanih v postavljenih rokih, v pozitivnem revizijskem mnenju, ki sporoËa, da so raËunovodski izkazi pripravljeni v skladu z raËunovod-skimi standardi in zakonodajo, v zagotavljanju zadostnih denarnih sredstev za poplaËilo vseh obveznosti itd. Uspešnost posameznih procesov, ki predstavljajo niz potrebnih postopkov, da je delo uspešno opravljeno, pa merimo z oprijemljivimi in natanËnimi kazalci, ki so opredeljeni v t. i. sistemu ISO. Naj jih naštejem le nekaj:• zagotavljanje kratkoroËne plaËilne sposobnosti družbe • doseganje primernega povpreËnega Ëasa od dneva prejema dobaviteljevega raËuna do dneva knjiženja dobaviteljevega raËuna v glavno knjigo in• doseganje primernega povpreËnega Ëasa od zadnjega knjiženja raËunov za investicije do kolovdacije investicije.

V vaši enoti je zaposlenih 26 žensk in trije moški. Razdeljeni ste v tri službe. Lahko te službe na kratko predstavite?26 sodelavk in trije sodelavci tvorimo celotno organizacijsko enoto. Ta je zaradi boljše organiziranosti in vsebine dela razdeljena na tri službe: službo za raËunovodstvo, finanËno službo in plansko-analitsko službo.

Služba za raËunovodstvo vodi glavno knjigo in pretežni del pomožnih poslovnih knjig družb v skupini. Odgovorna je za pravilno in pravoËasno evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, za ustrezno razvršËanje stroškov, odhodkov in prihodkov po posameznih stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih ter za pravilno in pravoËasno pripravo temeljnih posamiËnih in konsolidiranih raËunovodskih izkazov. Vodja raËunovodske službe je Petra Buh, ki skupaj z 12 zaposlenimi skrbi za uspešno opravljeno delo. V službi se trudijo še: Monika Boltežar, Valerija »ebulj, Mojca Hribar, Mileva Košuta, Anton Krivec, Helena MoËnik, Špela PogaËnik, Darja Romih, Mateja Sitar, Marija Šmid, Mirjana Štirn Lesjak in Simona Zupanc.

Ena izmed glavnih nalog finanËne službe je uspešno upravljanje denarnih tokov. Poleg tega finanËna služba skrbi tudi za ažurno izstav-ljanje raËunov, ažurno evidentiranje prejetih raËunov, obraËun DDV ter saldakonte dobaviteljev, kupcev storitev in omrežnine. Vodja finanËne službe je Olga Pšenica, ki skupaj s Tatjano Benko, Ireno Jekovec, Danijelo KoËila, Petro Pajer, Dragico PetriË GloboËnik, Agato Štular, Ksenijo Zupan in Marijo Zupan skrbi za uspešno finanËno poslovanje.

Temeljna naloga plansko-analitske službe je skrb za primerno in pravoËasno pripravo raznovrstnih rednih in izrednih raËunovodskih ter drugih poroËil (meseËne informacije o poslovanju, gospodarski naËrti, letna poroËila družb v skupini itd.) za najrazliËnejše notranje in zunanje uporabnike. Med slednjimi so predvsem: SODO, d. o. o., ministrstvo za gos-

Organizacijska enota FinanËno ekonomske storitve ? mag. Renata Križnar

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Predstavljamo se

ELGO, junij 2011 ��

podarstvo, ministrstvo za finance, JARSE, nadzorni svet, skupšËina. Vodja službe za plan in analize je Jože Gorenc, ki skupaj s štirimi zaposlenimi skrbi, da so poroËila pravoËasno oddana. Pri tem mu pomagajo: Teja Bizjak, mag. Aljaž Hribernik, Monika Sodja in Urška Podpeskar.

Ne smemo pozabiti na tajništvo enote: tajnica Karmen Kern skrbi, da delo v enoti poteka nemoteno. Opravlja tajniška dela in skrbi oziroma pomaga pri organiziranju našega dela.

Nam lahko na kratko predstavite, kaj so (poleg naših plaËilnih listov) rezultati vašega dela, da bomo lažje razumeli vse navedeno?Del “vidnejših” rezultatov našega dela so tudi plaËilne liste in meseËna plaËila za opravljeno delo na vaših transakcijskih raËunih. Vendar je to samo eno izmed podroËij dela, ki se opravi v naši organizacijski enoti. PodroËje je zelo široko in raznovrstno, tako da ga je težko predstaviti v nekaj vrsticah. Najvidnejši rezultati našega dela, Ëe jih omenim le nekaj, so plani poslovanja, informacije o poslovanju, bilance Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, ki jih uporabljajo notranji in zunanji uporabniki. Notranji uporabniki informacij so: uprava podjetja, izvršni direktorji in vodje organizacijskih enot ter posamezniki. PoroËila, ki jih pripravljamo za zunanje uporabnike informacij, so namenjena: nadzornemu svetu, skupšËini, državni statistiki, davËni upravi, državi, ministrstvu za gospo-darstvo, ministrstvu za finance, Javni agenciji za energijo RS ter drugim institucijam.

Vse to opravljate kljub temu, da se je ob zakljuËku pre-teklega leta upokojilo šest sodelavk. Njihova upokojitev

je verjetno prinesla spremembe. Kako ste se organizirali in si razdelili delo? Katera je bila najveËja težava, na katero ste naleteli? Konec leta smo se sreËali s kar precejšnjimi izzivi in eden izmed teh je bil ob vseh spremembah tudi upokojitev šestih sodelavk. To je od nas terjalo kar nekaj organizacijskih sprememb. Prenos znanja in nalog na obstojeË ali nov kader je pri tem kljuËnega pomena.

Kateri so najveËji izzivi za leto 2011? Ob vsem rednem delu, s katerim se marsikdo od nas sreËuje prviË, v letu 2011 za nas dodatni izziv predstavlja izËlenitev dejavnosti nakupa in prodaje elektriËne energije v loËeno družbo.

Z ustanovitvijo nove družbe - Elektro Gorenjska Prodaja - boste skrbeli še za eno družbo. Bo tudi to terjalo dodatno organizacijo?Seveda bo to prineslo s sabo tudi doloËene spremembe v naši organizacij-ski enoti, ki pa jih zaenkrat še ne moremo napovedati. Najprej moramo to dejavnost prenesti iz Elektra Gorenjska v novo družbo.

Je kakšna posebna misel, ki bi jo zaupali sodelavcem?Glede na Ëas, v katerem živimo, hitri tempo življenja, spremembe, ki so postale naša stalnica, in izzive, ki nas Ëakajo, mislim, da nam bo uspelo, Ëe združimo vse svoje moËi.

Hvala za prijeten pogovor.

Vodje služb (od desne proti levi: Petra Buh, Jože Gorenc in Olga Pšenica) na sestanku z izvršno direktorico Romano Božnar

Foto

: Rom

an B

ratu

n

ELGO, junij 2011

Elektro Gorenjska smo ljudje

30

Elektro Gorenjska, d. d.

ZAPOSLITVEV mesecu aprilu pa se je v podjetju na novo zaposlil:

• GABER REKELJ - aplikacijski inženir - OE Splošne in tehniËne storitve.

Pogovori z upravo

Junija ponovno uvajamo pogovore s predsedni-kom uprave naše družbe. Mag. Bojan Luskovec bo za vaša vprašanja, mnenja in predloge na voljo vsak drugi torek v mesecu med 14. in 1�. uro.

Prosimo vas, da svoj prihod in temo pogovora spo-roËite v tajništvo uprave (int. št. 622) najkasneje do ponedeljka pred napovedanim torkom.

V mesecu aprilu so svoj okrogli življenjski jubilej praznovali:

• Anton Vidic - 80 let• Ana MiklavËiË - 80 let• Francka Bergant - 70 let• Albin Novak - 70 let• Jakob MariniË - 70 let• Helena Leban - 60 let.

V mesecu maju je svoj okrogli življenjski jubilej praznovala:

• Francka Kržišnik - 70 let.

Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in želimo še vrsto zdravih in sreËnih let.

Povabilo k sodelovanju Nagrajevanje prispevkov

Želimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejši in zanimivejši vsebini našega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivše sodelavce, da napišete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih

hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivšËinah.

Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po pošti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si

V vsaki številki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj všeË, boste lahko glasovali tudi vi.

Svoj glas za “naj junijski prispevek” pošljite po elektronski pošti urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do �5. julija �011.

Kadrovske novice ? Mojca JelovËan

Prvi vtisi novozaposlenih ? Alenka Andolšek

Gaber Rekelj

S podjetjem Elektro Gorenjska sem se seznanil že v preteklosti, ko sem v prejšnjem podjetju poslovno sodeloval s svojimi sedanjimi sodelavci. Takratni pozitivni vtisi o kolektivu so se le še potrdili. Vesel sem, da sem postal del kolektiva, v katerem se dobro poËutim.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Upokojenci so praznovali ? mag. Rozalija Sabo

Elektro Gorenjska smo ljudje

ELGO, junij 2011 31

Pozdravljanje je navada in eno izmed stalnih pravil lepega in kul-turnega vedenja. Pozdravljamo se ves dan in staro pravilo je: bolje pozdraviti desetkrat kot enkrat. Dober dan. Pozdravljeni! Hojla. Zdravo. Živijo! Vse to so bolj ali manj formalni pozdravi, ki jih mora-mo znati uporabljati, k primernemu izboru pa nas usmerja tudi Ëas. In kakšno mnenje ima o pozdravljanju naš sodelavec? Preberite si v nadaljevanju.

Lep in prijeten pozdrav iz uredništva!

Navada pozdravljanja? Jani Klužar

Pri nas je bila že od nekdaj navada, da smo se med seboj pozdravljali. Kot otroke so nas nauËili, da smo pozdravili vsakega odraslega. Ta navada se je na podeželju povsem ohranila, tako da te hitro lahko preseneti kak šolarËek in te pozdravi, Ëeprav sta se sreËala prviË. Kaj kmalu spoznaš, da je to v vaških okoljih povsem obiËajno, saj te pozdravi prav vsak, ki ga sreËaš: ženica s košaro zelenjave s polja, možakar na traktorju in tudi poštar, ki se pripelje mimo z mopedom. Tudi v našem malem mestu je pozdravljanje nekaj vsakdanjega in precej pogost pojav, ki ti pride tako v kri, da se niti ne zavedaš, koga vse pozdraviš. Soseda vsekakor. Med sosede štejem vse zaposlene v lokalih, trgovinah in podjetjih, s katerimi se sreËujem skoraj vsak dan. V trgovini ali lokalu, kamor kdaj pa kdaj zaidem na svoj trenutek, vselej pozdravim glasno, tako da me slišijo vsi navzoËi. Povsem obiËajno je, da take ljudi, ki so veËkrat tam, pozdravim tudi na cesti.Navada pozdravljanja se prenese tudi v službo. Zjutraj pozdravim sode-lavce, s katerimi preživljam tretjino svojega življenja. Ko se odpravljamo na teren, se z dvorišËa odpelje še nekaj sodelavcev, ki jih poznam tako ali drugaËe. Z vsakim od njih se tudi pozdravimo. Tudi na cesti je mahanja in utripanja z luËmi kar nekaj. Nekatere osebe so mi ušle iz spomina. Najbrž so to stranke, pri katerih smo opravili naše storitve. Teh je preveË, da bi si jih zapomnil, vendar vsakomur odzdravim. Potem so tu še kolegi konkurenti, kooperanti, s katerimi sodelujemo ali smo sodelovali v preteklosti ali pa se zgolj pozdravimo, ker delamo na istem podroËju. Pozdravimo se tudi z vozniki posebnih vozil, tovornjaËkov, vozil s platformo - košaro, odvisno, katerega takrat vozim tudi sam. Že to, da ima lestev na strehi, kot jih ima-mo mi, je zadostni razlog, da se pozdravimo, saj obstaja verjetnost, da smo se kdaj sreËali na katerem objektu.Kdaj pa kdaj imamo opravke tudi na južni strani PeraËice. Drugi kraji, drugi obiËaji. Najbrž je to navada v vseh velikih mestih. Tega ne vem. Ko stopim v trgovino in pozdravim, kot sem navajen, mi nihËe ne odgovori, le nekaj zaËudenih pogledov me spreleti. Ko v križišËu zavijem proti sedežu našega podjetja, mi nasproti stoji vozilo s prav enako nalepko na vratih, kot jo imam jaz, pozdravim kot obiËajno, vendar pa voznik v njem niti ne skuša odzdraviti. “Najbrž je na privatni vožnji med službenim Ëasom, pa bi se rad skril,” si reËem v tolažbo, Ëeprav se mi je to že kar nekajkrat pripetilo. Na hodniku upravne stavbe naletim na mlado dekle, sodelavko. VsakiË, ko pri-dem, je tu veliko novih obrazov. Vendar me prav prijetno preseneti. Kljub svoji vihravosti me utegne prešerno pozdraviti.Ustavim se in se zazrem za njo. “No, ja, vse pa še ni izgubljeno.”

Otroška resnicaBelo morje, megleno morje,pogled poËije na nežni vati,

valovi do konca obzorja,svetijo se v žarkih sonca.

Mehka svetloba riše oblike,Ëudežne umetnine narave,

nad oblaki neskonËno nebo,s Ërto popotnikov v daljavi.

Z megle, kot junaki osameli,štrlijo mogoËno v nebo,kot v Ëasu okameneli, naši vršaci - ponosno.

Ko opazuješ vse to,zaËutiš smisel življenja,

srce zaznain roka napiše besede.

Megla je naše življenje,v povpreËju sivina in srd,

zakrit pogled pred resnico,vdanost v vsakdanje življenje.

Redki le zmorejo dvigniti glave,redki postanejo kot mogoËni vršaci,

redki so svetilniki v megli,redki vidijo lepoto življenja.

In ko dvigneš se nad sivino,zaËutiš mogoËne širjave,

neskonËno globino vesolja,v vesolju ideje neznane.

MogoËna moË stvarstva,srce se približa resnici,

spoznava zakone neznan’ga,spoznava otroško resnico.

Vse je enostavno,le verjeti je treba

in upati znati - Ëudesa so tu.

Agi

Foto

: thi

nkst

ockp

hoto

s.com

Za lepši dan

Pozdraviti je vljudno, odzdraviti je dolžnost

ELGO, junij 2011

Elektro Gorenjska smo ljudje

3�

V marËevski številki Elga vas je najbolj navdušil potopis z naslovom Treking prek treh sedel in vzpon na Island Peak (6189 m), avtorja Aleša Nagodeta. Prejel je najveË glasov in tako postal najboljši Ëlanek prve letošnje številke našega in-ternega glasila.

Nagrajenec je prejel vrednostni bon, ki mu ga je podelila odgovorna urednica Elga mag. Renata Križnar.

Iskrene Ëestitke!

Izlet v Goriška Brda? Janez PotoËnik

Prvi izlet v letu 2011 nas je vodil v Goriška Brda. Navkljub slabšemu vre-menu v avtobusu ni manjkalo dobre volje, tako da je pot do GonjaË oziroma do vrha Mejnika, kjer je bil prvi postanek za ogled, zelo hitro minila. Zaradi deževja in moËnega vetra se nismo podali na razgledni stolp, s katerega je lep razgled po Brdih. Pot smo nadaljevali v srednjeveško vas Šmartno, ki je spomeniško zašËitena. Vas obdaja razmeroma dobro ohranjeno obzidje. Zaradi izjemne zgodovinske vrednosti (stilno oblikovane hiše s ponekod ohranjenim odprtim ognjišËem, znaËilne ozke ulice trga) je Šmartno kul-turni spomenik prve kategorije. Poleg kraja smo si v Šmartnem ogledali še Briško hišo in cerkev sv. Martina s freskami. Odšli smo tudi na ogled gradu Dobrovo, ki je bil zgrajen okoli leta 1600. V gradu je stalna razstava del slikarja Zorana MušiËa. Sledil je še ogled vinske kleti Dobrovo, kjer

pridelujejo znana briška vina, kot so zlata rebula, tokaj, beli pinot … Kosilo nas je Ëakalo v kmeËkem turizmu. Izleta se je udeležilo 23 Ëlanov društva.

Rudarsko mesto Idrija ? Janez PotoËnik

V mesecu aprilu smo se odpravili v nekdanje rudarsko mesto Idrijo, znano po živem srebru. Z rudarjenjem živega srebra so v Idriji priËeli približno leta 1500. Najprej smo si ogledali Antonijev rov, ki je hkrati tudi najstarejši rov, saj so v tem rovu priËeli z rudarjenjem. Rov je dolg 1200 metrov. V rovu je kapela svete trojice, dodali pa so tudi kipe sv. Ahaca in sv. Barbare, ki sta zavetnika rudarjev. Danes v rudniku ne pridobivajo veË živega srebra, saj se rudnik zapira zaradi predragega živega srebra. Po ogledu rudnika smo obiskali še vojni muzej, ki je nastal po letu 1991 in je v lasti IdrijËana Slavka

Naj marËevski prispevek

Društvo upokojencev Elektro Gorenjska

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Pošljite predloge za NAJ POSAMEZNIKA in NAJ SKUPINO leta 2011»as res prehitro beži. Že peto leto zapored bomo lahko med zaposlenimi v Elektru Gorenjska in Gorenjskih elektrarnah izbrali NAJ POSAMEZNIKA in NAJ SKUPINO.

Vsi, ki so si v teh letih prislužili to priznanje, so ga zaslužili. PrepriËani smo, da bo tako tudi letos.

Spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci, vabimo vas k sodelovanju.

Pošljite nam predloge tistih posameznikov in skupin, za katere menite, da pri svojem delu kažejo najveË zagnanosti, vložijo najveË truda, predvsem pa z veseljem opravljajo svoje delo ter prenašajo dobro voljo in delovni elan tudi na druge.

Vaše predloge priËakujemo do ponedeljka, 1. avgusta �011, na elektronskem naslovu: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si

Vse nominirance bomo predstavili v septembrski številki Elga.

Elektro Gorenjska smo ljudje

ELGO, junij 2011 33

Moravca. V petih delih prikazuje: obdobje prve svetovne vojne in italijan-ske okupacije, drugo svetovno vojno od 1941 do 1945, nastanek nove države SFRJ in njene vojske ter nazadnje osamosvojitveno vojno za Slo-venijo in slovensko vojsko. Ogledali smo si tudi mestno središËe in spoznali razvoj najstarejšega slovenskega rudarskega mesta. Ustavili smo se še v najmlajšem javnem akvariju, ki prekaša ostale, saj je v njem 150 vrst slad-kovodnih in morskih rib. Pred zakljuËkom izleta smo si privošËili še kosilo, kjer idrijskih žlikrofov ni manjkalo. Pred odhodom proti domu smo si ogle-dali še znamenito Divje jezero, ki se ponaša z izjemnim bogastvom flore in favne. Želja, da bi si ogledali tudi znamenite klavže se nam ni uresniËila, saj ni avtobusnega dostopa, peš hoje pa je skoraj za dve uri. V popoldanskih urah smo se odpravili proti domu. Izleta se je udeležilo 29 Ëlanov.

Pred Antonijevim rovom

Ob ogledu najstarejšega slovenskega rudarskega mesta

18. pohod prijateljstva in spomina - Udin boršt 2011? Foto: Matija Kenda

Združenje borcev za vrednote NOB Kranj je ob 27. aprilu pripravilo že 18. pohod po poti prijateljstva in spomina Udin boršt 2011. Naš vodnik na pohodu je bil Albin Arzenšek. Pohoda se je udeležilo deset Ëlanov našega društva. Lepo vreme nam je omogoËilo zdravju koristno rekrea-cijo, sprošËeno gibanje po gozdnih poteh in prijetno druženje, ki so ga po konËanem pohodu popestrili izvajalci kulturnega programa pred trgov-

skim centrom Mercator na Kokrici. Nastopil je tudi Pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor, v katerem nastopa predsednica našega društva Majda RoksandiË. Ob zakljuËku pohoda smo se po okusnem okrepËilu in druženju z znanci iz drugih društev razšli z lepimi vtisi in željo, da se spominskega pohoda na Kokrici naslednje leto spet udeležimo.

Udeleženci 18. pohoda prijateljstva in spomina

Majski izlet zakljuËili z ogledom Tehniškega muzeja Slovenije? Foto: Matija Kenda

V sredo, 11. maja, se je 33 Ëlanic in Ëlanov DU ELGO odpravilo na majski izlet. Vodil nas je po obrobju ljubljanske kotline in po barju v »rno vas, kjer smo si najprej ogledali znamenito PleËnikovo cerkev sv. Mihaela, zgra-jeno v letih 1937-38. Tamkajšnji župnik nas je prijazno sprejel, popeljal po cerkvenih prostorih in seznanil z znamenitostmi tega edinstvenega objekta. Pot nas je vodila naprej do Borovnice, kjer smo se peljali mimo ostankov železniškega viadukta, porušenega med zadnjo svetovno vojno. Iz Borovnice smo se odpeljali do soteske Pekel, ki je vklesana v skrilavce in ima pet slapov, znana pa je tudi po bujnem rastlinju. Po delno markirani in ponekod težavni poti, varovani z vrvjo in s stopnicami, smo se sreËno vrnili v Borovnico, kjer nas je v gostilni Godec Ëakalo okusno kosilo. Po ko-silu smo si ogledali še Tehniški muzej Slovenije v Bistri, ki se nahaja v delu opušËenega samostana kartuzijancev iz zaËetka 13. stoletja. Pristojni so nas prijazno sprejeli in razkazali muzejske stalne zbirke. Posebno zanimiv je bil ogled starinskih avtomobilov iz Ëasa Titove Jugoslavije. S prijetnimi vtisi smo se v popoldanskih urah sreËno vrnili domov.

Pred PleËnikovo cerkvijo sv. Mihaela v »rni vasi

Foto

: Jan

ez P

avliË

Foto

: Jan

ez P

avliË

ELGO, junij 2011

Za vsakogar nekaj

34

VËasih je potreben Ëas, da nekatere ideje zaživijo, da med ljudmi dobijo domovinsko pravico. Ko sem 24. marca 2007 zasnoval pobudo o sedmih dogodkih, ki bi zaznamovali prihajajoËo 60-letnico hidroelektrarne Savica s proizvodnim jubilejem, sem priËakoval podporo zamisli. Je že tako, da življenje kroji usodo v drugaËnem zaporedju. 27. maja 2007 smo obeležili proizvodnjo 1 TWh elektriËne energije iz HE Savica in izdali zloženko. Dokumentarno fotografsko razstavo o 60-letnici HE Savica smo pripravili 18. februarja 2010 v Galeriji Elektra Gorenjska, potem pa je vso pomlad gostovala v TuristiËnem društvu Bohinj. Neizpolnjena ambicija je zgo-dovinska monografija o Savici, tej naši najimenitnejši hidroelektrarni, ki v sožitju z naravo izkorišËa vodni potencial za proizvodnjo elektrike. MogoËe se bo pobuda uresniËila Ëez štiri leta ob 100-letnici njene predhodnice, ki je proizvajala elektriko za potrebe zaledja soške fronte, kasneje pa oskrbovala z elektriko bohinjsko obmoËje in okoli katere so se razvile elektromehaniËne delavnice KDE …

Med aktivnimi dogodki je bila tudi pobuda za kolesarjenje od elektrarne do elektrarne s ciljem v Savici in z družabnim sreËanjem udeležencev v Ukancu. Izvedba rekreacijskega dogodka bi ugodno vplivala na motiva-cijo zaposlenih v Gorenjskih elektrarnah z vidika ozavešËanja o obnovljivih virih energije in imela z naËrtnim poslovnim komuniciranjem pozitivne odzive s praktiËnim promocijskim uËinkom. Žal do udejanjenja ni prišlo. Na neformalnih druženjih po službi smo se vedno pogovarjali o kolesarjenju od elektrarne do elektrarne. Po spomladanski Ëistilni akciji zaposlenih iz Gorenjskih elektrarn je spet tekla beseda o skupinskem kolesarjenju, saj imamo v naši sredini nekaj pravih kolesarskih zanesenjakov, navdušencev, sprinterjev in tudi povsem obiËajnih ljubiteljev. Nad predlogom je bil navdušen tudi direktor Aleš Ažman in dal zeleno luË za prvo kolesarko

popotovanje. Izvedbo je pripravil organizacijski odbor v OE Investicije, razvoj in projektiva Gorenjskih elektrarn: Drago Papler (pobudnik, vodja), Miha Flegar (tehniËna izvedba in ogledi elektrarn), Nina Zvizdalo (prijave udeležencev in okrepËilo med etapami), Tomaž Jehart (varnost in sprem-stvo), Milan Jezeršek (fotograf in spremstvo), za pripravo piknika na cilju pa so skrbeli Dušan Metelko, Tanja Knific, Janez Basej in drugi. Odrekli smo se prvotno naËrtovanemu zahtevnemu kolesarskemu podvigu iz Kranja, po dolini Selške Sore in vzponu Ëez Soriško planino v Bohinj ter za prvo kolesarjenje izbrali del te trase v obratni smeri od Sorice do Kranja.

V petek, 27. maja 2011 (kakšno nakljuËje - štiri leta po obeležitvi 1 TWh v HE Savica), se je na izhodišËnem mestu zbrala deseterica prijavljenih kole-sarjev v popolni kolesarski opremi. Ker je bila spremljevalna ekipa popolna, sem lahko poskrbel za preseneËenje in pripeljal enajsto dvokolo “tandem”, da kolesarjenje omogoËim še nekomu na drugem sedežu. Na preizkus usklajenega poganjanja pedal, zaviranja in zavijanja so bili povabljeni Nina Zvizdalo, Miha Flegar in Rudolf Ogrinc. Tudi za nepredviden “tandem” so fantje našli prostor in ga pritrdili na streho kombija.

Prispeli smo na skrajni severozahod Škofjeloškega hribovja, ki se dviga nad povirjem reke Selške Sore. V Sorici, ki je žarela v majskem soncu, smo preverili zadnje tehniËne podrobnosti na kolesih, se vpisali v obratovalno knjigo v HE Sorica, naredili skupinsko fotografijo in ob 10. uri startali eden za drugim. Na prvo kolesarjenje od elektrarne do elektrarne po poreËju Sore smo se kolesarskim užitkom naproti odpeljali: Rudolf Ogrinc, Aleš Ažman, Iztok Jenko, Anton Žilavec, Roman »migo, Matej Košir, Drago Papler, Vojko JanžekoviË, Klemen Ajdovec, Igor Papler in Martin Korošec. Sledil je spust do Zalega loga, kjer je “tandem” dobil že prvega potnika,

Pogled s “tandema”:

Kolesarjenje od elektrarne do elektrarne 2011 ? Drago Papler

Foto

: Mila

n Je

zerš

ek

Foto

: Mila

n Je

zerš

ek

Na startnem mestu prvega kolesarjenja od elektrarne do elektrarne pred HE Sorica kolesarji in spremljevalna ekipa: Rudolf Ogrinc, Aleš Ažman, Iztok Jenko, Anton Žilavec, Roman »migo, Matej Košir, Drago Papler, Miha Flegar, Vojko JanžekoviË, Klemen Ajdovec, Igor Papler, Martin Korošec in Tomaž Jehart

H kolesarskem vzdušju je prispeval “tandem”, s katerim sta Drago Papler in Martin Korošec uigrano prikrmarila po makadamski cesti proti HE Rudno

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2011 35

Martina Korošca, ki mi je solidarno pomagal vrteti pedala. Dvojna moË je prišla do uËinka še posebej pri dolgem, napetem vzponu iz Železnikov do HE Rudno, kjer se je zakljuËila prva etapa. Ko sva prispela, so se zadovoljni kolegi po opravljeni prvi preizkušnji že odžejali in ogledovali notranjost strojnice hidroelektrarne. Matej Košir, vodja poreËja Sore, je opravil razlago o obratovanju HE Rudno z vsemi tehniËnimi znaËilnostmi.

Drugo etapo od HE Rudno do HE Škofja Loka smo zaËeli toËno ob 11. uri. Etapa se je vila iz Rudna proti Železnikom in naprej po prelepi Selški dolini mimo Selc, Dolenje vasi, Bukovice, Praprotna do Podlubnika. SpušËajoË svet ob Selški Sori je omogoËal veËje hitrosti, kjer so se izkazali kolesarji z dobro kondicijo in kjer je vodil Klemen Ajdovec. V veË skupinah smo pred planiranim Ëasom drugo etapo v HE Škofja Loka zakljuËili kole-sarji v veË skupinah, med katerimi ni bilo velikih razlik. Postanek v HE Škofja Loka smo izkoristili za ogled hidroelektrarne in jezu. Sonce je pripekalo in ura se je bližala poldnevu. “Tandem” je dobil prvo potnico, dvanajsto kole-sarko Nino Zvizdalo, ki je pedala poganjala po asfaltnih škofjeloških cestah od HE Škofja Loka do sonËne elektrarne Trata. Najkrajšo etapo smo hitro opravili. Ob postanku je Miha Flegar predstavil potek izgradnje, tehniËne elemente in obratovanje sonËne elektrarne Trata.

Do cilja v Kranju smo imeli pred seboj še dober kos zadnje, Ëetrte kole-sarske etape. V mislih je bila magistralna cesta iz Škofje Loke preko Žabnice in Bitenj do StražišËa. Vendar je bila skrb pretirana, saj smo na našem kole-sarskem popotovanju mnogi spoznali eno najlepših bližnjic s Trate preko Sorškega polja in ob železnici do Orehka. ObËudovali smo zeleno prostrano pokrajino in na njenem drugem koncu ugledali farmo Sorško polje, ob ka-teri bi lahko v bližnji prihodnosti nastala naša prva bioplinska elektrarna.

»ez Sorško polje sva “tandem” poganjala skupaj z Mihom Flegarjem, ki je po nakljuËju postal trinajsti, sreËni kolesar. Ob pogovoru o referatih na bližajoËi se 10. konferenci elektroenergetikov v Ljubljani je Ëas prehitro minil, saj sva se že peljala Ëez Delavski most in v »irËah ujela glavnino kole-sarjev. Kolesarji so švigali po Savski cesti proti sedežu Gorenjskih elektrarn, najboljši na Ëelu, drugi v ospredju, tretji v zavetrju. Spust po Ëirškem klancu je na števcu pokazal najveËjo hitrost, tako da sva komaj imela Ëas poma-hati HE Standard, ki pa ni bila v naËrtu tokratnega kolesarjenja, ki smo ga posvetili elektrarnam poreËja Sore. Še ovinek skozi krožišËe pod Jelenovim klancem na Staro cesto in preko mostu na savski otok in cilj je bil po veË kot 60 kilometrih kolesarjenja dosežen. Aplavz sodelavcev v cilju in dober obËutek, da smo zmogli.

Vseh enajst kolesarjev in dva spremljevalca, ki sta se dodatno preizkusila z etapno vožnjo v “tandemu”, je v treh urah vztrajne, a zmerne vožnje pris-pelo sreËno na cilj in verjamem, da se nam bo na prihodnjem kolesarjenju od elektrarne do elektrarne pridružil še kdo. Sledil je veseli del športnega

Nina Zvizdalo pozdravlja kolesarja Antona Žilavca in Romana »miga

dogodka, kjer smo nadoknadili izgubljene kalorije skupaj s sodelavci Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG), ki imajo prostore v poslov-ni stavbi Gorenjskih elektrarn. Naši sodelavci, ki niso kolesarili so pripravili izvrstne jedi z žara in tako drugaËe prispevali svoj delež k skupnemu dogodku.

Delovanje Ëistilnega stroja na jezu HE Škofja Loka je Iztoku Jenku pojasnil Matej Košir, vodja poreËja Sore

Preko Sorškega polja: Vojko JanžekoviË, Rudolf Ogrinc in Aleš Ažman

Cilj veË kot 60 km dolgega kolesarjenja od elektrarne do elektrarne pri HE Sava

Vsi smo zmagovalci: enajst kolesarjev na trasi, dva spremljevalca pa sta se preizkusila še v tandemu!

Foto

: Mila

n Je

zerš

ek

Foto

: Mila

n Je

zerš

ekFo

to: M

ilan

Jeze

ršek

Foto

: Mila

n Je

zerš

ekFo

to: M

ilan

Jeze

ršek

ELGO, junij 2011

Za vsakogar nekaj

3�

Fotogalerija

Utrinki z razstave fotografske sekcije Elektro Gorenjska v galeriji Elektra Celje

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Nik

olaj

Ste

vano

viÊ

Foto

: Mila

n Je

zerš

ek

Foto

: Mat

eja

Purg

ar

Foto

: Mar

ko V

ilfan

Foto

: Mar

jeta

Roz

man

Foto

: mag

. Mar

jan

Jere

leFo

to: M

ajda

Kov

aËiË

Foto

: Dam

jan

Praš

nika

r

Foto

: Ale

š Gos

ar

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2011 37

Nagradna križanka

Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo POSLOVNA ODLI»NOST. Izžrebali smo tri nagrajence, ki so nagrade prejeli po pošti. Nagrajenci so bili: MAJDA PRIMOŽI», JERNEJ BONCELJ in TATJANA JEZERŠEK. Nagrajencem iskreno Ëestitamo!

Geslo tokratne nagradne križanke pošljite najpozneje do petka, ��. julija �011 v uredništvo na naslov: Elektro Gorenjska, d. d., Služba za marketing, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova.

Foto

: Mat

eja

Purg

ar

ELGO, junij 2011

Za vsakogar nekaj

3�

Poletni dopust 2010 sva z dekletom preživela na tritedenskem potepanju po Iranu in vzhodni TurËiji oziroma turškem delu Kurdistana. Kako? Zakaj? Takšno potovanje je nevarno. Gre za tero-ristiËno državo, zatiralko Ëlovekovih pravic, pose-bej žensk. Tako so se glasili pomisleki številnih. Poslušala pa sva tudi številne pohvale tistih, ki so tam že bili. S precejšnjo mero previdnosti sva se kljub temu podala na pot in že prvi vtisi so pokazali, da so bili pomisleki odveË in odloËitev prava.

Vzhodna TurËija - Kurdistan: okupirana dežela

Pot naju je najprej zanesla po vzhodni TurËiji med jezerom Van in najvišjim vrhom TurËije, 5.165 metrov visokim Araratom. Ta del TurËije naseljujejo Kurdi, edina izjema so pripadniki turške policije in vojske, ki izvajajo strogo kon-trolo nad ozemljem. V nekaj urah vožnje z avto-busom se je trikrat ponovil isti prizor: kontrolna toËka s tankom in vojakom na strojnici. Avtobus se ustavi, vsi ven, prtljaga ven, pregledajo jo vo-jaki. Naju, edina tujca na avtobusu, vojak odpelje v pisarno, kjer izpolniva formularje, oficirji pa ra-dovedno gledajo najina potna lista. Najprej sva se poËutila nelagodno, potem pa ugotovila, da so vojaki korektni, skoraj prijazni. Brez težav se odpeljemo naprej.

DomaËini se hitro izkažejo za zelo prijazne ljudi. Utrujena od dolgega potovanja in neprespane noËi prvo popoldne po prihodu v mesto Van dremava pod evkaliptusom v mestnem parku. Okoli naju na preprogah sedijo kurdske družine, kuhajo Ëaj in malicajo ter si naju radovedno ogledujejo. Kmalu se ob naju znajde drobna deklica z dvema skodelicama Ëaja. PreseneËena se zahvaliva, a kmalu sledijo še piškoti in oreški. Prijazni družini se zahvaliva z bonboni in s ciga-retami. Pomenimo se z nasmehi in rokami, saj anglešËina v te kraje še ni prodrla.

Vzhodna TurËija, Ëetudi v primerjavi z zahodnim delom države precej turistiËno zapostavljena, ponuja ogromno lepot in zanimivosti. Dežela je redko poseljena, zato lahko popotnik povsod obËuduje divjo, neokrnjeno naravo. Mesto Van leži ob najveËjem turškem jezeru, ki zaradi svoje velikosti in neobljudenosti daje vtis pravega

morja. Z najetim avtomobilom sva se tako ob jezeru Van odpeljala na ogled ugaslega ognjeni-ka Nemrut Dagi, v kraterju katerega se blešËijo tri modra jezerca. Pokrajina, ki na trenutke spo-minja na tisto meseËevo, kamnito, zapušËeno, drugaËno.

Preden sva pot nadaljevala v Iran, sva se za dan ustavila še v majhnem mestu Dogubayazid, pod vznožjem Ararata, 30 kilometrov od iranske meje. Nad njim stoji veliËastna palaËa Izaka Paše iz 17. stoletja, pravljiËno okrašena s klesanimi or-namenti, notranjost katere obiskovalca popelje v Ëas paš, haremov, vezirjev. Legenda ji zato ne pravi zaman grad iz zbirke pravljic TisoË in ena noË.

Iran: država na osi zla?

Ob vznožju Ararata sva prestopila turško-iransko mejo. Ana se je že pred mejo poslovila od kratkih rokavov ter se pokrila z ruto. Glede oblaËenja in pokrivanja v Iranu velja pravilo, da mora ženska imeti na glavi ruto, gležnji in zapestja naj bi bili v celoti pokriti z ohlapnimi tunikami ali s Ëa-dorji. Pravilo se pri turistkah in liberalnih Irankah lahko delno obide tako, da ruta razkriva prednji del temena, tunika pa pokriva tri Ëetrtine rok. Za moške glede oblaËenja posebnih omejitev ni, le kratke hlaËe niso zaželene.

V Iranu sva preživela 14 dni in obiskala kar nekaj mest (Tabriz, Esfahan, Shiraz, Yazd, Kashan) ter na koncu še košËek obale Kaspijskega morja. Na-jino potovanje je v celoti preseglo priËakovanja, predvsem zaradi izredno gostoljubnih domaËi-nov. Prijetna preseneËenja so se zaËela že na poti Ëez mejo in se nadaljevala do konca potepanja.

V natrpanem minibusu iz TurËije do iranske meje sta nama dva mlada Iranca, brata in podjetnika, ponudila prevoz od meje do najinega nasled-njega cilja. Z nekoliko oklevanja sva povabilo sprejela. Na meji naju je povsem presenetila pri-jaznost policistov, ki so nama v roke potisnili pe-civo in hladen sok, saj je v državi ravno potekal eden pomembnejših verskih praznikov. To se je potem ponovilo še dvakrat: policija je ustavljala promet in vsem po vrsti delila priboljške. Vmes sta naju po poti s sladoledom in Ëajem razvajala še najina šoferja, ki sta nama ob tem kazala še lokalne znamenitosti ter razlagala kulturo in

navade. Ob prihodu v ciljno mesto sta naju za-peljala do turistiËnih informacij, nama pomagala zamenjati denar in poiskati hotel. Za prvi dan je bilo prijaznih vtisov že skoraj preveË.

Tudi v naslednjih dneh se prijaznosti ljudi kar nisva mogla naËuditi in velikokrat nama je bilo zaradi nje enostavno nerodno. Zahodni turisti so v Iranu redkost in domaËini vseh starosti so naju pogosto ogovorili z vprašanji, od kod pri-hajava, kaj si misliva o njihovi državi, kaj nama je všeË. Pogosto se je pogovor precej podaljšal, sogovornik pa prelevil v turistiËnega vodiËa. Tako naju je v Esfahanu po krajšem spoznavnem pogovoru na turistiËno vodenje odpeljal kar sam univerzitetni profesor iranske literature. Pokazal nama je turistom skrite kotiËke ogromnega ba-zarja, židovske Ëetrti, pojasnil znaËilnosti njihove tradicionalne mešËanske hiše, odpeljal v pose-ben mlin za zaËimbe, kjer naju je vonj že skorajda omamil, predvsem pa prepriËal, da se nahajava daleË na omamnem orientu.

ZaËimbe na bazarju

Curry, v originalu iz desetih zaËimb

Z veliko težavo sva gospoda le pregovorila, da mu v zahvalo za celodnevno vodenje po razgretem mestu plaËava vsaj kosilo. Vendar se

Potepanje po Iranu in turškem Kurdistanu? Foto: mag. Aljaž Hribernik

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2011 3�

sreËanja v Esfahanu s tem niso konËala. Spoznala sva sinova bogatega esfahanskega industrialca, ki sta naju zveËer odpeljala na pijaËo in vodno pipo v predmestni teniški klub, kjer je vse, razen vseprisotne Homeinijeve slike, priËalo o tem, da ima Iran dva obraza: prvi je tisti uradni in stro-gi, drugi pa je tisti domaËi in sprošËeni, ki si ga lahko dovolijo zgolj skriti kotiËki, odmaknjeni od strogega nadzora oblasti. Naslednji dan sva preseneËenje doživela ËakajoË na kruh pred oËit-no precej obljudeno pekarno. Pred nama gromo-zanska gneËa ljudi, ko do naju pristopi pek, naju odpelje do svoje peËi, pojasni in pokaže po- stopek priprave in peke kruha (nekvašen in peËen v posebnih peËeh) ter naju na koncu še obdari s sveže peËenim Ëapatijem.

Pek in kruh, kot ga poznajo v Iranu

Ko sva tako na res ogromni teheranski avtobusni postaji, v množici razliËnih avtobusnih podjetij, terminalov in oznak iskala tisti pravi avtobus, ki bi naju odpeljal naprej, naju je vsa zmedena domaËin prijel pod roko in naju odpeljal do pravega avtobusa, pokazal, kje lahko kupiva vo-zovnico in nama zaželel sreËno pot. Gesta, ki naju je pustila brez besed, v tistih trenutkih zmede pa je pomenila pravo odrešitev.

Iran je na zahodu znan po izdelovanju perzijskih preprog. TanËico skrivnosti njihovega izdelovan-ja nama je odkril starejši gospod, oblikovalec preprog, ki sva ga spoznala med popoldanskim poËitkom v parku. Ta nama je najprej razložil, kako se preproge oblikuje in tke. Ob koncu nad-vse prijaznega in zanimivega pogovora nama je vsakemu podaril majhno stekleniËko parfuma, rekoË: “Sta gosta v moji državi. Ko bomo mi, Iranci, prišli kot turisti v Slovenistan, pa boste vi

pogostili nas.” Ob njegovi izjavi sva se lahko samo zamislila nad tem, kako pri nas, na “razvitem” in “civiliziranem” Zahodu obravnavamo tujce, posebej tiste, ki prihajajo iz držav, kot je Iran. In kako malo vemo o njihovih državah, kulturi.

Glavna privlaËnost Irana so nedvomno njegovi kulturni in zgodovinski spomeniki. Država se lahko pohvali z nekaj izjemno lepimi, veË sto-letij starimi mošejami ter tudi dva tisoË (in veË) let starimi spomeniki iz perzijske zgodovine. Imamov trg v Esfahanu in ruševine Perse-polisa so dejansko med najzanimivejšimi in najznamenitejšimi kraji na svetu in popotnika pustijo odprtih ust.

Imamov trg v Esfahanu

800 let star most, Esfahan

Treba je omeniti še kilometre dolge, stoletja stare, zavite bazarje, v katerih še danes poteka trgovsko življenje in po katerih se je ob vonjavah zaËimb in tisoËerih barvah blaga užitek izgubljati.

Iran je sicer veËinoma pušËavska država. Julija je neprenehoma sijalo sonce in temperature nekaj nad 40° C so domaËini komentirali: “»isto v redu je. Pred dvema tednoma je bilo veË kot 50° C!” Vendar je suho vroËino presenetljivo lahko prenašati, pogosto lažje kot “naših” trideset stopinj na razbeljenem asfaltu.

Na potepanju naju je presenetila tudi Ëistost in urejenost iranskih mest. Posebej lepi in do potankosti urejeni so mestni parki, v katerih družine zveËer razgrnejo preproge, kuhajo Ëaj, veËerjajo, kadijo vodno pipo, igrajo družabne igre ter ob tem izdatno klepetajo in se sme-jijo. Primerjava z našim preživljanjem skupnega Ëasa družin pred televizorjem se je vsiljevala kar sama.

Zgodba zase je iranski promet. V mestih vlada nepopisna prometna gneËa, prometna pravila, kot jih poznamo pri nas, tam ne obstajajo. Vozniki neprestano hupajo, ne upoštevajo se-maforjev in pešcu ustavijo le, Ëe stopi naravnost pred avto. Na zaËetku potepanja sva ob cesti kar stala, poguma za njeno preËkanje nisva zbrala kar nekaj Ëasa. Potem se Ëlovek privadi in drzno, skoraj vratolomno zakoraka pred avtomobile.

Z anglešËino se da v Iranu dokaj solidno preživeti. Iranski jezik, farsi, uporablja arabsko pisavo, ven-dar je na najino precejšnje preseneËenje veËina usmerjevalnih tabel tudi v latinici.

Kljub temu nama je nekajkrat prišlo prav moje osnovno znanje arabske pisave, da nisva zašla ali izbrala napaËnega avtobusa.

Ob slovesu od Irana sva tako lahko le ugotovila, da je potovanje podrlo kar nekaj stereotipov in pustilo vtis o deželi, ki preseneti in zaËara. Kot sva se lahko sama prepriËala, Iranu in njegovim prebivalcem zahodnjaki pod vplivom medijev delamo veliko krivico, ko podobo njihove pro-blematiËne vlade preslikamo na vso državo, ljudi in kulturo. Spoznala sva, da si velik del ljudi želi le veË svobode in boljšega življenja, da pa do za-hoda ne gojijo sovražnih Ëustev. V nasprotno so naju vsak dan prepriËala nova (prijazna) sreËanja in spoznanja.