CTP in CTF tehnologije - Naravoslovnotehniška fakulteta5. 4. Violetna tehnologija: Pri tej tehnologiji laserji delujejo na območju vidne svetlobe majhnih valovnih dolžin 410 nm

Univerza v Ljubljani

Naravoslovnotehniška fakulteta

Grafična tehnologija

CTP in CTF tehnologije Tehnologija grafičnih procesov

Jasna Rejc, Martina Grosman

Ljubljana, januar 2007

CTP in CTF tehnologije Jasna Rejc, Martina Grosman

2

KAZALO:

1. UVOD .............................................................................................................................................3

2. ZGODOVINA CTP-ja ......................................................................................................................4

2. 1. Pomembnejše prelomnice v razvoju CTP-ja ................................................................................4

3. KAJ JE CTP?.................................................................................................................................5

4. DIGITALNA PRIPRAVA .................................................................................................................6

4. 1. PS (Post Script) in PDF (Portable Document Format)..................................................................6

4. 2. Job Ticket in JDF (Job Definition Format) ....................................................................................6

4. 3. Preflight ......................................................................................................................................7

4. 4. Trapping – prekrivanje.................................................................................................................7

4. 5. Barvno upravljanje ......................................................................................................................7

4. 6. Poskusni odtis.............................................................................................................................7

4. 7. Digitalna montaža .......................................................................................................................8

4. 8. Osvetljevanje ..............................................................................................................................8

5. VRSTE LASERJA ..........................................................................................................................9

5. 1. Lasersko osvetljevanje z vidno svetlobo: .....................................................................................9

5. 2. Osvetlevanje konvencionalnih tiskarskih plošč z UV svetlobo: .....................................................9

5. 3. Termalna tehnologija: ..................................................................................................................9

5. 4. Violetna tehnologija: ..................................................................................................................10

6. NAČINI OSVETLJEVANJA ..........................................................................................................11

7. TISKARSKE PLOŠČE..................................................................................................................14

7. 1. CTP tiskarske plošče za violetno tehnologijo (405 nm): .............................................................14

7. 2. CTP tiskarske plošče za termalno tehnologijo (830 nm): ............................................................14

8. ZDRUŽEVANJE DIGITALNEGA TISKA Z ANALOGNIM..............................................................15

9. PREDNOSTI CTP TEHNOLOGIJE PRED KLASIČNO .................................................................16

9. 1. Computer To Film .....................................................................................................................17

9. 2. Computer To Plate....................................................................................................................17

9. 3. Computer To Plate / To Cylinder / To Screen ............................................................................17

9. 4. Computer To Press / direct imaging technology .........................................................................18

9. 5. Computer To Print.....................................................................................................................18

10. PRIHODNOST ............................................................................................................................19

11. ZAKLJUČEK...................................................................................................................................21

12. LITERATURA..................................................................................................................................22


3

1. UVOD

Neposredno osvetljevanje plošč (CTP) deluje podobno kot osvetljevalnik za filme, le da

laserske diode preslikajo digitalni zapis na površino aluminijastih ali poliestrskih plošč, in ne na film. S

tem se izognemo dolgotrajnemu in dragemu vmesnemu koraku na poti v tiskarno. Z osvetljevalniki

plošč je običajno mogoče doseči večjo kakovost tiska, saj pri tem ni kopirnih predlog in

fotomehaničnega kopiranja na ofsetne plošče.

Naprave za digitalno kopiranje plošč razumejo jezik postscript, kar omogoča tudi digitalni

poskusni tisk z velikoformatnimi tiskalniki. S takšnimi odtisi pa ne moremo nadzorovati prekrivanja

barvnih izvlečkov, popravki kakršnihkoli napak so zelo dragi, saj je treba postopek ponoviti in

zamenjati celo tiskovno formo. Zato je digitalno kopiranje priporočljivo le takrat, ko je založnik

popolnoma prepričan, da so datoteke pri tiskarju pravilne in jih ne bo treba popravljati.

Slika prikazuje diagram tehnologij CTF, CTP in CT Press


4

2. ZGODOVINA CTP-ja

Prvič so v svetu začeli govoriti o Computer to Plate tehniki že okoli leta 1970, ko so poskušali

podatke, zapisane na skenerju, osvetljevati neposredno na offset4 tiskarsko ploščo. Vendar takrat tak

sistem ni in tudi ni mogel zaživeti, saj digitalna tehnika tega še ni omogočala. Podatke je bilo potrebno

nekam shraniti, po drugi strani pa bi bil tak proces tudi izredno drag.

Kasneje se je ta tehnika uporabljala za tiskanje večjih enobarvnih predlog, še kasneje pa že

za tiskanje katalogov, brošur, embalaž.

2. 1. Pomembnejše prelomnice v razvoju CTP-ja:

• 1980 - podjetje Hoechest razvije prvo ploščo za neposredno osvetljevanje. V približno istem

času pa pri podjetju Gerber Systems razvijejo osvetljevalno enoto namenjeno časopisnemu

tisku.

• 1990 - Hoechest in Gerber Systems sedaj skupaj namestita prvi sistem v holandski založbi, ki

pa na žalost še ni zanesljiv in ni primeren za masovno proizvodnjo. Istočasno še več drugih

podjetij razvije svojo osvetljevalno enoto.

• 1993 - v podjetju R. R. Donnelley se odločijo za novo organizacijo proizvodnje, v katero vse

bolj vključujejo CTP sisteme, podjetje Creo pa dobi prvo večje naročilo za izdelavo

osvetljevalnih naprav za osvetljevanje plošč.

• 1995 - po svetu deluje okrog 100 sistemov, ki uspešno delujejo v proizvodnji. Razmišljanja o

nakupih strojev se še višajo, na sejmih pa je razstavljenih že 37 različnih naprav različnih

formatov. Podjetje Creo predstavi tudi prvo termalno osvetljevalno enoto za digitalno

osvetljevanje.

• 1996 - dnevnika Delo in Slovenske novice prva v Sloveniji začneta s tehnologijo CTP.

• 1997 - število nameščenih CTP sistemov, ki uporabljajo metalne plošče, doseže število 840

do 850

• 1999 - v svetu je nameščenih okrog 2000 CTP sistemov

• 2000 - v svetu je nameščenih okrog 4000 CTP sistemov


5

3. KAJ JE CTP?

Computer to plate je izraz, ki se uporablja za opisovanje računalniško kontriliranih plošč za

direktno upodabljanje. Ta tehnologija se uporablja za ofsetni in za fleksotisk.

CTP sistem je sestavljen iz treh osnovnih komponent:

- računalnika

- upodobitvenega sistema

- tiskovne forme.

Slika prikazuje osnovne komponente CTP sistema

Računalnik:

Računalnik ima prvo vlogo, ker vpliva na ves potek. Elektronska obdelava je boljša od ročne,

saj prihranimo čas in stroške priprave plošče. Celoten sistem je navadno sestavljen iz večih

računalnikov. Vsak je zadolžen za svojo funkcijo in sicer: nalaganje, procesor za rastrsko upodabljanje

(RIP-raster image processor), vmesno skladiščenje podatkov, centralni računalnik za opremo;

Upodobitveni sistem:

Prenos digitalnih podatkov iz računalnika na ploščo je izvršen s centralnim elementom CTP

sistema z plate image-setter-jem. Večinoma se tu uporablja laser. Moč in dolžina laserskih žarkov se

mora skladati z občutljivostjo površine plošče.

Tiskarska plošča:

Za CTP sisteme je na voljo veliko različnih tipov plošč. Pri ofsetnih ploščah se upošteva baza

(aluminijeva ali poliesterska), papir in premaz. Veliko plošč se še vedno razvija na bazi topila ali vode.


6

4. DIGITALNA PRIPRAVA

Digitalna priprava zagotavlja, da bodo doseženi najboljši rezultati s CTP-jem. Mora biti

načrtovana tako, da se najbolje prilega potrebam posameznega naročnika. Strojna in programska

oprema morata delovati usklajeno. V naslednjih točkah so opisane pomembne faze, ki vodijo do

izdelave tiskovne forme.

4. 1. PS (Post Script) in PDF (Portable Document Format)

Do nedavnega so v grafični pripravi uporabljali datoteke raznih odprtih programov, kar pa je

prinašalo veliko napak.

Zdaj se uporabljata le še PS in PDF. PS datoteke so preverjene in uveljavljene

standardizirane datoteke. PS je s posebnim programskim jezikom zapisan odprt dokument. Od PDF-ja

se razlikuje po tem, da je PDF zaradi vgrajenega stiskanja podatkov manjši in zato toliko bolj

uporaben. PS datoteke so velike, kar vodi do dolgega prenosa podatkov.

Torej PDF je najbolj uveljavljen dokument, ki zagotavlja varnost in je izdelan za digitalen potek

dela. Uporablja ga lahko vsakdo. Projekt izdelan v kateremkoli grafičnem programu se lahko producira

v PS dokumentu. Nato se ga s programom Acrobat Distallerpretvori v PDF. Nekateri programi

dopuščajo, da se podatki direktno pretvorijo v PDF dokument.

4. 2. Job Ticket in JDF (Job Definition Format)

Pri podjetju Adobe so razvili tudi novo metodo za PDF imenovano PJTF (Portable Job Ticket

Format), ki dopušča, da so vsi ostali podatki potrebni za osvetlitev dokumenta shranjeni tako, da

nimajo nobene zveze z vsebino dokumenta. To je vodilo k boljši fleksibilnosti v pripravi. Saj so vse

morebitne spremembe shranjene v PJTF. Te spremembe so lahko: navodila za spremembo resolucije,

prekrivanje, koti rastrov, razpored strani na tiskovni formi, ločljivost osvetljevanja, velikost dokumenta

in tudi končni roki, naslov naročnika...

Želja po povezavi in dopolnitvi posameznih korakov v digitalni pripravi je vodila do ustanovitve

neodvisne organizacije CIP 4. Vsi glavni proizvajalci v grafični industriji so podprli pobudo CIP 4 za

nov standard in sicer Job Definition Format (JDF). Ta za razliko od PJTF-ja vsebuje informacije in

nastavitvene vrednosti za celoten proces.


7

4. 3. Preflight

Pomeni preverjanje pred osvetljevanjem plošče. In sicer preveri se verzije PDF-ja, ali so

pripete vse pisave, tip pisav, barvne modele, resolucijo slik, da so stranke in delavci v grafični pripravi

prepričani o kvaliteti datotek,...

4. 4. Trapping – prekrivanje

Pod tem uzrazom poimenujemo postopek prekrivanja sosednje ležečih polno potiskanih

površin, s katerimi se izognemo napakam zaradi neskladja barvnih izvlečkov CMYK v tisku. Trapping

je proces, ki barvne izvlečke tako prilagodi, da se na končnem odtisu izognemovidnim napakam zaradi

tehničnih omejitev tiskanja.

4. 5. Barvno upravljanje

Barvno upravljanje v pripravi mora biti usklajeno z barvnim upravljanjem v tisku. Zato je nujno

potrebno, da sta priprava in tisk povezana. To je mogoče z uporabo ICC profilov. Tukaj prednjači

Adobe-ov Photoshop, ki je s svojo sedanjo različico postal vzorčni primer za neoporečno

implementacijo tehnologije barvnega upravljanja po ICC specifikacijah.

4. 6. Poskusni odtis

Je ena najpomembnejših faz v digitalni pripravi. Ker se pri CTP tehnologiji ne uporablja filmov,

iz katerega bi bil narejen odtis, se uporabi digitalni poskusni odtis. Le ta simulira odtis na končnem

papirju in tako prikaže stranki skorajšnjo končno podobo. Na voljo so različni posebni in izjemno

natančni tiskalniki za poskusni odtis:

- velikoformatni digitalni tiskalniki

- visokoločljivi kapljični tiskalniki (zanesljiva simulacija na podlagi barvnega upravljanja)

- barvni laserski tiskalniki (ne more zagotoviti dovolj precizne barvne skladnosti s proizvodnim

tiskom)

- Real Time Image, navidezni sistemi preiskusnega tiskanja (po internetu naročniku omogočajo

izdelavo poskusnih odtisov z napravami v izbrani tiskarni; predogled je možen tudi na

preciznih in kalibriranih monitorjih; tak način je poskusni odtis na daljavo; med obiskovalci

sejmov vedno zbuja precej zanimanja)


8

4. 7. Digitalna montaža

Idealen za montažo od posameznih strani do velikoformatnih pol je seveda PDF format. Za

digitalno montažo se uporablja več programov. V program uvozimo datoteke, katerih strani se nato

avtomatskoprerazporedijo po predhodno sestavljeni formi. Na formi imamo lahko več različnih

formatov ali pa strani montaže avtomatsko tečejo po tiskarskih polah. Na formo lahko dodamo še

barvni klin, oznake za porezavo, vložni kot,...

4. 8. Osvetljevanje

Ko se proces digitalne priprave z osvetljevanjem konča se prične tisk.

Slika prikazuje digitalno pripravo od prve do zadnje faze

Slika prikazuje podrobnejše faze digitalne priprave


9

5. VRSTE LASERJA

Kakšno osvetljevalno napravo bomo izbrali, je odvisno od vrste plošče, ki jo bomo osvetljevali.

Porebujemo relativno veliko moč laserskega žarka, saj ima žarek efekt na vsako rastrsko piko samo

nekaj mikrosekund pri vsaki upodobitveni hitrosti. Tako je na voljo le malo časa, da dobimo želen

učinek.

5. 1. Lasersko osvetljevanje z vidno svetlobo:

V zgodjih letih razvoja CTP tehnologije so se za osvetljevanje uporabljali laserji, ki so delovali

v območju modre in zelene svetlobe. Postopoma so se začele uporabljati cenejše laserske diode.

5. 2. Osvetlevanje konvencionalnih tiskarskih plošč z UV svetlobo:

Pri tej tehnologiji svetloba prihaja iz močne UV luči. Usmerjena je na digitalno kontrolirano

svetlobno matrico, ki je sestavljena iz 500×500 ločenih LCD elementov. Ti so lahko kontrolirani

individualno prepuščajo ali blokirajo svetlobo. Rezultat je rastrirana slika. Torej svetloba potuje skozi

leče na ploščo. Slika se na ploščo izpisuje po delih, na koncu se posamezni deli združijo v celoto. Ta

tehnologija je poceni.

Slika prikazuje spekter svetlobe za različne vrste upodabljanj

5. 3. Termalna tehnologija:

Skozi proces termalnega upodabljanja se porabi veliko energije, za doseganje fizičnih

sprememb na površini termelnih plošč. Termalna tehnologija osvetljuje plošče po načelu zunanjega

bobna. Tako ima laserski žarek zelo kratko pot od izvora do plošče, kar je potrebno zaradi njegove

valovne dolžine svetlobe, ki je 830 nm.


10

Osvetljevanje termalne plošče deluje po binarnem principu (1-osvetljeno, 0-neosvetljeno), kar pomeni,

da če na ploščo ni prišlo dovolj energije ne bo osvetljena. Zaradi občutljivosti na temperaturo pa lahko

dosežemo izrazitejše prehode med tiskovnimi in netiskovnimi površinami, kar nam omogoča

upodabljanje 10 µm rastra (FM). Vodilni proizvajalci so: Creo, Screen, Heidelberg, Fuji;

5. 4. Violetna tehnologija:

Pri tej tehnologiji laserji delujejo na območju vidne svetlobe majhnih valovnih dolžin 410 nm.

Tehnologija deluje po načelu notranjega bobna. Pot laserskega žarka je daljša, kar ni večji problem.

Za uporabo te tehnologije rabimo posebne zatemnjene ali s posebnimi zaščitnimi lučmi opremljene

prostore.

Slika prikazuje razliko med upodabljanjem z vidno/UV in IR svetlobo


11

6. NAČINI OSVETLJEVANJA

Obstajajo trije glavni principi za upodabljanje plošč:

- konstrukcija notranjega bobna (internal drum)

- konstrukcija zunanjega bobna (external drum)

- »flat bed« konstrukcija

Konstrukcija zunanjega bobna:

Plošča je vpeta na zunanjo stran bobna. Upodobitvena glava fokusira enega ali več laserskih

žarkov na površino plošče. Upodobitvena glava se premika vzdolžno po osi bobna, medtem ko se ta

rotira. Žarki so lahko zvezni ali prekinjeni, če se glava premakne do konca bobna.

Odločilna prednost metode zunanjega bobna pred notranjim je relativno lahko sočasno

fokusiranje večih laserskih žarkov na površino plošče. Npr. upodobitvene glave kanadskega podjetja

Creo operirajo z 240-imi paralelnimi neodvisno kontroliranimi žarki.

Upodobitvena glava se premika vzdolž celotne osne dolžine bobna. To je dokaj različno od

nosilne palice ločenih laserskih diod razporejenih na intervale. Nosilna palica je skoraj tako dolga kot

boben. Premikati joje treba samo med laserskimi diodami. Tak princip je tudi pri Ctpress/direct imaging

»Quickmaster DI«.

Sliki prikazujeta konstrukcijo zunanjega bobna


12

Konstrukcija notranjega bobna:

Konstrukcija notranjega bobna izhaja iz modela upodobitve filma. Plošča za tiskanje je

nameščena v valj. Večina naprav je nameščenih pod kotom večjim od 180°.

Rotirajoče ogledalo je nameščeno v notranji boben. Laserski žarek je refliktiran v os bobna in

naprej s pomočjo rotirajočega ogledala na površino plošče. Vrteča se optika z ogledalom se premika

počasi v osni smeri, medtem ko se vrteče ogledalo vrti zelo hitro (40.000 rotacij/min).

Tisti proizvajalci, ki so se odločili za to tehnologijo uporabljajo boben z granitno osnovo, de je

trdna, geometrigno stabilna in brez oz. čim manj vibracij. Pri prvih tehnologijah notranjega bobna se je

premikal celoten boben paralelno z osjo. Pri tej tehnologiji je težje delati z večimi žarki paralelno. Tudi

za to so rešitve. Leta 1997 so v podjetju Lüscher predstavili sistem »X-Pose« v katerem je 64

laserskih doid v rotacijskem modulu. To je hitra brezkontaktna medoda, da se podatki prenesejo na

upodobitveno glavo.

Sliki prikazujeta konstrukcijo notranjega bobna


13

»Flat bed« konstrukcija:

Pri tej tehnologiji je tiskovna plošča med upodobitvenim procesom postavljena ravno. Laserski

žarek osvetljuje ploščo po linijah. Tukaj se pojavi problem. Kljub zahtevni optiki, je rastrska pika na

robu plošče popačena. To popačenje narašča s formatom. »Flat bed« tehnologija je zato primernejša

za manjše formate. Veliko se uporablja za tisk časopisov, kjer visoka kvaliteta ni tako pomembna.

Pomemben pa je čas priprave zato izkoriščajo prednost te tehnologije, ta pa je zelo lahka namestitev

plošče. Visoko kvalitetne naprave s to tehnologijo uporabljajo več specifičnih upodobitvenih, ki delujejo

vzporedno ali uporabljajo upodobitveno glavo, ki se premika po plošči.

Sliki prikazujeta »Flat bed« konstrukcijo


14

7. TISKARSKE PLOŠČE

7. 1. CTP tiskarske plošče za violetno tehnologijo (405 nm):

Za violetno tehnologijo se uporablja na svetlobo občutljive ploskve bazirane na srebrovih

halogenidih ali na fotopolimerih. Oba tipa plošč sta na razpolago že veliko let. Uporablja se jih s

tehnologijo vidne svetlobe od 488nm do 670nm. Prednost srebnohalogenidne plošče je visoka

občutljivost in ločljivost, kar pomeni, da ne potrebujejo močnega laserskega žarka za osvetljevanje.

Omogačajo naklade do 350.000 odtisov. Na njih se izvaja pozitivni kemigrafski proces.

Prednost fotopolimernih plošč je njihova stabilnost. So tudi bolj prijazne okolju, saj njihovo

razvijanje poteka večinoma s pomočjo vode. S fotopolimernimi ploščami se izvaja negativni

kemigrafski proces.

7. 2. CTP tiskarske plošče za termalno tehnologijo (830 nm):

Da izmed večjih proizvajalcev teh plošč sta podjetji Kodak in Fuji. Proizvodnja le teh pa še

raste. Poznamo dva procesa in sicer pozitivni in negativni proces. Gre pa za to, da se pri pozitivnem

procesu deli, ki ne bodo tiskani uničijo z visoko energijo laserja, kasneje pa se raztopijo med

razvijanjem. Prednost tega procesa pred negativnim je, da ne potrebuje predosvetlitve (predgretja).

Ploščo lahko tudi utrdimo z dodatnim segrevanjem. Po tem so plošče primerne tudi za miljonske

naklade ter tiskanje z UV laki ali barvami. Za zdaj je teh plošč le malo na voljo. Te plošče porabijo več

energije kot ostale plošče in proces upodabljanja je daljši.

Leva slika prikazuje 300x povečano rastrsko piko upodobljeno s termalno tehnologijo. Desna slika prikazuje desni kot leve slike

z 3000x povečavo, kjer je lepo vidna razlika med hidrofilno in hidrofobno površino.

Trg digitalnega kopiranja si deli okoli 40 različnih ofsetnih plošč CTP, če prištejemo še ofsetne

plošče, ki jih lahko osvetlimo z UV svetlobo zlahka dodamo še 15 izdelkov. Agfa je edino podjetje, ki

proizvaja srebrohalogenidne, fotopolimerne in termalne ofsetne plošče. Po drugi strani je Creo prevzel

dve tovarni za proizvodnjo termalnih plošč. Fuji proizvaja oboje, violetne fotopolimerne in termelne

plošče, dobavljajo pa tudi plošče za osvetljevanje z UV svetlobo. Kodak se skupaj s Creom odziva na

proizvodnjo termalnih plošč.


15

8. ZDRUŽEVANJE DIGITALNEGA TISKA Z ANALOGNIM

Procesna logika CtFilm, CtPlate:

• Drage TF, visoki stroški priprave tiska

• Maloštevilne menjave visokih naklad

• Visoke naklade

• Visoke tiskovne hitrosti

• Veliki tiskovni formati

• Visoke investicije za strojno opremo

• Visoki stroški skladiščenja

• Univerzalnost (tržna neorientiranost na ciljno skupino)

• Amortizacija z »visokovoluminoznimi« tiskovinami in maloštevilnimi nakladami

Procesna logika CtPress:

• Cenene TF

• Hitra priprava tiska

• Gospodarna priprava tiska

• Maloštevilna menjave nizkih naklad

• Prilagojena tiskovna hitrost

• Manjši tiskovni formati

• Investicije v stroje in upodabljanje

• Tisk na zahtevo (Print-on-demantd), tisk ob pravem času (just-in-time)

• Specializiranost (ciljna tržna orientiranost)

• Amortizacija s številnomi nakladami

Klasično osvetljevanje tiskarskih plošč je široko uporabljan postopek, ki pa ima eno slabost.

Odtis zaradi podosvetlitve filmov izgubi del svoje kakovosti.

Rešitev je tehnologija "Computer To Plate" (CTP), pri kateri se stari postopek osvetljevanja

tiskarskih plošč izpusti. Plošče se osvetljijo neposredno iz računalnika, kar omogoča krajši rok priprave

in višjo kakovost tiskanja.


16

9. PREDNOSTI CTP TEHNOLOGIJE PRED KLASIČNO

CTP tehnologija je v današnjem času dovolj razvita in izpopolnjena, da se lahko primerja z

klasično tehnologijo. Prednost pa ni le v kratkih časih izdelave, temveč tudi v spodaj naštetih

lastnostih:

• zelo ostra rastrska pika; točka se namreč prvič deformira oz. poveča šele pri tisku

• kvalitetnejša izdelava

• ker ni kontaktnega postopka (skorajda) ni možnosti, da bi se na plošči poznale sledi nečistoč

in prahu

• kopije, ki jih izdelujemo kasneje se ne razlikujejo od prve narejene plošče saj so pogoji

osvetljevanja vedno enaki

• izredno dobro vidni detajli v temnih in v svetlih delih

• natančno pozicioniranje, kar omogoča boljše skladje pri tisku

• krajši čas predpriprave

• skorajda ni potrebna ročna korekcija plošč

• v primeru, da se kakšna plošča poškoduje, imamo podatke še vedno shranjene v računalniku,

tako da se le ta ponovi hitro in pod istimi pogoji kot prejšnja

KONKURENČNOST CTP PROTI CTF

• ni potrebno več osvetljevanje in razvijanje filma, ena stopnja med pripravo in tiskom se izpusti,

• to pomeni manjši strošek, pa tudi ni več potrebno nadzirati kvalitete filma

CTP : CTF

CtFilm, CtPlate CtPress

Cena TF visoka Nizka

Čas priprave Dolg kratek

Število naklad nizko Visoko

Število odtisov visoko Nizko

Hitrost tiska visoka Odvisno od tehnologije

Stroški skladiščenja visoki Nizki

Tržna orientiranost neorientiranost Ciljna orientiranost

Amortizacija Masovni tisk Številne naklade

Tisk na zahtevo ne Popolnoma

Tisk ob pravem času Težko dosegljiv Popolnoma dosegljiv


17

9. 1. Computer To Film

• večja produktivnost: skrajšanje postopka priprave – pripravimo lahko več filmov

• prihranimo material (lepilo, osnovni material, kopirne in tiskarske kontrolne trakove, ...)

• ohranjajo oz. uporabljajo se nastavitve (oznake za: skladje, porezave, zgibanje, ...)

• kopiranje plošč zahteva krajšo porabo časa

• ...

9. 2. Computer To Plate

• Odstrani uporabo filma (nižji stroški, krajši čas priprave)

• Digitalno kontrolni upodobitveni sistem oblikuje slikovne piksle na tiskarski plošči, plošča je

uporabna v konvencionalnem procesu tiska

• Uporablja se več-žarkovni, visokoučinkovit laserski sistem

Computer to plate sistem

9. 3. Computer To Plate / To Cylinder / To Screen

... to cylinder – tehnologijo neposrednega upodabljanja na valju – (npr. graviranje valja za globoki

tisk)

... to screen – postopek izdelave TF na situ.


18

9. 4. Computer To Press / direct imaging technology

Computer to press sistem za večbarvni offsetni tisk

Pri CT Press – Direct imaging (neposredno upodabljanje) se plošče proizvedejo na samem

tiskarskem stroju.

Computer to press/ direct imaging sistem

Možnosti:

• Plošče s stalno upodobitvijo

• Plošče za večkratno upodabljanje

Tehnologijo odlikuje visoka kakovost barvnega tiska (naklade v velikosti najmanj 300 izvodov).

9. 5. Computer To Print

Možnosti:

• Z vmesnim nosilcem slike (npr. elektrofotografija)

• Brez vmesnega nosilca (npr. kapljični tisk)


19

10. PRIHODNOST

Razvoj digitalnega tiska:

2005 2015

Tržni delež v Evropi 3,6 % Več kot 15 %, če odštejemo tudi

pisarniško in osebno tiskanje

tehnologije Prevladujeta elektrofotografski

in kapljični tisk. Kakovost je

primerljiva z ofsetnim tiskom.

Največja hitrost barvnega tiska

je 267 listov A4/min, v

kapljičnem tisku 2 lista A4/min.

Elektrofotografski itsk za

pisarniško (hišno) uporabo in za

realizacijo standardnih tiskovin.

Elektrofotografski tisk Enobarvni laserski tiskalniki

zmorejo 190 odtisov/min pri

tiskanju na pole in do 1000

odtisov pri tiskanju na zvitke,

ionografski tisk omogoča pri

nižji ločljivosti še večje hitrosti.

Enobarvni laserski tiskalniki

zmorejo 250 odtisov/min pri

ločljivosti 1200 dpi, pri tiskanju

zvitkov širine 0,6-1,0m pa 2500

odtisov/min. Kapljični tisk je še

hitrejši.

Kapljični tisk Kodakov Versamark natisne pri

nizki ločljivosti 2000

odtisov/min, inca Digital FastJet

pri ločljivosti 300 dpi poslika

6000 m2 /min. Plazo-električne

tiskalne glave DoD širine 50 mm

zagotavljajo višje tiskovne

hitrosti in ofsetno kakovost pri

ločljivosti 600 dpi in 8-bitnem

tonskem obsegu.

Tiskarska črnila na osnovi

organskih topil ali vode suše

tudi z UV-sevanjem. Slednje

prevladujejo pri kakovostnem

barvnem tisku.

Visokokakovostne akcidenčne

rotacije, ki v okviru hibridnih

sistemov zagotavljajo 20.000

enobarvnih odtisov/min. Stroji

za tisk embalaže natisnejo

12.000 m2 /min. Širše tiskalne

glave s fimnimi šobami za večjo

proizvodnjost in tiskovno

kakovost.

Cena tiskarskih črnil UV se bo

znižala. Optimirali jih bodo glede

na vrsto tiskalne glave in

tiskovnega materiala.

Personalizacije in mutacije Elektrofotografski in kapljični

tisk omogočata zlasti

naslavljanje neposredno pošte

ali vnaprej pripravljenih tiskovin.

Predtisk ni več potreben.

Nadomešča ga barvni kapljični

tisk. Avtomatizirana prelom in

razporejanje omogočata

učinkovito oglaševanje.


20

Delovni procesi Pojavlja se spletno tiskanje

(web to print). Posebna

dejavnost je velikolormatni

industrijski tisk.

Ni več razlik med industrijskim

kapljičnim tiskom in klasično

grafično dejavnostjo. Izjemno

učinkovito spletno tiskanje (web

to print) za neposredno trženje z

elektronsko in/ali navadno

pošto.

Dejavniki razvoja Računalniška tehnologija,

računalniški prelom in

razporejanje, razvoj kapljičnega

tiska, nanotehnologije, osebno

izdelovanje (proizvodnja po meri

– za znanega naročnika).

Superhitri računalniki

omogočajo oskrbovanje z

visokoločljivimi digitalnimi

podatki nad hitrostjo tiskanja.

Uvajanje kvantnega

računalništva pospešuje

digitalno tiskanje.

Nov Heidelbergov CTP sistem


21

13. ZAKLJUČEK

Tehnologija digitalnega kopiranja ofsetnih plošč se je stežka in počasi uveljavljala. Uporaba

ustreznih sistemov se je pomembno povečala šele sredi devetdesetih let. V celoti ti sistemi omogočajo

uporabnikom velike pridobitve, večjo proizvodnost, manj napak, zato manj izmeta, veliko upodobitveno

preciznost, ki se na koncu odraža v krajši pripravi tiskarskega stroja.

Pri CTP tehnologiji se mora zaposleni pri delu soočiti z znanji iz priprave in tiska. Tako mora

obvladati znanja grafičarja, računalničarja, tiskarja, deloma pa tudi strojnika. Delavec mora neprestano

slediti razvoju v pripravi in tisku.

Po najinem mnenju je slabost teh tehnologij, da nova delovna mesta niso tako številna, kot

predhodnja, zato skoraj vedno pride do odpuščanja delavcev. V redkih primerih se namreč zgodi, da

se za odpuščene najde nadomestilo v istem podjetju, saj so stroški prekvalifikacije in izobraževanja

dragi. Ker je Slovenija majhna in s tem tudi trg, tiskarne pa so majhne in jih je veliko, se delo porazdeli.

Tako se uvedba in upeljava novih tehnologij izplača samo večjim bolj podjetnim tiskarnam.

Misliva, da bodo v prihodnjih letih digitalne tehnologije popolnoma nadomestile klasične.


22

12. LITERATURA

1. HELMUT KIPPHAN, Handbook of Print Media, Springer 2001

2. GRAFIČAR, 4/2005, Zakaj smo strappani?

3. GRAFIČAR, 2/2005, Tiskarstvo vitalno kot še nikoli?

4. GRAFIČAR, Resnice o termalni ctp tehnologiji

5. GRAFIČAR, 1/2005, Z vidika violetne tehnologije ctp

6. GRAFIČAR, 2/2004, Nekaj misli o ctp

7. HELMUT TESCHNER, Druck & Medien Technik

8. MICHAEL BARNARD, Print and Production Manual, 8th edition, pira publishing

9. http://www.heidelberg.com

http://www.heidelberg.com

Documents

CTP in CTF tehnologije - Naravoslovnotehniška fakulteta5. 4. Violetna tehnologija: Pri tej tehnologiji laserji delujejo na območju vidne svetlobe majhnih valovnih dolžin 410 nm